„Stajerčevi“ kmetski koledar za leto 1909 „Xmetski stan srečni stan ! . Po naročilu „Štajerčevega“ tiskovnega društva uredil Linhart Karl. Gena 60 vinarjev. PTUJ 1909. Založilo: „Štajerčevo“ tiskovno društvo. Tiskal W. Blanke. beto 1909 je navadno leto in šteje 365 dni, od teh 66 nedelj in praznikov. Neednaki katoliški prazniki so: 17. januarja praznik Jezusovega imena; 7. februarja Septuagésima; 24. februarja pepelnica; 2. aprila 7 žalosti Marije device; 11. aprila Velika noč; 17., 18. in 19. maja Križev teden; 20. maja Kristov vnebohod; 30. maja binkoštna nedelja; 6. junija praznik sv. Trojice; 10. junija praznik sv. Resnega Telesa; 18. junija Jezusovo Srce; 29. avgusta Angeljska nedelja; 12. septembra Marijino ime; 3. oktobra praznik Rožnega venca; 17. oktobra posvečevanje cerkev; 28. novembra prva adventna nedelja. — Od Božiča do pepelnične srede je 8 tednov in 6 dni. — Štiri letni časi: Začetek pomladi 21. marca, poletja 22. junija, jeseni 23. septembra in zime 22. decembra. — Obhajati ženitve prepove cerkev od 1. adventne nedelje do razglašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. — Država pa prepoveduje javne plese, bale, glediške igre itd. na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, praznik sv. Resnega telesa in na božični dan. Mlaj . . Prvi krajec fif oven . bik . . 'ff dvojčka rak . . Znamenja za lunine krajce. .........@ Ščep ali polna luna .........J) \ Zadnji krajec . . Y 8 n Nebeška znamenja. M lev............R devica .... rtp ^ tehtnica . . . ¿2-škorpijon . . trt j^1' strelec . kozel j€ vodnar S ribi . • • t ■ ■ Z ■ ■ K ■®<23doi patrorji. Češka: Janez Nepomuk (16. maja) in Vaclav (28. sept.) — Bukovina: Janez Suczava (14. junij.) — Dalmacija: Hironij (30. sept.) — Galicija: Stanislav (7. maja); Mihael (29. sept.) — Koroška: Jožef (19. marca), Egidij (1. sept.) — Kranjsko: Jožef (19. marca), Jurij (24. aprila.) — Hrvatska: Elija (20. julija), Rok (16. avgusta.) — Primorska: Ciril in Metud (5. julija.) — Avstrija: Leopold (15. novembra.) Salcburška: Rupret (24. septembra.) — Šlezija: Hedviga (15. oktobra.) — Siebenbürgen: Ladislav (27. junija.) — Slavonija: Janez Krstnik (24. junija.) — Štajerska: Jožef (19. marca.) — Tirolska: Jožef (19. marca), Virgil (26. junija.) — Ogrska: Štefan, kralj (20. avgust.) — Podarlberška: Gebhard (26. avgusta). 5tro-ogr$!*e deželne bariJe. Češka, Tirolska, Hrvatska, Kotar, Feldkirch: belo-rdeče. — Štajerska: belo-zeleno. — Moravska: zlato-rdeče. — Ogrska: rdeče-belo-zeleno. — Dalmacija: plavo-zlato. — Siebenbürgen: plavo-rdeče-zlato. — Šlezija: zlato-črno. — Koroška: zlato-rdeče-belo. — Kranjska: belo-plavo. — Galicija: plavo-rdeče. — Salcburška: zlato-rdeče-belo. — Nižjeavstrijska: plavo-zlato. — Zgornjeavstrijska: rdeče-zlato-belo. — Bregenc: belo-črno. — Trst: zlato-rdeče-belo-črno. — Istrija: plavo-rdeče-zlato. — Bozna in Hercegovina: zlato-rdeče. — Avstrijska državna barva: rdeče-belo-rdeče-zeleno; bojne ladje: rdeče-belo-rdeče; uradna barva: črno-rumeno. Belgija: Kralj Leopold II., rojen 9. aprila 1835, katoliški. —-Bulgarija: Kralj Ferdinand, rojen 26. februarja 1861, katoliški. — Danska: Kralj Friderik VIII., rojen 3. junija 1843, luteranec. — Francoska: Prezident Armand Fallieres, rojen 9. novembra 1841. — Grška: Kralj Jurij I., rojen 24. decembra 1845, grške vere. — Angleška: Kralj Edvard VII., rojen 9. novembra 1841, anglikanec. — Italija: Kralj Viktor Emanuel 111., rojen 11. novembra 1869, katoliški. — Monako: Knez Albert, rojen 13. novembra 1848, katoliški. — Črnagora: Knez Nikita I., rojen 7. oktobra 1841, grške vere. — Nizozemska: Kraljica Viljemina, rojena 31. avgusta 1880. — Norveška: Kralj Hakon VII., rojen 3. avgusta 1872, luteranec. — Avstro-Ogerska: Cesar Franc Jožefi., rojen 18. avgusta 1830. katoliški. — Portugal: Kralj Manuel II., rojen 15. novembra 1889, katoliški. — Nemčija: Viljem II., rojen 27. januarja 1859, luteranec. — Rumunska: Kralj Karl I., rojen 20. aprila 1839,^ katoliški. — Rusija: Car Nikolaj II., rojen 18. maja 1868, grški. —- Švedska: Kralj Gustav Adolf, rojen 16.junija 1856, luteranec. — Švica: Republika; vsako leto drug predsednik. — Srbija: Kralj Peter 1., rojen 1846 v Belgradu, grške vere. — Španija: Kralj Alfonz XIII., rojen 17. maja 1886, katoliški. — Turčija: Veliki sultan Abdul Hamid II., rojen 22. septembra 1842, moh. Üladarji \J CL)ropi. Januar — Prosinec. Dnevi ' Godovi 1 Zn. I 1 Petek Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. •Iptf 2 | Sobota Makarij, opat; Martinijan, škof. 3 Nedelja Ned. pred razgl. Gosp. Genovefa, d. ti 4 Pondeljek Tit, škof; Izabela, kraljica. ti 5 Torek Telesfor, muč.; Simeon Stolpnik. 6 Sreda Sv. Trije kralji. Razglas. Gospod. ® 7 Četrtek Valentin, škof; Lucijan, muč. <2Stt* 8 Petek Severin, opat; Bogoljub, mučenec. 9 Sobota Julijan in Bazilisa, mučenca. M 10 Nedelja 1. po razglas. Gosp. Pavel I., pap. ¥ 11 Pondeljek Higin, pap. muč.; Božidar, opat. ¥ 12 Torek Arkadij, muč.; Ernest, škof. ¥ 13 Sreda Veronika, dev.; Bogomir; Leoncij, šk. sh 14 Četrtek Hilarij, šk.; Feliks iz Nole, spozn. C 15 Petek Pavel, pušč.; Maver, op.; c#K 16 Sobota Marcel, papež; Ticijan, škof. 17 Nedelja 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo. 18 Pondeljek Sv. Petra stol v Rimu; Priska. Jf 19 Torek Kanut, kralj; Marija in Marta, muč. J£ 20 Sreda Fabijan in Boštjan; Majnrad, opat. si 21 Četrtek Neža, devica muč. © SLŽ 22 Petek Vincencij, muč.; Anastazij, muč. j€ 23 Sobota Zaroka Marije Dev.; Emerencijana. j€ 24 Nedelja 3. po razgl. Gosp. Timotej, škof. 25 Pondeljek Izpreobrnitev Pavla, ap. «S38?< 26 Torek Polikarp, škof; Pavla, vdova. H 27 Sreda Janez Zlatoust, cerkveni učenik. 28 Četrtek Julijan, škof; Marjeta, devica. j) 29 Petek Frančišek Sal, šk.; Konštantin, m. 30 Sobota Martina, dev.; Janez milošč., škof. ti 31 | Nedelja 4. po razgl. Gosp. Peter Nol., spozn. til Zapisnik. t I t i Februar — Svečan. Plesi, smeh in petje, Zavrtimo se! Enkrat pozabimo naše vse gorje! hinavcev z masko gre, na našem mozgu, se nažre . . Dnevi Godovi Zn. 1 Pondeljek Ignacij, šk. m.; Eirem, cerkv. uč. It 2 Torek Svečnica. Darovanje Gospodovo. 3 Sreda Blaž, škof; Oskar, škof. 4 Četrtek • Andrej Kor., škof; Veronika, dev. M 5 Petek Agata, dev. muč. © M 6 Sobota Doroteja, dev. m.; Tit, šk. M 7 Nedelja 1. predpepeln. Romuald, opat. ¥ 8 Pondeljek Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof. ¥ 9 Torek Ciril Aleks., šk.; Apolonija, d. muč. sh 10 Sreda Šolastika, devica; Viljem, pušč. rh 11 Četrtek Adolf, škof; Deziderij. sh 12 Petek Humbelina, dev.; Evlalija, devica. c#: 13 Sobota Katarina od Riči, d.; Jordan, zvel. C qr 14 Nedelja 2. predpepeln. Valentin, muč. M' .15 Pondeljek Favstin in Jovita, muč. Jf 16 Torek Julijana, dev. muč.; Onezim, spozn. sZ 17 Sreda Donat in tov., muč.; Konstancija. 18 Četrtek Simeon, škof; Flavijan, škof. j€ 19 Petek Julijan, sp.; Konrad; Viktor, muč. j€ 20 Sobota Elevterij, škof muč., Evharij, šk. © 21 Nedelja 3. .predpepeln. Maksimilijan, škof. 22 Pondeljek Stol sv. Petra v Antiohiji. H 23 Torek Pust. Peter Damijan, škof. H 24 Sreda f Pepelnica. Matija, apostol. 25 Četrtek Valburga, opatinja; Viktorin, muč. 26 Petek Marjeta Kort., spoz.; Porfirij, škof. 27 Sobota Leander, škof; Baldomir, škof. J) It 28 Nedelja 1. postna. Roman, opat; Rajmund. n Zapisnik. ■ -O' Nisi več kraljica, zima mrzla ti! Že se za gorami solnce nam žari! trpljenje mine, enkrat pride Čas; enkrat tudi zate, srce, pride spas. Marec — Sušeč, Dnevi Godovi Zn. 1 Pondeljek Albin, škof; Hadrijan, muč. 2 Torek Simplicij, papež; Blaženi Karol. 3 Sreda f Kvatre. Kunigunda, cesarica. 4 Četrtek Kazimir, spozn.; Lucij L, papež. 5 Petek f Kvatre. Agapeta s tov., muč. M 6 Sobota f Kvatre. Fridolin, opat. ¥ 7 Nedelja 2. postna (kvat.) Tomaž Akv., c. u. ® ¥ 8 Pondeljek Janez od Boga, spozn.; Filemon, muč. ih 9 Torek Frančiška Rim., vel.; Gregor od N. ih 10 Sreda 40 mučencev; Kaj in Aleksander, m. ih 11 Četrtek Heraklij, mučenec; Cozim, mučenec. m 12 Petek Gregor I., papež; Teofanez, opat. c* 13 Sobota Rozina, vd.; Ansov, sp.; Evfrazija, d. Jf 14 Nedelja 3. postna. Matilda, kr.; Pavlina. Jf 15 Pondeljek Longin, m.; Klemen Hofbauer, sp. C M 16 Torek Hilarij in Tacijan, m.; Heribert, šk. 17 Sreda Sredp. Patricij, škof; Jedert, dev. sM 18 Četrtek Ciril Jeruzal., škof; Edvard, kr. j€ 19 Petek Jožef, ženin Device Marije. j€ 20 Sobota Feliks in tov., muč.; Evgenij, muč. 21 Nedelja 4. postna (sredp.) Benedikt, opat. © 22 Pondeljek Benvenut, škof; Bazil, mučenec. 23 Torek Viktorijan, muč.; Miklavž F., muč. rt 24 Sreda Gabrijel, Epigmenij, m. 25 Četrtek Oznanjenje Marije Device. 26 Petek Emanuel, muč. M 27 Sobota Rupert, škof; Janez Dam., spozn. n 28 Nedelja 5. postna (tiha). Janez Kapistran. J) 29 Pondeljek Trnjeva krona. Ciril, šk.; Jona, m. 30 Torek Angela F., vdova; Amadej, sp. 31 Sreda Modest, šk.; Gvidon, sp.; Balbina, d. M Zapisnik. V zemljo položili seme zlato smo, da nas veselilo, dozorelo bo! Zemlja, mati večna bodi dobra nam! Polni nam poslopja, polni klet in hram. April — Mali traven. Dnevi Godovi Zn. 1 Četrtek Hugon, škof; Teodora, mučenka. M 2 Petek Mar. Dev. 7 žalosti. Franc. Pavel. ¥ 3 Sobota Abundij, škof; Rihard, škof. ¥ 4 Nedelja 6. postna (cvetna). Izidor, škof. ¥ 5 Pondeljek Vincencij F., spozn.; Irena, dev. © žh 6 Torek Sikst, papež; Čelestina, mučenka. kH 7 Sreda Herman, spozn.; Eberhard, pušč. C« 8 Četrtek f Vel. četrtek. Adalbert, škof. 9 Petek f Vel. petek. Marija Kleofa. 10 Sobota t Vel. sobota. Ezekijel, prerok. Jf 11 Nedelja Velika noč. Vstajenje Gosp. Jf' 12 Pondeljek Veliki pond. Zenon, šk. m.; Saba, m. ftX' 13 Torek Hermenegild, muč.; Ida, devica ( qJ£ 14 Sreda Justin, m.; Tiburc., Valerij, in Maks. j€ 15 Četrtek Helena, kralj.; Anastazija, dev. 16 Petek Turibij, škof; Kalist, mučenec. 17 Sobota Anicet, pap. muč.; Rudolf, muč. 18 Nedelja 1. povelik. (bela). Apolonij, muč. rt 19 Pondeljek Leo IX., papež; Ema, vdova. rt 20 Torek Marcelin, škof; Neža, devica. © 21 Sreda Anzelm, škof; Bruno, spoznavalec. 22 Četrtek Soter in Kaj., papeža, muč. M 23 Petek Adalbert, škof; Viljem. W 24 Sobota Jurij, mučenec; Fidelis, mučenec. ff 25 Nedelja 2. povelik. Marko, evang.; Ermin. 26 Pondeljek Klet, papež; Marcelin, papež *m 27 Torek Peregrin, duh.; Anastazij, p.; Cita. D M 28 Sreda Pavel od križa; Vital, mučenec. m 29 Četrtek Peter, muč.; Robert, op.; Antonija. ¥ 30 Petek Katarina, dev.; Marijan, muč. ¥ Zapisnik. Rože, cvetje, solnce, kar srce želi! O pomlad, kneginja, Krasna si nam ti 1 čas mladosti, dan ljubezni ti — bi nam ohranil te lepe dni! Maj — Veliki traven. Dnevi Godovi Zn. 1 Sobota Filip in Jakob, apostola. 2 Nedelja 3. povelik. Varstvo sv. Jožefa. sh 3 Pondeljek Najdba sv. križa. Aleksander, p. sh 4 Torek Florijan, m.; Monika, vd. CM 5 Sreda Pij V., pap.; Irenej, šk.; Angel, m. © m 6 Četrtek Janez Ev. pred latinskimi vrati. 7 Petek Stanislav, škof, mučenec; Gizela, kr. J? 8 Sobota Prikazen Mihaela. J?' 9 Nedelja 4. povelik. Gregor Nac., škof. «j 10 Pondeljek Antonin, šk.; Gordian, muč.; Izidor. «j 11 Torek Mamert, škof; Gandolf, opat. 12 Sreda Pankracij, muč.; Nerej, mučenec. C j€ 13 Četrtek Servacij, šk.; Glicerija, d.; Peter Reg. j€ 14 Petek Bonifacij, m.; Viktor in Korona, m. 19 Četrtek Ludovik Toled., škof; Julij, muč. A 20 Petek Bernard, opat; Štefan, kralj. ih 21 Sobota Ivana Frančiška, vdova; Adolf. ih 22 Nedelja 12. pobink. Srce Marijino. c#; 23 Pondeljek Filip Ben., spoznav. c#E 24 Torek Jernej, apostol; Ptolomej, škof. J) Jf 25 Sreda Ludovik, kr.; Patricija. Ji' 26 Četrtek Cefirin L, pap.; Samuel, mučenec. X 27 Petek Jožef K., sp., Natalija; Gebhard, škof. 28 Sobota Avguštin, škof; Hermet, mučenec. «J 29 Nedelja 13. pobink. Angelska. Jan. Kr. ob. j€ 30 Pondeljek Roza Limanska, dev.; Feliks muč. j€ 31 Torek Rajmund, spozn., Izabela, devica. © -#r Že jesen nam trka, zunaj se hladi. Vse se predrugači, vse se spremeni. ti, devojka, starka boš postala, zemljica ti večna bo post-Ijala. September — Kimavec. Dnevi Godovi Zn. 1 Sreda Egid, opat; Verena, devica muč. Mestno ® soparno kopališče (Dampfbad) % v Ptuju. '%! Da zadošča potrebi ljudstva in omogoči tudi revnejšim ljudem kopanje, znižalo je mestno kopališče v Ptuju cene. In sicer stane kopelj s klaponom: ---Vsak navadni dan ob I uri popoldne in vsako nedeljo ali praznik ob v2 II uri predpoldne ie 60 vinarjev. ..=.