Poitnfn« nin&m* » trajni. T eto T.X1 V Ljubljani, v nedeljo 22. januarja Štev. 18 a Ona 2 Din Naročnino uMjaečoo ^^MB^k- ^^tfBB^ A. ■■■■■k M^fe. ^ MHHa^ Ček. račun: Lju»>- 29 za i nožem- ^^^^^ ^^^^^^ m ^^^^^ ^^^ f ^^^^^ ^% »J«" « ^ Slaj I/JEyV£C loletno 96 Din, za Zagreb štv. 59.MJ. inozemstvo 120 Din ^ j^V K Praga-Dtfnaj 24.797 Uredništvo je v JBLtl^P ^^^^ flH^^ fljUprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/HI i«»a 6. telet™ 299» Telefoni nredništvn: dnevna služba MM — nočna 299«, 2994 in 209« --Uhaja vsak dan sjatraj, r»«i ponedeljka in dneva po praznik« fi i; Za Boga in narod SKAS, ognjišče slovenske katoliške akademske inteligence, slavi dvajsetletnico svojega obstoja. V zadnjem poslovnem letu šteje 456 članov in je značilno, da je prav to leto pristopilo znatno število novih članov. Njegovi člani so raztreseni po vseh krajih naše kraljevine in tudi v inozemstvu. V najlepšem soglasju s slovensko duhovščino, od katere so absolventi raznih fakultet tudi člani društva, tvori tisto nevidno živo silo, ki vzdržuje in hrani v slovenskem narodu versko zavest, zavest slovenske skupnosti, socijalnega čuvstvovanja in demokracije. ... SKAS je rodila dejanska potrebu. Absolventi univerz, nekdanji prvi člani akademskih društev »Danice« in »Zarje« niso mogli ostati neorganizirani, ako so hoteli postaviti v praktično življenje načela krščanstva, za katera jih je za časa akademskih študij navduševal dr. Mahnič, dr. Krek, prelat Kalan in njih tovariši. To organizacijo so zahtevali čas in prilike v naši domovini. Dne 22. decembra 1912 se je vršil ustanovni občni zbor in po prvem zapisku, ki ga nahajamo, je štelo SKAS 1. 1913 71 članov. Kadar se hoče oceniti važnost kateregakoli dogodka ali dejstva, je najboljše vprašati, kako bi bilo, če bi tega dogodka ali dejstva ne bilo. Kako bi bilo, če bi v Sloveniji ne^bilo inteligence, ki nastopa v zasebnem in javnem življenju našega naroda za izvedbo katoliških in narodnih načel in pravic? Ta svoj nastop izvršuje SKAS na svoj posebni in svojstveni način. Nikjer ne najdeš kakšnih zvenečih proklamacij, nikjer ne najdeš žugajočih in kričečih besed. SKAS ne nastopa v našem življenju nikjer z diktati, njega naloga je tih nasvet in mirno dnevno nesebično delo. Njegova naloga je zbrati in zbirati v strnjen krog vse one, ki se zavedajo, da so člani določenega občestva in ki čutijo, da bi mogli v tem občestvu kaj pridobiti za svojo duševno poglobitev in kaj prispevati v skupnem delu za svoj narod. SKAS je tih, rekel bi, red lajikov, ki jim je tovarištvo sveta beseda, je nevidni zbor de-avcev, ki vrši informativno narodno službo, ki po svojem demokratičnem ustroju ostaja zvest demokratičnemu načelu, da se nobenemu članu ne morejo vezati roke v naprej za njegovo javno in zasebno življenje z obveznimi direktivami,- kolikor teh direktiv ne vsebujejo pravila, ki pa se tudi samo nikoli ne more in ne mara vezati na določeno taktiko ne svojih članov ne drugih činiteljev. Iz toga izvira, da je vestno in ljubosumno pazilo, da so tovariši polagali celo svoja predsedniška mesta, kakor hitro so se morali izpostavljati v javnem, predvsem političnem boju, in instinktivno vedno čuvalo svoje svobodno mnenje. K marsikateremu pokretu v našem javnettl življenju je SKAS dalo svojo pobudo in delavce, kakor je prav tako k marsikateremu koraku in pojavu predložilo svoj tihi, a raditega uspešni akademični non improbatur zgolj kot smernico za svoje člane. Kdor bo čez leta ocenjeval to zadržanje naše kat. akad. inteligence, bo morda rekel, da je bila v tem preskromna in se ni dovolj zavedala svoje sile. Kritik bo morda celo dejal, da bi strožja discipliniranost in obveznejša skupnost, tesnejša vezanost članov imela več propagandne sile in prepričevalnosti, dn bi bila morda celo koga od članov obvarovala pred usodnimi zdrsljaji v javnem in zasebnem življenju, da bi morda omahljivcu vlila več poguma. Toda tu je osnovno načelo, da akademik ni pojav gmote, na katerega naj bi se vplivalo z zunanjimi hipnimi sredstvi, tu jc načelo svobode, ki ne prenaša diktature, temveč zahteva samo resnično doživetje dolžnosti in zavesti skupnosti, zavesti potrebe po žrtvah in tova-riške solidarnosti. To. svobodo si je-SKAS vedno ljubosumno čuvalo in prav ta svoboda akadč-mične-vesti-marsikje tudi v naši javnosti često ni mogla najti pravega razumevanja, ker zanjo ni vedela. V SKAS je v okvirju osnovnih načel dana možnost, da se vsak član individualno izživlja in zato ni čudno, da je ta ali oni. ki je hodil ob skrajnem robu dopustnosti, tudi zdrknil. Toda prav tako jc značilno, da se je potom izogibal. da se ni več pojavil v osvetljenem prostoru splošne društvene zavesti. Tako so same po sebi odpadale suhe veje. kakor se čisti zdravo in čvrsto drevo v gozdu. Kolikor je bila škoda za tega poedinca. ki se je silil v popol-noma tuj svet. tako je bilo to samo po sebi le v zdravje organizaciji sami. Pruvi slovenski akademski starešinu nima možnosti in se mu upira, da bi vplival v narodnem javnem življenju s silo, on ve, du je njegova moč v tihem,.vztrajnem, marljivem in nesebičnem podrobnem delu. Tekom dvajsetih let svojega društva in še prej se je vraščul kot nevidno vlakno v slovensko javno življenje ter tako onemogočil tisto neizogibno izolacijo naše duhovščine, ki bi aila po razmerah v teh letih nastopila z neizbežno nujnostjo. S tem je često zavrl in onemogočil, da bi se razširil v narodnih vrstah ta sli oni slovenski skupnosti škodljivi pojav. Danes nahajamo člane SKAS-v vseli strokah in v vseh družabnih položajih, v vseh verskih. prosvetnih, kulturnih, gospodarskih in dobrodelnih organizacijah, ki izkušajo v okviru načel katolicizma ohraniti in širiti Kristusovo kraljestvo na zemlji, očuvati svojemu narodu čisto narodno, člOvečansko in socijalno pravično misel. V teh vrstah nahajamo ramo ob rami odlične cerkvene dostojanstvenike, nahajamo inožc, ki so že stali nn visokih državniških položajih. tn so odlični znanstveniki in vidci. ki su živ 'doka/ svetu, da praktično kntoličanstvn ne beži pred nobeno resnico, tu so umetniki, ki odkrivajo bogastvo duše našega naroda, v teli vrstah stoje vzgojitelji, ki vživaj" ljubezen in zaupanje staršev in otrok, tu vidimo narodne gospofluj;je, ki vestno upravljajo od narodu /a-ipano premoženje,. tu najdemo strokovnjake Resolucija ZN, da bo volk sit in koza cela: Kitaj odtočno protestira proti stališču velesil Ženeva, 21. jan. ž. Poročilo odbora devet-najstorice, ki ga je treba vzeti k nt bazo za resolucijo skupščine Zveze narodov, je dobilo de-finitivno obliko. Ker je v tem načrtu izražen dvom, da priznanje Japonske o stabilnosti novo ustvarjene Mandžurske države ne more predstavljati garancije za mir nn Daljnem Vzhodu, je Japonska protestirala ter zahtevala, da se odbor devetnajstorice, če noče priznati legalnosti novega režima v Mandžuriji, sploh ne "mešava v So zadevo vztraja na svojih pravicah Trdijo, da je odbor to japonsko zahtevo sprejrI zgodovine mnndžurskega spora v svojem poročilu in in da je pripravljen na to, da ne objavi bo izpustil iz njega ono točko, v kateri izraža svoj dvom o stabilnosti današnjega režima v Mandžuriji. Namesto tega bo predsednik odbora devetnajstorice pri predložitvi tegn poročila imel v skupščini Zveze narodov govor, v katerem bo v glavnih orisih pojasnil položaj v Mandžuriji, med tem, ko bo poročilo vsebovalo le predlog, da naj Kitajska in Japonska pričneta z direktnimi pogaianii pri katerih naj služi znano poročilo anketne komisije lorda Lyttona kot temelj za sporazum. Če bi odbor devetnajstorice, kot izvršilni organ sknpščine Zveze narodov ugotovil, da kompromisna rešitev kitajsko-japonskega spora ni mogoča, bi ugasnil njegov mandat, in skupščina Zveze narodov bi morala na podlagi 8 4, člena 19 pakta Zveze narodov izdati sklep, ki bo pravomočen, brez ozira na to, ali sta ga sporni stranki vzeli na znanje ali ne. Radi teM Zveza narodov ne bo mogla preprečiti novih zapletljajev, ker bo odbor Kitajske dobil brez dvoma konkretno obliko, Japonska pa bi bila prisiljena izstopiti iz Zveze narodov. Radi tega jc treba, — pravijo zagovorniki ilovičarske, rešitve — najti konkretno formulo, bi omogočila skupščini Zveze narodov, da izda svoje sklepe brez nevarnosti, da bi njeno stališče povzročilo nove zapietijaje ki bi ogTožnlj prestiž Zveze narodov. Tako utemeljujejo velesile, v katerih imenu odbor govori, svoje stališče, ki je zgrajeno popolnoma na bazi pregovora: dn bo volk sit in koza cela. Glede Kitajske so mislili, da se je pomirila z usodo In dn bo pristala na vse predloge Zveze narodov. Med tem i»a je ponoči nepričakovano poslala kitajska delegacija Zvezi narodov spomenico, ki je b, temeljev spremenila položaj. Kitajska v- tej spomenici ostro protestira proti dosedanjemu delu Zveze narodov in nagtnšn. dn nc bo sprejela nobene rešitve, ki bi ne vsebovala obveze Zveze narodov, da nc prizna „neodvisne" Mandžurije Razen tega zatrjujejo, da Kitajska ne bo pristala na to. dn v eventualni nadaljnji akciji za reševanje japonsko-kitajskega spora, ne bi sodelovali tudi zastopniki Združenih ameriških držav. Končno je Kitajska zahtevala tndi to, da Zveza narodov reši kitajsko-raponski upor kot sodnih ker se r. Japonsko noče nič več direktno pogajati. Radi tega mislijo v diplomatskih krogih, da odbor devetnajstorice ne bo predlagal skupščini Zveze narodov, da spremeni proceduro predvideno v S 4, člena 15 pakta Zveze narodov, po katerem Zveza narodov ne posreduje, ampak postane sodnik v kitajsko-jnponske« spo. m, temveč bo najbrž Zveza narodov še nadalje posredovala v tem sporu, odbor devetnajstorice pa zamkrot še ne bo razrešen poverjene mu naloge. Temn se Kitajska ne bo mogla upirati. Japonska pa bo zadovoljna, ker ji nc bo treba izstopiti iz Zveze narodov, kar jc zanjo že radi tega velikega pomena, ker bi mornla v slučajn izstop« vrniti Zvezi narodov stara nemška kolonijnln* posestva v Tihem oceanu, nad katerimi ji je daln po vojni Zveza narodov mandat, ki gm sedaj vrši. »Džehol je integralen del Ideja azijskega bloka olicijelno potrjena ii Tokio, 21. januarja, ž. Japonski parlament se je sestal k zasedanju. Mednarodna javnost j« z velikanskim zanimanjem pričakovala ta sestanek, ker |e bil najavljen ekspoze japonskega zunanjega ministra U i i d c o japonsko-kitajskih odnoiajih. Uiida jc najprej govoril o Mandžuriji ter na-glašal, da je ukrenjeno vse potrebno xa okrepitev miru na Daljnem vzhodu. Nato je ▼ dolgem govoru orisal materialni napredek novoustanovljene, dria-r* Mandžuko, kar po njegovem mnenja opravičuje akcijo Japonske. Zveza narodov in posamezne velesile priznavajo upravičenost japonskih zahtev in odobravajo akcijo, ki jo je Japonska pričela ▼ Mandžuriji. Kar se tiče dieholske pokrajine, je Utida izjavil, da zgodovina potrjuje, da jc Veliki kitajski zid meja, ki loči Mandžurijo od Kitaja. Radi lega je Džehol integralni del mandžurske države. Dalje je govoril Uiiga o Kitajski in rekel, je tam sedaj takina politična neurejenost, kakrine ie nikdar ni bilo. Rekel je, da je dobil inlormacH« is raznih zanesljivih virov, da se vrli vedno večjn akcija proti Japonski in ta akcija se zlasti opaž« ob severni kitajski meji. V tem smisln se glasi}* tudi neki sklepi, ki jih je sprejel kongres kuomi-tanga v Nankingu decembra meseca 1912. Rac M tiče Lvttonovega poročila, jc rekel, da je Japonska pripravljena sodelovati z Zvezo narodov v tes» vprašanju. Lahko pričakujemo, da bo * Kitajsko prUlo do sporazuma, ki bo konveniral tudi Zven narodov. Uiida je nadalje naglalnl potrebo sodelovanja med Japonsko, Kitajsko, Mandžurijo in Rusijo v cilju, da se obvaruje mir na DaJjnea vzhodn. Japonska bo storila vse, kar bo v njeni moči, da tudi bodoča svetovna gospodarska konferenc« doseže svoj cilj. Z govorom Uiide postaja jasno, da je s teta Japonska najavila nadaljnje osvajanje Džehola ter da je radi tega pričakovati novih borb na Daljnem vzhodu, ker so japonske obljube samo pesek v oči. Japonci se ne ustavijo Pariz, 21. januarju, tg. »Malin« poroča iz Pekinga. da so Japonci zopet začeli prodirati v severno kitajsko ozemlje onstran velikega »idu. Močne kavaterijske rele prodirajo m podporo tankov it šankhajkvana. Kitajske oblasti se bojijo, tla «ta topel ogrotena Peking in Tienciu. Mandžurski premier ub^t? I.ondon. JI. jan. AA. I/ Šanghuja poročajo. Tu m- trdovratno vzdržuje govorica, da jc innnd-žnrskegn ministrskega predsednika čengtiasin-ja na postaji čnngčun nbila bomba, generala Mnta. japonskega poslaniku v Mandžuriji, pa nevarno raniln. Vzhodna vrata v Peking. Desno zgoraj cuusuljuu. generalni guverner v Pekingu in poveljnik armade proti Japoncem vseh vrst. ki niso in nočejo biti zgolj hlapci svojega poklica, temveč na vseh koncih in krajih nudijo poleg svojega znanja narodu tudi svojo ljubezen. Naša akademska Inteligenca je prosvetno delo, ki ga je vršila prej le naša požrtvovalna duhovščina, v pojačanih zahtevali podprla vsestransko in samo po sebi umevno se zdi, da je bodisi sama bodisi po svojih družinskih članih na čelu kuritativnegn dela in na čelu Katoliške Akcije. Da, tudi Jugoslavijo je pomagala ustvarjati z jasnim načrtom, ki je slonel na temeljili krščanske pravičnosti in to njeno delo bo v zgodovini ostalo zapisano z nc-izbrisljivimi črkami! Našu akademska inteligenca ni izgubila stika z narodom. Verno in pazno prisluškuje podzavestnim slutnjam in sanjam svojega ljudstva in se v občudovanja vredni požrtvovalnosti ; in odpovedi postavlja v njegovo službo. Čemu spraševati, kaj bi bilo, če naš verni narod ne bi imel svoje akademske inteligence? To bi sc moglo zgoditi samo narodu, ki ne veruje več vase. ki je v dekadenci, ki je moralno pokvarjen, ki je zavrgel vero in sporočilo svojih dedov in svoj narodni etos. To bi se moglo firiguditi saino hlapčevski gmoti, toda nikoli narodu!. Ves svet nas to uči, vsa zgodovina nam je za to priča. Dokler verna slovenska mati po Slovensko moli. bo imela tudi svojo akademsko inteligenco, ki bo do groba vduno in zvesto vršila svojo od Previdnosti ji naloženo in prikazano dolžnost! Gotov« je, dn ima vsak človek svoje napake, ii> gotovo je, da tudi nobena človešku skupnost ne more biti brez njih. Zato je treba tej skupnosti tudi vedno dotoka svežih moči. ki kot sveža kri čisti organizem in mu dovaja hraniva, kakor tnoru vsak organizem za la čisti dotok skrbeti, prav tako mora zavračati vsako j zastrupljanje. Dolžnost mladih sil in njih pru-! vica je čistiti človeško skupnost navlake, čuvati organizem pred katastrofami, jc dolžnost in pravica starejših. Samo radi načelno nezdružljivih idejnih razlogov so moralno upravičeni in zu to skupnost uspešni prelomi, nikoli pa ne morda radi bolnega sainoljubja ali trmastega zadržanja stare ali mlade osebe. Samo tisti, ki stoji v službi ideje, pripravljen do žrtev, do odpovedi, do vseobsegajoče ljubezni do človeka, more ustvarjati nove vrednote. Naši katoliški inteligenci nihče ne more odrekati nesebičnosti in zmisla za narodove potrebe. zmisla zu žrtve in tovariške solidarnosti, kakor je zu tak tihi lajiški red potrebno. Skoraj bi rekel providencijelno in značilno je. da je prav jubilejno leto to dejstvo lako ostro in iusno podčrtalo. Da. naša inteligenca inin nekaj, s čimer more vedrega lica in jasnih oči po dvajsetih letih svoje organizacije stopiti pred narod. Nesebično delo in čiste roke! Dn. čiste roke in uboštvo, kakor ga jc pridigal asiški svetec. Te vrste v vsem svojem proletnrstvu se ne boje lic trpljenja ne življenja, ker zaupajo v Bogo in v njegove neskončno modre sklepe / vero svoje preproste matere! Naj l>i to bilo sporočilo mladini, dn bi bila Se svetejša, še bolj požrtvovalna, še bolj viIhii« I iu z.vestejša geslu :>Bog in uari>d!< Novi atentati španskih ekstrem*stov Madrid, 21. januarja, tg. Ekstremisti so položili na vhod v delavski dom v Sevilli dve bombi. Httnik je le jvavečasno opazil bombi in jih polil z vodo. Vendar jc ena eksplodirala in je bilo ranjenih 14 oseb. V Granadi pa je po eksploziji nastal požar ▼ skladišču drogerijc. Požar jc antčfl skladišča i« okoliška stanovanja. Kako strašen jc bil ta požar, jc razvidno iz tega, da je zgorela neka žena s petimi otroki. Na potu do kompromisa Pariz, 21. januarja, ž. Finančnemu odboru, ki že nekaj dni razpravlja o načrtu vlade za sanacijo državnega proračuna, jc sedaj uspelo doseči spo razum vsaj ined skupinama socialistov in rndikal nili socialistov. Na ta način je dosežena večina in bo vsaj mogoč sporazum o metodi dela. V uporabnim predvidevajo pogajanja na zmanjšanje pro računskega deficita, ne da bi pri leni preveč okrni Ii plače uradnikom in naložili previsoke davke. Mislijo, da sc jim bo posrečilo iztisniti 6 milijard frankov s povišanjem davkov na industrijska podjetja. Ker je do sporazuma prišlo precej rinilo. kaže, da kompromisna baza ni preveč čvrsta. Dunajska vremenska napoved. V južnih Alpah večinoma jasno. Splošna vremenska napoved pravi, da je pričakovati hudega mraza. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, po-č««i »e bo zjasnilo. Padavine v zahodnih krajih bodo prenehale. Hranilnica na Jesenicah pi.sUtalnir« >Krekev dom« iaplaruje vloge tletoM H* I I. )tm. takej Ure« edpetedi. Par podatkov iz zgodovine SKAS (K današnjemu občnemu zbora nqšllt starešin) Si iecfatif nega! Akademski društvi > Danica in .Zarja- sla začeli odpbšffijati svoje starešine v našo javnost. 'I i na univerzitetnih tleh vzgojeni mladi katoliški in-leligenti so čutili nujno |MitrCho, da tudi nadalje gojijo svojo IdejnO in družabno skupnost, posebno še, ko je po splošni' in enaki vajivni pravici, za katero so se kot akademiki borili, prišla do veljave v našem javnem življenju najširša plaet naroda. Prvi tak sestanek, sklican po goriških starešinah, beležimo 5. januarja HK>8 na Bledu, od tedaj dalje »o je vršilo več sestankov v "raznih krajih Slovenije, na katerih so se obravnavala aktuelna vprašanja naše javnosti in katoliških akademikov. Leonovo Starešinstvo, čas in katoliška akademična dru5tf$f£M bila njih staJ.na skrb. Na teh sestankih je misCl, naj se delu proti slovenskemu provincm-liaimi za skupno Slovenijo in naj. se ustanovi samostojen organizacija Slov.. kat. akad. starešin. Dr. Puntar je bil v »Zori« viden klicar in res dne 22. decembra 1912 se je vršil Ustanovni občni zbor vpričo 31 starešin. V pismu .na knezoškofa dr. Jegliča sporoča prvi odbor, ki imi je stal na čelu prof. Bogomil Romee, ustanovitev in zagotovilo, da rlioče gojiti programntltne točke, ki so jih za svoje sprejela akad. društva: Danica, Zarja in Dal. Zlasti hoče pri svojih' članih vzbujati in ohranjati versko zavest, da jo bodo vsekdar kazali in se dosledno ravnali po načelih sv. vere.' senioratu brv. kal. n »r.' akademikov pa > žel jo skupnega delovanja lirvaifko-tloveniskaga naroda«; . V tem času so l>ilj Daničarji ua Dunaju pru;0 Din. Uposlavila se jc zviza * slovanskimi kat. akad. ^cniiorali že J. 1929, Po kingresu slovanskih kat. akademikov v Krakov« so je vršil leta 1930. kongres v Ljubljani, leta 1931. v Bratislavi in leta 1932. v Zagrebu. Idejni uspehi teh kongresov so poglobitev cirilnietodijske ideje, pri čemer so slovenski starešine živahno in inicijativno sodelovali, praktična plat pa organiziranje izmenjave akademikov, stalni sekretarijat in zveza slov. kat. senijoratov. Ne smemo pozabiti, da je-SKAS v svojem jubilejnem letu poklonilo slovenski javnosti ob podpori prijateljev mladine dragoceno knjigo »Akademski poklici«, katere prva izdaja je bila v par mesecih razprodana. •7 Ne smemo dalje pozabiti, da jo slonelo na ramah člaiioV SKAS pretežno ali vsaj važno delo v Leonovi družbi, Ovlovstvu, Prosvetni zvezi, pri Za-dhižni zvdži, (loSpod^rski zvezi itBcgcsloyiKm Vesta'Kil*, »Socijal-ni misli«, >Be^edk, »Križu«, »Mladiki« itd., pri dnevnem časopisju itj v dnevni politiki. Mnogo bolj pa se je vršilo društveno življenje na društvenih sestankih. Ti sestanki so po svojih zaključkih močno vplivali na naše javno delovanje, kajti ni rašanj v narodnem življenju, o katerem ne bi bilo SKAS p:\0iziralo ali vsaj svobodno vsestransko izreklo svojega mnenja in s sv posredovanjem ali ]>obudo Okušalo stvar poistaviti na pravi tir. •., •• Za versko obnovo osrednje Evrope 'Deseto leto poteka, odkar smo pripravljali "Slovenci doslej svoj zadnji katoliški shod v Ljubljani. V spominu nanj poročamo, po jatiu-irski Prneside.skorrespondcnz. kako so .si Av-; itrijei po daljšem odmoru zamislili svoj lctoš-'•rtji katoliški shod na Dunaju. Pred vsem jim '*>ri'-za velikopotezen tlačit in natrien: sodelO-»&>njc katoličanov pri obnovi zapadne1 Evrope. Non mu,itn. sod muituni.1 je njih geslo". Enotnost' in enovitost skupnega dela je bila vsak čas. in je /lasti dane« velikega pomena. Svetniki so bili: hbcniines paucarum veritateni: in so s svojim enotnim verskim sklepom in nastopom |>osvotili .sebe in svet okrog sebe. Katoliški shod po mnenju prirediteljev letošnjega katoliškega shoda na Dunaju, ne sme biti kakor: Miidchen aus rler 1'remde*. o kateri deklici slovi: \Ver vieles bringt, wtrti manchecn etwas bringen.« Vse misli in sile se morajo osredotočili okrog ene|;a sinot ra Verska obnova osrednje Evrope Človek, kakor ves človeški rod, je drevo, ki lnora svoje sile in sokove obnoviti pri korenini in pri vrhu. Ne v odlomkih in koscih, marveč v celoti je trebn poprijeti akcijo /u obnovo: od spodaj in od zgoraj. Hočete urediti zakon in družino, se morate ozreti tudi na dom in stan. širših in nižjih slojev. Dunajski katoliški shod je v svoji zamisli n pripravi posvetil pozornost: naravi in nad-laravi. Kar koristi telesu, to tudi duši ne-more škodovati. Naša prosveta. kako sodijo. bodi umerjena tudi ' na zdravje' in zdravljenje in r^lravo nego telesi. Lc naj se, goji pameten šport! Tn če je telo zdravo, tedaj je zunjc in za člp-,Vfka najnujnejše in najpotrebnejše, da ni brež-'[►oselnosti, se vidi n«- delavcu, ki se v ineetu in j .se vidi na razumniku* ki sc na deželi ogiba verskega življenja, s katerim je ljudska duša vsepovsod v mestu kakor na deželi tesno spojena. (XI vere: od ljudstva! Kur zadene nadnaravno življenje, hoče katoliški shod osvetliti in zarvkrenili plitvo in vodeno krščanstvo iz navade. Ovoje mora uvideti.. Prvič, da je med nami mnogo krščanstva iz navade; drugič, da je med nami. zlasti ipo mestih, mnogo kulture, ki jc tltckršfaiiskn že kar iz navade. Treba jc torej n:-eokrenitve. spreobrnitve, preobnovitve. Kaln-liški sIkkI naj izpraša vest narodom, kakor jo inbovite y«jn izprašajo fiosaineznikoin! Pokore i-.n S(K»zu«n ja in kesanjn je trolm tudi narodom-, ijlvp: jc krščanski /apn nisclui /leti! Prevzetnost mas in r.is tijoinmo, uspešno zravnati lc 6 ponižnost to mas in ras. In žarišče obnovo? j/o slovensko: Stori, potem drzno vloji!' to je mc/rulii, ki obstoji' c Irm, dn »e snai,"pvk1ic-jem lartifsko ogorčenem odgovoru popolnoma' mrilialo, da ni ostalo nit dotični seji samo pri govoru, ampak da se je sklenila ludi resolucija na viije, mesta, v kateri se naravnost zahteva, da se anahronizem dvojne vzgoje naše izvenšolske mladine dekrelorično' odpravi, lo je, da se odpravi versltonravna vzgoja,, kar jp menda jasno. Kdo torej potvarja, ali ml, ki smo dotične izjave p, i-ne^li.verm tako po njihovem duhu in smislu ka. kur tudi po. besedah, kolikor nam je lo bilo mogoče, ali pa Jutro«? Nu kateri uhani jo iorej morala f Sicer pa tJutro* to vprašanje čisto lahko raz-- jasni; Pvziiinmo-ga, naj jasno in točno, bh-i izmikanj. in zavijanj izjavi: Ali se z dotični m 'i)oi>$rom ' tn z clottčno resolucijo, da se naj namreč uravna vžgoja naše izvenšolske mladine po verskih organizacijah odpravi, strinja ali ne? 1'olem bomo gp-, vorili dulje, zakuj mi absolutno nismo voljni trpeli kampanje obrekovanja, podtikanja in potvarjanja, ki ja »Jutro: vodi dan za dnem proti nam in drugim poštenim ljudem, računajoč na lo. dn nas bodo kakšni ozlri zadrževali, da mu ne bi odgovarjali. Kakšna jr taka morala? Napadali, smatrajoč se varnega pred odgovorom? Propagirati boj proli tenki vzgoji mladine, valeč potem'odgovornost na drugega? Nu prvi s'rani poudarjali svoje .viteško spoštovanje verske svobode in prepričanja.,«riMija! Drugače bi se ikn.i obnesla sedanjost, če bi 1 > i 1 i n edu v no preteklost porabiti drugače: evha-rističnol Ko bi bili z večjo pokorščino in vnetno izvršili določila Cerkve o pogostem in otroškem sv. obhajilu! Tisti so sedaj vzrasji .iu napadajo naše svetinje, prav tisti, pri katerih smo svoj časi zamudili evharistično vzgojo. Poučiti je treba mladino in ljudstvo, da v prnktičrieai verskem'življenju spoved ri sv. obhajilo nista v taki neposredni zvez' kakor pri kiitekizmovem naštevanju zakramentov. Ako od zadnjo sipovedi nisi storil novega smrtnega greha, smeš (udi prihodnjo nedeljo pristopiti k mizi GoiS|Hxloyi itd. One, ki pogosto prejemajo sv. obha jilo, pa je treba večkrat resno vprašati: Kako se kažejo vaši sadovi v ljubezni do bliž-' ' njega? Katoliški shod naj ne prireja več splošnega skupnega sv, obhajila na določen dan, marveč naj mladina' in ljudstvo prideta na 6hod že leipo pripravljena na sprejem velikih navodil in smernic. To pripravo naj izvrše cvharistični tedni, ob katerih naj verniki pogostoma prejmejo sv. ilcšnjc Tcloi , Potem liodo ljudje spoznali: -•Saj gre.<: Gre, gre! lit ni tako težko in vendar je tako lepo. Do tega spoznanja hoče prihodnji katoliški shod na Dunaju privesti svoje katoliško ljudstvo, Z. S. Proti gripi $». doseže dober uspeh s Togal tabletami. Ce mnogi zdravniki z uradno potrjenimi uverenji potrjujejo učinkujoče delovanje Togal tablet, potem lahko tudi Vi z ' zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal tablete se dobe v vseh lekarnah. Odobr, od Min. soc. pol. in nar; zdr, S. br. 1437 od 5. II. 1932. Kaotičen položaj v Nemčiji Berlin, 21. januarja, tg. Kakor piže »B. Z. ara Miting«, je pričakovati na prihodnji seji načelnikov klubov zo..2tnih predlogov za odgoditev nemškega državnega zbora, kar pomeni, da se bo odločitev zopet zavlekla. V takem Blučaiu pa bo najbrže posedi vmes Hindenburg in zahteval, sklicujoč se na določbe ustave, da predsednik državnega zbora skliče zasedanje. Poslabšane šari se za De Valero Dublin,, ŽL jan, A A, Prvak Cosgrnvove šlrauk.e, jo izjavil, da 1h> stranka dosegla pri \ ol it \ ali lianam n j 83 mandatov. Kar se. tiče (Hilo^aja l)e Valero, pa jc treba /iltij .priznati, da so mu komunisti močno škodovali. ker so v svojem proglasu izjavili, da bodo v bodočem parlamentu podpirali pred ,vsi»m. De Valero in njegovo jMilitiko. De Va-Jeiu t"' seda j boji, <1 a IxmIo mnogi meščani njegovo stranko zaradi tega komunističnega proglasu zapustili. Nepri'eina dcdščma VVashingfon. JI. januarja. AA. Ko I,o Rouse volt prevzel pred.-edništvn. bo dobil v državni biti Ciljni velikanski primanjkljaj. Kakor piše »Ne\vyork Tiinest. bodo jiv>ni dolgovi dosegli 4. marca višino "I milijard dolarjev (skoraj poldrugi bilijon dinarjev). Tod« f-onruv je vsotn t.-ikn velikanska, ie še rtom iri milijarde dt'• •' • računskemu primanjkljaja 1'SA, llanlin? oreviel nredsedstvo- v manj t od pro-i« letu 1021 Dunaj, 21. jan. Vest o francoskih načrtih, da.bi se Avstrija nevtralizirala, jc seveda z?l'o osupnila velenentške kroge. Zanjo sa se predvsem -zanimali eksponenti berlinskih krogov, to je predvsem do- | pisniki nemških listov. Poročila, ki so jih poslali vojirn uredništvom, govore po večini o ^fantazijah i'i račun Avstrije«. Izvirna poročila iz Pariza res •mikajo, da bi se francoska vlada v: resnici bavila takšnim naklepom. Ne samo vlada; tudi poslanci sami in francoski publicisti, ki se zanimajo za problem srednje Evrope, buie ne iščejo takšne rcSItvn avstrijskega problema. Bolj je verjetno, da misli francoska vlada zopet sproiiti stari problem podonavskega gospodarskega bloka, in sicer v zvezi s podpisovan,-em novega mednarodnega posojila. - Kljub vssm dementijem je vest »Dailjr Tele-graplia« o nevtralizaciji Avstrije morala iriicti nekaj podlage. Morila se kaj podobnega pripravlja v drugi formi. Da sc za kulisami nekaj dogaja, priča napad dunajskega dopisnika jBerliner Tagelitatla-i proti Dollfussovi vladi. Dopisnik domneva, da jc glede teh problemov potrebna največ,(a previdnost. »DollIUss postopa kakor slon, Iu je zašel" v skladišče (porcelana.« < Med proračunsko razpravo glede dotacije dunajske univerze je socialist Leuthner ostro kritiziral propagando v prid. ideje avstrijstva, ki jo |X) njegovem mnenju širijo monarhisti proti nemški kulturi in proti Anschlussu. Tudi v šolskih knjigah bi radi propagirali to idejo, ki je zašla tudi,v dunajska gledališča. Socialističnemu poslancu jo odgovoril bivši prosvetni minister Sclimitz, pristaš krščanske socialne stranke. Schmitz je v dolgem govoru dokazoval, kako se je hillerstvo hotelo pokriti dunajske univerze, da bi lahko širilo odtod veleneinško propagando. Katoliški dijaki so radi tega izstopili iz skupne akademske organizacije in krščanska socialna stranka jih bo v njihovem prizadevanju podprla. Schmitz je poveličeval idejo avstrijstva. So- Dva razveljavljena aha za Belgrad, 21. januarja. 1, Na podlagi razsodbe drževnega sodišča je razveljavljen ukaz-od 26. junija 1932, s katerim je bil upokojen dr. Mitja Potočnik, ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru, ln ukaz od 21. julija 1932, s katerim je bil odpuščen iz državne službe Ivan Zobec, prol. na realni gimnaziji v Murski Soboti. S kraljevim ukazom je postavljen za ravnatelja učiteljišča v Gospiču s pravicami uradnika 3. pol. skupine I. stopnje dr. Mitja Potočnik, ravnatelj moškega Učiteljišča v Mariboru. " • • Upokojena je Terezija Cvar, učiteljica v Ribnici na Dolenjskem. '■■•'•: ■ Srebrni hi po 50 dinarjev Belgrad, 21. januarja. AA. Na podlagi zakona o kovanju srebrnikov z dne 14. avgusta 1932 izroči finančni minister v promet preko Narodne banke nove srebrnike po 50 Din. Opis srebrnikov fc objavljen v »Službenih novinah« št. 186 i dne 15. avgusta 1932 v zakonu o kovanju srebrnega denarja. Narodna banka bo dala ta denar v promet v etapah, kakor bo prihajal iz kovnic, j Mesto Dorohoj gori. Zn izvozn'he ž vine Belgrad, 21. jan. AA. Urad za nadzorstvo nad izvozom živine razglaša, dti sc na jiodlugi sklepa strokovnega odbora pri zavodu. *a pospeševanje zunanje trgovine do nadaljnjega ue bodo sprejemale nove prošnje .za registracijo ne od pridelovalcev ne od izvoznikov.-Prav tako sc opozarjajo vsi dozduj registrirani pridelovalci. da se tudi orl njih nc bodo sprejemata nova izkazila /a svinje in govedo. Ta sklep bo veljal dotlej, dokler se ne izvozijo dozdaj. vse prijavljene svinje in govedo. Pogreb V nha Perdatta Belgrad, 21. jan. AA. Danes ob Ireli-popoldne .sc je vršil pogreb člana SK,| Vinka IVr-dunil, ki se ga jc udeležilo veliko Število prebivalstva. Po končanem pogrebu sc jc hotela večja skupina pogrebčev vrniti v povbrki v mesto. Ker je uprava mesta li.iliila ol vesiilo, da namerava ta skupina prirediti izgrede, so Upravni organi o pravem času intervenirali; skupino razgnali in tako preprečili morebitne nerede. Malo pozneje, okoli lfi. ure, jo Sava Cvetkovič, tipogruf, ki ni v nikukih zvezali s SKJ, razbil s sneženimi kepami štiri okna na hiši belgrnjske nadškofijc v ulici .lovann li stičn Št. 20. Pruv takrat so prišli policijski organi iu Savo Cvctkoviča prijeli. Proti njemu se bo ruMinlo oo zakonu. — 1/. pisdfnc Uprave "icstu Belgrada cinlni demokrati postopajo nelogično: Drugim očitajo. da so anarhisti in nasprotniki Ansclilussa, medtem ko se jim zdi čisto naravno, da s-j Pnis čuti Prusa, Bavarec Bavarca. >Nikdo ne more vzeti nam Avstrijcem pravice, dti se priznavamo k av-strijstvu, da zahtevamo spoštovanje avstrijske k nI-ture in avstrijska zgodovine v naših šolah. Republika ima prav tako kakiir monarhija potrebo po pa-Iriotitnili državljanih.« Herr tot odločno proti Anschlussu Pariz, 21. januarja. V klubu .Les AuualrtH« je imel bivši ministrski predsednik Edvard llerriot predavanje o temi: Nemčija in Avstrija, ller-riot je napadal generala Schleicherja, ki hoče Nemčijo oborožiti v trenutku, ko bi bilo trehg izvesti razorbžilcv. Nemška politika gre danes za tem, da s' pogajanji zopet pridobi nazaj vse, kar je v vojni zgubila. Z vsemi silami se jc treba burili proti Ani.<.hlyssii in dati Avstrijcem pegnma, lia svojo neoovisnosT ohranijo. Madjarsk.-i ?.;-> je naslonila na Italijo,„ {oprav je toliko prejela.od Francije. Ob zakljuckii svojega govcira je llerriot silno pohvalil Čehoslovake, »zveste prijatelje v malo-varni deželi«. * Pariz, 21. januarja. AA. V današnji številki lista »La ltepuhli^uc« piše Pierre Domiiiique o tihotapstvu orožja v Srednji Evropi in ined drugim pravi: Tihotapstvo orožja kaže. da bi nekateri hoteli mirovne pogodbe nasilno izpremeniti. Dolžnost državnikov zupadnih drŽav je. da v interesu narodov, ki jili vodijo, zahtevajo, da se preprečita izdelovanje, in zasebna trgovina z orožjem, Toda, sc pisec na koncu sprašuje, ali imamo n.) zapadu sploh še kaj državnikov. Visok sneg v Belgradu Belgrad, .11. januarja. 1. Radi velikega snega, ki je zapadel v teku včerajšnjega dne in ponoči, danes do 9 ni obratovala cestna železnica. Radi snožhih žametov so prišli tudi iz notranjosti države vsi jutranji vlaki s precejšnjimi zamudami r Belgrad. Mesto Dorohoj gori Bukarešta, 1 21. januarja. AA. Rador poroča: V Dorohoju je izbruhnil velik požar, ki se naglo Siri in' ki je zajel že vso trgovsko četrt. Zaradi močnega vetra in pomanjkanja vode so bili dosedanji napori gasilcev brez uspeha. Ppžar razsaja dalje. Velik požar v Parizu Pariz, 21. januarja. AA, Davi ob 1.30 je v neki mehanični strugarnici v Courbevoie-ju v bližini Pariza izbruhnil močan požar. Iz Pariza so takoj prihiteli poklicni gasilci, tla požar omeje, ker se v bližini strugarnice nahajala dve tovarni za olje in bencin. Prav tako grozi velika nevarnost tudi štirinadstropni stanovanjski hiši, ki se nahaja tik strugarnice. Dozdaj še niso mogli požara ugasiti, Poppo » kriza mestnih financ _ Sofija, 21. jan. I. I/. letnih bilanc mestnih Občin sc je pokazalo, da zaključujejo vse bol-garske mestne občine svoje letne bilance z velikimi primanjkljaji. Njihovi dohodki so bili Zmanjšanj zn 30 odstotkov od zneskov, predvidenih v držuMieni proračunu. Drobne vesti Varšava, J t. jan. AA. V proslavo 70 letnic« poljske narodne vstaje, leta IS0>v j;. predsednik republike svečano otvoril v narodnem muzeju razstavo, posvečeno spominu poljskih junakov-s stašev in dobrorvoljccv. poljskih in tujih, ki so sc tedaj borili za svobodo Poljske. London, 21. januarja. AA. Znani irski romanopisec Georges Moore je umrl, star 81 let. London, 21. januarja. AA, Obstoji bojazen, da bo mesto v nekaj dneh brez avtobusov. Slavkovni odbor si prizadeva, da bi raztegnil slav! o na ».« avtobuse, ki so še v promelu. Pariz, 21. januarja. A A. Ob 11.45 je notiral dolar 25.62 in tri četrt, funt pa FG.C'3. Riga, 21. januarja. AA. V Kozdu blizu Kurdave v Kurlandiji je eksplodirala žaga. štU ljudi ie uuiiiii, in pa nevarno ranjunc, Morellia (Mehika), 21. januarja. AA. Tu jo 1 eksplodiralo 60 zabojev dinamita. 33 ljudi ie ubitih. Zlata poroka odličnega rodoljuba Maribor, 20. januarja. V prijaznem in vinorodnem Vajgnu pri Jare-nini obhajala v ponedeljek dne 23. t. m. posestnika Ignacij in Julijana Zupanič zlato poroko. •Gospod Zupanič je v širni mariborski okolici in še daleč, prek nje znana in odlična osebnost. Oče Ignacij Zupanič je slovenski vinogradnik, značajen rodoljub in neomahljiv katoličan. Kojen je bil v Jelen- Fe čah pri resnici dne 27. julija 1858 kot zakonski sin kmeta Jožefa Zupanič. Poročen je bil 23. januarja 1883 v Jarenini z Julijano Šmirmaui. zak. hčerko kmeta Janeza Šmirmaula v Vajgnu, kjer je prevzel krasno posestvo. Poročal ju je ženinov brat Jakob Zupanič, tedanji kaplan pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Priče — starešine sta bila Jožef Ornik, krčmar in mesar v Jarenini in Friderik Šmirmaui, kmet v Gačniku. V srečnem zakonu se je Zupaniču rodilo 7 otrok, od teh sta dva umrla. Hčerka Marija je posestnica v Framu, sin Lojze, ki je bil oblastni poslanec in odbornik, pa gospodari od leta 1919 na domačiji v Vajgnu po vzgledu svojega očeta. Julka je posestnica na Drankovcu, inženjer Ivan je ravnatelj Kmetijske šole na Grmu, a Ivanka gospodinji na lepem Grahornikovem posestvu na Ranči. Ignac Zupanič je bil od rane mladosti izredno delaven mož v vsakem oziru. On je vedno združeval svoje delo z molitvijo in zato je tudi božji blagoslov rosil na njegovo hišo in družino. V mladosti se je izučil sodarske obrti in je še danes ponosen na svoje sodarske izdelke. Vojaško službo je odslužil pri trdnjavski artiljeriji v Boki Ko-torski. Vsled svoje izredne inteligentnosti in pri-kupljivosti je dosegel čin topničarskega narednika. V domači župniji je zavzemal g. Zupanič razna odlična in vodilna mesta. Leta 1893 je [»ostal župan lepe jareninske občine. Bil je prvi župan, ki je začel slovensko uradovati in dopisovati z uradi. Županstvo je odložilo leta 1902. Kot župan je bil vzoren gospodar občine in je šel vsakemu z nasvetom na roko. Zupanič je stal v predvojni dobi v Slovenskih goricah, osobito v jareninsko-šentiljakem ozemlju na vodilnem mestu velike borbe slovenskega naroda proti nemškutarjem. Hodil je od shoda do shoda, nastopal kot govornik in navduševal svoje kmetske tovariše za slovensko in kmetsko samozavest. Z veseljem še sedaj pripoveduje razne burne dogodke iz tistih dni. Tudi v Jarenini so Uemškutarji drzno dvigali glavo in so pri nekih občinskih volitvah hoteli to lepo občino dobiti v svoje roke. Volitev se je vršila v Zupaničevi hiši. Neki nemškutareki veljak je izzival Zupaniča, češ, s int»'t Ob šestdesetleinici dr. Ivana Vrtačniha V ponedeljek, dne 23. t. m. bo dopolnil 60leto g. dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v Celju. Rodil se je 23. januarja 1873. na Viču pri Ljubljani iz znane in ugledne rodbine Vrtačnikove. