7,s
Št. 1.
A
JU..0M
V" Gorici, v četrtek dne 2/januVarija 1913.
fre&ij"
fehala trikrat na teden Jn sicer v torek, četrtek in goboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   .•!.»«. •/.      «      •   •   ±0» Vs       »       *    '      5 " Za Nemčijo K 10-60. - Za Ameriko-ir.tnpj?e<n»typ.K Žtog, Posamične številke stanejo lO-vnfc-SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem m dvakrat v letu BVozni red železnic, narnikoT in poStnih zto,z . 2ia naročila brez doposlaue naročnine se ne oziramo.
Storite kaj za naše časopisje!
Nekdo z dežele je bil tako prijazen, da nam je poslal več naslovov, na katere naj oošljemo »Sočo« z novim letom, ker. je pričakovati, da si naročijo naš list. Hvala mu na tem mestu! Naj bi dobil se mnogo posnemovalcev, naših prijateljev, ki bi nam poslali naslove takih, ki bi lahko naročili' »Sočo«. Tako v vzajemni pomoči bomo napredovali. Nadejamo pa se, da nam ne vrnejo lista razni, katerim ga pošljemo sedaj, marveč ga obdrže in <s tem naroče!                              •     -
Časopisje je velika moč jn dobro razširjen domač list je močno politično in gospodarsko orožje. To uvažujejo pri nas v polni meri klerikalci — naprednjaki pa ne, V naših vrstah je vladala leta in leta neka razvada, da se je čitalo sicer napreden list, ali naročiti ga, širiti ga, na to stran se je zgodilo malo, najrajše nič. Ob prilikah pa se je zahtevalo' časopisa cele kupe pa zastonj. Bili so ljudje, ki so mislili, da morajo dobivati list bfe'žblačno, ker
so pri kakih volitvah kaj poagitirali.....
Ti časi so za nami — mi hočemo: z naše strani dobro urejevati list. poln novic, rnzmotrivanja domačih razmer, gospodarskih, političnih, socialnih, s strani dor bro mislečih goriških Slovencev: naročbo našega lista, agitacijo za naš list, pomoč z dopisovanjem.
Le poglejmo naše klerikalce: kako znajo razširjevati svoje časopise, kar tri imajo. In kako' delajd' ravno sedaj ob novem letu še za razširjenje svojih listov, dasi imajo že tako povsodi polno naročnikov. Nasproti njim — kako majhno je število naročnikov »Soče« in »Primorca«!
Ni čuda potem, če je naše ljudstvo o marsičem čisto krivo informirano, ker čita v taki meri le enostranske, klerikalne časopise! Koliko ljudi bi zapustilo nasproten tabor, ako bi imeli v rokah vsako ste. viiko »Soče« ali »Primorca«!   ¦
Slovenci na Goriškem živimo v težkih časih, želimo si ven iz njih, želimo si boljših dni ob dobrem široko zasnovanem
Uredništvo
de nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na "
Upraviiištvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Oorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12-vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
POTAPENKO:
Generalova hei.
Prevel: A. M.        * . (Dalje.)
»Odložila sem pero in prečitala vse,, kar sem bila napisala. Čudno! Silno dobrega spomina sem. Tako sem napisala, kakor da sem Še zdaj takšna, kakršna sem bila takrat. In jaz sem mislila, da se je že tako vse spremenilo, da se ne bom mogla niti spomniti, kako je bilo tedaj. A ne; vse je prav tako, kakor je bilo tačas: pestunja kakor da je se živa, in vendar je zdaj ni več na svetu. A Lida ... uboga moja Lida! Seveda, takrat te je »mala egoistka« še ljubila, iskreno ljubila...«
»Zdaj rni je prišiO v misli vprašanje: Čemu pišem to? Ne, najprej: zakaj, a potem — černu? Zakaj? Zato, ker je v moji duši mnogo misli, utisov in slik, ki jih je težko držati v sebi zakopane za večno. V mojem življenju je mnogo poučnega. Nečem lagati s peresom, ker nikoli ne lažem niti z jezikom. Nečem je prepričati, da pišem brez vsakega smotra, samo zase, ali vendar želim, da ta knjižnica ne pride nikomur v roke in da je nihče ne prečita. Ne, jaz ne pišem za sebe, temveč za nekoga
delu za vseobči ima služiti v v< pisje, katero pa bo v stalnih naročniki! lu___Upajmo, da prebijemo srečno sedanje težke čase ter da se napredna zastava za njimi krepko dvigne nad glave goriških Slovencev in bo ponosno plapolala po celi deželi.
V ta namen pa treba trezno premišljenega dela, ki mora sloneti tudi na dobro razširjenem časopisju!
Naši prijatelji nas uniejo — zato se obračamo do njih, upajoč, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki, da nam ti pridobijo še kakega novega naročnika ter da pristopi v krog naših naročnikov- še: oiblp drugih, ki hočejo novega dela, ki' stremijo novim časom naproti,
Bratje, naprej, »Soča» in »Primorec« 'morata biti razširjena po čeli deželi, kakor to zaslužita, to je v kar mogoče visokem številu!
Velik naroden greh goriškega občinstva.
(»Narodna prosveta«,)
Nobeno slovensko mesto ni imelo v letošnji zimi tako uspelega cikla ljudskih predavanj kakor Gorica. Niti kako v s e u č i 1 i š č n o mesto ne bi zmoglo tako lahko nekaj podobnega. Najbolji dokaz, da je Narodna prosve-ta res zadela v črno, je pač ta, da je občinstvo do konca ostalo zvesto. Prireditelji so bili precej smeli, da so kar- prvič nastopili s tako obširnim programom, kljub temu, da so doslej predavanja, ki so jih drugi prirejali, vzela prav slab konec, Odbor Narodne prosvete se ni motil, ko je zaupal v goriške izobražene kroge, ki so polnili vsako soboto obširno dvorano Trgovskega doma. Storil je samo svojo sveto dolžnost, ako je nudil vsem goriškim slojem izreden kulturen užitek. Ob enem ie pa tudi velika zasluga Narodne prosvete, ki jo bo treba enkrat zapisati v goriško kulturno zgodovino, da so vsted njene inicijative ravno v zgodovinskih dneh bal-
drugegaVza koga — tega ne vem. Prepričana sem, ako moja knjižnica pride v ro-. ke človeku, kateremu se je v srcu nabralo mnogo žaljeni in gnjeva, pa ne ve, kje bi se pomiril, se bo pomiril v tej knjižici. In tii pa je odgovor tudi na vprašanje: čemu? Ker ne zapisujem kar to, kar mi baš pade v misli, temveč si prizadevam,, da zlagam svoje misli in čuvstva v red,; Hočem, da prepričujem
Pri nas se'živine baš strašno veselo, ampak tako, da nič ne opažam, kako mi ¦mine čas. Od jutra pa do noči mine čas tako prijetno, da nisem obžalovala niti, za trenutek, da je minil. Pri nas nišo samo zabave, o ne! Papa je resen človek, pp cele ure sedi sam v kabinetu, čita, pa tudi piše. iljrja zelo debelo knjižnico, v katero zapisuje vsak dan nekaj. Pravi nam: »Jaz nisem, niti zdaleč pristaš takozvane Ženske omike v tem, smislu, da bi žena zapustila družino, pa šla iskat kako učeno stopinjo ali čast. Čemu ji bo takšna učena čast? Ali jo. bo mar. vprašal moški, ki si jo zbere za ženo, celima takšno ali drugačno učeno čast. Dopuščam pa, da ima žena pravico, da se povzpne do omike in .izobrazbe.« Zato sta pozneje, ko sva dovršila šolo v zavodu, prihajala k nam dva učife-
kanskih zmag stopili pred naše občinstvo jugoslovanski učenjaki, ki so predavali v jeziku, ki mu je usojeno v bodočnosti, da podane jezik vesoljnega. Jugoslovanštva. Tak pojav bi nas moral silno razveseliti, saj vidimo množico, ki je dovzetna za najvišje kulturne svrhe, saj so v naši sredi odlični kulturni delavci in prihitijo k nam iz kraljevega Zagreba odlični zastopniki, jugoslovanskega kulturnega dela. Nimamo se» pred Italijani prav nič sramovati. In vendar moramo danes spregovoriti prav energično resno besedo. .. Narodna prosveta je v polni meri izpolnila svojo dolžnost nasproti goriškemu občinstvu/Storila je nekaj, kar ne bi moglo izvršiti nobeno drugo prosvetno društvo na Slovenskem. Sedaj se pa vprašamo, al i se. zavedajo goriški Slovenci svojih narodnih dol-, žnosti nasproti Narodni pro-j v e t i. Žalibože, da moramo izreči v tem oziru naravnost uničujočo sodbo in'grajo. Ker člani polagoma odstopajo in novih ne pristopa, se je število članov silno skrčilo in ni pač treba povdar-jati, da v takih razmerah pač ne more biti blagajna v posebno sijajnem stanju. Članarina Narodne prosvete je tako nizka* da bi mogel vsak slovenski inteligent, vsak slovenski trgovec, obrtnik, delavec biti član tega tako važnega in v vsakem oziru koristnega društva. Pa kaj vidimo. Člani odstopajo, dasi mesečni prispevek znaša komaj eno, krono. Ali ni tako pomanjkanje smisla za. najvažnejše kulturno institucijo goriškega mesta naravnost z n a k o p'a sne d ek a de n ce in je pač treba nekaj takega j a v n o o ž i g o s a t i. Kam pridemo, ako se. bode ugnezdil tak nemai; in taka: indolenoa glede kulturnega razvoja slovenstva v goriškem mestu!