= = Istotam se nahaja mestna parna pralnica == (Dampfwascherei) .. ■. v kateri se prevzame perilo po najnižjih cenah. Priporoča se najtopleje vodstvo mestnega kopališča in parne pralnice, žm ^raMicrji oarr)iglaji 3a tiiTjoo pridelovanje kroropirja. Obče znano je, da prištevamo krompir k najboljšim, najpomembnejšim in najrodovitnejšim kulturnim rastlinam. Krompir ni samo kot važna in vredna ljudska hrana znan, rabi se veliko tudi za pitanje živine, in daje v veliki meri pridelan podlago za tehnično produktivne stroke, posebno za tovarne špirita. Vsled tega bi pač bilo na mestu, da bi pridelovanju krompirja posvetili večjo pozornost, katera bi se gotovo mnogokrat poplačala. V trenutku ko posvetimo eni posebni panogi kmetijstva večjo pozornost, pospešimo tudi nje dobičkonosnost v enaki meri. Tako nam prinašajo vinogradi pri zdajnem racijonelnem obdelovanju več in boljšega vina nego poprej. Krompir se lahko v domači hiši kakor tudi na živilskem trgu ■dobro porabi. Naloga racijonelnega pridelovanja krompirja je: 1. kolikor mogoče veliko debelega, zdravega, in 2. okusnega krompirja pridelati. Predpogoji da to dosežemo so: a) pravilno pripravljanje ip obdelovanje zemlje, b) zadostno gnojenje z gnojili, kateri vsebujejo vse potrebne redilne snovi in c) določba prave vrste in večkratna menjava semena. Po naravi ugajajo pridelovanju krompirja bolj lahke pesknate zemlje, vendar pa lahko tudi na težkih zemljah veliko množino krompirja pridelamo, ako le zemljo zato primerno pripravimo. Večkratno globoko oranje v zvezi z obilnim gnojenjem z hlevskim gnojem, kakor tudi zeleno gnojenje napravi zemljo rahlo in v nje nakopiči redilne snovi. Večkratna menjava semen (n. pr. vsakih 5—6 let) je potrebna, ker najboljša vrsta vedno v eni in isti zemlji pridelana s časom njene dobre lastnosti izgubi, kar nam kaže vedno manjši in gnili krompir,' pravimo — seme degenerira. Da najdemo za naše razmere najpripravnejše vrste krompirja, treba je delati z večimi dobrimi vrstami poskuse. Pričel sem že spomladi z istimi, pa hočem jih prihodnjo spomlad nadaljevati, torej tudi pozneje čez nje poročati. Danes pa hočem na podlagi natanko izvršenih poskusov pokazati, kako se pridelek skoz zadostno in pravilno gnojenje lahko zviša. Da se prepričam v koliki meri se gnojenje z umetnimi gnojili v naših razmerah pri krompirju izplača, sem napravil tozadevne natančne poskuse. V to svrho sem zgodaj v jeseni deteljno njivo globoko zoral in 2 enakomerni parceli po 100 m- za poskuse odločil. Na eno teh dveh parcel raztrosil sem v jeseni 6 kg. 18°/0 Tomaževe moke (znamka zvezda) in 2 kg. 40% kalijeve gnojne soli, med tem ko je ostala druga parcela negnojena. Kakor na celi njivi sem tudi odmerjene parcele spomladi ostro povlekel, še enkrat zoral, primerno zemljo pripravil in koncem aprila srednje veliki krompir ene vrste nasadil. Pred in po prvem okopavanju sem potrosil na v jeseni gnojeno parcelo še vsakokrat 7»'kg. Čilskega solitra, nakar sem dal krompir potem precej visoko ogrniti. Ker je bila zemlja rahla in čista sem lahko poletno delo omejil na dvakratno škropljenje z 1 l/2°/o bakreno apneno raztopino. Vsled tega, da krompir po navadi le v deteljišče sejem, potrebna dela pravočasno in natanko izvršim, in tudi na škropljenje ne pozabim, sem o nasprotju k mojim sosedom vajen vedno veliko in lepega krompirja pridelati, tembolj ker jaz deteljišča redno z 600 kg Tomaževe moke in 200 kg. 40"/o kalijeve soli na ha gnojim. Če pomislimo, da detelja veliko dušca iz zraka nasrka in ž njim zemljo založi, veliki del um. gnojil še neporabljeno v zemlji pusti, kakor tudi da podorana previsoka detelja veliko humusa napravi, bi pač lahko trdili, da je gnojni stan tacega sprašenega deteljišča idealen. V primeri k mojimi sosedi sem na takih njivah tudi vedno veliko in lepega krompirja zares pridelal. Tembolj me je toraj zadovoljil izvrstni uspeh novega gnojenja; ne le da so.se mi povrnili stroški gnojenja, ostal je še lepi dobiček, kojega spodaj navedem. Na negnojeni parceli z 100 m2 pridelal sem 245 kg. srednjeve-likega in debelega krompirja, medtem ko mi je dala gnojena parcela 358 kg skoraj izključeno izjemno velikega krompirja. (Glej sliko). Pri spravljanju krompirja je treba jako paziti, da se gnili in bolan krompir takoj na njivi od zdravega loči in posebej pobere, ker na njivi ostali gnil krompir v zemlji kal bolezni pusti. Istotako je tudi treba na to gledati, da je krompir kadar ga spravljamo v klet, dovolj suh, da nanji pozneje v kleti ne gnije; sveži apneni prah potrošen na krompir in več- kratno žveplanje kleti ohrani krompir v kleti zdrav. Omenim še, da je zelo priporočljivo že v jeseni semenski krompir odbrati in v ta namen le popolno zdravi srednjeveliki krompir odločiti, veliki krompir pa se naj pri setvi samo enkrat prereže. Ker je krompir za pitanje svinj posebno dober in tečen, njega pridelovanje v primeru h drugim enakim poljskim pridelkom veliko manj delavcev zahteva, se lahko pomnoženo pridelovanje krompirja poleg pravilnega in zadostnega gnojenje toplo priporoča. Kakor je iz tega poskusa razvidno, je treba celo njive, katere so se za prejšni pridelek izdatno pognojile, ako hočem na njih najvišji pridelek doseči, še pravočasno pognojiti z 600 kg Tomaževe moke, 200 kg Kalijeve soli in 150 kg Čilskega solitra na ha. Izkaz, gnojenja, pridelka in dobička. (Glej sliko!) Na parceli 1 negnojeno je zraslo 245 kg. krompirja, na parceli 2 gnojeno z 6 kg. Tomaževe moke, 2 kg. Kalijeve soli in 11 /2 kg. Čilskega solitra je zraslo 358 kg. krompirja, to na ha preračunjeno pare. 1 negnojena 245 met. stotov pare. 2 gnojena 358 met. stotov torej več krompirja 113 mek stotov vsled gnojenja. 600 kg. Tomaževe moke 18% a K 7'— . . K 42'— 200 « Kalijeve soli 40°/« « « 13'— . . « 26'— 150 « Čilski soliter « « 34'----. «51'— stroški gnojenja K 119'— večji pridelek krompirja 113 m. stotov a K 5'— K 565'— torej vsled gnojenja povišani čisti dobiček ... K 446'— Andrej Drofenig, kmetovalec. Crja Uajdlioga. Po „Bauernkalender“.4) V Vizmetincih pri tistem oštarjaši, ki nema skoz dobrega vina, pač pa še včasi friško pivo. On tiidi mundmeljo dela no še za potrebo ladjo dopela. Pretečeno nedelo je bilo tam jako liištno, muziko je meo no še tiidi dobro vino s Kajžara. . Štamparov Joža no Regečov Vonč, oba že precej priletna, velka močna moža no prav dobre nature. Oneja sta ga znala piti, pa sta ne lehko pijana gratala. Ali toti večer sta se ga vseglih skoro malo preveč *) *) V ormužkem narečju priredil A. Masten. Opomba: Vajdlinga ali ve-tinga (Wette) = zastava. — Mundmelja (Mundmehl) — moka za žemlje. Na prčice == naravnost. Spejs (Spass) = šala. — Zahujškati = vriskati. — Hriim po grabi leti = hrum (hrup) po grabnu (Graben) doni. — Griiškovo = hruškovo. — Zartičati = kričati. — Cvokno = padel. — Šaka „== pest. — Svrž = debela veja. — Šepkalo — se tresti. — Keblača = glava. — Klapovtlšnica = klofuta. nalezla. Nista bila ravno pijana, pač sta bila luštna no korajžna. V noči, ko je viira že več kak dvanajst kazala, šla sta oneja na prčice proti vel-ki cesti domu. Smešno je bilo, kak sta oneja se za roke držala no maširala sem no ta. Mesec je bio ravno pun, je njima svetio no še ravno tak, kak da bi se njima smejo. Pa je tudi velki špejs bio, kak sta tota dva deda, drgači resna moža, gnes pa greta, kak je cesta široka, si njene stare popevke popevleta, pa še tudi kcoj hripavo zahujškata, da hrum le po grabi leti. Zaj prideta do enega velkega griiškovega dreva. Joža obstoji no še Vonča za suknjo močno potegne, da bi skoro oba okoli opala. Joža kaže s prstom na to visoko griiško no reče: „Paj ti Vonč, poznaš toto griiško? Paj, še znaš, kak sma mija prle, da srna mlada pajba bila, na toto griiško plazila no graške krala?“ — Vonč se začudi, na vrh graške pogledne, z glavoj zmiga, en cejt premišlava no reče: „Paj ti čuješ, prle Ja, da sma mlada bila sma lehko na griiško plezala, pa zaj sma stara“. No še reče: „Paj ti čuješ, zaj si ti pač nebi več viipo na griiško plaziti?!“ „Kaj vraga, jaz ne viipam več plaziti?“ zariiči Joža; „celo do vrha doplezem če češ!“ „Onti pa ne, ha, ha“, se Vonč zasmeje, „paj ti, kak bi ti dol cvokno!“ „Pr moji duši ne“, se zadere joža; „jaz se grem za en pint vina vajdlat, da se viipam naenog na griiško splaziti, no boš vidio, da nam dol opo.“ Vonč se rad vajdla; to je bilo po celi gmajni znano, zato hitro kcoj prkima no se zadere: „En pint vina? Dobro je!“ Joža se je ravno tudi rad vajdlo no zakrči: „To je šaka, vudri po njoj, te pa velja“; no še si tudi rokave gor zasuče, znamenje, da je že kredi za pleziti. „Ne vem“, se je Vonč bojo, „da se kakšna nesreča zgodi.“ Ali kaj, on Joža za suknjo potegne, no mu na viiho zašepeče: „Paj ti, znaš kaj, ne plazi na graško, lehko bi dol opo, pa bi si roko al pa nogo stro.“ „Pri moji duši ne, nič si nam stro, to pa bi že vrag bio, kaj jaz na graško ne bi prišo,“ zariiči Joža, no še reče: „Paj ti čuješ, pa še ti en pint vina stavi, da si nič nam stro.“ „Kaj pa če boš vseglih opo?“ „Kaj te, prokleto negda, že sem večkrat opo, pa se nisen nigdar nič stro.“ „Te pa je dobro“, reče Vonč no mu drži svojo šako. Pač, vudreta si v šake; zaj vajdlinga velja . . . Zaj se plezenje začne. Od kraja je prokleto rodo šlo. Joža je mogo dvakrat al celo trikrat od kraja začeti pleziti. Vonč se je poleg njega smejo, da se je po vampi poko. Zaj naenog ma Joža srečo, dopleze tak visoko, da že z nogami na svrži stoji. „Paj čuješ, zaj pa bo že šlo“, se Joža na graški zadere, vzeme vse svoji moči vkup no pleze počasi dale, tak, kaj je on le kiho no Švico; no veje so jako močno šumele. Vonč je odspodi pri debli sto, no si je že mislo, da bo to prvo vajdlingo zgubio. Zaj naenog začne na vrhi nekaj frfrati no jako šumeti. Celo na vrhi je bilo vranino gnezdo, mlade vrane so bile ravno za spelati. Joža je celo bluzi vrha bio pa gnezda itak ni vidio; strašio se je jako, jemo je že presneto šepkalo. Ja, da bi to po dnevi bilo, al pa da bi celo trezen bio, pa po noči je vrag, te pa še pun želodec vina kcoj . . . K vsoj nesreči poči naenog veja, za kero se je Joža držo, on zgubi vago, piosne dol z gruške no zariiči, da še je vekši hrum letio, kak prle pri huškanju. Vonč se je odspodi prle smejo, no od samega smeha je ne meo cejta v kraj skočiti. Po takšem je Joža ravno na Vonča opo, tak da se je vse kadilo. Zaj sta se oneja gledala no premišlavala, kak je to prišlo. Vonč začne odspodi javkati. Zaj se Joža dol z Vonča skobaca, se počasi gor postavi, si svoje roke no noge pogledne no še rebre pošlatne no reče: „Paj ti, prokleto, jako sem opo, pa stro si nič nisem; zato sem jaz to prvo vajdlingo zgiibio, da pa si nič nisem stro, pa si ti to drugo vajd-lingo zgiibio; te pa srna si glih . . .“ „Onti pa ne, ja, ja“, se Vonč prav čudno no žalostno zareži; „bode brz čas tak, ja“; no še reče: „paj ti čflješ, vrag že ali, namesto da bi si ti tvojo keblačo natuko, se meni vidi, da si meni nekaj stro. Prle sem bio jaz celo zdrav, zaj pa me na totem kraji, ke si ti na me opo, tak prokleto boli, au, au, si mi brž čas rebre zravno.“ Paj ti, totima dvema je pač vajdlinga jako zašepkala. Boise bi, bilo dve klapovušnici zdržati, kak pa z gruške cvokniti; kaj ne? G a d. Spisal H. R. V veliki, od svetilke in kadenja pokvarjeni sobi pri „Lampel-wirtu“ sedel je kmet Peter in imel pred sabo velik kozarec mošta. Položil je roke križoma čez mizo in napravil tako male oči kakor črešnjeve peške. S temi je ogledaval ljudi, ki so še tu sedeli, ker je bil že november in so postajale noči že dolge ter je bilo poleg tega vreme tako grozovito slabo, da se ni človeku zljubilo zunaj biti. Sedel je tam tudi napol slepi Leksl in zizal na svoji ■ mali koroški pipi ter pihal velike oblake dima v zrak. Imenovati se mora tudi še kočarja Barteljna, ki je semtertja v fabriki delal in voznika Štefeljna. In poleg tega še nežna kelnerica Štanci, ki je imela obraz, da bi ga človek najraje ugriznil ter tudi mnogo drugih lepot, ki je napravila že dosti nemira in hrepenenja med mladimi ljudmi in grešnega spominjanja med starimi. S časom izčistil je Leksl svojo pipico na robu klopi, vtaknil kadilno orodje v žep in vprašal: „Ho, kmet Peter, ali danes ne veš nič za povedati?“ Vprašanec porinil je zeleni klobuček od levega na desno uho In odgovoril: „Ako plačaš en liter!“ „To že vpija“, dejal je Leksl. „Seveda, Je ven z lažmi“, rekli so ostali. In vsi so se stisnili skupaj pri mizi, Štanci pa je pričela nekaj šivati. Peter je zakašljal in ni rekel ničesar. Potem je globoko potegnil iz kozarca in pričel pripovedovati: — „Kmet Hader sedel je pri popoldanski južini pred hišo, jedel in pil in mnogo govoril. Njegov sin, Grega, napravil si je piščalko iz bezga in ni dal miru. In ko se je kmet Hader najedel, vzel je posodo in dejal svojemu pobu: „Tu vzemi in nesi svinjam krompirja za žreti“. Fantič stori, kakor mu je zapovedano, napolni posodo v kuhinji s krompirjem in nese to svinjam. Ko pa hoče odpreti vrata svinjaka, kaj vidi? Iz neke šprajne med lesom gleda neka čudna, rumenkasta stvar. Giblje se in miglje, doli, gori, na stran, postaja enkrat okrogla, potem zopet ravna . . . No, pobič izpusti prestrašen posodo s krompirjem vred. Lasi so se mu vzdignili in tekel je, kolikor je mogel teči v sobo. „Oče“, je zakričal, „oče, grozni gad je v svinjaku!“ „Pojdi, ne govori neumnosti!“ „Res, oče, res, le pojdite gledati.“ Kmet maje sicer z glavo in še vedno noče verjeti. Ali morda je pa le res?! Zato je vzel vile in sekiro ter šel odločno proti svinjskemu hlevu. In zdaj vidi, da je imel njegov sinček le prav. Res je to gad in celo tako grozni gad, da je kmeta strah prešinil. Mislil si je, da sam ne bode mogel zverino premagati. Zato je dejal sinu: „Pob, teči kakor moreš teči, h kovaču in reči, da naj pride s svojimi velikimi kleščami. Ali hitro, hitro!“ In fant je tekel h kovaču; spotoma je povedal ljudem, ki so ga vprašali, kam tako leti, kaj se je zgodilo. Ni bilo dolgo, ko je kovač prišel in z njim tucat drugih ljudi iz sosedščine. Vsi so stali v polukrogu pred mestom, kjer je bil gad in se tako grozno vrtil in gibal, kakor da bi bil stisnjen med lesom in ne bi mogel ne naprej ne nazaj. Kovač je sicer mož, ki se ob gotovih razmerah niti vraga ne boji. Ali zdaj si je stvar vkljub temu premislil. Kdo bi vedel, kaj je to pravzaprav za ena zverina! Kdo jo pozna? Noben človek! Kakor drevo dolgi Lojze naj se jo loti. Ali Lojze se obrne na stran in noče ničesar slišati. Niti Štefe, ki je bil velik pretepač, se noče zverine lotiti. Nikdo, nikdo nima poguma. Torej ne preostaja kovaču nič druzega, nego da se loti sam stvari. Kovač zakašlja trikrat, sleče suknjo, zatisne oči in končno udari z veliko sekiro po gadu. Komaj se je to zgodilo, ko je pričela svinja v hlevu grozovito cviliti. Kmet Hader je otvoril vrata svinjaka in vsi so pogledali notri. In videli so, da je tekla svinja okoli, vpila za bogseusmili in gledala vedno nazaj, kakor da bi hotela rep lizati. Zdaj so vsi tu stali, odprli usta rin niso nič rekli. Čez nekaj časa dejal je pobič: „Ti, oča, ta stvar, ki je gledala iz šprajne, — meni se zdi, da to ni bil gad, to je bil rep svinje.“ In res, tako je tudi bilo. — — — „Stanci, še en liter“, dejal je Leksl; „ta povest je to vredna.“ Ti, prijazni čitatelj, pa ne plačaš niti en liter zanjo. Ali pomisliti moraš, da je vedno dobro, da je človek o kakšni stvari na jasnem, predno se vznemiri in predno se osmeši! 