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, juridično fakulteto pa na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1899. končal svoje študije.. Svojo karijero je začel pri finančni direkciji v Ljubljani, nadaljeval >a jo je v politično upravni službi, kjer je bil eta 1903 imenovan za agrarnega komisarja. Ne- umoren, zato pa tudi uspešen, je deloval na tem ipol ju celih 20 let, kar bi lahko povedali zlasti naši Gorenjci in Dolenjci, med katerimi je bil g. jubilant znan ne le kot dober jurist in našemu ljudstvu prisrčno in odkrito naklonjen uradnik, temveč tudi kot dober družabnik, lovec, ribič in čebelar. Iz njegovega tedanjega delovanja je treba omeniti zlasti še to, da je bil on. prvi. ki je uvedel slovensko uradovanje z upravnimi, odnosno agrarnimi oblastr d . Po prevratu jc g. jubilant deloval kot pravni referent in šef oddelka za kmetijstvo pri bivši deželni vladi za Slovenijo. Pred desetimi leti pa je bil ob ustanovitvi upravnega sodišča za Slovenijo imenovan za predsednika tega sodišča. Kljub svojemu visokemu položaju a je tudi na tem mestu ostal to. kar je vedno il: dobričina, ki je vsakemu pripravljen pomagati, če le more. Po svoji naravi je g. jubilant kljub visokim lastnostim in izrednemu ugledu ponižen, skromen, blagohoten, svojemu uradništvu očetovsko naklonjen, tovarišem in znancem brez ozira na naziranje in poklic pa prijatelj in prijazen družabnik. Zato mu pa ob proslavi njegove M)-letnicc vsi brez izjeme čestitamo z iskreno željo, da na m ga Bog ohrani čilega iu zdravega še dolgo vrsto let!_ l PROTI N da ta dan on ni gospodar svoje hiše, ampak, da je kot volišče javni lokal. Zupanič je nato s krepko besedo pozval volivce: »Kdor je na slovenski strani, nastopi na levo, 'kdor pa drži z nemškutarji, naj gre na desno strank Prisotnost duha našega Zupaniča je tedaj imela uspeh, da so Slovenci vkljub najostudnejši agitaciji nemškutarjev zmagali z dve-tretjinsko večino. Volitev sta se udeležila tudi dekan in sedanji kanonik g. Cižek in g. kaplan Go-milšek. Nemškutarji so ujiorabili grdo zvijačo in 60 poslali na volišč« moža, ki je prosil, naj bi eden od gospod duhovnikov šel previdet težko bolno osebo. Pozneje se je izkazalo, da je bila to samo finta nemškutarjev, da bi odtrgali slovenski stranki en glas. Kljub vsemu povpraševanju po župniji se namreč ni moglo najti hiše, kjer bi ta dan kdo hudo obolel in zahteval duhovnika. Cez par let pa so vsi štirje nem&kutarski veljaki, ki so najeli dotičnega moža, umrli brez sv. zakramentov. Ob priliki otvoritve »Slovenskega doma« v Št. Ilju 8. septembra 1910 je oče Zupanič pokazal svojo odločnost in slovensko zavest. Ko so Nemci pred »Stidtnarkhofen« besneli proti Slovencem in jih skušali tudi dejansko napasti, je Zupanič z močnim glasom zaklical: »Fantje, pokažimo Nemcem, da St. Hi stoji na naših tleh! Če je treba, sem pripravljen tudi jaz udariti!« In Zupanič se je s četo Jareninčanov vrnil od kolodvora mimo >Stldmarkhofa v Slovenski dom«. Zupanič je bil več let podpredsednik Katoliškega slovenskega (»litičnega društva za jarenin-sko dekanijo, katero društvo je pred vojno priredilo veliko število zaupnih javnih shodov po vseh občinah našega obmejnega ozemlja. Zupanič je bil spreten predsednik na 'eh zborovanjih in njegova jasna in krepka beseda je mnogo zalegla tudi pri nasprotnikih Gospod Zupanič je velik prijatelj slovenske pesmi. Sam deber pevec, je bil od rane mladosti član pevskega zbora v Jarenini, ki je slovel daleč naokoli. — Zupanič je prvi začel v jareninski okolici prenavljati vinograde. On je lastnik najstarejšega nasada na ameriški podlagi. Kol vzoren, napreden vinogradnik, je bil Zupanič ponovno odlikovan s častnimi diplomami. Po vsej Sloveniji, pa tudi v sosednji Avstriji slovi njegova izborna vinska kapljica. Gostoljubnost Zupaničeve hiše je splošno znana. Zato ga prijatelji tudi zelo pogosto obiskujejo. Prijetno je biti še sedaj v njegovi družbi, ker zna oče Ignacij v ljubkih verzih toliko šaljivih in do-vtipnih, da se mora vsak pri njem razvedriti. Oče Ignacij in mati Julijana sta strogo verna in v Zu|>aničevi hiši, ki je ena najstarejših iu naj-odličnejših v vsej okolici, molijo vsak večer rožni venec. Nobeden Zupaničevih se ne sramuje molitve, če je tudi odlična gospoda v hiši, ki bi se morda včasih rada ponorčevala iz pobožnosti naših ljudi. Zlatoporcčenca pogosto prejemata sv. zakramente in zato jima je dal ljubi Bog dočakati tako lepo starost pri zdravju in čilosti. S hišo Zupaničevih in posebno še z očetom Ignacijem je tesno združena lokalna zgodovina Ja-renine in našega obmejnega ozemlja. Zupaničevi so že od nekdaj trdni granitni stebri slovenske in katoliške zavesti v naših krajih ter širitelji gospodarskega napredka in dobrodelnosti, Z mnogoštevilnimi prijatelji slavljencev se ra-dujemo tudi mi ob tem jubileju ter kličemo: Očeta Ignacija in mater Julijano naj Rog živi še dolgo vrsto let! deformira členke. Preprečite to z zdravljenjem na domu s Pistvanskim blatnim obkladkom »Gaina-kompresa«. V vsaki lekarni. Informacije: Posiov-nica Pistyan, Zagreb, Strossmajerov trg Lil. Smučarske drese iz najboljšega švedskega lodna kompletne, s čepico, iz blagu samo za drese, najcenejše pri Drago sesmab - ifutiliana Pred pojasniivijo velikih vlomov Ljubljana. 21. januarja. Ljubljančanom je še v dobrem spominu več. velikih vlomov, ki so se dogajali lani od časa do časa v mestu Tako je bilo sejvtembra vlomljeno v prostore mestne zastavljalnice na Poljanski cesti, odkoder so vlomilci odnesli okoli 35.000 Din gotovine. Dalje je bilo vlomljeno v prostore Stavbne družbe v Kersnikovi ulici, kjer so neznani svedrovci navrtali blagajno in odnesli 97.000 Din. Sledil je poskušen vlom v prostore Bratovsko sMadni-ee v Dvoržakovi ulici, ki pa se ni posrečil. Nato so Bopet vlomili v prostore veledrogerije »Isis« v Komenskega ulici, kjer so odnesli ročno blagajno, v kateri je bilo 5000 Din. Ko so prišli vlomilci iz |>o-alopja, je tedaj šla mimo neka oseba, ki so se ;e ustrašili in so blagajno skrili v škaf. Našel jo je nekaj minuit kasneje tam neki policijski agent, l>i jo je odnesel na policijo. Vlomilci so se potem čudili, kako jim je mogla blagajna tako naglo Izginiti. 0 božiču pa je bilo zo|>el vlomljeno v prostore Gospodarske zveze na Dunajski cesti. Vlomilci so odnesli gotovine in raznih valut v vrednosti 35.000 dinarjev. Očitno je postalo, da je v Ljubljani na delu tolpa prebrisanih in izvežbanih vlomilcev. Tudi način, kako so vlaniljali, je kazal, da morajo biti na delu pristni tržaški svedrovci. Zlasti način odpiranja blagajn je bil pristno tržaški: odprtine pri načetih blagajnah so kazale, da so vlomilci operirali 6 tako zvanim »parkljem«. ki je tipično orodje tržaških svedrovcev. Ljubljanska policija je zaradi tega postala pozorna na družbo mladih Tržačanov, o katerih je sicer vedela, da nimajo že mesece in mesece nobenega zaslužka, ki pa so bili vedno lepo oblečeni in tudi živeli so prav dobro. V Ljubljani sicer očitno niso zapravljali, pač pa so najemali tod avtomobile, s katerimi so se vozili v Kranj in drugam, kjer eo prirejali prave zasebne veselice. Končno je policija tako rekoč »za poskus« enega od te družbe aretirala. Mož je sicer tajil vse, ker pa !e ni mogel povedati, odkod prejema sredstva za tako razkošno življenje in ko mu je policija stavila še nekaj drugih »sitnih« in »nerodnih« vprašanj, se je mož udal in priznal, da je sodeloval pri vlomu v zastavljalnico na Poljanski cesti. Povedal je šc imena dveh drugih svojih tovarišev, ko pa je policija prijela še te, sta še ta dva priznala in izdala vso tolpo. Sedaj je v z«i)|>orih sedem mladih, komaj 20do 30 let starih vlomilcev, ki so vsi brez izjeme Tržačani. I*ri njih je |>olicija zaplenila mnogo vlomilskega orodja. Zasliševanje te nevarne vlomilske tolpe, one najnevarnejših, kar jih je kdaj kradlo in vlamljalo po Ljubljani, Se traja in policija še ni zaključila preiskave. Pač pa so pojasnjeni do sedaj vlomi v zastavljalnico, vlom pri tvrdk.i Isis«. ki eo ga tudi priznali, in ponesrečen vlom v Bratov-sko skladnico. Nočejo pa še priznali vlomov v Siav-bno družilo in v Gospodarsko zvezo. Policija pa upa, da bo spravila na dan še mnogo drugih zanimivosti in dogodkov iz podzemskega ljubljanskega življenju Ter peni in v razkraja nesnago se hitreje.... 'H? *, ...vspojitvi z močno se penečim ALBUS- milom. ALBUS-terpentinovo milo je zanesljiva pomoč pri pranju Vašega domačega perila. ALBUS- terpentinovo milo se močno peni in lahko razkraja nesnago. ALBUS - terpentino vo milo varčuje Vaše perilo in Vam olajša pranje. Nad 73.000 eksekucij lam v Sloveniji Ljubljana, 21. januarja. Težavne gospodarske razmere, ki tišče že od jeseni leta 1930 k tlom našega kmeta, pridobitnike, obrtništvo in delavstvo, se odražajo tudi v splošnem pregledu, ki ga je sestavilo višje deželno sodišče za 39 okrajnih sodišč, s padajočih (»od njega podsodnost Boben poje povsod. Sicer številke ne navajajo, koliko je bilo realnih in koliko mobili-arnih eksekucij, toda sama suhoparna številka 73 tisoč 570 eksekucij prav nazorno osvetljuje ves položaj. Od leta 1930 naprej se izvršbe naglo innože, kajti predlanskim je bilo zabeleženih le 01.887, a 55.903 v letu 1930, ko je objel val gospodarske krize tudi naše pokrajine. Nasprotno so padle 'zemljiškoknjižne vloge od 72.911 predlanskim na 71.19T. Koliko terjatev in posojil je bilo lani vknjiženih na razna zemljišča v Sloveniji, ni za enkrat mogoče točno ugotoviti, pač pa so intabulacije najbrž dosegle blizu eno milijardo. Tudi civilne pravde pri naših okrajnih sodiščih so se pomnožile, lani je bilo pri teh sodiščih 30.093 večjih tožb, predlanskim 30.511, a 24.813 v 1. 1980. Ogromno je bilo delo okrajnih sodišč tudi v drugih sodnijskih poslih, tako je bilo zapuščinskih zadev 16.22«, skrbstvenih zadev (>552 in 1212 kontradik-tornih tožb. Napram letu 1931 so m orno narasle tudi kazenske zadeve pri teh sodiščih. Bilo je med drugim 5881 kazenskih preiskav zaradi raznih zločinov in prestopkov, ki jih sodijo »borna sodišča, dalje 1037 prekrškov zakona o pobijanju draginje in živilskega zakona, zelo so narasle kazenske zadeve zaradi raznih prestopkov. Lani je bilo takih zadev 28.899, dočim predlanskim 18.000. Vzrok tiči v tem, da so bile novembra 1930 odstopljeno mnoge kazenske z.adeve, ki so jih prej sodili sodniki-poe-dinci zbornih sodišč, tako n. pr. tožbe zaradi ž*-Ijenja časti, okrajnim sodiščem. Koliko dela iu osobito kako ogromno množino I>apirja so okrajna sodišča lani porabila za svoj« opravilu, je očitno iz tega, da izkazujejo 240.083 vseli poslovnih številk, štiri zborna sodišča Ljubljana. Novo mesto, Maribor iu Celje pa 20.234. toroj skupaj 260.317 številk in za 25.244 več ko v letu 1931. Svetokriški kozorog poginil Zopascinslia razprava Minuli torek se je odigrai pri okrajnem sodišču v Tržiču zadnji akt o tej komediji. Ker je ves la i ►špas- s tem končan, |>odajain s tem vsem onim. ki se za to zadevo zanimajo, sledeče pojaemjlo: 1. Na podlagi napačne informacije zastopnika barona Friderika Borna je politična oblast v pted-; lanskem decembru kozoroga zaplenila v smislu xa»-: kona o varstvu redkih rastlin in živali iz 1. 1922 j in ga izročila imenovanemu gospodu v varstvo, obenem [>a je uvedla zoper mene kazensko posto-j panje. Ker se je pa objektivna politična oblast Icnui-i lu prepričala, da se navedeni zakon no da aplt-' cirati na to zadevo, zato je okrajno načelstvo v Radovljici dne 8. 11. 1932 kazensko postopanje tista-i vilo in izdalo oprostilno razsodbo. S tem je uradno I dokumentirano, da sem korektno postopal in ni-i česar zakrivil. Na podlagi te razsodbe bi tnogei zahtevati, da se vzpostavi tako zvani juridični -sta-j tus quot, to je, da mi kozoroga pripeljejo nazaj k | Sv. Križu. A kaj bi z njim? Torej ne jaz. ampak ; tisti je morda kazniv, ki je politično oblast napač-| 110 informiral. i 2. Ker pa sta me madjarski državljan g. baron Friderik Born in avstrijski državljan g. knez Lieoh-tenstein hotela na vsak način napraviti za krivca, sta vložila zoper mene prosil za poravnavo, se zavedal, da plača vse i stroške in poda v »Slovencu«, »Jutru« in »Lovcu« i sledečo izjavo: »Po ustnem pojasnilu g. župnika Krušna Franca iz Sv. Križa nad Jesenicami, kako je vjel kozoroga. nimam povoda dvomiti, da r»i vjel sam kozoroga tako, kakor je pisal v članku, ki ga je podpisal v »Slovencu«;. Mojo oporekanje jo veljalo samo prvima anonimnima nestrokovnjaškima člankoma v »Slovencu« in v »Jutru«. Zal mi je, če jo j kdo smatral moja članka kakor osebni napad na i g. župnika Krašno. Izjavljam, da bom lo objavil v »Lovcu«, »Slovencu« in •Jutru: ter se zavoženi plačati stroške te pravde na strani zasebnega toži tel jn po sodni od-! meri v enem mesecu pod izvršbo.« Ker pa toga kljub dani besedi ni t»loril v do-J ločenem roku, ga bom moral sodno prisiliti n« Iz-I polnitev sklenjene poravnav«. 4. Enako sem poalavil pred sodišče tndi barona Friderika Borna, grnšeuka pri Sv. Ani pri Tržiču. Imenovani je pretekli torek pri razpravi pred okr. sodiščem v Tržiču prosil za poravnavo, j katero sem mu dovolil pod pogojem, da se jo zavezal plačati vse otroške, nadalje Din 1000 za brezposelne iz moje župnije in potem, ko je podpisal izjavo, po kateri obžaluje, da mi lo očital divji lov in prikrivanje in izjavil, da mi ne more prav til-Vin ter 24 ur zapora. Proti tej kazni i »e je obsojenec pritožil na kr. bansko upravo, ki je kazen okrajnega načelstva v celoti potrdila (dne 19. 10. 1992, IL, No. 11.727-3). H konou let« p» je prišla od kT. batiske uprave nova razsodba (t dne 19.12. 1932. II., No. 25.808—1), ki uradoma razveljavlja obe prejšnji razsodbi, odnosno zavrnitev pritožbe. V tej novi razsodbi je rečeno: »Ker torej ni nasprotnega dokaza, se mora smatrati, da je imel kaplan Tomazin Matej dne 8. 5. 1982 v društvenem domu v Cerkljah cerkveni shod, ki po J 35 zakotia o društvih, shodih in posvetih ne spada pod ta zakon. Imenovanega oproščam krivde i« kazni. Ban: dr. Marušič.« Ruše Korošci. Tudi mi smo jil slovesno pozdravili, ko so so peljali mimo Ruš v Maribor. Staro ta mlado jih je pričakovalo z godbo in pevskim zborom »Ruše« na kolodvoru, na čelu vseh občinski odbor z g. župinom. Grotnoviti »Živijo!« je bil naš prvi i«ozdrav; godba je zaigrala fcoračnico. pevski zbor je zapel »Slovenec sem«; g. župan Lesjak pa jim je govoril izbrano dobrodošlico na štajerskih tleh in jim želel najboljše uspehe m njiliovem |>ovskem potovanju. K rs h za drvarje je prinesel zadnji sneg. Dolgo »o si ga želeli, drva in debla so že mesece in mesece čakala na planini, da bi jih krepko roke drvarjev naložilo na sani in spravile v dolino. Pa ni ga bilo. Zdaj je prišel, nasipak) ga jo precej. Hrib in gaj bosta zopet oživela. Zopet bo zaslužek, zo|>et kruh in še kupica vinčka zraven. Dobro je odretalo Prosvetno društo pri zadnji predstavi. Srca in smeh vs>eh je imel na svoji struni seveda pastirček Jurček (g. Fr. Knuplež). Tudi drugi so se trudili, nuditi najboljše, čvprat so bili nekateri prvič na odru. Ljubljanske vesli: 1Vaša najnujnejša potreba Kol nekdanji boki'i'k v Uikajr.ii.ii bolnišnici, kjer me je zdravil znani strokovnjak g. dr. Franoe 1' e -bovec, som videl nn lastne oči zle posledice velikega pomanjkanja bolniških proslorov. saj razpolaga odsek za pljučno bolne lačas le s 83 posteljami. In ravno ta veliki nedostatek me je dovedel Icdijab odkrivajo. V tej pesmi slišimo mi koroški rojaki šumenji- svojiii gozdov, šušljanje valov domačih potočkov in jezer, nepozabni glas svojih mater, mehak jih iz rožnih ust slovenskih koroških devojk. iz Vaše pesmi čir jemo poveličevanje najple-menilejšega čuvstva človeškega srca, čuvstva ljubezni. ljubezni do domače grude, do doma očetov', do družine, do izvoljenke in do vsega, kar sploh more biti predmet ljubezni. Ljubezen manjša gorje, ljubezen blagoslavlja, požlahtnuje, poveličuje^ delo. Ljubezen, vsaj prava ljubezen, ne pozna sebičnosti, ona se žrtvuje za drugega, ona je velika v žrtvah, ne v jemanju in kopičenju koristi. Prava ljubezen je ideal vseh idealov, in Vaša pesem nam la ideal predocuje na tako učinkovit način, da mi da;-? pobudo. izreči željo, da bi nekaj Vašega idealizma na poi.iu Vaše narodne politike in prosvete prišlo lz Vačt prekrasne koroške zemlje tudi k nami Vi se. borilo za svoj narodni obstanek v enotni fronti, Vi čuvale neizmerne zaklade našega Kulturnega narodnega blaga v slogi in bratstvu, lako da imam vsaj jaz vtis, da sle vsi zavedni koroški Slovenci ena velika složna družina. Naj b Vaš poset zasejal tudi v naših v-nstah seme, iz katerega naj bi zrasla kol mogočno drevo vseobfa zavest tu li pri nas. da imamo čuvati narodnih blaginj in kulturnih dobrin toliko, da rabimo složnega napora vseli, da jili ohrnnlmo neokrnjene poznejšim rodovom. Pozdravljam Vas kot predstavnike diivtie Koroške, ki je bila vedno zibelka Slovenstva, z iskreno željo, da pridete večkrat med nas, da se v Vaši družbi vedno z nova spomnimo, da bo Vas in nas rešilo samo nesebično složno delovanje za naše večno lepe narodne svetinje! Marjan Čadež: Ljubljansko vreme preteklega tedna od 14. dn 21. januarja. Minuli teden smo imeli v Ljubljani lepo zimsko vreme; skoraj vsak dan je snežilo in ves čas je bilo ozračje megleno in mirno. Po prejšnjem vzhodnem vremenu je začel barometer v noči na nedeljo »15. t. m. padati, ki je močno padal vso nedeljo in v ponedeljek do četrte ure jiopoldne; v tem času se je znižal za 12 nun, nakar se do i irlka popoldne ni skoraj nič s|>remenil. Od četrtka pa do konca tedna se je barometer dvigal. Olede padavin in zračnega tlaka smo opazovali, da so bile padavine najmočnejše v ponedeljek zjutraj Iu dopoldne, torej v času padanja barometra, in v č. Irtek čez dan, ko je slal barometer ta teden najnižje. V soboto 14, t. nu so iz oblakov prav po redko padale snežinke in naslednji dan je začel že pred osmo uro zjutraj padati sneg, ki je dopoldne, in deioiua tudi |»opoldne prav lepo in močno padal; ta dan so je nabralo za 3 cm snega. Zvečer jo ponehajo snežiti, nakar jc začelo čez noč znova in IKištev tudi večje občine, jazria podjetja in korpo-racije. V na /krajšem času naj se osnuje -^Društvo za zgradbo bolnišnice za tuberkulozne«, ki naj zbere kolikor mogoče mnogo prispevkov za ta zavod. Tako društvo bo tudi prav lahko dobilo primerno posojilo, ki se bo amortiziralo v teku let s prispevki članov. Z ozirom na vladajoče razmere v oskrbi tuberkuloznih, je nujno potrebno, da se v najkrajšem /asu prične s to akcijo. Nn la način bo mogoče pričeti že lela 1933 z zgradbo tega prepotrebnega zavoda. Nobenega dvoma ni, da se bodo vsi merodajni činitelji in v.sa javnost sploh odzvali takemu pozivu ter |>rispevali z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da se realizira ta ideja in da se v kratkem otvori bolnišnica za pljuonobolne. ker je v jionedeljek čez dan precej snežilo, se jo do večera nabralo snega še za 14 cm. Zvečer se je nebo malo zjasnilo, toda kljub temu smo, zaradi nizkega baroinetrovega stanju in ker je biirometer vztrajal na istem mestu, lahko še pričakovali sneg-Naslednji dan v torek sicer ni skoraj prav nič padal in snežna odeja ee je zaradi sesedanja do večera znižala za 3 cm. V sredo zjutraj je pričel naletavati sneg in je padal presledkoma do konca dneva; zanimivost tega dne je bil zmeren dež, ki je padal okoli dvanajste ure in nekaj časa tudi popoldne ter pričal, da ozračje nad nami še tli ustaljeno. In res, že zvečer je začelo prav močno snežiti in v četrtek zjutraj je začelo, po več urnem presledku, znova. Ta dan je do 6 zvečer prav močno snežilo in zvečer je ležal sneg 27 0111 visoko. S tem je bilo konec snežnih dni in v petek se je že jasnilo, tako da je v noči na soboto padlo živo srebro v termometru na —6° C. Ta teden je stal barometer najvišje v soboto 14. 743 mm, najnižje v četrtek 1!). 731 mm, temperatura je bila najvišja v petek 1« ",',, najnižja pa v soboto 21. t. m. —0"C. Padavine so nastopile v šestih dnevih in jih je padlo za 24 mm. Sedaj leži v Ljubljani sneg, zaradi sesedanja in deloma tudi zaradi taljenja, le 22 cm visoko. Zobni zdravnik Dr. Josip T*učrr Gledališka ul 4 — Telefon 3393 radi preselitve v nebotičnik (I. nadstr.) do 6. februarja ne ordinira Kar bo dane s 1 Drama: Ob 15: Utopljenca.';. Izven. Znižane cene. - Ob 20: >Voda«. Izven. Znižane cene. Opera: Ob 15: v Dežela smehljaja?. Izven. Znižane cene. - Ob 20: Košlana -. Izven Zniž. cene. Rokodelski dom: »Utopljenca'. Ob pol 8, Prosvetno društvo Trnovo: Ob 8 zvečer v Društvenem domu Prisegam , drama v 4 dejanjih. Šišensko prosvetno društvo: Ob 8 zvečer v samostanski dvorani pravljična igra >Jurček . Križevniška dvorana. Občni zbor Pogrebnega društva Marijine bratovščine ob 15. Kino Kodeljevo: Ob pol 4: »Nj. Visoeanslvo Perica', ob pol 0 in 8 »Ciganova pesem. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta, in mr. liakarčič, Sv. Jakoba Irg 0. KAJ 110 JUTRI? Drama: Kar hočete . Red U. Opera: Baletni večer Pije iu Pina Mlakarja. Izven. Znižane cene. šišensko prosvetno društvo: Ob 8 zvečer predavanje: O narodnem gospodarstvu;. Predava g. Lukež. Ljubljanski dvor. dvorana »Sloge«: Komorni večer pihal. Ob 20. Kino Kodeljevo: Ob 8 Ciganova pesem Nočno službo imajo lekarne: mr. ph. Bahovec, Kongresni Irg 12; mr. Uslar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška ccela 84. O Veseloigra »Utopljenca« na odru Rokodelskega doma. Opozarjamo, da bo drevi v Rokodelskem domu predstava priljubljene veseloigre Utopljencu'. Režija je v spretnih rokah gosp. J. Novaka. Vstopnice se dobivajo dopoldne od 10—12 in zvečer pred začetkom i^re v Rokodelskem domu Komenskega ulica 12. 1'ričetek predstave je ločno ob jk>1 8 zvečer. Mi nismo iznašli posebnega načina pranja za drag denar, pač pa da/emo našim gospodimam odlično milo po niž/i ceni O Jenkov večer lahko imenujemo VI. glasbeni večer, ki bo v sredo 25. januarja ob 8 v zeleni dvorani hotela Union. Uvodno besedo govori to pot skladatelj Zorko Prelovec. Davorin Jetiko jo znan kot kapelnik belgrajskega narodnega gledališča, obenem je on skladatelj slovenske himne »Naprej«, kakor tudi državne himne 3Bože pravde*. Nad 20 let je glasbeno deloval v naši prestolici. Na sporedu glasbenega večera so izključno njegove skladbo. Obiskovalci bodo imeli priliko slišati uverturo Kosovo;, katero igra godba 40. pešpolka. Oktet »Ljubljanskega Zvona« poje Jenkove skladbe za moški zbor. Vse prijatelje slovenske glasbene umetnosti vljudno vabimo na glasbeni večer. O Društvo izložbenih aranžerjev poziva vse interesente, da se prijavijo za tečaj najkasneje do ponedeljka. Kdor se do tega dne prijavi, plača uč-nino v znižani izmeri, vsi ostali pa bodo morali plačati predpisano učuino. — Odbor. 0 Mestnim pragmatičnim upokojencem v Ljubljani. Kr. banskn uprava je odobrila pravila s Društva mestnih upokojencev v Ljubljani'. Društveni ustanovni zbor se bo vršil dne 7. februarja 1933 ob 5 popoldne v spodnji dvorani hotela . Me-tropol (Miklič). Do sedaj je prijavilo svoj pristop 82 članov in članic. Da premine bolečina, da pozabim žitja pezo. daj mi Slamič polič vina in pa »Jastog« z majonezo!« © Prijatelji ptičkov, ki so brez sredstev, a bi radi krmili lačne ptičke, naj se zglase samo v delavnikih med 13— U v tovarni Bonač pri tajniku Kelnariču, kjer bodo dobili zrnato hrano za ptičke. Vrečice je prinesli s seboj. Vse inrovitejse dobrotnike ptic pa podpisano društvo vljudno prosi, da se spričo zadnjih snežnih žametov, ki so pticam skoraj docela onemogočili priti do hrane, spominjajo teh naših malih in zvestih prijateljic. — Društvo za varstvo ptic pevk v Ljubljani. O 5. poljudnoznanstveno predavanje Prirodo-slovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo bo v četrtek 26. t. in. ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo g. generalni inšpektor inž. Sbrizaj o »Ljubljanskem barju nekdaj in sedaj'. Ob skiopličnih slikah bo tolmačil nastanek barja in njegov razvoj in zgodovino do današnjih dni. G. predavatelj obče znani strokovnjak za osuševanje barja in nam bo pojasnil tudi izglede za bodočnost, kar se liče ekonomske obdelave Ljubljanskega barja. Predavanje je namenjeno najširšim slojem, ki jih sekcijski odbor prav vljudno vabi na čini številnejšo udeležbo. Vstopnina običajna. © Ksperantski tečaj za začetnike sc bo pričel v torek dne 24. I. m. ob 20 v šentjakobski šoli. Pristopi lahko vsak, učnina mesečno 15 Din, zn dijake 10 Din, brezposelni prosti. © Nujno pomori v denarju prosi zelo uboga stara vdova, ki se nahaja v hudi sliski, pa ne po lastni krivdi. Blagim dobrotnikom Bog plačaj! — Darila sprejpma in oddaja svojemu namenu uprava Slovenca . Pozor, pozor dame ,,U F." Nova zvezda na vidiku. Vilul Vodulek: Nedeljske misli Evangelij it Mateja 8, 1— 13: Jezus ozdravi gobavca in stotnikovega služabnika. Evangelij zvestega zaupanja in vdanosti, lz dveh src: osamelega gobavca ln dobrega stotnika-pogana. *Gospod, če hočeš, me moreš očistiti! ■ -Gospod, reci le z besedo in bo ozdravljen!« l'rvl je prihajal z gora; iz zapuščene votline med skalami, ki mu je morala biti edini dom. Trpel je v samoti in bolezni, morda desetletja. A ko je stopil pred Jezusa, je prosil samo s tremi besedami. Tako moli človek, ki dolga leta trpi! Kakšna skrivnost je v njegovi molitvi. Leta obupanosti, groza molka, bridkost izobčenja, otrplost neozdrarljivosli. En hip upanja; krik sproščenosti. Bog je dober. Tudi v samoti. Saj je ni dal brez ozdravljenja. »Hočem, bodi očiščenIzgnanec z gora se vrača v življenje. Volgo, dolgo je ležal Je• zusu pri nogah. l'ogun stotnik pred božjim Sinom. Tudi njegovo zaupanje je moralo zoreli dolga lela. Nekaj trenutkov ne bi pogana tako spremenilo. Kaka vera je v tem, da ga niti ne prosi k sebi. »Gospod, nisem v.reden.< To mu niso same besede, kot morda nam kdaj pred daritvenim obedom, svetim obhajilom. To je iskrena ponižnost. »Ne da bi se te bal. Gospod! Ua bi te odganjal! Sehemo okence ti je odprlo, vsaka daša. I st le čakamo. A daj nam najprej vsaj majlnio znamenje ljubezni, vsaj nekaj zdravja. Ni ti treba bližine. S a j moreš vse. Samo, da bomo čutili, da iws ne zavračaš, ne pogubljaš. Volem pa pridi, pridi — vet dom ti je odprt ua 8trzaj.- Stolnikova molitev je gotovo tako vabila, golo vo prosila. To sa mi je zdelo ze kot otroku. Drugače bi prečndno izzvenela. Jezus mu je vide' v dušo; »Kakor si veroval, se ti zgodi! Te vere, tega zaupanja manjka našemu sin Ulja. I se ima: gobavost, bolezen, zapuičenosl, izgnanstvo, izobčenost, proklelsloo. Bridkost, bolezen umiranje, propadanje. Samo veruje premalo. Kleč premalo. Moliti ne zna. Ponižali se nore. Ne sami paradiž! Najprej je treba ležati Jezubu pri nogah Mi smo ponosni otroci kraljestva. Drage po-milujemo, zaničujemo, '/.di. si? mi kakor bi ne znali brali. Suj je zapisano, da bo nekoč usoda znmi-nana: otroci kraljestva bodo vrženi v temo, od vzhoda in zahoda pa bodo šli v nebeško kraljestvo. je po večini odvzemalo mlekaricain na mitnicah, pu tudi na trgu se je vršila stroga kontrola. Vobče si; mora rnči, da pijemo v Ljubljani zdravo in dobro mleko ter da so okoliške inlekarice, ki oskrbujejo Ljubljano z mlekom, po večini poštene. Le v sumljivih primerih in pa, kadar je veljalo dognati povprečnost mleka, je tržno nadzorstvo dalo vzorce preiskati državnemu higienskemu zavodu. Lani je dalo preiskati skupno 029 vzorcev navadnega in 52 vzorcev Blo-mleka. Med temi vzorci je bilo 9il slabih vzorcev, lo se pravi, da je bilo mleko posneto, da je bilo nesnažno, da je imelo premalo maščobe, da je bilo ponarejeno z vodo in kakorže-koli ni odgovarjalo normalnemu zdravemu mleku. Ce pomislimo na to, da so se vzorci pobirali po večini pri takem mleku, ki je bilo sumljivo, je la ugotovitev za ljubljanski inlekarice prav častna. © Mihec gre za pogrebom. Poročali smo. da je ljubljanska policija pr/*la nekega Mihca, ki je vlamljal v izložbe in kradel tudi drugje. Mihcu je komaj 12 lel in policija ne more proti takemu mladoletniku uvesti kazenskega postopanja. Oddala ga je začasno v mestne odgonske zapore, dokler se ne odloči njegova končna usoda. Mihcu pa je bila tedaj mati na smrt bolna in je te dni umrla. Njene sosede, ki so prišle povedali Mihcu v zapor, da mu je mati umrla, so ugibale, kako bi mogel tudi Mihec iti za jiogrebom svoje matere. Za dečka se je zavzela ječarjeva gospa Jezovškova, ki je dečka — proti obljubi, da ji po poti ne uide — odvedla k materini krsti iu ga spremila tudi za pogrebom. Za zapuščenega dečka se od sorodnikov nihče ni zmenil — pač, odnekod s Štajerskega je prišla neka sorodnica vprašat, če je pokojnica kaj zapustila. Ko je zvedela, da nič, se je hitro odpeljala domov, ne (ia bi šla za pogrebom. Mihca, ki je sedaj sani na svetu, bodo oddali v vzgajališče na Ponovičah pri Liliji. O Pumparce, obleke, suknjiče, najboljši nakup A. Preskcr, Ljubljana. Sv Petra c. 14. Smučarske in športne čevlje najboljše vrste v vseh velikostih dobite le v trgoviui ŽIBERT, Prešernova ulica. Dev. Marija v PoHu 01» številnem spremstvu smo v torek pokopali upokojenca vevško papirnice, g. Feliksa Pintarja, ki je umrl v starosti 08 let. Zapušča dva sina in tri hčere. Kot rudar je živel skozi 20 lel v Neni-] čiji, po vojni pa se ju vrnil v domovino, kjer je i dobil v Vevčah zaposlitev, lansko leto je bil vpo-i kojen. Vsa leta je kakor hlapec Jernej iskal svojih pravic od nemških rudnikov in oblasti, ki jili pa ni našel. Pokojni je bil miren, odkrit značaj. — Lahka mu domača zemlja! Zahvala. Tukajšnji dobrodelni družbi Vin-cencijevi konferencit so darovali: Prosveta Polje, kot či.sti donos od igre 7U0 Din. I. ljubi j. del. kon-| sumilo društvo od svoj eprireditve 150 Din. — Odbor se vsem imenovanim najtopleje zahvaljuje. I Prosi pa tudi ostala društva in posameznike, ki i so prejeli prošnje, da jiomagajo lajšati bedo iu pomanjkanje domačih revežev in brezposelnih. Vevče. V novoletni številki »Slovenca je | bilo med novoletnimi inserati iz občine Dv. Mar. I v iPolju zamenjano ime: na meslo Franc Klun, mesar. Fužine, je bilo: Franc Anžur. Ta slednji pa ima v svoji hiši in gostilni v Vevčah, le mesarijo gospoda Kluna. © Barje. Vestni ekonom ljubljanski g Lap je s pomočjo bonske uprave in mestne občine organiziral kmetijski večerni točaj za barjanske posestnike, ki spadajo v območje l.jublj. občine. Tečaj se je vršil od 16. (lo _'l. t. in. Predavanja, ki so jili imeli tlijc gospodje ujir. inženjerji od bonske uprave (gg. I iiektnaii, Sa-dar, Venkov), dalje živiiiozdravnik mestne klavnice g. dr. Kune. že omenjeni g. I.np ter šolski upravitelj lit (ličar, so vsebovala vse panoge kmetijstva, ki pridejo v vpoštev na ilarju. O higieni človeku pa je govoril p. 0 in čez. Ta števila nam jasno pričajo, kako /nujo ceniti Burjuni taka predavanja. Saj pa so pozno sledili vsem predavateljem ves čas in vedno vztrajali do konca. Hvaležni so Barjani vsem prirediteljem in predavateljem. Za april je obljubi jen mladim Bar-jankani gospodinjski tečaj, ki se ga še prav vesele in komaj pričakujejo. © Kontrola mleka na trgu. Lani je mestno tržno nadzorstvo ves čas nadzorovalo kakovost mleka, ki prihaja na ljubljanski trg. Vzorce mleka Črnuče Ali lin naša občina ostala še samostojna o liri na? V smislu predvidenega novega občinskega zakona, se bodo vse manjše občine združile z večjimi občinami. Namen združitve malih občin z večjimi je, da se omogoči lažje in cenejše poslovanje. Nov občinski zakon bo predvideval tudi, da mora vsaka občina imeti svoj občinski dom. Kolikor nam je znano, se je na zadnji seji Županske /veze razpravljalo o tem. kam naj se naša občina priključi. Vsekakor naj bi naša občina bila priključena k ježenski občini. Nima pa smisla, da bi bila združena morebiti s kako drugo še bolj oddaljeno občino kakor na pr. z Podgoriško ali z Dolom, ker Podgoriea so bo združila t občino Dol pri Ljubljani. Zvedeli srno pn, da se naše občine brani občina Jezica, češ dn je ježenska občina dovolj velika. Mi smo mnenja, da naj nitš občinski odbor dela na to, da se priključimo k občini Jezici, ako že ne moremo biti sami zase. ("e se nas pa brani občina Ježica, pa lo še ni odločilno, ker smo prepričani, dn bo banska uprava odločila, da se združimo z Ježlco. Zakaj se nas pn brani občina Ježica oziroma njeni zastopniki, bomo ob svojem času že povedali Dnevna kronika 80 letnica kovačeve matere iz Preserja Ljubljana, 21. januarja. Kdo od slovenskih ljudi, ki so si tam za morjem poiskali novo domovino, je ne pozna Zakraj-škove mame, matere našega zaslužnega izseljenskega misijonarja p. Kazimirja Zakrajšika? V ponedeljek 10. januarja je dopolnila osem križev svojega življenja in se z vedrim licem in bogovdanost-jo v srcu obrnila devetemu naproti. |V Mitim t* MtnhNnitTa »nitr. socjioln« .^IHk« » "O'«*"«8 ii""1!« S. 11./?»» W II l t»32. Razpis Osem križev ima za seboj Zakrajšikova uiunia. Pa kakžnih križev! To so bili res križi v pravem pomenu besede. - Tam v Preserju pri Žalostni cori ji je tekla zibelka, tam se je tudi parocula. S svojim možem, ki je bil kovač in jo je zapustil že leta 1©12, sta pristradala majhno domačijo. Petni" «tkrat je zajokalo pri Zmkrajškoviih, petnajst lačnih ust ie bilo treba nasititi, petnajst otrok .je bilo treba spraviti do kruha. To ni kar tako. Od ranega jutra do poznega večera je j»elo kladivo v kovačnici in lakota je večkrat potrkala na duri. In vendar danes Zakritjškova mama lahko s ponosom pogleda na svoj rod. Dobro ga je vzgojila tako.ga je vzgojila, kakor zmore to le slovenska kmietska mati, ki nosi v srcu živo in neomajno vero v svojega Očeta. Enajst otrok že živi; trije so umrli v Ameriki, eden pa doma pri vojakih. Kmalu se je začel Zakrajšlkov rod seliti v Ameriko. Amerika je postala njihova nova domovina. Tam so si poiskali kruha in danes so vsi Zakraj-škovi, kar jih je v Ameriki, in jih je lepo število deset ugledni Slovenci. Sin Leo je bankir in vodja turistovske pisarne v Nevvyorku. Sin Albin m hci Ulinka sta vneto sodelovala pri »Amenkairskem Slovencu- in pri A ve Maria< ter pri ustanovitvi tiskarne »Edinost . Ulinka je celo nekaj časa kot iposlovodkinja vodila celo podjetje. Zet Jerič je urednik Amerikanskegu Slovenca- in vodja podjetja »Edinosti•. Vsi ostali imajo družine 111 posestva v Olevelandu, Nevvyorku in Chieagu. O patru Kazimiru pa itak vsi vemo, kaj je bil on za nase izseljence v Ameriki. V sorodstvu je bilo več. duhovnikov: dva župnika Zakrajška in župnik Ster-žaj. Zdaj pa so že umrli. Leta 1920 je Zakrajškova mama odšla za svojim potomstvom čez lužo. Sedem let je bila tam, pa ji kar nič ni bilo všeč. Vedno je silila nazaj, v tamkajšnji način življenja se ni mogla vživeti, čeprav je bilo tedaj v Ameriki trinajst njenih otrok, in leta 1927 se je vrnila s sinom p. "^izimirjem nazaj. Sedaj živi pri njem v župnišču pri sv. Krištofu. Vendar pa dostikrat ne ntore odoleti želji, da bi videla svoj rojstni kraj in jo mahne v Preserje. Hudo ji je, da je danes njena domačija prazna. Petnajst je bilo otrok, pa nobeden ni ostal na domačiji. , ,,. , Kar t /dna je še Zakrajškova mama kljub svojim osmim križem. Za vsakogar, ki ,io obišče, ima pripravljeno modro-Segavo besedo. »Slovenca prebere vsak dan, pa še s kakšnim zanimanjem! Vse svoje življenje je ohranila zaupanje v svojega Boga in še danes kljub svojim spoštljivim letom vsak dan pristopi k mizi Gospodovi in moli r.a svoje otroke. V nedeljo zvečer so ji zastopniki Prosvetnega društva pri sv. Krištofu s tamburaši priredili podoknico in ji čestitali; saj si je v teku teli kratkih let, kar živi pri sv. Krištofu, pridobila ugled in spoštovanje vsakogar, ki jo je videl ali spregovoril b njo nekaj besed. ' Posebno pa jo je za 80 letnico razveselilo pismo g. kneao&kofa dr. Rozmana, ki ga je pisal njenemu sinu p. Kazimir ju: »V ponedeljek 16. januarja dopolnijo Vaša mati osemdeseto leto. Bog jim je dal dočakati visoko starost ob strani sina duhovnika in jim povračuje že v tem življenju s svojo tolažbo vse muke in tru-de, ki so jih imeli za dobro vzgojo svojih številnih otrok. Vprav v njihovih otrocih je poseben božji blagoslov zanje. K temu dnevu Vaši materi tudi jaz iskreno če etitam in jinn pošiljam poseben škofovski blagoslov 7. željo, naj jih Bog obilno napolni s svojo milostjo ta radostjo. Pozdrav in blagoslov! CiTegorij Rozman, škof.« Tudi mi se pridružujemo iskrenim čestitkam in Selimo Zakrajškovi mami, da bi jo Bog ohranil še mnogo, mnogo let v sreči in zadovoljstvu! Obenem pa prosimo Boga, naj bi dal Slovencem še kaj Za krajškovili mam! Uredništvo »Slovenskega naroda* razpisuje * tem mesto za brezposelnega inteligenta, ki bi imel vsaj nekoliko vica, da bi izpolnjeval rubriko rlzpod sila in reieta«. Dosedanji sotrudnik za ta resor je namreč skozi lo silo presejal ie tisto tnalo pameti, kolikor je je imel. Pogoj za izpraznjeno mesto: strumno antifarškn mišljenje, nekoliko primerno temperiranega socialnega čustvovanja, predvsem pa nekaj humorja. Uredništvo »Sl(n>enskega naroda<, Ljubljana, 27. januarja 1033. Kol edin Nedelja, 22. januaTja: 3. nedelja po Razgla-šenju Gospodovem: Vincencij in Anastazij, mučenca. Ponedeljek, 23. januarja: Zaroka Marije Dev. Rajmund Penjafortski, Alfonz, škof. Novi grobom •f- V St. Kupertu na Dolenjskem je pretekli petek umrl g. Alojzij Jaklič, posestnik, gostilničar in mesar. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 10 dopoldne. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje! -f- V Viševku pri Rakeku je v 75. letu starosti mirno v Gospodu zaspal g. Matej Avsec, posestnik in mlinar. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesli ■— Na tehniški visoki šoli v Gradcu, je v sredo 18. januarja diplomiral z.u strojnega in-ženjerja gospod Bandel Josip iz Ljubljane. Mlademu inženjerju iskreno čestitamo. ;= Poroči se jutri, .dne 23. januarja t. I. v župni cerkvi na Homcu g. Josip Klovar, nadzornik Jugoslovanske tiskarne, z gdč. Tončko Bitene iz Kleč pri Dolu pod Ljubljano. — Želimo obilo sreče! Pozor, pozor dame „U. F." Nova zvezda na vidiku II glav živine in 60 kokoši v dimu zadušenih iptuj, 20. jan. Ko je danes, 20. t. m. na vse zgodaj stopila Ivana Krainberger, posestniea v Sveticih pri Sv. Urbanu, v svoj živinski hlev, je opazila, da je hlev poln dima in vse mirno. Ko se je dim nekoliko polegel, je s trahoto ugotovila, da je vseh 11 glav goveje živine, 60 kokoši in ena mačka, ki so se nahajale v hlevu — mrtve. Nato je poklicala domače, ki so prihiteli in ugotovili, da se je vsa živina zadušila vsled dima, ki je nastal od goreče postelje, ki je stala v kotu hleva. Vrata hleva so bila k sreči močno zapahnjena, da se ogenj ni mogel razviti, sicer bi nastala tiedogledna katastrofa za celo vas. Kdo je povzročil oziroma na kak način je nastal požar jjostelje, ki je popolnoma zgorela, še ni ugotovljeno. Sumi se pa, da je bil podtaknjen in je preiskava že v teku. Ta slučaj je povzročil veliko razburjenje ondotnega prebivalstva in sočutje s težko prizadeto posestnleo, ki utrjii veliko škodo. v Ljubljano 3 km cesta —► v Dev. M. Polje 2 km Stavb parcele no Fužinah pri Ljubljani po ugodni ceni naprodaj. Parcele leže nasproti vojaškega vežbališča, ob avto-progi Ljubljana—Dev, M. Polje. Zemljišče ima vse pogoje za cenene zgradbe. Vsaka parcela obsega 500 nr površine z najmanj 20 mJ fronte. Vprašanja interesentov sprejema in odpošilja uprava »Slovenca« pod šifro »Stavbišča« št. 18.518. Ljudsko gibanje leta 1932 Črnomelj. Po zadnjem ljudskem štetju šteje črnomeljska župnija 4.592 prebivalcev. V Ionskem letu 1932 je bilo rojenih 161 otrok, in sicer 81 dečkov in 80 deklic. Nezakonskih rojenih jc bilo tt: od teli jih je 6 ciganskih; mrtvorojeni so bili Umrlo jih je 102, moških 53, žensk 49: najstarejši je bil kruumrič Janez iz Črnomlja štev . 