Slovenci se ne morejo na nikogar drugega zanašati, ko na samega sebe. Samopomoč, to je tista beseda, ki jo naj si zapiše vsak Slovenec v srce. Pa smisel za samopomoč je med Slovenci še mnogo preredek pojav. Tak dokaz primitivne samopomoči bi tudi bil, ako bi goriško občinstvo s skromnim mesečnim prispevkom podpiralo Narodno prosveto. Ž a-1 o s t e n znak n a š e o b č n e nezre^
ija: Ma,rk;c>v,, zelo star profesor, ki je bil že davno v pokoju (on je cenil in poznal literaturo samo do Lermontova, a vse, kar je bilo pozneje, zanj takorekoč sploh nikdar ni obstojalo), i Kandidov, mlad docent, ki nama je ra-^iagal zgodovino. Kan-, didov je bil lep blondinec, vedno se je lepo oblačil, in si gladil neprestano brado in brke; Predaval pa je slabo, — zapletal se je,; zardevai ter se neprenehoma lovil za izrazi. Medve mu nisva verjeli mnogo ter sva med njegovim predavanjem zehali,   j
»Podnevi smo se,jaz, Lida in mama vozile v naši ekvipaži. Pozabila sem povedati, da smo tedaj živeli v Odesi, kjer je krasen bulvar, a ob njem ravna, gladka, tlakovana cesta. Tod smo se rade vozile. Konji stopajo v koraku, kolesa drče brezglasno po tlaku, kakor po podu, ki je pre-grnjen s preprogami. Molčimo in gledamo pristanišče, polno ladij, pisano polno zastav, molo z malimi, urnimi parniki, in o-balo, kjer se neprestano gibljejo semintje vozovi, vagoni in lokomotive. Pristani-nišče se širi in razlije v morje, odprto, daljno, široko morje, odkoder veje na nas svežost in nekaka čudna brezmejnost. Čudovito! Očarujočc!«
»Ne večer smo v gledališču ali pri znancih, ali pa so znanci pri nas, Teh je zelo veliko: častniki, odvetniki, uradniki,
losti.dokaz naše bornirano-s t i b i p a b i l,- a ko b in aie b*e sede
0 s ta I p b r e z ti $ p es š ne «iii *bi jih oni ne upoštevali, katerim so namenjene."
. Naši nasprotniki »smatrajo Slovence za polubarbare^ ki ne morejo tekmovati s sosednimi zapadnimi narodi, ker naše mase bojda še ne stojijo nacisti stopnji kakor italijanske ali nemške. Nočemo se danes sploh prepirati, ali ni to 'velika laž. * Pa vendar je gotova stvar, da bo naš1 narodni boj tem lažji, čim več smisla bo imela naša inteligenca in naše množice za kulturno delo in za občno izobrazbo.' Čim izobraženejše bodo naše- množice, čimveč kulture bo med nami, tem lažji in uspešnejši bo tudi naš narodni boj. Raj takega je. pač treba samo radi tega mnogokrat ponavljati, da oni krogi v Gorici, ki so apatični napram težnjam Narodne prosvete, uvidevajo, kak o malo*1 r 6do-
1 j u b n o j e • n j i h p o č e t j e. 'S a m o-ubojstvo bi bilo, ako bi pustili Narodno prosveto še nadalje hirati, in bi ji ne omogočali, da bi nadaljevala svoje tako plodonosno kulturno delovanje, ki prihaja v prid vsem goriškim Slovencem brez razlike.     ¦  ;      •
V Primorju nam stojijo nasproti Italijani, ki so jim na razpolago čistd druga kulturna sredstva ko nam.'Pred nosom imajo Italijo s svojimi mnogobrojnimi univerzami, ki silno olajšujejo ! italijansko ljudsko izobraževalno delo. S takim nasprotnikom se' imamo torej boriti. Pogumno je šla Narodna prosveta na delo. Njen načrt ljudskih predavanj je mnogo več nudil, ko oni takozvane goriške »ljudske univerze«. Delo, ki ga je izvršila Narodna prosveta, se lahko primerja z onim tržaške italijanske ljudske univerze. Sedaj pa vprašajte, kaka sredstva ima na razpolago tržaška ljudska univerza, koliko daja mesto in koliko prihaja gotovo iz Italije. Narodna prosveta pa nima drugih sredstev, ko pičlo članarino svojih članov in vendar stori s tem uprav čudeže.'i:   "•¦*
Povrh, zdržuje Narodna prosveta ljudsko knjižnico^ ki pomenja silno mnogo, za goriško slovenstvo. Ali naj omenimo še, kako zaslugo si je pridobila Narodna prosveta za slovensko gledališče v Gori-
učitelji. Vsi so zelo prijazni in fini ljudje, v njih družbi mine čas strašno prijetn6: in hitro,;—ne sicer posebno veselo, toda zelo prijetno. Prijetno zato, ker gre'vse mimo sledov, in se nič ne zadeva glob je v dušo; ko se razidejo aH ko pridemo nii'domov, ležem v posteljo in zaspim popolnoma' nič vznemirjena ali razburjena, — brez misli, i Lida čita dolgo, zelo dolgo v postelji enega ali drugega od svojih debelih romanov ihi včasih vstane zjutraj1 bleda, zardelih oči; jaz pa ničesar ne berem in' vstajam vedno rdeča kot rožica in veselih' oči. Jaz ne maram vznemirjanj, niti sladkih niti -mukotrpnih.1 Čemu? Tako prijetno se'živi, ,kadar ne čutiš, ali ti bije srce, ali1 ne bije. Srce pa ti navzlic temu bije neprestano. »Vse, kar pripovedujem tukaj, le' bilo, pozneje pa je prenehalo. O tem bom pripovedovala pozneje, zdaj naj samo pripomnim,' daso tisti čas, ko je že prenehalo, še vsi mislili, da se še nadaljuje. Zdelo se je vsem, da se Klava spioh ne more spremeniti; v Klavi pa se je pokazal talent, katerega ni slutil nihče: dna se je delala drugačno kakor je bila, — in to zelo vešče. Klava je začutila, da ima srce; to že ni bilo lepo, ali znaki se je tako obvladati, kakor da ni tega niti v sanjah občutila. '' ; i- »V naši hiši se je:pojavil nov človek: Pri nas je bil že trikrat, in laz sem opazila, B              /3 J
ci? In za vse; to nima slovensko obc4«sfcvo^iMRak-ega smisla? A1 \ J e r e &¦¦ m oi? o č a-" t *ric a b r e z-mejna bla^iranbst? ;: ' .-..--¦ .^...n .Odbor.Narodne p"rpsvete pa ima še , !celoyrstQ 'drugih načrtov, kakor-smo ču-!" li. Po yzoru izobraževalnih društev večjih !mest namerava svoje, delo še razširiti. Pa prvi predpogoj .je;; - da pristopi. mnpg.o'novih članov društvu. Tako. negre naprej.; Zahtevani p z, vso pravico od našega' občinstva, da se končno o t r e se te s v.o j e b r e z-b riznosi i..., napram najvažnejšemu prosvetnemu • društvu goriškega mesta. .To je b r ez ve s t n o. (Društvo, ki je toliko storilo aa izobrazbo-slovenstva v goriškem mestu, .ima prav i c o z a h t e-v a.ti* o d g;o r-ii tee#a •¦ te#d*<n s t y a, da t« d j ono s t o r i wa pnr a m-n j>e m u svojo/dolžnost,  mi ¦¦;¦"
Napovedani protiailphplni kongres v. Ljubljani se je vršil ob. obilni udeležbi iz. Kranjske in drugih pokrajin, "' Pozdravil je doš|eee». otverivši zbo-. rovanje, g.Iv. Kalan; v častno predsed-: štvo se izvolijo: gimnazijski-ravnatelj dr.. Bezjak iz Gorice, nadučitelj Štrukelj, Be-zeljak, učitelj" Mikuž. iz. Tolmina., in učite-" ljica Trost in kaplan Klemenčič V imenu dež. predsednika je pozdravil zbo-rovalče deželnošolski nadzornik Leveč. Dr. Demeter vitez Bleiweis-Tr-steniški izroča pozdrave društva slov. zdravnikov; omenja, da je v Švici, Skandinaviji, Finski in Uniji prodrlo protialko-holno gibanje v zakonodajne zbornice. Občine v Uniji imajo pravico, da v svojih mejah morejo zabramti točenje žganja. ! Dr. Krek omenja, (Ja je alkohol blago, ki nese državi velike dohodke in da zato ni upati, da bi se mu .pri nas tako hitro zaprla vrata. Protialkoholni problem se dotika alkoholnega kapitala in celih socialnih slojev; ki živijo od njega. Pri produkciji in pri razpečavanju alkohola ?o •pri nas irtteresirani. kjnetijstvo,. podjetniški kapital1 in razprodajalci. Kmetijsko produkcijo trej>a regulirati in ji določiti trge. kapitalu pa odpreti druga polja. Temelj za protialkoholno gibanje na Slovenskem je položen, treba samo,.da se v vseh bojih in strankah to delo organizira, cilj nam pa je vsem skupen.
