Mladinski dan
Prvi letošnji mladinski dan smo imeli v št. Jakobu v Rožu, kjer se je kljub slabemu vremenu zbralo lepo število naših starih in mladih. Okoli 150 mladincev in mladink je sodelovalo pri fizkulturnih, tambura-ških in pevskih nastopih in vsi so pokazali, da so se v času od lanskega mladinskega dneva mnogo naučili in se izpopolnili.
Za nedeljo, dne 14. avgusta smo imeli predviden drugi letošnji mladinski dan, ki pa je vsled slabega vremena izpadel; preložili smo ga na prihodnjo nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. Ob lepem vremenu smo se popoldne zbrali pri Milaču na Blatu pri Pliberku, poleg mladine je prišla ogromna množica ljudstva iz sosednih vasi. Vsi so z zanimanjem pričakovali, kaj jim bo pokazala naša mladina.
Najprej je sekretar Pokrajinskega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško, tov. Kori Perč, v imenu Zveze mladine za Slovensko Koroško in Slovenske fizkulturne zveze pozdravil vse navzoče in v svojem govoru med drugim dejal:
Vam, delavci in kmetje iz Blata, iz Doba, § mar jele in okolice, hočemo danes nuditi nekaj kratkih ur veselega mladinskega življenja. Videli boste narodne plese, tekme, kulturne nastope, spoznali pa boste tudi naše fizkulturno udejstvovanje. Sicer ni prvič, da naša mladina nastopa pred javnostjo, vendar pa je fizkultura več ali manj še neznana med našo delovna mladino. To pa zaradi tega, ker je bila pred leti še vsa zdrava zabava in predvsem fizkultura v rokah gospode in nedostopna za kmečko in delovno mladino.
Šele nova dobat šele narodnoosvobodilna borba nam je dala nov polet in novo obliko veselega skupnega dela; nakazala nam je, kako je treba delati, kako moramo ustvariti skupnost in enotnost v vrstah naše mladine. Vsak mladinec in vsaka mladinka, vsak član te enotne fronte pa bo znal umeti delo in kulturo, dobil bo veselje do splošnega napredka, do vsega, kar je lepšega in zdravega, kar je koristno za obstoj naroda. In prav na področju fizkultur-riega dela in splošnega kulturnega udejstvovanja bomo zmožni, da pritegnemo vse mladinke in mladince v naše vrste, v vrste, ki morajo združevati vse Slovence, ki želijo dobrobit našemu slovenskemu narodu na Koroškem.
Zaradi tega je pot mladine pot, ki nas bo privedla v eno družino, eno enoto, kjer bo vsak posamezni imel možnost, da se bo učil, se utrjeval duševno kakor tudi telesno, ker samo tako bomo- močni. Skupna fizkultura, skupno delo na kulturnem področju, skupni izleti, skupna gradnja in skupna pomoč P™ naših kmetih, vse to bo naš odgovor na krivice, ki jih nam dela domača m tuja gospoda.
Naša mladina pa se ho tudi odločno borila za resnico in pravico, borila se bo proti klevetam, ki so naperjene proti naši matični državi, katere ljudstvo z znojem in žulji gradi nov in pravičen družabni red, kjer je kmet, delavec in pošteni intelektualec sam lastnik svojih pridelkov. Borila se bo za naš narodni obstoj, za gospodarsko, politično in
kulturno osvoboditev in enakopravnost koroških Slovencev. Predvsem mladina mora biti tista, ki bo uresničila besede pesnika Gregorčiča:
Življenje je boj neprestan, ne plaši se boja; življenje je delaven dan, ne išči pokoja.
Prav dobro se zavedamo pomena teh besed, kajti mnogo smo se učili in naučili zadnja leta. Nikdar ne bi imeli legalne mladinske organizacije ZMSK, če hi se za njo ne borili, nikdar ne bi stal novi kulturno prosvetni dom v žilari vesi, ako bi ga sami ne zgradili, nikdar ne bi mogla naša mladina študirati in se izobraževati na visokih šolah, če ne hi bilo narodnoosvobodilne borbe, ki je omo-
1949
variš Andrej Haderlap in poudaril:
Težka je bila pot naše mladine v bivši korumpirani Avstriji, ki mladini prav nič ni nudila. Njen cilj je bil, da jo dobi v svoje kremplje, da jo izkorišča, germanizira in oddvoji od matičnega naroda.
l)a je ostala mladina v temi, pa ni kriva samo oblast, marveč tudi staro slovensko vodstvo, ki mladini ni posvečalo nobene pažnje in ki je bilo nazadnjaško. Ni skrbelo, da bi mladina postala močna in zdrava na duhu in na telesu. Njih parola je bila le: ,,Delaj in moli!“ Ni skrbelo, da bi se naša mladina izgradila, da bi študirala in da bi Slovenci imeli svojo lastno inteligenco.
Danes vidimo v naših mladinskih
Fizkultura mora postati del splošne borbe naše mladine
Ni pretirana trditev, da se pri nas na Slovenskem Koroškem prvič v zgodovini govori in razpravlja in ne samo to, temveč tudi dela na do nedavno našemu človeku nepoznanem fizkulturnem področju. Brez dvoma je tudi to pridobitev narodnoosvobodilne borbe, da je naša mladina na fizkulturnem polju napravila ogromen korak naprej. Že naši fizkul-turni nastopi na mladinskem dnevu, razne nogometne in smučarske tekme, ustanavljanje fizkulturnih društev in končno ustanovitev fizkulturne zveze pričajo, da mladina Slovenske Koroške tudi pri fizkulturnem udejstvovanju noče zaostajati za drugo mladino in iz dneva v dan bolj stremi za to panogo mladinskega izživljanja. Z vsemi temi dejstvi ponovno dokazuje, da je del napredne mladine, ki hoče in si tudi bo priborila lepšo bodočnost.
Da se bolj podrobno seznanimo s fizkulturo in vidimo izvir in namen fizkulturnega udejstvovanja, je važna predvsem ugotovitev, da je fizkultura v SZ in državah ljudskih demokracij med najvažnejšimi činitelji borbe za lepše življenje. Pri tem se ' polaga posebna pažnja prav na mladino.