100. ki je bil rojen 25. 6. 1841., nad 80 let starih jih je bilo II. nad 70 let 16; v prvem letu življenja jih je umrlo 21. v drugem letu 15. — Prirastek prebivalstva v lct-u 1952 znaša 59. Doma poročenih jc bilo 28 parov: najmlajša nevesta je bila rojena I. febr. 1915,- najstarejša 20. maja 1882. Laško. Rojenih je bilo v I. 1932 — 96 otrok, in sicer 44 dečkov in 52 deklic. Vseh mrličev je bilo 85, moških 13 in žensk 42. Izmed teh jo en zmrznil, enega je ubila strela, trije so bili utopljenci. Velika je bila umrljivost otrok, tako je umrlo do 6. leta 28 otrok, do 10. leta pa 3. — Poročenih je bilo 25 parov, 3 pari pa drugod. Ostale vesti — Razdelitev poslov pri deželnem sodišču. Za letos so soduijska opravila pri ljubljanskem deželnem sodišču takole razdeljena: preds. dež. sodišča Peter Kcršič vodstvo sodišča in prez. zadeve, senat oddelka I za sporne predmete na 125.000 Din predsednik s. o. s. dr. Milko Kranjc, člana: dr. Vladimir Žclezinger in Adolf Hodnik, sodniki poedinci oddelka I: s. o. s. Anton Avsec pravde po črki P. s. o. s. dr. Vladimir Železingcr črke A do J, s. o. s. Adolf Hiidnik črke K do O ter črki Z in Ž, s. o. s. dr. Bogdan Petelin črke R do V. Predsednik senata II (trgovske pravde, menične in čekovne tožbe) vii. sod. sv. Jakob Antloga. član senata s. o. s. Anton Avsec in sodnik lajik. sodniki-poedinci v trgovskih pravdah kol pri 1. oddelku, za menične in čekovne tožbe pa sodnik-poedinec viš. sod. sv. Jakob Antloga. Predsednik prizivneinu senatu v civilnih zadevah s. o. s. Alojz Dcheljak, člani: dr. Gašo Stojkovič, dr. Jurij Stcmpihar in Srečko Ver-bič, ki jia je bil dodeljen izvršilnemu oddelku okr. sodišča. Kazenske zadeve: Senat treh sodnikov: predsednik viš. sod. sv. Anton Mladič, člana sodnika Ivan Kralj in dr. Ernest Kobč. senat petili sodnikov: predsednik viš. sod. sv. Anton Mladič, člani: Ivan Kralj, dr. Ernest Kobe. Jakob Jerman iti Srečko VerbHi. Sodnika poedinca kazenskega oddelka: dr. Ernest Kob« in Jakob Jerman. Predsed- nik obrtnega sodišča viš. sod. sv. Jakob Antloga, njega namestnik s. o. s. Anton Avscr. — Stolna Viucenrijeva konleronca v Ljubljani se toplo zahvaljuje vsem onim p. u. dobrotnikom, ki so >Slovenčevo< jubilejno nagrado velikodušno odstopili siromašnim družinam, ki jih konferenca podpira. Bog bodi obilen plačnik in obutli mnogo po-snenialcev! — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 6 od 21. t. m. je objavljen Zakon 0 trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo , dalje Konvencija o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotom med Jugoslavijo in belgijsko-lukseniburško gospodarsko unijo«, »Začasni trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Grško« in -»Transakcija z boni grške banke . Vitamini tirepe vsakogar laffa pomaranča jih vsebuje obilo. — Kinematografi v Pragi so sklenili od 20. januarja naprej dati od vsake prodane vstopnice po 20 vinarjev za brezposelne. — Polovična vožnja za velesejme. Naše železnice dovoljujejo na povratku polovično vožnjo udeležencem naslednjih mednarodnih velesejmov: V Londonu, ki bo od 20. februarja do 4. marca t. 1. V Leipzigu od 5. do 12. marca, v Lvonu od 9. do 19. marca, na Dunaju od 12. do 19. marca, v Pragi od 19. do 26. marca, v Budimpešti od 23. do 27. marca, v Baslu od 25. marca do 4. aprila, v Bruxel-lesii od 5. do 19. aprila, v Milann od 12. do 27. aprila, v Budimpešti od 6. do 15. maja, v Poinanju od 30. aprila do 7. maja, v Parim od 13. do 26. maja, v Bratislavi od 27. avgusta do 3. septembra. Vozovnice in legitimacije se bodo dobile vedno v potovalni pisarni »Putnika v Ljubljani, v Gajevi ulici. Z najmodernejšimi aparati opremljen zobni atelje dentista Ban Borisa se nahaja odslej — Zg. Šiška, Celovška ccsta 75'I. Tramvajska postaja: mitnica — v hiši gostilne »Pri Kmetu«. — Telefon 23-75. — Postaja: mitnica. Ordinira od 9 do 1 in od 3 pop. do pol 7 zv. Na željo tudi izven navedenega časa. — Izlet na Dunaj! Udeleženci Putnikovega izleta na Dunaj bodo imeli v vseh večjih in važnejših gledališčih 20—30% popusta pri rednih cenah na podlagi Putnikove legitimacije. Vsak udeleženec je dolžan, da si nabavi predpisani potni list s policijskim vizumom za potovanje v Avstrijo in ga izroči v svrho nabave avstrijskega vizuma »Put-niku v Ljubljani. Prijave se sprejemajo samo še do 24. t. m. do 18. Vožnja tja in nazaj je v lil. razr. 296.50 Din, v II. 433 Din. Cena celokupnega bivanja na Dunaju 1370 Din odn. 990 Din. — Devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo se bo vršil v času od t. marca do 30 novembra t. I. na banov, trsniei iu drevesnici v Kapeli pošta Slatina Radenci. V tečaj se sprejmejo dovolj razviti in zdravi mladeniči v starosti od (6 let naprej. Pouk je praktičen iu teoretičen. (Jojenci dobe prosto stanovanje, popolno prosto oskrlio iu mesečno po Din 50 zii nubavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisane in primerno kolkovanc prošnje katerim je priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in nravstveno spričevalo, ter zn mladoletne izjavo starišev. da puste svojega sina v tečaj, naj reflektanti pre!* Din; inž. Teržan: Več dobre krme. 20 Din: štibler M.: Zadružništvo. II. del, 10 Din: Iv. Albreht: Dom na slemenu, povesi, 16 Din; Pire dr Ivo in Bojan: Higijena, učbenik za 3. in 4. razred srednjih šol, j 40 Din; Milkovič A.: Pravljica ir. gozda, 12 Din; Ozvald: Osnovna psihologija. 32 Din; Bervar-Mu-nih: Krožne tabele za uporabo sinuških maž, 10 Din: Pedagoški zbornik, 28. letnik. 24 Din: Jules Verne; Dvajset tisoč milj pod morjem, jiovest, broš. 28 Din, vez. 40 Din. — Trgovci in obrtniki! Ali ste že vložili prijavo /a prldobnmo? Potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. In sicer: Davčna prijava ža pridobnino. pola 1 Din, Pripomoček za sestavo napovedi za pridobnino, komad 2 Din. Davčna prijava za pavšalno plačevanje poslovnega davka, komad 1 Din; istotain se dobe tudi druge davčne tiskovine. — V dobi napredka napravi človek, kateri ne neguje svojih zob, dvojno slab vtis, dnevno čiščenje z odlično osvežujočo Chlorodont zobno pasto ne stane mnogo. Tuba 8 Din. — Lesna industrija! Žage gatarice, mlinske nože za skobelnike le la blago vseh dimenzij, kupite najugodneje pri »Jeklo«. Stari trg. — iFranz Josefova« grenčica nudi pri hemoroidih prijetne olajšave. Koroška Bela Veteran delavstva. Pire Matija iz Javornika, je bil pokojnin v petek poj>oldne na Koroški Beli. Star je bit skoro 80 let in do zadnjega še izvrsten pešec. Le malo časa je ledal in še to bolj radi starostne oslabelosti kot radi kakšne prave bolezni. Pokojni je služil tudi v Radeekijevi armadi na Italijanskem. Zasluženo pokojmno le malokdo toliko časa uživa kot jo je 011, ki je bil res prava slovenska in delavska korenina in verna krščanska duša. N. v m. p.! Zanimivo je tudi to, da je najstarejši žirpljan tovarniški geometer g. Kren. ki bo letos in sicer 18. febr. obhajal že 90 letnico rojstva. Blagemu g. Krenu že sedaj želimo še veliko tolažilnih ur v krogu dobre družine! Nesreča v javorniški tovarni je zadela delavca J. črva iz Kor. Bele. Železo mu je padlo tako nesrečno na obe nogi, da je omedlel. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico na Javorniku. Upati je. da kmalu okreva. — Vse mora z naglico delati, zato ni čudno, da so nesreče tako pogostne. V ponedeljek 23. jan. ob pol 20 bo zo]>e,t redni sestanek -Materinskega odseka,- KPD, pri katerem bo predaval zdravnik g. dr. Bartol Keržan z Jesenic. Samo za članice! Ne pozabi, da je zdaj čas naročiti knjige Mohorjeve družbe . Naročnina. 20 Din za 6 knjig, se lahko vsak čas izroči v župnišču. Jesenice Na Javorniku je umrl tovarniški vpokojenee Matija Pire, ki bi bil prihodnji mesec dojiolnil 90 leto svojega življenja. Bil je v tovarni zaj>o-slen kot strugar in že nad 80 let star, je še vedno vsak dan redno prihajal na delo. Čast in spoštovanje takim možem dela. Krekovo prostorni društvo ponovi drevi ob 8 zadnjič Abrahamovo opero Viktorija in njen huzart. Vstopnina je znižana. Zelo umestno bi bilo, da bi tudi Jesenice vsaj dvakrat tedensko javljale vrmensko poročilo, oziroma stanje snega. Tudi ko drugje že davno ni več snega, so Jesenice še vedno izhodišče za ziin-sko-sportne ture. Na Rošci je smuški teren ugoden še pozno spomladi in prav radi tega je bila postavljena na Rošci planinska koča, ki nudi smučarjem varno zavetišče. K ran3 Uspelo predavanje. V ponedeljek 16. t. m. ob pol 2 popoldne se je vršilo v dvorani Ljudskega doma davčno predavanje g. Franca Žagarja, kon-zulentn zbornice za TOI. Obrtniki kranjskega okraja so s številno udeležbo _ bilo je nad 200 udeležencev. med njimi nekaj trgovcev in močna skupina mlinarjev — pokazali, da so doumeli važnost predavanja. Med mlinarji se je pojavilo stremljenje, izraženo v obliki želje: ločeno imeti svojo organizacijo. Mlinarji in Žagarji res dosedaj niso bili nikjer. Niso imeli svoje organizacije, niso pripadali zadrugam. To njihovo stremljenje je pa prišlo eno leto prepozno. Če bi pred letom dni. to je pred 9. marcem 1932 ustanovili svojo organizacijo, bi to lahko storili. Sedaj po novem zakonu to ni mogoče in bodo avtomatično — kolikor že niso — v kratkem času pripadli jhkI Zadruge. Ježica Občinsko gospodarstvo. Pri občini pripravljajo, da se predloži javnosti na vpogled skozi 15 dni vsem občanom računski zaključek za leto 1932. Računski zaključek bo na vpogled gori ome-| njeno dobo, v kateri si vsak lahko vpogleda občinsko gospodarstvo in nje poslovanje. Vsak ima pravico, da si računski zaključek pogleda, kakor tudi vse račune iu iste lahko tudi prepiše. Čas, | kedaj bo računski zaključek na vpogled, bo ob-■ javljen pred cerkvijo, kjer se objavljajo vsi razglasi. Dolžnost vsakega občana je, da se te pravice posluži. Katol. prosvetno društvo bo priredilo danes ob 3 popoldne v Društvenem domu filmsko predavanje »Dolomiti«. Vsi vabljeni. S<. Jernej Pogorel je kozolec Viktorja Črneta s Hrvaškega Broda. škoda je precejšnja, ker je jwgoreIa tudi krma 7m živino. — Kako je ogenj nastal, se ne ve. Čudno pa je, da je bilo v tej vasi zadnja leta že več sličnih požarov. Lep dar je o priliki svojega godovanja poklonil godbi prosvetnega društva, naš vrli g, duh. svetnik Lesjak. Bog živi še dolgo vrsto let našega dičnega. splošno ljubljenega gospoda Antona! Upravne izpremeinho. V zadevi upravnih iz-prememb so se pretekli četrtek posvetovali v Kostanjevici župniki, župani in šolski upravitelji. Baje se bo šentjernejska občina odcepila od krškega okraja In priključila novomeškemu. To bi bilo v mnogih ozirili ugodno za nas, ker smo r prometnem oziru z mestom bolj vezani in Je bila tudi doslej skoraj vsa trgovina (prašiči, ži vina) usmerjena tja. Živahno društveno življenje, člani Prosvetnega društva vežbajo »Skapinove zvijače in spi voigro Mlada Breda«, otroci Marijinega vrtr »ftolo v nebesih«, cojenke Gospodinjske šole ]■■ - Dva materi«. — O, to bo še teatra pri nas \ letošnjem predpufdu. Snoje, ki je zajiadel zadnje dni, Je mnogim prav dobrodošel. Težko je bilo za drva; sedai pa jih bodo po snežnem tiru zojiet lahko spravijaii z Gorjancev. Mariborske vesti: Borza dela za intettgente Naraščanje brezposelnosti med našo inteli-jenco je do vedlo vseh večjih mestih v okviru nedavno iz istih časovnih potreb nastale Zveze mladih intelektualcev« v Mariboru. Borza dela /a inteligenčne stanove l>o skrbela za to, da kolikor največ inogoče zaposli v posameznih krajih brezposelno inteligenco in ji tako pomaga \ njenem težavnem in vse naše jiozornosti vrtilnem socialnem stanju. Zavedati se namreč moramo, da ie največja socialna nesreča vpru\ naraščanje brezposelne inteligenčne mladine ne le zanjo samo, ampak tudi m državo. Zakaj mladina le ob delu raste in se vzgaja v zmožne in koristne voditelje naroda in države. Če ne liouio zanaprej posvečali več jMižnje prav naši inteligenčni mladini, sj bomo zgradili slalx> bodočnost tako v na- rodno-kulturiiem kakor v državotvornem smislu. Zato iskreno pozdravljamo to zamisel >Zvwe Tnol 4 popoldne v lokalu Delavske zlx>rnice (Sodna ulica 9.) 111. nadstropje desno (druga v ruta), kamor naj se blagovolijo obračuti interesenti tako iz vrst delodajalcev, kakor članov Zveze. — Borza sprejema prijave za vse vrste umskega dela in zaposlitev, zlasti še inštrukcij itd., ki jih bo posredovala brezposelnim inte-ligentom. □ Novi načrti zn tržnico. Naša vest, ki smo jo pred dnevi prinesli, dn se na občini bavijo z načrti zgraditi tržnico za živilski trg in mesarje v prostorih sedanje Dravske vojašnice, ki naj bi se v ta namen preuredili, je vzbudila v vseh zainteresiranih krogih splošno odklonitev. Enoglasno mnenje jc, da je istura podr-tina, ki nosi naziv Dravska vojašnica, za take namene neprimerna in bi tudi preureditev stala več. kakor lopo novo poslopje. Prav tako pa je neprimeren tudi novi načrt, d« l)i stala provi-/orična tržnica na celem prostoru med mostom in Bergovo hišo. Bilo bi neumestno samo začasno (Kislopje, ki bi )xileg tega še stalo svojih 800.000 Din. |M>staviti nn prostoru, ki je dam* v našem mestu najlepše stavbiSČe in ki mora biti slej ko prej zazidano. Sedaj so prišli neku-teri z novim projektom, ki bi bil sprejemljiv. Stavbišče med mostom in Bergovo hišo je namreč tako veliko, dn bi bilo tu dovolj prostora za impozuntiio stanovanjsko in trgovsko stavbo s primernim dvoriščem, /adnj za dvoriščem bi pa šc ostalo dovolj prostora za mesarsko tržnico. Skozi hišo pa naj bi se napravil širok prehod, kakor ga imajo n večjih mestih mnogo I hiše. opremljen eventnelno s trgovskimi lokali. Tako bi ostali mesarji v neposredni bližini trga. | na prostoru ki jc vsem ugoden, obenem jwi bi | bila sedanju odprtina izpolnjena s primerno stavilo. K likor nam jc znano, je že dokaj in- , teresentov. ki se zanimajo zu stavbišče poleg ; mosta. r, Predavanje o francoskih Alpah. Gospa I Tli. Vnthoine, predavateljica pariške Mliance francaise Iki predavala \ torek. otrošilo za prehrano 22«.0(X) dinarjev. Zaposlenih je i/ sredstev pomožne akcije 120 družinskih očetov in njihova mesečna me-; | zda znaša Din 115.000. — Nakaznic za živila pri j trgovcih je bilo doslej izdanih za 30.000 Din, v gotovini pa je bilo v izredno nujnih slučajih razdeljenih 20.000 Din. Poleg tega se je doslej ; razdelilo skoraj |x>l vagona moke, veliko drv | in premoga, stare obleke in obutve. Dotok sred- | ste\ iz javne dobrodelnosti, ki je letos izredno velik ter lx> znašal predvidoma skupno 350.000 dinarjev, nikakor ne lx> zadostoval, dn l>i sc pomožna akcija vodila še dalje v tem obsegu. ( Približno toliko ho morala žrtvovati še občina, da se zajezi naval bede. ki je letos zajel naše mesto, kakor je od svojega obstoja ni videlo. □ Smrt kosi. V Vojaški ulici H jc ugrabila smrt 76 letnega vpokojenega finančnega nad- . preglednika Antonu Smodeja. Blagegu jx>koj- | nika polože danes popoldne ob pol 4 na mestnem pokopališču k večnemu počitku. — V Mnisnici je umrla v nežni mladosti 12 let hčerka finančnega nastavljencn Brigita jurše. Pogreb l>o danes jjopoldne ob 4 i/, mrtvašnice na mestno pokopališče. — Na Meljskem hribu je umrl ugleden posestnik Ivan Visočnik v krepki moški dobi 51 let. Pogreb l>o v ponedeljek ob 3 popoldne iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Hanjkim svetila večna luč. Preostalim naše globoko sožalje. □ Občni zbor zadruge Mariborski teden« K) prihodnji četrtek, dne 26. januarja v posvetovalnici mestnega magistrata. □ Novi odbor SSK Maratona. Na petkovem občnem zboru SSK Maratona, o katerem smo poročali v včerajšnjem Slovencu«, je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik dr. Alfonz Wankm(iller, podpredsednik dr. Fran Valoveč, tajnik .Tojo Goleč, blagajnik Ivan Kurnik, gospodar Ciril Grašek. odbornik dr. F. Meško. Načelniki sekcij: težkoatletske .lože Vidic, lahkoatletske Jože Smerdel, zimskosportne Franc Kramberger, vodno-sportne L. Šef, kolesarske Franc Štrucelj, rokometne Fika Smerdel, damskn Ivka Hojnikova. — Občni zbor so posetili med drugimi tudi predsed- (>0—90, race 20—30, domači zajci 5—20. Divji zajec 25—28. — Perutnine je bilo skupaj okoli 500 komadov. Na Speharskem trgu je bilo skupno 36 S peharjev, ki so pripeljali na trg 131 svinj. Cena svinjskemu :nesu je precej stalna ter malo visoka: meso s kostmi 11 —12, izluščeno 12—14. riba 16— 1H, zaje 13—14, salo 14—15,, slanina 13 do 14, pljuča s srcem 7—8, jetrn 10— lt, rebrcn 10—12, glava z jezikom 6—7, ledvice komad 2 do 3, noge t—2. — Na trpi živinske krme je bil dovoz slab. Samo 2 voza sena po Din 85—95 za cent in voz otave po 85 Din. Slame 5 vozov jw> 65 —70 Din. Kadi slabega dovoza je cena senu nekoliko poskočila. □ Poceni meso. V ponedeljek, dne 23. t. m. od 8 naprej se l>o prodajalo na stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici 160 kg govejega mesa j>o 4 Din in sicer na oselio 2 kg. □ S čuvaji se ni šaliti. V gozdu pri Čre.š-njevcu v bližini Slov. Bistrice sta trčila skupaj 27 letni posestniški sin Štefan Brumec in neki lovski čuvaj. Pri tem jc padel strel in Brumec je bil zadet od šiber v roko in nogo. Hudo ranjen se je skušal zavleči do Pragerskegn, da bi z vlakom odbite! v bolnišnico, pa je omagal se pred postajo. Ljudje so ga našli ter gu spravili na toplo. Nato pa so telefonično obvestili mariborsko rešilno postajo, ki je oskrbela prevoz ranjenca v ludnišnico z reševalnim avtomobilom. G Prleško gosiiivanje Iki letos na Pobrežju. Bo to zopet pristna prleška prireditev z gibajcami in sličnimi dobrotami naše Prlekije in pristnim prleškim veseljem. Q Brezplačne avtobusne legitimacije. Ravnateljstvo mestnega avtobusnega prometa javlja, da so brezplačne avtobusne legitimacije, izdane za leto 19:12 veljavne satno do 31. januarja t. 1. □ Prvi slučaj posredovalnega postopanja. No- 50 letnica zakonskega življenja Sv. Peter jkkI Sv. Gorami. V nedeljo, 27. januarja praznujeta popolnemu na tihem, v krogu svojih otrok 50 letnico zakonskega življenja dve čvrsti slovenski korenini: Jože in Neža Novak, posestnim v Dek-inanei župnija Sv. Peter |kmI Sv. Gorami. Ta redek dogje in orglja v slavo božjo nad 55 let. Štirim župnikom je že služboval v tem času. Zu zvesto službovanje je prejel ob 5<> letnem slilžlieneni jubileju javno polivalo knezo-škof. lavant. ord i norijo ta. Bazen organistovske službe opravlja službo občinskega tajnika nad 50 let. Sedmim šentpeterskim županom različnih političnih prepričanj je zvesto služil. Marsikatero piko je moral pobrati nn rovaš svojega prepričanja od odločujočih veljakov, vendar ostal je zvest svojim načelom — zvest iz dna duše katoliški stvari. Kot občinski tajnik ni bil nastavljen le v domači občini, temveč prejšnja leta še v občinah Lastnič, Sedlarjevo in Imeno. Imel je za vsak dan v tednu določen posebni uradni dan v raznih sosednih občinah, od katerih so nekatere odaljene od njegovega doma do 3 ure. lo je bil napor, ki ga je bila zmožna prenesti le žilava postava, knkor je njegova. V domači občini je bil dolga leto občinski odbornik. Bil je soustanovitelj Posojilnice v Sv. Petru, v katere nnčelstvu deluje že 33 let, bil tudi soustanovitelj Prostov. gasilnega društva v Sv. Petru; je agilen poverjenik »Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani«, dalje sodni cenilec in izvedenec. V Kat. prosvetnem društvu sodeluje že dolga letu. Jubilant je pa tudi narodnjak, du mu kmalu ni pura. Za časa izza narodnostnega boja je bil vedno v ospredju med onimi, ki so se navduševali zn slovensko stvar. Tako je iz. tiste dobe znano, da jc kot občinski tajnik vrnil zagrizenemu nemškutarskemii okraj, glavarja v Brežicah uraden dopis, ki je bil pisan v nemščini, z dostavkom. da županstvo uradu je le v slovenščini. Iz starih sjiisov domačega gasilnega društva je razvidno, da je kmalu jk> ustanovitvi društva odstopil kot tajnik in član, ker inu društvo ni hotelo dovoliti uradovanja v slovenskem jeziku. Poleg vse te delovne vsestrunosti pu se jubilant mnogo bavi z zlaganjem lepih, predvsem cerkvenih pesmi. Njegove posmi. ki se vsled .1........'.».»i! „w11 i L- •« io odloku kn.-šk. ordinarijata in še naprej poučevala verouk, izpostavila državno oblast preziranju in posmehu. — Vsled tega se je vršila lansko leto meseca oktobra nova razprava pred okrajnim sodiščem v Konjicah. Zaslišanih je bilo več prič, od katerih pa nobena ni izrečno potrdila, da 6ta gospoda pokazala kak odpor in prezir proti državni oblasti. Zato je okr. sodišče v Konjicah oba oprostilo. Proti tej oprostilni razsodbi pa je državno tožilstvo vložilo pri-ziv. Zato se je vršila danes pred tukajšnjim okrožnim sodiščem prizivna razprava. Mali senat so ....... ..... , 1 11"! '* t. illUi »UUIAVC111 1 I .. I • 11 „ 1 fl/. JJI L, , i, ■ .ION svoje domačnosti posebno odlikujejo, w raznesli | ivorili. sodni nadisea dr. Brečko in dr. Mak. va uredba o posredovalnem postopanju bo najbrže i tere njegove pesmi si je narod osvojil kot nPerunc priredi v nedeljo 29. januarja v slučaju ugodnega vremena motoskyjoring in sicer iz Maribora do Ruš. Prijave sprejema načelnik sekcije, trgovec Črepinko, Meljska cesta 2. Start bo ob 13.H0 jned hotelom »Meran«. □ Kolonija vagonarjev sloji. V Dajnkovi ulici je zrastln iz tal v nekaj dneh nova kolonija brezdomcev. zgrajena iz starih tovornih vagonov. Trinajst takih vagonov stoji v vrsti, po dva in dva skupaj. Delavci mestnega gradbenega urada so jih preuredili: na vsakem vrata, dvoje velikih oken, v notranjosti pa štedilnik in skozi streho dimnik. Stoje pa na betonskih podstavkih, zavarovani proti talni vlagi z gramozom in ugaski. Vagone je dobila občina od železniške delavnice v zelo slabem stanju. Treba je bilo pokrpati stene, strop in pod. V prihodnjem tednu se preseli v ta stanovanja 13 družin iz barake Kraljeviča Marka — v vsak vagon ena družina. Boljša bodo ta borna vagonska stanovanja, kakor neznosno ozračje v omenjeni baraki, ki bi jo občina sedaj podrla, da je dobila nekaj vagonov. Nameravala je jiostaviti kolonijo iz 35 vagonov, železniška uprava pa jih je odstopila samo 13. Za dobavo ostalega števila se vršijo še pogajanja. — Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josei« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. _____ je pe^ srcriu«. katero omenja zgodovinar Orožen v knjiiri »Dekunija Kozje«, zložil naš jubilant. Sam dober krščanski oče je ob strani svoje blage in mile žene, dolgoletne cerkvene pevke — vzgojil tri hčere in sina v strogo katoliškem duhu. V njegovo hišo zahaja le dobra knjiga in katoliško časopisje. Visoka leta, skrb. trajno in naporno delo. vse to je postavi naših slavljencev sicer nekoliko že ii|x>gnilo, dočim je njtin duh še mladostno čil. Pridružujemo se čestitkam mnogih in želimo slavljeiicema. naj ju dobri Bog ohrani v zdravju in zadovoljstvu, da bi mogla dočakati še biserni jubilej. Celje Pl«i .........i-____________Kotavdaeija. Dne 19. in 20. t. m. se je vršila nil^Maribors^kega smučarskega^kluba Parma ter ! kolavdacija onih del, ki so v zvezi s kanalizacijo delegat lahkoatletske Zveze Bergant, ki so česti- ptujske bolnišnice in hiralnice ter drugimi napra- ............• ■ • i ■ l • I .1 , t. ■ rdfi l>lli ifii'1*. i i 4 1 T f 1/ a Ilonfflf II Dlllln l(\tl tali klubu spričo lepih uspehov, ki jih je dosegel v preteklem poslovnem letu na športnem polju □ Mariborski gasilci in rešcvalci. Mariborsko prostovoljno gasilsko in reševalno društvo bo podajalo račun o svojem hiševanju v minulem letu v ponedeljek, dne .10. t. m. Občni zbor se vrši v posvetovalnici depoja na Koroški cesti oh 20 zvečer. Na dnevnem redu je med drugim tudi izvolitev novega vodstva ter izpopolnitev nekaterih važnih izpraznjenih funkcijskih mest. □ V Kam niči uprizori v nedeljo 22. t. m. ob 3 popoldne tamošnje Prosvetno društvo v novo-poslikani Slomškovi dvorani Gogoljevo komedijo »Zenitov«. Prijatelji poštene zabave pridite! □ Cene na trgu padajo. Včerajšnji trg je bil zelo dobro založen, zlasti s poljskimi pridelki in sadjem. Kupčija ni bila prehudo živahna, ker sc v mestu že pozna visok 8—10. ohrovt 2—3. hren 6—8. peteršilj 0.50, italijanska gluvnata sulata J2, endivija 1.—. motovileč t.—, radič 10—14. š|>i-nača t.—, koleraba t.—. — Sadje: jabolka 1.50 ).. 4.—, hruške 3—6. suhe slive 6—10. orehi 6.—, Uiščeni 16—18. — Mleko 2—3. surovo maslo 22 do 24. čajno maslo 34—'36. domači sir T—8, ku-umo maslo 32. jajcu 1 — 1.50. Perutnina: kokoš >0—25. psr piščancev 25—65, gos 60— 80, puran vami, ki ste jih izvršili tvrdki Dengg iz Ptuja ter Ussar iz Maribora. Člani komisije so bili inž. Sko-berne in inž. Dolenc kot zastopnika banske upra- ; ve, primarij dr. Ktthar kot šef bolnišnice in upravitelj Vuk kot vodja hiralnice. Komisija je ugotovila, da so V6a dela v splošnem solidno in pravilno izvršena. Nesreče in nezgode. Ponesrečila se je 20 letna Neža Zebola, hči viničarja od Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji. Pri zaviranju je padla pod voz ter se pod kolesi hudo poškodovali. Ivana Vajsbaher, vini-čarka iz Zg. Velovleka je padla s polnim škafom vwle na glavi in si zlomila levo nogo. — Pred trgovino Vrabel v ltuju je padla 8-letna Marija j Vojsk, hčerka posetnika iz Velovleka in si zlomila j desno roko. Vse tri ponesrečenke so pripeljali v j ptujsko bolnišnico. Pomožna akcija. V ublažitev bede in pomanj- j kanja je bila tudi v Ptuju ustanovljena pomožna akcija. Ta akcija pa sc ne razvija tako, kakor se je pričakovalo. V »Mladiki« se je sicer otvorila ljudska kuhinja, ki pa bo obratovala radi pomanjkanja sredstev le v manjšem obsegu. Želeti bi bilo, da bi ptujska javnost jiokazala več umevnnja za velike potrebe in bedo, ki je zajela nižje sloje. — Tedensko službo ptujskih gasilcev od 22. do '49. t .m. ima druga desetina prvega voda in sicer če to vod j« Ernst t laseh in desetnik Vinko Zujšek. Reševalna služba šofer Kari Pentekar. desetnik Kropf, od moštva Pogačnik in Regula. e/ Z občinske seje mestne občine celjske. V | domovinsko zvezo so bili sprejeti: Karel Covnik, ! orožniški etražmojsler v p., Alma Karlin, pisatelji-I ca in posestnica. Marija Zakušek. kuharica, Franc j Goršek, delavec, Martin Vengust, delavec, Marija | Pavlič, kuharica. Ana Guzej, služkinja; Anton Voh, delavec in hišnik; Karel Cvahte, kurjač drž. žel.; ' Marija Kokot, vdova po upokojencu; Cerar Gabri-! jela, kontoristinja; Alojzij Reuter, trgovski pomoč-! niik; šest prošenj za sprejem v domovinsko zvezo I je bilo odbitiih, ker niso prosilci zadostili zakonskim i predpisom. Izdano je bilo obrtno dovoljenje za iz-i vrševanje tovarniške obrti g. Lebiču Ignaciju. Skle-! njeno je bilo. da mestna občina ne bo nastavljala posebnega desinfelktorja, temveč bo te posle opravljal mestni sluga g. Sohvvarz. Odklonjena je bila prošnja društva hišnih posestnikov za ukinitev ku-luka. Na dnevnem redu je bilo zopet vprašanje vo-i jašnic. Sklenjeno je bilo stopiti v stik s celjskim ; vojaškim poveljstvom in ponuditi v zamenjavo ob-; jekte, ki so last mestne občine, za staro okrožno | sodišče nasproti magistrata. Nadalje je bilo sklenjeno, da se reducira število delavcev in profesio-ntetov pri tehničnem oddelku za sedem oseb; sedaj je vseh 18. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje, kako omiliti brezposelnost. Radi tega vpra-, Sanja se je vršila pred nekaj dnevi anketa in se je 1 sklenilo, da je treba pričeti z javnimi deli. V poštev pride tukaj predvsem regulacija Savinje in pritokov Koj>rivnice in Ložnice. Regulacija Koprivnice bi stala 1.040.000 Din, Ložnice pa, če b! se reguliralo le deloma. 500.000 Din. Delo bi se lahko razdelilo, en del od Dobrove do železniške proge, ki je regulacije najbolj potreben, drugi del pa od železniške proge do Voglajne. Ta regulacija bi stala z odkupom zemlje 560.000 Din. Glede sredstev pričakuje občinski svet, da bo dobila mestna občina iz državnega proračuna za javna dela 200 tisoč Din. iz fonda za podpore brezposelnih v dravski banovini 100.000 Din, 100.000 Din naj bi dala mestna občina iz obresti posojila za regulacijo Savinje. okoliška občina pa naj bi prispevala prav tak znesek. Nadalje je bilo sklenjeno, da se od 1. februarja j>obira za svežo slanino 50 par. za soljeno slanino 10 par, medtem ko je mast takse prosta. Sčr »Čuvajmo naše morje« je geslo, pod katerim se vrši današnja matineja tukajšnjega odbora Jadranske straže. Prireditev je vstopnine prosta. Z ozirom na velik naroden pomen prireditve je dolžnost vseh, da veliko dvorano Celjskega doma ob 11 dopoldne napolnijo. Pišece sodnika okrožnega sodišča dr. Brečko in dr. Mak. Obtožen-i ca je zagovarjal dr. Anton Ogrizek, ki je med ■ drugim izvajal sledeče: Pomen zakonite določbe : je ta, da mora kdo kako zaničljivo dejanje storiti ; namenoma zato, da bi vzbudil posmeh in prezir-; ljivost v javnosti. Tukaj pa je šlo le za vršitev dušnopastirske dolžnosti in manjka torej subjek-! tivni in objektivni znak tega delikta. Gre le za pravni konflikt med državno in cerkveno oblastjo, katerega je povzročila državna oblast sama, ker ni postopala po dosedaj veljavnih predpisih in po dosedanji praksi. Da prosvetno ministrstvo ne more brez odobritve škofijstva razrešiti od njega nastavljenega kateheta, dokazuje jasno slučaj iz Celja glede gosp. prof. dr. Franca Jakliča. Prosvetna oblast ga je nastavila brez odobrenja la-vantinskega škofijskega ordinarijata. Ker pa mu škofijstvo ni dalo potrebne misije, je prosvetna oblast morala svojo nastavitev umakniti in gosp. dr. Jaklič je moral nazaj na svoje dosedanje mesto v Ljubljano. — Preziranje ni tolmačiti tako, da je že vsako dejanje preziranje, ampak mora biti podana tudi okolnost, da se hoče hudobno omalovaževati oblastno odredbo in se iz nje norčevati. Za protivno dejanje kot tako pa v tem slučaju ni nikake kazenske sankcije. Po zagovoru dr. Ogrizka se je senat umaknil k posvetovanju. Po odmoru je bila razglašena sodba: gg. župnik Bezjak Jožef in vikar Bohanec Franc se obsodita po § 130/2 k. z. na globo 300 Din ali v slučaju neiztirljivosti na 5 dni zapora pogojno na dve leti. Z zadevo se bo še bavil stol sedmorice radi varstva zakona. Ljudsko gibanje. V preteklem letu smo se tudi pri nas dobro gibali. Saj jih je precej izmed nas jireteklo leto |»mrlo. a se jih je tudi nekaj rodilo. Umrlo je v prejšnjem letu 51 Pišcčanov. Poročilo so je 25 parov. To vam je bil velikokrat naš Knr-lek. ki je sedaj nn orožnih vajah pri ričetu. lušteu ' in vesel. Rojenih je bilo 88. Seveda je nekaj tie-i dobrodošlih med njimi, a kaj se hoče. | Prireditev. Katoliško prosvetno društvo po-■ novi v nedeljo, 29. t. m. znano novo ljudsko igro •»Guzajr. Kdor je igro videl na Štefanovo, vsak jiravi, da jo bo šel še gledat. Vstopnina bo tokral zelo nizka. Zato na svidenje domačini in okoličani v obilnem številu/ Plebiscit - radi živilskega trga Pluj, 21. januarja. Med Slomškovo in Miklošičevo ulico je stala mogočna stavba, stara avstrijska vojašnica. Ta stavba ni samo kvarila lice mesta, ampak je tvorila tu-i di resno prometno oviro. Že pred svetovno vojno je ' občina dala lo vojašnico porušiti, da bi pridobila i na novo nastalem |>rostoru obširen trg. Ostale so še nekatere stare hiše, ki so bile obsojene na poruše-J nje. Tekom zadnjih let je občina la poslopja poru-I šila, da je bil prostor končno prost. Ker sedanji i prostor za živilski trg v nobenem oziru ne odgovar-I ja zahtevam, je določil občinski svet za živilski trg I nov prostor, ki je. za to mnogo primernejši. Lansko 1 jiomlad so se pričela preureditvena dela dela, ki so trajala do zime; občina je investirala v ta dela skoro četrt milijona dinarjev. Napravila je lep mo-i deren Irg in ko je bilo delo končano, je sklenil občinski svet, da se živilski trg s 1. januarjem preseli i na novi prostor — sedanji Tyršev trg. Napravil pa 1 je pri tem usodno napako, ker je odredil, da se mora preseliti le del živilskega trga. Hudi delitve trga so nastale mnogotere tehtne pritožbe lako iz krogov prodajalcev, kakor nakupovalcev. Zupan je | nato sklical sejo upravnega odbora, da o tem vprašanju sklepa. Odbor pa ni prišel do pozitivnega sklepa; odločil je samo. da se mora vrniti del živilskega trga z novega prostora z.opel nazaj na staro mesto. 0 končni usodi trga j>a je prepustil odločitev ptujskemu prebivalstvu, ki naj se v plebiscitu izreče, ali je za premestitev živilskega trga na novi j prostor, ali pa zn ohranitev trga na dosedanjem ! mestu. Po mestu krožita v svrho izvedbe t( ga čudnega plebiscita in sicer ena za dosedanji prostor, druga pa za prostor na novourejenem Tyršovem trgu. In na podlagi teh dveh okrožnic s podpisi prebivalstva bo šele občinski svel definitivno sklepal, na katerem prostoru ostane trajno živilski trg. — Ako presojamo celo zadevo iz. objektivnega »tallSSp, pridemo do zaključka, da je novi prostor na Tyrso-vem trgu edino primeren za živilski Irg in lo ne le iz prometnih, ampak tudi iz higijenskih ozirov iu ker .je primerno urejen. Dosedanji prostor na Slovenskem Irgu je namreč izpostavljen prometnim rt,t l.snll ulfr,*,, lroi* in ,-»,>/.,»> n r^.. .1» ..n .... litim V>J ' "^11 .-.»...... i.vt ,., . .,,,tj,I, ,,, ,iv g,, vorimo o higijenskein iu estetskem oziru. Vredno je 5e omeniti, da *nnša daljava med obema trgoma vdih 10 metrov ,,. KULTURNI OBZORNIK Premiera Vombergarjeve „Vrnitve" na ljudskem odru Med letu, kA je Vombergnrjeva komedija »Voda v tako kratkem času kot doslej še nobeno drugo odrsko delo ne domačega ne tujega pisatelja osvojila vse slovenske odre, se je na gledaliških deskah Prosvetnega društva v Preski pojavila že druga drama istega pisatelja, trodejanka »Vrnitev«. Kakor prva, tako je tudi ta drama verna slika našega sodobnega kmetiškega življenja, in to še toliko bolj, ker je to življenje zajeto od resne strani in je po svoji idejni plati globlji'. Dejanje se vrši na Zaplazu, lepi planinski kmetiji na Gorenjskem — Premiera v Preski je imela nedvomen uspeh. Pripomogli so k temu tudi igralci, ki so igro prav dobro razumeli in se znali vživeti v svoje vloge. Pohvalno naj omenim zlasti Petra (Miha Duhovnik), .Jerico (Rezika Peternelj), Janka (Lojze Bernik) in Lenko, staro zaplaško deklo (Franca Košenina), ki so v vlogah res zaživeli. Pa tudi ostali so se dobro potrudili. Igra je na gledalce napravila močen vtis in je bila tudi ob ponovitvi dobro obiskana. Ljudska drama Vrnitev je v resnici naša. Vsi značaji, govorica in običaji, vzeti iz nnše Go-renjske, so tako pristno naši, slovenski, da nehote začutiš, kakor da se vse to, kar gledaš na odru, v resnici dogaja okrog tebe. Še zrak, ki veje z odra, se zdi, da ima oni prijetni svojstveni duh našo kmečke hiše. Vombergarju ne služi le pozorniea, pri njeni živi tudi ozadje, vsa okolica; vse sodeluje povezano v prijetno, realno celoto. Dobro pozna dušo gledalca, kateremu za najtežjimi prizori vedno nudi oddiha, za kar porabi tu lahkotne scene iz intimnega življenja hlapcev in dekel na Zaplazu. •Vse lo pa ne kvari celotnega občutja, vse je povezano s prizori glavnega dejanja v organsko celoto. Z Vrnitvijo.', nam je Vombergar ustvaril delo, ki ima vse komponente prave ljudske drame in bo prav gotovo našla pot čez vse naše odre, zlasti iz dveh razlogov: prvič je igra sodobno domače delo, torej našemu razumevanju in čuvstvovanju bližja kot kaki tuji proizvodi, drugič pa tehnično ne stavi na režiserje nikakih težjih nalog, vsled česar jo ho lahko igral vsak, tudi najskromnejši oder na deželi. Kakor čujemo, je Vrnitev;: te dni izšla v knjigi, ki jo iz povedanih razlogov in pa, ker radi lepote Vomberearjevih značajev učinkuje izredno plemenito na gledalce, vsem odrom najtopleje priporočam. Prof. Vinko Bernik. Pri zimskem športu NIVEA-CREME... OLJE Nadrgnite si pred odhodom na planine vsa svetlobi in vetru izpostavljena mesta z Nivea-Creme ali Nivea oljem ter ponavljajte to masiivnje med potjo po potrebi čim večkrat. S tem zmanjšate nevarnost pred neprijetnimi solnčnimi opeklinami in se Vam ni treba bali, da bi koža i ostala suha. Nivea-Creme in Nivea-olje da Vaši koži tisto čudovito lopo bronasto barvo, s katero se tako radi vračamo s športnih pohodov domov. Samo Nivea-Creme in Nivea-olje vsebujeta koži soroden in ko-žonegujoč eucerit. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j, Maribor, Gregorčičeva ulica 24 ki tudi povedo, kje bi trebalo zboljšati in kako. — Sledijo še (str. 177—184) Zapiski. V 25. letniku -Časa , 1930-31, str. 15—51 smo čitali zelo obširno analizo knjige R. Allers-a »Das VVerden der sitt-lichen Persorn". Poročevalec (dr. A. L.) je takrat o pisatelju samo dejal, tla je Žid, konvertit, iskren katoličan in teološko naobražen, da pozna shoja-stiko in mistiko, vsaj v nečem, a da nekatera njegova izvajanja (o udejstvovanju svobodne volje itd.) pač ne bodo držala .. Zdaj pa nam dr. A. Ušenič-nik po knjigi Jos. Donut-a več pove, kje Alleivnve trditve ne drže, pa ne samo Allersove, ampak tudi Freudove ter Adlerjeve o psihoanalizi in individualni psihologiji. Povojni svet in Poljska je knjiga velikega poljskega politiku R. Dmovskega, epohaluo delo, kakor poroča J. Sedivy. Važno za umevanje politike Nemcev. Str. 182—181 je nekoliko slovstvenega pregleda (piše Jan. Pleslenjak). Govori zaenkrat o izdajali založb Jugosl. knjigarne, Krekove knjižnice. Modre ptice ter Hrama, in sicer tu samo o prevodih. G. Pl. je glede prevajanju zelo slrog. — Na platnicah urednik dr. Iv. Fabjan obširno poroča o treh zvezkih Der groBe llerder Zadnja stran platnic je pa že kar dolgočasna: nespremenljiva je kakor večnost. Mar se ne bi dala poživiti? Čas. obsega letno 10 številk in stane 80 Din; naroča se pri upravi Miklošičeva cesta ii (paviljon). Plačuje se lahko tudi polletno. — Prihodnja številka izide L marca. A'. Oh plesnem koncertu Pite in Pina Mlakarja iovolj daleč od krajev, kjer je divjala bojna vihra, vendar ne tako daleč, da ne bi tudi tja zanesla kali svojega gorja in groze. Lepo gospodarita na Zaplazu Peter in Jerica, kakor dobra letina jima raste grunt , ki pod razumnim Petrovim vodstvom postane skoraj bogati ja, srečni so otroci in posli — a tedaj, sredi največjega blagostanja, tedaj, ko se zdi, da so težki vojni časi že zatonili v pozabljenje, pride usodni dan, nepričakovano, skoraj zahrbtno. Kal strupene rože, zasejane v vojni, nenadoma požene in se razbohoti. Na sveti večer, ko bi se ob tihem pozvanjanju iz doline in sladki pesmi otro-čičev pred jaslicami morala še prav posebno občutiti topla vez med člani zaplaške družine, se odkrije skrita' rana. na kateri — na zunaj komaj vidno — že leta in leta boleha Zaplaz. Izvor te rane sega daleč nazaj v preddejanje, v Petrovo mladost. Kot fant, hlapec na Zaplazu, je moral s krvavččim srcem gledati, kako mu je domači sin Janko osvojil in poročil Jerico, njegovo ljubljenko iz doline. Kmalu po poroki je oba poklicala vojna, oba celo v isti jarek. Pred obličjem smrti, ki je slehernemu grozila vsak trenutek, da ga uniči, je začutil Peter silno voljo do življenja, zahotelo se mu je še enkrat izliti čuvstva svoji izgubljeni ljubezni — in napisal ji je pismo, katero pa je dobil v roke Janko. Petru je bilo zdaj jasno, da mu je •onemogočen povratek na Zaplaz, dokler bo Janko živ. V hipu; ko je vsenaokrog kosila smrt, je sklenil, da ga odstrani. V bojnem metežu je — bolj v navalu svojih čuvstev kot premišljeno ustrelil na Janka. — Vojna je minula in uradno sporočilo je naznanilo, da je Janko mrtev. Dolgo je bil Zaplaz brez gospodarja. V svoji tugi in žalovanju Jerica ni mogla biti kos velikemu, že od prej zadolženemu gospodarstvu. Začelo je propadati. Hlapec Peter je še vedno ljubil Jerico; ovire njegovi sreči ni bilo več in po osmih letih se je Jerica udala. Odslej se je vse čudovito izpremenilo na Zaplazu: kakor da je Peter prinesel neko čarobno silo s seboj, je Zaplaz v nekaj letih zrasel v bogatijo! In prišla je še nova sreča, otroci. Cas ozdravlja vse rane in tudi Jerica se je vdala usodi. Toda kljub vsemu ji je v duši ostal skrit črv, ki je glodal vse dni: ali je prav storila, da se je poročila, ali pa je grešila proti lastni sreči, proti njemu, ki mu je za večno prisegla zvestobo, Kaj, če se on kljub vsemu ven darle še vrne in jo najde tu nezvesto, poročeno? — Tedaj, nenadoma, se v dolini pojavijo gliisovi o čudnem popotniku, ki izprašuje po Zaplazu. Sosed Anžek, ki se ženi pri dekli Francki na Zaplazu, prinese to novico Jerici in Petru. V Petru se s podvojeno silo zbudi vest in v Jerici vstane težka slutnja. Janko pa je že na pragu: star, neznan popotnik. Vera v svetonočnega ubožca ju prisili, da ga sprejmeta. Janko že prvi hip spozna, da je na Zaplazu nov gospodar, nov rod, nova sreča. Pre-kruto se mu zdi, da bi to srečo z eno besedo uničil, zato se ne izda. Le želja po spoznanju, ali ga je Jerica zares pozabila, ga žene, da ostane. Prišel je težek dan na Zaplaz... Preglasna vest pripomore Petru, da ugane tujca. V razgovoru z njim se zave, kaj se bo zgodilo z njim, če si Janko poišče pravice in ostane na Zaplazu. Spomni se podobnega položaja v jarku. Toda zdaj ne gre le zanj, zdaj gre tudi za otroke! Prav ti mu narekujejo sklep, da se ga vnovič, a zdaj za gotovo iznebi, še preden izvedo ljudje, koga ima pod streho. Jerica še vedno ljubi Janka in prav ta možnost, da se je v tem tujcu v resnici vrnil on, ki ga je toliko let pričakovala, ji io ljubezen še podvoji. Tako močna je ta ljubezen, da se ji Janko skoraj ne more več prikriti; ve Jerica, 'da govori z Jankom, ki stoji pred njo vendar le kot tujec: pa jo zapeče skrb. kaj bo z otroci, če se Janko razodene in ostane. V njej se borita dve ljubezni, enako močni: ljubezen do njega in ' do otrok. Hipno sicer prevlada ena ali druga, uvidi pa Jerica, da za trajno ne more zavreči ne ene m ne druge. V njej se z>ioslri konflikt, ki mu ona ne vidi izhodu. Bog edini ga more rešiti! Janko je vse lo občutil in uvidel že v trenutku, ko je stopil v hišo, pa je takoj tudi spoznal, da je Iu edini izhod — njegova žr»ev! Ko spozna, kako resnična je se vedno njena ljubezen, mu je to dovolj zadoščenja, zato znova prime za palico in se odloči, da se vnovič zgubi v svet. iz katerega je prišel kot vojni ujetnik in pregnanec. Pot nazaj pa je nevarna. Jug je omočil sneg v planinah in vsak hip se bodo udirali plazovi. Peter ne zaupa Janku, ne more verovati njegovi žrtvi, dokler bo Janko živel, je se vedno možnost, da se premisli in se vrne. Dobro ve, da se ljudje ne bodo čudili, čc tujega popotnika zajame plaz in ga zasuje. Zato ga gre čakat na nevarno mesto in sam sproži plaz — a novi plaz nepričakovano potegne tudi njega s seboj! Ljudem se posreči, da rešijo Janka — a Peter ostane pokopan pod snežno gmoto, pod svojim lastnim grehom ... „Čas" st 4-5 Zdi se mi, da je šel plesni koncert Pije in Pina Mlakarja, ki sta ga priredila prvič preteklo jesen, kljub vsemu premalo opažen mimo nas. Iver se ni o njem dosti pisalo, se ml zdi prav, da na- dališče z upom znana velika Z zamudo treh dni (napovedan je bil za 15. dan januarja, a je izšel 18.) je pravkar prišla dvojna številka. Vse polno bridkosti in težav teži v tem času nad našimi dušami: brezposelnost, gospodarska kriza, bodočnost inteligenčnega naraščaja, verska vzgoja mladine... in tako dalje brez konca in kraja. Ali Čas razume čas? Vsak naročnik pričakuje za svojih (50 Din naročnine obilo tečne hrane, ki bi bila želodcu primerna in torej vsaj v daljšem ali krajšem času prebavljiva. (O prebavljanju so v najnovejšem času odkrili čudovite reči; prim. stran 114 te številke!) Ali je torej v našem Času vse prebavljivo in torej tečno, redilno, vredno denarja? Najprej ml bodi dovoljena neka ugotovitev z ozirom na velike revije velikih narodov. Stinunen der Zeit so gotovo velika, izvrstno urejevana revija, namenjena 20 milijonom nemških katoličanov. In vendar! Ko sem lani v septembru iz finančnih razlogov odpovedal nadaljnjo naročbo, mi je založ- j h i ca (Herden, Breisgau) pisala, naj še ostanem na- | ročnik, pristavila pa je: >Vemo, da niso vsi članki enako aktualni; sporočite nam, kakšnih bi si želeli?« Če se to godi na zelenem lesu...! Dobro bi bilo, ako bi tudi naročniki »Časa: včasih sporočili uredništvu, kakšnih člankov bi si želeli Seveda pri nas uredniki ne morejo dosti izbirati, ker je vse, kar piše, zaradi toliko časopisja in časnikarstva do skrajne, prav do skrajne meje najeto in napreženo. Vobče bi večina naročnikov rada več i apologetike in iz prirodoslovja; zdaj se »Čas« najbolj bavi s socialnim vprašanjem, kar je pač tudi ' najbolj pereče. Vprašanja o umetnosti in slovstvu naj obdeluje Dom in svet, vzgojeslovje sodi v Učit. Tovariša. Kljub prezaposlenosti naših pisateljev ne moremo tožiti, da ne bi bi bil tudi letošnji »Čas« vobče zelo aktualen. Razprava dr. A. B reci j a Indija o sligmatizaciju, katere prvi del je prinesla št. 2-3, je v tej številki dokončana (str. 113—126). Sedaj vemo, kako o teh nenavadnih pojavih (Terezije Neumann v Konnersreuthu in drugih sličnih, ki jih je že precej znanih) sodi g. pis. kot zdravnik na podlagi obsežne literature (navedene str. 125 si.), pa tudi samovidstva: pojavi so sicer mistični, a naravni, obenem pa viden dokaz, da v človeku deluje ne samo telesnost, ampak tudi duh, duša! — Že sama ta ugotovitev je Donesek k apologiji naše vere. Je pa v razpravi še toliko druge, dragocene snovi iz dušeslovja, medicine, naravoslavja ..., in vse tako jasno, logično povedano in razdeljeno, da si pazljivi čilatelj v resnici svoje obzorje v mnogih ozirih obogati. — Kot dopolnilo k tej dr. Brecljevi prvovrstni razpravi pa z užitkom čitamo dr. Aleša Ušeničnika Pripomnje k študiji o stUjmalizaciju (str. 127—137). Tu govori filozof in teolog, d?i — kakor vedno — z vso obzirnostjo distingvirn, loči. Ušeničnilui se opisani pojavi z večjo verjetnostjo zdč nadnaravni ali vsaj mimonaravni; seveda, s stališča popolne izvestnosti pa tudi on kliče: Non liquet (ni še dognano). Ker bi najbrž marsikdo, ki sicer ni naročnik j »Časa«, želel imeti in čitati Ii dve razpravi, naznanjamo, da se dobita ti dvojni številki (2-3 in 4-5) pri upravi. Miklošičeva c. 5 za ceno 20 Din. Članek li. Bojca: Narodno vzgojna smer pri Slomšku (str. 137—143) govori o štirih značilnostih S. delovanja, hoče pa posebej poudariti — a priznajmo, da v precej težkem, temnem slogu — tisto, ki jo kaže naslov. Str. 144—156 sledi učena razprava dr. Gorazda Kušeja: llorba Nemčijo za enako, pravnost v oboroževanju. Članki naših juristov v -ČasiK. so vzbudili zanimanje tudi izven Slovenije (prim. str. 1841); o tej borbi Nemčije bodo s pridom brali pa ne le juristi, ampak sploh vsi, ki v časopisih zasledujejo velike časovne dogodke. Str. 156 strahom, ker si nisem mogel misliti, po vseh žalostnih skušnjah, da bi mi nekdo mogel praktično pokazati v plesu kaj bistveno drugačnega, kakor smo bili doslej navajeni gledati pri operah iu operetah. Naj odkrito povem, da so mi plesni vložki v dobri operi največkrat dolgočasna pavza, ki moti in je brez prave notranje zveze z ritmom glasbe in drame, da ne govorim o ubranosti, ki jo zahtevajo psihološka razpoloženja. V lahki operi in ope-reii so plesi največkrat muka in neokusnost. 1 rav zato sem se bal, da nu l>o ostal tuj in nedostopen tudi plesni koncert, bodi zaradi subjektivne dispozicije, bodi zaradi objektivnega značaja pltsa samega. Zato sem se v resnici oddehnil že ob — prvih točkah, ko mi ni prav nobena stvar vzbujala občutja navadnih baletov. Ves čas sem čutil, kako za res suvereno podrejata kretnjo telesa — doživetju duše. Tu sem imel isti občutek kakor ob vsaki pravi umetn ni, kjer se izraz in doživetje krij' la. ne-te pravi -------------- Ob koncu pa s. m imel vtis neke tihe zbranosti in ubranosti, ki bi jo mcgel najprej primerjati tisti zazvetnosti, ki jo ustvarja v nas kalokagithia, zavzetost nad plemenitostjo duše in njenim prelepim vnanjim javljanjem. Večer mi je bil oploditev, kakor jih malo do-živiš v vsakdanjosti našega kulturnega življenja. Odprl in pokazal mi je nov svet, ki mi je blizu, kakor mi je bi zu lastno telo in njegova krel-nja, a ga vendar nis. m poznal v njegovih globinah. Zgrozil sem se. kako je mogoče, da smo lo naj osnovnejše izrazno sredstvo v umetnosti tako hudo zanemarili, da se nam je izrodilo v pohujšljivcst in norost. Zagrešili smo zločin, ki je večji, kakor po iržanje besedne umetnosti do pornografije, glasbeno do kvante in šlagerja, likovno do mesa in dražlji-vosti. Kdor je videl ta večer in kar občutil bistvo moškega koraka, vso moč in silnost pohoda, pretrpel bolestne krče in presanjal vse pošastne stvore privida, mi bo rad priznal, da so nai kretnie (>ovedale več ko tzlasba, da so nam ponazarjale razpoloženja in čuvstva nazorneje in gioblje, kakor nam jih more nasl kati beseda ali lik. V | i obeh samogovorih smo imeli priliko, da spoznavamo razliko med žensko in moško duševnostjo v samem slogu telesnih kretenj, torej prav pri kore nini te različnosti. Bilo ni v vsej prireditvi ne ene stvari, ki bi tudi le rahlo nakazovala draženje telesnih gonov, kar bi ne služilo neposrednemu izra-žaniu duSevnosti, razpoloženju, ali ponazarjalo do godek. Dft, tudi dogodek! Če je »Korak še nekako anatomiziraoje in stiliziranje najosnovnejšega človekovega gibanja preko različnih razpoloženj do izrazite moške sile in odločnosti, vidim v , Pohodu-čisio epično zgodbo od rahle želje v svet, preko sklepa in priprav do najsilovitejše moči. ki podira in ruši pred sabo vse, kar se ji stavi na pot, in se končno zopet umiri v vrn Ivi. To je lahko pohod silne vojske, pohod volje, pohod močne osebnosti ali kakršen že drugačen pohod, ni vezan ne na zgodbo ne na smer razlage, vsakdo ga utegne doživeti drugače, sebi primerno, govori vsakemu po svoje iz bistva vsakega pohoda. To je zame čista epika, ne sicer statična, a zaradi svoje dinamike samo toliko silnejša. Zato pa sla oba samogovora, zlasti poslednji, polna dramatske napetosti, dočim so eterični plesi čista lirika. Z isto resnostjo, isto j silo doživljanja, isto ali še večjo nazornostjo stre-I mi v Ieli stvaritvah za umetnostnim izrazom kakor i beseda, glas ali lik. Ob tem večeru pa se mi je odkrila tudi tesna vez, med plesom in drugimi vrstami umetnosti. Razjasnilo se mi je, da je prav za prav tu vir in , središče vseh drugih umetnostnih izrazov; saj je v njej lik kakor v podobi in kipu. saj je v njih za-[ porednosl razpoloženj in dogajanja kakor v besedni ! umetnosti. Ob tem večeru sem se zavedel, kako i važno je, da umptnik kakršnekoli smeri doživlja I svoje stvaritve psihofizično, v duši in telesu, če j hoče, da jo je doživel v celoti. Umetnik, ki ni ni-i koli z vso plastiko doživel opotekajočegu se ritma j bolesti tudi fizično, ne bo našel pravega izraza tra-; gičnemu verzu, pravega tragičnega lika. bolestnega akorda. Kdor lako plastično doživlja pošastno brez-vezje in brežmiselnost sanj in prividov, kakor so nam lo pokazale mojstrove kretnje, bo mogel tudi z, besedo in čopičem vse plastičneje in živeje podajati resničnega človeka. Zato sem mnenja, da tovrstna plesna umetnost ne zasluži pozornosti le zaradi sebe same, da je marveč v veliki meri zmožna poživiti tudi druge umetnosti, in sicer v obe smeri: stvarivni in sprejetimi. (Saj je znano, kako je pisatelj Finžgnr sam uprizarjal dvoboje iu borbe, ko je pisal svojo heroično epopejo -Pod svobodnim soncem . da je našel živ. plastičen izraz.) Zelo zanimivo jc. kako ozek in ubožen je pri mnogih pisateljih besedni zaklad za premikanje in gibanje, kako ne nazorno in Skopo, mnogokrat naravnost Jablonsko so opisane kretnje oseb pn povestih in romanih. Plesna umetnost, kakor smo jo videli ta večer ua odru. je zmožna vzbuditi v nas sposobnost, da bomo doživljali tudi v kretnjah, tudi telesno, dn se tako v nas stopnjuje doživetje do najvišje silnosti; i/, take polnosti doživetju l>o zrasel tudi vse drugače močan m resničen izraz v slovstvu Bravec pa, ki bo sposoben uživati umetnino z dušo in telesom, mu bo plesna umetnost podvojila in [Mitrojilu už;lek in razumevanje umetnine. še veliko več kakor besedni, more koristiti taka plesna umetnost likovni, saj sloni vsa na kretnji in liku. Odkod la čudovita razgibanost in izrazitost antične plastike, če ne iz gimnastike in koreografije! Marsikral se je vsu izraznost telesa zanemarila in se osredila v mimiko, a obraz je le del telesa. Zato ni treba golote, saj lelo živi in poje tudi pod obleko, kakor sta nuni lepo pokazala umetnika. Samo mimogrede omenjani, kakšno tsilo more dati pravilno doživeta kretnja govorniku in predavatelju. Vsi.m, ki z živo besedo stopajo dan za dnem v predavalnice in ua govorniške odre, bi bila taka pouazorjevalna in osvajajoča sila pre-dragocen zaklad. Dft, tudi to! Ta večer mi je do razvidnosti |>o-kazal ■lotranjo zvezo plesne umetnosti in liturg je, bogočastja. Koliko kretenj zahvale, kosanja, čiščenja, prošnje, spoštovanju je predpisanih v bogo-služnih obrodili. Dokler smo topi za notranjo vrednost teh kri lenj. nam nimajo veliko pomeniti in jih zalo preradi in prelahko zanemarimo, da so neizrazito, brezpomembne, šele tedaj, če smo prav doumeli notranjo človeško pomembnost in vrednost take kretnje, bo tudi v nadnaravnem redu služila svojemu pravemu namenu v vsej polnosti. Taka kretnja nam prav izvedena more stopnjevati pravo notranjo razpoloženje in tako povečati sadove. Kakor se vse lo zdi sprva tuje in nenavadno, je vendar le notranja zveza gotova in pravilna. Če se mi nikoli ui priteknila taka misel oh baletu, a sem jo živo občutil ta večer, je višina njune umetnosti toliko značilnejša. Prepričan sem, da bi vsa vzgoja iu šola morala gojiti živo in bogato korispondenco med dušo in telesom, da bi dojemali življenje res z vsemi čuti in stremeli harmonično z vsemi silami po najvišji usovršitvi. Z velikim zanimanjem pričakujem ponovitve, da kontroliram svoje prve vtise, v koliko se bodo ohranili, potrdili ali stopnjevali ali morda tudi omajali. Sem pa trdno prepričan, du bi take vrste umetnosti mogla opero in opereto dvigniti. Tu bi imela naša mojstra veliko, vsaj zelo potrebnega, čc že ne tudi hvaležnega dela. Jakob šolar. Cerkvena ljudska pesmarica. (Besedilo.) Izdala Škofijska ordinariata v Mariboru iu Ljubljani. V juhi jan i, 1932. Str. 87. Cena 3 Din. — Želja cer-kyenih krogov je, da bi se ob gotovih časih pri službi božji .-.kupno pelo. Skupna molitev, skupno petje vse drugače vpliva na človeško srce, kakor če le posameznik zase moli. Pričujoča pesmarica obsega sto najbolj priljubljenih ceikvenili pesmi, in sicer: blagoslovile, masne, adventne, božične, postne, velikonočne, binkoštne, Marijine, svetniške in evharistiSne poleg pesmi za razne prilike. Ker je v ljubljanski škofiji zaukazano, naj se prične, ljudsko pelje po cerkvah izvajali v februarju, naj bi verniki hitro segli po lepi zbirki, ki je obenem tudi silno poceni. Naročil se pri škofijskem ordina-riatu v Ljubljani. »Vzajemnost.« Revija za duhovnike s pi-ilogo Praedicate. Urednik dr. Jakob Aleksič v Maribora, Glavni trg 7. — Lista »Vzajemnost v Ljubljani in »Duhovni vostnik* v Mariboru sta ise strnila v en li«t. ki izhaja vsak mesec. Glavnemu uredniku pomagajo: prof. 1. Bogovič za kalehelski del. kanonik dr. T. Klinar za stanovska vprašanja; Praed.i-cate ureja Kristijan Cuderinan. Tem naj se v njihovo stroko spadajoči spisi pošiljajo. Katehetsko oradivo (za ljubljansko škofijo) se lahko pošilja ludi duh. svetniku A. Čadežti. Uprava Vzajemnosti: E. Lorger. Maribor, Slomškov trg 19. Naročnina 50 Din se lahko pošlje po poštni hranilnici v Ljubljani št. 10.830, Vzajemnost-, mesečnik, Maribor. Tako se jo izpolnila želja, da bi imeli vsi slovenski duhovniki skupno stanovsko gl SSliC. rtn v • w Trzic delavstvo v četrtek Volitve delavskih zaupnikov v Iržiški predilnici so potekle letos lepo mirno. Po prehodnem dogovoru obeli zainteresiranih strokovnih organi zacij, so se izvršile jto skrajšanem volivnem postopku. Pri volivnem zborovanju, v četrtek, je bila vložena samo ena lista in s tem tudi že izvoljena. Jugoslov. strokovna zveza ima v zaupniškoni zljoru 8. to je polovico mandatov. V tovarni »Peko«, ki do sedaj ni imela zaupnikov, je Jugoslov. strokovna /veza zainteresirala za volitve zaupnikov, ki se bodo vršile 20. I. m. tudi po skrajšanem postopku. Kakor je čuti; bo tudi tu vložena samo ena 1 isr-. Vidi se, da se delavstvo pri nas zaveda težkih časov in složno brani svoje pravic« Iz, občinskega odbora mestu Tržič, so izstopili naslednji gg.: Ahačič Anton. Ir. Aliačič Kolina. Majeršič Janez, Markič Andrej. Mežek Anton, Prešeren Rudolf iu Zupan Ignacij. Motivacije k temu koraku menda niso podali nobene. \'a prosvetnem večeisi v ponedeljek je pre davni ob krasnih pokrajinskih slikah, gosp. prof. Marijan Dobovšek. Obisk je malo trpel, ker je ta večer vse sedelo ob radijskih zvočnikih in poslušalo koroške pevce. V ponedeljek pa nas ob išče v -Našem domu gospod pisatelj in župnik Fiužgur. Joža Herfort: V Žitni grad Gole veje so drhtele v vetru, sivo, mračno nebo je trosilo drobne bele snežinke. Hiše so pogledale v nastajajočo noč z motno sijajočiuni okni, za njimi so bili ljudje. T#ple peči, tople izbe, luč, toplota, prijaziia domačnost. Daleč, daleč je bilo solnce, daleč ptičke in rože. Solnce se je skrilo, ptički so odšli za njim. za njim vsi? Ah, povsod je tako, da ne morejo vsi tja, kamor jili žene 9la, kamor jih vleče srce. Izba. topla svetla. Ob peči je sedel stari pti-čar, j>a zrl tja proti oknu, ne dlje, skozi okno v nočno tunino. Daleč so romale njegove misli, daleč, vasovati so šle k spominom. Bog ve kje je blodil po spominih prešlih dni, Bog ve, kaj je mislil sedaj. Po zidu so visele kletke, v njih so liho ždeli mali jetniki. Morda je ta ali oni pogledal proti peči, kjer je prasketal ogenj, morda je vztrepetal s perotkami. pa se spet umiril. Spodaj, čisto pri omari je bila večja kletka, v njej pa ptica pol vesti velika, skromno rjavo-sivo progasta, s črnim belo obrobljenim podbrad-kom in lepimi rjavimi očki. Nemirna je bila. tekala [>o kletki sem in tja. se za hip umirila, malo od skočila od tal, pa spet tekala sem in tja. Trudno se je ozrl ptičar na njo. na sivi obraz mu je legel truden nasmeh, tiho, liho je ogovoril drobno ptico: Kaj ne boš še zapel, me ne boš spomnil na temnooko črnolaso deklico? -Kje je pomlad, star si že. kaj bi ti pela o ■mladih, lepih deklicah, mu je z molkom odgovorila prepelic a. ★ Cvetoča poljana, zelena, sveža je pela. Znova je zaplalo življenje v bilja, mladi sokovi so zakipeli s svežo močjo. Dan za dnem je hodil mlad človek na sprehod, dan za dnem je gledal mlado žitno polje, ki je kli-lo in rastlo. Čakal je na pesem pomladi, na pesem polja in žit. Ko je mlado žito /.rastlo ped visoko, se je oglasila mlada pesem. ' Pod noč je bilo, A ve je že nežno izzvenel preko mladih planjav, ko se je pesmi vetra pridružila še druga pesem. Zadrhitel je čakajoči, negotovost ga je prevzela, pa kmalu je prišla pesem bližje, bila je tik njega. V mladem žitu je zapela prepelica . Tedaj v onih dneh je spossnal mlado deklico, lepo temnooko, pa tiho, dobro po srcu. .Srečen bom K- je vzkliknil, neizmerno srečen, — oglasila se je prepelica — pet pedi! Žilo je zrastlo do pasu, vse noči jasne in čiste se je glasila pesem prepelice — našla si je družico. Tudi mladi človek je imel družico, bila je visoka pesem dveh src. Prek polja sta šla, poslušala pesem pomladi prehajajočo v pesem poletja. Tam v žitu je bila pa plitva jamica z bilkami postlana, drobna ptica je gnezdila — prepeličji grad v žitu. Klasje se je zlatilo, ko so stekli drobljanci za materjo, v žitni grad se je nasedila sreča. »Sediva, prisluhniva pesmi,« je dejalo dekle. V travi so peli murni, po nebu so plavali beli, s sebičnim zlatom ožarjeni oblaki, v travi pa sta bili dve mladi, lepole polni duši, tako blizu skupaj. Žito je rahlo zašuinolo v mlačnerfi večernem vetru, pesmi murnov se je pridružilo klicanje poljskega jereba in gruljenje grlic, ki sta se ljubkovali na samotnem drevesu, sredi polja. Na zeleno trato, kraj obeh mladih, je prišla drobna prepe-ličja družina in čivkaje iskala žužkov in semenja, samček je za hip poslal, dvignil drobno glavico pa dejal: Jaz bom pa zapel. Kajne, kajne — pet pedi, pet peda—« Na trati se je dotaknilo dvoje rdečih rož, fant in dekle sta se poljubila. Krfjne, kajne, pel pedi, pet pedi.- je zapela prepelica — mlado družino in mladi srci pa je Bog za kril s svojo roko. Poletje je umiralo, rožo so trudne sklanjale pestre glavice, prepeličji rod se je razkropil. Zvonki. polni pel pedi je potihnil, prepelice so poslale težke, tolste, paša je bila obilna. Po poljski poli je šlo dekle, lopo temnooko, j>a sanjalo o prošlih dneh. Rože so cvetele in lepo je bilo. mislila je. da bo večno — pa prepelica je pela pet-pedi. Rož ni več, po polj h love drobne prepelice lovci. Veseli so, veselo pokajo puške. Le /.a lovce veselo, marsikomu pa je la pesem žalostna, saj je ta pesem smrtonosna. Polja so osamela, rdečevijolična ajdova strni-šča so očrnela, drobne prepelice so se dvignile na veliko usodno pol. Morda so dosegle zemljo solnca, morda jih je zakrilo morje in zapelo drobnim pti-cam veličastno poslednjo pesem. Morda, morda... Srečno družinico iz žilnega grailu je sreča zapustila. Ko so se mladi razkropili, je starca ujel v svojo mrežo ptičar. Sedaj ždi drobna ptica v kletki. Sedaj ždi. sedaj teka po tleh, poskoči, so morda zadene z drobno glavico v kletkim platnen stroj), pa se .-.pet umiri in sanja o solnou. Solnce! Da tudi mladec sanja o solncu in rožah. pa o kratkotrajni sreči. Joj, večno je mislil, da bo tako, pa saj je prepelica pela —- pet-pedi! Kol dva metulja sta bila, živa, mlada, lepa. V sanjah sta živela, rožna je bila njuna pot. Pa rože so usahnile, zvenele, in pot je poslala trnje-va in se kmalu razcepila. Človeku o sreču »anjajočemii je obraz postal star. posivel mu je. V kletki Irepeče drobni jriloi srce, pomlad je zaslutila. O. daleč je še solnce, ona pa bo že zapela o sreči! Zapela bo, pomlad bo klicala. O. pet pedi, ti pesem o mrtvi sreči I Bega \un\e pri Cerknici Občili zbor prosvetnega društva. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor prosv. društva. Predsednik župnik M. Ježek jo podal izčrpno poročilo o delu odbora v preteklem letu. Ustanovljen je bil fantovski odsek. Predlanskim osnovana knjižnica se lepo razvija. Poročila so podali še ostali odborniki, na kar se je razvila živahna debata o društvenem delu. Pri volilvi odbora je bil izvoljen deloma nov odbor. — Želimo, da bi novi odbor poživil prosvetno delo in pritegnil čim več sodelavcev. Naši smučarji so se organizirali v klubu »Menišijac. Klub ima med ostalim svoj glavni namen v tem, da bo propagiral lepoto notranjskih zasneženih goličav in gozdov, ter vabil tujce, zlasli bližnje Ljubljančane. — Zadnje dni je zamelo obilo snega, je izboren pršič in ni preveč raz-pihan. Sfeofia Loka Pasja nadloga. V enem oziru ima pa naše mesto najbrž rekord: v številu psov, ki se od jutra do večera klatijo po Mestnem trgu in drugod. Pogledi na te pasje trume ne vzbujajo ravno lepoto Hi čuvstev in tudi njihova neprestana godba ne doni preveč prijetno na ušesa miroljubnim Ločanom. Polog tega utegnejo psi bili tudi nevarni, kar se je pokazalo v par slučajih v zadnjem času. Lastniki psov naj bi svoje pinče zato raje bolj doma držali, če jih že mora toliko bili. Važen sestanek zastopnikov vseli oblastev, institucij in društev se je vršil v petek v prostorih okrajne izpostave pod predsedstvom g. načelnika Legata. Poleg drugega se je razpravljalo o tem, kako zainteresirati za zimski šport (smučanje) čim širše plasti naroda. Poudarjalo se je. da more šola v tem oziru storiti zelo mnogo, posebno če ji bodo šle oblasli na roko tudi v materielnem oziru. Govor je bil tudi o ustanovitvi velikega smučarskega kluba. Nadalje je bilo sklenjeno, da se ustanovi po ogledu drugih krajev strelska družina. Smučanje zavzema v našem ineslu vedno širši in živahnejši obseg. Od šolskih otrok do starejših članov raznih društev, vse hoče biti na dilcah«. Saj si je pa tudi težko želeti lepših terenov za začetnike in že izurjene, kakor jih ima okolica Škofje Loke. To potrjujejo tudi tujci, ki vedno |>ogosteje obiskujejo naše kraje pozimi. Živijo smuk! »Voda« je na odru Prosvetnega društva nad vse pričakovanje dobro uspela in vsi želimo, da se ponavlja. Vse glavne vloge so bile dobro razdeljeno in splošno prav dobro podane. Naš izvrstni komik g. Pepe Guzelj je vlogo tajnika Jakopiča igral 'ovešeno. Igro je režimi jurist g. Kobav. hala za jetiko. V petek poj>oldue pa smo ob obilni udeležbi rudarjev in drugih stanovskih tovarišev spremili na pokopališče Antona Zupanca, rudniškega kovača. Zupane je bil jako priljubljen mož. pa mož odločnega krščanskega prepričanja in življenja, ki jo ob vsaki redni in izredni priliki pokazal. kaj je dolžnost pravega kristjana, tudi, če živi sredi neenako mislečih. Naj vsem sveti večna luč! Zagorje Semenj sv. Antona v Kotredcžu žc nekaj let peša. Letos pa je opešal toliko, da ni bilo nobenega živinčeta in nobenega kramarja, da bi človek vsaj sladkorflkov kupil in se oddolžil otrokom, ki hočejo e sejma nekaj dobiti. Sv. Anton pa je dobil precej krač i« tudi denarna zbirka se je obnesla. Pokopali smo pretekli teden; mlado deklico iz Kisovca v torek dopoldne, isti dan po|>oldne Aloj-v.ija Razborška. po domače spilalarjovega tišlarja. Pokojni je bil ]>o vsej dolini poznan mož: zaradi svojo originalnosti. V sredo Marijo Slušek, 23letno hčerko brezposelnega rudarja. Dolgo časa je bole- Sprenicmbc na metliški šoli. Pred kratkim smo poročali, da se je za vedno poslovil od nas zaslužni in obče spoštovani šolski upravitelj g. Morela Leopold. Za upravitelja šole je sedaj imenovan g. T o n č i č Vlado, ki že dolgo deluje lia tukajšnji šoli. Poleg jioslov šolskega upravitelja vrši gospod tudi delo pomočnika šolskega referenta pri tukajšnjem glavarstvu. V teku tega šolskega leta sla nastali v metliškem učiteljskem zboru že dve vrzeli. Eno je naredila smrt, ena pa je nastala, ko je bil j>o treh letih službe na tuk. šoli po službeni potrebi prestavljen v savsko banovino g. Janko S m i 1 j a 11 i č, učitelj za srbohrvaščino. Gospod Smiljanič se je poslovil že decembra meseca. Bela Krajina. Vendarle smo dočakali snega. Letos pa ga niso težko čakali le otroci, marveč tudi odrasli. Že lansko zimo so so pričeli kazati smučarji, vendar le tako bolj boječe, ker nihče no mara »teatra« posebno, dokler še z nosom vrta po snegu. Letošnja zima pa je že preko teh začetnih težav. Saj jo bilo že vso jesen govora in pripravljanja za smučanje. Le ta šmentani sneg je imel svojo pomisleke proti temu. Sedaj pa ga nam je zima že liadrohila za prvo silo. Zato so pa šlo sanke na breg in smučarji na plan. Le ona skrb jo: kje bi bil za smuko najboljši teren. Pa ta skrb je pri nekaterih že rešena, ker <*i z njo pri nas ni treba deloti težav. Raj imamo vse-naokrog na izbiro strmin vsake vrsto. Snoga jo sedaj čez 10 cm, pa še po malem lialetava. Vinska kupčija. Ni kšefta/ tako tarnajo ljudje. in ros ga je lo malo. Lo redko kapne kak kupee sem čez Gorjance - od druge strani so še bolj redki — in še ta nam hiti dopovedovati, da se dobo štajerska vina po 3 Din. Žalostno zmajujemo z glavo, ker vemo. da jo za mnogo vinogradnike beda. ki upliva nn cono, vemo pa seveda tudi to, da kupec govori vedno sebi v prid. Pa tudi pri nas beda vodno bolj široko roži skozi vrata in skozi okna. zato so seveda našo eeno na istem, kot so na Štajerskem. Kje so pa sedaj tisli, ki so se jeseni širokoustili, da bo vino najceneje po 4 Din? Da bi nam le pošteni kupci prišli! In da bi jih mnogo prišlo! Lašbo Slabil cona živini. Prod dnevi mi jo že dolgo poznani kmet tožil tako-lo: Na cvetno soboto lota 1030 som kupil vole za 8100 Din. Sedaj vsako tri dni poleg lopo mrve. pokrmim še vrečo svinjske moke. Ponudil som jih mesarju v prodaj rekoč, da bodo tehtali blizu 1300 kg. Ponudil mi jo 3000 Din. Kmet so je resnično razjokal. Davira so jo pojavila v vasi Selo, župnija Sv. Miklavž, v hiši Rudolfa MirČ. kjer jo fi-letni Stanislav že umrl: 7-lotni Tonček in 3-letni Janezek, pa se nahajata v bolnišnici v Celju. Trbovlje Rdeči križ bo imel 24. januarja ob 17 občni zbor v rudniški restavraciji. Človekoljubna organizacija šteje v Trbovljah 296 članov in je razdelila v teku sedmih let za 67.000 Din podpor domačim revežem. Razen tega prireja letno počitniške kolonije za šolarje in samaritanske tečaje za odrasle pod vodstvom svojega društvenega zdravnika dr. Baumgartna, za 1. svečana pa organizira RK dobrodelno prireditev kot spomin na ustanovitev RK kraljevine Jugoslavije. Kol dobrodelna organizacija prve vrste pričakuje RK vsestranske naklonjenosti in podpore. Sprememba občinskih mej. Na zadnji občinski seji se je obravnavalo tudi vprašanje primernejših mej za našo občino, ki bi se naj uredilo po navodilih novega občinskega zakona, ki pa še ni sprejet. Na poročilo g. rav. Loskota se je sprejel predlog za priklopitev onih hiš iz Bevškega, Sv. Urha in Zelene trave, ki težijo na trboveljsko stran in od dolske občine one, ki so obrnjene proti Hrastniku. S tako priklopitvijo bi bila trboveljska občina krajevno bolj zaokrožena in bi pridobila okoli tisoč novih občanov. Med tem pa se sliši, da Bev-ško ne mara pod Trbovlje, dasi so otroci od tam sem všolani. ker imajo v Zagorje dvakrat dalje. Za cel Hrastnik pa je stranka JRKD pri Dolinšku predlagala, da se od Trbovelj odklopi in združi z Dolom. Temu pa zopet ugovarjajo delavci in industrija, ki so raje skupaj s Trbovljami, na oni strani pa govorijo osebni interesi. Kateri bodo odločilni, pa se danes še ne ve. Hrastničani pridejo igrat danes popoldne v Društveni dom s pretresljivo igro »Deborah«. Obiščite jih! Gornji grad Igralci tukajšnjega Kat. prosvetnega društva o zadnjo soboto in nedeljo zopet nastopili na odru. Uprizorjena je bila lepa žaloigra »Prokteta«. Pri obeli predstavah je bila dvorana polna občinstva. V nedeljo eo morali nekateri celo oditi domov, ker je zmanjkalo prostora in to kljub temu, da je bila istočasno še neka druga prireditev v Gornjem gradu. Igra je bila za naše preproste igraloe-diletante precej zamotan vozel, a vendar ne lako zaimotan, da bi ga ne bili mogli ra»vozljati. Vse vloge so bile dobro igrane, posebno dobro pa so bile podane glavne vloge. Prihodnji mesec pa nas bodo naši vrli diletantje razveselili z novo igro, in sicer z Vombergerjevo tirodejansko komedijo' »Voda«, na kar prijatelje našega društva že sendaj opozarjamo. Razrešen je bil dolžnosti občinskega odbornika g. Josip Krajnc, usnjar v Gornjem gradu. Na njegovo mesto je bil imenovati starosta tukajšnjega Sokola, okrajni sanitetni referent g. Janko Rak. Iz raznih krajev Vrhnika. Tukajšnje prosvetno društvo vljudno vabi na zanimivo predavanje, ki se vrši danes ob 3 popoldne v Rokodelskem domu. Predavanje je vzeto iz svetovne vojne, doživljaji, grozole, vse s skioptičnimi slikami. — Predava g. Fr. Bonač, bivši voj. kurat. Vsi vabljeni. Ig. Za pred pust bo v Kat. prosvetnem domu na Igu veseloigra v treh dejanjih »Cigani«, katero priredi prosvetno društvo v nedeljo 29. jan. ob 3 popoldne zlasti za okolico, na Svečnico 2. febr. pa za Ig. in sicer ob 7 zvečer. Igra ima veliko prav veselili prizorov, da se bo vsak dovolj nasmejal. — V knjižnico pridno prihajajo; posebno radi berejo Mayeve jiotopise. katerih ima naša knjižnica vse zvezke, ki so do sedaj izšli. Ljutomer. »Trije kralji«, ki jih boste danes popoldne ob 3 lahko videli na odru Katoliškega doma, so najnovejše odersko delo flantskega pisatelja Tintmermansa, od katerega gotovo že poznate roman »Župnik iz cvetočega vinograda«. Dobrota božja jih — tri kralje — išče in najde v njihovi bedi in naredi iz njih božje in dobre ljudi. Usmiljenje in dobrota budita njihovo črno vest, budita boljšo stran njihove duše in jih zato tudi osrečujeta. V tem smislu naj občinstvo igro razume. — Pa ne zamudite ugodne prilike. — Moderna, nova in duhovna igra! Dol. Lendava. Novo pokopališče. Naše tneslo ima dve pokopališči, pa obe na precej neprimernih krajih. Ker sta pokopališči na pobočju hriba, je dohod vedno težaven, poleti je blato, sedaj pa sneg in zelo opolzko. Tudi ni več dosti prostora na pokopališčih. Zato sta se gg. dekan in banovinski Zahvala Podpisana Štrukelj Ana, kočarjeva in zidarjeva hči iz Zg. Lok št. 7 pri Blagovici, sem zavarovala svojega očeta Štrukelj Janeza za slučaj smrti pri »K A RIT A S« , posmrtn. zavarovanju v Ljubljani, Masarykova 12. Moj oče pa mi je umrl še pred potekom enega leta (3. jan. 1933). Zavarovalnica mi je po predložitvi mrliškega lista takoj izplačala ves izplačilni znesek. Vzajemni zavarovalnici, oddelek »KARITAS« se zato iskreno zahvaljujem in jo vsem toplo priporočam. Zg. Loke pri Blagovici, dne 19. januarja 1933, Ana Štrukelj 1. r. Šport ŽELEZNIČARJI, MARIBOR : ASK PRIMORJB Dočim čitamo v športnih rubrikah pri drugih narodih obilna poročila o nogometnih tekmah, smo pri nas že par mesecev v tem pogledu tako na slabem. V Belgradu še nekaj igrajo, v Zagrebu že prav malo. v Ljubljani pa smo doslej doslovno spali. Z današnjo nogometno tekmo med mariborskimi Železničarji in ASK Primorjem bomo skušali to zimsko spanje prekiniti. Upamo, da bo odslej na naših nogometnih igriščih postalo živahnejše. Železničarje hvaliti je res odveč. Trenutno so najmočnejši mariborski klub. Vrhu tega se odlikujejo z nenavadno živahno in prodorno igro. Veselje je gledati te mlade igralce s kolikšno vnemo so za žogo, kako izkoristijo vsako situacijo in kako neugnani so v svoji volji do končne zmage. Le s tem si lahko tolmačimo njihov dvig na čelo mariborskega nogometa v tako kratkem času. Železničarje čaka še velika bodočnost. Primorje bo imelo s to prijateljsko tekmo priliko, da pokaže sadove svojega zimskega treninga, ki je bil dokaj izdaten. Saj so na obzorju še razni novi dogodki. Vse tekme v začetku sezone so se doslej pri nas odlikovale z izredno napetimi momenti in to dejstvo je vredno, da privabi na današnjo tekmo veliko število ljubiteljev nogometnega športa. — Tekma bo ob pol 3 na igrišču ASK Priniorja, Dunajska cesta. NOGOMETNI TURNIR ZA BREZPOSELNE IGRALCE se z današnjo tekmo med Svobodo in Grafiko zaključi. Po tej tekmi, ki se začne ob 13, se izroči pokal zmagovalcu turnirja. Ob 15 pa nastopi Ilirija proti drugorazredni reprezentanci. Obe tekmi bosta zanimivi ter se bosta vršili na Hermesovem igrišču. Sneg je zvaljan, da bo potek igre nemoten in gledalcem se tudi ni treba bati, da bi jih zeblo, ker so na teh mestih sneg odstranili. LAHKA ATLETIKA Evropsko prvenstvo v lahki atletiki se bo vršilo leta 1934. v Italiji. Dne 14. I. nt. so se namreč zbrali zastopniki Nemčije, Italije, Norveške in Ma-djarske v Moriakovem na izrednem zasedanju mednarodne lahkoatletske unije in sklepali o evropskem prvenstvu v lahki atletiki. Italijanski zastopnik se je zavzemal za to, da bi se v njegovi domovini vršile le velike lahkoatletske prireditve 1. 19IVI. Izjavil je tudi, da bo Mussolini v lo svrho podaril prehoden pokal. Te tekme se bodo vršile vsako četrto leto in bodo obsegale vse panoge moškega tekmovanja. Vsaka država postavi v vsaki panogi po dva zastopnika. Država-priredileljica nosi vse stroške tako za potovanje, kakor za prehrano in prenočišče za okroglo 100 atletov. Ocenjevalo se bo prvih šesl mest. Zmagovalec (država) dobi prehodni pokal, ki ne more priti nikdar v posest kake države. Programi tiadio-Liui>tiana t Nedelja. 