, Gimnazijski ravnatelj dr. Bezjak iz Gorice je na to referiral o v p 1 i v u a I-kp.hola na vzgojo. Najvišji smoter vzgoji je moralnost. Da se ta najvišji smoter doseže, treba trdne volje, ki jo treba
vzgojiti. Sredstva dobrega vzgojnega postopanja so: rodbina, cerkev in šota pa družba. Rodbina kot središče in najvažnejši faktor vzgoje mora dati otroku živih vzgledov dobrega življenja. 2alostna resnica pa je, da stariši, ki so udani pijači, svojo nežno deco s svojim grdim življenjem le pohujšujejo. Slabim zgledom v domači hiši se pridružujejo grešne prilike izprijene tovarišije, in večinoma so otroci pijancev v sramoto in celo v škodo človeški družbi. Pedagogi in zdravniki, so edini v tem, da alkohol slabi človeka telesno in duševno, zlasti mladinp. V boju proti temu največjemu sovražniku človeštva je treba sodelovanja vseh javnih faktorjev in slojev, kajti pomanjkljivo znanje o škodljivosti tega strupa je največji vzrok, da mu še služimo.               -
Sledil je drugi referat »Sveta vojska v šoli«. G.čna učiteljica A. Št up ca je pozivala na vojsko proti alkoholu.     ;
V predavanju »Alkoholizem s in politika«, je g. nadučitelj R. Horv-at^kasjal na. začetke, .protialkoholnega, .gibanja \ v Evropi in: v-Ameriki, kjer so b|lernpsitelji-ce tega boja razne politične stranke. Vse stranke pri nas so v principu za to gibanje. Tudi slovensko narodno-obrambno delo rabi močnega orožja, in to je abstinenca.                                      ¦    ,. .      ;
Ob pol 2. uri so imeli izvenkranjski udeleženci posvetovanje ter sklenili zasnovati svoje centralne pokrajinske organizacije.
Popoldne je dr. Anton Sch,\vab pred številnim inteligentnim občinstvom razvijal svoje zelo instruk'ivno predavanje o temi: »Fiziološki učinki alkohola na človeško, posebno na otroško telo,« Alkohol spada med narkotiška ali uspavalna sredstva in je v sorodu s kloroformom. Vsled zavžitja tega strupa se vname hrbtiščni mozeg, vsled česar živci ne morejo zadostno funkcionirati. Omamljenje napreduje, udje, jezik, vid, pljuča odpovedo in človeka lahko zadene mrtvpud. Opetovano ali kronično pijanstvo povzroča katar v želodcu in na pljučih, nazadnje tudi jediko. Večinoma mro alkoholiki za kapjo,, pa tudi za vodenico. Na otrokovo telo in dušo učinkuje alkohol še hujše. Otroci zaostajajo v rasti, so podvrženi raznim boleznim, otopč na umu -in moraličnp propadejo.              *                    ;   ;.' '._
Natančnejše poročilo o kongresu izide najbrže v posebni knjižici.
Splošna sodba glasi tako, da še je kongres obnesel dobro ter da je upati na vspeh.
v naši Avstriji gredo take-le potrebne reči po stari navadi le lepo počasi naprej. In tako se je zgodilo, da se je šele v letu 1910. lotil tega dela ustavni odsek. Nov načrt je predložila vlada v letu 1911. Odsek ga je predelal.
Dandanašnji se zanimajo vsi sloji prebivalstva za politične pravice; imamo splošno in jednako pravico; kaka razlika je v današnjem našem javnem življenju od življenja v letu 1867!
Paragraf drugi novega zakona določa, da društva v smislu tega zakona niso cerkvene, verske družbe, redovi, pridobitne zadruge, denarni zavodi, strokovna društva, bolniške blagajne. Zato je bila v odseku o tem tudi obširna debata, kakor tudi ni bilo prav lahko določiti, katera društva so strogo politična. Bistvene iz-premembe so: vlada nima pravice omejiti število članov načelništva političnih društev; društva niso dolžna, naznanjati Člane redno oblasti; politična društva smejo ustanavljati podružnice in zveze. Razveljavljena je-tudi določba glede razsodišč in prepoved društvenih znakov. Člani političnih društev smejo biti najmanj 21 let stare osebe.
Najvažnejša izprememba pa je ta: da sinejo biti po novem zakonu tudi ženske članice političnih društev.
To je važna prememba, s katero moramo dobro računati.
Novi društveni zakon stopi v veljavo s 1. majem 1913.
da je bil- papa z njim prijaznejši, kakor z drugimi. .-Ni se mu laskal, ali se morda na kak drugi način poniževal, — ne^ tega papa ne bi storil nikoli; napravil pa" ga je za središče vsega> kar se je vršilo v naši hiši. Naj so se jazgovar jali o čemerkoli, naj so se prepirali ali karže, —: papa še je obrnil gotovok njemu, in naj je bH makar zaposlen s čim drugim:                     \\ . *rr- Kaj mislite vi o f em, knez?«
»Češe je zgodilo kaj v Hiši, rf no, na primer, če je babico zgrabirjevmatizem, je papa gotovo njemu prvemu povedal, kakor da je to že nedvojbeno, da se on. zanima za naše družinske razmere. Njega ste odlikovala. pajpa ;in; {$ait&',pa .tudi babica mu je vselej pokazala svoje napol izgotov-Ijeno delo, ka^ar jejprišel. Dpdnevi, ter ga vprašala:              ., ......
*Kako vam ugaja, knez?*..    .
^Oii je rekel vselej,, da jef,tft zelo lepo in imenitno: Kneza so imenpvaji Aleksander Sergejevič, a pojmimku ..Pohodčev. Bil je pri tridesetih letih,. stasit, -\visok, svetlih; kodrastih las, lepega>ivedrega in navadnega obraza, ki ni bil ravno posebno pameten,' niti izrazit, pač pa simpatičen. Znal je lepo gjedati v oči,— ravno in odkrito, prijetjjp'pa je bilo tudi gledati njemu v oči,, ker se je moglo gledati, ne da bi se človek zinedei. V Odesi ni bil še tako doJig9;..pred;lc^šmmr tremi meseci je pri-še).. Poslali .5,0 ga kot pribočnika neki vi-•S0$-°s?bL i/k°n ie nosil svoja pribočniš-ka znamenja zelo dostojanstveno, objed* jiem.;P«r?$o jednpstavno. Plesal je malo in .nekako nerad, kakor da se. je udajal ti sla--
DruStvens zakon.
