GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CBebea S-1242_Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Fort Offioe at Hew York, K. Y„ ander Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1241 No. 140. — Stev. 140. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 16, 1937—SREDA, 16. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ROOSEVELT JE NASTOPU PROTI REPUBLIC STEEL CO. Fasisti napredujejo v severni Španski DVOJNO IGRO JEKLARSKE DRUŽBE BO PREISKAL TUDI SENATNI ODBOR ZA SOCIJAL. SVOBOŠČINE Vsled trdovratnosti Republic Steel Co., stavka nad stotisoč delavcev v sedmih državah. — Zupan mesta Johnstown a je zaprisegel "vigilante", da bodo v slučaju potrebe vzdrževali "red''. — Bojkotiran je Republic Steel izdelkov. WASHINGTON, D. C., 14. junija. — Republic Steel Corporation in tri druge "neodvisne družbe" so dobile danes dva močna udarca od dveh različnih strani. Prvega jim je zadal predsednik Roosevelt, drugega pa posebni senatni odbor, ki preiskuje kratenje državljanskih svoboščin. Kakor vsak torek, so tudi včeraj obiskali predsednika Roosevelta časniški poročevalci, katerim je rekel: — Možak, ki je pripravljen skleniti ustme no pogodbo s to ali ono delavsko organizacijo, mora biti toliko pošten, da tudi podpiše pisano pogodbo. Te Rooseveltove besede so bile naperjene proti Republic Steel Corporation oziroma proti njenemu uredsedniku. Kot znano, je Republic Steel stopila z delavci v kolektivna pogajanja kot to določa Wagnerjeva postava, noče pa skleniti ž njimi pogodbe in jo podpisati. Vsled njenega trdovratnega stališča stavka sto tisoč delavcev v sedmih državah. Par minut po tej Rooseveltovi izjavi senatni odbor, ki preiskuje kratenje državljanskih svoboščin, da bo temeljito preiskal vzroke stavke pri Republic Steel korporaciji. Odborovi agentje se bodo posebno podrobno bavili s masakrom, ki se je završil na Spominski dan v South Chicago, v ka-ierem je bilo osem ^stavkarjev usmrčenih in večje število ranjenih. VOJNIH DOLGOV NE MARAJO POVRAVNATI Do sedaj je že osem evropskih držav naznanilo, da ne bodo odplačale vojnega dolga. WASHINGTON, D. C., 15. junija. — Včeraj se je zopet pridružilo šest držav izjavi, da zapadlega obroka za odpla rilo fvojnega dolga v skupnem znesku $l?5J0,15!>,8(j3 ne bodo plavale. Te države so: Italija !>78,163; Belgija $56,657,6-31; Poljska $47,173.107; Čehoslo-vaška $14,632.588; Romunska $7,390,000 in Litviuska $1/231,-760. Jugoslavija in Letska ste že prej sporočili, da svojega o-broka ne boste plačali. Največji dolžniei, Anglija iai Francija, da sedaj še niste sporočili, ako boste letos plačali svoj <>brok, kar pa je tudi zelo dvomljivo, kajti svojega dolga že ne odplačujete od leta 1933. Med 13 dolžnimi državami je samo Finska, ki redno odplačuje svoj dolg. Že pred dvema tednoma je Obvestila državni department, da 1k> tudi letos plačala svoj obrok v znesku $163.143. ' LONDON, Anglija, 14. junija. —Pastor R. Anderson Jar- , • i -i i .iv. v i . f ! ki -ie «l>ravil poročne 1 akrat je bil v bližini slučajno navzoč neki to- j obrede anglikanske eerkive za PASTOR JARDINE JE ODSTOPIL NEMIRI V JJUBUANI Med fasisti in njihovi nasprotniki je ^prišlo do spopada. — Ena ofeeba je bila ubita. — Sokol-ski izlet v Mariboru preklican. LJUBLJANA, Jugoslavija, 15. junija. — Med fašisti in njihovimi nasprotniki je prišlo do eele vrb,te hudih s^>opa-viov, tekom katerih je bila ena oseba ubita, mnogo pa jih je bilo ranjenih Med sokoflskimi manifestacijami so fašisti zažgali sokoksko tribuno. Sokolski zlet v Mariboru jo bil 'preklican. Policija pripisuje te nemiri fašističnim a gi tac jam proti vladi ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča. Nemire so baje polvzročili pristaši bivšega ministrskega pred-sednka in diktatorja geinerala Pera Zivkoviča, ki se nahaja v Bcogradili. Fašiisftična agitacija proti vladi je bila še poostrena po obisku nemškega vnanjega ministra Konstantina vo,n Neu-ratha v Beoberta Wohlfohrta odpotoval v Chicago, kjer bodo začeli zasliševati štrajkarje, javne uradnike ter uslužbence jeklarne. JOHNSTOWN, Pa., 15. junija.—Governer države Pennsylvanije, George H. Earle, je danes v Johnstownu podvojil šttevilo državnih policistov. V7 mestu se je osnoval tudi poseben meščanski odbor, ki bo "magari s silo, izgnal vsiljivce". Zupan Daniel J. Shields je danes zaprisegel sto vigilantov" ter bo. za slučaj potrebe oborožil tri-tisoč članov Ameriške legije, da bodo vzdrževali mir in red. V Detroitu je izjavil Homer Martin, predsednik 1'nited Automobile Workers of America, da bodo delavci v tamkajšnjih avtomobilskih tovarnah bojkotirali jeklo, ki ga izdeluje Republic Steel. Od strani se sliši, da bodo avtne tovarne v Detroitu prenehale obratovati za toliko časa, da se bo delavstvo pomirilo. V Columbus, Ohio, so se povsem izjalovila ifii-rovna prizadevanja governerja Martina L. Da-weya, kajti zastopniki jeklarn, pri katerih je stavka, so izjavili, da pod nobenim pogojem ne bodo podpisali pogodbe z CIO, • w........ svojega 4 * kralja", vojovodo Windsorskega, se je odpovedal svoji službi pri cerkvi sv. Pavla »v Darlingtonu na Angleškem. Svoj dramatičen <*kstop je naznanil s pri žilice pri ]>opol-(lanskem cerkvenem opravilu. Rekel pa je, da njegov odstop ni v nikaki zvezi ilz dogodki zadnjih dni". "Sporočiti vam hočem," je rekel, "da sem pisal cerkvenim možem in škofu,: da se odpovem svoji službi pri cerkvi sv. Pavla. Ni kdo ni vedel o moji odločitvi, niti moja ženi, toda svoj odstop seru že naznanil." Župilja/ui »o bili zelo presenečeni. Prejšnji teden, ko se je Jardine jvrail iz Francije, so njegovi au pij an i pričeli nabirati zanj sklad $25,000. 28 IZDAJALCEV USTRELJENIH Ustreljeni so bili v Sibiriji zaradi sabotaže. — Kratko poročilo pravi, da so poškodovali a-mursko železnico. SMRTNA KOSA Davi smo sprejeli telefonsko poročilo, da je po dolgem trpljenju umrla sinoči ob enajstih v bolnišnici v Cooperstown, N. Y., Mrs. Jennie Ivogar, žena uglednega slovenskega farme-rja Pavla Ix>garja v Cherrrv Valley. Hiudo prizadetemu soprogu izreka uredništvo " Glasa Naroda" najiskrenejše sožalje. -MOSKVA, Rusija, 15. junija. — Rusija nadaljnje t> streljanjem svojih izdajalcev in sa-Ibotažnikov. ZaUnje poročilo pravi, da je bilo pred nekaj dnevi v Svobodnem ustreljenih 28 sa*botaži likov. Obdolženi so bili, da so poškodovali tir a-murske železniške proge. Nek čaisopis v Habarovsku kratko poroča, da so bili "škodljivi" izročeni svoji ka zni. Smrtna obsodba je bila izvršena 4. junija. Vsi so bili obdolženi, da so v službi japonskih vohunskih age»ntov skovali zaroto in da so bili teroristi in Trockisti. Do sedaj je 'bilo v Sibiriji ustreljenih 66 "škodljivcev" in drugih (sovražnikov sovjetske uni je. Z raznimi drugimi proeesl proti iadajalcem, vohunom ia škodljivcem, ki so tudi bili obsojeni na smrt, je biilo tekom enega leta ustreljenih 151 o-seb. Amurska železnica je veja velike transsibirske železnice, ki se konča v novem mestu Komsomotsku, ki je bil zgrajen ob delti velikega Amurj>4. Ta železnica dolgo časa teče vsporedno s tsdibirsko železnico PARKER JE NASTOPIL KOT PRIČA Governer