Vzemimo našo matično državo Jugoslavijo :
Fizična kultura je v Jugoslaviji že v narodnoosvobodilni borbi postala eno od področij za blagostanje in napredek ljudstva in srečnejšega življenja poedincev. Ravno zaradi tega je postala tudi tako množična.
Da je v Jugoslaviji fizična kultura dosegla tak razmah, ni prav nič slučajno, temveč je povezano z občo preobrazbo naše domovine in z velikimi težkočami osvobodilne borbe in revolucije. To, kar je značilno za vsako borbo, za revolucijo, to je ravno skrb za človeka, skrb za blagostanje poedincev in ljudstva. Skrb za dvig fizične kulture pa je tesno povezana s tem dejstvom. Ni si namreč mogoče zamisliti blagostanja, srečnejšega življenja in varnosti ljudstva brez dviganja zdravja in fizične odporne sile človeka.
To pa pomeni z druge strani, da je razvoj fizkulture v Jugoslaviji dobil še nov, poseben značaj: fizkultura je postala sestavni del obče borbe ljudskih množic za boljšo bodočnost, za popolno ukinitev vseh možnosti izkoriščanja človeka po človeku, za blagostanje in sreč« ljudstva in poedincev! Fizična kultura je tako postala ljudska, ki zajame vsakega človeka, ga fizično in umsko dviga ter mu pomaga, da postane cel človek.
To je potrebno povdariti zaradi tega, ker se ne more reči, da je fizična kultura v kapitalističnih deželah v istem položaju in da ima isti pomen.
S tem nikdar nočem reči, da je v kapitalističnem svetu fizkultura izključno last gornjih plasti in samo sredstvo tlačenja in zadrževanja ljudskih množic v umski temi. Nasprotno, tudi v kapitalistični družbi imamo pojave, da se ljudske množice na področju fizkulture bore proti reakcionarnim silam za drugačen svet. Zaradi tega je tudi danes pri vseh narodih zelo ostra borba za obliko in vsebino fizične kulture.
Naravno je, da reakcionarne sile, ki drže v rokah vsa materialna sredstva za razvoj fizične kulture, težijo za tem, da bi izrabile šport za to, da z njim vzgajajo ljudi za potrebe ka-
Živahen je bil nastop fizkulturnikov
gočila, da se naša mladina š°la v svobodni Jugoslaviji, in nikdar več se ne bi zbirali na raznih naših prireditvah in tudi danes ne bi stali tukaj, če ne bi dnevno manifestirali in z delom dokazovali, da smo živ del slovenskega naroda in da ostanemo na Slovenskem Koroškem mi gospodarji.
Zaradi tega se moramo zavedati, da leži nadaljnja usoda koroških Slovencev pri nas samih, prav posebno pa na rarneh mladine. Naj nam bodo ponovno besede Gregorčiča na-svet in opomin:
Zdaj solze v stran! Orodje v dlan!
Dom znova vstati mora.----------
Dovolj nam kamnov je pobral sovrag za svoje hrame, odslej pa z naših svetih tal ne enega ne vzame.
Naš kamen slednji nam je svet in čuval ho Slovan ga vnet, naš dom naj z njim se viša, ne vragov naših hiša!
Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo, naš rod bo tu gospodaril, naš jezik, naše pravo!
Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, na delo vsi zidarji zdaj, ime si proslavite, dom skupni nam zgradite!
Besede tov. Korija so žele živahno odobravanje, saj so bili vsi navzoči istega mnenja, da bomo samo z odločno in vztrajno borbo dosegli naše pravice. Ko se je navdušenje poleglo, je v imenu Demokratične fronte delovnega ljudstva spregovoril to-
vrstah kmečkega fanta, kmečko dekle, delavsko in študentsko mladino. Naša mladina hodi danes po stopinjah narodnoosvobodilne borbe, sledi zgledom partizanskih borcev, ki so v borbi za svobodo svojega naroda žrtvovali svoja življenja. Zaveda se, da bo močna le tedaj, če bo enotna in združena, če bodo v njenih vrstah združeni vsi mladinci in vse mladinke — delavska in kmečka mladina ter mladi intcligenti.
Ob koncu je tov. Andrej Haderlap poudaril: če govorim v imenu Demokratične fronte delovnega ljudstva, potem lahko zagotavljam, da bo DFDL storila vse za našo mladino, zahtevala pa ho tudi od nje, da bo trdna, vztrajna in brezkompromisna v borbi in da bo napravila vse za ohranitev slovenskega naroda na Koroškem.
Po govoru tov. Andreja je nastopil študentski pevski zbor pod vodstvom tov. Stanka Černiča in zapel dve narodni pesmi, sledil je nastop tamburašev iz Šmihela, nato pa je bila prva točka fizkulturnega sporeda — lahka atletika in boks. Posebno za boks je bilo mnogo zanimanja kajti ta panoga športa je še prav malo znana med našim ljudstvom.
Mladinci so nastopili tudi s tekmo jahačev; najprej so jahali skupno, nato pa še posamič. Zmagovalec je bil nagrajen z lepim venčkom in ponosen je lahko na doseženo zmago, saj borba je bila precej ostra.
Med pestri program je spadala tudi tekma naših kolesarjev, ki so svoje ,,konjiče" jahali tako hitro in (Nadaljevanje na 3. strani)
pitalizma. To vzgajanje ima namen, da ustvarja fizično močne avtomate, ki bi mogli služiti kapitalističnemu gospodarstvu. Hkrati usmerjajo šport tako da oddvaja široke ljudske množice od politične borbe in jih zadržuje v umski temi.
Tudi v stari Jugoslaviji so bile take tendence in se ostanki takih tendenc tudi še sedaj pojavljajo, šport v bivši Jugoslaviji kot v vsaki drugi kapitalistični deželi ni služil interesom ljudstva, ampak je bil objektivno naperjen proti interesom ljudstva.
V	športnih organizacijah se je sicer gojila želja po borbi in zmagi na športnem polju, in se pri tem niso izbirala sredstva, toda preprečevala se je vsaka misel za pomoč borbi, ki jo je ljudstvo vodilo za svojo svobodo. V športnih organizacijah se je razvijal skrajni individualizem, katerega osnovni princip je bil: postani močan, da boš lahko premagal slabše.
