Dr. Bratko Kreji /upjs o Kdvardu Ra rti el ju Nikakor ni naključje, da je našel marsikdo Lz književnosti pot v politično revolucionarnost. Ne samo izvirno literarno ali umetniško Ustvarjanje, marveč tudi njuna poustvarjalnost v igralski umetnosti in umetniški recitaciji sta povezani s čim večjo in globljo občutijivostjo in i njo hkrati 2 ošabnim doživljanjem in podoživljanjem življenja samega zunaj sebe in v sebi samem. Čim globlja je neposredna odzivnost na ves biti in nebi ti in čim večja je osebna ustvarjalna sila, tem močnejša in učinkovitejša je ustvaritev, naj si gre za neposredno ustvarjeno delo ali za poustvaritev. Eno in drugo je nedeljivo povezano z intuitivnim doživetjem. Na svoj način velja to tudi za ustvarjalno znanstveno delo kakor tudi za ustvarjalno pot tli ko, naj si je la sicer še lako povezana z vsakdanjim družbenim življenjem razreda, ljudstva ali naroda. Za vsako ustvarjanje na katerem koli področju jo potrebna emocionalnost, to -se pravi odzivnost in gibčnost in čim večja njena dinamična gibljivost in valovanje v srcu in razumu, Pristransko je zato razumeti in tolmačiti emocijo zgolj kot čustveno razgibanost, kajti latinska beseda emovere (ali movere) pomeni sama po sebi gibati. Razgibana pa mora biti umnost prav tako kakor čustvo. Pojem besede »umetnost’-' izhaja iz pojma ume ti. Tudi socialna vznemirljivost ne more biti le čustvena,, marveč more šele v hkratni razgibanosti -uma in. srca« spočeti in iToditi nlvamc sklepe in iz njih žive smernice. Tudi to je svojevrstna stvariteljska dialektika. Marsikateri politični revolucionar je izšel i/. pobud, ki mu jih je v mladosti dala angažirana književnost in ki je Lega ali drugega v mladosti celo izzvala, da se je tudi kam poskusil ne njenem področju. Tudi Mara in Engels sta se v mladosti veliko ukvarjala s študijem književnosti in sc tudi sam ti poskusi ln v literarnem ustvarjanju. Mars je napisal celo zbirko pesmi, Čeprav jih je pozneje zavrgel, je dve »Divji pesmi" iz leta 1641, ko je bil star triindvajset let, vendarle objavi!. Tudi eno dejanje grozljive usodne tragedije v s Lili ib je napisal DuhiinrnnU XV <321, Ljubljana UTB 1 in nekaj poglavij humorističnega romana, v katerem se jo satirično posmehoval -purgariji*. Dolgo ¿asa je kolebal med leposlovjem in filozofijo. Tudi Engels se jo poskusil najprej na literarnem polju. Napisal je parodijo n& Goethejevega ■»Fausta-', ki ji je dal ironičen naslov »-Krščanska junaška pesem«, ¡Ja tai'io j c vzel takratne mračno razmero. Na eni strani jih neusmiljeno smeši, na drugi pa strumno poziva razumnike k odporu. Njegov poziv v stihih v tej pesnitvi ga izdaja kot naj radi kal noj ¿Sega privrženca idej francoske revolucije. Leta 1974 so odkrili nepopoln rokopis Engelsove drame »Cola de Hiengi«, v kateri nastopa ljudstvo kot nosilec naprednih idej. Vse to in še marsikaj priča, kako sta že mlada Marx j n Engels videla v književnosti tudi važno področje v družbenopolitičnem boju in se tako zavzemala za tako imenovano socialno in etično-angažirano literatu™. Zato je zanjo pomenila v njuni mladosti pomembno odskočno desko v njuno poznejšo revolucionarno filozofsko in sociološko delo v teoriji in praksi. Razni navedki iz njunih zapiskov, pisem in do] pričajo, kako sta še večkrat vrgla pogled v leposlovje, čeprav seveda s svojimi fragmenti nista mogla ustvariti kakšne shematične iiLerarno ali estetske teorijo, marveč sta izpovedala le nekaj misli in napotnic, ki pa sodijo kljub svoji fragmentarnosti vendarle med prve in dragocene dialektične in historično material ¡slične poskuse na tem področju. Revolucionarnost v njunih mladostnih literarnih poskusih, naj so zdijo komu estetsko bolj aii manj Se tako začetniški, dokazujejo, da je bila angažirna književnost tista, iz katere ste si krčila pot v revolucionarno publicistično, znanstveno in politično delo. V tem seveda nista edina primera v zgodovini revolucionarnih gibanj in osebnosti, vsi primeri pa zdaj bolj zdaj manj dokazujejo, kako je književnost vsaj od 13. stoletja marsikje pomembno in naturno področje, iz katerega so našii nekateri duhovi svojo pot v revolucijo. Tudi mladi Kardelj je hodil po tej poti. Kdove kaj prida publicistične ali marksistično znanstvene književnosti petnajstletni učiteljišenik takrat v slovenščini ni mogel najti. Njegovo usmeritev v revolucionarja so pospeševali razni članki in literarni prispevki v >*Mladini«, ki srn jo izdajali s Srečkom Kosovelom no čelu. Nedvomno sta se mladega Kardelja dojmila Kosovelova predsmrtna izpoved — esej »Umetnost in proletarec«, polil ičoo pa članek »Slovenija Slovencem*-, ki ga je pu dogovoru s pokrajinskim komitejem KPJ napisal in objavil v »Mladini* Franjo Aleš, V njem je po Cankarju prvič leninistično na kratko in jasno povedana pravica slovenskega naroda pn