Kmečka trgovina Ukrepi proti šušmarjem in mešetarjem Izredno mnogo šušmarstva se opaža v vsem prometu z živino, saj je n. pr. v okrajih Maribor levi in desni breg, kjer je trgovina z živino žlvahna, samo en trgovec z živino in en trgovec S svinjami. So pa tudi okraji, v katerih sploh ni upravičenih trgovcev te stroke. Zato pa ni nič manj živinskih mešetarjev, ki so pač sejmekim nadzornim organom znani, pa nemoteno pbiskujejo aejme in sklepajo kupčije. Zelo se kršijo tudi določbe o prevažanju živine na sejme. Izdajajo se nepravilni živinski potnl listi, predvsem se živali oznafiujejo kot domače reje, čeprav niso, pa tudi vozila, s katerimi ae živali dovažajo, se pogosto natrpajo tako da ae živali mučijo in s tem kršijo predpisi o trpinčenju živali. Posledica nerednosti je, da se v tej trgovaki atroki povzroča gospodarska škoda Interesentom na obeh atraneh, ki je ni treba še pojaanjevati. Na vae te in druge nerednosti je postala pozorna tudi kr. banska uprava, ki je po zaslišanju veterinarskega odseka in zbornice odredila ter izdala vsem okrajnim nadelstvom in mestnim poglavarstvom dne 20. junija sledeče: »Vsi sejmaki upravičenci morajo paziti, da ne smejo pripuščati k sejmarenju nikogar, ki nima pooblastila za trgovanjo z živino ali ki ni vzredil živali v lastnem gospodarstvu. Razen tega Bo tržni nadzorni organi dolžni naznaniti pristojnemu obrtnemu oblastvu vsakogar, o katerem bi dognali, da na sejmu neupravičeno prekupčuje z živino bodisi zase bodiai kot mešetar po naročilu drugega trgovca. Sejmaki nadzorni organi naj naznanijo tudi nepravilnosti, ki bi jih orpazili na živinskih potnih listih ali pri nakladanju živine na vozila, pristojnemu okrajnemu načelatvu, oziroma mestnemu poglavarstvu zaradi nadaljnjih ukrepov. Posebej se okrajnim veterinarjem naroča, da na živinskih sejmiščih skrbe, da ae odrede posebni prostori za sejmarenje s avinjami, tako da bodo posamezne večje skupine živali kakor koli ločene med seboj (a pregrajo, živo mejo in podobno). Končno se okrajna načelstva opozarjajo, da mora vsak trgovec z živino izkazati, da ima trgovski hlev, ki ga je treba komisijsko odobriti.« Podpore za zgradbo sadnih sušilnic Sušenje aliv in drugega sadja se je vršilo do8lej v največji meri v preprostih domačih suailnicah in je tako posušeno sadje imelo alabo kakovost. Zaradi tega ae je začela od strani kmetijskega miniatratva in drugih zainteresiranih strokovnjakov in ustanov velika akcija za uvedbo boljšega načina sušenja sliv v modernih sušilnicah. Da bi se omogočilo to koristno delo, je kmetijski minister odobril zne8ek 900.000 din, ki se razdeli na posamezne banske uprave v svrho podpor za zgraditev modernih sadnih aušilnic sisterna dr. StojkoviC, velikega in malega tlpa, in sistema Glavinič ali drugega tipa. Nasa dravska banovina je dobila od gornjega zneska 72.000 din. Podporo iz tega zneska bo kr. banska uprava dala onim sadjarjem, ki imajo na svojem zemljišču večje število sadnih dreves, a zaradi slabega gmotnega stanja ne morejo iz lastnih sredstev zgraditi sušilnic. Za vsako posamezno Stojkovičevo sušilnlco velikega tipa znaša podpora največ 4000 din, za Glaviničevo ali Stojkovičevo aušilnico malega tipa največ 1500 din, za vse ostale tipe sušilnic pa najveC tretjino resničnih stroškov za njeno zgraditev, oziroma nabavo. Banska uprava bo pri podeljevanju podpor za zgraditev sušilnic predpisala takšne pogoje in organizirala takšen način nadzorstva, da bo vsaka zloraba aprejete podpore nemogoča. Gospodarske zanimivosti Italijanl žele kupiti od nas več lesa. Italija nam sporoča, da želi v juliju ali vaaj v avgustu trgovskih razgovorov za nakup blaga pri naa. Predvsem hoče Italija kupiti še enkrat več lesa, kot ga je doslej. V prvem polletju letošnjega leta so namreč kupili Italijani pri nas leaa za 60 milijonov lir, sedaj pa predlagajo, da bi ameli v vaakem polletju nakupiti pri nas lesa za 120 milijonov lir. V Italiji namreč radi živahne gradbene delavnosti primanjkuje predvsem gr. .dbenega lesa, poaebno, ker tega lesa ne dobe več iz bivše Avstrije. Gradbeni les bi mogli Italijani kupiti razen pri naa edino še od Rusov, kar jim pa radi politike ne gre preveC v račun. V poJitiki v laseh, drugače pa kupčija. Znano je, kako ao si politično v laseli Angleži in Nemci. Delajo pa drugaCe nemški in angleški industrijci, ki ae aedaj pogovarjajo, kako se bodo okoristili z tndustrijo