V	športnih organizacijah se je sicer gojila kultura mišic, toda hkrati se je preprečevala kultura duha. šport je bil v bivši Jugoslaviji ozko omejen. Gotove vrste športa so obstojale sploh samo za izbrane plasti. To je bil tako imenovani ,,gosposki šport" Razvila se je sicer kvaliteta posameznih športnih disciplin in posameznih športnikov, toda le, če je bilo to likrati združeno s finančnimi in trgovskimi koristi takratnih športnih vlastodržcev. To so karakteristike starega športa: ozka omejitev, trgovski duh, ozka specializacija, pomanjkanje vsake zdrave vzgojne vsebine itd.; torej brez vsake težnje za novim, boljšim in lepšim.
Isto velja še danes za kapitalistične države, predvsem, kar opažamo na lastni koži, tudi za Avstrijo.
V ljudskih demokracijah se šport seveda ni mogel postaviti na te osnove. V vseh deželah je bila postavljena pred fizkulturna vodstva naloga, da se fizkultura približa najširšim množicam , v prvi vrsti delavski in vaški mladini, in končno najvažnejše: da je cilj in naloga fizkulturo vzgoja novih pokolenj, ki ne bodo od-dvojeni od življenja in borbe svojega ljudstva, temveč se bodo s fizkulturo tej borbi približala in se zanjo usposobila.
To vsebino fizični kulturi je dala predvsem narodnoosvobodilna borba. To, kar je danes v Jugoslaviji vsebina vsega ustvarjajočega življenja, mora biti hkrati tudi vsebina fizkulture. Narodnoosvobodilna borba je dala fizkul turi občeljudsko vsebino, ki vodi poedinca k vsestranskemu razvoju, telesnemu in umskemu in ga popolnoma vključuje v veliki ustvarjalni polet, s katerim je prežeta vsa država, ki gradi novo življenje in boljšo bodočnost za vse delovne ljudi.
Dejstvo je, da je le telesno zdrav človek sposoben, da si ustvari lepšo bodočnost. Zato bo tudi naša mladinska organizacija morala polagati še več pažnje na fizkulturo tako, da bo zajeta vsa mladina in se fizično utrjevala. Najtežji problem, ki stoji pred nami, je, da premagamo in odstranimo staro pojmovanje o športu, češ, moji otroci imajo itak vsak dan šport na polju, v tovarni itd.
Vse to so nepravilna pojmovanja in koristijo le našemu sovražniku. Kakor že omenjeno, hočemo iz mladinca in mladinke ustvariti celega človeka, pri čemer nam bistveno pomaga tudi fizkultura. Fizkultura pa je hkrati kovačnica bratstva in edinosti, ustvarja smisel za skupno delo in borbo, ki ga tako zelo potrebujemo za dosego naših nacionalnih in socialnih pravic.
Vedno imejmo pred seboj besede: ,,Šele v zdravem telesu živi tudi zdrav duh!"
Kori Perč
tjMILAIM uC©TO§l}CA
Svetovni mladinski festival v Budimpešti
Dne 14. avgusta se je v Budimpešti pričel Svetovni mladinski festival, ki se ga je udeležilo nad 10.000 mladincev in mladink iz vseh krajev sveta. Tudi mladina Slovenske Koroške smo se kot člani Svetovne federacije demokratične mladine pripravljali na to veliko kulturno in politično manifestacijo solidarnosti in enotnosti mladine, manifestacije za mir proti imperialističnemu zatiranju ter hujskanju na novo vojno. Toda kljub ponovnim intervencijam nam ni uspelo, da bi prejeli povabila za sodelovanje v Budimpešti. Zato je Zveza mladine za Slovensko Koroško poslala Svetovni federacije demokratične mladine protest, ki smo ga objavili v ,,Slovenskem vestniku".
Prav tako se je na sodelovanje v Budimpešti pripravljala bratska jugoslovanska mladina. Predstavnik Ljudske mladine Jugoslavije je bil že mesec dni v pripravljalnem odbo ru za festival. Toda madžarske oblasti niso hotele izstaviti potnih dovoljenj jugoslovanski delegaciji,
kratko pred pričetkom festivala pa so agenti madžarske policije s prevaro ugrabili jugoslovanskega zastopnika, ga imeli 14 ur v zaporu, nato pa odpeljali do meje.
Z izgonom so madžarske oblasti odstranile edinega uradnega predstavnika Ljudske mladine Jugoslavije na festivalu in jugoslovanski mladini preprečile udeležbo na veliki mednarodni prireditvi, kar ponovno dokazuje, kakšnih sredstev se poslužujejo kominformovci v svoji kampanji proti novi Jugoslaviji.
II. Svetovni mladinski kongres
2. septembra pa je v Budimpešti pričel svoje delo II. Svetovni mladinski kongres, ki se ga je udeležilo okoli 700 delegatov iz vsega sveta. Prišli so zastopniki mladine kolonialnih dežel, zastopniki vseh celin. Zastopana je vsa napredna demokratična mladina sveta, samo naše in jugoslovanske mladine niso povabili na to veličastno mladinsko zborovanje.
žal napad sovražnika kljub veliki premoči in mu prizadejal velike izgube.
Vsa ta imena so samo primeri iz borb v zadnjem času, kljub temu pa ne smemo pozabiti tisočev mladih junakov, ki tako na bojnih poljih ka-kar tudi sovražniku za hrbtom prelivajo kri za svobodo domovine. Predvsem v še neosvobojenih predelih Grčije demokratična mladina mnogo trpi. Ječe in otoki so prenapolnjeni z mladimi patrioti. Na stotine so jih umorili, toda vsi so šli z junaštvom v smrt.
Anglija
Kakor poročajo iz angleškega pristaniškega mesta Liverpool, je tam kljub ,,socialistični" upravi nič manj kot 2000 mladine, ki so brez strehe. Policijski sodnik Liverpool-a je nadalje ugotovil, da je 5000 mestnih mladincev in mladink od jutra do večera na cesti, ker so prisiljeni stanovati v nečloveških stanovanjih.
Indija
Vladi Sovjetske zveze in Indije sta sklenili sporazum, ki indijskim študentom omogoča študiranje v Sovjetski zvezi. Veliko število študentov se je že prijavilo za študiranje v Sovjetski zvezi, toda indijski notranji minister jim je odklonil potrebna potna dovoljenja.