enakopravnosti in programatično revolucionarno izpov¡slana njegova nacionalna individualnost in samozavest. Kakor pri vseh takrat mladih levičarjih je bil tudi razvoj mladega Kardelja povezan pjTedvsem z nekaterimi leposlovnimi in publicist ioni deli ho-cialista Ivana Cankarja, zlasti njegovega »Hlapca Jerneja* in spisa ~Kako sem pehal socialist*, v enaki meri pa s pesmimi Srečka Kosovela, kar potrjuje v neki svoji avtobiografski izpovedi Kardelj sam. Ni treba posebej poudarjati, da j c sin socialdemokratskega proletarca prebiral tudi takratne delavske časnike, predvsem levičarske, toda kljub njihovi neposredni poliličnosti je mladega Kardelja poleg delavskega gibanja samega in njegovega revolucionarnega dela bila v tistih letih predvsem domača in tuja književnost na čelu z Maksimom Gorkim tista, ki ga je vzgajala in usmerjala v revolucijo, V začetku j c bil sploh ukoreninjen v njej. Na zunaj je to kazal celo S tem, da je nosil umetniško pentljo, kakor priča tudi ena izmed ohranjenih mladostnih fotografij. Zato je bilo tudi povsem razumljivo, da je na učiteljišču ustanovil in organiziral literarni PtituT iz GoioifPtn-jie »Krize« -»a Delova ¡cctn odru 1928 1E_ Kardelj je iretji od lei'e> krožek in bi] tudi njegov vodja (pod pokroviteljstvom profesorice in pesnice dr. Anici: Cer nojeve). Kot pevec je sodeloval pri delavskem pevskem društvu "Ivan Cankar« in med prvimi se je v pozni jeseni 192,7, leta priključil Delavskemu odru Svobode, ki smo ga takrat na mojo pobudo ustanovili. Nastopil je kot igrale* pri prvi predstavi, k n smo sta prvi moj 1028 uprizorili Goioubovo socialno politično dramo »KHira« v Drami SNG. Pred tem pa je So organiziral literamo-recitacijskl popoldan na učiteljičin in na njem recitiral mojo konstruktivistično črtico j*V trenutku trenutka-«, ki ;c maloprej izšla v prtu Številki Delakovega avantgardističnega internacionalnega Časopisa -Tank-'. Ker je hi la KP.T pitjprjvedana in zalo v ilegali, sta bila takrat levičarsko literarno in avantgardistično glndaliijko gibanje meti glavnimi revolucionarnimi legalnimi tribunami po vsej Jugoslaviji. Ta zapisek bodi v »Dokumentih-« Slovenskega gledališkega muzeja k skromen spomin na mladega Kardelja, ki se je iz teb svojih začetkov razvil pozneje v velikega teoretika revolucija in social i/ma ne samo v jugoslovanskem, mai^eč tudi v mednarodnem smislu.. Kar ju bilo v Aleševom članku -Slovenija Slovencem- rečeno leninistično publicistično revolucionarno, je dobilo v Kardeljevi razpravi «Nacionalno vprašanje kot znanstveno vprašanje« v prvem itd ni k u -Književnosti« 1033 že prvo marksistično kritično znanstveno vsebino in idejo. Po letih prvih osebnih Kardeljevih spoznanj in szkuSenj pa je dobilo na koncu neovrgljivo ne le marksistično, marveč splošno sociološko in nacionalno znanstveno težo in za slovensko ljudstvo še posebno in neminljivo pomembnost V knjigi --Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« (1939. L), za katero je v znatni mdri črpal tudi gradivo, ki ga je našel v slovenski Uoknincmi SGFM XV (33h, I.JumMn» UTJ 3 književnosti od Trubarja prek Prešerna d n Cankarja. Z navedki iz nje je dokazal, kako veliko in pomembno vlogo v razvoju slovenske progresivne politične zavesti ima umetniško najboljši In v globljem smislu tudi politično naj-progresivnejši delež v vseh časih ravno slovenska književnost. Tisti odstavki niso le dokaz znanstvene zrelosti ie zgrajenega marksista-leninista. Tz njih govori posredno tudi tisti mladi nadebudni itvolucionar skojevec iz časov "Mladine«, Delavskega odra in literarnega krožka na učiteljišču. 2e v rani mladosti po humanizmu naše književnosti trdno zak(.uvmnjem v slovenskem ljudstvu, ki ga je v svojem času upravičeno imenoval Cankar narod proletarcev, je Kardelj skoz Manca, Engelsa, Lenina in Gorkega, in po svoji na tu mi ingenioznosti z vsem svojim, delom rastel tudi iz Slovenske, tuje, zlasti ruske književnosti v enega izmed naj večjih revolucionarnih mislecev našega časa. Mlad se je šolal na učiteljišču, da bi postal ljudski učilo]j in Inku neposredno živel in delal kot vzgojitelj mladih rodov med ljudstvom, v zrelih letih pa je s svojim ustvarjalnim delu m daleč prekoračil okvir prizadevanj in Sanj svoje dijaške mladosti in litoramo-glodaliSke navdušenosti ter se povzpel v velikega marksističnega učitelja, čigar socialistično razsvetljenska misel in glas segata daleč prek ožje domovine in naše federacije globoko v mednarodni politično-progresivni in revolucionarni svet tako v politiki kakor taoistični znanosti, saj mu je bila revolucionarna in progresivno demokratična politika tudi najodgovornejša znanost in življenjska dejavnost. F-âvard KartlcJj Permis sa première Jeunesse, à travers r h u (nanisme de notre littérature bien enraciné (km- le peuple Slovénie que Lanka r avait