05U5«nje rr)OCL)irp)ib tren>r)il*OL> 3 drioalrjiroi cciJpoi. (Spisal Andrej Drofenig, kmetovalec v Rogatcu). Velike važnosti za povzdigo živinoreje ima stanje travnikov s posebnim ozirom na njih vlažnost. Presuhi travniki nam. dajo sicer dobro pa zelo malo krme, premokri travniki pa nam ne dajo samo malo krme ampak tudi slabo, dostikrat celo ničvredno krmo. Medtem ko presuhe hribovske travnike le v redkih slučajih lahko z napeljevanjem vode zmakamo, je pri močvirnih travnikah skoraj v vsakem slučaju mogoče, iste s pomočjo drinažnih cevi pravilno osušiti. Naš štajerski deželni odbor je važnost zboljšanja travnikov na ta način spoznal in uredil veliki urad v Gradcu pod imenom „Kulturtechnische Abteilung des steierm. Landesausschusses“, kateri ima nalogo tozadevne vložene prošnje sprejeti, dotične parcele skoz svoje inženerje pregledati, podrobne načrte in stroškovnik izdelati, potrebne cevi naročiti, kakor tudi izvršitev teh del nadzorovati. Preddelavce za taka dela izvežba ta urad v posebnih tečajih (Drainagekurs) po celi deželi. Prosilci za zboljšanje travnikov z pomočjo drinažnih cevi se smejo pri goraj imenovanem uradu vsak čas oglasiti , (glej prošnjo) in dobijo sledečo podporo: 1) pride kulturtehnični inžener na deželne stroške močvirne parcele pregledati in napravi brezplačni načrt in stroškovnik (Plan und Kostenüberschlag); 2) se podeli za celo stavbeno svoto (delo, cevi, voznina itd.) 40°/0 državna in deželna podpora, tako da prispeva posestnik k zboljšanju lastnega travnika samo 60°/o. V navadnih slučajih znesejo cevi na zadnjo železniško postajo postavljene okoli 40% in dobi dotični prosilec vse cevi brezplačno, medtem ko delo z svojimi delavnimi močmi pod vodstvom preddelavca izvrši. Najceneje pride posamezni posestnik do takega zboljšanja potom vodne zadruge ker isti dežela in država še posebej za uravnavo potoka ali grabna 60% dovoli, skupna nabava cevi stroške zmanjša in razven tega še zadruga lahko doseže podporo za nakup travnih semen, katere je treba na zaprte jarke posejati. V vseh teh olajšavah se našemu naprednemu kmetu nudi priložnost, si s pomočjo javnih sredstev svoje zemljišče zboljšati in tako svoj dohodek zvišati. Želeti bi toraj bilo, da bi se naši napredni kmetje tega dela z vso vnemo poprijeli, tako da bi v kratkem času vsi močvirni travniki izginili in na njih mestu lepi, sladki senožeti nastali. Vzorec prošnje na deželni odbor, ki se ima v takem slučaju napraviti, je sledeči: Hoher steierm. Landes-Ausschuß! D . . ergebenst Gefertigte . . besitz ... in der Gemeinde .... ............................Gerichtsbezirk................................. mehrere drainagebedürftige Grundstücke im Ausmaße von.......ha, welche infolge zu großer Bodennässe fast gar keinen Ertrag abwerfen. Da d . . Bittsteller nicht in der Lage......., die mit der Ausführung einer Drainage verbundenen Kosten allein zu bestreiten, so erlaub . . sich d . . Gefertigte an den hohen steierm. Landesausschuß mit der Bitte heranzutreten: Ein hoher steierm. Landes-Ausschuß geruhe die Aufnahme und Subventionierung eines Drainageprojektes gütigst gewähren zu wollen ! .........................am . . Wird der Wahrheit gemäß bestätigt: Der Gemeindevorstand: .............190 . Name und Wohnort d . Bittsteller (Leserlich zu schreiben) Opomba. Samoumevno je da se prošnja lahko tudi v slovenskem jeziku napravi. Japonski pregovori. Po listu »Aus fremden Zeitungen». Žaba v studencu ne v6 ničesar o velikem svetovnem morju. * * * Lastovice in vrabci ne vedo ničesar o načrtih divjih gos in kranihov (to se pravi: Mali ne razumejo ničesar o namenih velikih.) Tudi vznožje svetilnega stolpa je temno. * * * Tudi tisti, ki znajo čitati v bodočnosti, ne vejo o svoji osebi ničesar. * * * Brezove šibe ne zlomi noben sneg (ker se pripognejo). * * * Tudi v glavnem mestu se dobi kmete. * * * Iz paglavcev postanejo edino žabe (mi pravimo: jaboljko ne pade daleč od jablana.) * * * Lev pošlje svoje mlade v dolino; pusti otroka potovati, katerega ljubiš. * * * Kdor je od stare matere vzgojen, je za 300 monov (denarja) cenejši (ker ie razvajen.) * Smaragd in kristal se le svetita, ako sta brušena. * Ako greš tudi na najvišjo goro, moraš pričeti iti iz doline. * * * Posvetuj se z drugim in ko bi to bilo tudi le tvoje koleno. * * * Tudi kmet, ki pelje delavskega konja, izgleda v lepi obleki dobro. * * * Ne zaničuj nikogar; tudi en col dolga mrčes ima pol cola dolgo pamet. * * * Marsikdo pride raztrgan v cunjah, ali njegovo srce je iz zlata. ^VenJilno sajenje sadnega drenja. Spisal Anton Stiegler, deželni sadje- in vinorejski ravnatelj v Gradci. — Poslovenil Fr. Goričan, deželni potovalni učitelj za sadjerejo. Sadno drevo uspeva povsod, da je le dosti na debelo zemlje. Težka ilovica, moker ali preveč kamenit svet ne velja. Solnčnata prosta lega ugaja, med tem ko so senčnate severne strani za sadno drevje nepripravne. V bregu in ob cesti se sadi v trikotu . ' . drugod pa v šti-rikotu : :. Visoko debelne jabolke in hruške se sadijo narazen po 10 metrov, ob cestah 12 metrov, črešnje in orehi 12 metrov, češplje in slive 6 metrov, bolj nizko debelne jaboljke in hruške 6 metrov, cepljene na pritlično podlago 4 metre. Jama za sajenje se naredi 15 do 2 metra široka in 50 do 60 cm globoka. Zemlja se izmeče ločena na tri dele. Važe vkup te dobra zemlja zase in te spodnja mrtva zemlja na drugo stran. Če se jame delajo v bregu izmeče se zemlja zmiraj na zgornjo stran. Dno jame se še zrahlja na 20 cm globoko. Jame se naredijo vsaj šest tednov in zamečejo tri tedne pred sajenjem. Za spomladansko sajenje se jame že v jeseni pripravijo. V peščeni lahki zemlji je dobro že v jeseni, v težki pa zmadleta saditi. Kolje za drevje iz kakoršnega koli lesa mora biti ravno, gladko, brez škorje debelo 8 cm in na zgornjem koncu obrobljeno. Če je kolje suho, se radi večje trpežnosti na sp«dnjem ošpičenim koncu obžge in z vročim katranom namaže. Svežo še le nasekano kolje se skoz štiri dni v 3'Vo raztopljini modre galice namakati pusti. To delo se ne sme odlagati ampak se mora takoj opraviti, kakor hitro je kolje posekano, osnaženo in ošpičeno. Kolje mora biti tako dolgo, da ga pride v jami 15 cm še v trdo zemljo in da seže 5 cm pod najbolj nizko vejo drevesne krone. Pri cestah se dene kol ob cestno stran, povsod drugod na stran od ktere najrajši vetrovi in hudo vreme pride, da je drevesce bolj zavarovano. Važe in zgornja ter dobra zemlja se pomeša in žnjo jama zameče. Če je zemljišče slabo primeša se še dobrega komposta ali pregnitega gnoja, ali pa kakšne druge dobre zemlje. Ta spodnja slaba zemljapride še le nazadnje, ko je drevo že vsajeno. Drevje pripravno za sajenje mora biti ravno, dovolj močno in popolnoma zdravo. Na deblu ne sme biti ni-kakšnih ran ali znakov bolezni. Korenine naj bojo številno razvrščene v krogu na vse strani, posebno naj bode mnogo malih drobnih korenine. Visokodebelno drevb naj ima 1'8 metra za sajenje ob cestah 2 metra visočine. Krona naj ima 5 do 6 vejic od kterih ta srednja, naj ta višja in ob enim najbolj močna služi kot vodilna mladika v podaljšanje debla. Drevje ktero se po sejmih prodaje je malo vredno in se naj nikdar ne kupuje. Korenine se prikrajšajo za eno tretjino, poškodovane pa do zdravega mesta. Krona se prikrajša za ~U do polovice kakoršne so kaj korenine. Pri vrstah, ktere imajo navpično rast, kakor ananas, renski-bob, režejo se korenine veje na eno zunajno oko, pri vrstah, ktere na široko rastejo, kakor kardinal, mašancelj reže se na eno znotrajno zdravo oko. Rez se izvrši z enim ojstrim nožem ali prav dobrim Škarjem tako, da se začne ravno nasprotno kjer se oko začenja in se neha tik nad očesom. Pred sajenjem se korenine obrezanega drevesa namočijo v eno ilovnato zmes. K- sajenju vzame se dobri preležani kompost in se drevje ne sme globje saditi, kakor je popred v drevesnici stalo, kar se dobro pozna ker deblo je zeleno, kar ga je pa bilo v zemljo in korenine je rumeno rujavkaste barve. Korenine se pri sajenju skrbno razverstijo v njihni nafavni legi. Posebno se naj pazi na to, da med korenincami niti najmanjnšega praznega prostora ne ostane. Korenine morajo biti na trdno z zemljoj obdane in se zemlja okolj drevesa previdno potlači. Okolj drevesa se napravi iz zemlje en krog v podobi sklede, na to se še dene ena lega gnoja, kteri se še z zemljoj pokrije. Pokrijte z gnojem ima sledeči pomen: 1. Spomladi in poleti varujejo se korenine proti suši, po zimi pa proti hudemu mrazu. 2. Drevo dobi polagoma pri vsakem dežu nekaj živeža, kterega deževnica iz gnoja izpere. Zalivanje z vodo pri spomladanskem sajenju, posebno če je suho vreme je prav koristno. Sadi se naj pri lepem vremenu da zemlja ni ne zmrzjena ne premokra. Drevo se sprva prav narahlo h kolu priveže. Pozneje, kadar se je po kakem deževju že zemlja in žnjo drevo dovolj vsedla priveže se z dvem. oo vezmi. Ena vez se da pri vrhu kola, in druga kakih 60 cm od zemlje. Vlačne vrbe so za vez najbolj pripravne. Ker drevo Sčasoma še en malo v zemljo zleze, pritrdi se h kolu tako, da je vez na drevesu zmiraj 3 do 4 cm višje kakor na kolu. Pri sajenju naj se drevo namaže z mešanico iz ilovice, krav-jeka in apna, kar ga varuje proti izsušenju. Proti zajcu in drugim poškodbam zavaruje se deblo sadnega drevesa zanesljivo, praktično in po ceni z navadnim koljam, ali še boljše z tenkim lesnim odpadkam kteri se na vsaki žagi dobijo, Z 9 do 12 komadam napravi se z pocinkanim drotam nekaka lesa ktera se potem okoli debla dene. Te ograje ne varujejo drevesno deblo samo proti zajcom, ampak tudi proti toči, ob enim pa ne zabranjujejo dostop zraku, tako da je omehkuženje debla izključeno. Te ograje so trpežne in poceni zato vsega priporočila vredne. Mala vas je prvi kraj te kratke ljudske povesti. Vas leži v enem gozdnih okrajev, na katerih je donavska dežela še vedno bogata. Nekaj kmetskih posestev in še enkrat toliko kočarskih tvorijo precej samotna ležečo vas. Tam imel je tudi kočar in zidar Rudi Švalb svojo hišico. Njegova žena mu je prinesla malo dote in denarja, ali sama je nosila bogato živi plod: krepke hčerke in enega sina. Bila je pridna in znala gospodariti. Par njiv, gozdno in poljsko delo, nadalje nekaj domačega tkalstva in zidarska plača Rudlna so prinesli toliko, da so bili ljudje še precej zadovoljni. Prišli so malo naokoli. Ali napredek novega časa prinesel je tudi njim plodove splošnega prometa: časnike, slike, potnike, agente za fabrike in za izseljevanje itd. Culo se je, da si ljudje tu in tam čudovito veliko denarja prislužijo in posebno novice iz Amerike so bile razburljive. „Jaz bi naj vendar enkrat čez veliko lužo pogledal,“ je rekel zidar Rudi vedno večkrat svoji ženi Burgel, „zakaj bi se0 vedno v revščini trudili ? Prodamo dve njivi ali pa se izposodimo denar.“ — „Za božjo voljo, ne stori tega!“ prosila je njegova žena. „Kaj naj pričnem z otročiči, ako bi se ti na dolgem potovanju kaj zgodilo? Ti ne boš hotel svoje otroke za sirote in mene za vdovo napraviti. Tega bi za ves denar sveta ne mogla zagovarjati.“ Zidar Rudi je torej ta načrt zavrgel. Potem se je zidala skozi te kraje nova železnica. Proga je šla kakih 30 kilometrov daleč mimo vasi. Zidar je našel pri zgradbi hišic za čuvaje dovolj dela in več zaslužka. To mu je dopadlo in hvalil je železnico. Ko se je ta otvorila, postalo je živo v okraju. Vedno več ljudi je prihajalo in zidar je čul vedno večkrat o krasotah, visokih plačah in dobremu življenju v mestu. „Po Velikinoči se peljem v mesto. Zgrad-beni mojstri potrebujejo ljudi in plačajo dobro. Ako delam tam čez poletje, prinesel bodem v jeseni precej denarja domu.“ In tokrat ni pomagalo nobeno govorjenje žene in otrok. Zidar Rudi je delal skozi eno poletje v mestu. Začetkoma mislil je le nato, da bi veliko prislužil in prihranil. Pozneje se je seznanil tudi z različnimi potrebščinami in vži-vanjem življenja v mestu in si je „kaj privoščil“, že zato, da se mu tovariši niso rogali. Ob žegnanju peljal se je domu in prinesel res nekaj denarja seboj. Ali v šparkaso ni mogel nič vložiti. Vkljub vsej štedlji- begti ¡3 debele. Po spisu Ant. Avg. Naff. vosti ni mogla mati Burgel doma vse preskrbeti, kar je bilo za družino potrebno. Morala je napraviti tuintam nekaj dolga. Ta dolg se je moral zdaj poplačati. Tudi za obleke in drugo je šlo nekaj denarja. Od ostalega denarja privoščil si je zidar po zimi kakšno „dobro nedeljo“. Ni se mu več tako kakor preje v tihi vasi dopadlo. Tako je pohajal vedno večkrat v najbližnjo mesto in si je tam „kaj privoščil“. Prihodnjo spomlad so bili njegovi žepi zopet prazni in moral je torej samoumevno zopet v mesto za delom. Tako se je godilo nekaj let — ali ne bolje. Drugo leto prinesel je zidar, vkljub temu da je bil zaslužek večji, manj denarja domu, tretje leto še manj in končno je prišel v četrtem letu s praznimi žepi domu. Postal je lahkoživec in pijanec. Ko je žena vsled tega jokala in tožila, da s svojimi otrocmi ne more več gospodarstva vzdržati in da prihaja vedno bolj v dolgove, postal je surov in prišlo je do tepeža. Zadnja sreča je iz hiše izginila. „Vi tepci“, je vpil in udaril po mizi, „saj ne veste, kaj se pravi živeti. Naredite kakor jaz, pojdite v mesto in zaslužite si več. Berta bode kmalu 15 let stara. Pošlji jo v mesto v službo ali za delavko“. Kar besede zanemarjenega očeta niso dosegle, prisilila je končno naraščajoča beda v zidarski koči. Berta je iskala v mestu službo. Imela je srečo, da je našla službo pri neki mladi družini, ki je imela v mestni okolici hišo, vinograd in travnike. To je mladi dekli dopadlo. Držala se je pridna in zvesta in pridobila si ljubezen. Kmetsko delo obdržalo jo je zdravo in sama bi ostala zadovoljna, ko bi jo ne zasledovala temna senca očetova. Ta je postal popolni pijanec in nesreča cele družine. Da bi vbogi materi pomagala, štedila je Berta pridno in je prihranila v dveh letih čez 200 goldinarjev. To svoto je hotela materi dati. Njen gospodar, pametni mož, jo je hvalil kot dobro hčerko; ali svetoval ji je, da pusti denar na svoje ime na kočo vknjižiti,, da ne bi mogel lahkomiselni oče posestvo popolnoma zadolžiti in da bi se dalo še kaj rešiti. Temu nasvetu se ni vbogalo in Berta je izgubila svoj denar. Oče je o denarju izvedel in zapravil velik del po go- stilnah. V tem času seznanila se je Berta z nekim mladim koscem. Bil je iz neke obmejne vasi in postala sta si kmalu znana. Razvila se je tajna ljubezen in Berta je nakrat povedala, da hoče službo z Božičom opustiti ter se omožiti. Njen gospodar je majal v začetku z glavo in ji je povedal posledice ženitve brez utrjene podlage. Ali ko je videl da njegove besede nič ne pomagajo, svetoval je le še, da naj mlada dva zakonska svojo bodočnost v domači kmetiji iščeta. Berta se je poslovila s solzami v očeh. Ali dobri nasvet svojega gospodarja zopet ni vpo-števala. Tudi ta mladi par se ni hotel od mesta ločiti. Dozdelo se jima je, da je v mestu več plače in manj dela in tudi vedno „finejše“ se je lahko postalo. Vzela sta malo stanovanje v najem. Ni bilo ravno drago, pa tudi ne lepo in še manj zdravo. „Kaj to?