Francija
V Franciji je Zveza republikanske mladine zbrala 500.000 podpisov. Vsi, ki so dali podpise, zahtevajo takojšen mir z Viet-Namom in umik vseh francoskih čet iz te dežele.
Indonezija
Vodstvo indonezijske socialistične mladine je v Soerakarti širilo letake, v katerih odklanja sporazum med Holandci in skupino Ilatta, ki je bil sklenjen pod diktaturo Združenih držav Amerike. Indonezijska mladina, tako je rečeno v letakih, vidi v tem sporazumu sramoto za ljudstvo Indonezije.
Socialistična mladina apelira na oborožene sile delavcev, kmetov in študentov, da borbo odločno in enotno nadaljujejo do izgona vseli imperialistov iz Indonezije.
Češkoslovaška
Izvršni odbori mladinskih organizacij so sklenili, da bodo organizirali delovne brigade, ki bodo delal0 na velikih delovnih projektih v raznih
„Pesem o svobodi“ so peli naši študentje
Hladi borci za svobodo Grčije
V narodnoosvobodilni borbi grškega naroda v velikem številu sodeluje mladina. Nešteto je mladih junakov in herojev, mladincev in mladink, ki so se izkazali v borbi proti monarho-fašistom.
Tako je na primer članica demokratične mladinske organizacije EPON-a Paraskevoula Kalaci, ko je bila ranjena, z zlomljeno nogo težavno nadaljevala svojo pot in bombo za bombo metala v sovražne postojanke. Ko so jo tovariši nagovarjali naj zapusti sprednje položaje, j im je odgovorila: Ne zadržujte me! Ali ne vidite, kako se borim?
Končno pa so napori presegli njene moči, zavlekla se je do ene strmine, kjer se je onesvestila, šele prihodnje jutro so jo tovariši našli pod eno skalo. Brez očitanja jim je smeh- _ ljajoč še dejala: Končno ste prišli! Vso noč sem vas pričakovala, tovariši!
Toda mlada Kalaci ni sama. Nešteto je mladih grških borcev za svobodo, ki so se izkazali na bojnem polju in ki jih je počastila Demokratična armada. Tukaj je med drugimi še ne 26 letni polkovnik Vainas Pan-delis, komandant tl. divizije Demokratične armade.
Nadalje je tukaj Skara Katarina, 19 letna junakinja iz vasi Klimatra, ki se je udeležila že vseh borb, svoje pravo junaštvo pa je pokazala v gorovju Pyrgosa Stratsani-ja. čeprav je i)ila težko ranjena, kljub neznosnim bolečinam ni zapustila svojega mesta in je do zadnje minute poma-
gala svojemu komandantu pri strojnici.
Tudi 23 letni Tzimas Thanasse se je v tej borbi izkazal s posebno hrabrostjo. Naslednji dan je bil težko ranjen. 24 letni Tsiflidis Lambros iz Antlmussa se je prav tako izkazal v borbah na Pyrgosu in je sam zadr-
pokrajinali države. V bližini Prage bodo mladinci gradili dva kilometra dolgo cesto, drugod pa bodo popravljali dolge železniške proge. V Kru-dimu na Vzhodnem češkem je mladina sklenila, da bo gradila veliko tovarno, v drugih predelih dežele pa bodo mladi graditelji gradili vodovode.
Tako je pisala Avstrijka iz Jugoslavije
Kakor vemo, je bilo med pionirji, ki so letos bili na okrevanju v Jugoslaviji, tudi mnogo avstrijskih otrok. Kljub zastraševanju s strani ,,Kin-derlanda" in ,,Volkswille“ so mnogi starši — Avstrijci poslali svoje otroke v počitniške kolonije ob Jadranskem morju in vsi otroci, ki so več tednov bivali tam, so na lastne oči videli resnico in spoznali laž,
Svoje navdušenje so otroci opisali v številnih pismih staršem in izmed teh pisem objavljamo tukaj nekaj vrstic, ki jih je pisala Avstrijka Lidija Dorflinger. Torej tako je pisala:
Bili smo 13 km izven Pule, stanovali smo v novih barakah. Hrana je bila taka, da se je res vsak lahko do sitega najedel. Kljub temu, da smo se vsak dan dvakrat kopali, je vsak pridobil na teži. Vsak dan smo preživljali z igranjem, petjem, počivanjem, jedjo in kopanjem in čas je res hitro minil.
Imeli smo tudi več obiskov. Po-
setili so nas pionirji iz Beograda in Zagreba, ki so bili v počitniški koloniji v Reki. Prišle so tudi članice AFŽ, ki so nam prinesle obleke in blago. Tudi oficirji iz Pule so nas prišli obiskat in prebili so med nami več veselih ur in se z nami igrali.
Naši mali in korajžni nogometaši, ki so se izkazali že pri plavanju, so igrali tudi s tukajšnjimi igralci in dokazali, da so na Koroškem dobri fizkulturniki.
S povabilom, naj pridemo prihodnje leto spet v Jugoslavijo, smo se vrnili domov.
To pismo nam ponovno dokazuje, kako, zlonamerno je bilo pisarjenje v „Volkswille“, ki je starše avstrijskih otrok svaril, da naj svojih otrok ne pošiljajo v Jugoslavijo, češ da tam vladajo ,,nejasne" razmere. Otroci, ki so mesec dni prebivali in uživali ob morju, danes tem pisunom odgovarjajo: tako se nam je dopadlo v Jugoslaviji, da bomo prihodnje leto spet šli tja!
lllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIKIIIIIIIIHIi;»Ml! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlIffllllllllllllllUlINHIIIIIIIlUllllllllllllltllllinillllllllllllllllll^	llllllllillllllllllllllllllllll
Mladinci in mladinke! Mladi volivci! Tudi mi bomo glasovali za
Demokratično fronto delovnega ljudstva
Mladinski dan 1949
(Nadaljevanje s 1. strani) spretno, da jih je bilo veselje gle-• dati.
Posebna senzacija letošnjega mladinskega dneva pa je bil nastop naših študentov v narodnih nošah, ki so nastopili z narodnimi plesi: gledalci so jih tudi pošteno nagradili z aplavdiranjem.
