Velikanski potresi v jiižni Nepopisna nesreča je zadela minole dni prebivalco južne Italije. Strašna šiba božja — potres — je v najkrajšem času razdjala vse polno mest in vasi. Takega potresa Italijani že od leta 1783 sem več ne pommjo. Sicilija in Kalabrija sta razdejani. Najlepša mesta so pcdob'?'". razvalinam. Oei,vidci pripovedujcjo naravnost strahovite stvari. Potniki, ki so se vozili dne 28. decemfcra zjutraj iz Neapolju proti jugu, opisujejo grozno vožnjo. Ob tri četrt na šest se j« vlak naenkrat stresel; kmalu se je začulo strašno vpitje s polja. Vlak se je počasi bližal mestu Palmi, kjer se je tudi ustavil. V mraku so zagledali razvaline mesta. Na ppstaji je bilo vse natlačeno na pol nagih ljudi, ki so bežali iz porušenega mesta. Vlak j« po&asi vozil naprej. Bagnara je pokopališče; niti ena hiša ne stoji več. Pretresljivo klioanje na pomoč pretresa zrak, ljudstvo joče, pomoči ni od nikoder. Naenkrat zaglefclajo y dialjavi gost dim, ki se vali proti nebu. Messina gori. Železniški tir je pretrigan, tudi ceste raizrušene. Po razvalinah se potniki vračajo proti severu. Nekaj jih v Monteleone sprejme torpedovka ter popelje nazaj v Neapolj. Neki potniik pravi, da ga je na po&taji Palmi srečal mož, M ga vpraša, kam gre. — V Palmo. — Mesta Palmi ni več; dobiii smo zaslužerio kaszen za svoje grebe. Dru|g mož je nosil na namaft. mrtvega dečka ter kakor v sanjaih govoril: Da, umrl sem v Palmi. Mesto Messina v razvalinah. Najhujša usoda je pafe zadela mesto Mepsi-na, ki jo imenujejo Italiiani ,,la Eroica" (junaška). Messina je bila svoj čas med najifcpsittu mesti Sioilije. Ve6krai je bila že uniJenet od sovražnikov in cd potresov, pa se je vedno znova in vselej lepše dvignila iz razvalin. Za Palermom je bila najvažnejše mesto Sicilije s 170.000 prebivalci, s krasnim pristaniščem, v katerem je prostora za 1000 laidij, in z n^očno trdnjavo. Mnogo starodavnih spomenikov jo je krasilo, izmed najlepših stolnica Santa Anninfoiata dei Catalani, najstarcjša romanska cerkev sveta. Mesto je bilo znano že 800 let preri Kristuscnn. To lepo mesto je sedaj razvalina. ivi«jsi^_, hiSa, vseučilišče, bolnišnice, vojašnice, semenišše, palaCe ob morju, vse je razdejano. Poid razvalinami se na- l\aja skoro polovica prebivalstva. Bande plenijo po mestu. Vsi zioeinci iu roparji so na nogah. Okrog mesta taiva brez strehe, obl&ke in lirane n,ad 15.000 nesreenežev. V vojašnici Santa Maria se je ,od dveh stotnij vojakov rešiio le štiiihiajst mož. Nek orožnik je padel s posteljo vred iz četrtega niadstropja v pritličje in se rešil. Neki begunec pripaveduje: Nikakor ni možno popisati grozniii prizorov. Mesto je velika razvalina. Poginilo jo skoraj vse prebivialstvo. Rešilo se je le nekoliko tisočev oseb. Preostali riimajo živeža in potrebnih srodstev. Primanjkuie tudi brizgalnic za gašenje požara, ki razsaja med razvalinami. Kolodvor se je zrušil. Razbiti so bili tudi vsi železniški vozovi. Ulic ni možno prejioznati, med razvalinami so se pojavile tudi razpoke. Razrušeni so brzojavni in telefonski uradi, vseučilišče in skoraj vse javne zgradbe, Vodovod