“ sta se troštala; „morda smo že jutri drugod v delu in za spati je vsak kotiček dober, ako je človek pošten“. Mladi zakon je bil v prvih letih prav prijeten. Bila sta oba pridna. Mlada žena je našla kod delavka službo. Pač je bilo to zdravju škodljivo in marsikateri večer je prišla trudna domu. Mož je delal nekaj časa tu in tam, enkrat pri vrtnarjih in potem kot kosec, ali končno je pognal demon denar tudi njega v zanjke pravega mestnega dela. Vstopil je v fabriko, ki je izdelovala kemične baterije za novo razsvetljavo. Bilo je to zelo nezdravo delo, zato pa tudi plača precej visoka. In mož, ki se je čutil tako krepkega, prodal je največji svoj zaklad, zdravje, ker je mislil, da bode to že nekaj let „iz-držal“. Prihranki so rastli in dobri nasveti niso pomagali. In tako je šlo naprej. Končno 'e imela Berta že 500 goldinarjev prihranjenih. 7daj sta se posvetovala, je-li bi ne bilo najbolje, ako si doma nakupita malo posestvo. Ali do izpeljave ni prišlo. Prihranki so naraščali in upala sta, da dosežeta tisočak. Ali nakrat je prijela moža bolezen. Hirati je pričel. Bolniška blagajna mu je sicer vsak teden nekaj podpore dala, ali vkljub temu so postajali prihranki zopet vedno manjši. Berta se je vedno bolj trudila. Ali ni bilo več blagoslova. Življenska moč moža je bila uničena. Po skoraj triletnem hiranju je umrl. K sreči ni nepreskrbljenih otrok zapustil. Delavski zakon je ostal, kakor mnogokrat, brez otrok. Z vročimi solzami je mlada vdova tožila: „O ko bi ostala samska v svoji prvi službi! Kako dobro in brez skrbi sem tam živela! Kaj sem imela od tega zakona? Dvojno delo in 3 leta bolanega moža!“ Ali vkljub temu ni postala pametnejša. Preživela se je sicer s pridnostjo in je imela od prejšnih prihrankov tudi še 300 goldinarjev. To je povedala po ženski n ivadi neki oddaljeni sorodnici. Ta je že dalje časa na neko dedščino čakala. Pravila je vdovi, da ji je čisto gotova, ali da potrebuje za advokate in sodnijo denarja. Obljubila je vdovi dvojno svoto, ako ji posodi par sto goldinarjev. In kakor pajek v svojo mrežo vjela je nevedno vdovo, dokler ni imela vse njene prihranjene denarje. Potem je izginila in ničesar ni bilo več od nje slišati. Težko je tožila mlada vdova. Ali ko se je prepričala, da ni ničesar več za rešiti, pričela je iz novega boj za življenje. Med tem sta tudi njeni dve mlajši sestri doma zrastli. Gnezdo jima je postalo pretesno. Morali sta vun v drugo življenje. Sledili sta starejši sestri in prišli istotako v mesto. Ponovil se je isti slučaj. 1—2 let sta bili služkinji. Potem jima ni to več dišalo. Prišli sta v mestno vzgojevalnico splošne nezadovoljnosti, culi o večjih plačah, o polni prostosti, poskusili to in ono in prišli končno tudi v iabriko. Razvile so se tudi postranske ljubezenske zadeve in drugo se da hitro povedati. Marga, najmlajša od teh treh sester, postala je preje mati nego nevesta. Otrok je kmalu umrl. Ljubček se jo je naveličal in je oženil raje neko bogato vdovo. Marga pa je postajala vedno bolj lahkomiselna in v par letih je umrla na najhujši ženski bolezni. Druga sestra, Rozika, je živela brez cerkvenega blagoslova v neki kamri z nekim starejšim čevljarjem. Ko bi imelo priti dete in je čevljar vsled male dedščine upal postati samostojni mojster, pustila sta se poročiti. Odprla sta delavnico, obrt je napredovala počasi, zakonski blagoslov pa temhitreje. Čevljar preklinjal je, pretepaval ženo in otroke in se udal žganjepitju. Nekega dne je spil za zastavo liter žganja, padel na tla in umrl. Dva otroka Rozike sta umrla vsled slabih stanovalnih razmer, tretjega otroka je oddala Rozika stari mami. Nekaj let je še v mestu delala, potem pa je umrla na prsni vodenici. Zdravnik je dejal ob mrliču: Za take „proletarce“ je pač najbolje, da pridejo hitro do zadnjega počitka. Kaj bi postalo šele iz otrok! Oče pijanec, mati na pljučah bolana, k temu še beda in revščina, slabo stanovanje, slaba hrana, kaj naj bi iz tega dobrega nastalo? Ko bi ostali ljudje na deželi, rešili bi si življenje in živeli ednostavno a lepo. Veliko mesto razmesari jih in uniči neizprosno vsako leto na tisoče . . . Berta je cula to govorenje zdravnika. Kakor svinčene kapljice padle so ji besede v dušo: Ja, istotako ji je govoril svoj čas njen gospodar. Ali ni ga vbogala. Zdaj šele je izpoznala vso resnico življenja. Ko je prišla od sestrinega pogreba, pisala je dolgo pismo na mati Burgel in jo prosila, naj otroke nikar v mesto ne pošlje. In Gerhart, najmlajši sin zidarja, je govoril z materjo ter dejal „Mene ne dobijo, norec bi bil, ko bi hotel v mesto. Jaz ne grem ne v mesto in ne v Ameriko. Prihranil si bodem od svoje kmetske plače tudi toliko, da bodem zamogel enkrat materino kočo prevzeti.“ Gerhart je držal besedo. Ostal je priden in v par letih je imel potrebni denar. In dopadel je neki bogati kmetski hčerki. V predpustu prišlo je do poroke z Lizo. Gerhart prevzel je veliko posestvo. Gospodaril je dobro in jo je povečal. Blagoslovljeno je bilo njegovo delo in prava sreča je razveselila mlado družino in tudi stariše. Tudi Berta je prišla nazaj. Dostikrat si je mislila: Tako dobro bi se tudi meni lahko godilo, ko bi bila s svojim pokojnim možem dovolj močna, da bi se vrnila v domovino. Ali denar, denar nas je zaslepil in zdaj je vse prepozno---------- ^OL>rr)it<2L> po diJjaČir)i pripadete 5^odc. Spisal Jos. Murko. Zima z veliko snegom ni brez slabih posledic za sadno dre-vesje. Zlasti občutljiva je pri temu po divjačini prizadeta škoda. Mnogo kmetov, ki se pečajo s sadjarstvom, stoji v spomladi obupano ob svojem deloma ali popolnoma uničenem drevju. Navedeti hočemo tukaj § 75 štajerske lovske postave z dnb 21. septembra 1906, ki se glasi: „Po divjačini prizadete škode na sado-nosnikih, vrtih z zelenjavo in lepih vrtih, v drevesnih šolah, ali na posamezno stoječih mladih drevesih, se le tedaj morajo povrniti, ako je dokazano, da se je škoda povzročila vkljub temu, da se je za varstvo prizadetih objektov od posestnika tako preskrbelo, kakor je to navada pri rednih posestnikih. Kot tako varstvo je smatrati glede mladih dreves zavezanje debija do 120 cm visokosti z slamo odnosno zavarovanje debelj v isti visokosti z drevesnimi korbami, ki zabranijo divjačini, priti do debija. Po besedilu tega paragrafa n i smatrati za primerno varstvo, ako se namaže škorjo drevesa z raznimi sredstvi, kakor z apnom, kravjim gnojem, krvjo itd. To ni po postavi zahtevano varstvo. Kdor hoče v slučaju poškodovanja zahtevati odškodnino, mora imeti drevo ali obvezano s slamo, ali pa obdano z drevesno korbo. Drugače pa je k lovu opravičeni po določbah te postave zavezan, poravnati škodo, katero je povzročil pri lovu on sam ali njegovo lovsko osobje, njegovi lovski gosti ali lovski psi njega in teh imenovanih oseb na zemljišču in njegovih pridelkih. Istotako ima poravnati v notranjem svojega lovskega okraja po lovskih živalih na zemljišču in njegovih še nespravljenih plodovih povzročeno škodo. Ako se zgodi poškodovanje na žitju in drugih zemeljskih pridelkih, katerih polno vrednost se zamore ceniti šele ob času žetve, pred tem časom, povrniti se ima škodo v tem obsegu, kakor bi bila velika v času žetve. Glede načina izvedbe in poravnanja škode obsega lovska postava sledeče določbe: Glede zahteve na odškodnino po lovu in divjačini prizadete škode odločuje razsodišče, ki obstoji iz enega načelnika, njegovega namestnika in dveh razsodnikov. Načelnika in njegovega namestnika določa politična oblast za vsako občinsko lovsko okrožje in za čas lovskega najema. Razsodnika pa določi prvega poškodovani posestnik, dru-zega pa lastnik odnosno najemnik lova. Poškodovanec ima naznaniti svojo zahtevo za povrnitev škode pri načelniku razsodišča in to v času, ko se zamore škodo še videti in presoditi; ako pride prepozno, izgubi vsako pravico do zahteve po odškodnini. Le pri škodah na žitju 'in takih zemeljskih produktih, katerih vrednost se zamore ceniti le ob času žetve, ni naznaniti visokost škode v številkah takoj, temveč se to lahko za pozneje pridrži. Načelnik mora potem takoj poškodovanca in lovskega lastnika povabiti na posvetovanje za sporazumljenje. Ako se nočeta sporavnati, sestaviti se mora razsodišče na zgoraj označeni način. Ako ena stranka svojega razsodnika ne naznani in isti ne pride, ima določiti načelnik sam enega razsodnika. Strankam stoji prosto, priti k razpravi; ako pa ne pridejo, se razprava vendar-le izvrši. Stranke lahko enega člana razsodišča odklonijo: 1. ako je sam stranka ali ako stoji v razmerju soopra-vičenca in sozavezanca k stranki. 2. V stvareh njih soprog ali takih oseb, s katerimi so do 4. vrste sorodni ali do 2. vrste zasvakani. 3. V stvarih svojih starišev, onih, ki so njih jerobi ali katerim so jerobi. 4. Ako sami kot pooblaščenci ene stranke isto zastopajo. Razsodišče odločuje z večino glasov; ako se te ne da doseči, odloči mnenje načelnika. Odločba naznaniti je od strani načelnika obema strankoma pismeno. Priziv proti tej odločbi ni dovoljen. Odločitev mora obsegati tudi pravico do stroškov in veljajo v tem oziru sledeče določbe: Za plačilo odškodnine obsojeni toženec mora te troške nositi; ako se tožitelj zavrne ali pa ako mu prizna razsodišče le tako svoto, ki je ednaka ali manjša, kakor ona, ki jo je toženec pri spravni poravnavi ponudil, potem mora tožitelj vse troške plačati. Svote škode in troškov, ki jih določi razsodišče, se morajo tekom 14 dneh po dostavljenju pismene razsodbe razsodišča strankam poplačati; drugače se zamore prositi za dobavo svot potom eksekucije civilno sodišče. To so glavne tozadevne določbe. Nanje se je treba ozirati in zato smo jih objavili. f>obratirr)5tL>o. Štajerc: Brat Korošec, daj mi roko! Ene misli sva, krvi! In nasprotja ter sovraštva pač med nama ni! Korošec: Lepe, Štajerc, tvoje gore, znak zvestobe so; znamenje, da nikdo ločil naju več ne bo. Štajerc: Ali most čez Karavanke je odprt — Korošec: Pa za nazadnjake črne je „ zaprt! Štajerc: Pesni naše domovinske iz gore odmevajo — Korošec: A za Srbe, za cigane oni se ogrevajo . . . Oni, ki jih pošlje Kranjska, Oni, ki so mameluki, ki nas radi bi razdjali, ki „sokoli“ so in „čuki.“ Štajerc: Oni, ki tresd sovraštvo nam iz prižnic brez vesti, ki jim še družina mirna in ljubezen sveta ni. Korošec: Oni, ki še čez grobove jezo svojo trosijo — Štajerc: Oni, ki jo v božjo hišo brez strahu nam nosijo. Korošec. Oni, ki nas ob volitvah „ ljubeznjivo snubijo — Štajerc: Ki nam pa za troje grošov zadnjo stvar zarubijo — Korošec: Leta so nas izsesali — Štajerc: Mesto kruha fraze dali — Korošec: Peli „lepa domovina“ — Štajerc: In prodali so nje sina! Korošec: Nam sovraštvo le so dali — Štajerc: Nas s konzumi goljufali — Korošec: Naš pokoj so nam križali — Štajerc: Našo kri so izsesali — Korošec: In na naše troške pili — Štajerc: Našo deco zastrupili — Korošec: Nikdar nič nam vrnili — Štajerc: Nemca le očrnili — Korošec: Sami vence so si vili — Štajerc: Žepe svoje si polnili — Korošec: Nemščine za nas se bali — Štajerc: Sami radi nemško znali — Korošec: So bogati z njo postali — Štajerc: Bi brez nje že — pokrepali! Korošec: So trgovci ti prvaki in prodajo dušo ti! Pred denarjem le klečijo „ in za bližnega jim ni. Štajerc: Mi pa bodemo naj sužnji, naj čebele bi postali, da bi ti prvaški troti lažje pač v razkošju - spali. Korošec: Ne, — ti Štajerc, daj mi roko! Ene misli sva, krvi; in razločka ter sovraštva pač med nama ni! Obadva: Lepe naše so gorč, znak zvestobe sol Znamenje, da nikdo ločil nas ne bo 1 nofoicoi (bbsartiger ^cbeidcr^ateirrb). Spisal deželni okrajni živinozdravnik Hugon Hinterlechner. »Oh ti šmentana krava, celo leto je že jalova, vse smo že poskusili, da bi se gonila, pa zaman. Dali smo ji lanenega semena, praženih konopelj, leče, jajc, vina, mleka od pojave krave, španskih muh je že prinesel mož iz mestne lekarne, Bog si ga vedi, kaj smo že vse naredili, pa vse zastonj! In naša Lava je tako pridna, za teleta smo že ob 4 tednih po 30 gold. dobili! In mleko! po 25 1. na dan in kako dobro in tako mastno, gospa sodnikova ga kar prehvaliti ne morejo, oh da, pač angeljci bi ga pili, ko bi mogli! Pa to se mi čudno zdi, vedno jo jednako'krmimo. Je in pije rada, preživlje, vsa zunanja znamenja govore za zdravje, pa se nič ne redi, tako da res ne vem, ali mi je kedo začaral kaj. Oh da! zmerom je hujše na tem svetu«. — Tako soseda Logarica. In zopet županova mama: „Oh gospod, za božjo voljo, kaj mi je početi, lani ste nam dve kravi zvrgli, letos se pa telica v enomer goni, pri vseh bikih našega okraja smo že bili s telico, pa obrejiti se noče. Kar vse bom pustila, praščeke imam, oh take lepe, kakor so na novoletnih kartah naslikani, še lepše, bi tako mleko potrebovala, da bi bolj hitro rasli — oh vsaj veste, kako — mh! (se malo odkašlja) kako je huda za denar — pa ga nimam kje vzeti, dačo bo treba plačati, pa Franciki bi rada nekaj za god kupila, sem vendar mislila, da mi bo telce nekaj vrglo, pomislite ko Italjan, vsaj veste tisti črni, tako dobro plačuje, sedaj pa že celo leto krmim zastonj, ja še to: zdrava pa je, kar nič ji ne manjka, je tako povita in gosta, da je veselje, žilo smo ji že petkrat puščali, pa vse skup nič ne pomaga! Oh ja, kar za obupati je —------------“ Počasi! Takih in ednakih tožb slišim več ko dovolj, draga soseda in ljuba županja! Ali doma še ni na misel prišlo, kaj pa če bi bila krava ali telica