bivše Ceškoslovaške. Tudi Francija je z Nemčijo sklenila novo trgovinsko pogodbo do 23. junija 1940. Japonci pa bodo po novem trgovskem sporazumu od Francozov kupili za 20 milijonov jenov več kot pa doslej. štednja z železom v Italiji. V Italiji je z novo odredbo prepovedano rabiti železo in bodečo žico za ograje. Ograje se smejo delati le iz lesa, betona, kamenja itd. Kupčija na čez je aedaj prepovedana pri kupčevanju z živino tudi na ozemlju bivše Avstrije, kot je bila prej že v stari Nemčiji. Ne bilo bi napačno tudi pri nas kaj sličnega. češka trdoživost se lepo vidi pri češki industriji avtomobilov, ki izpodriva Nemce celo v Nemčiji sami, ohranila si je pa tudi ves drugi zunanji trg. Cene goveje živine Voli. Maribor debeli 4—5.25 din, poldebeli 4.30 din, plemenski 4.25—5.75 din, Celje 4.50—5.50 din, Krško 4-^.50 din, Litija 4.75—5.25 din, črnomelj 5—5.50 din kg žive teže. Krave. Maribor klavne 4.30 din, plemenake 4.50 din, klobasarice 3 din, molzne 5.25 din, breje 4.50 din, Celje 3.50—4.50 din, Krško 3—4 din, Litija 3*50—4.50 din, Crnomelj 4.25—4.50 din kg žive teže. Telice. Maribor 5—5.50 din, Celje isto, Krško 4 din, Litija 4.50—5 din, Cmomelj 4.50—4.75 din kilogram žive teže. Teieta. Maribor 5-^6 din, Celje 5.50—6 din, Krško 5—5.50 din, Litija isto, Črnomelj 5.50 do 6 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribon 5—6 tednov stare 80 do 100 din komad, 7—9 ,tednov 110—120 din, 3—4 mesece 180—240 din, 5—7 meaecev 300—450 din, kilogram žive teže 6—8 din; v Ptuju je stal 6—12 tednov atar pujsek 90—130 din, kg žive teže pa 6.50—7 din. Pršutarji. Maribor 9.50 din, Ptuj 7.50—8 din, Celje 7—8 din, Litija 8 din, Črnomelj 7 din. Debele svinje (špeharji). Maribor 7 din, Celje 8—9 din, Krsko 8 din, Crnomelj 8 din. Vino Gomje Haloze (Studenice). BoljSe namizno vino ae je v zadnjem času prodajalo po 4 do 4.50 din liter, postavljeno na postajo v Poljčane. Okolica Krškega. Navadno namizno vino 4 do 4.50 din liter, sortirano 5 din liter. Litijski okraj. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3—5 din liter. Okraj Crnomelj. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din liter, finejše sortirano 5 din. Tržne cene Meso. Govedina 8—10 din, reberca 10—12 din, avinjsko meao 13—14 din, slanina 13—14 din, svinjaka mast 17—18 din, ribe: klini 9—10 din, belice 8 din, morake ribe 10—18 din zajec 13 do 14 din kg. Kože. Maribor goveje 9.25 din, telečje 15 din, svinjske 6 din kg, v Celju pa goveje 10 din, telečje 12 din, svinjske 6 din kg. Perutnina. Kokoš 20—30 din, piščanec 10 do 30 din, gos 20—30 din, raca 15—20 din, kozliŽ 50 din. Drva. Maribor 102 din, Krško 60 din, Litija 65 din kubični meter. Mlečni izdelki. Mleko 1.50—2 din liter, surovo maslo 24 din, čajno maslo 30 din, domafii sir 10 din kg. Liter smetane 8—10 din. Krma. Maribor seno 52 din q, slama 40 din q, Krško aeno 70 din q, slama 25 din q. Sadje. Jabolka 10 din, hruške 8—10 din, češnje 3—8 din, marelice 8—12 din, breskve 8 do 14 din, jagode 8—10 din kg. Liter jagod 7.50 do 10 din, ribeza 2—2.50 din, malin 7.50 din, borovnic 1.50—2.50 din, češenj 1.50—4 din. Zelenjava. Glava zelja 1—3 din, kumarca 1.50 do 5 din, zelena paprika 1.50 din, karfijola 7 din, ohrovt 1—3 din, buča 1—5 din, por 1 din; kg paradižnikov 12—14 dtn, špargljev 10 din, fižola v stročju 5—10 din, graha v stročju 2—3 din, liter luščenega graha pa 3.75—6.25 din. Sejmi Dne 17. julija živinski in kramarski: Muta, Verače (sv. Filip), šdavnica — 18. julija tržnl dan s svinjami: Dol. Lendava; svinjski: Ormoz; živinski: Ptuj; živinski in kramarski: Velenje, Zabukovje nad Sevnico — 19. julija svinjaki: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski: Marija Gradec, Laško — 20. julija tržni dan s avinjami: Turnišfie; živinski in kramaraki: Bogojina, Loka pri žuamu, Vitanje — 21. julija svinjski: Marlborf živinski in kramarski: štrigova -— 22, julija avinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Slivnica pri Celju. Denar Tuji denar s pribitkom je vreden: angleškl funt 258 din, ameriški dolar 54.80 din, nemška marka 14.30 din, madžaraki pengo 8.60 din, turška papirnata lira 34 din, francoski frank 1.46 din, italijanska lira 2.28 din, bolgarski lev 46 p, romunski lev 30 par, češka krona 1.50 din, poljski zlot 8.30 din, španska pezeta 2 din, Sviearski frank 12.42 din, skandinavske krone (Danska, švedska, Norveška) od 11.20 do 13 din.