in plinarna so popolnoma razdejana. V prvih urah po nesreči je bilo mesto brez vsake pornoči, ker so bile oblasti, vojaki, redarji, zdravniki in lekariiarji pod razvalinami. Prvo pomoe je dobilo preostalo prebivalstvo od m.prn.arjev s posamičnih ladij. Koliko je v Messini mrtvecev, se sedaj še ne da določiti. Nek pomorski častnik trdi, da je najmanj polovica pretuvalstva mrtva ali pa težko ranjena. Več sto jih leži pod razvalinami, \ieč sto iiib. plava zunaj po morju. Nek kapitaji poro5a: V neki šoli je bilo umorjenih vseh 1200 otrok. Ob obrežju ni ostalo nobeno mesto. Nekateri tistih, ki so bili rešeni, pripovedujejo, da je bilo mesto v 12 urah opustoš-eno. Komaj smo prišli v Messino, ko sm,o slišaji silne klice na pomoč. Moštvo se je izkrcalo in pomagalo, kjer se je dalo. Rešenih je bilo 51 Nemoev. Partnik ,,Therapia" je pripeljal v celem (520 pottiikov v Neapol, med njimi 102 lahko in težko ranjenlh. Iz Rima poročajo por(bčevalC)i, da bi mesto, 6e bi jo razstrelilo mUijon bomb, lepše zgledajo kakor sedaj Messina. D,osedaj (3^. decembra) so izkopali 9000 mrtvih in okoli 7000 ranjenih. Mrtvece se položi v jame z ugasnjenim apnom, ranjenci se spravijo na vojne ladije. Pod razvalinami jetnišnice je pokopanih. 200 jetnikov in oson pa,znikov. V okolici Mfi.sine so se pTiredil* procesije. Videti je osebe oboje;-> spola, ki se, kakor bifiarji v srednjem veku, vržejo z najhuj^m kfrikom na tla, potem zopet klifcejo svetnike na ponjoč in se zopet kakor blazni bijejo po prsih in si rujejo ^ase. Mesto Reggio dl Calabria porušeno. R.avno tako žalostna kakor usoda Messine je.. usoda mesta Reggio. Mesto Reggio di Calabrla, na nasprotni strani^messinske morske ožina, nekoliko dalje proti jugu, je' imelo okoli 50 tisoč ljudi. Tu-di to je bilo lepo iužnQ *mesto z mnogimi spomeniki in lepimi stavbami. Ka-, kor je Messino 1. 1783. skoro uničil potres, tako je tudi Reggio di Calabria mnogo trpelo vsled potresov, leta 1894 in 1905. V Reggio di Calabsria je takoj po potresu mor- jo preplavilo spodn]i del mesta. Voda je stala do tret- *jega nadstropja. Eksplodiral je plin in napravil veli- kansko škodo. Prefekt iz Reggio di Calabria pripove- duje, da se je komaj mogel rešiti iz prelekturne pala- če, ki se je ^ve&inoma zrušila. Mestni del okoli pre- fekture ln središče mesta leži v razvajinah. Nepo- š-kodovane so ostalo le male >vile, ki so bile zgrajenena višje ležeCem delu mesta. Grad, licealno poslopje in stolnica so se zrušile. Skoro vsi uSenci semenišča so našli smrt pod razvalinami. Zrušila še je tudi vojašnica; pod razvalinami je bilo pokopanih mnogo stotin vojakov. Vsi begunci iz Reggio di Calabria zSr gotavljajo, da se je ponesrečilo ogromno število ljudi.: Preostali, ki so mogli rešiti le golo življenje, tavajo: po gozdih brez strehe in brez vsakih živil. Neki begunec iz Reggio pripoveduje, da je bil potres grozen. Prebivalstvo je glasno lokaje skušalo bežati. Sam je videl, kako sta se stolnica in grad ob groznem ropotu zrušila. Visoki morski valovi so poplavili veliki del me?ta. Italijanski list ,,Tribuna" portjfia: Neposr&dno po