Društveni zakon iz leta 1867. je bil ppr treben korenite premembe. Oglašali so ,se poslanci za premembo že v letu 1874. ali
bosti le iz spoštovanja napram gospodinji in gospodarju, njemu samemu pa ni bilo niti zdaleč do tega. V celi njegovi postavi, v kretnjah, pozah, v obnašanju in navadah se je kazala nekaka resnost, ali ne tista nes; nost, ki se hoče povdarjati, ponujati, femn več skromna, ki je bila zadovoljna, sama. s seboj.
»Že pri svojem četrtem posetu je kazal Lidi tako javno svoje spoštovanje pred drugimi, da je bilo že vsem jasno, da> je nekaj za tem. Plesal je samp z Lidp; a kadar nas je videl v gledališču in se; je priklanjal naši loži, je bilo videti, da s,e. ne-, klanja nam v^em, temveč samo Lidi. Kadar je prišel v'našo ložo in prinesel Sla^l ščic, jih je dajal samo nji.                     • i
»Nekoč mi je rekla babica: »Ali veš,;' kako je naša Lida srečna! Knez se bo zares oženil z njo!« -
»Kaj?' Ali jo je že zasnubil?« sem vprašala hitro in sem se sama ustrašila tistega glasu, s katerim sem izgpvPrila to. Namesto da bi izrazila veselje nad tako prijetno vestjo, se je v mojem glasu slišal strah, pravi pravcati strah.
»Ne, ni je še zasnubil, ali čisto gotovo jo bo...«
»Kdo pa ve? Jaz ne razumem...«
»Ah, ti mala neumnica! Zares da ti ne razumeš ničesar... Al« če jaz že povem, tedaj vem...«
»Toda bolest je bila v mojem srcu odgovor ti vesti... Šele zdaj sem začutila, da imam srce. Ah, zakaj sem to začutila!.,.«
(Pride še.)
Mirovna konferenca v Londonu.
Včeraj je pričela mirovna konferenca ob 3. pop. ter bila prekinjena ob 4l/8. Po čaju so imeli Turki posebno posvetovanje. Delegatje zaveznikov so čakali na zaključek njihovega posvetovanja. Konferenca se je odgodilapo skoro štiriurnem razpravljanju na petek 3. jan. ob 4. uri popoldne.
Sodi se, da se je doseglo dobre uspehe.
Uradni komunike glasi:
Predsedoval je seji Venizelos. Turški delegatje so stavili svoje protipredlo-. ge, o "-aterih se je razpravljalo. Glede nekaterih točk je dosežen sporazum, diskusija o drugih točkah je odgodena na prihodnjo sejo.
Reuterjev bureau poroča, da bodo o teh točkah razpravljali delegatje Zveze v času do seje.
Protipredloge turške, predložene pismeno so:
1.  Turčija zahteva teritorij vshodno od Odrina.
2.  Albanija mora dobiti avtonomijo. Vprašanje o mejah in politični organizaciji se prepusti velevlastim.
3. Glede Odrinskega vilajeta predlaga Turčija da se bo pogajala z Bulgarijo glede popravka meje turško-bulgarske. (Delegatje hočejo razpravo en bfoc, čemur se končno udajo Turki.)
4. Glede Krete se mora dobiti izvestje velevfasti. (Tudi delegatje balkanski hočejo se obrniti do vefevlastr, ali zahtevajo poprej, da se Turčija odpove vsaki pravici do Krete.)
5. Otoke Egejske je smatrati tako, da pripadajo k Mali Aziji ter jih torej Turčija ne more odstopiti. (Zavezniki pa to zahtevajo.)                   .   ,
Torej okoli Egejških otokov in Odrina sučejo glavni spori.
tevs
4.
pravičenci izppd 24 leta, utegne   število voliieev dospeti do 1,900.000.«
Na Francoskem ima na 100 prebivalcev 28 volilno pravico, v Nemčiji 22, na Angležkem 17, v Avstriji pa 27. Na Ogrskem pa bo imelp pp npvem vplilnem redu le 10 Pdstotkpv prebivalstva volilnp pravica To bo -- pravi »Nepszava« — še vedno najslabša volilna pravica v vse jEvrop i, — Načrt seveda stremi za tem, dvigniti madjarstvo in poteptati Slovane.
Inozemstvo. ,
Rumunska zbornica je vptirala h koncu leta 1913, vojaške kredite v znesku 151 milijonov frankov; zgodilo se je to soglasno.
Bulgarija in Rumunija. ;— V Buka-rešt je sporočila bulgarska vlada, da ima predsednik sobranja dr. Danev pooblastilo, da se pogaja z rumunskim poslanikom Misu v Londonu o vseh. vprašanjih, ki še niso rešena med obema državama! — Gre v glavnem za' pdstop teritPrija' 3000 kvadratnih km Rumuniji in pa zaščito Kuco-vlahov.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Volilna reforma na Ogrskem. — Sedanje ogrsko ministrstvo se je bilo obvezalo, da izvede volilno reformo v določenem roku. Ni sicer še znana vsa vplilna refprma, ali nekaj podatkov je le že prišlo v javnost. Soc. demokratično glasilo »Nepszava« navaja te-le podatke: »Število poljedelskih volilcev se pomnoži od 682.000 na 1,091.000; iz krogov industrije in trgovine in prometa od 248.000 na 565.750; iz nameščencev po javnih službah in ženskih nameščencev od ! rb.OGO na 130.000 volilnih upravičencev. Iz drugih kategorij poklicov od 1,096.480 na 1,868.817. Ker pa v teh številkah niso še vsebovani oni, ki imaio volilno pravico kakor bivši podčastniki hr pa  volilni   u-
Domače vesti.
Savanski jubilej. — Akademičnp feri-jalno društvo »Sava« v Ljubljani proslavi dne 4. in 5. t. m. svojo dvajsetletnico za-jedno z desetletnico društva svobodomiselnih slov. akademikov »Save« na Dunaju. Vspored: 4. jan. zvečer sestanek sta-rejšin in članstva v Narodnem domu. 5. jan. ob 10. uri dopoldne slavnostno zborovanje, ob 1. uri popoldne banket, ob 8. zvečer slavnostni ples pod pokroviteljstvom dam starejšinstva z gospo dr. Tavčarjevo na čelu.
Goriški občinski svet je imel 30. pr. m. kratko sejo, v kateri so dovolili kredit 1680 K za 1913., s katerim se plača magistralni organ, ki pregleduje hiše in stanovanja v mestu, da se odstrani iz njih vse, kar je zdravju kvarljivp. Jednakp svptp so potrdili naknadno za leto 1912, No, tak organ ima v Gorici dosti dela! Naj ga le pošteno vrši in magistrat naj res stori vse, kar treba v zdravstvenem oziru. (Ob tej prilikj ponovno priporočamo, naj vendar že enkrat prepove pometanje pred prodajalnami in iz prodajalen ter brivnic itd. pb 8. uri zjutraj!) Sklenili so nadalje glede podaljšanja ulice Vittorijo Alfieri: nova cesta bodi široka 11 m.
Lenassi in Luzzatto pred sodnijo v Trstu. — Danes dopoldne je pričela v Trstu kazenska razprava proti Alfredu Lenassij;u in dr. Luzzato iz Gorice; obtožena sta goljufije, izvršene v škodo bivše Banke popolare v Gorici. Kakor znano sta bila oba pred poroto v Gorici poleti 1911, obsojena prvi na 2, drugi na 3 mesece težke ječe. Najvišja sodni ja je njunemu * utoku ugodila in ju postavila z nova pred sodnijo, in sicer v Trstu. Razpravi predseduje hadsvetnik dr. Andrich; državno pravdništvd zastopa drž. pr. namestnik dr. Marinaz. Alf. Lenassijev branitelj je dr. Flego, Luzzattov dr. Pincherle.
Društvo goriških slovenskih fotoa-materjev v Gorici naznanja vsem članom, da se bo vršil I. redni občni zbor v soboto, dne 4. januvarja 1913 v društvenih prostorih, ulica Mattioli Štev 13 pritličje, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora in I. izvanredne-ga občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo pregledo-valcev računov. 6. Poročilo društvenega gospodarja. 7. Poročilo knjižničarja. 8. Samostojni predlogi za nadaljni razvoj društva. 9. Volitev predsednika. 10. Volitev odbora. 11. Prememba društvenih pravil. 12. Slučajnosti. Odbpr.
Sanatorij na Krasu. — Kakor se čuje, namerava napraviti družba zdravnikov iz Trsta blizu postaje Dutovlje-Skopo sa-natprij. Kras ima po mnenju zdravnikov jako dober zrak in podnebje je milo.