Na sporedu so bile tudi še druge fizkulturne točke, kakor nogometna tekma in druge. Med odmori pa je igrala šentjanška godba, svirali so šmihelski tamburaši, študentje pa so peli. Spet je zadonela vedno težko pričakovana, tolikokrat že peta in kljub temu vedno spet nova ,,Pesem o svobodi14.
Tudi letošnji mladinski dan- na Blatu pri Pliberku je pokazal, da smo vsi ena družina, ena enota, ki je ni mogoče razbiti, ker se zavedamo, da bomo tako dolgo tudi močni, dokler ostanemo združeni v naši narodni »družini. Mladina pa je pokazala, da
Narodni plesi
•se noge zadovoljiti z doseženimi uspehi, priboriti si hoče še večje in lepše.
Z mladinskega dneva smo poslali pozdravno pismo Centralnemu komiteju Ljudske mladine Slovenije, v katerem je rečeno:
Z našega mladinskega dneva na Blatu pri Pliberku pošiljamo Vam in preko Vas vsej bratski slovenski
in jugoslovanski mladini borbene tovariške pozdrave.
Kljub vsem krivicam in kljub zadnji kupčiji v Parizu, kjer je postal del slovenskega naroda na Koroškem žrtev brezvestnih trgovcev, danes ponovno dokazujemo, da smo Slovenci tu in da ostanemo. Naslanjajoč se na tradicije narodnoosvobodilne borbe bomo odbijali vse napade in poizkuse proti slovenskemu
življu na Koroškem in ohranili duh naših partizanov z borbo za obstoj naših narodnih, kulturnih in gospodarskih pravic.
Vemo, da so vsi proti nam — domača gosposka preko avstrijske in zapadne reakcije zaključivši pri kom-informovskih lažnikih. Vendar vemo, da je pravica samo ena in da je na naša strani.
Naši študentje so zborovali
Dne 20. t. 1. so se naši študentje zbrali na sestanku, ki ga je sklicala Slovenska prosvetna zveza, da se konkretno pomenijo o nalogah, ki stoje pred slovenskimi dijaki. Tako je tudi poudaril tajnik SPŽ tov. Ton-če šlaper, ki je sestanek otvoril.
Nato je tov. Šime j Janah govoril o vprašanju današnjega študija in o izbiri bodočih poklicov. Predvsem se je dotaknil vprašanja današnjega učiteljskega kadra na Koroškem in poudaril, da ni v interesu sedanjih učiteljev, da bi pravilno poučevali našo slovensko mladino. Ne obvladajo slovenskega jezika in nočejo poučevati v naprednem in narodnem dulm. Zalo pa mora na njih mesta priti napredna slovenska inteligenca, ki bo izšla iz našega naroda na Koroškem.
Dotaknil se je tudi nalog našega študenta v počitnicah, ki mora biti
MLADINSKI IZLET NA PECO
V poletni vročini, ko pripeka sonce in čelu kipi, nas vabijo planine v sinje vedre višave. .Tako je tudi naša mladina, gradilci prosvetnega doma v žitari vesi in pomagači pri novi zgraditvi upepeljenih poslopij pri Koleniku v šmarjeti, ki so se ji pridružili tudi še drugi, sklenila, da napravi izlet na Peco. Turizem je lep, koristen in zdrav šport. Dne 25.
julija smo se mladinci iz Žitare vesi
zbrali pri Cmeru, kjer so naši štu-dentje takoj nastopili s petjem in prizori. Na mali smo se razgibali v živahno mladostno razpoloženje in življenje. V takem razpoloženju smo nadaljevali pot na goro. Med vriski in šaljivimi domisleki so kaj kmalu minile urice in že smo bili na vrlin naše starodavne sive Pece, nepre-
tista gonilna sila na vasi, s katero bomo v bodoče dosegli še boljše uspehe. Z dosego tega cilja pa je ne-obbodno potrebna povezava med študenti, ki študirajo v Jugoslaviji, in tistimi, ki se šolajo v Avstriji.
V imenu študentov v avstrijskih šolah je povzel besedo tov. Tone Wutte, ki je poudaril, da se mora vsa mladina na Koroškem združiti v borbi za obstanek slovenskega življa na Koroškem, v borbi za obstoj slovenskega kmeta, v borbi za materinski jezik.
Med diskusijo, ki se je razvila po referatih so študenti na drobno razpravljali o perečih vprašanjih, nato pa so med drugimi sklenili, da si bodo med šolskim letom redno dopisovali in se skupno pripravljali na delo, s katerim se bodo v počitnicah vključili v borbo in delo našega ljudstva.
makij ivi trdnjavi kralja Matjaža. Na Peci so nas že čakali mladinci iz Pliberškega okraja, zbralo se nas je kakih 60 mladincev. Lahko si mislite, kako živahno življenje je nastalo. Vrstili so se vriski, petje, smeh, šala in poleg tega smo uživali prekrasen razgled po naših dolinah in vaseh, ki so se razprostirale pod nami, zrli smo vrbove sosednih gorskih velikanov io občudovali čarobnost slikovitega planinskega sveta. Zares, planine sončne, ve moj raj!
Ko smo se drugega dne vračali, smo se ustavili pri šoštarju v Globasnici. Prav nič utrujeni smo naredili takoj kratek miting, kjer smo se za nekaj časa prav dobro imeli. Posrečeni in prijetni izlet je bil za nami in mladinci so se vrnili.
Št. Janž v Rožu. Nogometna skupina SFD „Borba“ je 28. avgusta igrala proti Atus-u z Bistrice v Božu, torej prvikrat proti avstrijski mladini. Po hudi borbi je Atus premagal našo skupino 2 :1, kar tudi ni čudno, če upoštevamo, da naši nogometaši že dalj časa niso mogli vaditi in to vsled pomanjkanja primernega igrišča. Kljub temu pa vidimo, da bo naša nogometna skupina resen nasprotnik za vse nogometaše slovenskih fizkulturnih društev.
Zdaj smo se oprijeli tudi še drugega dela in bomo na prihodnji večji prireditvi nastopili s folkloro.
Loga ves. Naš tovariš Stanko zdaj pridno zbira člane za tukajšnji ml.