ju Hoffm a n u Parker ni omenil Wen-dela, ko mu je sporočil o priznanju. — Zago-vornistvo skuša varovati governerja. NEWARK, N. J., 15. junija. — Zvezna vlada je zopet spravila ime governerja Harolda (i. 11 off mana v Parkerjev proces, toda, kot izgleda, tv prvi vrsti v namenu, da ga izloči iz tajnega zaislcdovanja, ki je i-inelo za posledico, da je bii prijet Paul H. Wendel, ki j<: bil z mučenjem prisiljen, da j«1 podal pilnmeiio izjavo, d:i p* od vedel Lindberghovega sina, pa je pozneje svoje priznanje preklical. Obtoženi Ellis Parker je med izpraševanjem držaiv. pravdni-' ka Johna J. Quinna pričal o telefonskem razgovoru z go vernerjem Ifoffmanom ter rekel: "Govoril sem ž njim o neki drugi zadevi in nato -sem rekel: "Governer, imam priznanje upkf osebe o Linrtbergho-vem slučaju." Governer ]>a je rekel: "Ne maram slišati, i-mam od Gastona Meansa ste jardoV dolgo priznanje." "In governer Hoffman je mislil, da ste neumni in vam I je to tudi povedal, ali ne?" ga 'je vprašal Quinn. "Ne meni," je z nasmehom odgovoril Parker. "Pa imel bi prav, ko bi rekel." Parker je dalje rekel, da po telefonu govornerju Hoffmanu ni omenil Wendela. Parkerjevo izpraševanje je | trajalo ves dan in še ni bile končano, ko je brila obravnava odgodena. NA ČELU FRANC0VE ARMADE KORAKAJO LAŠKI VOJAKI HENDAYE, Francija, 15. junija — Motorizirana fašistična armada je v pondeljek zvečer vko rakala v razstreljeni Bilbao in zmagotslavno razglasila konec 73 dni trajajočega obleganja. Na čelu Franccrve vojske je korakala v predmestja italijanska divizija. I Kot pravijo poročila s fronte, je general Jotse Fidel Davila izdal ukaz na svojo glavno armado, ki je zbrana na severovzhodni strani Bilbaa, da jutri vkoraka v mesto. Ako pa bodo Baski, ki v velikih gručah beže proti San-Mocker, ki je bil ranjen,! tanIru»luesto zažgali, bo geue-je pomagal razbiti Hin- ^ Davila ukazal svoji anna denburgovo črto. — Golob bo nagačen in postavljen v vojaški muzej v Washing tonu. SLOVITI GOLOB -PISM0N0ŠA JE POGINIL FORT MONMOUTH, N. J , 15. junija. — Golob Mocker, ki je 'bil v svetovni vojni ra-{n j en in je pomagal razbiti Hindenburgovo črto, je poginil v starosti 20 let. Kot zadnji prenašal ec peste v svetovni vojni, je bil Mock-er z nekim drugim golol>om, ki pa ni bil vojni veteran, poslan na zapad in ista oba živela v poselmean golobnjaku. Moekerja bodo nagačili in ga postavili v vojaški muzej v di takoj vkorakati v mesto. predmestjih so fašisti vje-li nad 4000 Baskov. Predsednik baskiŠke države, ki šteje 600,000 prebivalcev^ Jose ^Vntonio A guirre, je osta! v Bilbau, nw?o pri-dmžil sivoiima tovarišema I« tel i iz f^vicnla Baskimi na po- MORILKA SVOJEGA OTROKA PRED SODIŠČEM - R1VERHEAJ), L. I., 14. junija. — Danes se je pričela sodnijska obravnava proti Heleni Tiernan, ki je pred eniui mesecem vzela svoja dva otroka na "piknik" v gozd pri Pat-cliogue na Long Isalndu. Te daj je svoji 7 let stari hčerk; Heleni z inožem prerezala vrat, jo polila s petrolejem in jo zažgala. Hnerka je zgorela pri žilvem telesu. Isto je hoteia storiti s svojim 4 leta starim sinonn Jimmvjem, toda je imela premalo potroleja in ko ga je zažgala, je odšla. Toda o troka so naslednji dan našli Še živega. Mrs. Tiernan se ne bo izgovarjala, da je. ali pa da je bila ob času svojega groznega čina slaboumna, temveč, da je svoje zločinsko dejanje storila samo iz ljubezni do svojega ljubimca, George Christodulu-sa, ki jo je 'bil pripravljen poročiti, aiko ne "bi imela otrok, Spike in Cher Ami, ki sta ;.e pred leti poginila. Mock e rje v pomembni trenutek je prišel 12. septembra, 1918. ko je j»ri nesel sporočilo iz Beaumoflita ter naznanil a-meriški artileriji postojanke nemšili 'baterij, in Amerikan-ci so prisilili, da je sovražna artilerija umolknila v 20 minutah. Moekerja .je nekoč zadel dro-l>ee šrapnela ter je zgubil eno oko. Ko je ozdravel je zopet letal pri St. Mihielu in v Ar-g^jfiinih. Pozneje je bil že dvakrat ranjen, toda veakikrat se mu je posrečijo še y>riti v »svoj golobnjak za ameriško fronto. KARDINAL NASTOPIL PROTI NAZIJEM MONAKOVO, Nemčija, 14. junija. — Monakovski kardinal Faulhaber je odločno nastopil proti nazijski vladi, ko je od nje zahteval, da izpusti iz zaporov 11 duhovnikov, ki -ho bili aretirani prejšnji teden. Svojo zahtetvo je pLsmeuo sporočil ministru za cerkve Harosu Kerrlu in je bila tudi o-znanjena v vsaki katodiški cerkvi v Monako vem. V svojem pismu je posebno omenil župnika Ruperta Mavra, ki je »v svetovni vojni ua fronti izgubil o1>e nogi in je bil najbolj poznani duhovnik v " —| T moč, so zalitcfvali, da me^to zažgo, predno ga izroče faši stom. Ko so Davilove legije korakale v mesto, so ga aiazijska policija prepovedala duhovnikom pridigo v at i in jili zapirati zaradi nepokorščine. Kardinal tudi zahteva »v svojem pismu, da vlada«jamči, da v bodoče duhovniki ne bodo o-virani v pridigovanju in da m boido ve<* pretirani, ^ NeW York, Wednesday, June 16, 1937 THE LARGEST SfflVBNF VAIDT m RS3. "Glas Naroda" ! Ituk Bakje>, kYt^dent (A Corporation) Owned and Published fcy 9LOVENIO PUBLISHING COMPANY of at tbe corporation and ad of L. Bsnsdik, Twm. of tbora officers: t*w York Cttr, M. X. Q LAS NARODA (Voice of tbe Ptiplt), l»«l Dtj Bsoept Bondayi and HoUdayi ■a odo leto velja an Ameriko in Kanado .....................$6.00 Ca pol leta ....................$8.00 Ka Četrt leta..................$1.00 Za New York aa celo leto r«.... $7.00 Za pol leta................... fft.00 Za Inozemstvo aa odo leto ...... $7.00 Za pol leta........;...........$8.00 Advertisement on Agreemtat Dopisi brea podpisa ln oeebnostl se ne prlobčajejo. Denar naj se blagovoli pošti jati PO Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se na*a tnd! prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Subscription Yearly $6.00 "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan IitimdSI nedelj ln praanlkov "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New Yarfc. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 cerkvene in druge ustanove, ker so bile slovenske. Kadar je njegova resna roka kaj dala, ni jeva am pa je ostal — siromak. To je bil največji in najboljši dokaz njegovega poštenega značaja. Umrl je kot siromak, toda le po denarju, po poštenju, dobrem delu in ljubezni do svojega naroda pa zelo bogat, in tisti, ki so ga poznali, ga 'bodo ohranili ,v trajnem spominu. V SPOMIN POKOJNEMU FRANKU SAKSERJU Iz Slovenije. Anton Zbasnik, gl. tajnik JSKJ. Pred enim tednom je bil glavni urad JSlv.J uradno obveščen, da je Kine 31. marca t. 3. v Št Vidu nad Ljubljano za večno zatisnil oči naš ne}>ozabiii sObrat Frank Sakser, član društva št. 50, Brooklyn, N. Y. 8 smrtjo sobrata Sakserja je J. *S. K. Jednota izgubila najbolj zaslužnega člana, kar jih je kdaj spadalo k tej organizaciji. Kadar govorimo o Franku Sakserju se .nehote spomnimo na JSKJ, kadar govorimo o JSKJ, nam takoj stopi pred oči Frank Sakser. Da-edaj še nismo imeli člana, ki bi bil is*o-ril za natšo Jeclnoto toliko ali več, kot je storil zanjo pokojni Frank Sakser. Bil je pil vi graditelj, prvi boritelj in yirvi sve tovalec maše Jednote. Naši predniki v železnem okrožju države Minnesote so sicer imeli železno voljo, toda zelo dvomljivo je, če bi lbila Jednolta obstala, ako bi ne imeli 'Franka »Saikserja za svojega voditelja .in modrega svetovalca. Frank Sakser se je pri JSKJ udejstvovafl kot da bi bila to njegova osebna organizacija. Do leta 1913, 'ko se je vršila konvencija v Pittsburgliu, se je baje udeležil /viseli konvencij, in sicer na isvoje stroške. Takrat se je večkrat šlo za -sam obstoj organizacije, in če bi ne bilo .njega zraven, bi bil marsi-kak delegat obupal. On je Jednoto vodi! po trnjevih potih, bodril članstvo k delu in agitaciji in kolone njegovega dnevnika Glas Naroda so bile Jednoti vedno na razpolago. Skoraj na vsaki konvenciji se je pro.