Central Bio. — Velikanska množica ljudstva je posetila včeraj to krasno urejeno zabavališče. Pri vsaki predstavi je bila prostorna dvorana nabita občinstva. Krasen vspored je zadovoljil, vsakega tudi one, ki so takorekoč razvajeni. Jako zanimive so slike z balkanskega bojišča. Vidi se streljanje iz velikih tPppv na trdnjavo, naskok Črnogprcev z nasajenimi bajpneti, strašni učinki šrapnelbv itd. Kp-maj 10—15 korakov pred tiami vidimo,
kako se zgrudijo posamezni Črnogorski junaki, težko ali pa smrtno ranjeni, ztfdeti od turških šrapnelov. Tudj druge naravne in komične slike so jako ugajale. Pred vsem pa je omeniti res velikansko in prekrasno dramo »Čudež«. To delo je nekaj tako lepega, da presega vse dosedaj uprizorjene kinematografije slike. Scenerija je krasna, vsebina lepa in res občudovanja vredna. Slav. občinstvu svetujemo, da si ogleda tqjiiojstrsk(vdelo. Predstavila se še dancsiffltrrrV o\1^V'7%.'m^m^M-Dražba časopisov. — Slov. bralno in podporno društvo odda v drugo roka še nekaj listov. Dražba se vrši v nedpl|p, dne 5. t. m. ob 10. uri predp. ,v .društvenih, prostorih.--. , . • ' T^"".-'T .,'"' . :¦ »—:—;------•  -*•-'       ?   •
Prosveta.
Koncert y Trgovskem Doma. —V
dvorani »Trgovskega Doma« bo v nedel-.  jo, dne 5., jan livarja' 1913. koncert. Sode-.   u»jojo.;;,JQsipi Rijavetv-glasbenT1 akademik '(petje.). Janko-Ravnik; gojenec praškega konservatorija   (klavir.)   Anton   Neffat, glasbeni akademik (spremljevanje.)   Gp-dalni kvartet   »Pevskega in glasb, dr.«, Karol   Šahcin,   Silvan   Pečenko,   Josip Michl, J, Pertot. Vspored: 1. Mozart-Bu-,   lo\v:   3. fantazija   c-moj. 2. aK'Jf'  Pr|>-chazka: »Zvezde, žarijo. -*,«' b) Af- Ne'ffa|; »Bolne rože«,   c) J. Ravnik;   »Vasovalec?«, d) J. Ravnik: »Hrepenenje«','' pri klavirju skladatelj.   3. P. I,   Čajkovski): Kvartet op. II., D-Dur. I. Moderato e sem-•   plice, II. Andante cantabile, III, Sclierzo — Allegro vivace, IV. Finale — AJlegro giusto. 4. a) J. Ravnik: »Večerna pe.semv b) J. Ravnik:, »Moment«. 5. a) A. Lajovic.;' »Zacvela je roža...«, b) A. Lajovic:»Mesec v izbi«, c) A. Lajovic r »Serenada«. 6; a) Rachmaninoff: Elegle op. 3. št. L, b)7 Raclimaninoff: Polichinelle op. 3. št.'4'. 7. a) P. H. Sattner: Pesem, angelja iz bratom rija »Assumptio B. M.«,   b) G. Pucciniš Arija Rudolfa   »Che gelida manin^i«,   iz opere »La Bohčme«rc) G. Verdi: Romanca Rhadamesa Iz opere »Ajda«, d) W,UA,[ Mozart: Arija Tamina iz opere »Čarobna? piščal«.    ..     •¦¦¦¦•     <    ' ¦       ¦'' '     ' ,.wi Zašetek:.,toeno ob 8. uri zvečer1.''•• : \ Cene prostorom: Fotelji po 3 K, sedeži od I—III. vrste po 2 K, od IVi—VIH. vrste po I K 5Q vin. $edeži na galeriji L vrste pp .2 K, H- vrste pp 1 K 50 viti-j gojišča 80 vin., za dijake 50 vin.. Besedilo pesni pri blagajni 10 vin. Slovensko gledališče v Trstu.  -^-  V ponedeljek na. praznik sv. treh kraljev bo ' gostoval V; Trstu Marko   Vuškovič,   prvi ' bantpnist hrvatskega gledališča v Zagrebu in sicer nastopi v glavni partiji Zrinj-, skega v Zajčjevi   operi   »Nikpla   Šubic-Zrinjski«,         -                                  i
V ljubljanskem gledališču je bila uprizorjena v nedeljo igra »Ubijač«, dramatik zovana po francoskem romanu. Igra je bila uprizorjena ob * priliki antialkoholič-nega, kongresa v Ljubljani. V igri je polno prizorov iz življenja pijancev in' tragika uničene družine, ki se odigrava narodni, . napravi na poslušalce globok utis. Gledališče je bile- dobro obiskano.    * ' '
Dominko, c. kr. sodni predstojnik,' podpredsednik, Vekpslav Komel, trgovec,-tajnik, Mihaljko Štrekelj blagajnik, učitelj J: ščuka knjižničar. ,
Sokolski vestnik.   .
. Silvestrov večer, ki ga je priredil »Sokol«, je vspel nad vse pričakovanje. Moralen vspeh je bil izvrsten, tudi gmoten jV^eh^ora^bhjjppvoljen^sodeč po 'številnih udeležencih te priljubljene prireditve.' Glavno, atrakcijo je vzbujal sokolski or-jkester, ki je ta večer prvič nastopil in če-' pavno je bil sestavljen   takorekoč   črez noč, vendar je zapustil v.občinstvu naju-gpdnejši^vtis iti upravičeno upamo, da bo igral v našem družabnem življenju še'važno ulogP, Orkester, ki je nastopil ta večer, šteje le 8 članov, a gotpvo je, da se njegovo število, do   prihodnje   prireditve vsaj podvoji. Že prvi njegov nastop priča, da zaslužuje -v polni meri simpatije1 našega-občinstva. Izmed- všeti točk, ki nam' jih je podal, je1 ugajala še najbolj ouvertu'ra k operi »Marta«. Za vsako točko je žel orkester obilo pohvale. Mnogo priznanja je izražalo občinstvo telovadbi članov, ki so izvajali težake'šklipine na bradlji z njim lastno sigurnostjo "in eleganco.   Nastopili so dalje gg. Dr. Trgolič, Velušček in Rovan s predpustno operp Angelinp. Na klavirju jih je spremljal glas,b. akademik g, Neffat. Da je bilo toliko petje kakpr tudi spremljanje eksaktnp, nj treba poudarjati; glas-' na pohvala občinstva jim je bila plačilo"' za njihovo prednašanje. Ravno tako pohvalno moramo omenjati moški zbor pod vodstvom g. Neffata, ki je podal s priznar no rutino nekaj pesmi. Veliko neprisiljenega smeha je vzbujal cirkus, čegar člani so stresali kar iz rokava razne dovtipe. Tudi polnočni nastop starega in   novega leta je ugajal. Nato se je razvil animiran ples. Občinstvo je z zadovbljstvom odšlo in odneslo prijetne spomine na to prireditev. Društvu je le čestitati na vsnehu in želeti je, <ja 'bi nam podalo Še več tako zabavnih večerov,                       '      :i'
Srbski SokoL v Karlovcih — razpu-ščen. — Vladni komisar je zaplenil v. lokalu ..Srbskega Sokola v Karlovcih vso | društveno, imetje in ; korespondenc-, ter proglasil,društvo za razpuščeno. Za razlog je navajal, da je bil Sokol v zvezi s 1 sličnimi društvi izven monarhijp,
HI. Slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Jubilejno Sokolsko leto 1913.
Književnost.
»Slovenska žena«. — Glasilo slov. . žen. Številka 6. in 7. ima tako-le vsebino:-Dva, ki sta šla od nas. Dr. K. Slane; Vseučilišče v Trstu in slovensko ženstvo. Te-meniška: Zlati nauki. Kmetamarija: Senca. Vera V.: Junaške žene. Marija Kmet: Antikvarijat duše. Milica: Ni ga dpčaka-la. Pronica Ivanovna: Vzgojevalni pa-, berki. Marija Kmet:'Gotika. Dr. JVJandjč:, Društvo v varstvo deklet. Žena v javnosti. Slovensko žensko gibanje. .Ženski študij. Ženski poklici. — »Slov. žena«,stane na teto 8 K, za učitelje in dijakinje 6 K. Uredništvo in upravništvo v Spodnji Si-SKi 208/
DOPISI. ii komenskega okraja.