na spolovilih bolana? Ali nimate Vaši živalici takozvanega kužnega katara nožnice? Ker je gotovo že marsikdo od cenjenih bralcev sam na jednako gospodarsko nepriliko naletel, sem se namenil na večstransko željo na tem mestu ta najnovejši pojav opisati. Kaj je nožnica? Nožnica je del spolovil od sramnice do maternice ali telečnjaka. Nožnica nam predstavlja podolgovato votlino, ona je nekako uhod v maternico, ter je preoblečena s sluznico ali žlemnato kožico (Schleimhaut) ker izceja žlem. Pod besedo katar razumemo vnetje žlemne kožice ali sluznice. Kaj je kužno mi ni treba razlagati, mislim da zadostuje če rečem, kužno je to kar je nalezljivo. Kužni nožnični katar je torej nalezljiva bolezen, ki napada našo govejo žival, in se je pojavila okoli leta 60 prejšnega stoletja v Švici in na Nemškem. Od tod se je bolezen razširila skoraj po celem svetu. Tudi na Avstrijskem jo že imamo tako, da lahko smelo trdimo, da je pri nas gotovo že pol vseh krav, telic in bikov okuženih. Dolgo časa je bila ta bolezen nepoznata; še-le učenjakoma Ostertag in Dieckerhoffu se je posrečilo nje lastnosti in veliki pomen za živinorejo dognati in dokazati, da je nje uzrok neka vrsta glivic, neka vrsta drobnostvorov. Znamenja. Prve izpremembe se pokažejo na spolovilih. Krave in telice se večkrat tako vedejo kakor bi se gonile, ali pa se sploh nič ne pojajo. Večkrat močijo in kažejo pri tem neko bolečino. Zunanjost je včasih spremenjena. Neke živali vzlic dobri postrežbi v reji nazadujejo, drugim se zopet nič ne pozna. Iz sramnice se izceja neki vlečljiv sivo-beli, gnojni žlem ki se ob bolezni rad množi, živinorejec pravi: krava ali telica se čisti ali trebi. Še-le ako raztegneš s prsti sramnico, vidiš pravo izpremembo. Dočim je žlemna kožica pri zdravih kravah bolj bleda in pri telicah bolj rožnato svitlo-rudeče barve, gladka, opaziš pri kužnem katarju nožnice okoli šegetavca (spodnji kot sramnice) male posamezno komaj vidne opahke ali mehurčke od velikosti gorčičnega zrnja ali prav drobne kaše. Ker so pa ti opahki v skupinah običajno, jih je, ako natančno opazujemo lahko spoznati. Ti opahki so spočetka bolj rudeči ter postanejo tekom nekaterih tednov bolj rumenkasti, tako da skoro do cela izpremenijo prvotno barvo žlemne kožice. Ta bolezen ima brez zdravljenja vedno kroničen izid; ako pravočasno živali ne pomagamo ter traja mesece in mesece. Pri bikih je poscalo zateklo; bik se večkrat pripravi, da bi vodo puščal, a voda mu pride z.bolečino, nerada in nikdar ne veliko. Poscalo je na koncu ru-deče z gnojem včasih zabasano in občutljivo. Živinorejec pravi: Bik ali vol je opazljiv. Pri bikih je to bolezen težko dognati, skoraj nemogoče, kedar ima bolezen svoj sedež višje goraj v poscalu. Tak bik nerad skače, dasiravno kaže ognevitost, vselej ko žilo iztisne, občuti vsled vnetega poscala zgečo bolečino in ne more plemeniti. Teleta, telice in nebreje krave ložje zbolijo, ko stare in visoko breje krave. Da nekatero živinče sploh ne zboli čeravno pride v dotiko z bolenimi. Ko se je žival okužila se pojavi bolezen v nekaj dneh do 3 tednih. Opahki se po celi nožnici naglo razmnožijo ter preidejo konečno v maternico. — Kako je bolezen prvič nastala ne vemo. Kakor rečeno je povzročitelj neki dro-bnostvor, neka vrsta glivic, ki je okužne, nalezljive narave. Kake oblike da je in življenske narave, ne bom opisoval, ker to pač nima za širše sloje čitateljev praktičnega pomena ter spada v podučje znanstvenega raziskavanja. • Omenim naj le, da ti drobnostvori žlemno kožico’ močno spremenijo; vsled njihove navzočnosti dobi zlem neko „kislo svojstvo“ katero ali seme zamozi, ali pa maternico oslabi tako, da ne more teleta do konca brejosti vzdržati. Po navadi zvrže žival od 6. tedna do 2. oziroma 5. meseca po spočetju. To dejstvo vendar lahko pribijemo, da je nožnični katar te vrste nalezljiv in velika gospodarska neprilika. Ni sicer neizogibna posledica, da bi vselej vse živali, ki pridejo z bolenim v dotiko zbolele, vsakdanja skušnja nas uči, da niso vse živali jedne in iste vrste jednako pristopne okužbi. Nevarnost okuženja je pa za večino živali vsekakor velika. ____________________________ Okuženje se največkrat zgodi pri spuščanju ali plemenitvi. Krava ali telica je bolana. Bik plemeni ter se okuži. Krava in telica ostaneta vsled bolezni jalove, gospodar žene k drugemu biku, seveda brez po-voljnega uspeha, pač pa okužijo bika in ta zopet zdrave krave in telice in tako se zgodi da jedna sama žival vse druge otrovlje. Okuženje se pa tudi razširi z nasteljo, z gnojem, z orodjem, s katerim se taki živini streže, celo z repom, ki je umazan ali oblaten od žlema, ki se iz nožnice izceja. Okuženje se vedno prične na spolovilih, to se pravi, le takrat, ako pride strupena snov na spolovila, drugače ne. Brez dvoma pospešuje razširjanje te bolezni tudi okolnost, da imamo javno nastavljene bike, do katerih ima vsakdo s svojo živino pravico do vporabe. Da sedaj še žalibože nimamo zakona, ki bi dajal posestniku javno nastavljenega bika pravico, posestniku na' tej bolezni hirajočega živinčeta ple-menitev odreči, seveda je tudi naš kmet v tem še premalo podučen, kako je to bolezen spoznavati. Nasledki nožničnega katara so pri biku, kakor že omenjeno nesposobnost plemenitve radi bolečin; pri telicah in kravah pa jalovost ali nebrejost, stalna nerodovitnost, zmetavanje in njege nasledki (trebilo izostane, vnetje maternice, izstop maternice, zastrupljene krvi itd.) in v najhujših slučajih^ smrt. Nesposobnost plemenitve je že marsikoga bikorejca ob vse veselje pripravilo. Pa temu se ni čuditi. Predočimo si, koliko truda, pazljivosti, nevarnosti, stroškov je pri oskrbi bika. Bikovina je v naših krajih še vse prenizka, da bi se reja in delo izplačalo. Koliko posestnikov vrhu tega še bikovino dolžnih ostane in na vse zadnje če bik slabo skače, se ljudje še bikorejcu rogajo ter ga obrekujejo. Kedo ne bi prišel ob potrpljenje!? Da iz moje prakse mi je znano, da so ugledni gospodarji raje k nelicencovanem biku, takemu, ki ga je ogledna komisija radi premnogih napak zavrgla, svoje lepe krave in telice k plemenitvi gonili, kakor k bikom nastavljenim od okrajnega zastopa. Taka pokveka seveda ne bode domače živinoreje pospeševala, to vemo, vendar krave so se obrejile, so srečno pometavale in gospodar je prišel do mleka. — Dober bik pride na ta način ob veljavo, ob kredit, gospodar pa ob veselje ter noče dalje bike oskrbovati, okrajni zastop pa ob denarje in z njim davkoplačevalci, ker na vse zadnje se bika vse brani: gospodar ki je nejevoljen, posestniki krav in telic, ker nimajo zaupanja in konec je, bika z izgubo prodajo. Večjega pomena je ta bolezen za posameznika pri kravah in telicah. Krava ali telica se goni ali brezuspešno. Žival mora vsak dan jesti in oskrbovana biti. To velja denar in trud, za plačilo pa imaš jalovo žival! Ali pa žival se ti vetidar obreji. Z vidnim veseljem pričakuje gospodar teleta, gospodinja mleka. Nekega lepega dne ti pa žival zvrže in tvoj „up je šel po vodi, le jadrajmo za njim,“ toda kam ? Če si bil tako srečen, da se ti. je žival otrebila in nisi imel stroškov za živino-zdravnika itd. zopet jo pelješ k biku. Vprašanje je, če se ti žival sploh še obreji in če ti zopet ne zvrže. Dva trije taki slučaji, ali pa, da ti žival še celo pogine zadostujejo, da pride naš kmet, ki se že itak težko bori, na robu gospodarskega propada. Naj pa še omenim tistih siromakov, katerim je koruza, krompir in mleko jedmi živež. Koliko gladu pretrpi marsikatero kmečko dete, mleka ni, denarja ni, krava ali telica je pa veljala, mogoče si je oče denarje za žival sposodil, obresti in kapital je treba vračati, krmo težko skupaj spravljati (posebno kakor je bilo letos) pričakovani uspeh pa izostane. Socijalno delo bi pač bilo tudi v kmečki proletarijat malo posvetiti in svet nanj opozoriti, kajti človek vendar ne živi samo od besede. Kakor pa je mladina v nežnih letih zanemarjeno se to kasneje kruto maščuje. In konečno je kmečki stan steber države in pomisliti je, da niso vsi kmetje posestniki in bogataši. —- Pri tej bolezni pa tudi trpi naša živinoreja. Srce mora človeka boleti, ko vidiv koliko lepih telic in krav zapade mesarjevi roki in še za kakšno ceno! Če ga vprašam, no sosed zakaj pa ne obdržite te lepe telice ali krave 'za pleme, mi odgovori: Kaj se bom mučil, v enomer se goni in trebi pa je jalovka. Pri pregledovanju mesa pa vidim vzrok: kužen no-žnični katar. Marsikdo izmed c. bralcev si bo mislil, vse prav, moja živina hvala Bogu je bila doslej zdrava in tako hudo pač ne bo v bodočnosti. Tem neverjetnim brezbrižnim Tomažem samo to odgovarjam, čim manj se bomo tej bolezni ustavljali, tembolj gotovo se bo razširila. Ta bolezen ni nagla, ona je tiha ali gotova v svojem razdiranju. Lahko bi rekel s pesnikom S. Gregorčičem: „Pod plaščem nosi bič prikrit, Oj bič iz zrn ledenih zvit". Kaj nam konečno pomagajo vsi zakoni in naredbe proti kužnim boleznim, če pa mesto jedne kuge, pa druga, na videz sicer milejša, v resnici pa veliko nevarnejša naslednica nastopa?! Kako nam je torej nastopati proti kužnem katarju nožnice? Obrambena sredstva: 1. Vsak bikorejec naj bi si smatral za dolžnost svojega bika le na zdrave krave in telice spuščati. Pred skokom, ki se naj vrši na kakem mirnem in skritem kraju (že radi pohujšanja mladine) naj bikorejec kravo oziroma telico na spolovilih preišče, kakor hitro vidi kake opahke ali sumljiv žlemast iztok iz nožnice, ali pa če mu je znano, da žival zme-tavala ali pa, da se noče obrejiti in da je bila že pri večih bikih, naj takoj skakanje bika odločno zabrani. 2. Ne spuščaj bika po telicah in kravah posestnikov ki jih ne poznaš. 3. Ko je bik oplemenil, operi iftu takoj še iztegneno žilo z lizolovo ali bacilolovo raztoplino. (Lizol ali pa bacilol in njihovo uporabo dobiš pri vsakem živinozdravniku in v lekarnah). Ne sramuj se spolovil tvojemu varstvu in oskrbi izročene živali preiskati in snažiti, dokler posel dostojno in nepohujšljivo izvršuješ ni to sramotno, žival je tebi od narave božje v varstvo izročena, ona je tvoj dobrotnik in suženj, ki si ne more sam pomagati. 4. Živali s to boleznijo ne postavljaj na sejmišča in ne v tuje hleve! 5. Ako se ti žival količkaj sumljiva vidi, pokliči veščega živino-zdravnika, da ti žival preišče, ne puščaj živali žile če se ti ne obreji. Kri je življenje in če boleni živali še kri odvzameš, gotovo ne bo zdrava, nasprotno še slabša. 6. Gleštaj in snaži pridno svojo žival. Snaga je pol zdravja. Gnoj in blato je za polje, livado in gorico, ne nosi ga po svoji živini po sejmih in pašnikih na ogled, mi ga že itak poznamo, sam sebi pa daješ spričevalo zanikernosti in lenobe! Išči stike s svojim živinozdravnikom, naj ti od časa do časa preišče tvojo žival, zaupaj se mu, to te gotovo ne bo veliko stalo, posebno če se vas več živinorejcev združi. Živinozdravnik ni agent, da bi od hiše do hiše hodil, kedo kaj potrebuje. On te bo na marsikaj opozoril, marsikatero bolezen boš še v kali zatrl, sploh pa vedi da je lažje bolezni preprečiti ko zdraviti. Ker žival govoriti ne zna, je velikokrat samo tvoja odkritosrčnost in točnost v odgovorih v stanu s pomočjo živino-zdravnika pravo bolezen spoznati. 7. Slavni okrajni zastopi naj bi od vsacega posestnika, kateremu izročijo subvencijoniranega bika proti reverzu zahtevali, da se navedene točke 1, 3, 5 in 6 točno izvršujejo. Živinozdravnik pa naj bi vsako polletje ali vsaj koncem leta uradno poročal. Zdravljenje. Ako hočemo že razvito bolezen zdraviti, potrebujemo v prvi vrsti potrpljenja; kakor sploh pri vseh kroničnih ali dolgotrajnih boleznih. Hrana ostane vedno jednaka. Kot zdravila rabimo bacilolove patrone, to je neka maža v želatini (limu podobni tvarini) zavita. Rabimo jih za 1 žival najmanj 15. Najprvo osnažimo rep z mlačno lizolovo ali bacilolovo vodo, potem očistimo sramnico vsega žlema s tem da vbrizgavamo tako tekočino v nožnico, pri biku pa v poscalo. Pri tem delu privežemo žival na kratko k drevesu ali sploh na kaj trdnega. V hlevu ne delajmo tega posla, ker je ali pretemno ali pa nesnažno. Nato stopita na vsako stran živali po 1 moški tako, da gledata proti repu, levo oziroma desno nogo podstavita tik pred predni del zadnjih nog živinčeta, na križu s komolci malo pritisneta, da se žival zravna. Sedaj ne more žival brcati. Jeden moški malce privzdigne rep in tretja oseba, ki si je preje roke snažno umila in nohte porezala razklene sramnico, pri tem ji pomaga z jedno roko drugi moški. Nato se prime z dva prsti 1 patrono ter se jo kolikor globoko mogoče v nožnico porine. Dolgo se patrona ne sme v rokah držati, ker se želatina hitro raztopi. Ko pride patrona v nožnico se vsled živalske toplote raztopi in mazilo se po nožnici razleze. Pri vsem tem je treba hitro in odločno ravnati, ker si žival radi velike občutljivosti ne pusti dolgo brskati po nožnici. Vsega skupaj rabimo 15 patron najmanje. Pred vsakim utikanjem se očisti rep in sramnica. Prvih 5 patronov se rabi vsak dan po jedno. Drugih 5 „ „ „ „ 2. „ „ Tretjih 5 „ „ „ „ 3. „ „ tako, da porabiš tekom 1 meseca vsih 15. Zdravljenje velja s živinozdravniškim svetom in navodilom pri-lično 5 K za žival. Pri večjem številu je zdravljenje cenejše. Ako imaš samo jedno žival boleno je vsakokrat potrebno, da od časa do časa vsem drugim še zdravim vtakneš po eno patrono v nožnico, seveda je preje rep in sramnico osnažiti. Pri obolelih bikih se puščalo očisti in na to eno patrono utakne. Vem, da se bo marsikdo tega dela in še bolj pa stroškov ustrašil. Predragi bralci! Združite se, skupaj si naročite zdravila, bo takoj ceneje. In če na zadnje posestnik, ki ima 10 ali recimo samo 5 glav za zdravila plača 40 oziroma 20 kron in če stem le eno samo zmeta-vanje prepreči in le eno samo žival po biku obreji, so gotovo vsi stroški takoj poplačani. Ničeven je torej izgovor, da se to zdravljenje ne splača, .ker dokazano je, da kdor se je v resnici potrudil je svoj cilj dosegel, da je bolezen ustavil, žival trpljenja, sebe pa gmotne škode obvaroval Toliko poklicanim činiteljem in trezno mislečim v prevdarek in blagohotno uvaževanje. 