^ovoljno prijavil za zapisnikarja in kot tak je bil pravi mojster. Za *vioje delo iin zamudo časa ni nikdar zahteval nobene plače, ampak je Ibil zadovoljen in vesel, če je konvencija njegove nasvete '\j>oštevala. Večkrat so mu delegatje ponujali ipredsedlništvo, pa je iz skromnosti to čast vwa'kokrat odklonil. Frank krqtnna, kot pofvsod drugod, toda prilika za (potrebne izkušnje in (boljšo izobrazbo dobra. Po triletnem slnžibovamju sem namreč že kvalificiral za olužlbo v glavnem uradu francoske pa rob rodne družbe in pozneje mi je podlaga, ki sem jo dobil pri Sakiserju, tudi pomagala doibiti shižibe v raznih baoikah. Povsem izključeno je, a sreča obrnila. Lzgu-bivala sta kar za^mredoma težko prislužoni denar. Ker se jima je zdelo, da igra ni bila poštena, sta stopila do prvega stražnika, in ga pr* v nedolžno vprašala, ali je JdnpČkanje dovo Ijeno. Stražnik je šel v gostilno in Kaistelica aretiral. Na policiji so ugotovili, da je igral is kartami, ki so nalašč prirejene že v tovarni za sleparsko igro. Pred sodniki malega senata je Kastelic izjavil, da je kupil karte od nekega znanca in da ni vedel, da so karte na zunanji strani za/zna movame. Sodniki so karte pregledali in kar na mali jim je bilo jasno, kako je bilo mogoče, da je Kastelic vedno dobival. Na zunanji strani kart, kjer so natiskani nekakšni ornamenti, so opazili, da natiskane rože niso vse enake. Pri vseh pi'kih so prve rože imele v t iskan o-vedovala kot priči, kako ju je Kastelic pretental tudi z dvignjenim robom karte. Bila sta prepričana, da je rdeča barva, ko sta položila kovanec na njo. Kakor s rarovniSŠko močjo se je pa v hipu rdeča barva spremenila v črno, ko je Kastelac karto dvignil, in bila sta ob pet kovačev. Eden izmed fantov je menil, da ju je oba Kastelic najbrže hipnotiziral, da sta videla rdečo barvo kot črno. Hipnotizirana seveda nista bila, ker hipnoza ni bila potrebna, kajti Kastelic se je spoanal na — pestiče. Policija je sj>oro-čila sodišču, da se Kastelic peča kar obrtoma s takimi sleparijami. Njegov kazenski list je že dokaj pester. Zaradi sleparij s kartami je bil že trikrat obsojen. To pot mu je senat prisodil 4 mesece strogega 7ja7>ora in 360 Din denarne kazni. To pot je mešetar imel še srečo celo na sodni ji, kjer nimajo pestičev pri paragrafih, ki določajo za sleparije s kartami, ki so nalašč prirejene za sleparijo, ječo do petih let in kazen v deanrju. ' STAMENKOVlC PRIZNAL UMOR Poročali smo, da so v Zagrebu aretirali graničarja Jovana Stafminkoviča, ki je osumljen umora posestni'ka Janeza Šinkovca v Oalbračah. Orožnikom ki so ga zasliševali, ni hotel ničesar priznati in je samo zatr- I je val, da je postal žrtev Šin- kovčeve žene, ki ji je posodil 30,000 Din. Prepeljali so ga v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer vodi preiskaivo sodnik Voluščdk. Kakor orožnikom, je tudi nti sodišču Sta-meifkovič trdovratno zanikal krivdo ali soudeležbo pri umoru, nazadnje se je pa omehčal in je končno priznal zločin. Jo-van Staunenkovič je rojen leta 1897 v Dragomlju, občina Ličje srez niški V moravski banovini, kjer živi tudi njegova žena. Prej je bil kmetovalec, pred leti pa je stopil v graničarsko službo in .je bil dodeljen obmejnemu sektorju na'd S k of j o Loko. Tam se je seznanil s Šin-kovčevo ženo iz f'abrav, s katero je pričel ljubavno razmerje. Preiskava proti Stamen-koviču in fiinkovčevi se energično nadaljuje in vse kaže, da bo za v rat en umor nesrečnega posestnika kmalu razjasnjen. T VINOGRADI Na podlagi došlih tedenskih poročil, ki jih je prejela ban-ska uprava iz vseh vinskih okolišev je prvo škropljenje vinogradov že končano. Ponekod l škrope že drugič. Peronospera so .je .pojavila 20. do 25. maja -in sicer pri Sv. Barbari v Halozah v Podgorcih (Osluševci) na banovinski vinarski soli v Mariboru, v banovinski trsnici v Pekrali in v okolišu Šmarja pri Jelšah. Pričakuje se ravno te dni večji nastop perono-spore zaradi spremembe vremena, vlažno in toplo. Mnogo vinogradov še ni okopanih, kar močno vpliva na razvoj bolezni in škodljivcev. Trta se povoljno razvija. Nastavek je l>olj r srednji, ponekod dober, slabši pa v krajih, kjer je lani močno nastopala peronosjpora. Zelo slab bo tudi pridelek v vino-jgradih, kjer je lani pobila toča. iOidij se še ni pojavil, pač pa so ponekod opazkli metuljčka grozdnega sukača, ki bo v cvetju napravil precejšnjo škodo. 80 LETNICA VRLEGA LOVCA Po vsem gorenjskem dobro znan upokojeni lovec Anton Weisseisen v Tržiču jo dne 28. maja dopolnil osemdo-škodbi vtprav v gorenjsko tr-dovratnOstjo upira smrti. Iz Jugoslavije. PKOTI NEW YORKU Zaradi težke bolezni je skočil v Savo. Na otočku pri vasi Novaki v dugosoLskem srezu je našel ribič že razpadajoče moško truplo. V začetku maja je izginil Lz Zagreba Milan Alivojvodič. Istočasno je pa izginil tudi izginil mesarski pomočnik Franco Pin t ar, ki je v poslovilnem pismu napovedal samomor. V Na Center me je potegnil z utopljencu so spoznali Alivoj-| Uuiversala ™jak Fra»k Ve-vodiča, dočim Pitnarja še nisolllar> kl 11111 Pravijo "žandar" 'ter ima res žandarski najstop in obnašanje. Na Centru je tako kakor drugod. Rojaki imajo lepe domove, njihovo zbirališče je pa v Slovenskem Domu. Ko sem bil jaz tam, se je dul- Danes še par zanimivosti s Centra v Pennsylvaniji, jutri nekaj o Gowandi in Cherry V ad lev, v petek se bo pa oglasila že drugačna pesem z u-redniškega stolca v New Yor-ku. našli. 18 hektolitrov vina so popili na svatbi. Iz Sombora poročajo o razkošni svatbi nekega tovarnarja. Kakor v zasmeh socialnemu ču-igoletni prijatelj in zastopnik Denam« nakazila izvršujemo točno in zaneslji' vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO žm $ 2.55 ....................Din. 199 $ 5.06 ----------------------------------Din. 28« 9 7.20 __________________________Din. S0t $11.70 ---------------Din. 60» $23.00 ----------------------------Din. 1000 $45.06 ......................................Din. 2000 V ITALIJO Za $ 0.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50 Ur 100 Lir tOO Ur 500 Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000 EMM BK CKNK SEDAJ BITKO MENJAJO BO NAVEDENE CiNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI - ■ - ' ' r __ 1» Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH Urah dovolj ujono i« boljie pogoje. - - - IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH a* Uvl^lla t i.