potresu se je morski prival razlil nad Reggio di Calabria in poplavil "ves meatni del do Corso Garibaldi. Hiše so bile do prvega nadstropja pod vodo.' Vse vrtove oljk so valovi odnesli v morje. ČKinek potresa v Reggio je bil sličen onemu tv Messini. Stevilo mrtvih ni možno še dolofiiti, utegne jih biti nad 1800. Veliko število potnikov, ki so v trenotku potresa čakali na vlak, je bilo pokopanih pod razvalinaim kolodvora. Okoli Reggio so porušeni vsi kolodvori. Ostall poškodovanl jkraji. Ve5 ali manj poškodovana so še na^alje slede-  6a mesta. Palmi, Kr^nav, Santa Euleroia, Geraco ; Marina, Catf.nija, Pizzo, Santa Venere. Mesto Palnd ' je skoraj popolnoma razdejano. VeC tisoč ljudi je zgu- bilo življenje. Od 14000 prebivalcev jih je ostalo le  j Łe paT sto. (Okoli 2000 mrtv,elee.v je že pokopanili. V  iPalmi so izpuščeni vsi jetnlkL V Bagnari so našli 1000, v Santa Eulemia 400 mrtvih. V Gerace Marina je dne 29. decembra zopetni sunek podrl, kar je še ostalo. V Cataniji so razvaline pokopale družiiio angleškega konzula Gastojm; on sam se je rešil z zloruljeno nogo. Pogrešajo pa nemškega konzula. V tem mestu je najmanj 10.000 nirtvih. 200.000 mrtvih? Iz Rima port>čajo listi, da je prišlo v Siciliji nad 200.000 ljudi ob življenje. To je najnovejša cenitev nesreče, ki je zadela južno Italijo. Hrabri rusM mornarii. Laški listi pišejo v izbraniili bes&dah o ruskih moi^narjih, ki z nenavaidno hrabrostjo vfšijo rešilno idelo. Potegnili so iz razvalin v Messini tudi blagajne z 20 milijoni denarja. Potovanje italijanskega kralja in kraliice. Kralj in kraljica sta prispela dsne 29. decembra ob 7. uri zveeer v Neapol. Množica ljudstva ju je živaiino pozdravljalu. Kraljeva dvpjioa se je vkrcala na ladjo ,,Viktor Enianuel", ki je odpMa v Messino. V Messino je prispei kralj s kradjico dne 30. decembra ob 9. uri dopoldne. Pozdravili so ju topovi artiIerije in laldije usidrane v pristajaišou. Kralj se je takoj izkrcal, pri čemur so se oidjigrali srce pretresujoči prizori. Pohvalil je mornairje italijanskih, angleških in ruskik vojnih ladij ter se je potem obvestil o stanju rešilnih del. V spremstvu ministrov iOrlanda in BertoUiniia je potem odšel po mestu. Kraljioa je med tem obiskala ranjence na ladijah in jili tolažila. Največji kraji mesta so se že pogreznili do morskega površja iii se pogrezajo Se dalje. Celo mesto bržkoue požre globina. 'bre»';a Je, da ,v Roggiu ni ,dwj,al požar. — Okolica nudi obupeu pogled. Veiikaiiske nasade oranž, oljk in limon so lzruvali valov;i ter ponesli s seboj. Trupio leži pri truplu. Vse vasi občiiie rniari so le &e kupi kainenja. V San Gregorio ue stoji niti en zid kvižku. Osemnajst obein okrog Reggia je popolnama posutih. Iz razvalin mole otrpele roke iii noge ubogiii žrtev. Jz Riina se z dne 2. janiiarja poročja: Število žrtev in ranjencev je vadno večje. Rešilna akcija so • najprej obrne tja, odkoder ališi kak klic na pomoč. | V Neapol so danes parniki pripeljaii 12.000 ranjencev, ¦ katere so od'dali -s mestne in okolieanske bolnice. Pri Villa San Giovani je potresni suriek yrgel neki osebni vlak v