22. jan.: 7.30 Konjereja (dr. Veble) - 8.00 Nasveti za kmetovalce — 8.15 Gimnastika (M. Dobovšek) — 8.45 Poročila — 9.00 Versko predavanje (dr. R. Tominec) — 9.30 Prenos cerkvene gkisbe iz Št. peterske cerkve — 10.00 Elektrotehnika (dr. M. Vidmar) — 10.30 Ziirich in Ženeva (dr. P. Brežnik) — 11.00 Pevski kvartet zdravnik dr. Klar že del j časa bavila z mislijo o | »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Završan ml., Zavr-novem jKikopališču. Zdaj je občinski odbor sklenil, | §an st., Skalar); Vmes harmonika šolo -- igra g. da kupi primeren kos zemlje za novo pokopališče , Stanko — 12.00 Čas, poročila plošče — 15.00 Prva in sicer ob cesti v Čentibo. Pokopališče bo na lepem kraju, samo malo predaleč bo. Murska Sobota. Gospodarska stiska vlada [>o vsem svetu, pa poglejte koliko smo popili in pojedli v letu 1932: Popili smo 130.000 litrov vina, 2800 litrov piva, zaklanih je bilo pri nas 588 svinj, 585 goved in 533 telet, pa še okrog 500 kg mesa smo uvozili. _ Zelo veliko vina se je 6pilo tudi v naših vaseh, in sicer veliko več kakor prejšnja leta. Vinogradniki so pripeljali iz Štajerskega z vozovi vino,sredi vasi so obstali in čez dobro uro vina .ni bilo. Menjalna trgovina je cvetla, naši ljudje so za vino dajali pšenico, rž in koruzo. JSazznatnilcL Soja Stolno prosvete se vrši jutri v jvonedeljok ob 20 v Jugoslovanski tiskarni. Pevsko društvo Sneberjc-Zadobrova ponovi danes ob 15 v svojem domu igro: »Carski sel «. — Upamo, da bo dvorana tudi danes tako napolnjena kakor preteklo nedeljo. — Prosvetnim društvom, ki ■ pomoč živini (dr. Kern) — 15.30 Salonski kvintet 16.30 Kuplete s kitaro poje g. Bajde — 17.00 Magistrov šramel kvartet _ 20.00 Tamburaški sekslet 21.00 Samospevi g. Sivčeve (Griegove pesmi) — 21.45 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila — 22.15' Lahka glasba, izvaja salonski kvintet. Ponedeljek, 23. januarja: 12.15 Zlošče — 12.45 Dne vesli — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: Beethovnova ura — 18.30 Espe-ranto (g. Kozlevčar) — 19.00 Srbohrvaščina (dr. Mr. Rupel) — 19.30 Zdravstvena ura — 20.00 Prenos koncerta »Sloge-; z. Ljubljanskega dvora (komorna glasba) — 21.00 (Prenos iz kavarne Zvezda — 22.15 Čas, poročila. Torek, 21. januarja: 11.15 Šolska ura: Naš podzemski svet (dr. V. Bohinec) — 12.15 Radio kvartet —- 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 II. ura češke glasbe, izvaja salonski kvintet. — 18.30 Nemščina (dr. L Grafenauor) — 19.00 Razvitek pomorstva v teku let (H. Marjanovič) — 19.30 Sorica III. (dr. Att-drejka — 20.00 Preko naše moči (Bjornsterne Bjornsen) — drama (ob stoletnici pesnikovega rojstva) — igra ljudski oder — 21.15 Norveška glas- nas vprašujejo po tej igri. pa sporočamo, d« jo j ba. izvaja salonski kvintet —- 22.00 Čas, poročila -Carski sel prirejen v osmih slikah (15 moških in | 22.15 3 žensko vloge). Naslov avtorja igre pa je Ivan Re- I Lahka glasba (plošče). denšek, Domžale. Kvintet pihal. Da pri nas no gojimo pihalnih inštrumentov v laki meri. kot bi to morali in kot to delajo drugod, jo iskati vzroka v tem, da teh glasbil ne poznamo dovolj. Komorni kvintet, ki bo izvajal v ponedeljek na drugem Sloginem komornem večeru v zasedbi: flavta, oboa. klarinet, fagot in rog znamenita dela Taffanola. Beethovna in Bliim-merja, bo s lo izbrano glasbo pokazal, kako moro skupina teh zanimivih glasbil ustvariti čudovite glasbene vtise. Spored izvajajo gg.: Korošce, Jane-čck. Gregorc, Lukns in H a tielt — vsi člani opernega orkestra. Koncert se vrši v kino-dvorani Ljubljanskega dvora; vstopnice so dobo v predprodaji v trafiki Pugclj, Miklošičeva cesta, palača Pokojninskega zavoda, in v Matični knjigarni. Prosvetno društvo na Kopanju uprizori danes popoldne po nauku v gasilskem domu v Vel. Račni dramo Stilmondski Župan , pretresljivo igro iz svetovne vojne. Vabimo k obilni udeležbi. Cerkveni vestnih Za lante bodo v Domu duh. vaje ml 28. jan. zvečer do t. fehr. zjutraj. — Ker je to mlini prosti tečaj prod Veliko nočjo za vse fante, prosimo čč. gg.. da opozore nanj fante. — Vodstvo Doma. Dmdi oropramt» Ponedeljek, 23. januarja: Zagreb: 20.00 Jugoslovanski večer Milano: 20.30 Komorna glasbil Barcelona: 22.30 Ruska glasba — Stuttgart: 20.00 Koncert Toulouse: 20.45 Operni fragmenti — 21.00 Schubortov koncert — Rim: 20.45 Večer lahke glasbe Bern-iniinster: 21.40 Harmonika in jodlerji I.ansrn-Iterg: 22.30 Komorna glasba Praga: 20.85 Man-dolinski kvartet — MUnrhen: 10.35 Orožar . opera — Budapest: 21.00 Koncert opernega orkestra — Varšava 20.0(1 Operetni prenos. Torek, 24. februarja: Zagreb: 20.00 Koncert Milano: 20.:'0 Ope-retni prenos Brno: 19.30 Poljudne nioravske balade — Barcelona: 21.00 Operni prenos Ivon don: 19.30 Koncert orkestra kraljeve jjarde — Stuttenrt: 19.15 švicarski jodlerji Tnulniise: 21.00 Glasba iz opore Cirmoiu Belurad: 10.(Y) Vijolinski koncert — 20 30 Koncert Rini: 20.15 Pester koncert — Bornmnnslor: 20.00 Simfonični koncert — Praga: 20 10 Kitare 21 oo Radio ur-koster — Dunaj: 20.00 Poljudna glasba Builn-pest: 1930 Oporni prenos — Varšava: 22.15 Plošče — 23.00 Plesna glasba Zakon velikih mož Veliki ljudje, kakor so učenjaki, umetniki ali državniki, žive ostro oddaljeno dvojno življenje; v emom ustvarjajo velika dela, drugo pa je vsakdanje življenje, kakršno živi sleherni človek. To dvolično življenje slavnih mož, katere je Bog obdaril s posebnim darom ustvarjanja na področju človeškega duha, se razodeva najbolj v njihovem družinskem življenju. Marsikdo, ki je ovijal svojega oboževanca v niimbus neke vzvišene veličine, Je moral porušili svoje sanje, če se je zazrl na njegovo domače ognjišče: zakaj tudi veliki duhovi podlegajo vsakdanjim nečednostim, neanačajnoeti, malodušju in podobnim nelepim lastnostim. Napoleon je rekel: »Zakon in otroci so edina realnost življenja na zemlji, vse drugo je samo blesteča beda in prazen nič.« In vendar je ostalo toliko velikih mož, kalkor so Leonardo da Vdncd, Michelangelo, Rafael, Beethoven, Braims, Chopin, Svvilt Karat, Huimibolt iin drugi — samskih t Vzroka, da so ostali sami, moramo iskati v tem, da so hoteli živeti le svojemu umetniškemu ustvarjanju, ali pa niso imeli sreče v ljubezni. Gotovo je, da dolga •Tista genialnih ljudi nI stopila v zakon. Med velikimi možmi, ki so se posvetili družinskemu življenju, jih je bilo premnogo nesrečnih. 18 letali Shakespeare, 'najslavnejši dramatik, se je oženil z oseim lel starejšo Ano Hath\vay. s katero ni živel srečno, zakaj vedno se je je spominjal le z grenkobo im sarkazmom. Milton, pesnik »Iziguib- Petdesetletnica smrti Riharda Wagnerja (umrl 13. februarja 1. 1883). Rihard Wa.gner v krogu svoje družine. Zanimiva je na sliki tedanja noša. 0 umetniku samem, ki je ustvaril toliko oper, in ki jo pred 50 leti v Benetkah za zmerom zatisnil oči, priobčimo več kesneje. Visel? ženske norosti Mchikanska justtca i ljenega rajat, se je trikrat nesrečno oženil. Dante se je ločil od s>voje žene, a pesnik l$yron je imel že ik) enem letu zakona težke spore z ženo. Veliki glasbenik llaydn, skromna in pobožna duša, je imel večno ujedljivo prepirljivko, a prav tako nesrečno je Sel skozi življenje Mozart. Nemški romantik lloffmaniii je hvalil za največjo vrlino svoje žene to da zrna nogavice podšivati. A filozof Kani je )x>begniil tik pred svojo poroko, da ga ne bi življenje prevaralo v onem idealu zakona, katerega si je v svoji romantični domišljiji ustvaril. No, bilo pa je tudi med genialnimi ljudmi premnogo srečnih zakoncev. Taki so bil! med drugimi: slavni fizik Gailvani, izumitelj parnega stroja Ste-phenson, izumitelj gramofona iu električne luči Edison, romantični glasbenik \Veber, največji češki komponist Smetana (dvakrat se je oženil), najslavnejši irski borec za svobodo 0'Coinicll to drugi. Zanimive so besede o zakonu teli ljudi, ki niso bili razočarani nad svojimi družicami. Za f nje govori sloviti fizik Faraday, ki je ob koncu svojega življenja napisal te-le besede: »Oženil- sem se iin to je bil dogodek, ki ml je prinesel več sreče kot vse drugo na svetu. Najina ljubezen se ni prav nič zmanjšala, marveč se je še poglobila ...« Zdi se, da so bili tolikimi nezadovoljstvom v zakonu krivi tudi ti genialni ljudje sami, ker so pač po svoje živeli, po svoje se ponašali in imeli končno prav malo smisla za družinsko življenje. Dne 29. junija 1932 leta je zasedla policija po-boljševalnico Dobrega pastirja v zveznem distriktu; pri tem opravilu je aretirala štiri sestre. Dasiravno pa so bile te sestre že dvakrat postavljene pred sodišče, jih imajo še zmerom zaprte. Dve od teh sta oboleli na jetiki. Končno pa grozi vsem štirim pregnanstvo v zloglasnih ječah lslas de Marias. Monsignuro Dante čita papeževo bulo, s katero razglaša sveto leto. Pretresljive šševiike V Združenih ameriških državah postaja vprašanje zapuščenih clrok zimeroim ostrejše. Saj je v samem Ne\vyorku nad 70.000 otrok, ki nimajo niti strehe niti kruha . .. »Ali si videl ono mlado deklico kako ee mi je nasmejala, e?« »No, nikar si ne domišljaj! Tudi jaz, li« sem te prvič videl, sem se ti moral nasmejali ....r Ladje na prodaj Od svetovne tonaže trgovske mornarice leži trenolno 20 odstotkov ladij brez posla; to se pravi, nobene koristi ne dajejo, a hkrati se kvarijo. Za Nemčijo je odstotno število še mnogo večje. Tu počiva okrog 30 odstotkov trgovske mornarice. Luke Severnega morja nudijo pač žalosten pogled na lepe in ponosne ladje, ki leže stisnjene na kup — odkoder se najbrže več ne bodo premaknile po trgovskem poslu. Zadnje čase pa si hočejo večji podjetniki na ta način zmanjšati stroške, da prodajajo mirujoče ladje. Kot kupci nastopajo posebno male države vzhodnega obrobnega pasu, kakor Estonija, Finska, Litva itd., ki doslej skoro niso poznale svoje mornarice. Tudi Rusija se je javila na tem trgu. Saj je bilo samo za njeno Vzhodno morje in Črno morje prodanih zadnje tedne 13 nemških ladij s skupno tonažo 60.000 ton. Zdaj kanijo kupiti zopet 10 velikih ladij. Radi katastrofalnega položaja na tovornem trgu prodajajo Nemci ladje često-krat ceneje, kot so pred nedavnim prodajali staro železo. Srednja cena ladje je do 800.000 Din. Gre pa tu za ladje, ki so še razmeroma nove. Večina je bila grajena pred 20 leti. Toda po vrsti gredo pod ceno v druge države. Orijentalski medicinski Ust V Jeruzalemu je začela izhajati četrtletno medicinska revija za bližnji Vzhod (»Folia medica oriemitalia«), kii bo obravuiavaiLa bolezni tanikaij-ftnjega področja. skozi papirnata okna številne luči in naznanjale, da je tudi tam za daritev vse pripravljeno. Daritev je pričela z udarcem na pavke; godbo, posebno glasove piščalii je bilo slišati prav razločno, potem je zadonelo j>elje, ki je bilo čudno vreščeče, kot da pojo dečki. Vmes nekaj kakor zvonenje. Pleaavci so se pregibali sent in tja in vihteli fazanov a peresa in. piščali. Odmevalo je čez širno dvorišče im med drevjem. Svečano so pristopili darovalci in asistenca, padli na kolena, priklonili glave do tal in med priklanja njem ponudili Konfuoijeveniu duhu darove. Vse so delali skrbno in z veliko spoštljivostjo. Med vrati pa se je dre-njala velika množica gledavcev, ki so gledali bolj iz radovednosti kot iz pobožnosti.' Nad vsem pa je razpenjalo krasno kitajsko nebo svoj šotor in gledalo s tisoči zvezdnih oči na največjo svečanost v čast junaku črnolasega naroda. V začetku petje in godba v svojih značilnih intervalih nikakor nista mogla zadovoljiti mojih razvajenih ušes, a počasi sem se nekako privadil in ni več zvenelo tako neprijetno. Seveda, tako dovršeno še ni bilo vse, kakor sem si že prej želel, da bi bilo; ponavljali so se pri godbi vedno enaki motivi, prav tako tudi pri daritvenih obredih samih; in ko je bila po eni uri vsa stvar končana, setn bil že kar truden, ne toliko radi dolgih obredov, marveč radi ves čas enakega petja, ki se je proti koncu še vedno bolj stopnjevalo, kar je ]>ač moralo imeti poseben pomen. Truden sem -»e vrnil domov, a še spanec ni mojemu duhu prinesel miru, kajti kdo se bo potem, ko je toliko novega videl in doživel, mogel ubraniti pred številnimi vprašanji. To je torej veliki praznik, s katerim časti Kitajska na mnogih krajih junaka in svetnika literature in kulture, in to že tisočletja: saj je danes znanih že nad tisoč petsto Konfucije vili templov 7, I brezštevilnimi daritvami; vsako leto je zaklanih nad šestdeset tisoč živali. Kako staro >•» primitiv- Ne\vyorštki Ik-ii navdušeno popisujeijo novoletni bai najvišjih štiristotih«, članov ameriške dolarske aristokracije. Gospa Barbara Hulton, 20 letina lastnica milijard, je zasenčila ves ženski svet. Prišla js s plavo lasuljo, z zelenimi (tudi nalepljenimi) trepalnicami im s črnimi lakiranimi nohti... Hrepenenje velrkih most po belem športu. no je vse to: Ideja, da se vrača duh, se veseli da-ritvenega obeda, ter blagoslavlja vernike. Darovi, plesi, petje, godba in godbeni instrumenti, pri vsaki daritvi zmerom isto, s čimer so pred več kot tritisoč leti častili svoje vzornike, svoje prodnike. Da, resnično, sijajna ilustracija in simbol starega in primitivnega, ki se je obdržalo na Kitajskem: zemljo obdelujejo kot nekoč, orodje imajo čisto navadno in enostavno,, stanovanja preprosta, zgodovino in filozofijo pojmujejo na stari način, imajo stare socialne in religioane ideje z vsemi šegami iu običaji, slikarijo brez, perspektive, muziko brez harmonije. Taka je postala Kitajska in ohranila b!wtvo svoje kulture: velika, nepretrgana tradicija Šef: »Kako dolgo ste že v služili naš. firme, KliilU Sluga: Štirideset let, gospod ravnatelj. Šef- Dobro... V znak našega posebnega priznanja sprejmite na znanje, da ste za ^aluo nastavljeni .. .< Za Kristusovo znamenle Konfucijev kult (Pišimo evropskega popotnika) ceste ali po ozki stezi ob hišah, da ne bi morda motil psov in ljudi, ki so si kar sredi ceste po-iskali svoja prenočišča, kaijti v septembru še ni na Kitajskem nikakega mraza. Od vseh strani so brlele svetilke, ki so praz-novalcem kazale pot k daritvi. Pred temptam in na dvoriščih je bilo že .vse živo: služabniki, godci, pevoi in vojaki so hodili sem in tja. Še stara drevesa in poslopja so začudeno gledala te nenavadne motnje; in ptiči, ki so v tem času sicer vedmo pri počitku, so nemirno cvrčalii od veje do veje. ko pa je stara zvezdna ura pokazala enajst, je zado-nel iz dvorane glasen klic in neki mož je pred »Vrati velike dovršitve« začel v divjem tempu razbijati po pavkah in sicer s tako silo, da je to mogla vzdržati pač samo »krokodilja koža«. Klical je k daritvi. Darovalec se je s svojo asistenco podal v »Dvorano godbe«, da se obleče; tam je bilo že vse polno praanovalcev. Tudi godci, pevoi in plesavci so prihiteli semkaj, da si nadenejo svoje praznične obleke. Nekoliko pred dvanajsto pa se je raavil sprevod in po udarcih na pavke se je pomikal v nadaljnji preddvor Konfuoijevega templa in se tam ustavil pred »Gričem marelic«. Na dvorišču, na terasi in v templu so bile že prižgane sveče iz volovskega loja. gorele so na velikih lesenih svečnifcih in so metale, po večini obdane z rdečim papirjem, svojo magično svetlobo na drevje, na dvorišče in po poslopjih. Mogočna palača »Veliike dovršilve« se je ob tem svitu sveč in bakelj zdela še vse veličastuejša kot po navadi. Konfucij pa je spoštljivo sto lova 1 ua svoji omari in gledal tri daritvene živali, ki so ponižno ležale pred njim; gledal je žrtve, ki bodo na darilvenein oltarju darovane njegovemu duhu; gledal je svoje štiri tovariše na svojih sedežih poleg sebe in še | dvanajstere filomofe. Ia bližnje dvorane so blestele Župnik John J. Preston iz Kearneya (New Jersey) je napisal poslanico na »ljudstvo Združenih ameriških držav«, v kateri priporoča postavitev velikega Kristusovega kipa, pri niki sodelovali. Pravi, da je vendar porazno za kristjane, da ni v glavnem ameriškem mestu nikakega znamenja, ki bi bodočim pokolenjem pričalo, da so Združene države naseljene od krščanskih ljudstev. Pozabljene umetnine V nekdanji obeduiei starega samostana pri Portovenere ob specijskem zalivu, ki je sedaj razdeljen v več prostorov, so našli več stenskih slikarij velike vrednosti. Freske, med njimi veliko križanje s starodavno zadržanostjo in intenzivno dramatično živostjo, dalje številne svetu i/ke podobe, ki izhajajo očiviidno od različnih umetnikov io časov; spominjajo pa najbolj na lombardsko šolo, posebej na Ambrogia da Fossano (Borgognone od 1455—1523). Samostan so leta 1798 opustili, nakar so slovito knjižnico raznesli vetrovi na vse strani. Ta samostan je skrival v majhni cerkvici velike umetniške zaklade, ki pa so za zmerom izgubljeni. Dva rekorda v dvorani V nekem sodnem procesu avstralskega mesta je govoril zagovornik svoj obrambni govoir celih 71 ur, kar je pač rekord zgovornosti. Vsekakor pa eo dosegli rekord tudi poslušalci na svoji — potrpežljivosti ... V daritveni noči sem šel okrog enajstih v tem-pel. Zapadna mestna vrata so se odprla škripaje, miru. Ouvaj pri vratih je ob temačni gledal moje listine, a komaj je od bil vprav čas prvega spanja. Potem sem šel po starih cestah; cnpreano sem stopal po kamenju sredi MLADI SLOVENEC M. K.: Dedek na smučarski tekmi Dedek k peči sedel je, truden se udal zaspancu. In zdaj sanja: z mladimi smuča se po strmem klancu. Hej, kako drvi navzdol! To ni tekma, divji boj je; še celo prvaka Joška pustil daleč za seboj je ... A nenadoma mu tal zmanjka pod nogami — hopla! Hrabrega je smučarja spreletela misel topla. V črn prepad drvi, drvi... Smrti več ne more uteči. še en krik in dedek naš znajde se — na tleh pri peči... Medved in kralj ptic Nekega dne sta se medved in volk sprehajala po temnem gozdu. Medved je zaslišal nad seboj pesem nekega ptiča. >Kdo pa se dere tako glasno?« je vprašal volka. Volk je odgovoril: >To je orel, kralj vseh ptic. Treba ga bo pozdraviti.« >Če je kralj vseh ptic,« je zabrundal medved, »mora imeti kraljevski dvor. Pokaži mi ga!« »To ne gre kar tako, kakor si ti misliš,« je dejal volk. Počakaj, da se vrne kraljica-orlica.« V leni .upu sta orel in orlica letela mimo. Nosila sta v kljunih hrano za svoje mladiče. Medved je ho'el odlomastili za njima, volk pa ga je zagrabil za šapo in ga posvaril: »Počakaj, da spel odlotita iz gnezda!« Zapomnila sta si kraj, kjer je ležalo gnezdo in nadaljevala pot. Medved pa je bil nestrpen. Na vsak način je hotel videti dvor kralja orla. Poslovil se je od volka in odracal nazaj. Orel in njegova žena sta bila medtem že odletela. Medved se je vzpel na prste, pogledal v gnezdo in zagledal v njem šest mladih orličev. »Ali je to kakšen dvor?!« je porogljivo zarenčal »Ali je lo kakšna kraljevska palača?! Niste kraljevski sinovi, ampak čisto navadni. beraški ptiči!« Mladi orlici so se strašno razsrdili, ko so slišali te poniževalne medvedove besede. »Čakaj« so zakričali nad njim, »čakaj, to žalitev nam boš drago plačal! Nihče ne sme žaliti ptičev plemenite krvi, kakršni smo mi, brez kazni.« Te grožnje se je medved prestrašil in pobegnil je v svoj brlog. Ko sta se orel in orlica spet vrnila z lova v gnezdo, so orlici dejali: »Medved je bil tu in nas je grdo razžalil. Ne premaknemo se z mesta in ne pohrustamo niti črviča vse dotlej, dokler ne opereta našo čast!« »Bodite brez skrbi,« jih je miril kralj orel, »vaša čast bo oprana.« In je zletel pred medvedov brlog in zaklical : »Hej, hudobnež stari, zakaj si razžalil moje otroke? Kesal se boš! Vojskovali se bomo s leboj na življenje in smrt.« Vojna je bila takoj napovedana. Medved je sklical vse štirinožne živeli — vola. kravo, osla, jelena, konja, srno in še mnogo drugih živali, orel pa je sklical k sebi vse kar le a po zraku, ne samo ptice, velike in majhne, ampak tudi muhe, ose, čebele in komarje. Približal se je dan, ko se je imela vojna začeti. Orel je poslal na vse strani svoje vohune. da izvohajo, kdo l>o glavni poveljnik sovražne vojske. Najprebrisanejši od vseh njegovih vohunov je bil komar. Odletel je v gozd, kjer se je zbirala medvedova vojska in se skril pod lisi drevesa, pod katerim so imele štirinožne živali vojno posvetovanje. Medved je dejal lisici: »Ti ni najprekanjenejša v vsej naši armadi. Ti boš naš vojskovodja!« »Prav rada,« je odgovorila lisica, ponosna na to veliko časi. »Poslušajte, kakšen znak vam bom dala, kadar se začnemo boriti. Kakor veste, imam lep, košat rep. Dokler ga bom držala kvišku, drvite dalje v boj, kajti vse bo v redu. Če ga bom pa povesila k zemlji, naj vsak beži, kakor more in zna. Ste razumeli?« »Smo!« so odgovorile v zboru štirinožne živali. Komar, ki je lo slišal, je zletel nazaj k orlu in mu povedal vse. Ko je drugega dne vzšlo sonce, so štirinožne živali oddrvele na bojišče, da se jc zemlja tresla pod njim. Naproti jim je po zraku priletel kralj orel s svojo vojsko, ki je žgolela, krakala, cvrčala, brenčala in sikala okoli sebe, da jo bilo grozno. Vnela se je strašna bitka. Ze je kazalo, da bo zmagala medvedova vojska, ki ji je poveljevala lisica. Pa je kralj orel zapovedal osi, naj sede lisici na rep in jo piči, kolikor more. Ko je lisica začutila prvi pik, je poskočila cd bolečine, toda košati rep je kakor prej molela kvišku. Ko je začutila drugi pik, je za spoznanje povesila rep. Ko je začutila tretji pik, se ni mogla več premagovali; povesila je rep prav do tal In fcatulila od hude bolečine. Štirinožne živali so to videle in so bile prepričane, da je vso izgubljeno. Pobegnile so na vse strani. Tako je zmagala vojaka kralja ptic. Orel in orlica sta nemudoma pohitela do gnezda in navdušeno zaklicala: »Zmagali smo! Otroci, zdaj pa le veselo pijte in jejte!« »Ne,« so odkimali orlici z glavami. »Dokler ne pride medved sam sem in nas ne prosi odpuščanja ter nam ne prizna kraljevskega dostojanstva, toliko časa se ne ganemo z mesta!« Kralj orel je zletel do medvedovega brloga in zavpil: »Hej, hudobnež stari, takoj pridi iz brloga in so oprosti pri mojih otrocih, sicer gorje ti!« Prestrašeni medved je res prišel iz brloga in milo prosil mlade orliče, naj mu odpustijo grdo žalitev. Šele tedaj so bili orlici kraljeviči zadovoljni. Napravili so razkošno pojedino in se gostili in veselili v noč. In še mene so povabili in mi dali jesti in piti, da sem postal debel kakor sod. Kdor ne verjame — naj se prepriča sam! Mala mama Poznate našo Tinico? To vam je prava mama! Številno inta družinico — za vso skrbi prav sama. Pajacka ima, medvedke tri in punčko zalo, vitko. »Oh, kakšne imam jaz skrbi!« vzdihuje včasih bridko. Z otroci je res velik križ! Težko je mama bi>!d: ves dan jim kuha Tinica — nikoli niso siti. Pa kaj jim kuha in kako jih pita mala mama? Sladkorčke kuha jim tako, da jih pohrusta sama.., Orjaki v starih časih V času, ko je še Jezus hodil po svelu, je živel v rimski državi neki kmečki fant, po imenu Fusius, ki je bil tako močan, da je lahko osla na ramah nesel po strmem bregu navzgor. r^ltOf) ilTS Še bolj močan pa je bil neki drugi mladenič, po imenu Vinuius Valens, ki je z lahkoto držal težek voz visoko nad glavo. Voz je bil obložen z mehovi, ki so bili napolnjeni z vodo. Orjak je držal voz tako dolgo nad glavo, dokler niso izpraznili viseh mehov. Takšen prizor vidite na sliki. Zgodbica brez besed Konec: Pavle Flere, učenec II. razr. v Belgradu: Delavec je šel popravljat vodovod. Mimo pri- i do neki gosjiod. Ko zagleda luknjo, pravi; »To je pa nevarno! Če padem v luknjo, 6i raz- J bijem nos!< Vzame pok rov in hoče pokriti luknjo. Delavec to opazi in hitro z obetma rokama potisne pokrov nazaj. Pokrov udari gospoda v nos. Gospod zastoka : »Na, pa imam vseeno razbit nosi« Cveta H 1 a d n 1 k , učenka (?) razr. v Ljubljani: Stric Matic se je napotil v mesto. Prišel je do , neko luknje, v katero je lezel delavec. Stric Matic j si je mislil: »Da ne bo kdo padel v luknjo, jo bom J pokril!« In je stric Matic pokril jamo s pokrovom in šel dalje. Delavec v luknji pa je začel klicati na 1 pomoč A ker njegovega vpitja ni nihče slišal, se je zadušil.. . Ivanka Tršan, učenka (?) razr. na Je- ; senicah: Stric Matic je prišel s postaje. Mož, ki je na j cesti jamo kopal, je pozab i 1 jamo zakriti. Stric je nekaj časa premišljeval ob jami: »Kakšna nesreča se lahko tukaj zigodil Padeš v jamo — in si zlo- , miš nogo.« In je dvignil pokrov ler z njiim pokril jamo. Ko pa je potem stopil na pokrov, da bi se prepričal, če trdno stoji, se je udrlo pod njim in štrbunkni'1 je sam v jamo, kjer je še danes, če ga ni kdo veni potegnil... Sonja Vandot, učenka V. razr. nn Mladiki v 1 Ljubljani: V Kopitarjevi ulici pred Jugoslovansko tiskarno, v kateri ima Kotičkov striček svoj kotiček, je neki delavec kopal globoko jaino. Pa je prišel Kotičkov striček iz svoje pisarne in ko je zagledal jamo, je ves prestrasen vzkliknil: »Za božjo voljo, tukaj bo pa še kdo noter padel U In je dvignil na tleh ležeči pokrov in hotel z njim pok riti odprtino. V tem trenutku pa je delavec vrgel polno lopato pr.sli iz jame — nesrečnemu stričku naravnost v obraz. Mimoidoči ljudje so se smejali stričkovi nezgodi, striček pa ni rekel ne bev ne mev, nego jo je urnih krač popihal nazaj v tiskarno... Ubogi striček! Zvonkn Filnč, učenka V. razr. v Ljubljani: Srtaižilec je odprl pokrov in spustil sc po lestvi v rov. Prišel je mimo star gospod in vzkliknil: »Jojme, ta falot! Nesreča se lahko zgodi, zakrijmo jamo — en, dva, tri!< Tedaj ves jezen planil mož iz jame je: »Primojkoko.š!« In zdaj ga vidite na cesti, _ kako gospoda krepko klesti..« Lcja Zcmljič, učenka (?) razr. v Maribora: Ko je striček videl odprto jamo, je zago-drnja.1: »O, ti jjozabljivi ljudje! Kako lahko se zgodi nesreča .. .« In je pokril odprtino. Delavec v jami pa je splezal po lestvi navzgor ter butnil pokrov, na katerem je stal dobrosrčni striček, z vso silo navzgor. Našego strička je vrglo visoko v zrak.. Ko je padci nazaj na povrh :i 1 Je tla, je dobil še klofuto Nekaj drugih rešitev Nadica Banič, učenka II. razr. m. S. v Novem mestu: Delavec je splezal po lestvi v odprtino, da bi popravil plinsko cev. Tedaj jo primaha mimo slric Matic. Ko pred sabo odprtino to zagleda, gleda. In da kdo tja vanjo ne bi pal, stric je brž. pokrov pobral in povezjnil ga čez njo. A tedaj iz jaime skoči delavec in strička poči v trobuh na vso moč s pest jo ... Marjan Bohinc, učenec II. razr. na Rakeku: Brezposelni Janez je odkril vhod v kanal. Spustil se je jx> lestvi vanj, da bi imel v njem vsaj zasilno prenočišče. Tedaj jo je okoli ogla primahal debeli bankir in večkratni hišni posestnik. Ko je videl, da je v odprtini izginila človeška glava, se je škodoželjno namuzal in hotel zadelatj odprtino, da ubogi brezposelni Janez ne bi več mogel iz nje. Ko pa je poveznil jjokrov čez jamo, umi je ta smuknil vanjo, ker je bila jama večja od pokrova. Bankir se je prekucnil za njim in obvisol v jami na debelem trebuhu. Morali so poklicati rešilno postajo, da so ga rešili iz neprijetnega položaja... Dragica Čoh, učenka IV. razr. v Rogaški Slatini: Požgančev oča jo mahajo proti domu. Pn zagledajo Kotičkovoga strička, ki prihaja naproti. Požgančev oča se poredno zasmejejo: »Hahahalc in se hitro skrijejo v luknji, da bi prestrašili Kotičkovega strička. Ko pride Kotičkov striček do luknje, pograbi pokrov in zakrije z njim jamo. Ubogi Požgančev oča začnejo klicati na pomoč — Kotičkov striček pa jih ne sliši. Veselo žvižgajoč gre dalje, medtem pa Požgančev oča milo jokajo in stokajo v luknji. Ce jih še nihče ni iz jame potegnil, so še danes v njej... Jclica Kramberger, učenka L razr. m. š. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah: Sosed Miha se s tem poslom bavi, da v jamah vedno kaj popravi. Tudi danes spustil sc je v jamo, da pospravil v njej bi razno krnom. Mimo pride dobrosrčni striček in si misli: »Takle nepreviden tičckl Saj bo kdo še strmoglavil v jamo — koj bi nekaj stavil!« Sklone se, tokrat pa, jej, stričku zmanjka tal naprej. A ker k sreči debel je ko sod, v luknji obtiči gostiod. Krik zasliši sosed Miha, brž po lestvi prisopiha, strička, joj, po zadnji plati neusmiljeno na mlati .. Nagrudo dobi: Nadica Banič. učenka 11. m. razr. v Novem mestu. Nagrada: Prigode malega Nonnijn, povest. Razen teh so poslali bolj ali manj posrečene rešitve, katerih zaradi pomanjkanja prostora nc moremo objaviti, šc ti-le dečki in deklice: Boris Bohinc, učenec V. razr. na Rakeku; Ciril Pellinn, dijak I. razr. gimn. v Ljubljani; Milena Krenčnik. učenka IV. rnzr. m. š. v Trbovljah: Boris Jereb, dijak v Ljubljani; Dušan Butara, dijak lil. razr. gimn. v Ljubljani; Jakob Leben, učenec II. razr. v Drngomeru; Janez Vclkovrli, učenec IV. razr. nn Bnbni gori pri Polhovem Gradcu. Upoštevali smo samo rešitve, ki smo jih prejeli do četrtku. Rešitve zamudnikov so romale v koš!____ Megla. Tonček gre zjutraj v šolo. Zunai je gosta inegla. Čez deset minut pridrvi ves vzradoščen nazaj iu vzklikne: »Mama, pomisli — šola je izginilatc STRICKOV KOTIČEK M.......................................................................................... 44S. Ljubi Kotičkov striček! Veš striček, jaz sem še zelo majhna, a znam vse pesmice, ki jih prinaša »Mladi Slovenec«, na pamet. Pridi k meni, pa Ti jih bom deklamirala, čeprav me ne bož obdaroval za mojo pridnost. Napisala sem Ti že več pisem, pa jih je moja mama vrgla v peč. Dejala je, da sera še premajhna za Tvoj kotiček. Pa nisem več tako majhna. Ker znam tako lepo deklamirati, sta mi stric in lela "odarila že mnogo dinarjev. Prihranila sem si tako že lepo vsatico. Na sveti večer sem spet deklamirala. Prislužene dinarčke sem izročila mami, da jih shrani. Pridržala sem si zase samo toliko, da zdaj lahko pišem Tebi. Mama nič ne ve, da Ti pišem. Če jo kdaj srečaš na trgu, ji tega nikar ne povej! Prisrčno Te pozdravlja Tvoja Ne v i na s Ko-deljevega pri Mostah. Draga Nevina! Vse pesmi iz »Mladega Slovenca«: znaš na pamet, praviš. Kacka na vodi, de je to res. se postaviš, da nihče ne tako! — Samo škoda, draga moja, škodo, da Kotičkov striček ni take sorte tiček, da bi vse kar koj verjel, kar mu kdo na ušesa natrobi. Odkritosrčno povedano, močno Samimi, da si tudi Ti ena od onih, ki iz muihe napravijo slona. Da znaš pet ali celo deset pesmi iz »Mladega Slovenca« na pamet, Ti od srca rad verjamem, ampak da znaš vse — nak, to pa ne bo držalo! Vseli še jaz. ki sem večino teli pesmi zložil, ne znam več .. . Kar se Tvoje mame tiče, Ti dam moško besedo, da ji niti besedice ne bom zinil o Tvojem pismu, kadar jo srečam na trgu. To besedo mi bo tem lažje držati, ker Tvoje mame sploh ne poznam ... Kako naj jo poznam, ko niti ne vem, ka:ko se piše? Saj je Tvoje pismo brez priimka. Ali so Ti ga cigani ukrali, kali? Pismo brez priimka jo kakor pujsek brez rejia ... Pa brez zamere in še kaj se oglasi I — Kotičkov striček. 419. Dragi Kotičkov striček! — »Preljubi moj, dragi moj striček...« — tako Te imenujejo vso Mirke, Urške, Hozike in Micke v Tvojem kotičku. Opazil sem namreč, da Ti pišejo večinoma le deklice. Da ne boš imel samih punčk v kotičku, Te prav lepo prosim, vrzi še mene v kotiček — ne v koš še nikoli Ti dozdaj nisem pisal, pa jc že leto dni in [»1 tega, kar znam Citati in pisati. Veš, kaj bi želel in Te lepo prosil? Da nam napišeš dolgo povest o zamorčkih. Moje sestrice pa bi rade pravljico o palčkih. Ona še ne zna vseh črk prebrati; pa ji bom že jaz pomagal pri čitanju. V šoli sva s sestrico pridna. Nekaj mojih so-učencev je zelo revnih. Nikoli nimajo kruha s seboj.-pa morajo tako daleč hodili v šolo. Meni se zelo smilijo, zato večkrat razdelim med nje 6voj kruh, čeprav sem potem sam lačen. Če bi bil jaz bogd, bi jih vsak dan povabil na koalo in vsi bi bili srečni in veseli. Ker pa nisem bogat, delim z njimi samo svoj kruh. Te prav lepo pozdravlja Karli Illner, učenec III. razr. v Mokronogu. Dragi Karli! — Sem nekoč že na dolgo in široko pojasnil, zakaj mi deklice pogosteje pišejo kakor dečki. Še enkrat te reči ne bom ponavljal. Vztrajam pri tem, da so deklice pač bolj pridne in da imajo sivobradega Kotičkovega strička mnogo rajši, kakor dečki. Zato jim gromovito kličem iz dna srca: Bog vas živi vrle in pridne slovenske deklice! Prav rad bi Ti ustregel in napisal, kar me prosiš, ampak se zdaj kar ne morem odloČiti, katere stvari bi se najprej lotil: ali povesti o zamorčkih, ali pravljice o palčkih. Če napišem najprej povest o zamorčkih, se bom zameril Tvoji sestrici, če pa napišem najprej pravljico o palčkih, se bom zameril Tebi. Obeh hkratu pa ne morem napisati — res ne vem, kaj in kako bi. Kličem vse bistre in iznajdljive glavice sirom Slovenije ua pomoč in jih prosim, naj mi svetujejo, kaj naj storim, da ne bo zamere ne tod ne tam. Zamera je grozna reč. Da deliš med revne učence svoj kruh, je lepo od Tebe, lepše, kakor če milijonar deli beračem cekine. Saj gotovo sam nimaš kruha v izobilju. Ne vem pa, če bi bil kot bogatin taiko dober in blag, da bi reveže vsak dan na kosilo vabil. Kajti poznani vse polno ljudi, ki so bili nekoč kol siromaki silno dobrega srca in so vsevprek zabavljali čez neusmi- • Ijene bogatine; ko pa so kar na lepem sami prišli do bogastva, so jiozabili, kako hudo je, če je človek lačen In brez vsega — in danes so stokrat hujši od onih, nad katerimi so se nekoč zgražali iu jih preklinjali zaradi skoposti in grabežljivosti... Vidiš, dragi moj, tako je z bogastvom I Navadno ne prinaša sreče nikomur. Najlepše bo na svetu takrat, ko nc bo ne revnih ne bogatih ljudi. Vsak bo iniel toliko, da bo lahko pošteno in zadovoljno živel — ampak daleč, daleč so najbrž še tisti časi... Pozdravljen 1 — Količkov striček. ZA BJSJRE GLAVE Izpofn evalka: Stenska ura Tika — taka — tika — laka • kakor klepeitulija staira miga venomer z jezičkom stenska ura in nas--: Ura šest je, dr-dr-dr, hej, pekoneu, vi zaspanci! Zajtrk že kadi se v skledi: mleko in koruzni — —. Ura osem je... Ze glasno šolski zvonec je zapel. Kdor bo šolo zanemarjal, ta nikdar ne bo — —. Tika — taka — tika — taka — dan za dnem tako priganja nas in zlata mlada leta v črno prošloet nam — — —. Na mestih, kjer zdaj na koncu vsake kitico ležijo črtice, postavi'o zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitev pošljite najkasneje do četrtka, 26. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Grožnja in učinek. Francek leži v postelji in se dere na vse grlo. Očka odpre vrata in jezno zarohni: >Da bi te koklja — zakaj tako kričiš?« Francek med jokom: >Oh, veš očka, mama je dejala, da bo prišel po-vodnji mož z zelenimi očmi in rdečimi lasmi, če se bom venomer drl — no, in jaz se deretn že toliko časa, divjega moža pa le še ni I« Tam, kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha. Najsrečnejše ljudi poštenje rodi. Kjer nobene postave ni, tam veljajo gatne pesti. s:«v. is. DELAVSKI VESTNIK Ne odlaša mo Poziv Katoliške akcije Škofijski odbor katoliške akcije za ljubljansko škofijo je pred kratkim v svojih navodilih opozoril vse člane župnijskih svetov in odborov KA, da je skrajni čas, da se vsi katoličani lotijo delavskega vprašanja in sicer vsak v svojem okolišu, da — po besedah Leona XIII. — ue bo težka škoda poslala še bolj neozdravljiva z odlašanjem pomožnih sredstev Poziv pravi: »Katoliški akciji in njenim apostolom se odpira novo, silno široko in težko polje Skrajni čas jc da se približamo razkristianjeni množici, kraha ia resnice lačnemu delavstvu in ga dobimo nazaj za Kristusa. Zato je potrebno predvsem stopiti z delavstvom v stik, pa nai se izvrši to na kakršenkoli način. Vedeti pa ie treba pri tem, da more uspešno misijonariti med delavci tisti, ki ie sam delavec, listi, ki med delavci živi in pozna njih potrebe in pozna njihovo gledanje na življenje. Samo teor«tično razglabljanje in opazovanje od daleč nas ne bo usposobilo za to težko delo. Dolžnost katoliških akcijonariev je tudi ta, da značno z ofenzivo v sovražnem taboru. Uspehe bo žel tu le oni. ki bo stopil z delavcem v tova-riške, prisrčne in zaupne odnošaje. Najmočnejše orožje v tem boiu za pridobivanje duš je: osebna vrednost vsakega izmed nas. Le taka osebna vrednost bo mogla vzbuditi zaupanje množice in io pripeljati nazai h Kristusu.■■ K temu pozivu bi radi pripomnili še to: Ne smemo si prikrivati, da se nahaja tudi pri nas nekaj delavcev, ki se ne brigajo dosti ne za Cerkev, ne za vero in ki poslušalo raiši krive preroke, oznanjajoče novo vero, ki bo spremenilo ta trpijenia polni svet v raj. Tega odpadanja smo pa krivi v veliki meri mi sami. ki smo rajši bese-dičili kot bi delali. Le delo, praktično delo more rešiti naše delavstvo, le praktično, resnično delo bo doseglo obnovo današnjega gospodarskega in družabnega reda. Vsak, kdor dela, pa mora biti prioravlien na borbo in na žrtve. Seveda mora biti delo nesebično, polno ljubezni in brez sovraštva. Vse delavstvo opozarjamo na delavsko uro. ki jo oddaja naša radio - posta ja v soboto 28. januarja t. 1. ob 19. uri. ta «9 H H & ffl E 88 H M ffi fiS H iS 8 E5 ffl K UCB IS ® iS H Kako pridobiti cerkvi dravsko mladino Žalostno ie dejstvo, ki mora raniti vsakega katoličana, da na milijone delavcev, iztrganih od svete Cerkve, ne vidi v Cerkvi pravega vodnika in svojega čuvarja. Delavcu ni več nauk Cerkve orožje za boj proti izkoriščanju, zlorabam in krivicam, ki iili ie delavec deležen od kapitalistične družbe. Večini delavstva ni srce Božjega Delavca iz Nazareta tisto, iz česar bi delavec črpal tolažbo v svojih težavah in v boji' za svoie pravice in pravice vseg aaelavstva na svetu. Delo v tovarnah, dslavnicah, uradih z vsemi svojimi verskimi, nravnimi, socialnimi in stanovskimi vprašanji ie postalo masi delavstva torišče, ki je zaprto Cerkvi. Materialistično pojmovanje dela ie z vsemi pogubnimi posledicami uničilo družinsko življenje in prekomerno povečalo skrb za lagodnost življenja. Socialisti in komunisti so izrabili izkoriščanje delavstva in so polastili vodstva delavskega gibanja. Problem pridobitve delavstva ie v tem, da se delavce združi v organizacije, da tako laže in uspešneje branijo svoje interese. Katoliško akcijo bomo uresničili med delavstvom, če bodo delavske kulturne in strokovne organizacije vodene v katoliškem nauku in ki bodo pod neposrednim in posrednim nadzorstvom Cerkve Katoliška delavska organizacij.! bodi šola Katoliške akcije, ki nudi mladim delavcem popolno vzgojo, tako versko, nravno, stanovsko-socialno, zdravstveno; šola, ki je primerna njihovi starosti, mišljenju; šola, ki odgovarja njihovim pogojem in ki ie primerna njihovemu življenju. V okviru te organizacij enaj se mladi delavci nauče biti pozitivni in praktični katoličani — misijonarji v delavskem življenju »rploh: v delavskih družinah, med svojimi tovariši in tovariši-cami — delavci, da napravijo iz življenja delavca življenje apostolata. Dalje da se nauče biti med delavstvom krščanski bojevniki, kakršnih rabi Cerkev, če hoče pokristjaniti delavske množice. Le v taki organizaciji je možno ustvariti izbrano, vodilno apostolsko četo in jo kakor kvas vmesiti v testo delavstva. Apostolski duh! Ako hoče dati katoliška mladinska organizacija popolno vzgoio in popolno začšito mladim delavcem, mora vsa njena akcija in življenje mladih delavcev sloneti na nadnaravnih temeljih. Zagotoviti mora svojim članom predvsem versko in moralno vzgojo, brez katere se delavska mladina ne more dvigniti. Verska nevednost in nemoč je prav tisto, kar pogublja mlade delavce Ie prepogosto. Odtod tudi tislo pomanjkanje ponosa, prepričanja, dostojanstva 'n dobrih stremjlcuj. Prvi in najvažnejši cilj ie torei vzpostaviti močno enoto v vsem življenju mladih delavcev s tem, da prepoji vse življenje z verskimi, živimi in delujočimi ideali. Mladi delavci morajo biti ponosni na svojo vero in Cerkev, zato io morajo prav dobro poznati, io ljubiti in biti pripravljeni zanjo boriti se in tudi trpeti. Ta organizacija mora najmanj zahtevati od svoiih članov: prisostvovanje pri cerkvenih obredih, pogosto sv. obhajilo, zaprte duhovne vaje. duhovne obnove, duhovn ovodstvo. Le v nadnaravnem življenju ie vir težkega, a vendar plodor.osnega apostolskega delovanja. Tako ttmevanie živlienia pa daie organizaciji njeno svežost. ogenj, navdušenie in nepremagljivo privlačnost. Važna naloga te organizacije ie tudi, da uči svoie člane odgovarjati na ugovore in napade sovražnikov in pa da tudi sama krepko pobiia socialistične in komunistične r.mote. Navdušiti jih mora za cilj: prenoviti katoliško delavstvo, privesti Kristusa, njegov nauk, njegovega duha, njegovo ljubezen — med vse delavstvo! Delavski spori Zimski športi in delavec. Najbolj znani zimski športi so smučanje, sankanje in drsanje. 