— morate poslati $16.— - « fll— - " UMI Pr»)»ainlk <1oM » Mirna krajo lsploAll. v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRAIUKMO PO fARIJC LRTTKR ZA PRI- HTOJRINII f|._ SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY aGl«i Naroda" IR WW mm BTKEET" ' NSW IOU, N. 1. i, tu ini revežem je bilo povabljenih 400 gostov na gostijo, ka-'ki-šne Somlbor še ni videl. V treh dneh so pojedli na svatbi 3 krave, 3 teleta, 5 debelih prašičev, 20 parov kokoši, 80 parov gosi, 50 parov rac in 30 parov paranov. Porabili so pet centov fine moke iu 1 cent navadne moke ter popifli 18 hektolitrov vina, 1800 steklenic sifona in 2,000 steklenic piva. Pretresljiva ljubavna tragedija. Med Petrova rad i nom iai Novim Sadom se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. Pod vlak sta skočila 27-letni mizarski pomočnik iz Osjeka Pavel Srn i (It in 18-letna služkinja Ljubica Grobnikar iz Be-I ogra»da. Šmidt je bil oženjen ] in imel je dva otroka in se je zaljubil v le,po Ljubico. Pred samomorom je pisal ženi, da gre v smrt zaradi neozdravljive bolezni. 100 vagonov polžev je &lo v Francijo. Lani jeseni in letos spomladi je slo iz Jugoslavije v Francijo okrog 100 vagonov polžev. Siromašni kmetje so z nabiranjem polžev precej zaslužili. Doslej so Francozi kupovali polže v Avstriji. V Jugosila-vrji so polži cenejši in zato so jilh začeli kupovati v Jugoslaviji. NAROČITE SE NA 4'GLAS N A RO DA"' NA J STARE J Si SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, jo potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naSe dolfo-lefne sknSnje Vam zamoremo dati najboljfta pojasnila in todi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vire je In sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem lasu, in kar je {lavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi fz Washing tona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj s« brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni In udobno potovali. SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N- Y. *»-> OT/l Glajsa Naroda Schifrar baš odpravljal na konvencijo. Jo-dva, da sva spregovorila par besed. Zato je bil pa Anton Eržen tako prijazen, da mi je vse dopovedal in vfcie razkazal . —- V Poljanski dolini imate dobrega dopisnika, — mi je rekel, — toda o nek eni slučaju ni točno poročal. — Ze mogoče, — mu odvrnem, — kajti dopisnik ne more biti povsod poleg, ampak v mnogih slučajih temelje njegova poročila na prii>ovedova-nju oziroma izjavah drugih ljudi. — Imaš prav, — je potrdil Eržen ter mi pokazal izrezek iz Tomaževega dopisa, v katerem se Matevž Puc iz Ren-ton, Pa., ki je sedaj v domovini, pritožuje, da mu iz Amerike ostanek denarja j>ošiljajo tako, da do danes (16. aprila 1936) ni niti ficka uprejel, čeprav trdijo, da so poslali in da imajo režite. — To cika name, — je pikro dostavil Eržen. —: iu bi se rad opral pred javnostjo. — Se nikdar ini bilo na mojem imenu nobenega madeža in nočem, da bi bil sedaj. Nato mi je Anton Eržen, ki je predsednik tamkajšnjega, društiva JSKJ, pokazal pismo glavnega tajnika Antona Zba-šnika, v katerem mu slednji 28. aprila 1037 potrjuje, da so bili trije čeki pravilno izplačani in da jih je Puc lastnoročno podpisal. Nadalje mi je pokazal lastnoročno pismo Matevža Puca. v kateremi se mu zahvaljuje za sprejeti denar. To so tore j zadostni dokazi o Erženovi poštenosti, o kateri ni itak nihče dvomil. Čudno se mi je zdelo, kako je mogel dopinnik kaj takega iz domohine poročati. Zdaj ise ne čudim več, kaj zvedel sem, da je bil omenjeni Matevž Puc dalj čaisa v umobolnici. S tem 3iaj bo torej ta zadeva rešena. Na vožnji proti Universalu smo se ustavili pri roja'ku Oblaku. In Oblakovemu očetu, Lovrencu Oblaku v Trbiji pri Go-reinjii vasi, ki Itudi čita Gias Naroda, naj na tem mestu naznanim, da njegov siti v Ameriki umno gospodari. Ima dobro ženo, pridne otroke ter baš ob cesti več sto a-krov veliko farmo. Redi do trideset g4av goveje živine in ima šest konj. Farmo olbdeduje z mašinami, mleko pa v mestu na drobno proda. Na njegovi farmi je tudi rnajna, za katero so mu ponujali že lepe tisočake, pa zaenkrat se noče prodati. / New York, Wednesday, jtn)feJ69 J 937 THE LARGEST 3fpYEKJB VJILT XBT I7JW. A.. P. ČECHOV: PODNAREDNIK PRIŠIBJEJEV Pcxinaminiik Prišibjejev! ObdoLženr^te, da ste letos tretjega septembra z besedami in dejanjem razžalili policijskega načelnika Žigina, okrajnega starešino Aljapova, stotarja Je-fimova in njegova pomočnika Ivanova in Ga v ril ova in še šes-tero kmetov, pri čemlur ste prve tri razžalili pri izpolnjevanju njihove službe. Priznavate krivdo f Prišibjejev, nameščen podna-rednik, ostrega lica, iztegne roke po šivih in odgovarja s hri-pavim, pridušenim glasom, sekajoč vsako besedo, ko da bi poveljeval: 4'Vaše visokorodje, gospod poravnalni sodnik! Iz vseh paragrafov zakonika sledi, da si je treba vsako stvar ogledati v zvezi z okoliščinami. Kriv nisem jaz, ampak vsi drugi. Do vsega tega je prišlo zavoljo u-topljenčevega trupla. Bog mu tin j nebeško kraljestvo. Greva tako tretjega septembra tega leta z ženo Anfiso, mirno, spotiolftio, pa zagledam — na bregu se je zbrala tolpa ljudi. S kakšno pravico so se ti ljudje tu zbrali? — vprašam — Zakaj ? Mar je v zakonu dovoljeno, da bi ljudje hodili v gručah? Kričim: narazen, razidi-te se! Začnem razganjati ljudi, da naj se razgube po do-meh, ukažem stotarju, naj jih zgralbi in odžene--" "Dovolite, saj vi niste ne stražnik, ne starosta — mar je to vaš posel, razganjati ljudi?" "'Ni njegov! Ni njegov!" se zasujejo glasovi iz vseh kotov dvorane "Živeti nam ne da, vaše blagorodje! Petnajst let že visi nad nami. Odkar se je vrnil ml vojakov, od takrat bi človek kar iz vasi ušel. Vsi so ga siti!' "Natančno tako je, vaše visokorodje," pravi priča starosta. "Vsa občina se pritožuje. Saj ni mogoče živeti z njim! Če gremo za procesijo, če praznujemo svatbo, ali postavimo, če se zgfKli kakšira nesreča, po-' vsod ti kriči, rohni, venomer dela red. Otrokom ušesa navija, za ženskami vohuni, da se ne bi kaj zgodilo, prav kot kakšen tat. Ni dolgo tega, ko je hodil po kočah in ukazoval, da ne smemo peti pesmi in ognjev da ne smerno zakuriti. Nobenega takega zakona, pravi, nimamo, da bi smeli prepevati pesmi.'* "Počakajte še malo, vi boste pozneje podali svojo iz[>o-ved," pravi sodnik: "a zdaj naj nadaljuje Prišibjejev. Nadaljujte, Prišibjejev!" "Razumem!" zalirešči pod-narednik. ',Vi, vaše visokorodje ste izvolili omeniti,' da ni moj posel razganjati ljudi. Dobro. A če je nered? Mar je mogoče pustiti, da bi ljudje razgrajali? Kje to pi.