5 n) rt . . . Spisal Karl Linhart. „Torej lahko noč!“ Rudar Jernej je stal ob vratih in se ozrl še enkrat na revno sobo. Bil je v delavski opravi, na rami dolgo rudarsko sekiro in v roki brlečo knapovsko svetilko. Težko je jemal danes slovo. Kajti na postelji mu je ležalo edino dete, šestletna Anica, popadena od smrtnonevarne bolezni. Govoriti ni več mogla, le njene plave oči so se še ozirale po odhajajočemu očetu. In bilo je, kakor da bi ga te oči prosile: tatek, ljubi moj tatek, ostani tukaj, ostani pri meni, kajti smrt hoče po-me priti . . . Jer-meju je prišla gorka solza v oko. Ali nekje zunaj je zapel ponočni zvonec, dolžnost je klicala ... In še enkrat je vrgel dolgi pogled na umirajočega otroka ter odšel. Zadnji je prišel Jernej k šahtu. Električne svetilke so po vsem gorovju brlele in bilo mu je, kakor da bi iz vsake lučice gladalo umirajoče oko bolanega otroka. „No, ali Vas bodemo še posebej čakali?" kričal je uradnik. Jernej ni ničesar odgovoril. Spomnil se je žene, mlade vboge žene, ki je morala čuvati ob postelji bolanega otroka, ki je gledala v to nedolžno oko, katero je iskalo pomoči, pomoči proti smrti, pomoči, ki jo nikdo ni mogelv dati. Se enkrat se je ozrl Jernej na ponočno nebo. Temno je bilo in v velikih prestankih so se bliščale zvezde. In nakrat se ena teh bledih zvezdic odtrga in izgine v dolgem žarečem krogu. Rudarja je pri srcu zazeblo. Ali stisnil je zobe skupaj in odšel s trdnimi koraki v črevesje zemlje . . . Otrok pa se je boril doma z neusmiljeno zatiralko smrt. Grozno je videti odrašenega človeka umirati. Ali še groznejše — otroka. Kadar je deci mrzlo, pride k mamici in pravi: mene zebe, — in mati ji pomaga. In kadar deca umira, misli tudi, da ji bode sladkana mamica pomagala. Z očmi se upre v ljubo obličje in prosi pomoči . . . Odrašeni človek se bori proti smrti, in čeprav ga zadnja premaga, vendar vporabi vse moči proti nje. Otrok pa ne more ničesar proti neusmiljenki. Umirajoči odrašeni človek pade kakor vojak v poštenem boju. Pri mili deci pa je smrt krvoločna brezusmiljena morilka . . . Take in podobne misli so se porajale v srcu Jernejeve žene, ko je klečala ob mali posteljici in gledala v bledo obličje Anice. Pomagati ji ni mogla. Tudi zdravnik je izjavil, da more le Bog pomagati . . . Težke in dolge so bile ure. Prišli so trenutki, ko je izmučena žena že mislila, da je vse pri koncu. Enkrat je vsa utrujena za hip zadremala. Nakrat se ji je v poluspanju dozdelo, da jo Anica zakliče. Prestrašena skoči po konci in se pripogne čez deco. Srečale so jo velike plave oči, iz katerih je žarela velikanska bolest. Usta so bila tiha, le težke vzdihe se je culo. Ali oči so dejale : Mamica, ali me bodeš pustila umreti ? Mamica, jaz bi tako rada še živela, pri tebi živela, — ne umreti, ne umreti . . . In kakor studenec so se vlile solze iz oči nesrečne žene. V potu svojega obraza je delal Jernej. Bil je na vročem „ortu“ in zrak je bil tako težak, da skoraj svetilke ni bilo videti. Ali rudar je delal in delal, — hotel je z delom pozabiti vse skrbi in vso tugo. Iskre so skakale od njegove sekire ... Ali vedno, vedno se mu je kazala pred očmi slika umirajočega otroka. Ali je že izdihnilo? Oh, to ne sme biti, njegova Anica ne sme umreti 1 Edini njegov otrok, edino bitje, ki mu je oslajšfilo kratke njegove proste ure . . . Kdo bi potem z veselim smehom dejal: Dober večer, tatek, o tatek, moj ljubi fatek, ali si kaj prinesel . . . kdo bi mu pomagal sleči težke delavne škornje in mu prinesel mehke domače čevlje, kdo bi mu prinesel iz kota pipo in vprašal: tatek, ali boš kadil . . . Kakor megla se je vleglo Jerneju pred oči. Ne, tega svojega otroka ne sme izgubiti, raje naj Bog njega samega vzame . . . Ali — proč vse misli, treba delati! Nakopani premog je bil izdelan in Jernej je moral streljati. Šel je k preddelavcu in mu to naznanil. Napravilo se je vse potrebne varščine. Počasi je izbil Jernej luknjo v trdo premogovo steno. Položil je vanjo dinamitno patrono, dal potrebne signale in se pripognil, da zažge žnoro . . . Nekaj ni bilo v redu, kajti ni se hotelo takoj vneti . . . Prižigal je in prižigal . . . Njegove misli pa so bile doma pri umirajoči Anici . . . Končno je pričela žnora vendar tleti; gledal je iskrico in pozabil na vse . . . kajti Anica umira doma . . . kdo me bode zutraj poljubil in v šali za lase vlekel in klical: tatek, ljubi tatek, ali si moj ... Oj Bog, moj edini otrok umira, — in jaz in žena in nikdo mu ne more pomagati, — moj otrok umira ... to lice, mehko ko žamet, žrli bodejo požrešni črvi, to telesce, lahko kot pero, nesli bodejo proč in zagrebli ... In jaz ne bodem imel več otroka; jaz bodem prišel domu in videl tam malega mrliča . . . Tatek, tatek, me morda zdaj kliče, ko jo smrt grabi, in tatek ni pri nje . . . Anica, Anica . . . Nakrat zdivja Jerneju vsa kri v glavo : Za Boga, zamudil je čas : žnora je že pri koncu in vsak hip mora poči strel — on pa je tukaj, namesto da bi se spravil v varnost — hitro, hitro, morda je še mogoče. En korak napravi, dva, — — ali strel že poči, skale letijo, obupni klic zadoni po jami, luč ugasne . . . Prestrašena in vendar polna upanja zre Jernejova žena na zdravnika, ki je ravnokar dospel, da si ogleda otroka. Dolgo časa je preiska-val sivolasi gospod bolano Anico, ji potipal žilo in izpraševal mati. Otrok je spal, mirno, čeprav še malo hripavo, je dihal: bil je kakor angelj in celo lahki smehljaj je olepšal nežno njegovo lice. Zdravnik se obrne k ženi in ji zašepeta: „Zahvalite Boga, kajti Vaša Anica je rešena; težka bolezen je premagana; tako je, kakor da bi se zgodil čudež, ali v par tednih bode Anica zopet okoli skakala." Vboga žena bi najraje pred zdravnika pokleknila. Torej rešena, — njena Anica ne bode umrla 1 Hvala ti, večni Bog ... in v neskončni sreči je stisnila roke ter jokala, jokala od veselja, jokala vroče, svitle solze . . . Nakrat se začujejo po stopnicah trdi koraki. Za Boga, kaj je r Nekdo potrka na vrata. Tiho otvori žena. Sosed vstopi. „Kaj je?“ — „Prinesli smo ti tvojega moža?“ — Ledeni mraz prešine nesrečno žensko. — „Prinesli ? Kako ?“ — „Prinesli, ker ga je r jami ubilo“ . . . Položili so mrliča na tla edine rudarske sobe. Ropot je predramil od smrti rešenega otroka. Z velikimi žalostnimi očmi je pogledala. Anica na mrliča. In s tihim glasom je vprašala : „Tatek, ljubi tatek,. ali spiš ?“ Smrt pa je izginila na nevidnih krilah iz revne sobice . . . P)oO\ dejel^ojborsM uolilr>i red ja 5^jcr5^°- Dne 15. oktobra 1908 sprejel je štajerski deželni zbor novi volilni red, katerega glavne poteze so sledeče: Deželni zbor obsega skupno z.virilisti 87 poslancev, in sicer: 3 virilisti (rektor graške univerze in knezoškofa sekavški ter lavantinski); 12 poslancev veleposestva; 6 poslancev trgovske in obrtne zbornice; 28 poslancev mest in trgov; 28 poslancev kmetskih občin; 10 poslancev splošne delavske kurije. — Volilna pravica je direktna in tajna. Kar se tiče volilnih okrajev, zanimajo nas le spodnještajerski in ti so sledeči. I. Volilni okraji za mesta in trge: Mesta Maribor (2 po- slanca). — Mesto Radgona in trgi Cmurek, zgornja Radgona, Gnas in Strass. — Trgi Leibnic, Ehrenhausen, Wildon, Sv. Jurij n. St., Arnfels, Leutschach. — Mesta Celje, Brežice (2 poslanca); trgi Sevnica, Laško, Vojnik, Vitanj, Velenje. — Mesta Slov. Bistrica,^ Slov. Gradec, trgi Marenperg, Hohenmauten, Saldenhofen, Konjice, Šoštanj, Sv. Lovrenc nad Mariborom. — Mesta Ptuj, Ormuž, trgi Ljutomer, Rogatec, Sv. Lenart sl. gorice in občine Breg pri Ptuju ter kopališče Slatina. — Trgi Prassberg, Zgornjigrad, Laufen, Žalec, Sv. Jurij na j. žel., Središče, Vransko, Frasslau, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rajhenburg in občina Studenci. II. Volilni okraji kmetskih občin se sestavljajo iz sledečih sodnijskih okrajih (brez mest in trgov, po katerih imajo ti okraji svoje ime): — L Šodnijska okraja Cmurek in Radgona. — '2. Eibiswald, Arnfels, Leibniz in Wildon (2 poslanca). — 3. Marenperg, Šoštanj, Slov. Gradec. — 4. Slov. Bistrica, Konjice. — 5. Maribor, zgornja Radgona, Ljutomer, Sv. Lenart (2 posl.). — 6. Ptuj in Ormuž (2 poslanca). — 7. Celje, Vransko, Zgornjigrad, Laško (2 poslanca). — 8. Rogatec in Šmarje. — 9. Kozje, Sevnica in Brežice. III. Splošni volilni razred tvorijo sledeči okraji: Ljutomer, zgornja Radgona, Slov. Bistrica, sv. Lenart, Maribor, Konjice, Ormuž, Ptuj in Rogatec. — 2. Sodnijski okraji Celje, Marenperg, Slov. Gradec, Šmarje, Šoštanj, Vransko, Zgornjigrad, Laško, Kozje, Sevnica in Brežice. To so tisti volilni okraji, ki nas zanimajo. Letošnji naš koledar okinčan je na prvem mestu s sliko cesarja Franceta Jožef 1. Vsacega človeka, ki ima še čisto srce od svetovne propalosti, ki se še zna navduševati za lepe ideale in vzore, ki ima torej še nekaj v sebi, kar ga dviga nad navadnim in umazanim bojem za obstanek, — vsacega 'nepokvarjenega človeka prešine torej ravno letos globoko spoštovanje do cesarskega našega starčka. 0 a 5 cesar. (Glej uvodno sliko.) 60 let . . . Ako si 60 let delavec v tej ali oni fabriki, potem imaš gotovo zavest, da je tvoje življenje koristilo človeški družbi. Ako si 60 let gospodaril na tvojem posestvu, 'brez da bi prišel na boben, potem te sme tvoja deca z nevenljivo otroško ljubeznijo pozdraviti. . . 60 let, - to je eno človeško življenje! 60 let je precej časa in v 60 letih postanejo srce mrzlo, lasi sivi, obraz starikav, roka tresoča . . . Franc Jožef I. pa je 60 let cesar. Neumni otroci mislijo, da je cesar najbogatejši in najsrečnejši človek na svetu in tudi neumni odra-šenci zavidajo cesarja ... Ali 60 let cesar, — to se pravi: 60 let sem nosil krono, težko, pretežko breme; 60 let sem se boril s Prusi, z Italijani, z bozno-hercegovinskimi 'puntarji in z vsem mogočim. Sleherni berač ima svojo uro brez skrbi in dela in truda. In jaz, avstrijski cesar ? Jaz je nimam! Nimam počitka! 60 let, to je 720 mesecev in to je blizo 22.000 dni in v vsem tem času niti minute miru in pokoja . . . Vidimo Franceta Jožefa kot mladeniča, ki sprejme krono iz rok svojega predhodnika, vidimo ga kot bojevnika na krvavem polju, kjer je grof Radetzky žel svoje lovorike, vidimo ga kot zmagovalca, vidimo ga kot očeta, ki nam je dal ustavo, vidimo ga kot 60 letnega vladarja, ki je predmet največjega čaščenja nemških vladarjev. In vidimo ga ob gomili nepozabnega prestolonaslednika Rudolfa, o katerem je ljudstvo upalo, da postane Jožef 11. . . . Vidimo ga ob mrliču Elizabete, katero je pahnil blazni morilec v smrt ... In čudimo se, da je to toliko trpinčeno cesarjevo srce vzdržalo vse bolesti, čudimo se v svetem navdušenju, da nam še živi — naš cesar. . . Naš cesar! Njegovo je to leto! Jubilejsko leto 1908! Cesar, vbogi, srečni cesar! Nekdo je dejal, da si prišel z revolucijo, in da bodeš tudi šel z revolucijo. Ta beseda se ne sme uresničiti, — kajti, cesarski starček, kdo bi te ne častil? Ti si edini Franc Jožef I. in zato čast ti in hvala ! ^rT)olr>05toir)c, br3ojëiL>i ¡0 kolcni. V naslednem prinašajmo glavne določbe glede pošte in njenih pristojbin, glede telegramov in kolekov. Črka „g“ pomeni pri temu „gram“, črka „kg“ pomeni kilogram, črka „km“ kilometer (1000 m), črka „K“ krono in črka „v“ vinar. V kateri kraj : Pisma in trgovski papirji Dopis- nice Tiskovine 1) Muštri blaga Rekomandi- rano Povratni list Vprašanje Povzetje Poštni nalog Ekspres . 1 ' rt >N rt C Ù O > O bx> TJ O N Teža O u o CU rt >NJ U o a g h h h h g h a & h h h Avstro-Ogrska Bozna in Hercegov. Lichtenstein Lokalni promet — 20 -250 — 20 —250 10 20 10 20 20 40 20 40 1 is f » — 50 51—100 101—250 251—500 501-1000 3 5 10 20 30 -250 —350 10 20 25 30 Sandžak Novibazar po 15 25 50 10 20 po 50 5 po 50 52) 25 — Nemčija — 20 —250 10 20 20 30 5 10 — 50! 3 51— 100 5 101— 250 10 251— 500 20 500—1000 30 1 —250 —350 10 20 25 30 Črnagora po 15 10 20 5 10 po 50 5 po 50 - 25 30 Švica po 20 25 50 10 20 po 50s) 5 p.502) 1 52) 258) 30 Srbija po 15 15 30 10 20 po 50 5 |po 50 5 25 30 Svetovna pošta s) pol53 25 50 10 20 j po 50*) 5 p.50s) 52) 25") — >) V zavojih 75X10 cml drugače 45 cm velikost. — 2) Najmanje 10 h. — 3) V vse dežele sveta (razven Nemčije, Lichtenstein, Črnagora in Srbija). — 4) Teža do 2 kg. —• *) Velikost 30X20X1° cm; zavoji 30X15 cm. Trgovski papirji za vsakih 50 g 5 h, najmanje 25 h. Velikost kakor tiskovine. Tiskovine do 2 kg, trgovski papirji do 300 g teže. — 6) Samo v dežele, ki so v poštni zvezi. Poštno povzetje (Nachnahme). Pošiljatve s poštnim povzetjem se pošiljajo lahko v vse kraje Avstro-Ogrske in to z uradnim spremljevalnim listom (Begleitadresse), ki košta 12 h. Za te pošiljatve se ima poleg poštnine še plačati: za povzetje do 24 K se plača 12 h, za vsakih nadaljnih 4 K pa 2 h več. Tudi pisma se lahko s povzetjem pošlje. Frankira se jih kot rekomandirana pisma. Bozna-Hercegovina. Za denarna pisma in blago se plača do 500 g = 60 h, do 5 kg = 80 h. Za pošiljatve z označeno vrednostjo do 100 K = 11 h, do 600 K == 22 h, za vsakih nadaljnih 300 K = 11 h. <3arifa po5tr)¡b J uíioarjil^. V pošlje se lahko K do 20 K do 100 K do \ do • 300 K t 600 K 1 do 1000 K Avstro-Ogrska 1000 10 20 40 60 100 Bosna-Hercegovina j Novibazar, Črnagora l Srbija 1 1000 1 do Í 40 K 30 20 ¡ 60 90 150 Nemčija j Turčija ; Luksenburg 1 1000 do 40 K = 20 h, nadalje za vsakih 20 K še 10 h več _ Severna Amerika Anglija in kolonije j 500 Za vsakih 25 K se plača 25 h. Drugo inozemstvo 500 1000 tarife derjarrjib pi$err> O L>ir>arjib- Pristojbine za težo in vrednost 250 g. Avstro-Ogrska in Nemčija Bozna-Hercegovina Po naznanilu Šteto 1. cona 2., 6. cona 1. cona 2,—6. con. K do 10 čez 10 do 10 čez 10 Do vrednosti K h milj. milj. 1 milja je 71/« km. Avstro-Ogrska Samo za Avstrijo 100 30 54 in Ogrsko Avstro-Ogrska čez 1000 K 100 71 300 36 60 300 77 600 36 60 600 82 900 42 66 900 93 1200 48 72 60 84 1200 104 1500 54 78 69 93 1500 115 1800 60 84 78 102 1800 126 2100 66 90 87 111 2100 137 2400 72 96 96 120 2400 148 2700 78 102 105 129 2700 159 3000 84 108 114 138 3000 170 za vsakih več 6 več 6 več 9 več 9 za vsakih več 11 300 K 300 K T tarifa J030e poste J L»ir>arjih>. Avstro-Ogrska in Nemčija Pristojbine za težo Vrednostna pristojbina Do inkl. kg 1. cona 2. cona'3. cona 4. cona 5. cona 10 J 20 50 j 100 j 150 6. cona čez 150 Do vrednosti K h milji 5 30 60 60 60 60 60 100 6<) 6 36 72 84 96 108 120 600 12 7 42 84 108 132 156 180 900 18 8 48 96 132 168 204 240 1200 24 9 54 108 156 204 252 300 1500 30 10 60 120 180 240 300 360 1800 36 11 66 132 204 276 348 420 2100 42 12 72 144 228 312 396 480 2400 48 13 78 156 252 348 444 540 2700 54 14 84 168 276 384 492 600 3000 60 15 90 180 300 420 540 660 3300 66 ‘) Velja le za' Avstro-Ogrsko. 