Iz Komna. — Tukajšnje »Bralno društvo« je imelo 27. pr. m. svoj občhi zbor. Naše društvo, ki obstoji že 28 let, ima na razpolago lepo knjižnico in mnogo Časopisov. Izvoljen je stari odbor: gg. Josip Štrekelj, šolski voditelj, predsednik,   Fr.
Zbirajte zletne fpn.de, Kdor hqče.-v pdloeilrtem trenotku doseči uspehov in zmag ~r- mora biti pripravljen. Zato ne pozabite, da je ža z*et potreba.tudi denarja. Zbirajte povsod in ob vsaki, priliki za zletni fond. Vaše geslo bodi' v tem letu; Sokolstvo sebi! Pod tem geslom-naj se zbirajo prispevki — tudi vihar pomnoži svoto — da zberemo" skupaj zletni fond, ki bo omogočil našim članom, da se v največjem številu udeleže sokolskih dnij v Ljubljani. Zato zbirajte in prispevajte ob Vsaki priliki za zletni fond.
Zletne tehnične priprave iiapredujejo najlepše. V splošnih potezah je .že določen telovadni program. Javne telpvadbe bodo tri'in sicer: v petek (prazr nik) 15., v soboto 16. in v nedeljp 17. .avgusta; Poglavitne točke telovadnega spo-v reda bi bile naslednje.:.I. Proste vaje či a n s t v a,, izvajajoče vse tri dni; dvakrat samo od slovenskih 'telovadcev, enkrat od vseh slovanskih telovadcev skupaj. II. Telovadni .ples i fc/1 ai ji i c, te proste vaje se bodo izvajale dvakrat. — III. Skupine'naraščaja. — IV. Hkratne v. a j e, in skupine n a v eč orodjih članstva. — V. Telovadbe vrst n a o r o d j u. — VI. Poseb-netočkeposameznihžup. — VII. Telovadba gostov.
Tekme v treh oddelkih? V tehničnem odseku se je sprožilo vprašali je, če ne bi kazalo, sedanjima dvema oddelkoma pridejati še tretji oddelek. Raz-motriti je razen umestnosti te uvedbe še dvoje: ali se med sedanji višji in nižji oddelek vtakni še srednji ter tako omogoči tekmovalcem, ki so že odrasli nižjemu, pa še niso popolnoma sposobni za višjega, tekmovati v težkih vajah, nego 'so v nižjem oddelku, ali pa naj se oteži nižji oddelek ter ustanovi še tretji najnižji oddelek, da $e morejo prej, nego sicer, za-
četi Udeleževati tekem, ter se.tako prej prično vzgajati za dobre tekmovalce in' pridobivati praktičnih izkušenj pri tekmah. Eventualno bi bilo tudi pretehtati vprašanje, Če naj se pusti sedanjima oddelkoma dosedanja težkost ter ustvari tretji oddelek z lažjimi vajami od vaj.dosedanjega nižjega. Vprašanje reši napo-\ sled zvezni vaditeljski zbor.
Zletne razglednicezanovo leto!' Bliža se novo-letGMn sorodnik so- ! rodnika, prijatelj prijatelja ter 7"nnec j znanca razveseljuje s kako razglednico.. Za'vse sokolske kroge in prijatelje So-kolstva ni lepše prilike,' kakor sedaj ob 'novem-letu, da se poslužujejo sokolskih razglednic, ki so raznovrstne in zelo primerne za novoletne spomine. Najširše občinstvo torej ponovno opominjamo in prosimo, naj pridno posega po njih, kajti s tem podpira dobro stvar in pomaga So-•kolstvu do gmotnega uspeha, brez katerega' je Vsako, tudi idealno podjetje, nemo-go(te.^ 'Bratj^i mislite; tej;tja ;.sokolske iMgfedriice kupujte in širite jih po slovenski'domovini!
Pozor! Kupujte samo prave z 1 Je tri e razglednic e, ki jih je izdala »Slovenska Sokolska Zveza«, kar je razvidno iz tiska na razglednicah.
Godba ža zletne proste vaje članstva, zložil brat Stane Vidmar, zitiagPvaleč v praški tekmi za prvenstvb »Z. ^. S,<< prirejena za klavir, je izšla pred kratkim na kar sokolska društva ponovno opozarjamo. Dobiva se n a p r e d p l a-čilp pri »Slov. Šok, Zvezi«. Cena K 1. V zalogi jo imata tudi tvrdki: Narodna knjigarna in L. Schwentner v Ljubljani.
Prva seja slavnostnega odbora za III.   slov.   vsesokolski z let v L-j u bi j a n i, vršila se je v nedeljo 15. t. m. dopoludne. .                    ' 'Slovenski   spkolski   koledar za 1. 1913 izide ob 50-letnici slovenskega Sokolova % bogato, jubilejnemu letu primerno vj?ebino in mnogoštevilnimi slikami iz Slovenskega Sokolstva in praš-kegji zleta. Za običajnim koledarskim de-lorh" sledi strokovni del z naslednjo vsebino^dangl: Pesem Sokolov, Marinček, 6b1./50-letnici s,slpvenskega. .Sokolstva; Marinček. Po praškem zletu; Sajovic L.: \. zlet Zveze slovanskega Sokolstva v Pragj; Kaj zel j;   Slovenci na praškem zletu; P e s t o t n i k: Sokolstvo med slovenskim ženstvom; Jasovec: Dijaštvo v preporodni dobi slovenskega Sokolstva: Jezeršek; Razvoj našega   naraščaja: G a n g I: Čuj nas zemlja mila! A m b r o-i ž i čL; K organizaciji; R o g 1 i c: Sokolski dom v Litiji; Lah: Iz slovenskega sokol-"skega in telovadnega   slovstva;   Kostna-ppfel: Naši vsesokolski zleti;   Sajovic G.:' Slovensko sokolstvo v L 1912; — Slovenski'in slovanski telovadni časopisi. — Za strokovnim delom sledi pregledno sestavljeni statistični del o slovenski in ostalih slovenskih sokolskih organizacijah ter tudi o inorodnih telovadnih..zvežah.in nato priročni tabelični   zapisnik   za   vaditelje, yseh telovadnih vrst. — Letošnji koledar-se-je v tiskarni nekoliko zakasnil, zato se začne razpošiljati šele okrog novega leta. Igrate ki ga žele in še niso prijavili naroč-Ke, ^opozarjamo nanj, ker se tiska le v o-rnejenem številu. Naroča se pri   vaditelj-! slcem ^boru Sokola v Kranju, cena K 1. — s|pašto K flO. Na III. slovenskem vsesok. zletu bo služil koledar kot   dobra -, infor--ir|ačnž( Ktijižiča v slovanski'sokolski orga-;-n^apiJi. "v,jubilejnem letu pa kot zgodovinski kažipot o razvoju naše sokolske organizacije.
Insolvence radi vojn«? na Balkanu. —
Listi objavljajo statistikb insolvenc v' Avstriji vsled vojnena Balkanu; Insolventnih je postalo 460 tvrdk' v skupnem ; znesku 281 milijonov kron. Pri tem pa niso uštete tvrdke z insolvencami do 100.000 kron. Fino milo se je podražilo, — Tvor-ničarji toaletnih mil so zvišali cene za 5% za svoje proizvode, to je luksus-milo, parfumi, izdelke za zobe itd. Zvišanje cen je pričelo z včerajšnjim dnem;
Tovarna aeroplanov na Ogrskem. — Ustanovila se je anonimna družba', za izdelovanje, aeroplanov in sicer v vojaške namene. .Družba ima dosedaj kapitala 500.000 K.   ...                  - :-
Židie in ruska trgovina. ~ Ruske trgovske zbornice so poslale vladi spomenico z nujno*prošnjo, naj prekliče ukazani izgon zidov iz Rusije, ker bi nadaljevanje izgona~ do vedlo rusko trgovino do   krize.
Avstrijski državni dolg___Petdeset
let je preteklo, kar obstoja 'komisija v svr-ho kontrol .državnega dojga. Od 1. 1862. (z zakonom z dne 13. XII. 1862. je bila uvedena imenovana komisija) do 1. 1912. je vzrasel državni dolg Avstrije od 4.912 • na 12.372 miljonov kron, to je skupno za 7460 mil. kron! Obresti tega dolga so znašale I. 1862. 220 miljonov, danes pa 488, tako da so narasli skupno za 268 miljonov kron. Medtem pa, ko je 1. 1862 pripadalo na vsakega prebivalca 256 K državnega dolga, pripada danes 429 kron. V tem ozi-ru je dosegla Avstrija svetovni rekord, ktera čast pušča nje sinovom toliko sape, kolikor je je k njihovemu naravnost pasjemu življenju ravno treba da ne pogine. Saj stoji danes avstrijska renta slabše kakor celo papirji tepene Turčije.