inorje. V Roisi so dobili pod razvalina- mi 200 trupel. Mriiee pokopavajo tudi po noči ob svi- tu acetilenk in bakelj. Iz Reggio se poroča: Oba sinova poslanca Tripesti, ki je bdl pod razvalinami svoje hiše, sta delala s pomočjo nekaj vojakov noč in dan, cKa bi osvobodiJia svojega očeta. Konečno se jima je to tudi posrecilo, toda kmalu potem je umrl Tripesti v naročju svojih sinov. Našlo se je tudi truplo gospe Tripesti. Po celem okraju se potepajo psi. Mesto Reggio napravi na eloveka, kakor poročiajo očividci, utis pokopališča. Vedno se najdejo pod razv,alinami mrtva trurpla. Župan mesta Reggio, Tripelti, je nevarno ranjen. Iz Messine se poroča, da moiria biti še mnogo živih ljudi pod razvalinami. V Messin^ se je podrl kolodvor in pokopal pocl seboj 40 uradnikov, V Garibaldijevi cesti se je poarla infaiiterij&ka vojaišinica in pokopala jjotl seboj 800 vojakov. Povsod zahtevajo tisti, ki so ostali živi, pompči, da bi potegnili svojce izpod razvalin. Ii Palerma poročajo: Me?sina nndi sedaj čisto drag prizor nego zadnje dni. Ljudje so popolnoiaa obupani. Zalost sv. očeta. Papeža so strašne vesti grozno pretresle. Takoj je dal brzojaviti nad&kofu v Palermu, mu izrazil sožalje ter ga prosil za natančno po(ročilo. V istem Nf popisni prizori se odigravajo ako pridejo preostali, ki so -—*ii 4- f\ i«nnAvn I ¦ vih« mf«n*A« ^ JJ % _J -__ X-.«_w __. _^_i_. _^-.! f 1 _ _l _. smislu je brzojavil školoma v Mil&tu in Cantazaru ter nadškofu v Cataniji. Iz Gantazara je dospel odgovor, da tam škoda ni velika. Dne 4. januarja je imel papež sloveisno božjo službo v sikstinski kapeli. Koliko Je škode? Skoda je nepregledna;. Ako se upošteva, dabo irgovina dolgo čaaa trpela na posledicah, se škodo lahko ceni na eno milijardo frankov. Prejšnji potreal. O potresih v nesrečnein ozemlju Sicilije in Kalabrije poročata že zgodovinarja Tacit in Plinij; prvi, ki ga je zatoeležila zgodovlina, je bil oid 24. do 25. marca leta 18 pp Kr. Vrstili so se potem: leta 362, 1310, 1390, 1893, 1494, 1500, 1509, 1)513, 1538, 1549, 1B61, 1598, 1599, 1601, 1638, 1649, 1693, f 11702, 1706, 1711, 1715, 1743, 1745 do 1747, 1770, 1780. Najstrašnejši pa je bil 1. 1783, pricel je 5. februarja; sunki so se ponavljali skcro pojl leta. Potem so sledili potresi leta 1817, 1830, 1839, 1841, 1851 do 1852, 1870, 1876, 1886, 1889, 1892, 1894, februajiia 1897, maja istega leta in septembra 1905. Pri tem so izpuSčeni manjši pptresi, ki niso napr^avili mnogo škode. Sedaj je torej že 42. večji potres v teh krajih. Novejša poroCila. Listi podajajo o potresu č'imdalie groznejše podatke. V Reggio di Calalbria je bedja nepopisna. Tudi postaja Pellao je porušefna. Postajena&elnik v Reggio pravi, da se je v strašni noči razklala zemlja, da je zazijalo petdeset metrov široko brezdno, iz katerega je sikal proti nebu stolp svetlikajoče se vode.