3elcgran)i. V Avstro-Ogrsko, Bozno-Hercegovino, Lichtenstein in Nemčijo za vsako besedo 6 h; besedo sme obsegati 15 črk ali 5 številk; najmanje se plača za telegram 60 h. — Kdor brzojavi, plača ob enem lahko pristojbino za telegrafični odgovor. Inozemstvo: Za vsako besedo (15 črk ali 5 številk) se plača: v Belgijo 19 h, Bulgarija 6 h, Danska 21 h, Francoska 16 h, Grška 19 h, Anglija 26 h, Italija 16 h, Črnagora 8 h, Nizozemska 16 h, Norveška 32 h, Portugal 33 h, Rumunija 8 h, Rusija 24 h, Švica 8 h, Švedija 24 h, Srbija 8 h, Španija 28 h, Turčija 38 h. * Seznamek sejmov z žrebetami, konji, govedo in svinjami v Ptuju 1909. Sejmi s konji in govedo. Svinjski sejmi. Dne 7., 20. januarja Dnž 7., 13., 20., 27., januar » 3., 17. februarja » 3., 10., 17., 24. februar > 3., 17. marca » 3., 10., 17., 24., 31. marc » 7., 23.*) aprila » 7., 14., 21., 28.. april » 5., 19. maja >> 5., 12., 19., 26. maj » 2., 16. junija » 2., 9., 16., 23., 30. junij » 7., 21. julija » 7., 14., 21., 28. julij » 5.*) 18. avgusta » 4., 11., 18., 25. avgust » 1., 15. septembra » 1., 7., 15., 22., 29. septembra » 6., 20. oktobra » 6., 13., 27. oktobra » 3., 25.*) novembra » 3., 10., 17., 24. novembra :• » 1., 15v decembra » 1., 7., 15., 22., 29. decembra Sejmi z žrebetami: Dnè 6. in 20. okt., 4. in 25. nov., 1. in 15. dec. *) To dan se vršijo tudi letni in lesni sejmi. <5arifa 3« kold*e (steropdjrje). I I. Za menice (Wechsel) II. Za pravne stvari, potrdila itd. III. Za pogodbe itd. Za Avstro-Ogrsko Za Avstro-Ogrsko Za Avstro-Ogrsko Čez 1 do 1 Pristojbine Čez do Pristojbine Čez do Pristojl DineJ 1 | K h K h K h I — K !150 K 10 - K — 40 14 - K 20 K 14 150i 300 — 20 40 80 — | 26 20 40 — 26 300; 600 — 40 80 120 — 38 40 60 38' 6001 900 — 60 120 200 — 64 60 100 64 9001 1200 — 80 200 400 1 26 100 200 1 26 1200; 1500 1 — 400 600 1 88 200 300 1 88 1500! 1800 1 20 600 800 2 50 300 400 2 50 1800- 2100 1 40 800 1600 5 1 — 400 800 5 — 21001 2400 1 60 1600 2400 7 50 800 1200 7 50 24001 2700 1 80 2400 3200 10 — 1200 1600 10 — 2700 3000 2 — 3200 4000 12 50 1600 2000 12 50 3000j 6000 4 — 4000 4800 15 — 2000 2400 15 — 60001 9000 6 — 4800 6400 20 — 2400 3200 20 — 9000 12000 8 — 6400 8000 25 : — 3200 4000 25 — 12000 15000 10 — 8000 9600 30 — 4000 4800 30 — 15000 18000 12 — 9600 11200 35 — 4800 5600 35 — 18000 21000 14 — 11200 12800 40 — 5600 6400 40 — 21000 24000 16 — 12800 14400 45 i — 6400 7200 45 — 24000 27000 18 — 14400 16000 50 i — 7200 8000 50 — in tako dalje z< C Zez 16000 K za Za vsakih 400 K vsakih 3000 K za vsakih 800 K več čez 8000 K za 2 K več. 2 K 50 h. K 50 h več Trgovski računi in potrdila so do 20 K prosti koleka; od 20 K do 100 K se plača 2 h, čez 100 K pa 10 h koleka. [Jsebi o«. Slika cesarja Franc Jožefa I. Koledar: stran Leto 1909 3 Deželni patroni . . . 3 Cesarska rodbina ............................................... . 4 Avstro-ogrske deželne barve......................................... 5 Vladarji v Evropi .................................................. 5 Kalendarij ....................................................... 6 Pripovedni in podučni del: V drugo leto 1.................................................... 31 Naše Karavanke, pesen . . 32 Suša leta 1908 in naši travniki.................................... 32 V pijanosti, povest .............................................. 34 Nadomeščenje dušika (Stickstoff) v naši zemlji................ 35 Zelena gruda, pesen................................................ 39 Ptuj (9 slik)...................................................... 39 Pomoč, šaljiva povest.........................................- 47 Kje ležijo skriti zakladi ali kako se štedi razumno ?.............. 47 Na polovici pota, povest........................................... 40 Občinska seja, povest.............................................. 55 Ringa ringa raja, pesen ............................. ... 56 Praktični namiglaji za umno pridelovanje krompirja (1 slika) . . 59 Ena vajdlinga, povest.............................................. 61 Gad, povest....................................................... 63 Osušenje močvirnih travnikov z drinažnimi cevmi (z vzorcem prošnje) 65 Japonski pregovori................................................. 66 Pravilno sajenje sadnega drevja (1 slika).......................... 67 Na begu iz dežele, povest..............................■ . . . 70 Povrnitev po divjačini prizadete škode ............................ 73 Pobratimstvo, pesen................................................ 75 Kužni nožnični katar (bösartiger Scheidenkatarrh).................. 75 Smrt, povest....................................................... 80 Novi deželnozborski volilni red .... 83 Naš cesar (k uvodni sliki)......................................... 83 Smolnati Hanzek.................................................... 84 Drobtinice........................................................ 88- Male vesti ........................................................ 89 Sejmi na Štajerskem in Koroškem................................... 90 Poštnine, brzojavi in koleki...................................... 94- Svarilo Pred nakupom, naročbo in zlasti pred prodajo posnemanj in ponaredb mojih edino pravih postavno zavarovanih preparatov. Glasom kazenskega zakona, § 23 in 25 se izpostavi vsakdo, ki enega ne 12 tfioje iabrike prihajajočega druzega balzama ali ponaredbe mojih drugih edino pravih preparatov naroči, kupi ali prodaja, kazni do 4.000 kron ali pa zapora do 1 leta. Istotako kaznivo je naročba uradno nedovoljenih, na nasilni način, primeren sejmu, priporočanih fluida, (tekočin), ki so večinoma brez vrednosti in le za izkoriščanje občinstva v prometu. Edino pravi je le THIERRY-jev BALZAM zeleno nuno kot varstveno znamko. Ta balzam služi zunanje in notranje. — On je: 1. nedoseženo vplivno zdravilno sredstvo pri vseh boleznih pljuč in prs, zmanjša katar in prepreči izbruh, odvzame boleči kašelj in zdravi celo zastarela taka trpljenja. 2. Vpliva izborno pri vnetju vrata, hripavosti in vseh boleznih vrata itd. 3. Prežene vsako mrzlico temeljito. 4. Ozdravi presenetljivo vse bolezni jeter, želodca in črev, posebno želodčni krč, koliko in trganje v truplu. 5. Odvzame bolečine in ozdravi zlato žilo in hemeroide. 6. Vpliva lahko odpeljajoče in kri čistoče, čisti ledice, odvzame hypohondrie in melanholio ter poveča apetit in prebavljanje. 7. Služi izvrstno pri zobobolu, votlih zobeh, ustni gnilobi in vseh zobnih ter ustnih boleznih in odvzame slabo sapo. 8. Je dobro sredstvo proti črvem, trakulji in pri epilepsiji ali božjasti. 9. Služi na zunaj kot čudovito sredstvo pri vseh ranah, svčžih in starih, rotlaufu, vročinskih kozah, fisteljnih, bradavicah, opekinah, zmrzljenih udih, krastah, izpustkih, razpočenih rokah ter odvzame glavobol, šumenje, trganje, giht, bolečine v ušesih itd., v čemur daje izvrstno navodilo dovolj znanja. 10. Je sploh ravno tako na zunaj kakor na znotraj z nedvomnim uspehom vporabljivo zdravilno sredstvo, ki je zelo reelno, ceno in popolnoma neškodljivo in ki ne sme manjkati v nobeni družini, zlasti pri influenci, koleri in drugih epidemijah kot prvo sredstvo. Pristen in nepokvarjen je ta balzam samo tedaj, ako ima vsaka steklenica zgorajšno zeleno varstveno znamko in navodilo z isto varstveno znamko Pazite torej vedno natanko na zeleno varstveno znamko kakor zgoraj. Adresiraite : „An die Schutzengel-Apotheke des A. Thierry in Pregrada bei Rohitsch“. — K« Stajo 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa ena sama velika Specialna potovalna steklenica 5 kron, v Bozno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 5 kron 60 vin. Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpoSilja. Pošilja se le proti naprej-plačilu ali pa poštnem povzetju. Apoteka angelja-varuha A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu. Moč in vpliv ---- prave centifolij-vlačne žavbe. = S to žavbo se je ozdravilo 14 let staro bolezen na kosti (Beinfraß), ki se jo je smatralo za neozdravljivo; v zadnjem času celo 22 let staro težko trpljenje, podobno raku. 1 ICH DIE Ni Allein echter Balsam 3us der Schutzengel-Apotheke des A.Thierry in Pregrada bei Rahltsch-Sauerbrunn. Prepreči in ozdravi zastrupljenje krvi. Napravi skoraj vedno operacije in amputacije nepotrebne. Prava centifolij-vlačna žavba, z neverjetno vlačno silo, sredstvo, ki se uspešno rabi in pri najtežjih in zastarelih poškodbah trpečega človeštva, ki je nedoseženo v zdravljenju ran in odstranjenju bolečin, obstoji v glavnem iz koncentracije čudovito zdravilne naturne moči rdeče rože „rosa centifolia“ v zvezi z drugimi, zaradi zdravljenja imenitno poznanimi substancami. . , . . ,. . Prava centifolij-vlačna žavba se rabi: prt hudih prsih porodnic, vstaljcnju mleka, otrjenju prsi, rotlaufu pri raznih starih poškodbah, odprtih nogah, ranah saleflusu, oteklih nogah, celo pri kostnem raku (Knochenfraß) pri ranah vsled udarca, sunka, strela, reza, pritiska; za odstranjenje vseh novih zrastkov (Neubildung) čelo raka; da se izvleče tuje predmete kakor kosce stekla ali lesa, pesek, Šrot, trni itd.; pri vseh žulih karbunklih; pri prstnem črvu, pri žulih na nohtih, pri mehurjih, ranjenih nogah, ranah vsled opeklin'vseh vrst, zmrnzjenih udih, pri bolnikih, ki so ranjeni vsled dolge lege, oteklini na vratu, krvnim oteklinam, ranah pri otrokih itd. , ... ...... Centifolij-vlačna žavba postaja vedno boljša v plivu, čimbolj stara je. Priporoča se, da se ima vedno od tega edinega prezervativnega sredstva nekaj doma. Manj kot 2 dozi se ne razpošilja; samo proti naprej plačilu ali povzetju svotc. Koštajo 2 pi-skerca 3 kron 60 vin. Mirabile-Pain-Expeller se rabi le na zunaj. Presenetljivo gotovo vplivajoče namaženje pri gihtu, trganju v udih, akutnem revmatizmu in onem v členkih bolečinah v hrbtu in križu, Heksenšusu, otrplienju, zunanjem prehlajenju, napenjanju udov, vretju itd ter kot zunanje krepilno sredstvo 'proti zgoraj omenjenim boleznim. Pristno le z znano varstveno znamko Ich dien“ in zamaškom iz kovine ter firmo izdelovalca. 2 steklenice kostajo 3 kron 60 vin. Ne vpijte!? ker smo n,e kašlja m a «iekien,v,‘4e « pri *7* fr^rri,n y««ijo. ■ PeJ,er v Stabici ^ no le Ne delajte nemira! Tako se misli marsikateri pametni či-tatelj, ako čita lažnjive cirku-lare, svarila, napačne vesti, katere se mu vsili. Svarila razposlati in neumno z zasledovanjem in kaznijo kupcu ali naprej-prodajalcu pretiti», ni potrebno, ako prične občinstvo nekaj takoj ljubiti, kakor prava hišna sredstva, ki se jih dobi od dvornega lekarnarja E. V. Feller v Stubici štev. 574, (Hrvaška). Kdor je poiskusil enkrat te preparate, varuje se v lastnem interesu brez svarila pred ponaredbami in velikanske naročbe teh priljubljenih preparatov omogočijo tako nizko ceno, da košta n. pr. Master ?: . pristn \a Hrvaškem'^ pravi BALSAM I ducat 2 kroni in ne 5 kron. Za 5 K se dobi franko 2 tucata, ako se prav naslovi na E. V. FELLER v Stubici štev. 574, Hrvaško. Varujte se pred raznimi nedovoljenimi balzami in centifolij balzami; kdor hoče pristne medikamente, naj jih naroči pri firmi „Feller.“ Želodec je vir velikih bolezni. Ne zanemarjajte tedaj bolečin v želodcu, motenje prebavljanja, krče, zapiranje, mrzlično, nervozno stanje, pomanjkanje apetita itd. Vsakdo hvali močno švedsko tinkturo (Tinctura svedica) ki se ji pravi tudi „Lebens-essenz“ ali „Balsam“ in ki prepreči marsikatero bolezen, ker čisti, odstrani bolečine in okrepča. 3 velike steklenice franko 5 kron, 12 malih steklenic franko 3 kron. Dobi se 2 tucata (in ne samo 1 tucat) pravega balzama za 5 kron. Ali pišite natanko na E. V. FELLER dvorni lekarnar v Stubici štev. 574, na Hrvaškem. Svarilo pred osleparjenjem! Opozarjam cenjene čitatelje tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje inzerate ter da prodajajo navadne plehnate ure, ki se jih dobi povsod po K 3*— kot prave „železniške Roskopf“. Prave „železniške Roskopf“-ure, katere prodajam že mnogo let v polno zadovoljnost c. kr. državnih železnic, se dobijo le z zgorajšno varstveno marko po moji firmi in so vsa druga naznanila navadne sleparije. Moja originalna „železniška Roskopf“ košta brez sekundnega kazalca K 1'—, s sekundnim kazalcem K 8’—. 3 leta garancija. Se pošlje po povzetju MAX BOHNEL, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27|27 urar, sodn. zapris. cenilnik in strokovnjak. -----Katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto. ... Herrengasse Ptuj, Herrengasse Zaloga barvnega in ščetinastega blaga, ter vseh — potrebščin za amaterske fotografe priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst barv, fir-nisov, lakov, cepičev, ščetinastega blaga. Tekoče zlate, srebrno, bakrene bronce. Eake za slamnike vseh vrst. Barve za štofe; si lahko vsakdo sam barva voljno, žido in platno. Prava angleška pomada za varstvo kože ne obsega nobene škodljive ali prepovedane tvarine, vpliva hitro in zanesljivo proti vsem boleznim kože, varuje proti vsakem škodljivem vplivu vremena in solnčnih žarkov. Odstrani čudovito vse nečistosti obrazne in telesne kože kakor pege, jeterne fleke, miteserje itd. Guhe in trjenje kože, napravi rdeče roke fine in gladke in daje pri vedni rabi obrazu mladinsko svežost in lepoto sploh, telesni koži rožnati inkarnat. Vsak večer predno se gre spati, naj se namaže obraz in one dele telesa, ki se jih hoče pomladiti in sveže obdržati, nalahko, obleče naj se roke z rokavicami in naj se pusti vplivati sredstvo čez noč. Zjutraj naj se umije s svežo mrzlo vodo in dobrim nevtralnim milom (najbolje z mojim boraks-milom). En piskerček prave angleške pomade za varstvo kože in eno boraks-milo koštata 4 K» 2S.