0 lepoti in koristi zimskega športa ni potrebno mnogo govoriti. Saj vidimo, da po-itaja smučanje naš ljudski šport. Tisoči in tisoči iščejo po napornem delu okrepitve v beli naravi. Biti v naravi se pravi biti bližo sebi in Bogu. Današnji čas zahteva velikih it, požrtvovalnih ljudi, ne ljudi, ki samo besedičijo, ampak liudi iasnih in trdnih nazorov ter ljudi, ki imajo močno voljo, veselje do dela in trdno vero Taki ljudje pa se ne vzgajajo samo v utadu, delavnici ali gostilni. Take ljudi more v veliki meri vzgojiti le samota in mir. Kdo dvomi o tem, da ie potrebno za rešitev težkih delavskih vprašani velikih liudi? Mislim, da nihče. Zato gletmo v športu, predvsem v zimskem športu mogočno sredstvo — ne samo za okrepitev naših teles — temveč tudi poglobitev naših duš, za utrditev naših načel, za pribilžanie I: Bogu, ki nam bo edini dal dovoli moči tn dovolj podpore v borbi za osnovne človeške pravice. Res je, da te laže gojiti zimske športe onemu, ki se po lepem smučanju lahko vrne v topel in prijazen dom, kar pa ie dano le malokomu izmed delavcev. Toda to nas ne sme ovirati, da bi zaklade, ki jih ima pnroda. prepuščali samo gospodi: s korajžo in tudi z žrtvami si moramo osvojiti tudi zimski šport. Ne zato da postanemo športni rekorderji, temveč zato, da bomo postali uspešnejši borci za delavske pravice. Kapitalisti na delu Z ogorčenjem sprejema ves svet poročila iz Ženeve, ki vsa kažejo, da ne bo uič s 40 urnim tednikom. Največji gospodarski strokovnjaki so si bili edini v tem, dn se da odpraviti današnja brezpo-selnosl in s tem zvišati kupna moč prebivalstva, povečati potrošnja in poživiti ustavljene obrate in tovarne na ta uačin, da se zniža delovni čas brez istočasnega znižanja mezd. Kol se oprijema utapljajoči človek z vse silo ponudene rešilne vrvi. tako se je svel oprijel leiriisli. Posebno je bedni proletarski stan videl v tem predlogu vsaj delno zboljšanje svojega brezupnega položaja. Zganile so se delavske organizacije, zganile so Re vlade, v Ženevi se je sklicala mednarodna konferenca, ki naj to vprašanje reši. In sedaj, ko bi imela misel postati dejstvo, sedaj so spregovorili še kapitalisti svojo besedo. Njihovi zastopniki so v Ženevi izjavili, da predloga za znižanje delovnega časa na 40 ur tedensko ne morejo sprejeti, če se istočasno ne znižajo delavske plače. Francoski delodajalsk1 delegat Gignoux je trdil, da bi znižanje delovnega časa pomenilo le znižanje delavskih plač brez povečanja delovnega donosa. Industrijski izdelki bi se radi tfga podražili in bi si jih megli poljedelci še manj nabavljati, kot do sedaj. V notranjosti posameznih držav la ukrep ne bi mogel povečati sedanje potrošnje. V mednarodnem svetu pa bi bilo šemani koristi, ker bi države tega sklepa ne sprejele istočasno, in bi seveda bila na boljšem t'sta država, ki bi pozneje sprejela določbo o znižanju delovnega časa. Ta določba bi le še bolj poglobila in posplošila proleta-rizacijo širokih slojev. Število brezposelnih bi se le še povečalo. Tako je torej trdil zastopnik francoskih kapitalistov. Istega mnenja je bila tudi večina dru-g h delodajalskih delegatov. Celo nekateri vladni delegati (n. pr. švicarski) so izrekli dvome v uspeh konference. Ni treba posebej povdarjati, da trditve omenjenega Gignoux-a ne drže. če bi imele vse države in vsi delodajalci lako resno stremljenje, da se napravi nekaj odločnega za ozdravljenje sedanje gospodarske in socialne krize, kot to želijo delavci, ki so na tem seveda interesirani — potem bi pač bilo mgooče v vseh državah istočasno sprejeti določbo o 40 urnem delovniku. Z znižanjem delovnega časa bi se dala vendar prilika več milijonom delavslva, da najde zaposlitev. S tem bi se zvišala njihova kupna meč, povečala bi $e potrošnja, p oživel bi se ves trg itd. To so stvari, o katerih nihče ne dvomi. Seveda nekolko rizika je na stvari. Kapital pa je pokazal, da ne riskira prav nič, in se ne čuti prav nič dolžnega, tla pomaga pri ureditvi tega, kar je pravzaprav sam zmeša lin spravil v nered. Posledice ne bodo izostale. Sedaj je delavstvo Se pripravljeno v sporazumu z delodajalci reševati razna skupna vprašanja, toda po takih izkušnjah bo delavstvo reševalo 'aka vpraašnja čisto samostojno in brez sporazuma. iz časop sov m revij Opozoriti moramo na »la3iIo mednarodne zveze krščanskih nameščencev, ki je svojo zadnjo številko posvetila brezposelnosti in preskrbi brezposelnih. V reviji se nahajajo prav dobri informativni članki o preskrbi brezposelnih nameščencev, o preskrbi brezposelnih v Franciij, Nizozemski. Avstriji, Belgiji, Čehoslovaški in Jugoslaviji. Članek o Jugoslaviji je napisal naš znani strokovnjak gosp. Lah Ivo. Važna ie ugotovitev, tla so sredstva za brezjKiselne v Jugoslaviji tako malenkostna, da pride na vsakega delavca, ki je brez dela, komaj en dinar. Po mnenju gosp. I. L., bi se dalo pomagati jjredvsem z iavnimi deli. Pohvaliti moramo tudi berlinsko revijo »So-ziale Praxis«, ki prinaša v vsaki številki aktualne, resne in dobre članke o vseh najvažnejših vprašanjih. Zadnja številka se bavi z vprašanjem, da dokazov za to ni dosti, pač pa smemo imeti nekoliko tipanja, da se bodo razmere zboljšale. Dalje piše dr. Fuhe o skrajšanju delovnega časa v zvezi z omiljenjem brezposlnosli, dr. Friedlander pa o brezposelnosti in delu otrok ter pravi, da ie sedaj kaj primeren čas zato, da ratificiramo vse mednarodne konvencije o delu otrok in mladostnikov. Drobne vesti Katalonske oblasti so zaprle vse pisarne delavskih strokovnih organizacij v Barceloni, zaradi nemirov stavkuiočih železničarjev. Za podpore brezposelnim delavcem, posredovanje dela in upravo bo imela javna borza dela v Ljubljani v proračunskem letu 1933 samo 1 milj. 965.000 Din sredstev na razpolago, čeprav se je z zvišanjem prispevkov od aprila 1932 dalje nabralo že 800.000 Din več kot prej. 3 in pol milijona dinarjev bo dobil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani več v letu 1933 zaradi povišanja bolniških prispevkov. Iz Prage poročajo, da se ie število brezposelnih v Češkoslovaški v decembru znatno povečalo in sicer za 149.000 na 750.000 oseb. Z £ JV A JJV DOM Okus v kuhinjski umetnosti (Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. šiški) V raznih družabnih pogovorih se dostikrat omenja tudi okus. Ce se že sploh o okusu kake oselie govori, nehote mislimo na to, ali ima oseba, o kateri se govori, pravi estetski okus /m razne panoge umetnosti iu kulturnih del? Estetski okus je estetsko čuvstvo in je v različnih življenjskih dobah kaj različen. Drugačen je pri otrocih, drugačen pri odraslih, drugačen pri izobražencih, drugačen pri moških, drugačen pri ženskah. Estetski okus ra-s:e z leti, 7. razumom in izobrazbo, z umetniškim opazovanjem. Toda danes o tem okusu ne bomo govorili, ampak se bomo omejili na okus, v kolikor je Fiziološki pojav, dar. s katerim je človek obdarovan, orodje njegovega lelesa. katerega lahko goji in kateri je pri tem bolj, pri drugem manj razvit V kuharski umetnosti ima okus zelo važno nalogo. Okus spada v skupino naših čutov, daje pa življenju mnogo svojevrstnih užitkov. K čutom spada razen oku-a tudi vid. sluh, vonj in tip. Vsi naš eti čuti se dandanes veliko preiskujejo fizično in anatomično, ker se morajo vsi čuti razumno rabiti za življenjski užitek. Tako na pr. razbiramo barve z barvno lestvico, vid uravnavamo z najrazličnejšimi fizikaličnimi in optičnimi instrumenti; vonj je kemičen odziv, občut je podvržen posebnemu tipalnemu in občutnemu organu. Vse te čute lahko opišemo ter kemično in fizika-lično določimo. — Okus je pa tako nežen pojav na živčnih strunah človeškega organizma da njegovo dejavnost komaj pojmujemo —■ >na najnežnejših živčnih strunah igra igralec svojo pe-em, pač čiviš — d rs teče prste, toda igralca ne vidiš nikjer«. Oglejmo si nekoliko ta važni organ našega telesa. Organ okusa so neke bradavičice na površini našega jezika. Pokrite so z gladko tenčico sluznice. Pod njo so nameščene okusne stanice. Pa samo raztopljeno tvarino lahko po okusu razlikujemo, najbolje pri toploti 10 do 30 stopinj C. Ako so usta no pr. popolnoma suha. tedaj nam najokusnejša jed slabo diši. Poglejmo na čisto preprost način še fiziološki potek okusa, poglejmo, kako okus nastane Položimo košček sladkorja na jezik, sladkor se raztopi. Sladkorna tekočina razdreti v bradavičieah se končujoče čutne živce. — Ta dražljaj preneso ču.ni živci kakor električne žice do možganske skorje, in mi začutimo si a d kot»o. Ako položimo na jezik kapljico pelinovca ali kinina, se vrši isti fizični razvoj — samo da čutimo bolj na zadnjem koncu jezika grenkobo. Omenim še, kar je zelo zanimivo, da okusne brbončire niso porazdeljene po celem jeziku, ampak so porazdeljene na posameznih mestih jezika, in označujejo posebne vrsle okusa. Sladkost čutimo na jezikovi konici, grenkobo pri korenini, slani in kisli okus ob jezikovih straneh. Ako hočemo torej kako jed ]>o okusu dobro presoditi, moramo jed pokušati z vsem jezikom in ne samo na konici, kakor radi delamo. — Bradavičice z okusnimi slanicami in sluznimi žlezami so silno nežne in v vseh podrobnostih jiataneno iv delane, tako da se nežnemu ustroju tega organa moremo le čuditi Po vsem tem spoznamo, da e nežne okusne naprave ne smemo surovo rabiti in izrabljati, temveč z njo obzirno rav-najmo, jo nežno uvažujmo in prav spoznajmo. (Nadaljevanje prihodnjič.) Ce na; dan zaleže ?Ce človek zjutraj z levo nogo vstane, gre ves dan vse narobe. - To je praznoverje, ki pa vsebuje resnično jedro: če človek zjutraj slabo-voljen in zbegan začne dan, je navadno res ves dan vse naopak. Pri tem ni nobene eoprnije zraven: česar se ne lotiš z mirnim premislekom in rade volje, se le prerado naredi narobe. Če zjutraj v zadnjem hipu ves mežav '/.ležeš ali planeš iz postelje se v naglici samo za silo umiješ, trepetaje oblečeš, vlij^š vase par požirkov čobodre pa oddrviš na delo ali v šolo, kjer komaj še ujameš predpisano uro — potem boš težko našel duševno ravnotežje, ki je r rvi pogoj dobropočutja in uspešnega dela Telo in duh 'a v trajni napetosti, sile se brez (K> reba trošijo preko mere, in če se taka gonja ponavlja jutro za jutrom, dan za dnem, potem se živci spuntajo in odpovedo. Pameten človek bo torej paail na jutranjo higieno. S tem je pa treba začeti že prejšnji večer. Dober nočni počitek je prvi pogoj, da zjutraj vstanemo spočiti in pomlajeni. Odraščen človek potrebuje sedem dc osem ur spanja, od teh morata od past i najmanj dve na čas pred polnočjo. Zjutraj naj nas prebudi budilka vsaj dve uri ,>rej, nego moramo bi i na delu. Četrt tire uporabimo v lo, da se lepo udobno pre-tegnemo in zleknemo v postelji ter si vso kožo in ude dobro zdrgnemo z golimi rokami. Potem bomo telesno in duševno sveži in čili Modne novosti Jutranja obleka (levo spodaj) iz mehke vol-neniue, na eni strani oslec, v pasu nekoliko stisnjena, zapeta z dvema gumboma, spodaj zvončaste oblike. Dnevua srajca (zgoraj levo) iz belega rnako-batista, okrašena s klekljanim vložkom. vstali in kar ob sebi nam bo duh hvaležno in zaupno vzkipel k Stvarniku in roka >e ho kar sama od sebe spoštljivo dvignila na čelo, usta in prsi... Oblekli se bomo za silo in par minut izvajali svobodne vaje. Potem pa k umivalniku! Zelo dobro je, ako si vsako jutro umijemo s snažno umivalno krpo vse telo; vendar morajo biti občutljivejše osebe v mrzlem letnem času previdne, ako soba ii dovolj pregreta. Drugi del jučranje higiene odpade na zajtrk, ki naj bi v nobenem slučaju ue obstajal iz same kave ali čaja, marveč se mora vsak zjutraj dobro podpreti za 4—6 ur dopoldanskega dela. Črn kruh s presnim maslom, marmelado ali medom — še bolje obojim skupaj — ali kako jajce pa sadje, bodisi sveže ali suho. to !»» dalo našemu telesu potrebne sile, da bomo brez omagovanja opravljali svoje delo in vztrajali do obeda. Malica potem sploh ni potrebna ali pa použijmo kako malenkost, da si ne pokvarimo teka za kosilo. Tretja zahteva jutranje higiene je. da se odpravimo na delo tako pravočasno, da nam ni treba drhteti v nervozni hLriti in strahu, da pridemo prepozno. Še za cerkev, če hodimo mimo, odmerimo vsaj minuto ali dve. da ujamemo še božjo iskrico v dušo ... Ce bomo lako vsestransko higienično začeli dim. potem nas napori, težave in neprilike ne bodo našli nepripravljene in jim bomo kos. Hlače iz belega inakohatista s širokim pasom i. okrašene s čipkastimi vložki. Spalna srajca (agoraj desno) iz nežno rumen« pralne svile s širokim naramnim ovratnikom; ob-šivi za vratom in na rokavih ter pas so iz mor-sko-zelene svile. •Spodnje krilo (spodaj desno) iz beie pralne svile, v pasu lahno stisnjeno, za vratom in spodaj okrašeno z bledorjnvimi čipkami. 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik A. K. - L. Kilo v dimljah ai dajte kar operirati in sicer v najbližji bolnici, saj je takšna operacija »vsakdanji kruli« vsakega operaterja. V večjo bolnišnico vam ne kaže lioditi s tako za zdravnika vsakdanjo in enostavno zadevo, ker v velikih bolnišnicah opravljajo takšne operacije izjemoma voditelji oddelkov; glede udobnosti je po manjših bolnišnicah boljše, ker niso tako natr|>asobnosti in veselja. Vsekakor je umestno, da pregleda otroka kakšen zdravnik--strokovnjak za živčno-duševne ali otroške bolezni; če nimate sredstev, poskusite v amibulatorijih dot i Tirnih od-delikov. Ista. Hropenje v grlu pri majhnem otročku je vendar vredno — zdravniškega pregleda, ko ga 7. domačim,i čaji ne morete odpraviti! I. B. - P. Slabotnega otro-ka popravite s hrano; vaš »jedilni list« se mi zdi nekoliko pičel »lasti glede kosila in večerje. Fižolova, grahova juha in slične domače »e(kuhnje< več zaležejo ko zakuhana mesna juha, kakšna močnata jed s kuhanim sadjem ali zelenjavo je opoldne umestna, »večer pa najbolje služi mlečna jed (zdrob, riž ali močnik z mlekom). Dajajte dvakrat na teden po en rumenjak kolikor se da svež (zamešan s sladkorjem ai i mlačnim mlekom) namesto drugih stvari pred poldnem. Sveže jabolko ali kakšen drug sadež v (»resni obliki je potreben vsakdanji dodatek. Ribje olje je priporočljivo, navadno po zajtrku ali po južini popoldne. Svež zrak je otroku tako potreben če ne bolj kakor hrana. M. T.. - V. 0 rastnem jiospeševanju je bilo že zadnjič pisano na tem mestu; v vaši dobi ni več pričakovati uspeha. Sicer pa se ne vznemirjajte radi tega, drobne stvarce so v občo ljuibke£se od orjaških I F. R. - T. Oteklina in bolečina v kolenskem sklepu je izraz različnih boleznii, ki se zdravijo različno. Tako se zdravi »kolenska goba« (ki je tuberkulozno vnetje navadno pri mlajših ljudeh) čisto drugače kakor vnetje pri kakšni drugi kužni bolezni ali po poškodbi. Vsekakor bi trebalo zdravniško preiskati morebitno tekočino, tudi rentge-nolcški izvid bi bil zelo priporočljiv, poleni bi se dalo razpravljati o operativnem ali konservativnem zdravljenju. Tisto obsevanje menda ni kaij posebnega, več pomagajo obloge. T. K. - Lj. Nerazviti dojki? Ne poznam vaše miselnosti; če je ta moderno usmerjena, potem je sitna stvar popolnoma v skladu z vitko linijo ali črto, ki je brez krivulj; če pa je bolj starinska, kar pomeni v tem in marsikaterem drugem pogledu podzavestno ali zavestno vdanost materi priredi, pa je zadeva še bolj v redu! Prepustite take svoje skrbi materi priredi, ki daje svojim vdanim otrokom, kar jim treba za zdravo in pravšno življenje, vsako stvar seve ob svojem času. Nikar ne mislite, da so obilne oble kaj posebnega! Takšne mogočne kepe maščobe so za dejamsiko rabo manjše vrednosti kakor skromne prsi. Ne zametujte denarja za reklanmie pripomočke, ne poslušajte svetov nespametnih ali celo pokvarjenih tovarišie, posvetujte se rajši s svojo materjo ali kakšno leto! J. F. - J. Žaljiv da je bil moj odgovor? Čudim se, da vas je zbodla beseda, ki sama na sebi ni grda in ne anači prav nič sramotnega ali poniževalnega, prej morda nežnega ali celo ljubkega. Vaše prvo pismo me je ganilo in hotel sem vam nasvettovati kaj koristnega in izdatnega za _vaše nepovoljno zdravstveno stanje, a naletel sem slabo; Bog pomagaj meni in vam! Ponavljam nasvet: Za boljše zdravje vam treba družbe, ki vam je po godu, družbe, ki vas vedri in bodri, zakaj samoto prenašajo in se ž njo tudi okoriščajo ljudje, telesno in duševno vtrjeni. Je z nami i tako kakor z d revjem: večsna vs(>eva v družbi drugih, posebno krepka drevesca kljubujejo tudi posamič viharjem In drugimi nezgodam. Korotanec. Pratika, ki imi jo v pismu omenjate, je (K) moji sodbi vporabna, in če se je točno držite, tudi zanesljiva. Kajpada je treba čase mesečevih sprememb natančno opazovati in zapisovati. Ob rasitočein mesecu je sejanje uspešno, najbolj ob ščipu, v drugi polovici ščipa-in ves zadnji krajec je pa sejanje gluho. Obeta se nam, katkor sem poučen iz zanesljivega vira, tudi v domačem jeziku slično vodilo, ki naj pokaže resnim ljudem rešilno pot iz zmot in težav v jasnost in veselje. Radovednež. 0 okužbah nravstvenega značaja kaj da sodim? Prav isto, kar o bolezenskih okužbah, pameten človek s«! jih skrbno varuje, posebno vestno pa varuje nežen in neodporen naraščaj pred njimi. Teorija o neškodljivosti takih okužb je res izvirna in revolucionarna, a v pcrekein nasprotju z življenjsko izkušnjo in trezno razsodnostjo, čudim se, da se ni oglasil kateri poklicni čuvar teli zadev in saimozvaincu predofiil tisto genljivo zgodbo, kjer se omenja kot svarilo — mlinski kamen. Drugim — drugič! Vse pride na vrsto. Lj. III. Radi brezimnosti — nič zdaj in kasneje! Pravni nasveti Radi odprodanega gozda — manjši užitek. V. 2. V. Imate kot tretji gospodar posestvo, na katerem imate dve vžitkarioi, ki imata poleg drugega tudi pravico sekanja drv v dveh gozdnih parcelah. Brez vaše krivde je bila ena gozdna parcela odprodana. Vprašate, če ste dolžni pustiti vžitkaricam, da sekajo drva za vso svojo potrebo v preostali gozdni parceli ali ne. — Če je bila prevžitna pravica vžitkaric vknjižena na posestvu, potem je bila s to vknjižbo tudi obremenjena odprodana gozdna parcela. Če je bila ta parcela z bremeni vred prodana, imata vžitkarici še vedno tudi na odprodani parceli vknjiženo prevžitno pravico. Če je bila parcela brez bremen odprodana, potem sla morali na bremen prosti odpis pristati obe vžitkarici. Važno je toraj, kako sta se vžitkarici s takratnim posestnikom kot prodajalcem gozdne parcele pogodili glede svojih vžitnih pravic. Če takrat nista napravili nikak dogovor in sta brez pridržka pristali na bremenprosti odpis dela gozda, sta se s tem po našem mišljenju molče odrekli vžitku drv, kolikor bi ga dobivali iz prodanega gozda. — Preglejte torej na sodišču zemljiško knjigo in s tem v zvezi kupno pogodbo odprodane parcele. Prodana, a neprepisana parcela. P. P. Lj. Pred 10 leti je kupila mati del posestva, tako da se je zavezala plačati dolgove gospodarja. Izkazalo se je pa, da je morala plačati več dolgov, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. Radi tega je gospodar pred pričami odstopil materi v last še eno njivo. V pismeni kupni (Kigodbi je ta njiva pomotoma izostala. Mati je vso zemljo uživala nemoteno do preel dvemi leti, ko je Vam kot sinu vse skupaj izročila. V izročilni pogodbi med Vami in materjo zopet ni bila navedena že omenjena njiva, ki ste jo pa prav tako kot Vaša mati mirno uživali. Sedaj pa je prejšnji gospodar začel trditi, da je že omenjeno njivo dal materi samo v zakup, da bo pomagala z vprežno živino, ni pa dal njive v last, in je sedaj materi zakup njive odpovedal ter je odpoved postala pravomočna, ker je mati boleli na in sploh ni Sla na sod ni jo. Vprašate, kako bi prišel do svojih pravic. — Mati sama, oziroma Vi kol njen |>oob-laSčenec, morate tožiti gospodarja na priznanje, dn je sporna njiva Vaša lasi. Če navedene priče še živijo iti če bodo polrdile, da je dal gospodar sporno njivo materi v last, zato ker je morala plačati več dolgov kot je bilo prvotno dogovorjeno, potem mora Vaša mati pravdo dobiti. Ko bosle imeli pra-vomočno so.lbo, bosle lahko tudi uredili zemlje-knjižno stanje in sporno njivo dali prepisati na mater. Pravdni stroški. A. P. M. Neki -finance Vam dolguje že več let nekaj denarja in je na večkratne opomine obljubil dolg izplačati v mesečnih obrokih. Prvi obrok je plačal, drugih pa ne. Vprašate, kdo bo plačal stroške, če ga izročite advokatu. — Pravdne stroške plača praviloma vedno stranka, ki pravdo zgubi. Seveda, če je stranka, ki je pravdo zgubila, brez sredstev, lako da se ji tudi z izvršbo ne more ničesar vzeti, potem mora na žalost stranka, ki je pravdo dobila in je pravica na njeni strani, kljub temu plačati sama svojega pravdnega zastopnika in pravdne stroške. Žena ni plačnica za moža. K. G. K. V času, ko je bil Vaš mož še uslužben, ste ob priliki bolezni napravili pri nekem trgovcu dolg, ki ga Vaš mož ni mogel odplačati, ker je medtem zgubil službo. Mož je šel k svojim sorodnikom, sama pa ste šla v službo kot kuharica ter s svojim zaslužkom vzdržujete sebe in otroka. Trgovec, ki mu dolgujete, terja Vas za dolg in zahteva, da mesečno odplačujete [>o 50 Din, sicer da Vas bo tožil in znrubil plačo. Obljubili ste trgovcu, da boste plačali kolikor boste mogli, zaenkrat pa ne morete. Vprašate, če ste res plačnica za možev dolg. — Po postavi je mož dolžan zakonsko ženo vzdrževati. Dolg, ki ste ga napravili na moževo ime kol glavarja rodbine pri trgovcu za življenjske potrebščine, ki ste jih porabili v skupnem gospodinjstvu, Je iolžan plačati Vaš mož in le njega lahko trgovec Uspešno toži in ne Vas. — Pravično pa je, da po •svojih močeh tudi prispevate za plačilo tega dolga, j ker trgovci ne morejo tujih ljudi podpirati. Prošnja za državno milostinjo. M. F. M. Svetu-! jemo Vam, da se glede rešitve Vaše prošnje infor-: mirate pri oblasti, kjer ste prošnjo oddali. Ko ste imeli na občini originalni akt, bi lahko prepisali | datuime in številke posameznih rešitev, tako da bi lažje mogli sedaj na pravem mestu pospešiti re-1 šitev. Nesrečna vdova. F. M. Po smrti moža bili sle j brez sredstev, sebi prepuščena, tako da ste verjeli besedam starejšega, bolje stoječega gospoda, ki Vam je obljubil ženitev. To razmerje je trajalo več let, končno sle se razfili. ker ste videli, da ne misli resno z ženitvijo. Sedaj je isti gospod se približal neki Vaši znanki, kateri pripoveduje in v pismih piše vsakovrstne neresnične stvari o Vas ter vse lake in slične novice razširja mati Vaše .'.nauke, tako da ste prišli radi teh govoric na slab glas. — Jezike boste ljudem najhitreje zavezali, če ;ih tožite in to vsakega, ki raznaša o Vas bodisi kar kol i neresničnega, kar utegne škodovati Vašemu dobrem imenu, bodisi ki raznašajo Vaše osebno razmere. Tožbo je vložiti v treh mesecih od dne, ko ste zvedeli za storjeno žalitev in za storilca. Kupna pogodila. K. A. S. Po pogodbi ste prodali hišo z zemljiščem kakor stoji in leži, z vsemi pravicami in dolžnostmi. Pri hiši pa je precej desk in ]at. Vprašate, če so deske Vaše «11 od kupca. — Po besedilu pogodbe bi bile deske Vaša lasi. Kajti deske so nepremičnina in ne spadajo k liiši. Seveda velja glede desk in lat ustmeni dogovor, to je, če so niste nič dogovorili oiede desk in lat, tih vza- mete Vi, če ne, pa pustite kupcu. — Glede davka pa Vam svetujemo, da na davčnem uradu poizveste, koliko davka je zapadlo v plačilo do dneva sklenjene prodaje. Po pogodbi ste dolžni samo ta davek plačati, od tega dne dalje pa kupec. Rubež terjatve. A. V. P. Leta 1930 ste nn sodišču vložili plačilno povelje proti nekemu dolžniku, ki se ni uprl, in je postalo plačilno povelje pravo nočno. Medtem je odšel dolžnik k vojakom. Ko se je vrnil, je bi! brez sredstev. Sedaj je dom prevzel njegov brat, ki ima njemu, Vašemu dolžniku, izplačati 5000 Din. Vprašate, kako priti do plačila. — Lahko sami predlagate na sodišču rubež terjatve in bo to gotovo uspešno, če je terjatev prevzemnika že zapadla v plačilo. Dolžnik Vam bo moral povrnili vse obresti in stroške, kar ste jih imeli z Vašimi sodnimi predlogi. — Da si prihranite potov, lahko izročite zadevo tudi odvetniku ter bo moral zamudni dolžnik povrniti vse te pravdne stroške. Spor radi pošte. J. N. D. Oče Vam je v oporoki zapustil trgovski lokal z vsem inventarjem in določil, da vodite v tem lokalu trgovino do svoje smrti. Brat pa je dobil hišo s posestvom. Oče je imel v trgovskem lokalu pogodbeno pošto, katero je po smrti očeta dobil Vaš brat, ki trdi, da ima pravico imeti pošto v trgovskem lokalu. Pošta v oporoki sploh ni omenjena. Poštni prostor se nahaja v trgovskem lokalu in je le pregrajen z leseno ograjo. — Trgovski lokal je popolnoma Vaš. Ker je prostor, kjer je pokojni oče imel pošto, le de! trgovskega lokala, ne pa hiše, nima do Vaše smrti Vaš brat pravioe do tega prostora. Bratu lahko ... olite izvrševati v Vašem trgovskem lokalu le če sami hočete. Prisiliti Vas na to ne more. Prekinitev službe vsled bolezni. O. T. B. Pred letom ste oboleli in ste nastopili bolniški dopust. Na vaše mesto je bila sprejeta druga oseba. Ko sle okrevali, ste se zopte .javili za nastop službe; delodajalec pa sprejem zavlačuje. Služba vam ni ste okrevali, ste se zopet javili za nastop službe; ne vršite, zahtevali kakšno odškodnino. Delodajalec plačuje /a vas zavarovalne prispevke. — Predvsem morate biti na jasnem, ali smatra delodajalec, da je službeno razmerje prenehalo, ali vas le zato ne sprejme, ker mu to branijo okolnoeti, ki »o nastale na njegovi strani. V tem zadnjem primeru ima službojemnik pravico do plačila; zaračunati pa si mora, kar je prihranil, ker je izostalo službovanje, ali kar je pridobil, ker se je drugod uporabljal ali kar je namenoma zamudili pridobiti. Iz dejstva, da službodajalec še vedno plačuje zavarovalne prispevke izhaja, 'la tudi on smatra, da službeno raamerje se ni prenehalo. Kmet ali obrtnik? U. J. D. — Dolžni ste malo vsoto denarja. Bojite se rubežmi in prodaje posestva, ki ga je ravno toliko, da preživlja desetčlansko rodbino. Poleg tega ste pa do zadnjega časa izvrševali v hiši malo obrt. Ali vam morejo prodati hišo? — Čuli ste menda, da je veljavnest zakona o zaščiti kmetov zopet podaljšana. Po tem zakonu se prisilne prodaje premične in nepremične imovine kmetov ne smejo dovoljevati (z malimi izjemami). Za kmeta vas bodo po tem zakonu smatrali, ako obdelujete zemljo sami ali s člani svoje rodbine in da izvira vaš obdavčeni dohodek pretežno iz kmetijstva. Spor s šolskim upraviteljem. R. Z. E. — S šolskim upraviteljem ste v sjxmi radi dajatve drv. Kaj ukreniti, da bi šolski upravitelj dobival toliko drv, kolikor mu jih po predpisih pripada? — Občina, ki dobavlja šolskemu upravitelju drva, menda ve, koliko mu jih pripada. Toliko naj jih dobiva, pa bo stvar rešena. Oglasni zavod, reklamni zavod itd. A. H. K. — Obrnite se vendar saimi na obrtnega referenta pri sreskem načelstvu, kjer boste gotovo takoj dobili vse zažel.iene informacije. Davčni zaostanek. O. K. G. — Iimate precejšnji davčni zaostanek, ki ga ne morete plačati. Kaj storiti? — Obrnite se na davčno upravo s prošnjo, da vam dovolijo odplačevanje v obrokih. Kaj drugega bo težko doseči. Davčne dajatve so namreč izvzete od zaščite po zakonu o zaščiti kmetov. Kmefmki nasveti M. Š. v B. Pred panjevim žrelom sem opazil razgrizenc čebele; tudi iz panja sem potegnil pri žrelu take. Panj je z zapahom priprt na odprtino 2 cm. Kaj se godi v panju in kaj naj ukrenem? — V panj hodi rovka (špičmoh), mala miška, ki se spretno zmuzne tudi skozi zelo majhne špranje v panj. Lahko si je že tudi uredila zimsko bivališče v toplem panju. Zlasti pritisnejo miši h čebelnjaku, ko zapade sneg in ni zunaj nikjer več dobiti kaj za lačne želodčke. V panju se hrani z mrtvimi čebelami, ki jih je tam, kjer gospodari ta gost, veliko več kot drugje. Več zato, ker se čebele zaradi tujega, nemirnega gosta vznemirjajo, zapuščajo zimsko gnezdo in otrple popadajo na tla, kjer jih slastno pohrusta rovka. Pusti le »kosti« — trde dele čebelnega telesca. Ako ji zmanjka mrtvih čebel, se loti tudi satja in trdijo, da celo živih čebel. Zaradi nemira in smradu panj z rovko slabo pre-ziimuje, porabi več hrane in se ga prej loti griža. Gotovo, taka družina čez zimo zelo oslabi, pomladi se počasi razvija in se slalbe posledice čutijo vse leto. — Če ima rovka v panju že svoj kvartir, jo bo sedaj težko spraviti ven. To bi bilo treba preprečiti že v jeseni. Da pa ne bo hodila od zunaj v panj, svetujemo žrela zapreti z zapahi tako, da se obrne pločevinasti zapah, ki ga dobite v Društveni čebelami v Ljubljani, oziroma njenih podružnicah, na špranje za trote. Skozi te špranje čebele prav toliko izlezejo ven. kar je pozimi potrebno, da se panj z mrtvicnimi, ki silijo pred smrtjo ven, ne zamaši in ne nabrani dostop zraku v panj. Ne more pa v panj rovka. Zapahe si po vzorou lahko sami izdelate iz tanke deščice. Bodo prav tako dobri, pa poceni! — L. P. Fr. P. v K. Rn panj mi močno šnmi. Kaj more biti virok in kako naj mn pomagam? — V Vašem panju gotovo ni nekaj v redu. Kajti čez zimo so čebele čisto mirne, Iz panja čuješ le prav rahlo enakomerno fttiii»eiije. Morda vznemirja družino kak hi j gost (rovka), morda je žejna, morda je pa zgubila matico. Za prvi slučaj se prepričale, ako potegnete pri žrelu nekaj čebel ven. če so razgri-zene. hodi rovkn v panj. Kako se to prepreči, smo že svetovali. Morda »o pa čebele žejne. To se dogodi rado. če preži mu jejo na neprimernem medu. ki jim kristalizira. V tem slučaju namočite ob toplejšem dnevnem času krpico ali malo gobo v gorko vodo, ki ji primešajte malce medu. in jo porinite pri žrelu v panj. Ako je vreme hladno, se-1 grejte panj z dobro segreto zidno opeko, ki jo pri ! A. 7j. panju položite v prazno med išče. Ako so se čebele naslednji dan umirile, bo treba ob prvi ugodni priliki, ko bo dan dovolj topel, v pitalniku dodati gorke vode. ali pa jo naliti v prazen lep sat l in ga poriniti v panj poleg gnezda. Ta slednji na- čin je dober in pripraven, uporabi naj ga pa la vešč čebelar. Če se pa panj kljub temu ne umi rt in rohni naprej, mora biti brezmatičen. V takem slučaju boste našli pozneje na tleli matico mrtvo. Pomoči mu trenutno v mrazu ni. Treba si ga je zapomniti, da se pozneje nanj ne pozabi, ker se čebele po gotovem času zopet umirijo. Ko pa nastopi toplo vreme in se zviša toplota zraka vsaj na 10 stopinj Celzija, lahko dodaste rezervno matico, če jo imate, z družinico vred. če pa rezervne matice nimata, pridružite osirotelo družimo drugi, šibki pa matični družini. Imeli boste sicer eno družino manj, bo pa združeni plemenjak nekaj vreden, ker bo prišel živahen v pomladansko pašo. — L. P. J. P. v L. Pravite, dn imate i mahom in lišajcm poraslo drevje, pa bi radi (n odpravili. — Zelo prav storite, če z drevja odstranite te škodljivce, saj preprečujejo pri drevesu »dihanje kože«, t. j. kroženje zraka in vlage, zraven tega pa so mahovi in lišaji izbor no skrivališče za golazen, še bolj kot votline in razpokano lubje. — Mahovi in lišaji se najbolj razvijajo na drevju, ki nima dovolj zraka in solnoa, tedaj v gostih nasadih, pregostih drevesnih vrhovih, sadovnjakih v severnih legah kakor tudi na zavlažetiih zemljiščih. To vedeti je važno, kajti iz tega spoznate, da zrak in solnce preprečujeta razvoj mahu in Jišajev; zato naj bodo nasadi solnčni, zračni, dovolj redki, kar velja tudi za posamezno drevo. S takimi redkimi nasadi tn pravilnimi vrhovi pa dosežete poleg zdravja dreves še večje uspehe v tem. da je tudi sadje glede debelosti, barve in okusa enotnejše in boljše kakovosti, pa tudi kulture pod drevjem (traiva, poljske kulture, povrtnima) se bolje obnesejo radi dostopa solnca in zraka in tudi obdelava zemljišča in oskrba nasadov je lažja in cenejši: mah in lišaji na sadnem drevju vas tako uče šele gospodariti. Mah pa, ki je na drevju, odstranimo. Najprej primerno preredčimo nasade in vrhove posameznih dreves, nato z močno žično krtačo ali celo posebno strguljo postrgamo mahove s starim, razpokanim lubjem vred; če hočemo odstraniti tudi razpokano lubje, gre delo najlažje izpod rok, kadar je drevo vlažno. (Tedaj tudi najhitreje sfrčite lahko 7. drevesa.) Drevje, ki je otrebljeno in očiščeno, kaže poškropiti z raz/topimo drevesnega karbolineja (ar-borin), ki tudi pomaga uničevati te šjkodljvce, zraven pa razkuži celo drevo, če ga ž njim poškropimo. Vsa tia dela jwi opravite še to zimo! J. M. v Sv. M. Tclici so se napravile kraste, podobne gobann v velikosti koruze, bele barve po vratu in hrbtu. Pojavile so 6e že pred pol letom in so bojim, da bo izpuščaj vedno večji. Pri ostali živini ni sledn. AM je bolezen nalezljiva? Odgovor. Kraste na koži vaše telice, v kolikor se d« sklepati iz vašega nepopolnega iu nejasnega opisa, niso navadni kožni izpuščaj in je za ugotovitev kožnega obolenja potreben mnogo toanejšti opis tako glede izpadanja dlake na teh mestih, srbečice itd. Izpuščaj se bo širil in telica bo žarela hirati, zato vam svetujemo- če nameravate telico obdržati za nadaljnjo rejo, da jo daste pregledati po živniozdravniku, ki vam bo predpisal zdravila odn. mazilo za telico, katera bodo imela siguren uspeh. Kaj več bi vam lahko svetovali le, če nam dopošljete ločnejši opis. M. A. v C. Kako in kdaj moram gnojiti sadnemu drevju? Načelo je: Drevesne korenine, ki ee tekom leta razvijejo, naj prodirajo po obdelanem in zagnojenem svetu. Zato pred nastopom rasti svet obdelamo in zagnojimo. Pozna jesen je najboljši čas za to, čimpreje pozimi to opravimo, toliko boljše, kajti zmrzal in zrak pa vlaga, menjava temperature izboljšujejo tudi zrigolano zemljo, razkrajajo gnoj. Gnojimo -tako, da gnojiva podkopavamo aH podoravanio. Podkopavamo v jarke, globoke tako, kot je bila drevesna jama, t. j. do SO om. Gnoj pomešamo med zemljo, ne namečemo ga na dno drevesnih kolobarjev. Na njivah gnoj enakomerno raztrosimo v zvezi z globokim zimskim oranjem. Še bolj kol za poljske kulture same je važno za korenine sadnega drevja, da razore čimgloblje zrahljamo s kultiivatorji in drugimi primernimi stroji, nakar naj se šele zopet potegne nova globoka brazda (25 in več om). Koreninam je tako omogočeno globlje prodiranje, ki ni na kvar obdelovanju s plugom. Kjer pa to s plugom in kulti vatorji (skari-fikatorji) ni več mogoče, tam je treba ročnega dela. Gnojiva uporabljajte v prvi vrsti domača (hlevski gnoj, kompost, pepel); umetna gnojila pa le izjemoma v zveai z drugimi kulturami. Seveda pri drevju ne varčujte ž njimi, posebno ne pod kapom dreves. Straniščnik in gnojnico uporabljajte spomladi, ko začne drevje in kulture pod njim zeleneti, pa budi kasneje do konca junija, če to kulture omogočajo in se ni bati suše, pozimi pa jih varčujte, zbirajte kompost, ga premočite iu skrbite za zalogo za prihodnjo jesen. Zlasti gnojnico uporabljajte tudi kasneje, če je drevje zaostalo v rasti, pa je bogalo obloženo s cvetjem ali že z drobnim sadjem. V tem slučaju ne bo zlepa dovolj gnojnice. Paziti pa, da jo razvažiate le takoj po dežju! Če se izplača dodati tudi fosfornih in kalijevih gnoji v, delajte poizkuse! M. F. v R. Vprašate, zakaj sedaj mnogi znani predavatelji več ne morejo priti predavat iz kmetijstva. Tega vzroka doslej predavatelji sami niso zvedeli im vam ga ne moremo zaenkrat sporočiti Ing. Sk. Vprašanje. Prešiče krmim dobro iin obilo, imsrni pa le malo uspeha. Kaj bi moglo biti temu vzirok? C. P. v K. Odgovor: Da vam prašiči ne uspevajo tako, kakor bi želeli, je lahko več vzrokov. Lahko imate takšne prašiče, ki so slabi izkoriščevalci krme. Kateri med njimi izkoriščajo krmo boljše in kateri slabše, to bi vam moglo povedati le redno tehtanje. Lahko je vzrok tudi premrzel, vlažen, premalo zračen ali preteinen svinjak. Če ima svinjak takšne nedostatke, skušajte jih po možnosti odpraviti. Posebno poskrbite, da bodo imeli prašiči suho in toplo ležišče ter da bo v svinjaku dober zrak iu svetlo. Pogostoma uspevajo prašiči bolj slabo radi nerednega krmljenja. Morda pa tudi preveč red-| čite krmila. Potem pokladajte krmila raje bo±j go-I sta ali kašasta. Prašiči bodo takšno krmo bolje i izrabili. Preveč vode v krmi ni dobro. Vodo dajte i raje tudi prašičem posebej ali zase pred ali pri krmljenju. Krmite prašiče tudi redno ob določeni ! uri in ne prevečkrat na dan. Napačno je, če morda krmvte vse živali z enako krmo. Potem ne dobi , vsaka žival to, kar potrebuje. Nekatere lahko dobijo s krmo preveč red i in ih snovi, diruge pa premalo. Tu je merodajno za krmljenje in način krmljenja vrsta, starost in stanje živali itd. Drugačna mora biti knna aa mlade prašiče, drugačna j za plemenske, drugačna za pita In e prašiče. Tudi > breje svinje boste d-rugače krmili kakor doječ« svinje. Nemalokrat je krivo tudi pomanjkljivo sna-! žen je korit, da prašičem krma ne tekne tako dobro in jo radi tega bolj slabo izkoriščajo. Puščeoi j ostanki krme v koritu se pokvarijo in skisajo. Če ! pokladate v laka nesnažna korita, v katerih so po-: kvarjeni krmski ostanki, še tako dobro priprav-i Ijeno in tečno krmo, ni nič čudnega, če jo prašiči le neradi žrejo, jo le slabo prebavijo iin slabo izrabijo. včasih tudi celo ofcolijs}. Zato glejte, de je tako, da korita temeljito osnažite po vsakem krmljenju ter jih tudi večkrat razkužite z apnentai bele-žcm. \ Č ti a teti etn „ Slovenca" za nedeljo .....................................■Mil« lllllllllMllimll—^mr-"lil i II Robert Reade: Eskimski psi Sever in jug sta si večji nasprotji kakor vzhod in zahod, pravijo, in se nikdar ne bosta združila. V SIdney Kusaku pa se je združil sever in jug. V arkik je prišel iz Nove Guineje in tako zamenjal kokosovo olje s tulnjevim, palme pa z bori. Šel je še više, v deželo dolgih polarnih zim brez sonca, v deželo Eskimov. Čeprav v Golem ozemlju, daleč, daleč od civilizacije, je bil K usak neprestano v zvezi s svetom, bolj kakor marsikdo kje v kakšnem mestu, in sicer po brezžičnem brzojavu. Lovil je brezžična poročila vsega sveta in slišal celo Byrdovo ekspedicijo na južni pol, ko je dajala poročila iz antarktika Neprestano je nosil na ušesih telefonske slušalke in zato so mu Eskimi zdeli ime »Nahlekte«, to je >Tisti, ki posluša«. In celo njegovega psa so imenovali Nahlekte. In pa pse .je ljubil. Pole« i se ni zmenil za nadležno roje komarjev, in kako brezbrižno j« šel v zimske viharje, toda psi, psi so bili vsa njegova skrb. >Pes.