-Ljudje, ki so ostali živi, se bore z revolverji v rokah za živila. Sestdeset vagonov premoga so v naskoku urapali, da ne pomro od mraza. Krog Reggia zijajo globoki prepadi, obdani z gorami skalovja. kratkem sklicati izredno sejo zbornice, v kateri predloži zakonski načrt glede povišanja davka. Iz tega dohodka se bo skrbelo za preživele svojco žrtev. Tudi direktni davek se namerava za dobo pot let ja eao petino povišati. Milanska hranilnica je dorovala za žrtve 1 ujilijon lir. Tržaški namestnik je daroval 500 K. Iz Milana poročajo, da znašajo vsi darovi že nad 10 uailijonov lir. Najnovejša poročila iz Italije. Rim, 3. januarja. Skoro gotovo je, da bo število žrtev potresa v Kalabriji ia Siciliji število 200.000 še presegalo. Ranjence in begance, kojih pride vedno na tisoče v Neapol in Palermo, sedaj ložje spravijo pod etreho, ker se iz skoro vseh italijanskih mest ponnjajo ljudje, da prevzamejo lahj\o raajene v domačo oskrbo, sirote pa za otroke. Mesto Genova se je ponndilo vladi, da prevzaine 7000 ranjencev. Rešitev nadškofa v Hessini. Iz Messine se poroča: Kakor se je sedaj dognalo, se je nadškof v Messini, o katerem se je splošno miiiilo, da je našel v razvalinab. smrt, rešil. Nadškof pripoveduje ' o dogodkih takole: Takrat, ko jo zadela naša mesto ta nesreča, sem bil v kapc-H. Ko sem nacieraval oditi, sem zapasil, da so vsi izhodi zadelani. Pokleknil sem pred podobo Odrešecika in sem pričakoval vsak trenotek smrti. Tako je minila noč. Molil sem tadi še nasledne dai. Potem je prišla rešitev. Nadškofa ao nažli, oble^enega v cerkveno obleko, pod razvalinami; ko je izjavil, da je nadškof, reSitelji tega sploh sprva niso hoteli Terjeti in so ga imeli za blaznega. Blaznost ia samomor med preostalimi. Iz Messine poroča angleški list nDaily Mail": Vsled potresa so ssmomori vsled blaznosti kar na dnevnem redu. Norišnice v Siciliji ne morejo več spnvjemati številnih bolcikcv. Obnp radi zgube svojcev žene mcogo nesrečnežev v i?mrt. Bankir Severini je zastoDJ iskal tri dni sfojo ženo in se je nstrelil ravno takrat, ko je prišla na nekem parniku v Neapol. Poslaiiea Fonciano je dozdevna smrt soproge in brata tako pretresla, da je postal besen. Ko je na parniku zopet zapazil svojega brata, je začel tako besneti, da so ga morali vtakniti v silovni jopič. V Rimu. zbežali, prisiljeni od gladu ia žeje v mesto nazaj. Razdelitev kruba v carinskem poslopju napravi srce pretresujoč utis. Novejša poročila poročajo, da je mesto Castroreale jnžnozapadno od Messine popolnoma porušeno. R'm, 3. januarja. Danes predpoldne so se služile v vseh rimskih cerkvah v spomin na žrtve potresa žalne maše. List ,,Berliner Tagblatt" poroča iz Rima: Ravnokar  V vseh cerkvah se je nabiralo za žrtve. Tudi po eestah in se poroea, da sta d?a ligarska otoka v valovih izginila. trgih so se nabirali darovi. Dijaki delijo mimo idočim liatke, i Pomorski minister je takoj vse potrebco nkienil. Mestece | Scilla je zginilo 8 600 prebivalci z zemeljskega površja. Pripovedotranja beguncev. Iz Neapolja poročajo, da pripelje vsak parnik več stotin begnncev, ki jih množica obkroži in obdarnje. Kakor pripovedujejo begunci, se je nesreča bliskoma zgodila. Poslopja so se podrla kakor bi bila iz papirja in so vse pod seboj pokopala. Silno mnogo je mrtvih otrok, ki se niso mogli tako hitro rešiti in so je na begn pogosto še