še v zakonih, da je treba dajati ljudstvu svobodo? Tega nikakor ne morem dovoliti. (V jih jaz ne začnem razganjati in kaznovati, tak kdo bo to delal? Nihče ne pozna pravega reda, v vsej vasi, lahko rečem, vaše visofltorodje, vem edino jaz, kako je treba postopati s preprostim ljudstvom, in vaše visokorodje, jaz lahko vse razumem. Jaz nism kmet, jaz sem podčastnik, upokojen pod-na redu i k »skladiščnik, služil sem v Varšavi, v štabu, a pozneje, izvolite vedeti, ko sem stopil v pokoj, sem bil za gasilca, potem sem pa zaradi bolezni opustil gasilstvo in služil dve leti v moški klasični gimnaziji za slugo. Jaz vem, kaj je red. A kmet — preprost človek, ta vam ničesar ne raizume, in tak je dolžan poslušati mene, zato, ker je to njemu samemu v prid. Vzemimo kar našo zadevo za primer: Razganjam vam ljudi, a na bregu na pesku leži utop- ljenčevo truplo. Na kakšni mi je posta/lo, da so se današ-]x>dlagi neki, sprašujem, leži nji ljudje tako izvrgli v svoje-frruplo tu? Ali je to red? Kaj voljnosti in nepokorščini. Za- cijski načelnik pa proti oblasti? A? Pa ti pravim, veš, pravim, kam te more za takšne politične besede spraviti gospod poravnalni sodnik?" Starešina pa reče: "Poravnalni sodnik izven svoje pristojnosti ne more ničesaT." Pristojen je le za manjše stvari." Tako je izjavil, vsi so ga slišali .. . "Kako vendar," pravim, "se drzneš sramotiti oblastvo? Ne," pravim, "z menoj ni varno češenj zobati, če ne, bratec, ti bo slaba predla. Svoje dni, v Varšavi, ali ko sem bil za slugo v moški gimnaziji, brž ko ■zasl&im kakšne nedovoljene besede, pogledam na ulico, ni li kje blizu orožnik; stopi sem, kavalir, ga pokličem in vse mu povem. Tu na vasi pa — komu naj poveš? — Bes me je zgrabil. Hudo M GLAS NARODA" pošiljamo ? tiaro domovino. Kdor g» hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n« poii-liamct Število maturartov in maturantk v vsej dr- žavi. zija policijski načelnik? Zakaj ti, načelnik, pravim, ne obvestiš oblasti? Mogoče je ta utopljenec pokojnik sani utonil, a mogoče je pa tudi, da stvar diši I K) Siibiriji. Mogoče se je tu zgodil zločinski umor. A načelnik Žigi n kot me ne sliši, samo kadi dim, si piha pod nos. — Kakšnega nadzornika pa imate tu, pravi? Odkod, pravi, ne bi vedeli, kako in kaj? — Kot vse kaže, mu pravim, ti res ne veš, tiumpec zaiganiani, če stojiš tu in se ne zganeš! "Jaz", pravi, "sem velel že včeraj obvestiti pristava pri okrajnem načel -stvu." Čemu pa, vprašam, pristava? Po katerem paragrafu državnega zakonika? Mar ima v takih slučajih, kadar se kdo utopi ali koga zaduše in drugo temu podobno — mar ima v taktti slučajih okjrajni načelnik kaj opraviti? Tu, pravim, je treba čim prej poslati pol preiskovalnega sodnika in dr-', . Kak<>' Kako da ne žavnega tožilca. Predvsem pa bl b,l? • • Ljudje uga- moraš, pravim, najprej sestavi-, . nespodobnosti pa da se , . 'tj.' i Ime nw rif> \lj»r tifli nin ti akt in ga poslati gospodu' Ko. beograjski listi naznanjajo, da so srednje šole v prestolnici zaključile redni pouk, objavljajo tudi statistiko maturantov in maturantk v vsej državi. Letos je v vseh 8 razredih gimnazij 2,313 dijakov in 1.101 dijakinj, vsega skupaj 3.414. Maturanti se po banovinah dele takole: Beograd 210 maturantov in 129 maturantk, savska banovina 632 maturantov in 297 maturantk, dravska banovina 381 maturantov in 149 maturantk, drinska banovina 180 maturantov in 76 maturantk, dunavska 332 maturantov in 162 maturantk, mo-ravska 'banovina 83 maturantov in 138 maturantk, vardar-ska banovina 142 maturantov in 63 maturantk, zetska banovina 243 maturantov in 51 maturantk, primorska banovina 125 maturantov in 52 maturantk, vrbaiska banovina 48 »maturantov in 25 maturantk, število maturantov in maturantk se je letos spet zvišalo. V vseh privatnih gimnazijah je 137 maturantov in 35 maturantk, v samoupravnih gimnazijah pa je bilo samo 23 dijakinj. ATENTAT Z ATROPINOM. 18-letna dunajska plesalka Hedviga Kaufmanova, je imela dve leti bolne oči in ji je zdrav- portavnalnemu sodniku. Oni, policijski načelnik, samo posluša in se smeje, in kmetje tudi. Vsi so se hahljaili, vaše visokorodje. Pod prisego se lahko zakolnem. Tale se je smejal in oni, tudi Zigin se je smejal. Kaj pa rezgečete, pravim. Policijski načelnik pa pravi: "Poravnalni sodnik pravi, za te stvari ni pristojen!" Te besede so me spravile v togoto. Načelnik saj si ti to dejal? — se obnie jxxlnarednik na načelnika Žigina." N "Kajpak?" ".Vsi so slišali, kako si to izjavil, vpričo vseh izjavil! Poravnalni sodnik za take stvari ni pristojen. Vsi so slišali, kako si ti prav te besede . . *" "Mene, vaše visokorodje, je to raztogotilo, kar ustrašil sem se. "Ponovi," pravim "ponovi kar si dejal, nesrečnež!" On spet tisto. Jaz nadenj: "Kako za Boga," pravim, "moreš kaj takega govoriti o gospodn poravnalnem sodniku? T?, poli- NOVA KOOPERAT IVNA TOVARNA nic ne tiče! Mar naj jih hvalim, kali? Vidite, pritožujejo se vam, da jim branim pesmi peti . . . Pa kaj je neki dobrega v pesmih ? Namesto da bi se ukvarjali s kakšnim delom, pesmi prepevajo . . . Poleg tega so se razvadili, sedeti pod noč pri ognju. Treba "je leči sipa t, cmi se pa tam razgo-varjajo in snujejo. Saj imam zapisano!'' "Kaj imate zapisano?" "Kdo |>oseda pri ognju." Frišibljejev potegne iz žepa zamazano krpico papirja, si natakne naočnike in čita: "Spisek kmetov, ki posedajo pri ognju: Ivan Proborov, Sava Mikiforov, Jjotr Petrov, Soldatka Sustrova, vdova živi v razvratni nezakonski zvezi s I^njat V Indianapolisu grade notno k ooperativno tovarno za razpošiljanje mesa. Veljal« bo 150,000 dolarjev. Semjonom Kislovim, Sverčkov se peča s čarovništvom. tudi njegova žena Mavra je vešča, po nočeh hodi tuje krave niob»t." "Dosti!" pravi sodnik in začne siprawevati priče. Fodnaredaiik Prišibjejev pomakne naočnike na čelo in čudoma gleda sodnika, ki oČi-vidno ni na njegovi strani. Njegove napete oči se svetijo, nos mu postaja živo rdeč. Ole-da sodnika, gleda priče in nikakor ne more doumeti, zakaj je neki sodnik tako razburjen in zakaj se iz vseh kotov dvorane čuje zd«j ropot, zdaj za držan smeh. Neumljiva mu je tudi sodba: za mesec dni v zapor! Zakaj?" pravi in raeširi nejeverno roke. "Po katerem zakonu?" mahnil sem in. . . . Kakopak, ne da bi s silo, ampak tako, bolj lahko, da ne bi o vašem visok orodju govoril več takih besed ... S stvarjo je potegnil tudi policijski načelnik. Jaz, torej, sem zato tudi načelnika. Tako se je začelo . . . Razsrdil sem se, vaše visokorodje. pa saj brez tega tudi ne gre, če ga malo ne pretepeš. Oe neumnega človeka ne pre-tepeš, pade greh an tvojo dušo. Posdbno, če ga za kaj . . . če je nerad. . ." "Dovolite! Saj imamo obla. sti, ki pazijo na red. Za to so policijski načelnik, starosta, stotar . . ." "'Policijski načelnik vsega ne more videti, pa načelnik tudi ne razume tega, kair razumem jaz." ....... ,,XT . , , ,nik zapisal miekciio močne Ao, razumite vendar, da to , - , n i i razstopmo a tropi na. Poldrugo 111 \ fllS lX^SOl • i i • • iv j leto je imela zc razmerje s tem zdravnikom, dr. F. Pred kratkim pa se je zdravnik seznanil z neko dnugo mlado damo, navezal je stike z njo in je o tem pri]>ovedoval tudi .plesalki. Sprva ni plesalka rekla ničesar, posdbno zaradi tega, ker je o-menjena mlada dama odpoto-vala v Pariz. Pred nekoliko dnevi pa se je vrnila in zdravnik je pflosal'ki povedal, da jo bo naslednji dan obiskal. Kaufmanova je zdravnika naprosila, naj ji nekaj preskrbi in njegovo odsotnost je izkoristila, da je vlila ves atropin v skodelico črne kave, ki jo je ponudila svojemu prijatelju ob njegovem povratku. Zdravnik je kavo izpil in mu je postalo takoj slabo Plesalka ga je na videz sočutno pozvala, naj ostane v njenem stanovanju, dokler mu ne postane bolje. Dr. F. pa se je navzlic čedalje hujšim mukam odločil, da odide domov. Spotoma je spoznal, da je »bil zavžil strup. Imel je še toliko moči, da je zaklicali "Zastrupljen sem! Atropin!" in se je zgrudil na tla. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili da zastrupitev samo zavoljo nepredvidenega naključja ni bHa tako huda, kaikor bi utegnila biti. Normalno bi količina atropina, ki jo je zdravnik izpil, povzročila smrt, toda kofein v kavi je u-č ink oval kot protivni strup, in mu je rešili življenje, so aretirali. Plesalko pa stopi iz dvorane in zagleda kmete, ki so se zgrnili v gruče in se o nečem pogovarjajo, iz — stare navade, ko se je že ne •more več znebiti, iztegne roke In zanj je jasno, da se je svtft spremenil in da živeti na svetu že ni več mogoče. .Mračne, žalostne misli se ga lotevajo. Ko po šivih in zakriči s hripavim srditim glasom: "Narazen! .Ne prerivaj se! Domov! MiaršI" KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET 99 NARODA NEW YORK, N. Y. in . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 271) strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERlKANCL Spisal Rev. J. M. Trunk. €08 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru?a rw»rouue ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Bros. .40 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... -25 Napisano v spomin možu, ki je urvi med nami uspešno propagiral veliko mejo juao-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 238 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zoli varstvo. BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... BODOČI DRŽAVLJANI naj naroie knjižico — "How to become m citizen of lbe United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. •40 ODKRITJE AMERIKE, spisal n. M AJAR. Trije deli: 1C2, 141, 13it strani. Cena inehko vez. .50 Cena vezane .60 ( Poljuden in natančen opis odkrit ta novega svet«. Spis se člta kakor zanimiva puvast ter je sestavljen po najboljših virih. .50 PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. .'{41 strani. Cena .... .70 Knjigo topio pripor«>čamo vsakomur, ki so .35 hoče seznaniti z glavnimi či^ami sodobne filozofije. l' 230 strani. Cena .........................80 l>enarni problem je zelo zapleten In težaven in ga ul mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svo1® delo tako, T da bo služilo slehernemu kot oricntačnl spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. »78 strani. Cena trda vez............. L50 broS............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« -tranl. Cena .70 Zauimiv potopis s slikami »'stlt: krajev nafte stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4i:t strani. Cena ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. VELIKA SANJSKA KNJIGA. strani. Cena ............ S slikami, 256. M SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T! AallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ....C'.............6.— STANLEY V AFRIKI. 122 struni. Cona ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontineut". GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1J>0 GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ...........................00 Pod roben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez«-* zgodovina slovenske prestolice. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena.....50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan* stvu. IZBRANI SPISI *2A MLADINO Levstik. 220 strani. Cena ......... Levstik. 220 strani. Csua brofl. ...90 Spisal Franc .............90 vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80----II. i>el .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin RazinKer, 64 etranl. Cena trdovez .... .50 Broš......35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani..'. .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena.........30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Tcd» vel. 144 «tr. Cena .75 Navodila za lzračunanje okroglega, /ezane-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. Mfl »tr. Cena.......70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pisate- lja in Jezikoslo\ca. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goeatl. —- 275 strani. Cena ........................!•— Razprava o blaznosti ln posledicah pijančevanja. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena..........L25 Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisane razprava o bmleakih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s slikami. 168 strani. Cena ........................ L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .15 Krijlga vsebuje veliko zbirko ljubavnlh ln ženitnlh pisem. NAROD, KK IZUMIRA. 101 strani. Cena.....40 Poljnden oois najsevernejšega naroda na svetu. uiegove Šege in navade. SPOMINI. (Spisal Jože Lnvtlžar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjgl *^.r«ja naš znani potoplsee župnik Lavtižar spomine na svoj« brezštevilna ^»o-tovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI PODE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš..........................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOvEGA ZAKONA. 799 ln 233 strani. Trda vez. Cena SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena ........................... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ M VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, dočlm ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika ln časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. j VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena---- .60 Knjiga je iz£la v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki bo s svojim delom privedli slovenski narod f* suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. M ' Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis voja&ke republike zaporoSklh kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena.......40 V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohranifi in podvig svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... LM Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kojifl je «7 krasnih Blik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........Ltt Higijena doma in t SolL opis bolezni pri mladini. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel mere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami Primerno at otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. .75 SL0YENIC PUBLISHING COMPANY 316 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... jBO Zbirka voščilnih listov ln pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .56 New York, Wednesday, June 16, 1937 TBB ZIM&WBT WfflVWNti WA1LT fW VJ93L oga mala Veša P ROMAM IZ ŽIVLJENJA OrfO ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. Nisi tatica. Verjamem ti, ko ni je "Ne, tako ne izgledaš! pravi«, da nisi vzela!" Ta gospa ke je ni še nikdar videla, ji verjame imela za tatico! Vroča hvaležnost se oprime Deše "»Kam pa hočeš sedaj tako pozno zvečer! Ali imaš še kake druge sorodnike T" "Hotela sem k svoji mami!" "Mislim, da nimaš več mame; ali ni mrtva t" Gospa pri tem pogleda v Dešin žalostni obraz, na katerem j*- mogla lirati marsikaj V nenadnem spoznanju prime De so za obe rameni "Neumni otrok, kaj pa misliš? Vidim, vidim — na tvojem obrazu je zapisano--" Deša je rdeča kot rak, da je gospa uganila njene naj-skrivnejše misli. Naglo se ji iztrga in hoče zJbežati. Toda 'gospa je z enim korakom pri njej in jo drži. Obupani otrok je bil sposoben za vse. Niti za trenutek je ne sme izpustiti izpred oči. Njeno potniško življenje jo je vodilo skoži vse višine in nižine in obupavanja nad življenjem, tako da se sploh ni mogla ničemur več čuditi. Naučila se je vse stvari zagrabiti na pravem koncu. In tega tujega otroka ne mara pustiti proč v noč in obup. Jutri bo dekle drugače Ln mirnejše mislilo. Vrata voza zapre in zaklene. Moitam proč!" zavpije Deša med jokom. „ ' ostaneš pri nas. Otroci v tvojih letih ne spadajo vee na ulico, temveč v posteljo! Nocoj boš spala pri Oarmen-citi jutri pa te bom peljala k tvojim sorodnikom in jim bom rekla, da ti ne smejo ničesar napraviti." Deša se trese po celem telesu. "Ne, ne, ne maram več k njim — proč hočem! Jutri bom zopet pobegnila. Ne maram, da bi me zmerjali s tatico." "Bos pa ostala za vedno pri nas!" pravi Carmencita, "to bo veselje! Ali znaš plesati t" "Da! V šoli sem bila najboljša," pravi Deša tiho Carmencita sname s stene tamburin, skoči na mizo in prične plesati. 4'Ali tudi ti z nas to? Tudi v cirkusu moram že plesati/' Pusti sedaj to," zapove gospa in z močnimi rokami po-t^ne hcerko z mize. "Sleci Dickija in ga umij; mora iti - , Carmencita uboga. Vse se zgodi naglo in spretno med *alo in smehom in v trenutku stoji deček v svoji modro in rdeče progasti spalni obleki pred materjo, ki ga naloži na jamo in izgine za zastorom. Nato je slišati še kratek ljubezniv razgovor in zatem pobožen otroški glas, moleč večerno molitev: 'Majhen sem, pa v srcu čist. Nikdo ne sme biti v njem kot Krist!" "Ali si sinoči videla mojo mamo? Njena predstava ie vedno prva. Telovadi na trapecu z Rijo in Mijo," pri,>ove-<1uje Carmencita važno in s ponosom. "Lepa izgleda v svoji zeleni, svilnati obleki,. — Kako pa ti je ime?" » "Deša! Pa vedno mi pravijo Veša." Carmencita plosk ne z rokami. "Deša, Veša, to je krasno! Tudi jaz te bom vedno kli-rala \ esa, kaj ne, mama?" pravi materi, ki se je ravnokar vrnila in je slišala zadnje besede. Lepa, temna gospa Deši navzlic temu, da se brani vza-me čepico. tx v/'boš pri na*! Ostalo, kar živi tukaj," potrka na osmo te o. "^ pozabljeno. K svoji mami boš šla, kadar boš ,n l>0 Unhi Bog poklical. Ali ne veš, da je to, kar nameravaš, smrtni greh?" Dešo drži. med koleni Ln zelo resno gleda v modre, črno dbrcbhene oči. ki so imele tako čudovito ganljiv izraz ^ "Tako sem nesrečna in zapuščena in k teti ne maram več Rajse umrjem. Saj mi je tudi rekla, zfefcaj nisem umrla mesto Hane — Hana je bila moja sestrična. Lansko leto ie 01 mrla, pa .je bila stara šele sedem let." "Ti ostaneš pri nas. In nič več te ne bodo mučili." Gospa vzame Dešo na svoje materine prsi, čuti, kako ji plaho u tri pije srce, kot v jet i ptici. I boga mala Meša — kaj so ti napravili, da si v obupu pobegni a m si mislila na nekaj, kar je tako oddaiieno otrokom Iskali me bodo--" Q, 'F* tne Iia^li! Prav gotovo te pri nas ne bodo našli! Skrili te bomo. Jutri pa se že odpeljemo dalje__" "Toda nimam denarja — samo to-.le." Deša vzame svojo denarnico in pokaže denar Gospa Arabella zaduši smeh. "O tem si ne delaj nikakih skrbi. Kjer se dva najesta, S J^ / " Prostor- Vožnje l>oš delala za nas! fredaj ostaneš tukaj in boš Caiwncitina sestrica," sleče ii suknjič, "gotovo si trudna. Saj si vsa bleda " Desim srebrni lasje so bili nad ušesi zaviti v polžke Sname igle m kite se razpuste; golspa Arabella jih občudo-vaje tenta v roki. V duhu že vidi svojo lepo, temno hčerko poleg nežne-ga plavolasega, lepega dekleta, ki bo kot je dognal njen vešči' posJed, doraslo v se mno«o lepše dekle. In z gotovim občutkom si pravi, ce se sedaj iz ljubezni do bližnjega in usmiljenja zavzame za to obupano bitje, tedaj bo to še velik dobiček za bodočnost. Umetniško delo je kratko odmerjeno — kdo v*, kako dolgo bo še mogla delarti — potem pa bodo otroci kapital! To je vedela iz svoje lastne isknšnje. Samo po treh letih je izgubila svojega moža, ki je bil tudi umetnik pri nesreči v njegovem poklicu. In od tega časa se je dobro ali b abo prebila skozi življenje pri ATbinijevem cirkusu eegar clan je bil tudi njen mož. ° Carmencita veselo položi svojo roko na Vešino ramo "Da, ostala boš pri nas! Sestri si bove in kake lepe vlofge se bove dobro naučili! Meni je vedno manjkala sestra." "Zaupaj v nas, dekle! Ne boš imela slabo! Pri meni boš, kot bi bila moja hči in mnogo se boš učila — jahati telovaditi, plesati." ' ' Kot omamljena sedi Deša v majhne™ prostorni v kuhinji in na vse pravi "da." LAČNE PODGANE SO GA OBLEGALE Ameriške obalne stražarske ladje vozijo vsako leto okro^ samotnih otokov Aleutov in izmenjajo stražarje v težki službi na Obadi. Poveljstvo par-nika "Champlain" je objavilo oni dan poročilo o tem, v kakšnem položaju so našli stražarja Olsena, ki so ga na otoku oblegale lačne podgane. Zadnja leta se je večkrat pripetilo, da so razbojniške tolpe z motornimi jadrnicami pri spele k Aleutom, kjer so pobijale tjulne in delale s tem nepopravljivo škodo. V borbi proti tem škodljivcem je ustanovila ameriška vlada na ne-, katerih otokih straže in po-! šilja tja stare žilave, zamorstva vajene može z Aljaske. Njihova naloga je paziti, da se spoštujejo mednarodne pogodbe in da jih spoštujejo tudi roparji s Tihega oceana. Te straže o-stanejo navadno vse poletje na svojem mestu, jeseni jih pa odpeljejo. Lanske jeseni pa par-nik "Champlain" pod poveljstvom kapitana Niekelsena za- 7 DcS JUGOSLAVIJE BREMEN ■ EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven z a jamči udobno po! o van je do LJIBLJANE Ali ji.»tujti« s i»riljubljeuiini ekspresnimi parniki: COLUMBUS HANSA ^ DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK Iztoorne železniške zveze od Cherbourga. Bremena ali Hamburfla. Pomagali vain bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta aH HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD sta no je dajal svetlobne signale, toda raziburkaino morje je treščilo čoln ob skalo in oba Olsenova tovariša sta utonila. . Olsen je lahko potegnil na radi viharja in pozneje tudi za-j^ulio samo kose razbitega čol-radi ledu ni mogel do skalna-1 na. Najprej jih je hotel potega otoka, kjer je bila straža; rabiti za kurivo, potem mu j»-treh mož. V tem ni bilo nič | pa šinila v glavo misel, da bi hudega, kajti straža je imela jih laliko porabil za nekaj dru- sen je ostal na otoku sam. Kari del med podgane, ki bi ga poje prihrumela nevihta. Nepre- j žrle. Živila so mu pohajala, že je izgubljal zadnje upanje NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so še precej ▼ nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti temj ali onemu izletu, misli, da se morajo x isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vež zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Ce je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop!ača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne listo za dve leti, nedržavljanl pa dobe potni list namo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v atari kraj, naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij hi julij so ie skoro vsi prostori oddani- Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vr&e izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. zalogo živil za pol leta. S par-nika so straži sporočili, da pridejo ponjo spomladi, ko bo u-goklnejše vreme. Računali so z normalnimi razmerami na otoku, pri tem so pa pozabili na podgane. Na otok so bile prišle z nekega parnika in ker so jim nametali dovolj hrane v obliki mrtvih tuljnov, ki so jih pustili lovci na otoku potem, ko so jih odr-li, so se podgane silno razmnožile. S to nadlego so se kmalu seznanili stražarji. Vsake štiri ure so se morali izmenjati, da so ubranili živila in celo sebe pred požrešnimi podganami. Srečno bi bili prestali tudi to preizkušnjo, da jih ni zadela nesreča. Nekega jutra sta se dva odpeljala s čolnom na morje lovit ribe. Mac Ol- gega. Podgane so menda zavohale, da imajo proti sebi samo enega sovražnika, ki ne bo mogel noč in dan stati na straži. V svoji požrešnosti in vsiljivosti so jele v celih krdelih napadati sfcrnžarjcvo bivališče. Ubogi mož ni mogel več kljubovati njihovim napadom. Iz tramov razbitega čolna je postavil ogrodje in obesil nanj mrežo, kamor se je umaknil podganam in vzel s seboj nekaj živeža. Okrog kolov na tleli je napravil jz nepremočlji ve plahti4 koritca in jih napolnil s petrolejem, da bi podgane ne mogle do njega. tla; bo rešen. Ko je prispel parnik "Chanrplain" do otoka,' je na>l'a posadka vsega izčr-panega in izmučenega stražarja. M«xž je prestal toliko strahu, da je osivel. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, toda za naporno stražarsko siužbo na Aleutili ne bo več sposoben. KRETANJ*: PAK1> 1KOV - SHIP NEWS SKRIVNOST ROJSTVA LINDBERGHOVEGA SINA. Lačne podgane so planile an zalogo živil. Tako je nesrečnež preživel več tednov v neprestanem strahu, da bi se u-tegnile vrvi pretrgati, da bi pa- NA VRHUNCU SVETA Ruski profesor Otto Schmidt (na sredi), ki je zgradil na seveitnem tečaju taborišč c, kjer bo proučeval vremenske prilike. Desno od njega je letalec Vodopjanov, levo pa Ivam Panamin: Trojic a je bila fotografirana v Moskvi pred poletom na se \emii tečaj. Londonski listi pojasnujejo vzroke, ki so dovedli zakonca Lindberghova do tega, tla sta celo svojim ožjim sorodnikom Zatajila rojstvo svojega tretjega sina. Bala sta se pred vsem. o grozila, da mu l>odo tudi tega otroka ugrabili. Zaradi 'tega se je tmdj preselil iz Amerike v Evropo. Lindbergh ni h (»tel že aa voljo slabega živčnega stanja svoje žene in da bi se stvar z grozilnimi pismi ponovila. zato je poskrbel da ili nihče zvedel niti o tem, da se zopet čuti mater. Grl. Lindberghova je z otrokom bolnišnico že zapustila in njenega sedanjega bivališča i!ic pozna spet nihče. Polkovnik Lindbergh je sporočil, da varujejo njegovega Jonvja jh> dnevi in ponoči pestunje, oboroženi čuvaji in psi, razen tega si je izmislil poseben sistem e-lektričmih svarilnih naprav. Svojega otroka je posebno zavaroval pred fotografi. J«, junija: Eurcpa v Bremen lt>. junija: lie de France v Havre BERENGARIA v CHERBOURG Saturnla v irst Si. junija: Queeu Mary v Cherbourg 20. junija : Hex v Genoa junija : Bremen v Bremen Lafayette v Havre M. junija : NORMANDIE v HAVRE AQUITAN1A v CHERBOURG Washington v Havre : julija: Conte dl Savola v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlain v Havre 6. julija: Kuropa » Bremen T. julija : Queen Mj»ry v Cherbourg lie tie France v Havre 10. julija : Vul'-anin v Trst 14. julija: Normandle v Ha»*re Aqultania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v (lenoa Bremen v Bremen Za vsa pojasnila glede potnih St-8 stov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18tb St- New Tork Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati mesera junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parn:kih skoro že vse i i kabine oddane. 4J1. julija: Berengarla v Cherbourg 23. julija: E L'ROPA v BREMEN ' .'4. julija: i Saturnla v Trst ' Champlain v Havre julija: Washington v Havre Q*ieen Mary v Cherbourg 'jO. julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savola v Genoa 3. avgusta: Bremen v Bremen 4. avgusta : , Aquitania v Cherbourg Normamlie v Havre 0. avgusta : De (Irasse v Havre 7. avgusta: I{ex v Genoa 10. avgusta: Europa v Bremen 11. avgusta: Queen Mnry v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta : Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg ID. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta; Paris v Havre Conte rli Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta: Roma v Genoa 25. avgusta : Queen Mary v Cherbourg 20. avgusta : He a nam prihrani.«? n'-'.Mjtrehnega «Ie!n ln stroškov. Vas prosimo, da skuftate naročnl-n<' pmvo&isnc poravnati. Pofiljlte naročnino .ih ravnost nam all Jo pa plavajte nascniu zastopniku v Vašem krnju ali f»a kateremu izmed zastopikov, K.ojih 1 ru.-na su tiskana z debelimi črk tirni, ker so upravičeni obiskat! tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih. veČina teii zastopnikom ima v zalogi tldi koledarje in r RAT I K*"; ČE NE Jld PA ZA VAS NAROBE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, CE KAJ POTHEBC.IETE (Dalje pziboinfič.) s katerim se je ruske ekspedicija podala na severni tečaj. CALIFORNIA : San Francisco, Jacob Laushln 'OLORADO: Pueblo, 1'eter Cullg, A. SafUC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA : Indianapolis, Fr. Zopaoilft. •LLINOIS: Chicago, J. Bevlič, J. Lukanicb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cli jc in Illinois) Jollet, Mary 3amblch Salle, J. Spellch Msscoutah. Frank Augnstln North Chicago in Waukegau. Ma-thias Warsek MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Goute Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLn Povie Vlrgina, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck MBW YORK: % Gowanda, Karl Stralsh* Uttto Fall«. ' >HIO: Barberton, Frank Trona Cleveland, Anton Bobek, C bas. Karl* linger, Jacob Resnlk John Slannlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knm^a Toungstown, Anton Klkelj »REGON: [ Oregon City, Ore„ J. Koblar 'PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnika? Broughton, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Brezovee Coverdale ln okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Oreensburg, Frank Nov^k Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tau£elj Luzerne, Frank Ballocb Midway. John Žust Pittsburgh in okolica, Philip Progar "hllip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West A Ills, Fr. Slik Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar DIamondvllle, Joe Rollcb Task zastopnik Izda potrdil« n iff to, katero Jo preJoL Tiitfiiftn toplo priporočamo. CTOATA "SUI NABOPr