Gospodarske vesti.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani;
^Sprejme se: 2 kontorista, 1 poslovodja, 2 potmkh, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železniške stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske.stroke, 3 kontoristinje, 6 prodajalk, 4 učenci, 3 učenke. — Službe Išče: 3 knjigovodje, 5 poslovodji, 2 potnika, 6 skladiščnikov, 22 -pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železniške stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 16 Tcontorfstirij, 12 blagajničark. 17 prodajalk, 5 učencev, 4 učenke. —• Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini, *
Razne vesti.
Avstrijska   nadvojvodlnja   Eleonbra
se poroči 9. t. m. z mornariškim poročnikom pl. Kloss; nadvojvodinja Mechtildis. pa se poroči U. t. m. s knezom Czarterv-skim.
Velik požar v tovarni papirja, —-V Gradcu je gorelo v tovarni papirja »Marv Mili« (kom. društvo Plentl, Westerman, Šeeburger & Cb.) blizu južnega kolodvora. Izgorelo je obilo, izdelanega1 paplirja, večinoma luksus-bjago, določeno za iz* Voz v Francijo, Amefiko itd^potem Skladišča papirja, tako da je Škoae nad 200000 K. Uničeni in poškodovani so stroji. 130 delavcev je brez kruha; delo je-ustavljeno za 4 mesece. Ognjegascev je bilo ranjenih pri gašenju 29.
Času primerna pojedina diplomatov. — Vojvodinja Sutherland je priredila za delegate Balkanskih držav,.ki se udeležujejo mirovne konference, pojedino, ki je bila servirana. na 5 različnih mizah. Raz-ven mirovnih delegatov je bilo povabljenih tudi več članov visoke angleške aristokracije. Čisto posebna je bila ta večerna pojedina: jajca na turški način prt-pravijena, morske ribe z grško omakov bulgarski fazan, teletina na angleški način, salata mirii in sprave, srbski kardi- . nalni led, črnogorsko pecivo. — Tako jer • v bil je v jedeh Balkan dobro zastopan.-manjkal je k večjemu še albanski dessert z macedonskirrii mandeljni.
Maša za Srbe, ki so padli v vojni. —• Srbski metropolit je sporazumno s kraljem Petrom odredil,   da bodo 11. jari. v vseh cerkvah, in samostanih Srbije, ter..yrj novih, okupiranih deželah, maše za srbske-  rr junake, ki so padli v vojni; ' .  ,   . .
Poslednja volja pisana na stroj. — Lani je najvišja sodnija razsodila, da po-sledna volja, pisana s pisalnim strojem, ima polno veljavo, ker tam, kjer zakon govori o pisanju v obče, more biti spis pisan tudi na stroju; ali lam, kjer zakon po-klada važnost ha karakteristične znake rokopisa, je poraba stroja izključena.^ ¦ - 48.000 srbskih junakov, ranjenih" in. 'padlih v vojni. — - PdfočihPiz Belgrada-naznanjajo, da je uradno razglašeno^ da znašajo srbske zgube v vojni na mrtvih šrr ranjenih 48.000 mož.         "            -       .,'.
Kolera v Carigradu. — . Zadnji ,dan lanskega leta je bilo 23 siučajev kolereu Skupno število bolnikov do konca leta je. bilo 2243, umrlo jih je 2140.    -
.Zdravila in razni sanitetni materijal za Odrta. — Vsled dogovora med Turki in, Bulgari ..mejo prvi odslej uvažati v Odrin zdravila in sanitetni materijal..
Dalje na 4. strani.
-            Nad Turčijo je večkrat   visela   roka
usode, preteča jej z razpadom. Z načrti za delitev Turčije so se bavili vsi močnejši krščanski vladarji; ta želja je za časa Katarine ruske in Napoleona zadobila konkretnejše forme. Ali zdi se nam vendar, da so velevlasti in krščanski vladarji na i tihem bili za to, da bi Turčija ostala še dolgo lastnica onih dežel in gospodarica onih narodov, katere si je podvrgla s krvavimi vojnami in katere je podjarmljene uničevala. Trpljenje kristjanov je zaman donelo na ušesa Evrope; ona je imela druge interese in druge cilje.- Potreba je bilo krvavih vstaj tlačenih balkanskih narodov; ti narodi so pokazali, da hočejo rajši poginiti nego živeti še dalje pod krutim turškim gospodstvom. Sedanja balkanska vojna kaže najbolje, kake sile so se morale združiti, da zdrobijo turško go-spodstvo in kako so se balkanski narodi morali boriti, da morejo izvesti do konca svoje delo in Turčijo potisniti iz Evrope ali vsaj utesniti jo v one meje, v katerih se je nahajala, ko je prvikrat dobila v svojo posest komadič Evrope.
Prvi turški korak v Evropo.
¦ Osmansko cesarstvo je osnovalo pleme Turkov, živečih v Turami, ki je spre jelo islam v 8. stoletju in katero si je pod vodstvom Seldžuka osvojilo Sprednjo Azijo. Okoli leta 1225. je prišlo 50.000 Turkov pod vodstvom Suiejmana, tiranih od Mongolov v Armenijo. Sulejmanov sin Ertogrul se je nastanil v Frlgiji. Osmaii I. je začel boje z Grki in jih vodil uspešno in po njem so se imenovali Turki odslej Os-inani. Leta 1308. so Turki zavzeli Kios in oplenili maloazijsko obal. Njegov sin Ur-. kan (1326—1359), jeden izmed najznamenitejših vladarjev, je zavzel Bruso leta 1326., kjer si je sezidal palačo, katere vrata so se imenovala »Visoka Porta«. Do leta 1340. si je podvrgel vse ozemlje do Propondite z Nikejo . in . Nikomedijo. iNjegov sin S u 1 e j m a n pa se> je neprestano bavil z mislijo, da preko Helesponta preide v Evropo. To se mu je tudi posrečilo in seje leta 1356. ustalil vOali-polju. To mesto z najbližjo okolico je tvorilo prvo evropsko posest Turčije ter je služilo za.daljno prodiranje in osvajanje. Gaiipolis, cvetoče trgovsko mesto, . »Ključ Carigrada in Evrope«, dobi dva turška poveljnika, Adžebega in Gazi-Fa-zila, katerih grobova še danes kažejo v ,,_.tem.mestu. Bizantinski cesar Ivan Andro--^nflš.se je; zaman trudil, da;pripravi Urkana s ;!,4o tega,,da bi to mesto/vniiLBizantincem. Daljni razvoj dogodkov je omogočil Sti-lejmanu, da je preselil razne turške družine v evropska mesta, .Grke. pa je silil k izseljevanju v Azijo. On je popolnoma zagospodoval nad Tracijskim polotokom in se potem tudi sam na njem nastanil. Njegov vojvoda Hadži-Ilbeki je razširil ev-... ropsko posest Turčije do Rodosta in Dolnje Marice.
Sulejman. je umrl leta 1358.   in   letu 1362. njegov oče Urkan. Sledil je Murat I. (1362—1339),   mlajši sin Urkanov. Ta je bil poln osvojalnih teženj, glavna njegova : .mjsel pa je bila ta, da pad osmansko oblast spravi ves Balkan. Nesloga med Grki. Bulgari,. bi Srbi mu je služila dobro  te .drugo leto svojega vladanja je   prišel   v ^.Evropo ter si je.po vrsti osvajal mesto za mestom.  Po vrsti so mu padala v roke -   .^testa; Corlu, Bidimotika in potem Drino-,;, ,polje ali Odrin leta 1363. Od tega Časa da-; -,:.?}h ko sp.bUi premagani Grki, ni bilo več tyA: miru.ne.za Bulgare ne   za   Srbe.   Leta ;;   .1365. Je preselil Murat svojo prestolnico v
Biser
,«: med vsemi žitnimi k avami je -
fronekoDa Perl-rž.
Vsakpožirek iz skodelice potrjuje premoč, te finL kakovosti.
K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa oktfsm barva, treba pridjati malo porcijo
žegrebšfeet
pridatka za kavo;, Obe vrsti dobite se v vsaki špec. trgovin.