drugi begnnci potisnili na tla. Ve6 sto otrok so pograbili morski valovi. Dva meniha opisnjeta svojo rešitev tako le: ,,Bila sva v Eajini celici ravno pri jutranji molitvi, ko sva čutila silen pretres. Hitela sva na dvorišče, toda kmalu se je podrl celi samostan in pokopal pod svojimi raivalinami večji del naših bratcv. Ko sva več oseb rešila, hitela sva peš v Lazzaro. Na potu tja sva naletela pri vsakem korakn na mrtvece. Vnekem nuoskem samostanu je bilo od 21 nun 7 mrtvib, vse drnge težko ranjene. S samostanom zvezano vzgojevališče za sirote je bilo tudi razdejano ia več nego bOO otrok pod stboj pokopalo. Angleški kapitan Alfonwen, ki jevidel, kakoje prišla nesreča črez Messino, pripoveduje: Naš parnik je bil usidran pred Messino. Ob 5. uri zjntraj Bem bil na krovn in sem videl lučice mesta, ki je mirno spavalo. Naenkrat s katerimi je opominjajo na Ijubezen do bližnjega in prosijo za darove. ,,PoloTica prebivalstva zgnbila življenje." Tnrin, 3. jannarja. Ministrski predsednik Giolitti je izjavil v nekem pogovcru, ki ga je imel z dopisnikom lista .Stampa", da upa, da bo pomožna akcija v Kalabriji in Siciliji svoj namen popolnoma izpolnila. Po poizvedbah pravosodnega ministra Orlando je baje zgubila polovica prebivalstva življeDje in da je mrtvih okoli 80.000. Neyamo3t, da izbruhne knga vsled trohnobe, je še večja kakor na bojnem polju. Gotovo je, da se pred 6 meseci z Messino ne da niS capraviti. Zbornica bo takoj sklicana, da se posvetnje o zakonskem načrtu v prilog nesrečnim pokrajinam. Nadaljna pomoč papeževa. Papež je dal v neki bolnišoici napraviti za rešene iz Messine več sto postelj in namerava ranjence obiskati, akoravno stopi s tem na italijanska tla. Roparji. Milanski listi poročajo, da je bilo v Messini štiri, v Reggio 08em roparjev pri roparjn zasačenih, ki so jih vojaki takoj nstreliii. Tudi nekega korporala in infanteri6ta soujeli pri ropanja. Našli so pri njima 10 000 lir. Eralj Emsnnel v Reggio. zaslišlm strašno gromenje in naš parnik so vzdignili valovi kvišku. Skcčil sem, nevede kaj se godi, na sidro ia sem presekal verigo. Dosedaj je bilo morje tho, a naenkrat je j Kakor y Mesain{ je govorii italijanski kralj tudi t zaeelo strašno valovati. Valon so potianili paraik na obrezje. j R •_ _ maogimi ranjeaci. Ko ie hodil po razvalinah, Sedaj pa je bil tndi parnik v nevamosti, da se potopi. | -n °alrtft, tndi &na nol nokonaneea človeka. Tasejeobrnil tri dni n* pol njet, a drngače mi gre dobro. Nisein ranjen in mirno čakam na rešite?. Potem je zahteval jedi in pijače. NoTi snnki. Astronomiška opazovalnica v Kataniji oeaaj pa je dii tnai parniK v nevaraosn, aa he poropi. i ]e ~naletel tndi ~na pol pOkopanega človeka. T« Enkrat 89 je pogreznil v globmo, dragf krat ga je zopet vrglo ; J_a kra]ja 8 t8mi Ł b(Łedaiai. Tukaj sem __ tako visoko, da 6mo se morali z mo^jo držati, da nismo popadali. LnČi v mestu ni bilo videti. Slieali smo samo ; grozen ropot hiš, ki so se podrle. Po! nre smo se bori-¦ li na življenje in snirt z velikanskimi valovi, ki so segali j na kror in vse pobili. Čudež je bil. da (>mo 08tali pri i življenju. Proti jutru se je morje nekcliko pomirilo. Mesto . ,Kin?' l% -|an> , . - ., o__t^w T?nnt« je bifo v razvalinah. Videli smo, kako so se hiše ^esnle Je ^. ^znamovala n.nogo potresn.h smikov: Enako in slišali grozen krik. Na pol nagi Ijndje so bežali med V™*f>. 