Konjske dirke
pevski zbor, ki bo kmalu pričel z rednimi vajami. Stanko je znan že kot vodja študentovskega pevskega zbora in lahko pričakujemo, da bo tudi z domačim zborom žel dobre uspehe. Kakor smo se izkazali kot dobri fizkulturniki, tako hočemo tudi na področju petja pokazati, da se z marljivim delom in požrtvovalnim trudom da mnogo doseči.
Slovenska fizkulturna zveza je imela svoj ustanovni občni zbor
V nedeljo, dne 19. junija 1949 so se delegati in najboljši fizkulturniki Slovenske Koroške zbrali na ustanovnem občnem zboru Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu. Prišli so zastopniki vseh že obstoječih slovenskih fizkulturnih društev, navzoči pa so bili tudi zastopniki vasi, kjer bodo šele ustanovili nova fizkulturna ■društva. Vsi so prišli, da se pogovorijo o vrhovni organizaciji slovenskih fizkulturnikov na Koroškem in da iz svoje srede izvolijo najboljše tovariše in tovarišice, ki bodo kot odborniki Slovenske fizkulturne zveze delali in skrbeli za širitev in krepitev fizkulturnega udejstvovanja med našo mladino in koroškimi Slovenci.
Tovariš Kori je otvoril občni zbor in v kratkih besedah poudaril pomen fizkullure. Med drugim je ugotovil, da je prvič v zgodovini koroških Slovencev, da smo po zadnji vojni sploh pričeli govoriti o fizkulturi. še več, danes že lahko rečemo, da ji misel o fizkulturi med našo mladino padla na plodna tla. Danes že lahko govorimo o uspehih, ki smo jih dosegli na področju fizkullure. Pa čeprav
uspehi še niso veliki, že opažamo, da je med našo mladino mnogo zanimanja za vsakovrstni šport. To dejstvo nas prepričuje, da bomo tudi v bodoče uspešno delovali in dosegali vedno večje uspehe, že lanskoletni mladinski dan, ko smo prvič nastopili z masovnimi igrami, je pokazal, da smo zmožni napraviti nekaj velikega. Vaje za fizkulturni nastop na letošnjem mladinskem dnevu, ki jih imamo na vseh krajih Slovenske Koroške in ki se jih naša mladina udeležuje v velikem številu, pa nam povejo, da bo letošnji mladinski dan še večji uspeli našega fizkulturnega dela. S požrtvovalnim delom in vztrajno borbo smo dosegli, da danes tudi že javno lahko nastopamo; to dokazuje nogometna tekma mladine iz Roža in Podjune. V kratki dobi našega delovanja pa nam je tudi uspelo, da danes deluje in je uradno priznanih že 9 Slovenskih fizkulturnih društev. Zavedati se moramo, da je namen Slovenske fizkulturne zveze ta, da mladino vzgaja k skupnosti in tovarištvu in da k delu pritegne čiiu širše množice. Naša naloga za to je, da vso delovno mladino vzgajamo v
novega in naprednega človeka in da slehernemu našemu fnladincu prikažemo novi čas v pravi luči. Prepričati ga moramo, da je fizkultura potrebna za vsakega mladinca in vsako mladinko, tako za kmečko, kakor tudi za delavsko in študentsko mladino.
Po kratki toda živahni diskusiji je tovariš Rado prečital pravila Slovenske fizkulturne zveze in jih dal na glasovanje; vsi navzoči so jih soglasno sprejeli. Nato so delegati na podlagi pravil sklepali tudi o vseh drugih vprašanjih, med drugimi je občni zbor sprejel v Slovensko fizkul-turno zvezo vseh devet že obstoječih in uradno priznanih Slovenskih fiz-
„... jezdili so svoje „konjič-ke“, da je bilo veselje . . .“
kulturnih društev. Sprejeta so bila naslednja društva: SFD ,,Tabor" v Št. Jakobu v Rožu, SFD ,,Borec" v Ločah, SFD ,,Slavica" v Logi vesi, SFD „Partizan" v Kapli ob Dravi, SFD ,,Borba" v št. Janžu v Rožu, SFD ,,Planica" v Dobrli vesi, SFD ,,Triglav" v št. Vidu v Podjuni, SFD ,,Mladost" v Pliberku in SFD „Triglav" v Kotmari vesi. Glavna točka zbora pa so bile volitve odbora, vodstva, ki bo vodil Slovensko fizkul-turno zvezo po poti vztrajnega in po-
žrtvovalnega dela. Iz svoje srede so mladinci in mladinke zbrali najboljše tovariše in tovarišice znane in požrtvovalne fizkulturnike in jih izvolili v odbor Slovenske fizkulturne zveze. Za dobo enega leta so izvoljeni člani odbora prevzeli vodstvo naše vrhovne fizkulturne organizacije in se obvezali, da bodo zastavili vse svoje sile, za dvig fizkulturnega po-kreta med koroškimi Slovenci, v prvi vrsti pa med mladino Slovenske Koroške.
Tovariš Franček je nato govoril o nalogah naše fizkulturne organizacije ter poudaril, da bo Slovenska fizkulturna zveza nudila vso pomoč slovenskim fizkulturnim društvom na terenu in skrbela za utrditev fizkullure na Slovenskem Koroškem. V diskusiji smo se pogovarjali o podrobnem delu SFZ, o načinih udejstvovanja, o tekmah, ki jih bomo organizirali v okviru društev in Zveze ter o vseh vprašanjih, ki zadevajo novo šele ustanovljeno fizkulturno organizacijo. Prav iz diskusije je bilo razvidno, da je med našo mladino ogromno zanimanja za vsestransko udejstvovanje na fizkulturnem področju.
Novo izvoljeni predsednik Slovenske fizkulturne zveze tov. Kori se je v imenu izvoljenega odbora zahvalil za zaupanje, ki so ga delegati izkazali tovarišem, izvoljenim v odbor SFZ, ter z zagotovilom, da bo vodstvo SFZ zastavilo vse svoje mlade sile za uspešno delo, zaključit prvi občni zbor Slovenske fizkulturne zveze.