< je dejal, >je tvoj največji prijatelj; brez njega ne moreš živeli. Pes je pa tudi lahko tvoj sovražnik. Ne volk ne beli medved niti mraz, 60 stopinj pod ničlo, ni tako nevaren kakor eskimski pes. Ta se bolj vdano plazi >To je zato, ker imajo volčji nagon,< je odvrnil Kusak, >to se pravi, da napadajo samo v skupini, čeprav so vpreženi v sani. Kakor sem omenil, napadejo psi vodnika, če pade. Doma, okoli kolibe, kjer se klatijo posamezni, jih Inhko obvladaš z bičem in že s tem, da jim zažugaš, ubogajo pa samo tako dolgo, dokler so siti. Civiliziranemu psu ni treba, tla je lačen, pa ti bo Sledil, kamorkoli se boš genil. Spremljal te 1k> sani, brez drugega psa in !e varoval. Eskimski pes je pa sam zase velik slra-hopetnež, {»osebno še, če ga imaš na piki. Najlw)lj razočaran sem bil, ko me je napadel moj lastni pes, Nahlekte, ki sem ga vzgojil iz mladica Bil sem njegova krušna mati,< je dejal. »Bilo je šes; mladičev na verandi ob naši koči. Neko mrzlo noč sem šel pogledat in videl, da so vsi zmrznili. Vzel sem jih noter in jih drgnil s snegom, a rešil samo enega. Odrasel eskimski pes ima fenomenalno odpornost proti mrazu. Zakoplje se pod sneg in toplo mu je, celo ob 60 stopnjah Fahrenheita. Dostikrat sem stopil nanje, ko so bili en čevelj pod snežno skorjo zakopani. Mladiči pa večkrat zmrznejo. Vidi se. kakor da kor baloni. In mlad pes je seveda še požreš-nejši. Nahlekte je bil štiri mesece star, ko sem ga vedel na tako neomejeno pojedino. Ko sem ga videl, kako je jiotem lezel domov, sem se tako smejal, da me je vse bolelo. Poizkusil je nekaj korakov, potem se je pa zvalil na tla, nezmbžen, da bi se genil. Ce bi vzel sesalko za kolo in »a z njo napihnil, ga ne bi mogel tako napihniti kakor je bil, okrogel kakor sod. Tri ure je ležal kakor hlod, potem pa je bil zopet gibčen kakor prej.< »Koliko mesa more pojesti pes 7Ji vprego? Morda deset funtov?« >Uekel bi, da pes z osemdesetimi funti i lahkoto hkrati poje dvajset funtov mesa. Zdi se neverjetno, a je res. Vrzi mu dva čevlja dolgo rilKi in v par sekundah je ne bo več. Noben čarovnik ne zna reči tako hitro pognali v nič kakor severni pes meso. Kljub temu, da so ti psi tako požrešni, so pa le izbirčni. Rajši imajo gnile ribe kakor sveže. Bolj ko je meso staro, in bolj ko diši, rajši ga imajo. Ce si položil rokavico na tla blizu psa, ne misli, da jo 1k>š še našel. Kože in kakršnokoli usnje, celo jermene, pozi o kakor bi trenil.« »Ali je kaj, česar nočejo jesti?« sem vprašal. kaKor civiliziran pes, a zaradi svojega volčjega nagona, ki ga ima, je zmožen, da le napade vsak trenotek. Zato je nevarno za človeka, ki potuje s pasjo vprego sam. Če greš pred njim in držiš svoj korak, je dobro, ako se ti pa spodrsne in padeš, skočijo nate. Če padeš celo podolgem, ti bo predla slaba in ubranil se jih boš s težavo. Zato je vedno dobro, če potuješ s pasjo vprego, da imaš še koga s selx>j, ki hodi na drugem koncu sani z bičem v roki. Kakor omenjeno, je Sidney K usak goreč ljubitelj psov. Kar razvaja jih, pretepa pa sploh ne. Ko je šel na sever, je mislil, da je eskimski pes kakor pes ptičar, da je hvaležen za dobro.o, da kar hrepeni po tem. kako bi svojemu dobremu gospodarju pokazal svojo suženjsko vdanost »Kmalu pa sem izgubil to mnenje, ko sem imel nekaj opravka s temi tolpami.t je dejal. »Ko sem nekoč obiskal svojega znanca., Boba Slevvarta, so pred njegovo kočo njegovi psi skočili name, kakor da bi bil kos lulnja. Če ne bi bil njihov gospodar planil ven z bičem, se mi ne bi bilo godilo bolje kakor malemu eskimskemu dečku, ki so ga psi požrli. Ničesar ni ostalo od njega kakor nekaj krp njegove obleke iz jelenje kože. Dosti arktičnih tragedij je že bilo, ko so psi človeka napadli. To je kar navadna arktična nevarnost; ljudje ne govore mnogo o tem, -ker to je vsakdanje in samo po sebi umevno. Vedno pa imajo pripravljene noge ln biče. Stevvart je v zadnjem trenutku rešil nekega eskimskega dečka, ki pa l>o nosil spomin na pasje zobe, dokler bo živ < »Čudim se, da puste poleti pse kar okoii letati, če so tako nevarni,« sem pripomnil. Sidnoy K usak se njihova mati ne briga dosti za to, da bi jili grela. Mislil boš. da mi je bila Nahlektova mati hvaležna,. ker sem ji mladiča rešil. Kaj še! Nasprotno. Kakor hiiro je videla, da skrbim zanj, ni hotela imeti ne z njim ne z menoj nobenega opravka več.« Kusak je nudil vse blagodati civilizacije tistemu mladiču, liedne obede, prostor pri ognjišču, sploh vso pozornost. Ilotel me j« požreti. »Ko je bilo kuže nekaj mesecev staro.« je nadaljeval Kusak, »sem ga vzel s seboj na dolg izprehod. Tedaj sem odkril, da trdost pasjega podplata, ki je neobčutljiv kakor kovačeva žuljeva dlan, ne prihaja od narave, ampak od hoje. Psičkove noge so zaradi trdega snega kmalu začele krvaveti. Mislil boš, da je to vzelo pasjemu mladiču divjost. Ko se je vlekel za mojimi petami, me je kar naenkrat v nego vzgriznil. Mislil sem, da me je ugriznil samo za šalo. Ko pa je drugič zagrabil, je zagrabil moj škorenj iz tulnjeve kože tako trdno kakor zagrabi besni buldog svojega sovražnika. Ni se torej igral. Hotel me je pcžreti. Pretepel sem ga, nakar se je vdano plazil zn menoj. Pozneje mu seveda nisem nikdar več zaupal, čeprav čem storil vse, da bi mu privzgojil vdanost. Strojno olje — zabela za ričot. V življenju eskimskega psa je velik dogodek, kadar prvikrat pride v shranvbo za meso, dn se nažre tulnjeve mnsti in mesa. Naša shramba je bila nekako tri četrt milje odda- »Da, bela lisica. Sicer jih pa nikdar nisem videl, da bi se obrnili od česarkoli, kar se le more imenovati živež. Enkrat sem poizkusil z nasoljeno govedino, ki je dolgo časa ležala v slani vodi. Zrli so jo. a brez teka. Prav tako je bilo z ričetom iu kruhom. Posili so ga žrli. Ko sem pa zlil nekaj strojnega olja če/enj, so pol i zali vse do zadnjega, in s kali šn i m užitkom! Bilo je bolje kakor sladkor; saj pes, posebno eskimski, ne mara za sladkarije. Ko sem bil v Novi Guineji,« je pripovedoval, »je bilo nekaj ljudožrcev, ki so okoli nas prežali, a tam nikdar nisem bil v tokem strahu, da bi me požrli kakor zgoraj v arktiku, kjer so ljudje ljudje, psi pa — volkovi. Če psov nimaš priklenjenih takrat, Uo je p a-j živež pičel, se ti prav lahko zgodi, da požro lebe.« Kljub temu jim je priznal veliko bistroumnost. »Na poti po snežni puščavi je eskimski pes boljši in zanesljivejši kakor kompas. Kapitan Berthe od Revillon Freres se je na svoji poti v Churchill kljub svojim izkušnjam v severnem potovanju skoraj izgubil. S pasjo vprego se je peljal po bližnjici in se izognil Eski-mo pointu (rtič Eskimo), ki je glavna točka na obali. Berthe je bil dober pomorščak in ?e je zanesel na svoj kompas. Nekaj pa s kompasom vendar ni bilo v rčdn, ker pravo po. je i/grešil. Od svojih devet psov je moral ul-iti štiri, da se je preživljal od njih. Na nekem križišču je bil prepričan, da je prava smer, po kaleri mora iti, na desno. Vodilni pes njegove vprege, psica. pa nikakor ni hotela slušati njegovih ukazov. Obrnila se je na levo. Najsi jo je bil kolikor jo je hotel, ni hotela iti po njegovi stezi. Nazadnje je prišel do sklepa, da ima psica morda vendarle prav. In res. Vodila ga je k rtiču Eskimo in mu rešila življenje. Čeprav le psi lahko požro, če zdrsneš, se tudi zgodi, da ti uidejo. Psi imajo pamet, zn-to se drže takih sani, kjer je dosti živeža zanje. Ako pride snežni vihar, se zakopljejo pod sneg in potrpežljivo čakajo, dokler ne mine. Ko sem bil tam /goraj, je več mladih nameščencev Hudson Bay Compagny v viharjih poginilo. Lahko pa bi ostali živi. dn so vedeli, kako naj se zakopljejo v žamete kakor psL« Od vseh »inušar.jev« (voznik pasje vprege), ki jih je videl tam zgoraj na severu, je bil najbolj sloveč neki Eskimo, po imenu Tom-my Alkins. Na pot se je odpravil čisto sam s sanmi in enajstimi psi. To ne zahteva samo jKiguma, ampak tudi spretnosti V rabi biča, ki je bil petindvajset čevljev dolg, je bil čudovito spreten. Lahko je zbil muho z ušesa vsakega psa, ki si ga izbral. Dober voznik ne bo nikdar švrknil psa čez noge ali čez rebra, ker ga lahko rani. Kar meri in udari, to so ušesa. Med Eskimi ni bedakov. Strašna otožno«! in potrlost zajame l>elega človeka v arktičnih zimskih prebivališčih v teku zime, ene same dolge, večmesečne noči. Eskimi pa so ob najhujših zimskih dneh prav tako veseli in živahni kakor poleti ob svetlih, jasnih. Vzrok mislim, da je v tem, da se za enoličnost neskončne polarne zime niti ne zmenijo ne. Prav nič jim ni za to, če vihar neprestano tuli in piha od severa z naglico po šest- Čudna posledica te brzine je to, da lam nikdar ne vidiš, kako sneg padu kakor to vidiš na jugu. Tam ne sneži v obliki snežink, ki se tako mehko vsipljejo na Ua. ampak v obliki tenke, slepeče megle, v kateri ne vidiš prav nolienega gibanja. V juniju sem pa vsekakor videl snežili vihar, v katerem sem razločil padajoče snežinke. Zimski snežni vihar je samo belo pršenje, skozi katero ne moreš videti niti petdeset čevljev daleč. Ob takih časih je najbolje, da se držiš doma. Človek lahko stopi ven in se za nekaj jardov oddalji, a svoje kolibe ne najde nikdar več. Ce v takem viharju potuješ, je najbolje, kar moreš stori i. da se zakoplješ v žamete, dokler vihar ne poneha. Divji ledeni vihar ponekod pomele sneg v velikanske žamete, petnajst čevljev visoke, po ravnem pa stlači snežno površino tako. da je trda kakor jeklo. Videl sem težko naložen aeroplan, ki je pristal na zasneženem jezeru, kjer pa ni pustil /,a seboj več sledu kakor bi ga pustile otroške sani. Tam gori je samo prve dni v začetku jeseni nekaj ledu. In te priložnosti Eskimi ne zamude. Tedaj se vsi drsajo. Za drsanje pa nimajo kakšnega sarinskega orodja, kakor mebiik in veliko zbirko dobrega orodja. Naredil mi je fino mizo kot stojalo za moj prenašalec in radio. Govoril je angleško, ja z pa ne eskimsko, a hitro je razumel, kaj da hočem. Drugi eskimo je vzdrževal električno centralo in se je razumel na vse električne zakone in vsa popravila če je bilo treba. Eskimi so čudoviti mehaniki za motorne čolne; neko dekle pa je bilo pravo čudo ob pisalnem stroju. Je pa ena moderna in s»arodavna iznajdba za katero Eskimi ne marajo. To je milo. Nikoli nisem videl Eskima, da bi se kopal. Kadarkoli pa sem sam bredel nekaj sto korakov od pristalega čolna do obale, sem kljub temu, da je bilo v avgustu, še sam dobil neko nepremagljivo mržnjo do kopanja v arktičnih valovih. Od žene ki nam j« stregla, smo zahtevali, da si umije roke in zamenja spodnjo obleko, tisto ki jo nosi nn golem, s svežo obleko iz blaga; dvomim pa, da se je pozneje, ko se je vrnila v svoj iglu (eskimska koča) držala le navade. Kakšenkrat je bilo v naši koči polno Eskimov v domači noši. Čuden duh je šel od njih, a z nobenim vonjem, ki izhaja i/. Poliuezijcev tam doli v Južnih morjih, se ne da primerjati to, kar je puhtelo iz Eskimov. Prepričan pa sem, du se Eskimi svojega neznosnega vonja niti najmanj ne zavedajo.• Eno tolažim je Kusak imel za svojo severno samotno**.. Vedno je bil središče za aviati-ke. Letalci so namreč bili nekoliko užaljeni zaradi ravnodnšnosti, s katero so domačini zrli nanje. Ti so aeroplan imenovali »Cenia-čuk ali »Veliki ptič« in se niti ozrli niso za njim. To je bilo zanje nekaj čisto preprostega: samo velik ptič. To ni prav nič čudnega. »Moj brezžični brzojav in radio k je pravil Kusak, j ji m je bil pa tajnost. Nikdar se niso utrudili, da ne bi pol spoštljivo, pol radovedno kukali noter skozi napol odprla vrata in opazovali mojega prenašalca. Kajpak, godba jim je ugajala, fee bolj pa so se čudili tujim glasovom, ki si jih niso mogli razlagati. .Tisti, ki posluša' .je bil zanje pravo, veliko čudo.' rnmmmmmmmmmmmmmmmKmm iiena. i se puste, da se ,u in tam nr.zro mesa. ..... ,,, j.,.,.. uu o^.cm n«* kler uiso nauihnjeni ka- I deset do sedemderet milj na uro. Lepo oblikovane in zerave noge Bolečine v nogah izginejo na mah, kot po čudeiu I Zadošča, da se mala JKpL^ji sv.Roka soli za noge M J V \l raztopi v lavorju toplo Jf-J^^l >\ vode. S tem dobimo mrh vi ko' m'c,tu podobno teko- ^»"SSMmKN U^ v *taler' oinebčavamo f tf^BMV ^ y nOL'° °koli 10 minut. Po fififndaf tem času preneha utruje-t Vmj^JBMIjMgrj nost naSili nog. in b kom * ^^^^ par sekund zgine zgoi i občutek in oteklina členkov, kar nam oniogi ti uošnjo za eno številko manjših čevljev. Dobrodejna. z gorilno snovjo nasičena voda pro tre v staničje in pekoče, izmučene noge postanejo kot prerojene. Čevlji ne tišč« več, bolečine v členkih izginejo in kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko odstranimo /. roko. Preutrujene in oslabljeno noge dobe novo moč in |>ostanejo s|>om>bnc za veiji napor. Dobiva se v lekarnah in drogtrijab. Zoščenko: Telefon Moram vam, državljani, sporočiti, da sem si pred kratkim nabavil telefon. Zakaj v naši vzburjeni dobi je ko da si brez rok, če nimaš telefona. Tako pogosto se zgodi, da te kdo pokliče ali da moraš kam zvoniti. Res, da prav za prav ne vem za nikogar, ki bi ga lahko telefonično poklical. Zopet pa je tudi očividno, da ne živimo več v 19. veku. In kakšne so posledice, se moramo zavedati. V 19. veku si moral biu ne le brez telefona. marveč si moral včasih tudi brez jedače posedati in z.a marsikoga ni bilo to nič i>o-sebnega. Zdaj pa človeku za pet rubljev obesijo na steno aparat. Kaj pravijo ljudje na to? Ce kdo hoče. reče katero, če ne, pa ne. Nihče ni užaljen, če kdo tega ne stori. Samo plačati treba. Res, da so bili moji sosedje nenavadno bojazljivi. »Morda bo,« so rekli, »tudi ponoči zvonilo?« Pa ne zvoni ne ponoči ne podnevi. Sicer sem dal vsem znancem svojo telefonsko številko in jih poprosil, naj me pokličejo. A to so bili sami nepristranski tovariši, ki imajo s telefonom malo zvez. In vendar nisem denarja za telefon zastonj izdal. Nedavno sem bil prisiljen radi važne in resne zadeve nekoga poklicati. Bila je nedelja. Sedim, veste, pri steni. In vidim, kako imenitno visi tamkaj aparat. Nenadoma je pozvonilo. Tako dolgo ni zvonilo, nenadoma pa je kakor noro začelo cingljati. Kar zares 6em se ustrašil. »Ti moj Bog.« sem si mislil, »toliko zvonenja za en ter isti denar!« »Halo!« sem dejal, »odkod me kličejo?« »Telefonično vas kličejo,« so mi rekli. »Kaj pa se je zgodilo in kdo je, prosim, pri telefonu?« »Pri aparatu,« so rekli, »je vam znana oseba. Pridite,« so dejali, »v nujni zadevi takoj v kavarno na ogalu ulice Posadskega.« Glejte si,« sem mislil, »kako je to pripravno! Če pa ne bi imel aparata, kaj bi naredila la oseba?« >Halo!« sem rekel, »kdo je ta oseba in kakšna je zadeva?« Ali v aparatu so molčali in ničesar odgovorili. »V kavarni.« sem si mislil, »se bo vse objasnilo.« Koj sem se oblekel in sem stekel dol. Prišel sem v kavarno. Tam je bilo veliko ljudi, a sami neznanci. »Državljani,« sem dejal, »kdo me je sedaj poklical in lepo prosim, v kakšni zadevi?« Gostje pa so molčali in niso ničesar rekli. Oj,« sem si mislil, »kako sitno je to. Klicali so me, pa ni nikogar tu.« Sedel sem za mizico in naročil piva. »Posedel boni še tu,« sem si mislil, »morda bo le kdo prišel.« Popil sem svoje pivo, zaužil nekaj malega in šel domov. Doma pa je bilo vse narobe. Okradli so me. Manjkala mi je modra obleka in dve bri-saljki. Stopil sem k aparatu in pozvonil ni 'no. »Halo,« sem rekel, »gospodična, dajte mi kar najhitreje policijo. Čisto in popolnoma so me okradli.« Gospodična je dejala: »Oprostite, oddano je.« Poklical sem pozneje: »Prosim, tir je brez toka.« Oblekel sem se. Stekel sem seveda dol in se odpeljal s tramvajem na policijo. Podal sem ovadlio. Tam so mi rekli: »Bomo s.var preiskali.« Jaz sem dejal: »Preiščite in me potem pokličite.« Dejali so: »Nimamo časa klicati. Preiskali bomo stvar, ali poklicati vas ne moremo.« Kako se bo to končalo, kdo ve? Aparat pa še zmerom visi t°m na steui. B. Samsonov: Neroden film Kurenčkuva Neška ma tud beseda Veja kaj, gesspud urednik, uni sa pa res eui čuden patron. Naj ne zanierj«, ampak jest jm res na morm drgač rečt. Kene, jest srn zadnč u sojmu pi-sme ene par vrst pud-štrihala, sevede zatu, de b jih mad bi debel uadrukail, kokr pu-navad. hott tku, de b tist kleni bi u uči padi, ke sa ble res za naša dušna in telesna kultura hedu važne besede. Uni sa pa šli in 6a tiste vrste teb nč men nč ajnfoh vn vrgel. Tu vnder na gre. Sej sa inende že vidi. de tiste vrste niša ble pre^tribane, ampak pud .št ribane. tn tu b mogl pa tud vedet, de se morja pudštrihane vrste al pa besede debel na-drukat. Noj s tu zamerkaja enkat za useli, de na u kej taoga še kerkat naprej pršlu. Sej naručniki gvišn tud debel gledaja, če vidja, de sam trt ribate. Pusebn tist, ke pušten naručnina udrajtaja. Men se u resnic sniilja tak naručniki. Za božja vola Naj vnder enkat pugledaja druge Časupise, uja vidi. kuku tam delaja.Tam mi sani ene par vrst debel nadrukaneh, kokr sm jest želela, ampak kar cele strani. I'a kuku debel. Tiku debel, da braucem na padeja že ud zdeleč u uči. ampak, de jh kar naraunast u nus dregneja. No, pol nej s pa čas uzanicja in tist prebereja, pa uja vidi. de je use skp en šmorn Sam flone, pa nč druzga. In, de b se prou gvišin svet na puderu. če b blu tist navada tanku nadrukan, al |>a če b sploh na blu nadrukau. B saj brauci na mel uržaha, de b vice zbijal iz tistga. Jest pa na pugervam, de b mogl glih use moj«1 čenče debel nadrukat. Ampak učas l>a tud puvem kašnn tku debela resnica, de b se ja splačal bi debel drukat. Nej me zanaprej nikar tku nazaj na pustaulaja. Kokr mende že ceu »vet ve, pišem jest zmeri sam gola in čista resnica. Pišem pa tud tku, de lohka bere brez skrbi usak, nej s bo že moškega. V kinematografu »Prijetne sanje Okrajne prosvetne uprave« so bili ta dan polnoštevilno zbrani vsi izobraženci. Prvič je tekel znameniti film »Pat Peckham — krvavi podrepnik buržujskih trinogov Začetek predstave se je nekoliko zavlekel. Prireditelji so namreč dolgo uro čakali na tovarišico Klepetuljo, vodjo pisarne Okrajne prosvetne uprave, ki bi sicer utegnila zameriti. Naposled je le prišla na čelu vseh podrejenih uradnikov in z njimi zasedla tri najboljše lože. Predstava se je pričela. Na ekranu so pričele skakati črke napisa: »Prvi del. Pozor! Predvajana igra v ideološkem oziru popolnoma nasprotuje vsem zahtevam sovjetskega gledalca. A kljub temu nudi dosti netiva za naše razredno sovraštvo. Vidimo porazno razkrajanje naših sovražnikov, pretresljive dokaze krvoločne razuzdanosti ...« Slike iz življenja pokvarjenih buržujev so res zelo razvnele gledalce. Vsi so godrnjali, ko je bil napovedan odmor. Toda v odmoru je dospel sam Semjon Semjonovič, okrajni šolski referent, v spremstvu gospe soproge. »Oho, predstava se je že menda pričela?« je vprašal počaščenega ravnatelja. »Že, Semjon Semjonovič, a bodite, prosim, brez skrbi- Nastali so namreč tehnični zadržki. Film ni bil pravilno navit, in vsled tega smo primorani še enkrat predvajati prvi del.« »Izvrstno !Le naviijte ga zopet! Nama je prav,« je prijazno pripomnil Semjon Semjonovič soprogi, ki bi sicer tudi lahko utegnila zameriti. »Torej le pohitiva, dragec!« se je milostno nasmehnila gospa referentinja in sfrčala v ložo, kjer je glasno pozdravila tovarišico Klepetuljo. Občinstvo je zvedelo, da so nastali tehnični zadržki in bo vsled tega ponovljen prvi del. »No, seveda, saj jih poznamo, te tehnične zadržke,« so se neslišno menili sličnih dogodkov vajeni gledalci. Na ekranu so zopet pričele skakati črke: ».. .. naše razredno sovraštvo . .. porazno razkrajanje naših nasprotnikov ... pretresljivi dokazi •. ■« Neumorni detektiv Pat Peckham je zopet nastopil v ulogi podrepnika kapitalističnih trinogov, in razuzdana huržuazija je pričela porazno propadati. A ko se je nagibal prvi del koncu, je pri-hrumel kakor nepričakovan vihar v kinematograf sam Jegor Filipovič, predsednik mestnega sovjeta, v spremstvu ugledne soproge in primernega števila uradnikov. »Oha, predstava se je že menda pričela?« Je vprašal pretresenega ravnatelja. »2e, Jegor Filipovič, a bodite, prosim, brez skrbi« — je spoštljivo pohitel odgovoriti ravnatelj. »Prvi del ima namreč velik pro- paganden pomen, in so mc že prosili, da bi ga še enkrat ponovil . .« »No, torej... Sijajno! Če to občinstvo zahteva, mu seveda morate ustreči.« »Saj res, le ponovite ga. Zelo prijazno od vas,« sc jc milostljivo nasmehnila ugledna gospa soproga, ki bi drugače tudi utegnila zameriti, pa še kako. »Le pohitiva Zorž«. je rekla in dostojanstveno odkorakala v ravnateljevo ložo. V odmoru je bilo občinstvu naznanjeno, da bo prvi del vsled velikega uspeha in na splošno željo predvajan še enkrat brez vsakega posebnega doplačila. Gledalci so poš Ii proti ravnateljski loži in niso marali odkrito ugovarjati glede splošne želje oz. velikega uspeha. Na ekranu so zopet potrpežljivo zaplesale .pretresljive slike krvavih podrepnikov, ki nudijo dosti netiva . . .« itd. Samo neki nestrpni zabit kmečki bradač v ovčjem kožuhu je hotel pod plaščem teme izrabiti svojo službeno brezpomembnost ter pričel topotati z nogami. A na srečo je bil obut v mehke zimske klobučevinaste, dasi z usnjem podšite škornje in je njegovo gnusno izzivanje ostalo brez posledic. Gledalci so se nemirno ozirali v odmoru proti vhodu. »Menda se ne bo priklatila še katera visoka živina?« so otožno mislili Prav za prav so se zdaj po nepotrebnem bali. Vse oblasti, ki jih je premoglo okrajno središče, so že bile izčrpane. Ljudje so se vznemirjali samo nagonsko, brez posebnega vzroka. Sicer je prihrumelo med odmorom v dvorano več novih obiskovalcev, a vsi so očitno spadali v najboljšem slučaju v osmo plačilno skupino kot dnevničarji ali strokovni delavci. Njih prihod ni pomenil ničesar posebnega. Zadišalo je samo po solnčnicah, ki so jih bili morali pravkar z največjim tekom lupčiti na ulici. Vsi so nestrpno pričakovali drugi del filma in napovedano nadaljevanje usodnega Eropadanja gnusnega razrednega sovražnika, uč je naposled ugasnila, a na ekranu je zopet že četrtič pričel utrujeno mežikali vedno isti obsovraženi napis prvega dela. »Gromska strela!« je glasno zaklical Jegor Filipovič. »Zakaj ste zopet od kraja pričeli?« A je takoj obmolknil. »Nemara je prišel nenapovedan obisk iz Moskve ali vsaj iz oblastnega mesta?« je na tihem pomislil in pričel pazno ogledovati zadnje dražje vrste stolov, dasi v temi ničesar ni mogel razločiti A med tem je vendar bila v gledališču navzoča ona visoka oseba, radi katere se je zopet ponavljal prvi del. Dospela je z ostalimi sodrugi vred v odmoru, zdaj je sedela spredaj in se naslanjala na pločevinasto pasjo lopo. kjer se je v potu obraza trudil strojnik Miška. Ta ugledna oseba je bila vsa srečna in z naslado gledala film. To ie bila tovarišica Ma rusja Luska, preprosta delavka v tovarni, toda Miškova nežna ljubezen. F. K.: Pastirja Pri liogateni mlinarju sta služila — že od mladih nog Bila sta dvojčka. Eden je imel črno brado, drugi pa rdečo. Kdečebradec je pa-sel gosi, črnoliradec pa svinje. Nekega večera sta prignala oba hkrati do mostu. In pričela sta se prepirati, kaieri izmed njiju bo gnal prvi čez most. In — beseda je izzvala besedo, pest pa pest. In prsti so se zagrelili v brado nasprotnika — in nasprotnik je vlekel za brado protivnika. tako vsedotlej, da sta bila oba — oskuliena. Živali niso čakale na konec dvoboja: gosi so odracale k vodi in so odplavale na nasprotni breg: svinje pa so se zapodile po mostu in so ubrale pot domov. Na dvorišču je stal mlinar Začudil se je. ko je videl prihajati živali same domov. Zadaj za čredo je zagledal dva tuja človeka. Kje s.a pa naša pastirja?« je vprašal mlinar tujca. .Saj sva midva! Stepla sva se — iu nekoliko zlasala. Sedaj pa ne veva, kateri je gosar in kateri svinjar.« Mlinar je zmajal /. glavo. »Jaz vaju tudi ne razločim, saj sta si podobna kot žaba žabi!« Kaj lio pa sedaj?« je zaskrl>elo pastirja. Kaj bo? V svinjak vaju l>om zaprl tako dolgo, da vama zrase brada, poleni bomo pa že videli, kateri je kateri!« Sah GOSPODARSKA ZVEZA UMI 14480 »no. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka iz milna forgacs, DoCka Topola, |e stalno na zalogi- Flohr je bil v IlasUngsu brez dvoma najmoč-] nejši igralec. Kol poročajo, je imel v zadnjih dveh partijah že močnejši poziciji, pa se je vendar zadovoljil z remijem, ker je bilo za prvo mesto do-I volj. Njegovo izredno močno igro liani lepo pokaže naslednja partija, ki jo je dobil na turnirju v Ha-stingsu proti nadarjenemu madjarskemu mojstru Laijošu Slei-nea-ju. Caro-Kann obramba L. Steiner : S. Flohir 1. e2—e4, c7—c6; 2. c2—c4 (s to potez« pritiska beli na polje d5. slabi pa polje (14, kjer bo ! po energičnem odgovoru črnega, dobil izoliranega kmeta. Beli dobi stično pozicijo, kot črni v Tarra-I soliovi obrambi damekega gambita) d7—d5l; 3. | o4Xd5, c6Xd5; 4. e4Xd5, a7—a6l; (prepreči Lb5+. Slabše bi bilo DXd5 radi 5. Sc8. Da5; 6. 1x4, Sf6; 7. Sf3, eO; 8. 0—0, Le7; 9. (14, 0—0: 10. Lf4 in beli ima lepšo igro) 5. Ddl-b3, Sg8-fb; 6. Sbl-c3, Sb8—d7; 7. Lfl—e2, g7— g« (To je ideja Schlech-lerja in Rubinsteina. Tekač bo iz g7 streljal na kmeta (14); 8. d2—d4, Lf8—g7; 9. Le2—f8, 0—0; 10. Sgil —e2, Sf6—e8l (Kmet d5 stoji na slabih nogah in je gotovo, da bo prej ali slej padel. Beli pa ga je kljub temu kolikor mogoče zavaroval, ker upa, da bo la kmet ornemu delni še sitnosti. — Flohr je zadnjo potezo zaigral popolnoma v duhu Njemcoviča. Skakač stremi na polje d6. kjer bo i vzel kmetu do možnost napredovanja in napada na i tega kmeta, ki sloji obenem na važnem centralnem i polju potem ne bo težko usmeriti); 11. a2—a4, ! Se8—dO; 12. 0—0. b7—b6; 13. Sc3—e4 (skakač na dO stojii zelo dobro in beli ga hoče odstraniti), Sd6 : Xe4; 14. I.f3Xe4. Lc8—b7; 15. Lol—g5 (preti ' d7—dO). Sd7—f6; 10. Lg5Xf6, e7Xff>! (beli je bil prisiljen prepustili nasprotniku dvojne lovce, ker je pretilo SXe4 in SXd5. Flohr je vzel lovca s kmetom, ker si jc tako odprl e-linijo im poleg tega bo f-kmet d^ber i-ušilec bele kmotske falange pred kraljem); 17. Tal—cl. IMS—(16 (na skakačevo mesto je stopila sedaj dama): 18. Tel— c.2, Ta8—d8; 19. Le4—f3. 16—f5 (odpira lovcev© diagonalo i! (beli je začel na damskem krilu nevarno napadata, toda črni ta napad uniči z energičnim ženskega al )>a srednga s|M>la. U pulitka se pa jest že iz principa nečem utikat. Sej usak ve, kua je pulitka. zatu je tud usak naumen, ker se u pulitka utika, če mu nč na nese. Kene. če na leva plat kimaš, se na desn plat zamereš. če na desna, se pa na leu plat zamereš. Vidja, zatu pa jest pestim raj pulitka pr gmah, kel, 110 unga na eesl. Pa še neki je treba upoštevat. Kene, pulitiČen platlc se učas kar naenkrat ubrne, tku de še sam na veš kdaj. Pol s pa pumagi, če s inorš. Pulitka je I10M tku, kokir list |>eteln, ke ga maja nahter na streh, de jm vreme kaže. Zatu pa praum: brez pulitke se da tud šiut, če prou bi skronin, pa je saj tist gvišn. čakaja, še neki /ui morm dons puvedat. Zadnč je en prjatu ud mojga muža — ne moj — dubu ena jerbšna u nekod in je biu tku veseu, de naj je iz mozani puvabu iz saba dol h Jelačine na Du-lenjska cesta, na ena južna. Kunii pridema dol du Zidanga m ust a, pa 1 zabredemu u tak blat, de sma kunid še naprej kubacal. Pa na ameja misJt, de čin iz tem kerga štenkat. Blat je blat. pa je fertik. Ke sina prlezl mal naprej, nas pa še en autumubil pušprica, ku.lkr nas je iz blata vn gledal. Ja, tak sma pa bM, da nas je blu groza za jmgledat. Seveda je biu prjatu ud niujga niužia tku jezu, de sm že inujlela, da je šla naša južna pu vod. Jest sm ga kumd putulažila iz tem, ke sm mu dupuvedala. de mama mi vnder pravica pu blate caplat, zatu pa knluk plačujema. »Tu je že res,« m je prtrdu prjatu ud uiojga muža. »Veste, milostiva. mene sam tu jezi, de mor-ma kuluk plačvat tud še za tiste leta nazaj, ke sa cesle prec pustrgal, kokr se je blat pukazu, tku, de mi nisma mel prou nč ud blata. Jest 1111 zastopal, za kua kmečke žepane vabja na shod u Kazina. Za kua ne tle dol h Jelačine, ke je tud lajn puelrežba in pa žepani b saj vidi, kuku »e morja ceste be-hondlat in kumanderat zdej udker mama kuluk. Na ta viža b mel saj neki ud soje rajže žepani iz dežele.« No, vidja. zdaj sm use puvedala, kar m je dons aa src ležal. Dons liism nč pud širi hala, de m ga na uja spet pulumil. Ampak tulk jh pa le prosni. de nej tist. kar se blata am tiče, use glih tnal bi debel uadrukaja. ke blat je biu res hedu ua debel. K. N. protinapadom na kraljevo krilo); 27. b2—b4, h5— h41; 28. I.f3—g2 (na bXao bi sledilo Da3!), h4X g3; 29. h2Xg3, f5-f4; 'M. g3-g4, 4-13!; 31. Lg2 XI3, DdO—M; 32. Db5-d3, Lr6Xd4: 33. Dd3Xd4, Df4XI3 (preti LXd5! Na I)Xd5 sledi Tel-H); 34. Sa2—c3. a5Xb4; 35. Dd4Xb4, Lb7Xd5! (dobi kvaliteto); 36 Sc3Xd5, DI3X(H + ; 37. Kgl—h2. Te8 —e6; 38. Sd5-e3, Ddl-d6+; 39. I>b4Xd6, TeGX dG; 40. Se3—c4, Td6—c6; 41. Sc4—eo, Tc6—c3; 42. Se5—d7, Tc3—b3; 43. g4—g5. 17—15 (odpira kralju pot v središče); 44. Sd7—f6+, Kg8-I7; 45. Sf6—d5. Kf7-e6; 46. &I5-I4+, Ke€-(I6I; 47. Sf4Xg6. Tb3—b4; 48. Kh2—g3, Tb4—g4 + ; 49. Kg2—13, Tg4Xgo in beli se je kmalu udal. Problem št. 3. M. Havel Beli: Kc8. Db6, Sf3, Sho (4 figure). Orni: Kf5, Ig4. P: a6, e4, g6, g7 (6 figur) a b c d e f g h Boli inatira v dveh potezah. Rešitev problema št. 2: 1. Tbl—hI, g2Xhl; 2. DaXhl in mat na a8. — Ali: 1. —, g2—gl aili 1. —, Ka5--a6; 2. Dal—®1 in mat na b6 alii a7. Ljubljanski šahovski klub ima svoj redni letošnji občni zbor v četrtek, 26. januarja 1933 ob 20 v restavracijskih prostorih Iiotela »Slon«. Poleg običajnih razprav občnega zbora je na dnevnem redu tudi sprememba pravil, vsled česar se članstvo in ostali prijatelji šahovske igre vljudno vabijo k čimvečji udeležbi. Odlior se je na svoji zadnji seji na splošno željo članstva odločil, da prične z igralnimii večeri zopet v kavarni Evropa in sicer vsak dan. Člani, ki se izkažejo s člansko legitimacijo, imajo pravico do brezplačne uporabe šahovnice. Dalje opozarjamo članstvo, da se prične t. februarja t. 1. splošni turnir, katerega se sme udeležiti vsak član proti prijavnim Din 15. Za prve tri zmagovalce so določene nagrade. Člani, Ki so dosegli pri tem turnirju nadpolovično število možnih točk. bodo imeli pravico udeležbe pri ožjem turnirju, ki se bo vršil predvidoma v mesecu marcu. Udeležba za splošni turnir se lahko prijavi osebno ali pismeno pri vodji turnirja g. Milan Vidmar-ju ml. najpozneje do 31. t. m. v kavarni Evropi. Istotam se dobe tudi natančnejša pojasnila v vseh klubskih zadevah. PERJE Puh od 120—250 Din 1 kg. Perie prima 85, 1. vrste 70. II vrste 60, III. vrste 50 Din, Dolsivo 1 45, polsivo II. 35. pisano 25 Din za 1 kg. Pošiljam blazine iz dobrega angina, širina in dolžina 80 75, teža 2 kg, prima vrste 200 Din, I vrste 170 Din, II. vrste 140 Din. III vrste 120 Din. polsivo 1. vrste 110 Din, II. vrste 90 Din, pisano perje, teža 3 kg, 95 Din. Pernice 180*110, teža 5 kg, prima vrste 500 Din, I. vrste 470 Din, U vrste 380 Din. III vrste 320 Din, polsivo I. vrste 290 Din. pisano oerie 6 kg teže. 220 Din — franku Vaša pusta po povzetju. Zahtevajte vzorcel — Adoli Wolkenstein, Čonoplja (Dunavska banovina). za Dravsko banovino išče veliko petrolejsko podjetje. Prednost imajo agilne in seriozne osebe, ki so v tej stroki popolnoma verziraue ter dobro vpeljane. V poštev pridejo samo Slovenci z dobrini znanjem nemškega jezika. Ileference iu obširne ponudbe na Jugomosse, Zagreb, .lelačičev trg 5, po t šifro ^Zastopnik 4038". Vrednost Vašega denarfa najboljše naložite, če Vam opremi Vašo spaln'o, obedn.co, delavno sobo, poslovne prostore Itd. s svojimi priznano solidnimi izdelki po najugodnejših pogojih tvrdka REMEC - Co tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija Ljubljana, Kersnikova ulica štev. 7 izdelujejo se iiamovejšl nicdeli otroških m igralnih vozičkov, triciklji. razna novejši« • tvokolosa, šivalni stroji in motorji Velika izbira — Najnižje cene — Ceniki franko Tribun«' f.B.L., tovarna dvokolea in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta it. 4. 191 ■■■■■■■■■■■■ oHaCi cyCa*i cfflcvenai zaiamIiOGOl.JU lU-u. saj jo >BOG()I.JU IU najlepši cerkveni list. ki prinaša o vsaki številki celo orsto izbranih in krasno izdelanih s lik d bakrolisku. Cena Din 20'— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! Nabiralci in nabiratke novih naročnikov dobe lepe nagrade - Povejte to vsem. kjer »B()G()I.JUB<-a še nimajo. — Naroča se v /uposlovanski tiskarni v Ljubljani ah pa pri vodstvu Marijine družbe. SVEČE Castitim duhovnikom priporočam za Svečnico mojo veliko zalogo i/.branih cerkvenih sveč iz voska. FRANC GERT, svečama Maribor, Gosposka 13 Divjačino surove kože lisic, dehorjev in kun kupuje , po najvišjih dnevnih cenah Elicjij Etaer, krznar Ljubljana, Kongresni trg 7 Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, prtiče itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKEš. LJUBLJANA (poleg hotela Strukelil Vezenie oprem za neveste monogrami. gumbnice entlanie. ažurirame in predtiskanie Velika izbira predtiskanib ženskih ročnih del. Dober zaslužek prinese zastopstvo za zavarovanje. Zanes Ijivi in agilni poverjeniki naj se zglase pri domači zavarovalnici Herceg- Bosna Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1. Tvrdka II. STILE & 1. PIILICK trgovina s sadjem, zelenjavo in dežel, pridelki na debelo v Lfublfani vljudno sporoča cenjenim odjemalcem, da je preselilo svoje dosedanje poslovne prostore iz Semenišča v nove loka&e v knpzošholijski palači (vltod ix Lin-garjtve ulice in Pogačarjevega trga. Pivovarna Jos. Tehsligi v Mariboru priporoča svojim cenjc-nim odjemalcem svoje BOCK Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so se našega nepozabnega pokojnika PETRA ROZMANA tovarniškega mojstra v pokoju, tolikokrat spomnili v njegovi dolgotrajni bolezni, mu lajšali težke ure in ga počastili na zadnji poti k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, predvsem g, kaplanu Križmanu za vsa tolažila za časa njegove bolezni, g. dr, Marčiču za njegovo res veliko požrtvovalnost, godbi Krekovega piosvetnega društva, združenemu pevsk emu zboru, gasilnemu društvu Jesenice, Hrušica, stanovskim tovarišem pokojnega, gg. Križmanu in Gasserju za poslovilna govora pri odprtem grobu pokojnega, vsem darovalcem cvetja. Vsem onim, ki so se na katerikoli način spomnili pokojnega in s tem nam lajšali bol v izkazanem sočutju, najlepša hvala Prosimo, ohranite blagega pokojnika v najlepšem spominu. Jesenice, dne 20. januarja 1933. Globoko žalujoči ostali. Din 45©*- naprej ddRIShe tli mOŠKC SI!i8lC&r$ftC GftSCftC dobite pri ..noblesse" Lfutlfuna Aleksandrova cesta 4 Stara renoniirana delikatesna trgovina z zajutrkovalnico v Olju, na najpro* metnejšem mestu, obstoječa žo 45 let, prvovrstno vpeljana, se vsled bolezni ugodno odda. - Takoj potrebno I) 11 90.000'-, ostalo se proti prvovrstnemu kritju kreditira Vprašati pri Henriku Zaniparutti, Celje, Aškerčeva ul. 15. Vso!? unn sveže kovine mešanice iz lastne pražarne ter spopolnjeno zalogo špecerijskega blaga, s točno in solidno postrežbo priporoča tvrdka Julij Zupan nas!., Ljubljana, Sv. Petra cest« št. 35. Tel. 30-21. TVORNICA OVRATNIKOV MOČiVNIK & DRUG MARIBOrt naznanja, da je ustanovila v Mariboru TVORN1CO OVRATNIKOV, opremila islo z najmodernejšimi stroji, posebno pralnico in likalnico. Izdeluje vse vrsle ovratnikov i. s. mehke, polirde in Irde, v poljubnih oblikah, Ier se cenjenim gg. trgovcem vljudno priporoča. Za neveste volneno blago od 20 Din naprej, perilo in drugo blago po najnižjih cenah dobite v TRPINOVEM BAZARJU, Maribor, Vetriniska ulica 15. Gtaizerce In smučarske čeuSfe Prvovrstni izdelek iz de'avuice Čevljarske gospodarske zadruge ŽIKI Dobite edinole pri tvrdki matija Trzbar Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženltovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lokoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrsiica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko- S'i > ' a|o B S « "E i > s p, T 53 o o "J j3 tj "o —» M >3 3 O — u u = S 5 s 'c - -2 o | s g ^ S. a - * s do** t 3 o (D =. ® ^ c .55 •3 o c ^ > S jc o O) « (S tf> tn ,> u « c" O 55 ; ; > « c i d/ c ■» 2 3" "S «0 > h. L. J '.3 -X Ugoden nakup za dame! Da svo'o zalogo konfekcije pred novo sezijo popolnoma izprazn nio smo se odločili, da znižamo cene isti gh b .ko po l nabavno cen i. Tako n. pr. nudimo: damske plašče od Din 20>.' - naprej, volnene poplin oble.,e v raznih barvah od Din 1 0 — naprej, razne letne obleke od Din 60 - naprej, di mače Ilanel obleke od 80 — Din naprej, športna krila in b uze od t repro-te do najfinejše kvalitete od Din 45 - naprej, daniski lister, klot batist, šifon in kretou predpasniki od Din 22 — na; rei, danski in otroški kiot-plašči, otroške oblekce in predpasniki vse | o jako ni kih cenah. Vse perilo za gospode in dame je domačega izdelka. F. I. GORICAH Ljubljana, Sv. Hftra cesta 29 pužbejičejo 5niiLib del periektna Ljubljane. Ponudbe pod rkSvodsivuP in ko- .Nastop takoj. št. 668 na -----— ! upravo »Slovenca«. tb) Gospodična trgovsko naobražena, s prakso, vešča samostojnega izvrševanja vseh pi- B ... __.l.l/lnn sa respondenci. z znanjem jezikov, želi iz osebnih razlogov zameniati dosedanje mesto z name-ščenjem v Ljubliam. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kva-Hiicirana pisarniška moč« it. 690.___^ Dekle pridno, pošteno, vajeno vseh hišnih del « kuhe. išče mesto v bol|š° hiso. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 794. »M« MU Preddelavca (-ko) kartonažne stroke, zanesljivega in treznega — sprejme tovarna v bližini Posojila podeljuje | Soba »Zadruga«, Ljubljana, pp. s posebnim vhodom, v 307. Sprejme poverjeni- bližini Sv. Petra, se take (d) koj odda solidnemu go- ----spodu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 677. (s) Družabnico malim kapitalom 2 do Mcblirana soba v krasni vili, blizu cen- Instrukcijo 3 tisoč Din išče šivilja s stroji in vsemi potrebnimi dokumenti za dosego tra, prav mirno, elektri-obrtne pravice za otvo- ka, telefon, souporaba ko-ritev delavnice. Kapital bi ' palnice, se odda zelo so-se vračal mesečno. Poleg lidni stranki. Ponudbe denarja je potrebno ve- ' pod »obojestranski za-selje do šivanja. Ponudbe nesljivo« št. 787 na upra-na upravo »Slovenca« pod vo »Slovenca«. (s) št. 826. (d) ---- Boljše gospodične | sprej mem na hrano in I stanovanje po 700 in • 650 Din mesečno v sredini mesta. Sobe krasne. IŠČEJO: oprema nova. Naslov se izve pri blagajni kavar-Višji državni uradnik „e »Zvezda«. («) novoporočen, išče pri- j merno stanovanje. Periferija izključena. Ponudbe z navedbo cene upra- Tegovina s premogom in drvmi na prometnem kraju »e takoj proda. Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor pod štev. 1894 (p) Klavirji, I Spalnica pianini prvovrstnih ino- ! popolnoma nova, orehovo zemskih znamk, tudi na j pleskana, za zelo ugodno obroke, od 11.000 Din ' ceno naprodaj. Celovška naprei nudi -Muzika« - cesta 41, pri slikarju, (š) Ljubljana. Sv. Petra ce- sta 40, (g) poslop- J 15 mi- j promet- 3 _ l_l:x_ 1 1 » Hišo z gospodarskim poslopjem, tik tovarne, nut od mesta, v promet nem kraju, prodam. Hiša s 5 sobami, živinski in svinjski hlevi; trije orali ' društveno glasilo rejcev rt!L?±n°^a:T.imaHh živali. Naročajte: Ljubljana, Sv. Petra ce sta 60. »Živalca« Mala jedilnica poceni naprodaj. Našlo* v upravi »Slovenca« pod št. 809. (S) II Živo I i II za francoščino in mate- vi »Slovenca« pod »Pri-matiko išče reven, zelo merno« št. 711. (c) potreben in priporočljiv (a) Pošteno dekle išče mesto na kmetijo ali Sobarico v starosti 20—30 let, ki zna dobro likati, prati in govori tudi nemško, sprejmem. Slika se želi. Mesečna plača 300 Din. Potni stroški se povrnejo. Mici Zwilling, soproga veleposestnika, Zdenčina pri Zagrebu. (b) Knjigovodja z eksportno ali trgovsko akademijo, mlajša moč, z obsežno prakso, se sprejme v stalno službo pri velikem podjetju v Ljub-župnišče. Zna dobro j liani. Ponudbe s prepisi Naslov spričeval in z zahtevki akademik. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Inštruktor« Prikrojevalni tečaj Dvosobno stanovanje ("J) s kuhinjo in pritiklinami, v mestu, po možnosti v bližini Križank, iščeta odrasli osebi za maj. Ponudbe upravi »Slovenca« ODDAJO: Lokal damska in moška oblačila Pod »Točna plačnica« št. se prične 30. 1 do 18. II. 795. _W V poštev pridejo osobito vse spremembe in novosti, ki jih zahteva moda. Natančnejša pojasnila da Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin išče zakonski par je lastnik konc. strok, šole za maj. Nedaleč od cen- se odda v sredini mesta v novi zgradbi, na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 716. (nI in travnikov, vse v dobrem stanju, pripravno za gostilno in trgovino. Pojasnila daje Anton Berd-nik, Zgornja Bistrica 35, pošta Slov. Bistrica, (p) Špecerijska trgovina z lepim dvosobnim stanovanjem, na prometnem kraju v Mariboru, se takoj proda. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (p) Lopo, majhno hišico z vrtom, v ljubljanski okolici, najrajši na Jezici ali pri Črnučah vzamem takoj v najem. — Natančne ponudbe na naslov: Mihelčič, hotel Metropol, Ljubljana, (p) I » t Lep pes (r) dober čuvaj, volčje pasme, naprodaj. — Alojzij Bernik, Škofja Loka, Fužinsko predmestje 18. (j) tra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Maj« 778. (c) opravljati živino. Slovenca« pod (a) v upravi št. 793. Kuharica ieli mesta samostojne gospodinje, vešča tudi šivanja. Nastopi takoi ali s februarjem. Ponudbe »Slovenca« 1. na upravo pod »Poštena A. J.« st-772. (a) i sceni plače na Aloma Compa-ny pod »Zanesljiva moč« št. 713. (b) TEODOR KUNC Ljubljana, Sv. Petra 4 II. Pismenim vprašanjem je priložiti 2 Din v znam- ~ kah. Krojni vzorci se iz- Enosobno stanovanje vršujejo po meri. parketirano, s kuhinjo in pritiklinami — išče mlad zakonski par s 1. marcem. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Siguren plačnik« štev. 774. (=1 Kot gospodinja nameščenja pri boljšem gospodu ali duhovniku. Zmožna vsake kuhe tudi dijeteticne. Ponudbe pod »Boljša gospodinja 45 let« 703 na upravo »Slovenca«. Maribor. Kmečko dekle, 45 letno, vajeno vsega kmečkega dela, išče službo najraje k otrokom. Gre za malo plačo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev 689._W 25 leten fant išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 662 (a) Manufakturist želi premeniti služjbo v večji kraj na deželi. Ponudbe pod »Manufakturist« 735 na upravo »Slovenca«. (a) Zastopnika za Savsko banovino, ki potuje po možnosti z avtom, išče domača industrija. — Ponudbe pod »Vpeljan« štev. 789 na upravo »Slovenca«. (b) Zastopnike za posamezne dele Slovenije, ki potujejo stalno in obiskujejo v svojem rajonu intenzivno vse kraje, iščemo. Nudimo zastopstvo velike industrije, ki je že najbolje vpeljana v vsakem kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »3lubao^siqo ouaizu3 jut« št." 788. (b) Prodajalko (eventuelno začetnico) iz dobre krščanske hiše — sprejme trgovina v Ljubljani. Podrobne ponudbe z navedbo zahtevane plače na upravo »Slovenca« pod »Uljudna« št. 801. b Šoferska šola E. Čeh bivša Camernuova šoferska iota) Liubl Duna-ska c. 31 Sola 7.n poklicne Šoferje in nmalerje. Prospekti in po-Jasnitu zastonj in fruiiko. Novo skladišče in klet tik glav. želez, skladišča — se odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 773. (n) Lokal v sredini Ljutomera! Velikost 16 krat 7 m, primeren za veletrgovino, odda v najem Resnik. Ljutomer. (n) Lepa parcela v Dravljah, ob glavni cesti blizu tramvaja se proda za gotovino, nekaj hranil, knjižico. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 719. (p) 4—5 sobno stanovanje v strogem centru za maj v L ali 11. nadstropju iščem — Ponudbe pod »Zdravnik« 712 na upr. »Slovenca«. (c) Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand, družbi M. JANKOLE. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. 11. | Telefon 30-52. (d) ' soba in kuhinja, z vsemi -—— j pritiklinami, oddam takoj Poravnave ' ali s februarjem ODDAJO: Stanovanje Rožna dolina cesta VII št. 4. (č) Dekle pridno in pošteno, vajeno navadne kuhe in pospravljanja sob, želi v službo k dobri, krščanski družini v Ljubljani ali izven. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 823. (a) 41} leten fant, lepe preteklosti, s premoženjem čez 90 tisoč Din. se želi ugodno pri-/( niii. Naslov v upravi Slovenca« |mkI št. 688. Mlad trgovec s svojo eksistenco želi znanja z gospodično ali vdovo zaradi ženitve. Za želj eno trgovsko ali obrtno znanje (lnodisti-nja ali šivilja, bolje če so v teh strokah samostojne!). Imetje dobrodošlo. Ponudbe s sliko pod značko »Srečen zakon« 732 na upravo Slovenca. (ž) Starejšo žensko. zaupanja vredno, dobro kuharico sprejme gostilna Zaje, Poljanska cesta 79. (b) G »staži, ki se razumejo na kmetijska dela, st: sprejmejo za dnevnino ali mleko. Vprašati Prešernova 26, Maribor. (b) Stanovanje, brezplačno, z uporabo zelenjadnega vrta dobi upokojenec, ki bo brezplačno oskrboval sadovnjak na deželi na Gorenjskem. Nastopi sc lahko v februarju ali marcu. — Ponudbe ixxl »Sadjereja 1933« 659 na upravo »Slovenca«, (b) in posredovanja sodna in izvensodna, med dolžniki D b stanovanje in upniki, lzvrsuie poceni > in solidno: »Poravnalna vse pod enim ključem, pisarna«, Ljubljana, Mest- j 8 minut od remize, poleg ni trg 25/1. (d) ' šole, oddam. Vodnikova ___! cesta, Zg. Šiška 215. (č) Lastniki hran. knjižic, pozor! Večje rentabilno podjetje s stalnimi dnevnimi dohodki v gotovini prevzame večje vloge le od prvovrstnih denarnih zavodov proti mesečnemu ali tedenskemu odplačevanju eventuelno tudi soudeležbi. Ponudbe pod »800.000 Din« 623 na upravo »Slovenca«. (d) Lokal z velikimi izložbami, v centru mesta, se odda s 1. februarjem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 813. In) Pisarniške sobe na prometni točki — se oddajo s 1. februarjem v najem. Za naslov se poizve v upravi »Slovenca« št. 813. (n) Poizvedbe Izgubil se je pes volčjak, ki sliši na ime »Tabor«. Prosimo oddati ga: Lepodvorska 33. (e) Stavbno parcelo po možnosti v Ljubljani ali najbližji okolici — v smeri proti Št. Vidu ali Ježici, kupim za ceno m5 15—20 Din. Ponudbe do 31. januarja 1933 pod »Takojšnje plačilo« 804 na upravo »Slovenca«, p Srebrne krone staro zlato in srebro kupu,,. RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Llubljana. Ilirska ulica J6, vhod t Vidovdanske ceste ori gostilni Moiina Vsakovrstno ZlatKI knora e oo aaivišiib cenah CERNE luvetii Liubliana. Wotio«a ulica It X Cunje u» če avto svoi stari prodaiai aT motorja bi znebil u rad. bri kuncev ti mn»t>o prižene SLoveniev na/manji' inseral Usnjati izdelki ročne torbice, kovčke, listnice denarnice, gama-še. nahrbtnike itd priporoča Ivan Kravos. Maribor, Aleksandrova 13. fl) Puhasto perje 15 Din, čohano 32 Din, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace pro-tekstilne odpadke, kroja-' daja izredno poceni Sega, ške odrezke, ovčjo volno Wolfova 12, dvorišče. (1) kupuje ........ ARBEITER Premog, drva, koks Maribor, Dravska c. št. 15 prodaia Vinko Podobnik, ' Tržaška cesta it t6 Te- Novo zidana hiša naprodaj. Dve sobi, kuhinja, električna razsvetljava, gospodarsko poslopje. Pobrežje, Gubčeva št. 26, Maribor. (p) Lepo posestvo 6 oralov naprodaj. Do-goše 75, Maribor. (p) Gostilna »Drofenig« v Marenbergu, s prvovrstnim posestvom, živino in vso opravo, se zaradi starosti iz proste roke proda. Ponudbe poslati na: Zebot Franjo, Maribor, Loška 10. (p) Kože divjačine veveric in domačih zajcev, bele barve, kupuje: R o t, krznar, Ljubljana, Mestni trg. (k) lefon 33-13. Krojaške odrezke (flike) nove, čiste, suknje-ne, volnene, kupujem. — Jos. Pollak, Ljubljana — Sv. Petra cesta 7. (k) Sir trapist različnih vrst od 12 Din naprei nudi Mlekarna — Mediatova hiša — Dunajska cesta 17. (1) Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri • vseb vrstah ta stromo pleteme in ročna deta po nainižlih cenah pri tvrdkl Kart Prelog Liubliana — Mizni štedilnik na poltretjo ploščo kupi Židovska ul tn Stari trj. Kvas, M. 30/1. Pleteršnikova (k) Trisobno stanovanje 30.000 Din posojila 7 vsem komfortom, v sre- delno v knjižici in delno dini mesta, oddam s 1. fe- v gotovini, se išče in nudi bruariem 1933 v najem, desetkratno varnost ter Naslov pove uprava »Slo- ugodna odplačila. Ponud- venca« pod št. 813. (č) be pod »Varno« št. 798 --- na upravo »Slovenca«, d Stanovanje Stavbne parcele ob Vodovodni cesti, blizu mestne meje, solnčna lega, vodovod, elektrika — ugodno naprodaj. Hranil-Droben oglas v »Slovencu« , ne knjižice, Ljudska. Na-posestvo ti hitro proda; \ S10V: Gostilna Ravbar — če že ne z gotovim denarjem j Bežigrad. (p) pač kupca ti s kniižico da. »Erika« pisalni stroj modela 5 kupim. Ceno in vzorec pisave jKisIati no upravo »Slovenca« j>od štev. 640. (k) Upokojenci pozor! V lepem kraju Dolenjske se odda v novi hiši __________________...________ več krasnih stanovanj. & že ne z gotovim denarjem j Bežigrad. KI minut od kolodvora • ■ ■ ->- in v bližini večjega trga. Odda se takoj ali j)o-zneje. Ponudbe na ujira-vo »Slovenca« pod značko »Poceni!« 735. (č) Kupim števec za istosmerni tok 300 voltov ali pa 2 X 150 voltov, 50 ali 75 amper. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Števec« št. 808. (k) Družabnika Pritlična stanov, hiša v Novem mestu poceni naprodaj. Pojasnila daje Ljudska posoiilnica v Novem mestu. (p) Več parcel imam liaprodai v Vod-matu, Zeleni lami in na Selu. Vzamem tudi vložne kniižice Mestne Ljudske in Kmečke hranilnice — J. Oražem, Moste. Predo-vičeva ulica 5 (p) m vrv Strokovni list Živalca razpisuje več nagrad za najlepše osnutke diplom. Pojasnila: Ljubljana — Sv. Petra cesta 60. (o) jnserjun »Silrulnnrr/. Jmajo največji uspeh obstoječe iz 2 sob, kabineta ter vrta, se odda ta-___ z gotovino 150 do 200 k0j v najem. Naslov po- _ „. • i,„ t,;x_ tisoč išče vsled poveča- Ve uprava Slovenca« ! Dvostanovanjsk« h'.Sa nja obrata dobro vpelja- pod št. 813. (č) podkletena, parket sobe, na in rentabilna trgov- - 400 mL' vrta, 3 minute od ska tvrdka v Ljubljani. Dvosobno stanovanje \ ?.osta'e v Dev' M' v P°" I ltAbi-nlnnpl plrnnn fnio m - ' ln, n *l nr Potni gramofon s 14 ploščami prodam po najugodnejši ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St- 766._(g) , Dve harmoniki, trovrstni. nemški, delo I'rane Goloba naprodaj. Golob Ivana, Cegnar-jeva 10. (g) Več različnih spalnic priznano solidno delo, po OMheod žage dobro osušene, kratko žagane 10 % ceneje, dokler traja zaloga prodaja v vsaki množini Ivan Šiška — Metelkova ulica 4. Kislo zelje novo, prvovrstno rezano in cele glavice, za sarmo . v sodčkih, v vsaki mno-! žini. dobavlja po naročiln in po nainižji ceni Gustav Erklavec. Kcdeljevo 10 -Ljubljana Telefon 2591. I Črne suknje j najboljši nakup \nton znižanih cenah proda presker. Sv. Petra c. 14. Avgust Cerne, mizar — j Ljubljana. (1) Zgor. Šiška, Vodnikova st" 122'_[f! Črna suknja dobro ohranjena naprodaj v Ravnikarjevi ulici 10. j Mizarstvo Josip Goljar, Gosposvet- ska c. 13. Spalnice 2100 „ ... , „. Din, kuhinje 950 Din. iz- Mesarji in mizarji' deluje po lastnih in po Novost: brus (pogon na danih načrtih, sprejema noge) proda in izdeluje popravila po nizki ceni. F. Lončar, Celovška 43, (š) Ljubljana VII. (1) Diskretnost strogo zajam čena. — Ponudbe pod oddam v novi hiši v Ma- »Osebno sodelovanje« na gdalenski ulici s februar- upravo Slovenca« pod iem 1933. Vprašati: Zebot, 767, (d) Maribor, Laška ul. 10. (č) lju — naprodaj. Poizve se pri št. 57 pri postaji, p ProHam hišo v Škofljici. Dam tudi na 40.000 Din posojila Opremljeno sobo .vložne knjižice — proti s prostim vhodom snaž- vknjižbi, iščem. Za obre- no in svetlo v središču sti se dobi v novi hišici mesta se odda enemu dvosobno stanovanje — ali dvema stalnima 40- preprosto, a suho. Po- spodoma ali itospodična- nudbe prosim pod Pred- ma Naslov pove uprava mestje« št. 805 na upravo Slov.« pod »Soba« Isl »Slovenca«. (d) - Gospoda sprejmem kot sostanovalca. Rimska 10, pritličje. (s) obroke, rovnica. Ivan Orel, Bo (p) Kilavost Posojilo! Iščem posojilo samo v hranilni knjižici Ljubljanske Ljudske posojilnice od 10—20.000 Din proti , vknjižbi in obrestim po dogovoru. Ponudbe na upravo Slovenca' pod Proti vknjižbi 10« štev. 1806. (d) Malo sobico s posebnim vhodom, elektriko, oddam mirni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 775. s Tristanovanjska hišr visokopritlična, podkletena, naprodaj. Informacije Soška 15, Kolezija. (p) Trgovsko hišo z gostilno, pritr-.i^ne -vsako obrt, prodam. Gostilna Zumer, Javornik, Gorenjsko. (p) Hišo ali parcelo v Ljubljani ali bližnji oko lici kupim. Ponudbe pod Dom« št. 821 na uprav: »Slovenca«. (pi pobešen želodec, neurejeni trebušni organi itd. '•Socialist, ki ga pošilja pariški Institut za kilavost HnsHtut Herniaire de Pariš, profesor dr. Vidal, 122 Faubourg St. Martin) bo nazorno predvajal uporabo novili patentiranih aparatov v Ljubljani: 22., 23., 24. in 25. januarja v hotelu »Union«', Zagrebu: 26., 27., 28. in 29. janaurja (hotel »Tri Gavrana«); Osjeku: 30. in 31. januarja (hotel »Royal«); Novem Sadu: 1. februarja (hotel »Kraljica Marija«); Beogradu: od 2. februarja v lekarni »Central«, Knez Mi-hajlova 26. Krasne sani j'.irisedein«, dvovprežne, popolnoma obnovljene in novo lakirane, v zeleni in rdeči barvi, se zelo •ugodno prodajo Ogleda se pri Martin Mati, Dom-tale. tn Konjski opremi za par konj naprodaj. — Grad Bokalce, Vič. (i) Elektromotor 3 Ks, transmlsijo in stroj za rezanje mesa — prodam. Josip Sirk, Liubliana, Poljanska 64. (1) Naprodaj imam zdravo suho seno, pre-itioo v balah. L. Noušak, Bos, Dubica. (U Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate ike cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Frizerski salon j sredi mesta se takoj pro- | da. Cena zelo nizka. Jaki, stelje Zadružna 8, Kodeljevo, Ljubljana. (1) Žične posteljne vloge in zložljive železne izdeluje najceneje ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulee, Gosposvetska cesta 13, Kolizej, Ljubljana Vprašanje znižanja obrestne mere Smuči prvovrstne, nudim po znižanih cenah- Imam jih v zalogi vsake vrst«, večjo količino. — Naročila na Andrej Prešeren, kolarstvo, Radovljica. (1) Perje — puh belo 70 Din — naprodaj. Ribniška 16/11, Moste. (U Stiskalnica za seno in več|o količino poljskih tračnic po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 786. (I) Sanke elegantno tapicirane, sanke, ročne ter sanke za lažje vožnje; vozove kompletne, za par, kakor tudi posamezne dele voz; krampe železne drogove, svedre, kladiva (macole) ter vse drugo stavbno orodje ima naprodaj Stavbna družba »Gradidom«, Ljubljana — Sredina 15. (1) Pozor! Naravna, žlahtna vina nudi gostilna Milller, Šiška, Janševa t'. Topla soba za zaključeno družbo na razpolago. r Bukovo hlode večjo množino ima naprodaj g. Ivan Lebe, Reka pri IJočah. (I) „Deii!z" motor 35 PS, skoraj nov, z generatorjem na oglje, avtomatični brusilni stroj za nože skobelnlh strojev, lokomobila 20 25 PS, poravnalni in skobelni stroj (Abrlchtdicktenhobet) ter vsi kompletni mizarski stroji, tudi posamezno — poceni naprodaj. Vprašati zastopstvo: Teichert & Sohn — Gregorčičeva ulica 15/1. Izpuščene zanke svilenih nogavic se popravlja v trgovini A. Ha-ring, Novi trg 5 (prej Turjaški trg). Istotam se pri nogavicah podplete samo zadnji del stopala, (t) Posteljne mreže izdeluje in popravilu najceneje po naročilu 1 Alojz Amllovic. Komen-skegi ul. 34. It) Najcenejši moški templanci 19 Din, damski templanci 15 Din. i Tobias, Poljanska 12. (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane io tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg IJ. Ugodni oakup monke trave, žime, cvilha za modroce in blaga «s prevlek« pohištva Kože v stroj vse vrste, na podplate, notrantike. črno in ruiavo gornje usnje, blank. kosmato podlogo itd., sprejema J Lavrič, usnjarija, St. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Krušno moko io v»e ailevtke Udelke vedno «veie dobite pri A. i M. ZORMAN Liubliana Stari trg *t 32 Vedno bolj in bolj se uveljavlja pri nas ten- t denea za znižanje obrestne mere. V Mariboru in Celju so denarni zavodi že znižali za 1% obrestno j mero za hranilne vloge. Pojav znižanja je splošen. . V Nemčiji je država z zasilnimi uredbami posegla | vmes in pritisnila obrestno mero navzdol. V Češko- , slovaški se trenutno razpravlja o vprašanju, na ! kakšen nočin naj se znižanje izpelje. Načrti za- i . konov za zaščito kmetov, v kolikor so se sednj pri ; t nas pojavili v javnosti, so vsi vsebovali določbe, v \ 'smislu katere naj bi se -znižala obrestna mera za kmetske kredite, kjer je dosegla gotovo maksimum. Po teli načrtih bi seveda ne bila prizadeta obrestmi mera tam. kjer je pod določeno najvišjo, Vendar pa se je začelo uveljavljati znižanje obrestne mere pri nas brez ozira na državno intervencijo. Je nekaj nenavadnega v tem. da gre sedaj obrestna mera navzdol. Obrestna mera je kot cena blaga odvisna od povpraševanja in ponudbe, čim več blaga, tem nižja cena in čim večje povpraševanje tem višja cena. Zato smo navajeni na nizko obrestno mero le ob obilici kapitala. Danes pa ne živimo v obilici kapitala, nasprotno kapitala manjka. in kar ga je. propada. Na trgu kapitala smo doživeli tekom zadnjih dveh let velikanske spremembe. Vsled gospodarskih, /.lasti denarnih prilik v posameznih državah, se je kapital selil iz držav, kjer se ni počutil s gurnega. v druge, kjer pričakuje, da bo na varnem. Položaj je, vsled tega v različnih državah bistveno različen že z ozirom na to, da je bila ena pri tem preseljevanju kapitalov aktivna, druga pa pasivna, zato bi bilo pričakovati, da bo tudi razvoj obrestne mere bistveno različen. In vendar ni tako, tendenca za znižanje prevladuje Sani, dvosedežne, za enega ali dva konja /. jezdnim se-dež.cuii poceni naprodaj. Vprašati: Maribor. Ob jarku 4 pri hišnici. (I) loko, koruzo dobite od prve roke po berzanski dnevni ceni, ako pišete dopisnico na naslov: Hotel Miklič — Ljubljana, soba št. 61. (1) Rožni pletilni stroj Popp-Jacquard št. 8/90,1 eno vzorčno karto ugod-no naproda j Vidovdan- j ska 1« od 8. do L ure. | Ugodno naprodaj lepe, nove, pokrite eno in dvovprežne sani, različni vozovi, kočije in vozovi tipa Linzer. — Snrcjniejo se vsa v mojo stroko spadajoča nova delu in popravilu. Podkujem tudi konje po najnižji ceni. Počivalnik, Tržaška c. 8, Maribor. Sveže najiinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim m slabotnim osebam. OvessnB^rn/e kupite oairenele pri wtdk A. VOLK. LJUBLJANA Velelrftu«ina t titom Reatirva c«t» i* povsod. Torej nista samo povpraševanje in ponudba, ki vplivata na obrestno mero, ampak je še drug razlog. ki ima svoj izvor v gospodarski krizi. Konta kapitala je padla tako nizko, da ne krije več dosedanjih obresti, vsled zmanjšane rentabilnosti gospodarstva je postalo plačevanje obresti v sedanji višini nemogoče. To zmanjšanje rentabilnosti go-spodarstva pritiska obrestno mero navzdol kljub temu, da obstoja že znatno povpraševanje po kapitalu, ki ga ponudba ne more krili. Splošno stanje gospodarstva je tako, da narekuje ta razvoj. Razlogov, ki diktirajo znižanje obrestne mere ne moremo biti veseli. Ravno to znižanje nam dokazuje, tla še nismo prišli do viška krize, če bi se nahajali na prti Izboljšanja, potem prav sigurno obrestna mera ne bi padala, ampak bi se dvigala, ker bi se kapitalu nudila rentabilna zaposlitev. Prav za prav pa prihaja to znižanje pozno. Bilo bi v interesu gospodarstva, da bi do tega prišlo že prej, ravno zato, ker je znižanje moralo priti vsled zmanjšane ali ]>a celo uničene rentabilnosti gospodarstva. Saj je rentabilnost produkcije v nekaterih pa!« g tli tako padla, ti« se nadaljnja produkcija vrši v breme in na račun substance kapitala, kar pa pomeni tudi njegovo uničevanje. Imelo bo pa znižanje obrestne mere j»ri sedanjih gospodarskih razmerah svojo slabo stran, ki je ne smemo prezreti. Na vlagatelje bo znižanje | obrestne mere gotovo neugodno vplivalo. Vsled de-| narnih prilik je razpolaganje z vlogami omejeno, ! kar odvrača varčevalce od nalaganja prihrankov v j denarnih zavodih. N|ž -Din 89" Din SlP-Om 50- Blago za plašče od Din 6U - naprej Blago za obleke j} M "" " Klftero za moške obleke od Din 55 - napr. Blago za pohištvo od 5>iii 50*- naprej Bariienti „ P atno. šifoni i t.d. „ Biago za srajce 7'-12- Velika izbira raznih vzor?astih žaraeiov, gladkih, flanel, pralnega blaga, za zavese, blaga za kopalne plašče, popelinov i. t. d. DOTiČEK&M^RiNI, Maribor, Gosposkoul.27 MARIJA JAKLIČ naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, kakor ostalega sorods'.va, žalostno vest, da ie srčno ljubljeni mož in skrbni oce Alojzij Jaklič posestnik, mesar in gostilničar v petek, dne 20. t. m. po kratki bolezni, boguvdano umrl. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 10 na larno pokopališče. Št. Rupert na Dolenjskem, dne 21. januarja 1933. Promet zagrebške borze je bil larii zelo sl.ab. Dosegel je komaj eno šest no prometa iz leta 1931. Detajlni podatki eo naslednji: devize 416.5 milj. (1931 2877.4 milj.), valute 40.7 (<>2.2), dinarski drž. papirji 47.7 (142.9), dolarski papirji 17.3 (106.5), delnice denarnih zavodov 3.54 (14.fi) in delnice industrijskih podjetij 0.2 (7.4) milj. Skupno je znašal ves promet 555.9 milj Din v primeri s 3211.0 milj. letu 1931 in 2481.3 milj. Din v letu 193<). Glede trgovanja delnic je pripomniti, tla je bilo trgovanje zopet uvedeno šele proti koncu leta in tla zato ni tilo večjega prometa. Nadalje je važno zabeležiti, da je promet v dinarskih državnih papirjih padel veliko bolj znatno kol promet dolarskih papirjev. Bilance denarnih zavodov. Objavili smo že podatke o bilanci Narodne banke za 1932. Sedaj sta objavili svoje bilance že. dve zagrebški banki, in sicer izkazuje Komercialna banka nazadovanje hranilnih vlog od 5.0 na 3.94 ter tekočih računov od 11.(i na 8.25 mili. Podobno so se zmanjšale aktivne postavke. Cisti dobiček je narastel od 0.05 na 0.07 milj. — Banka I. Kreulzer je imela pri glavnici 5 milj. 11.0 milj. tujih sredstev in je znašal čisti dobiček 0.11 milj. — Mestna hranilnica na SuSaku izkazuje za lansko leto padec vlog od 23.05 na 15.8 milj. Din. Vloge vojvodinskih bank so koncem leta 1932 znašale 1121.6 milj., na tekoči račun pa 80.14 milj. biček 10.8 milj. Din, od katerega je treba odšteti izgubo pri 10 zavodih, tako da ostane čistega do-Pri bilančni vsoti 1653.5 milj. je znašal čisti do-| bitka 5.2 milj. Din. Švicarski vzorčni velesejem v Bazlu bo letos ml 25. marca do 4. aprila. Informacije daje Putnik in švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovičeva ul. 30. Borza Ljubljana, 21. januarja. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 2.47 milj. Din v primeri s 1.44, 0.65, i.84 in 1.6 Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v zasebnem kliringu, torej v šilingih. C ur i h. Pariz 20.22, London 17.40, Nevvyork 518.25, Bruselj 71.90, Milan 26.54, Madrid 42.45, Amsterdam 208.30, Berlin 123.275, Dunaj 73.04 (59.80), Slockholm 94.80, Oslo 89.30, Kopenhagen 87.50, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.10, Atene 2.78, Carigrad 2.48. Bukarešta 3.085. Les Položaj kaže nekoliko bollše. T ram i se zelo iščejo, vendar pa se naročila izvršujejo težko, ker so zaloge izčrpane in je tudi produkcija popustila. Sezi.ja lestenov je v teku in povprnšt van in dnevno naraščajo. Tudi produkcija železniških pragov st> je pričela, ker računajo letos na večjo porabo teko bukovih kot hrastovih pragov. Izvor, drv j'' ne-izpremt-njen. Žilni Ira Novi Suti. Pšenica bač. okol. Novi Sad, stbač., bflč., poliska, gorbač, srem. 202.150—207 50. bač. okol. Sombor 200—205, ban. 205—207, južbač. 197 —202, ječmen bač., srem. 100—105, pomladni 66 do 67 k^ 105—110, koruza bač.. srem., gar, (H—06. /a marec, april, maj 75—80, ban. gar 68—65, moka bač., ban. Og. Ogg 390—335. 2. 300—315, 5. '.>80 - 300, 7. 180—219i, 8. 80—87.50. Ostalo iioizprenienjono. Tendenca neizpremenjena. Promet: 81 vagonov. Chieagn. Pšenica marec 47.625, m i 1 . julij 48.75, koruza marec 26.625, oves marec 18.25. julij 17.2.'). \Vinnipeg. Pšenica januar 40.25, mi'j 47, julij 48.50. Živina Mariborski sejem dne 20. januarja. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 52 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči (komad) 7—9 tednov slavi 130—150 Din, 3—4 mesece stari 890—360 Din, 5 do 7 mesecev stari 400—450 Din, 8--jO mesecev stari 500—550, eno leto stari 750—IfOO: t kg žive teže 6.50—7 Din, 1 kg mrtve teže 9.50—10 Din. — Prodanih je bilo 26 svinj. Zavese - brezplačno strokovniaško izvršim vsakemu, ki kupi blago v mojem novoolvoi jeiiem oddelku /.a dekoracije. Konkurenčne cene — najnovejši vzorci — poslužite se ugodne prilike. Rudolf Sever, Ljubljana. Marijin trg 2 FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. VolgtlSnder, Welta. Certo itd ima vedno v zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne v Liublfani Zahtevait« ceniki »♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t«««« •• n -J a • «3 Po G U 3 i w z: o oo S jO S ca -Š /S1 £ :; e o. n .s i! a 0--T P. C. Wren: -M 3 Ul - s g g 0» o ► sfil* c u i>4.« P ■» 2 5 B d£ca a «Q I l| 1° d.ŠoJ 2 ,QQ§q •G/. e N t^ N H N w (j > im ti " — > 3 • • QQ S O-O . "s ..»'g N " 2 2 . s iJ c J2 '* -o .. a 2 « n o a. N a - - »> Lepi Mihael 18 * « S Lj O ■5 K tt m j. , - ;»J . ^ i > .3 ° oQ n ft iS 3.5 4" "i a c*s .S. a a o o ^ 'J -o > u - O- o tn M Kapitan je bil moj brat Miliael Geste, ki so ga kasneje radi izredne lepote in duhovi osti splošno nazivali s pridevkom .Boau' Gesto. Bil je skrivnosten in nepreračunljiv. Nihče -se ni mogel odtegniti njegovemu vplivu, jaz pa najmanj Bil je neozdravljivo romantičen in k temu se je pridružila še njegova vztrajnost, ki je bila že skoraj trma. Kadar se je Mihael radi kake hipne muhe lotil kake pustolovščine, pa naj je bila še tako smešno romantična, jo je izvedel temeljito in do kraja iu ni preje nehal, da je bila končana. Bil je očito ljubljenec lete Perici je. ki je dejnla. da je brezglavo romantičen in brezobzirno pogumen kakor kak mlad d'Artagnan, vrhu tega žilavo vztrajen in trmasto odločen kakor kak star izkušen Škot. Ni torej čuda, da nas je vse očaral. Moj brat Digby, poročnik, je bil njegov za četrt ure mlajši brat dvojček in njegova vdana ter obožujoča ga senca. Digby je imel vse lastnosti Mihaelove, -'oda ue v toliki meri; bil je bolj brezskrben, ljubil je smeh in šalo, sicer se je pa ravnal v vsem po Mihaelu in je bil vedno pripravljen storiti, kar je storil ta. Jaz sem bil za leto mlajši kakor moja brata dvojčka, ki sem jima bil vdan sluga. Sošolci fo nas imenovali Gesle. .tnali' Gesle in .rajnilajši* Gesle, in jaz sem bil v vseh stvareh .najmanjši* v primeri z mojima sijajnima bratoma, katerih dopadajenje sem si hotel priboriti; to stremljenje je bilo cilj mojega življenja, Bržkone sem poklanjal svo.io ljubezen, posluSuoat in nežnost svojima bratoma zalo, ker nisem imel staršev. Llili smo sirote in se nismo spominjali ne matere ne očeta in ko smo bili že odrasli kaplanovi vzgoji, smo preživljali sv jo mladost v šoli in Brandon Abbasu. Lady Brandon, ki nam je bila tela po materi je storila za nas več kot je bila njena dolžnost, toda oči v i dno je prav posebno ljubila Mihaela. Ker je bila sama brez otrok, je poklanjala vso svojo materinsko ljubezen njemu in naši baje sestričrii Klavdiji; ta je bila izredno lepo dekle, za ka.ero pa nismo otroci nikdar vedeli, odkod je prišla. Ona in Izabela Rivers, nečakinja naše tete Pa-tiicije, sta preživeli večino mladosti v Brandon Abbasu. Izabela je prišla v Brandon Abbas, mislim, ko smo še hodili v šolo, da bi bila družica Klavdiji. Tudi nam je bila izvrstna tovarišiea v igri in si je kmalu pridobila i časlni priimek .Zvesta doga'. Zelo pogosto nas je obiskoval Avgust Brandon. nečak j sira Hectorja Brandona. ki je često prišel na obisk med ' počitnicami, vzlie temu, da smo ga stalno klicali s porogljivim pridevkom .grozni' Avgust in mu očitno kazali našo I zlovoljo radi njegove navzočnosti. Človek ga ni mogel ; vzljubi i; bil je preveč nečak svojega strica Hectorja in I si je veliko domišljal zaradi tega. ker je bil njegov dedič. I Vsekakor mu je bil Mihael pravičen, ni ga pa razvajal 1 niti ni štedii nad njim palice. Ne spominjam se natanko prestopka, radi kalerega j sem bil obsojen pač pa se spominjam iz dveh razlogov | prav dobro na neki drug vmesni dogodek. Kajti tistega | dne, ko sem bil padel v nemil st, so mi podelili dosmrtni J častni priimek ,hraber dečko*. Drugič pa snto doživeli i tistega večera vznemirjajoč dogodek, ko smo smeli občudovati veliki safir ,Blue Water\ ki ga je bil podaril stric ileclor l&i Patricija ob poroki. ,Zlobni' Brandon, praded alrica Hectorja, si je. mislim, .pridobil' safir na zagoneten nač'n v Indiji. Kamen je bil najlepši in najomamljivejši dragulj, kar sem jih kdaj kje videl, in pogled nanj me je čudovito vznemiril. Ure in ure bi ga bil mogel gledati, in jiolastila se me je čudna želja, da bi si ga poli žil v usta, ali pritisnil na prsi, ali da bi ga vonjal kot cvetlico, ali da bi si ga položil na uho. Gledati dragulj mi je bilo največje zadoščenje in največja muka obenem, kajti človek si je vedno zaželel, da bi se ga tudi dotaknil in ga ne samo gledal. Tako čudovit in prekrasen dragulj je zahteval za resnično olv čudovanje vseh pet čutov. Ko sem prvikrat slišal, da je sir Hector Brandon kupil 1'atricijo Rivers s safirjem in da ima tako dva neprecenljiva . dragulja, s°tn čutil, da ta opazka ni bila docela napačna. Kajti iz. kakšnega drugega razloga bi poročila žena, kot je bila tela Patricija, strica Hectorja, in ali ni bil še vedno sam ludi lastnik .-afirja — in tako vreden spoštovanja? Gotovo je, da dragulj ni bil ženin, kajti ni ga s:nela nositi nili kaj drugega z njim početi; smela ga je le, kakor vsi drugi, tuintam občudovati. Seveda je tudi lo bilo nekaj, ako .ie imela pri tem mojim enake občutke. Moj priimek »hraber dečko sem si prislužil talo. Ena najljubših Mihaelovih iger je bila »vojska na moriti«. Kadar je bila na vrsti ta zabavna igra, sta kapitan in poročnik sočasno odrinila dve ponosni liojni ladji i vsemi jadri od kamenilega roba liliji-kega ril nika Vojaki sn bili kositrni in r.a vsaki ladji je bila La erija treh meti. -ninastih topov. Ladji sta bili v začetku igre oddaljeni med seboj en meter. K vsakemu nabitemu topu je v<-dila vžigalna vrvica, ki smo jo na kapilanovo popelje vžgali In sta nato ladji odpluli iz pristanišča. Kapitan je čuval nad usodo ladje, ki je imela angleški bojni prapor, poročnik pa nad drugo, na kateri je plapolala francoska trobojnica Plesni čevlji Ktei* iz satena in baržuna JZphjar* specijklna trgovina modernega okovja zapohištoa Stlfid.nad 1 B 1 I fejfl Mk Pfc f g"\ A h IM splošno čevliarstvo. Moste, fia.ll^l^ltf' S™ e\§ V Zvezna ulica štev. 8 (Zelena I ■ w ■ a r^r^l^^a jama) _ Naifineiša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlie in vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuiem strokovno barvanie čevljev. Za vsa /.avaroVania pride v ooštev le Vzafemna zavarovalnica Lliibllnna v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE: 1. poža-. 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Kartlas« Zavarujte sel>e m svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Priporočamo Vam naiboljše šivalne stroie in kolesa Adler - GKITZNER Švicarski pletllni stroji DUBIED Zaloga v Kranju: edino le pri tvrdki Trgovina Leričnik Jos. Peteline, Ljubljana relef. St. 2913 za »odo. Telef. St. 2913 Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo. IVAN KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska (Jcla iIIH LJ ANA. Gregorčičeva ul. a ali Rimska c. 2 SALDA-KONTE ŠTRAOE JOURNALE SOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISAI.NE BLOKE ITD NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNB PREJ K. T. B. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Vsa Ljubljana govori o naših cenah! Označba nekaterih predmetov: Za Din 1.—: kozarci, milo, skodelice za črno kavo itd. Za Din 2.—: milo, doze za čaj, peresnice itd. Za Din 3.—: pisemski papir, krtače, škatlje z zobotrebci itd. Za Din 5.—: ogledalo, čopiči, barvasti kozarci, tase itd. Za Din 7.—: žepni noži, tase, doze za kavo itd. Za Din 9.—: otroški čevlji, ženske in moške copate, doze za cigarete itd. Za Din 19.—: termo-steklenice, torbice, pepelniki itd. Za Din 29: pisemski papir v kartonih, denarnice, pepelniki itd. Ant. Krlsper trgovska hiša Mestni trg 26, Stritarjeva ul. 3 Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene takoj v vsakem znesku. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. 91. & 6. Skaberne £jubljana Uvoz in prodata angleškega in češkega sukna, volnenega blaga in svile lfaftio Vafvvo V račun jemljemo (do preklica) ludi hranilne Itniižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov 1 l & 6. Skaberne - Gjubljana Pozor smučarji na Dolenjskem in v vsej Jugoslaviji! Staroznana čevljarska iirma na Dolenjskem, tvrdka Franc Travnih v Trebniem je otvorila specijalno delavnico smučarskih čevljev in gojzarjev, kakor tudi od navadnega do nai-finejšega in najmodernejšega izdelka. Prodajajo se in izdelujejo smučarski čevlji in gojzarji iz zajamčeno domačega bla^a najboljše kakovosti po nai-nižji ceni. Par od 180 Din do 220 Din. Razpošilja se tudi po naročilu proti povzetju. Delo zajamčeno. V isti delavnici se popravljajo tudi snežite in ga-loše po najnižji ceni. Priporočam se odjemalcem širom Dolenjske. Franc Travnik, sploš. čevljarstvo in specijalist za smuč. čevlje in gojzerje, Trebnje. Anton Fuchs kleparska delavnica, Gospo svet-sba cesta t6, „Pri Levu" izvršuje vsa kleparska in lesocement-na dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih, naisolidneie, po zmernih cenah prej nove knjige Bo!n! na p!*učih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o meji novi umetnosti prehranjevanja, ki ie že marsikoga rešila Ona more poleg vsakega načina živlienja pomagati, da se bolezen hitro premaga Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža lelesa se /.viša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja. tem bolje. Popolnoma zastonj dobite moio knjigo, iz katere boste črpali mnngo koristnega Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste nii gli tudi Vi prištevati med one srečneže Zbiralnica za pošto: (JEORfl PlTIittNKR, Berlin-Nenklflln, Rinehnlinstrasse 24. Abt. 516. Vsak del „Odmevov rdeče zemlje" velja za nenaročnike v krasni vezavi Din lOO - /I Naročniki dobe knji-' gi za malenkosten mesečni prispevek. „ Ljudska knjižnica" BOLESLAV PRUS FARAON PRVA KNJIGA Zgodovinski roman v velikem slogu Iz poljščine prevedel Fr. KOBLAR Krasna izdaja ! Druga knjiga izide v najkrajšem času,; trelja pa do konca februarja. Jugoslovanske knjigarne Krasna knjiga velja za nenaročnike v rdeče platno vezana Din 55'—. „Kosmos" JAKAC // JARC ODMEVI RDEČE ZEMLJE drugi del 237 strani r 116 krasnih slik k najznamenitejša slovenska knjiga zadnjega časa d knjižnih zbirkah Naročile /.birko »Ljudska knjižnica"! Nenaročniki plačajo za 1. del »Faraona" (vez.) Din 55 — (broš.) Din 45 — Zbirka mladinskih spisov" JČN SVENSSON NONNI Prevedel DR. JOŽA LOVRENČIČ Knjiga, ki je mladina nikdar ne bo pozabila! Namenjen Ji je prav tako velik uspeh, kakor .Prigodam malega Nonnija". — Čez 300 strani. Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Oblačilnici »Ilirija« Mestni trg 17/1, Ljubljana Domača zavarovalnica HERCEG-BOSHR Ljubljana, Šelenburgova ul. 7/1 sprejme vsakovrstna zavarovanja IšCe zanesljive poverjenike v vseh večjih Hrajih Sodno dražbo celotne, v konkurzno maso Kopriva Franca, trgovca v Kranju, spadajoče zaloge trgovskega, želez* ninarski stroki pripadajočega blaga, se bo vršila v četrtek 26. januarja 1933 ob 10 pri okrajnem sodišču v Kranju, soba štev. 8. Izklicna cena znaša 100.000 Din, ki je obenem najnižji ponudek, pod katerim se blago ne prodaja. Cenilni zapisnik je na vpogled pri okrajnem sodišču v Kranju, soba št. 8, med uradnimi urami. Podrobne informacije se dobe pri upravitelju konkurzne mase g. dr. Sabothy Beno, advokatu v Kranju. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, gospod Matei Avsec posestnik in mlinar po dolgotrajni, mučni bolezni, v 75. letu starosti, danes Gospodu vdano zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 22. t. m. ob 3 popoldne iz hiS« žalosti na domače pokopališče v Viševku. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Više vek (Bajer), 20. ian. 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cočv Izdajatelj: Ivan Rakove* Urednik: Franc Kremžar.