1Z Pizza ^ K»labr,ji. Ljadstvo ,e prestraseno n razvalinami na ohrežju tja in sem, skočili v vodo in pla- i prenočnje pod nem.hm nebom vmnumn dežjn. V Reggm vali proti nam. Okoli L 80 8e potopil« lad-je, med njimi[ Je ™ *«eraj jutro zopet možan potres, ki je pretre.el z nek danski parnik. Valovi 80 bili pogrnjeni z mrtvimij Srozo v8e še Ž1VO P^ivalstvo. Pomoč in podpore za žrtve. ljndmi in živalmi. V Reggio je bilo dne 2. t. m. več nego tisoč vojakor pokopanih, kojih trupla so izvlekli iz porušene kosarne. Ljndje so slišali več nr groine klio na pomoč, a jim niso mogli pomagati. V Reggio so našli po 56 nrah med razvalinami jetnišnice še žive ljudi. Na rseb. straneh se še sliši stokanje uncirBJočih. Mesta Messine ne bodo več postavili. Catania, 2. januarja. Nato, da bi se mesto Me3sina Se enkrat pestavilo, se ne mii-li več. Ooi, ki so rešili iivljeDje in nekaj predstev, se hočejo naseliti v Cataniji in tam sezidaii predmestje, ki se bo imenovalo Me^ina. Italijanska kraljica vdova je darovala za žrtve 20.000, kardinalski kolegij tndi 20.000 lir. Iz Rima pi ročajo, da, namerava italjanska rlada t Italijanski kralj je daroval v prilog žrtvam potresa iiOO.OOO lir. Vsprejemi napovedani za novo leto in slavnostni obed se niso vršili- Iz Neapolja so odplule y Messino sanitetne &te x fcdravniki, nsmiljenkami ia eanitetnim gradivom. Iz Bvice pride poseben vlak % oddeikom .Rdečega knža". Cesar Fracc Jožef je daroval žrtvam 50.000 kron. Po vseh meetih se nabirajo darovi. Italijanska vlada je določiia 2odbtotno doklado k državciui davkoin za žrtve. Papež darnje žrtvam on milijon fraukov. Rim, 2. jan. ,Sera" poroča, da je sv. Oče akazal, da se namesto prvotno namenjeaih stotisoč lir dk na razjiolago za žrtve en milijon lir, ki ga stavi na razf.olago r:mskemu prefekta. V lazr.retn sv. Manje je na r&tik.uske stroške napravljea prostor za 500 ranjencev. Zavod vodijo osmiljeni bratje, nadzorstvo bo imel prefekt. Pomoč iz inozemstva. London 1. Višji žapan londonski je ukazal naMrati milodare za bedno prebivalstvu v Siciliji in v K«)abriji, prizadeto vsled zadnjega potresa. Nabralo ue je že nad 3000 funtov šterl. Svetovna tvrdka Rothscbild je podpisala, 1000 funtov. Berolin 1. Cesarica je pre.zela poV.roviteljstvo nad jiemškim pouiožnina cdborom. Ča^tno predsedstvo je prev_el državni kancelar knez Biilow. — Pomoiueruu odbora se je pridrnžilo veliko število najaglednejših mož iz Nemčije. New-York 1. V New-Yorku se ie za bedno prebivalstvo na Siciiiji ia v Kalabriji nabralo doslej 525 000 lir. Ameriški rdeči križ je daroval 250 000 lir, tukajSnja italijanska zbornica pa 260.000 lir. Berolin 1. Migistrat je na danaSnji seji skenil dovoliti za žrtve katastrofe 50 tisoč mark. — Neka neimenoTana oseba v Draždanih je tamošnjenra italij. koiizulata Btavila na razpolago 30.000 mark.