MIL AD> A B€©I^©$I}€A* $
Pionirji ne bodo pozabili bivanja v FLRJ
Ko so se na dan odhoda zbrali naši pionirji na kolodvorih, da se odpeljejo v Jugoslavijo, je vsakemu posebej žarel obraz -— kaj bo, kaj bo videl itd. Nobeden se ni težko ločil od svojcev, saj se je vsak veselil, da gre v Jugoslavijo, da gre na morje. V vlaku so se že spoznali in postali najboljši tovariši. To je bil živžav! Ko smo se peljali skozi predor pri Podroščici, sploh ni bilo mogoče enega ali drugega priklicati -— niti svojega glasu nisi čul, takšno razpoloženje, vpitje, petje, se je mešalo, ko so se peljali skozi tako dolgo temno luknjo. Na Jesenicah že so nas pozdravili pionirji z zastavo in rožami. Vsak se je čutil kot doma. Naši pionirji so ene spraševali: ,,Ali tukaj govorijo samo slovenski?“ Da, samo slovenski! Zakaj pa moramo pri nas v šolah govoriti nemški, zakaj pri nas ne govorijo prav vsi slovenski? Razna vprašanja, začudenja. V času, ko smo čakali na nadaljnjo pot, so nas pionirji in AFŽ iz Jesenic peljali v bližnji lokal, kjer smo se okrepčali z dobro malico in malinovcem. Peljali smo se naprej do Ljubljane — tudi tam nismo imeli dosti časa — prav tako so nas že čakale žene z malico.
Zvedeli smo, da se bomo vozili celo noč. Na postaji so že prišli tudi vodiči, zdravnik, fizkulturnik, kuharice in drugo osebje, da si bomo kolonijo uredili čim bolj ugodno in lepo, da se bo vsak počutil kot doma. Vožnja je bila sicer precej naporna, vendar nihče ni dosti spal, celo noč so pionirji prepevali — le tu pa tam je kateri dremal in sanjal o morju, o čolničku, s katerim se ho vozil, in o raznih drugih lepih stvareh, ki ga čakajo.
Naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v Pulo. Ves trud, zaspanec in vsa izmučenost so izginili in iz vseh grl je kriknilo: morje, morje! Vsak je hotel biti prvi pri morju. Velike in manjše ladje so bile v pristanišču in vse to je bilo popolnoma novo za naše male koloniste. Pionirji iz Pule so prišli z zastavo in rožami, pozdravili so nas in nam želeli, da bi se v njihovi sredi v Istri počutili prav dobro. — Poudarili so, da so si oni že priborili svobodo, da pa se hočejo oni z nami boriti, da bo tudi Slov. Koroška svobodna in srečna.
Kamijoni so nas zapeljali v mlado jutro prelepe Istre — proti Ba-rijoli, kjer bomo ostali. Tam sta navdušenje in razigranost dosegla višek. Vinogradi, sadovi južnih dežel, prekrasen kraški teren, za naše male popolnoma nekaj novega — brez visokih hribov, brez skalnatih gor, ves drugačen svet se nam je odprl, ko smo se pripeljali v kolonijo. Skozi drevored visokih borov smo se pripeljali na dvorišče. Majhen borov gozdič — stavbe — dolge mize in stoli na prostem, kjer bomo ob lepem vremenu jedli. Prekrasen razgled na odprto morje, kakor daleč sega pogled, samo morje, voda, ki ji ni konca in ne kraja. To je šele pravo morje — oh, oj, in vse vprek so se čudili — ladje, ladje — uh tam poglejte, tovarišica, kako velika ladja! In vsula so se spet vprašanja: tam pelje ladja, kaj vozi, kako je to, da lahko vozi po vodi. Naš najmlajši Herman pa me prosi, da bi šla do one ,,kište“, ki tam stoji in mi s prstom kaže na ladjo — kako smo se smejali. Kar sam je šel dol k morju in hotel priti do tiste kište, toda ta gladina ni trda, čevelj je bil tudi že moker — ah, se je začudil! Ne gre — in kar prvi je preizkusil
—	morje! Začudenja ni hotelo biti konec. Ko je na mizah bil pripravljen dober zajtrk, se kar niso mogli ločiti od morja. Ta velikanska gladina, ta krasota! Te krasote so v stari Jugoslaviji uživali samo bogataši
—	danes pa je ljudska oblast omogočila vsakemu delovnemu človeku, da se naužije — ravno tako tudi naj-mlajši, posebno pa še pionirji, ki so potrebni razvedrila in zdravja.
4,MIL AP A BC©^©5BC A
Kmalu smo si uredili in se vživeli. Zjutraj ob 7. uri so že pokonci — jutranja fizkultura je vsakega, ki je mogoče še zdehal, docela predramila. Po jutranjem zboru in zajtrku so bile igre. Popoldne smo se šli kopat, kar je bilo za naše pionirje največje veselje. Obilno in dobro kosilo jim je teknilo, kajti bivanje ob morju napravi človeka lačnega. Po kosilu počitek. — To jim kar ni šlo v glavo in v začetku tudi niso spali vsi, — čez nekaj dni pa so se že privadili. Popoldne spet kopanje in tako je bilo dan za dnem.
Imeli pa smo tudi posebne doživljaje. Seznanili smo se s tamkajšnjim ljudstvom — večina so ribiči in vsak je veliko zanimivega pripo-
Katero drevo živi najdalje? Drevo sekvoja uživa sloves, da je najodpor-nejše in zato živi najdalje. Največji primerki tega drevesa dosegajo višino 100 m, a deblo meri povprečno do 12 m. Starost največjih sekvoj se ceni na 1500 let, a v kaliforniških državnih nasadih rastejo sekvoje, ki so stare sodeč po letnih obročih, preko 4000 let.
To drevo je zelo visoko in se šele na vrhu razširi v mogočno krono, ki je vse leto zelena. Raste v južnih deželah, najdemo jo pa tudi okoli Rene in v zapadnih državah. Nihče pa ne more točno ugotoviti, kako dolgo more sekvoja živeti, ker do danes še nobena ni propadla od starosti, bolezni ali mrčesa.
Kdaj se je sladkor pojavil v Evropi? Evropski narodi do križarskih vojn niso poznali sladkorja. Sicer se je za Aleksandra Velikega zvedelo tudi v Evropi, da v daljnji Indiji delajo ,,med“ tudi brez čebel — a pri tem je ostalo naprej niso poizvedovali.