©j3Q.a,tIxi.-;peistile Zagorijanski prsni sirup. po francoskem originalnem receptu iz pravega Liebig’ mesnega ekstrakta v zvezi z 4 kemičnimi substancami pripravljene, so najzanesljivejše sredstvo proti bledoličnosti (Bleichsucht) in pomanjkanju krvi ter vseh. bolezni, ki izvirajo iz tega. One vplivajo obenem s tem, da delajo kri in da redijo. Pri vseh znakih pričevšega pomanjkanja krvi in bledoličnosti, ki se jih lahko izpozna vsled lahkega utrujenja in slabosti muskeljnov, bijenju srca, težav pri dihanju, motenju prebavljanja, želodčnem krču, slabosti, trdovratnem glavobolu itd. pri od te bolezni napadenih osebah, naj se ne zamudi, pravočasno to bolezen ustaviti in naj se zaupljivo naroči Häm ati n-pastil e, ki so edino in zanesljivo ter gotovo vplivajoče sredstvo proti' pomanjkanju krvi in bledoličnosti. — Ena škatlja košta 4 kron. Sredstvo, ki se vzame zelo prijetno, ravno tako za odrašene kakor za otroke vsake starosti proti krčnemu, oslovskemu nadušljivemu kašlju, prsnem in pljučnem katarju zaslinjenju, bolanemu izmečku, prsnim bolečinam, pomirjajoče in bolečine od-jemljajoče pri vseh, tudi pri starejših prsnih in pljučnih boleznih. — Ena cela steklenica stane 3 kron 30 vinarjev. — Vsaka steklenica mora imeti kapselj iz kovine in mojo vtisnjeno firmo. Prava angleška Tannochinin-pomada za rast las prepreči izgubo las. prehitro izpadanje las, sive lase, je absolutuo neškodljiva in boljša kakor vsaka ednaka pomada. — En piskerček stane 4 kron. = Prave angleške Cascara-Sagrada pilne za čiščenje krvi 1 rolna z 6 škatljami stane 4 kron. — Manj kot eno rolno se ne more razpošiljati.. Se posebno priporoča za pospeševanje odvajanja brez škodljivih posledic. DIGESTIV. Pravi angleški univerzalni jedilni in prebavni prašek. ileprekošen in nedosežen kot domačo sredstvo za okrepčanje želodca, povišanje apetita,, pospeševanje prebavljanja, reditev telesa in okrepčanje, za odstranjenje vseh težav pri prebavljanju. Posebno se priporoča po'vživanju od preveč krepkih, mastnih, napenjajočih jedil in preveč pijače. — Vpliva tudi na kri čistilno in prepreči nastajanje in napredovanje vseh boleznij prebavnih organov. — Vzame se od tega prašeka eno ali dve kavini žlici črtrt ure po vsaki jedi z enim glažom vode ali bolje z dobrim namiznim vinom in se pije potem še pol glaža vode ali vina, — Ena škatlja stane 3 f(. A. Thierry prašek za kašelj SSTÄ1/ KS » samo ako se denar naprej pošlje. zanesljiva pomoč, zdravi in odpravi hemeroide (zlato žilo, krvni . tok debelega črevesja, vozle1. Se-rabi le na zunaj, brez motenja pri delu. Več pove navodilo. Ena škatlja stane 8 K-Adresira se naročbo ali denarno nakaznico na: Prašek za hemeroide, Ä. Thierry, apoteka angelj-varoh, Pregrada pri Rogatcu. Jos. Grspaltl kovač z zlatom in srebrom ter optik *V ^TTTTTT (ttfegscbaiderieoa bisa). Nova dela in repara-ture zlatega, srebrnega in optičnega blaga ter ur se prevzamejo in izvršijo ceno in v polno zadovoljstvo vsakega. Ludwig Huber sladkorni pekar Ptuj, Ungartorgasse 8 priporoča ?.; ozirom na poroke in krsti svoje izvrstno izdelane torte, pekarije itd. finlon jViasten Ptuj, Hauptplatz 14, civilni in uniformski krojač priporoča se p. t. kupcem za napravo moških m deških Oblek, zlasti pa modnih oblek in to po najnižjih cenah ter izvrstni postrežbi. Gustav Stiger preje Traun & Stiger mm m celje mm m trgovina s špecerijo, delikatesami, mineralnimi vodami in kolonialnim blagom. Konto poštne hranilnice št. 28315. Clearing-promet. Naslov za brzojavke: Stiger, Celje. — Telefon št. 34. Jul. Weinep’s Nflg Celje, Hauptplatz 17 trgovina s steklom, porcelanom, okvirji in svetilkami priporoča svojo bogato asortirano zalogo v steklenem in porcelanskem blagu, gostiloifk« potrebščine, jedilni, kat>n i, čajski, finski, p^ski, ter likerski serDici, svetilke, okvirje 34 salpetrom ne izvršuje delegacija. *44 __________44* & J- %r & S- gf S" ¡f ¿f Sejmi v Brežicah na Savi se vršijo: 1. na dan sv. Valentina dne 14. februarja: 2. na pondelek po sv. Florijanu; 3. na dan SV. Antona dne 13. junija; 4. na dan SV. Lovrenca dne 10. avgusta; 5. na dan sv. Lenarta dne 6. novembra; 6. na zadnjo soboto pred Božičem: ako pade na ta dan ali na ona pod 2 in 6 imenovana, nedelja ali praznik, se vrši sejem prihodnji delavni dan. Vsako soboto v letu, ako pa pade na soboto praznik, prejšni dan (to je petek) se vrši Trgovinski promet je vedno imeniten ! mM S m m m M %%% ladinska zdravstvena yQ||«| P it p p p se rabi mm mM pri boleznih v mehurju in ledicah, pri gihtu, pri želodčnih in katarhaličnih boleznih. Opetovano zdravniško toplo priporočano. M s XK- Izvrstna Mm P m '§&m mm mm m XV ■fOSi ¡’A' St (lijetična pijača, — zlasti mešana z mladim kislim vinom. Priporoča se najtopleje glavna zaloga v Radincih na Sp. Štajerskem. Zaloga za ptujski okraj: Brata Sla\vitscli. Ptuj. 5000 ur zastonj katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj & in prosto. ® ^ kron Rosk. pat. 3-— Sreb. Rosk. 6*— Žel. b. Ros. 7— Sreb. dvojni mantelj 8'— kron Rudilnica . 2‘40 Svetla cifer. 3-— Stolp. zvon. 5-— kuhinj, ura 3.— kron J. budilnica 6-— ,,Schlag w/* 8*— Godba . . 10-— 6 valčkov .12’— kron Ura na pen-delj 70 cm. 7*— Stolp. zvon. 9’— Zbudilnico 10 •— Z godbo . . 12'— Original Omega, Scliaffhausen, Glashütte, Helios, Amalfa, c. k. izkušeno, od K 13-—; srebrno in zlato blago po originalnih fabriškib cenah. 8 leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj. Max Böhtiel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi cenitelj in strokovnjak. Največja in najstarejša tvrdka. Osnovana 1. 1840. 5000 slik-katalog zastonj in poštnine prosto. FRANZ KRICK, CELJE Bahnhofgasse priporoča moškega in damskega blaga, zalogo moškega in ženskega perila, ovratnikov, manšet, solnčnikov in dežnikov, modercev; špecijalist v krava tih in zapasnikili; velika zaloga v gotovih bluzah, spodnjih krilih in predpasnikih itd. = Prima Bacharias, glace-rokovice = prave ruske galošne in mežne čevlje; fino milo; zaloga grobnih šlajfnov in vencev. W. BLANKE v PTUJU glavni trg število 6, nasproti nemški cerkvi. Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno. €. kr. zaloga šolskih knjig '^§f|l§k in zaloga k v a r t. Vsaki čas velika zaloga vseh šolskih knjig v najnovejši izdaji, kakor tudi trgovskih vpisovalnih knjig za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, pisank in risank, pisanega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zavitkov, papirnatih vrečic, papirja za zavijanje itd., •_ najboljše kakovosti in po nizkih cenah. Velika zaloga svilnatega papirja v nnjlepših barvah, po najnižjih cenah, istotako listja in vejic, sploh vseh potrebščin za izdelovanje umetnih cvetijic in zaloga okrasov in nakitovjjza rakve (truge) itd. -----------------Na debelo in na drobno. ——- Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, šolska vodstva, obč. predstoj-ništva itd., v dvojnem jeziku in vseh vrst kancelijskih potrebščin po najnižjih cenah. Izdelujejo se po ceni in hitro: trgovske tiskovine za trgovce m obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrdk, računi, vi-zitnice, naslovne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, štampilje iz kavčuka in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških -S Ir r v jako lepem veza- od škofijstva potrjenih ▼ d.J.1T nju p0 raznih cenah. -----------Vsakovrstna knjigovezna dela------------------------------ izvršijo se v lastni knjigoveznici jako solidno in po najnižjih cenah. O»-ir«/\\/p(\ *-»p Lrri Si v zabav0 in pouk. z lepo ozaljšanimi plat-II I|JU V CUllC nicami v veliki izbiri. — Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma priskrbi. Ravnokar je došla: Graška nemška pratika a 14 h — Slovenska pratika a 20 h in 24 h. Družinska pratika a 24 h. — Za prodajalce mnogo ceneje. Razglednice —----------------------- v najfinejši svetlotiskovni izvršitvi razpošilja zgoraj zabilježeni že za K 24 do 30, najfinejši tisk z barvami K 40 do 50 in sicer 1000 komadov. Za izvršitev razglednic treba je vposlati samo dobro fotografijo. Razglednice se tiskajo po zahtevi v nemškem ali pa tudi v slovenskem jeziku, s cvetljicami, z voščilom: h godu, k novem letu, k bo-K*® *" žiču, k veliki noči, binkoštam itd. jako fino in lepo izde- lane, sortirane veljajo do 4 K in sicer 100 komadov. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. Glavna zaloga in mala razprodaja tobaka in smodR. Zavarovalno zastopstvo na ogenj in življenje Josef Kaši mir v Ptuj u trgovina $ špecerijo, materijalom, barvnim blagom, skladišče pive bratov Reininghaus v Gradcu priporoča tudi redilno apno za svinje in redilni prašek za konje, kislo vodo itd. = Postrežba solidna in natančna.---- oooooooo Gene nizke, oooooooo it St S« it s SK it it it SK m i $ m sk i SK Firma Midi. Trummer, valjčni mlin, Prentlhof Radgona (Prentlmlin) kupuje vedno po najvišji dnevni ceni. Tudi se vse vrste žitja na ta način izmenja, da se na množino žitja odpadajoči produkt moke takoj kot retur-vožnja naloži in seboj vzame. Denarja za moko (Mehlgeld) ni treba plačati, temveč vzame se le splošno vpeljana mitnica (Maut). Vedno bogato skladišče vseh vrst i moke in krmilnih sredstev pri vsakem letnem času nam daje zmožnost, da zadoščamo najširšim zahtevam takoj. Dobiva se vedno po najnižjih dnevnih cenah mlinske produkte najfinejše vrste kakor tudi slamnate-krmilne moke in otrobi. *44 -44 -44 -44 -44 *44 -44 -44 *44 -44 -44 -44 *44 -44 -44 -44 -44 -44 -44 -44 -44 *44 -44 -44 -44 -44 *44 -44 *44 -44 -44 -44 -44 -44 -44 -44 -44 -44 Okrajna hranilnica Rogatec Ustanovljena leta 1875. Z dovoljenjem štajerskega deželnega odbora v Gradcu z dne 6. maja 1873, štev 4728, jamči okraj Rogatec za ta zavod v splošnem in posebno , za hranilne vloge ter njih — o brestov a sij e — glasom pravil. Blagajna stoji poleg tega pod državno kontrolo in nadzorstvom. Vlog ima čez pol milijona kron. Najzaneslivejša vloga kapitala, visoko obresto-vanje. — Rentni davek plačuje direktno hranilnica, brez da bi kaj od svote vložnikov odtegnila. Posojila na hipoteke in menice. Posojilna blagajna na osebni kredit se v kratkem uresniči. Poštno-hranilnični promet s šeki konto št. 841’774. Domače hranilne blagajne. .. Uradni dan vsak četrtek od 8.—11. ure dopoldne. 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44* 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- 44- Johan Koss trgovec v Celju □ □ □ □ na kolodvorskem prostoru □ □ □ □ u o lip za lite priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga po |fT zelo nizkih cenah na primer: Prav lepo volneno in svilnato blago, vence in šopke za neveste. Svilne robce iz najboljše amerikanske svile, ki se ne lomijo. Štrikane, suknjene, volnene in vsakovrstne nove vrste robcev. Atlase, satene, cajge, barhent, blaudruk od firbarja. Belo platno zelo močno za. perila in prtiče. Prtiče (plahte) iz domačega platna po K 2'60. Predpasnike, bluze, srajce za ženske in otroke. Jopce (Uberjacken) po 10, 12, 14, 16, 18, 20 do 40 kron. Kragne in haveloke za ženske in moške. Gotove obleke za moške in fante iz štofa in cajga. Srajce bele, pisane in štrikane, lepe kravate. Sukno in cajg, tkanino in laneno blago. Obutalo vsake sorte za ženske, moške in otroke. Vozičke za otroke po 12, 14, 16, 18, 20 do 60 kron. Nagrobne vence in trakove z napisom. Postrežba zelo solidna. Občinska hranilnica (šparkasa) » v Ormužu. • Ustanovljena leta 1879. Konto poštne hranilnice št. 832,036 jemlje vsak dan hranilne vloge, dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice in vrednostne papirje proti nizkemu obrestovanju in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh zadevali, ki se tičejo hranilnice. Ravnateljstvo. ööt==iaa zavarovalna proti po =ognju povzročeni škodi (Wechselseitige Brandschaden • Uersicherungs * Anstalt) ■ v Gradcu -----------------:------ prevzame zavarovanja: 1. Proti škodi, ki jo povzroči požar ali strela, parna ali plinska razstrelba, nadalje gašenje, podiranje, iz-praznjenje na stanovalnih in gospodarskih poslopjih, fabrikah, mašinah, orodju, perilu, pohištvu, obleki, skladišču blaga, poljskemu, gospodarskemu, živinskemu orodju, poljskih in travniških pridelkah vseh vrst. 2. Proti škodi, ki jo povzroči ogenj ali druga nesreča, na zrcalnemu steklu (Spiegelgläser). z=z Zavarovalne predloge------------------ sprejema ravnateljstvo v Gradcu v lastni hiši Herrengasse Nr. 18.20. kakor tudi vsi distriktni komisarijati; tam se tudi radovoljno daje vsa potrebna pojasnila! 11=101=101: | ŠTAJERČEVI 1909 17581/1909 Domoznanski oddelek 050.9(497.4Ptuj) 0201854 COBISS 0 ju! Odvzame gihtične, revmatične, nervozne bolečine, bodenje na strani, bolečine v glavi, zobeh, hrbtu in križu, Hexenschuß, utrujenost, slabost očij, migreno; vpliva oživljajoče#in napravi krepkega, onemogoči bolezni, ki so kakor kašelj, hripavost, naduha, bolečine v vratu vsled prepiha posledice prehla-jenja. Pristno samo ako nosi vsaka steklenica ime „Feiler“. Dobi se od izdelovatelja dvornega apotekarja E. V. Feiler, Stubica štev. 574, Hrvatsko. 12 malih' ali 6 dvojnih ali 2 specialnih steklenic franko 5 K, 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialnih steklenic 12 K 40 v. franko, 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic 16 K franko. Citajte! Hočemo vam namreč tukaj povedati, da tisočero ljudi proti bolečinam v želodcu, krču, pomanjkanju apetita, pečenju v želodcu, nagonu k slabosti, kovčanju, napenjaju, zamašenju in vsemu motenju prebavljanja ter nervoznemu različnemu stanju s posebnim uspehom rabi Feller’jeve odvajajoče Rhabarber-pilne z zn. „Elsapillen.“ 6 škatel j 4 K franko in 12 škatel j 7 K 60 v. Pazite na posnemanje in adresirajte natanko na E. V. FELLER, dvorni apoteker, Stupica, št. 574 (Ijrvatsko.) KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