Evropa v novo osvojeno Drinopoi]e (Ed-renek), kjer je sezidal nov cesarski dvor aH »šaraj«. Njegovi vojvode so osvojili dalje Staro Zagoro in Plovdiv, kjer se je naselil prvi begler-beg Rumelije. Po krvavih bojih pri Rakovtci in Cepini se uda Muratu bulgarski car Ivan Štšman lil., ki je stanoval v Trnovem in je postal njegov vazal. Dal mu je tudi svojo sestro za ženo.
V tej dobi se je izvršil tudi p r v i p o-skus, pognati Turke nazaj v Azijo. Sprožil je to misei Ciperski kralj Peter I., ki je šel h papežu Urbanu V. poprosit ga, naj začne križarsko vojno. To misel je odobril tudi francoski kralj Ivan" Dobri in do vojne je imelo priti 1. marca 1365. Papež je pozval tudi ogrskohrvaš-kega kralja Ljudevita na vojno. Ali do zasnovane vojne ni prišlo, vse je skončalo z upadom Ljudevita v Bulgarijo namesto na Turke in si je Ljudevit osvojil Zapad-no Bulgarijo z mestom Vidinom in odpeljal v sužnost carja Ivana Stracimira. Leta 1370. pa mu je vrnil osvojeno ozemlje.'
Medtem so Turki dalje prodirali in osvajali in ogroževali Srbe. V Srbiji je za Dušanom vladal Uroš IV. Nemanjič, od katerega sta se ločila velikaša Vukašin in Uglješa Mrnjavčevič. Leta 1366. je vladal Vukašin nad celim južnim delom Srbije in nad prestolnicama Skopljem in Prizre-nom. Despot Uglješa je imel svoj sedež v Drami. Oni so stremili za tem, da cerkev svojih dežel oddelijo od patriarhije y Peči ter jo priklopijo Carigrajski. Zato so šli odposlanci v Carigrad in leta 1371. je bilo doseženo prvo cerkveno sporazumljenje med Srbi in Grki. Ti odposlanci so delali tudi za defenzivno zvezo — po današnji terminologiji, z a vojno konvencijo m e d S r b i i n Bizantinskim cesarstvom proti T u r k o m, ker so ti napadati že srbske dežele in mesta.
Srbska vojska je v številu 60.000 mož šla proti Drinopolju ali je bila vsled neopreznosti ponoči zajeta od Turkov ¦in razsekana v svojem taboru. To je bilo v noči od 25. na 26. septembra 1371. prj Črnomenu, oziroma pri današnjem Cir-^ menu. Kdor ni poginil na kopnem, se je utopil v Marici. Ni bilo več tudi Ugljaše in Vukašina. Turki še dandanašnji imenujejo ta kraj: Sifb-sindigi, to je pogin Srbov. (Pride še.)
„ UMov«iu«l«rija IrilaMi™
Karol Draščik
h Gorici n Komu v (lutni hiti)
zvrfiuje naroČila vsakovrstnega, tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za blfmance in poroke, odlikovane velikonočne
j .                     pince itd.
1         Prodaja različna fina. vina Sn llkarja
r a drobno ali v originalnih butelkah ! riporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-Irojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
V*~ po Jako zmernih cenah. .^*
Anton Potatzky v Gorici
naslednik Jos» Terpln.
j»» are«U Jfc»t>tei)tf t.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeisja kiptvatifis ilribarikogi li drabneg« blai« ter tkaili, pra]e li iltlj.
POTREBŠČINE
u pliarnice, fcaiilce in popotnike.
Najboljše gfvanke za šivalne atroje.
POTREBŠČINE
sa krojaš« in šooljarf«.
SvetinjIce. — tLoini Tonci. — Masne knjižice.
tišna obuvala za rse letne časa.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Odgovorni prednik In Izdajatelj IvajiKavčiC v Gorici.
tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabrfček (odgov. J-  fabčič).
Zalaga: Družba Za izdajanje listov .Sočat in »Primorec«.
napredekuedcf
NajenergiCnejše in  gotovo " zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
-I
GASILE-
Stotine zdravniških' potrdil potrjuje, da se nretralna zoženja, prostatitis. ure-Iritis in meh. katarji korenito ozdravijo s
n. casiie.    fconfett Casiie
'Konfeti Casiie urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, nretritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina,'sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev Casiie K 4'—.»
__Iornbin Gasile, najboljše protisifilitičnoin poživljajoče. kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, iro potenci, kostoboli, is!iias, vnetjn žlez, poltnim madežem j izgubi semena, polncijam, spermatoroi, sterili^ teti, nenrasteniji. energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3'50.
Vbrizgaaec Gasile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitie, aretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd, — Steklenica vbrizganca Casiie K 3'50. Kdor želi veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi, dopis na lekarno Serravgllo za g. Uasile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILB se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofolctti .in.Tromba,                   6—24
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Drufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
PALMfl
Najbolje    cffcrbljeua zaloga za kramarje,
krošnfarje,  prodajalce po r'-"- *~ —:u
ter na deželi
• sej mih in trgih
••    -    35— 8
W
GROATIA"
^»varovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. -
Ustanovljena leta 1884. pnnfralo V Zagre&ii v  lastni   hiši,   vogal uullllOlu Marovsjce in Preradoviceve ulice.
Podružnica v TRSTU,
Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje. Telefon št. 2594.
Glavna zastopstva:  Ljubljana,  Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
!. Na življenje:
1.  Zavarovanje glavnic ?a slučaj cjojjivljenja in smrti;
2.  zavarovanje dote;
3.  zavarovanje življenske rente.
II. Proti škodi po požaru:
1.  Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-ialniškega blaga, gospodarskih strojey, blaga ifcd.
8. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd     .
HI. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetjo vspIi cldelkov znaša K 2,713.674--18 Od tega temeljna glavnica . . . . „ 300 000'00 Dohodek letne premije s pristojbinami „ 1,3(5 «.04(V89 Izplačane odškodnine ........ 4,970.238-48
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica „Lroatiaea Trst, Via del
Lavatoio št. 1, II. nadstr. in glavno zastopstvo „Croatiae^ v .... Ljubljani (tvrdka Kmet & SHvar),
Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici:
D   Ril PUPBT   Via Bertolini St. 20 (v lastni .  UlLUVCn I,      hiSi).      Telefon 5t. 22L
in FRANC PERKO, Stolna ulica.
Slonencl!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica Štev. 1 (nasproti Kontu).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FBAN NOVAK, briveo in lasniCar.
P. n. občinstvu toplo priporočam svojo na novo urejeno
gostilno lfpri dirki".
v ulici Alvarez št. 1.
Točim   izborna   domača   vina
;  in postrežem zgorkimi in  :
. mrzlimi Jedili.
Ža obilen obisk se priporoča
518-1                           And. Fajt.
Zaloga istrskih vin
prodaja na debelo od 56 (sfrov naproj. Cene konkurenčne.
Zaloga se nahaja v Gorici
v ulici Formica št. 1.
Za obila naročila se toplo priporoča lastnik 479—8                        Henrik Apollonio.
Edina Izvrstna wm- nakupna*priložnost
—   za ttf|ovce in luiusirjirje   —
pošilja se tudi privatnikom.
40 do 50 metrov ostankov le 16 kron.
Pisano blago rdeče ali modro, barvodržno. Oxfort za možke srajce, močno, dobro blago. Francoski zefirji za srajce, obleke in bluze.
Krasni uzorci. Belo platno za postelno in drugo perilo.
Pisano blago za predpasnike in obleke
dolžina ostankov 6 —!'5 metrov. Ostanke se
garantira, da so barvodržni in brezhibni.
Izbrani ostanki, le težko in lepo blago le
kron 18-.
Razpošilja se po povzetju. Za neugajajoče
se vrne denar. Vsaka stranka si' lahko
blago izbere. • ¦
S. STEIN, tkalnica platna, nachod na Češkem.
Kdor hoče imeti pristno  angleško blago za obleke, naj se obrne na kro-
! jaškega mojstra
Antona Rrusič
Gorica
na Tržački ulici St. 16.
Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni čas.
Uzorci na razpolago.
Specialist   za    izdelovanje oblek za   enoletne  prostovoljce.
Kupujte samo dvokolesa „Hltcn&"» ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOfla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje  in slikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
I
Kerševani & Čuk
fiORICA, na Stolnem trgu it. B.