Po razpadu rimskega cesarstva so Perzijanci in Arabci razširili kulturo sladkornega trsa po vsem tedaj znanem svetu. Največ zaslug so si prido-
vedoval, predvsem o morju, o ribjem lovu in o drugih zanimivih stvareh. Pripovedovali so nam o borbi primorskega in istrskega ljudstva. Na vasi je spomenik padlim borcem
—	tja smo položili venec, ki so ga deklice spletle, v znak ljubezni in hvaležnosti onim, ki so dali svoja življenja za svobodo istrskega naroda. Ob tej priložnosti nam je govoril tudi predsednik vaškega odbora OF, ki je poudaril, da se tudi istrsko ljudstvo bori za Slov. Koroško in da tudi oni najostreje protestirajo proti krivičnim sklepom štirih velesil v Parizu. Skupno smo zapeli ž&-lostinko ,,Kot žrtve ste padli . . .“
Taborna ognja smo imeli kar dva
—	to je bilo spet nekaj novega —
bili Arabci, ki so ga prinesli preko Egipta čez vso severno Afriko v južno gpanijo in na Sicilijo.
Najprej so uporabljali sladkor kakor zdravilo, gele pozneje je prevzel mesto dragocene poslastice na dvorih vladarjev in velikašev. V sredini 16.stoletja je kraljica Elizabeta na Angleškem uporabljala sladkor v kuhinji, ki pa je bil tiste čase še silno drag. Livra sladkorja, t. j. okoli 450 g, je takrat stala četrtino teleta.
Kmalu pa je zavzel važno mesto v trgovini. Iz Orienta, kjer ga pridobivajo, ga uvažajo v zahodne kraje, a Benetke trgujejo z njim In oskrbujejo vso Evropo s tem važnim predmetom. Orient propade kot glavni pridobiaelj sladkorja, njegovo mesto prevzame Pirenejski polotok.
Krištof Kolumb je prenesel sladkorni trs na Kubo, Haiti, Jamajko in druge važne otoke. Tam se je gojitev te važne rastline razširila z neverjetno brzino ter prekosila vse druge dežele. To vlogo so Veliki Antili obdržali še dolgo časa ter ostali glavni sladkorni pridobitelji in oskrbovalci za vse evropske in druge dežele.
celo popoldne so večji pionirji pripravljali dračje, in ob mraku se je zbrala vsa kolonija, staro in mlado iz vasi. Zagorel je ogenj in naši pionirji so nastopili z raznimi pevskimi točkami in plesi ter recitacijami. Lepo so se naučili, to je bil znak, da so vsi bili zelo zadovoljni. Tudi prireditve smo imeli, gledalcem je posebno ugajalo ,,jodlanje“, s katerim sta nastopili dve avstrijski deklici. Obiskali so nas tudi vojaki iz Pule. To je bilo spet nekaj posebnega — oficirji in vojaki so se pomešali med najmanjše in skupno plesali kolo. Oficir, ki je imel nagovor, je dejal, da tako jasni in svetli cilji, kot jih ima danes Titova Jugoslavija, nikdar ne bodo propadli, tudi pod najbolj nesramnimi lažmi informbiroja ne. Obiskale so nas tudi članice AFŽ iz Pule, žene in pionirji iz okolice Pule, beograjski in zagrebški pionirji iz Medulina, ki so bili v sosednji koloniji, so nas razveselili s svojim obiskom. Naši pionirji so nastopili tudi z nogometom — tekmovali so s pionirji iz vasi — prava borba se je vnela in se končala 2 : 1 za Banjol-čane.
Avstrijski otroci in tudi spremljevalka Avstrijka so se zelo dobro počutili — bili so popolnoma domači in 'niti najmanj se niso počutili zapostavljene, čeprav jim je pred odhodom zatrjeval neki funkcionar KPA, da se ne bodo mogli pokazati kot Avstrijce.
Čas je tako hitro potekel in napočil je dan odhoda. Poslovili smo se od vseh domačinov, ki so se zadnji večer zbrali v zelo velikem številu — pravo bratstvo je bilo ves čas med nami, tako da je bil slovo težak, vsi bi hoteli še ostati. Velik parnik nas je prepeljal iz Pule do Reke. Vožnja je bila prekrasna. Morje je bilo precej razburkano, tako, da je bila vožnja še bolj zanimiva. V Ljubljani smo se zadržali še nekaj dni, kjer smo si ogledali pionirsko progo, nebotičnik in drugo, kar je nage pionirje prav posebno zanimalo.
Spomini na Jadransko morje in Jugoslavijo bodo ostali vsem našim malim neizbrisni. Videli smo, da tam ljudstvo dela, gradi lepšo bodočnost vsemu delovnemu ljudstvu. Vse klevete, ki padajo na Titovo Jugoslavijo, so neupravičene in laž, narodi Jugoslavije bodo s svojim delom v petletki dokazali, da z vsemi silami gradijo socializem.
Videli smo, da so vsi narodi Jugoslavije v času, ko so veliki štirje v Parizu prodali koroške Slovence, z nami in da nihče, tudi najbolj navaden delavec v Istri in sleherni ribič ob Jadranskem morju, ne prizna tega sklepa. Povsod so nam obljubili in zatrjevali, da se bodo z nami borili tako dolgo, da bo tudi vprašanje naše zemlje pravično rešeno.
Uganka
(SLZ^AiSTT
Postavi gornje črke v pravilni vrstni red in dobil boš znan izrek.
Rešitev križanke „Letalo“
Vodoravno >2 sod, 5 trup, 9 urar,. 11 ogel, 14 Sava, 18 poplah, 20 vnema, 21 enajst, 23 sv., 24 Jozej, 25 izbor, 26 ea, 27 ain, 29 kdo, 30 sto, 32 ono, 34 naj, 37 Belgija.
Navpično: 1 ar, 2 srnjak, 3 domino, 4 te, 5 TPS, 6 rov, 7 up, 8 pb, 9 uho, 10 ave, 12 gaz, 13 Leo, 14 sa, 15 aj, 16 vse, 17 ata, 19 nj, 22 nr, 28 idijot, 30 sol, 31 oni, 32 Ob, 33 ne, 35 aj, 36 JA.
lllllllllllllllllllfllllllllllll.illllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
SLIKE BREZ BESED
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM