Občan Glasilo Občine Destrnik Cena: 0,60 € 26. november 2014 Številka: 10 (191) Leto XIX Pisani svet Urbančanov Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Nina Zorman Govor župana na konstitutivni seji Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman, Nada Zupanič in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Lektorica: Bojana Kolenko Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. 2 Spoštovani svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Destrnik, predsednik občinske volilne komisije, direktorica občinske uprave in sodelavci, predstavniki medijev. Pozdravljeni tudi vsi ostali, ki spremljate sejo. Lokalne volitve so za nami. Občanke in občani so izbrali župana ter enajst svetnic in svetnikov, ki bodo, ki bomo usmerjali življenje in razvoj občine v naslednjih štirih letih. Izvolili so nas zato, ker smo kot kandidati v svoje programe zapisali njihovim pričakovanjem najbližje cilje. In zato, ker nam zaupajo. Na nas je odgovornost, da to zaupanje upravičimo, da namesto besed začno govoriti dejanja. Prepričan sem, da sta poleg resnega in trdega dela le načelnost ter poštenost v odnosu do volivk in volivcev tisto, kar se obrestuje na dolgi rok. Ob letošnjih volitvah si je o kampanji vsak posameznik ustvaril svojo sliko, vendar rezultat volitev daje upanje, da bomo vsi sposobni sodelovati; ob zadostni meri politične kulture in ob spodobnem konstruktivnem dialogu. Pomembna je vsebina dela, pomembno je, da ima izvoljeni široko podporo, da povezuje, združuje. Ne gre več le za delitev zaradi delitve, da smo sposobni približevanja, iskanja skupnih točk v razmerah, s kakršnimi se soočamo danes. Skupno delo je v tako zahtevnih gospodarskih in socialnih pogojih še toliko bolj pomembno, nujno in neizbežno. Občanov ne zanimajo parcialni interesi posameznih političnih strank. Želijo si kakovostno življenje. Občina je tista, ki odloča o mnogočem, kar je neposredno povezano s kakovostjo bivanja in življenja občanov. Seveda pa širši okvir, življenjski standard posameznikov določajo dejavniki, na katere v občinah nimamo pravega vpliva. Vsi v tej dvorani se zavedamo svoje odgovornosti za prave, dobre odločitve v naslednjem mandatnem obdobju. Da pa se bomo lahko pravilno odločali in še pomembneje, da se bodo naše odločitve uresničile, da bodo lahko zaživele v praksi ter prinesle neko novo kvaliteto v naš prostor, v življenja naših občank in občanov, potrebujemo, tako kot do sedaj, strokovno in učinkovito delo občinske uprave. Vsi zaposleni v občinski upravi, v javnem podjetju in v zavodu so v službi občank in občanov, niso servis katere od političnih strank, čeprav smo člani občinskega sveta ter župan politično opredeljeni. Vem, da bomo skupaj znali zastaviti ambiciozne, a uresničljive cilje. S svojim delom moramo omogočiti in spodbujati opravljanje nalog, izvajanje strategij, udejanjanje vizij, uresničevanje načrtov ter doseganje ciljev. Pričakujem spremembe v načinu dela in komunikaciji med svetniki ter županom, med koalicijo in opozicijo. Veliko dela nas čaka na področju projektov infrastrukture, javnih in gospodarskih dejavnosti, ki se izvajajo ali so v pripravi, na področju črpanja sredstev EU, na področju družbenih dejavnostih, saj je treba pripraviti vse potrebno za spremembe, ki bodo prinesle učinke na področju učinkovitosti in gospodarnosti. Seveda pa si bom ob podpori svoje ekipe, sodelavcev in tudi vseh vas, članice in člani občinskega sveta, prizadeval, da bomo prav na vseh področjih slabše popravili in dobro (in tega je veliko) še izboljšali, da bomo na vseh področjih naredili korak naprej ter dosegli še večji kvalitativen napredek. Spoštovani, danes smo in sem uradno nastopili mandat. Vse vabim in pričakujem konstruktivno sodelovanje vseh članic in članov Občinskega sveta Občine Destrnik in tudi vseh drugih, ki so kakor koli politično ali civilnodružbeno angažirani. Prizadeval si bom, da bom k sodelovanju, k aktivnejši vlogi in soudeležbi pri odločanju v večji meri pritegnil mlade. Čestitam vsem vam, ki ste bili deležni tolikšne podpore volivk in volivcev, da ste postali ali ostali člani Občinskega sveta Občine Destrnik. Volivkam in volivcem pa se zahvaljujem za izkazano zaupanje. Ob izvolitvi sem bil vesel čestitk. Še toliko bolj pa ob čestitkah jasno izražene pripravljenosti za sodelovanje, pripravljenosti na pomoč pri doseganju zastavljenih ciljev. Zato vas tudi danes vse ponovno vabim: »Nadaljujmo skupaj.« HVALA. Nina Zorman Zadnja točka dnevnega reda je bila imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za nadaljnja štiri leta, sestavljali jo bodo Urša Zver (SDS), Silvester Horvat (SDS) in Ivan Zorec (SLS). Tadej Urbanija Ob mesecu požarne varnosti V sklopu meseca požarne varnosti je na kmetiji Matjašič v Levanjcih potekala požarna vaja. Organizirala jo je GZ Destrnik, ki skupaj z GZ Trnovska vasVitomarci vsako leto izmenično organizira tovrstne akcije. Takšno sodelovanje nima zgolj prijateljskega značaja, saj zvezi sodelujeta tudi ob resničnih požarih ali drugih naravnih nesrečah, zato je sodelovanje še toliko bolj smiselno in pomembno. Na tokratni vaji so gasilci prikazali gašenje navideznega požara v hlevu, reševanje poškodovanih zaradi zastrupitve s strupenimi plini in zaščito sosednjih objektov, ki bi jih morebitni požar lahko ogrožal. Demonstrirali so tudi vstop z izolirnim dihalnim aparatom in pri tem uporabili izpihovalec zraka, ki služi za prevetritev prizadetih prostorov. Vaja je potekala v sodelovanju z Regijskim centom za obveščanje (RECO) na Ptuju, od koder so sprožili alarm preko odzivnikov. Omenimo še, da se od novembra lani naši gasilci poleg »klasičnega« alarmiranja preko pozivnikov poslužujejo tudi alarmiranja preko sms-ov, ki se po besedah Branka Horvata, ki je v funkciji poveljnika GZ Destrnik vajo pripravil in jo tudi vodil, zelo dobro obnese. Vodji sektorjev I. in II. sta bila med vajo poveljnika društev v Desencih in na Destrniku Štefan Muraj in Andrej Zelenik. Na vaji je sodelovalo petinsedemdeset gasilcev iz društev Desenci, Destrnik, Biš in Vitomarci. Vaji, ki jo je komentiral Anton Žampa, je sledila analiza v prostorih gasilskega doma v Desencih. Tadej Urbanija Prvi ponedeljek v novembru je s prvo redno (konstitutivno) sejo nov štiriletni mandat začel Občinski svet Občine Destrnik. Prisotnih je bilo vseh 11 svetnic in svetnikov, ki so jim občani na lokalnih volitvah zaupali svetniške mandate. Prav tako je že drugič slovesno zaprisegel stari/novi župan Vladimir Vindiš. Sejo je glede na poslovnik občinskega sveta in statut Občine Destrnik vodila najstarejša izmed svetnikov Nada Zupanič. Najprej je zbranim predstavila dnevni red in potrdila prvo točko – navzočnost vseh novoizvoljenih članov občinskega sveta. Sledilo je poročilo predsednika občinske volilne komisije (OVK) o izidu volitev v občinski svet in za župana, ki ga je na kratko predstavil predsednik OVK Boris Bajec. V poročilu je med drugim povedal, da je bil v prvem krogu podan ugovor zaradi domnevnih nepravilnosti pri delu volilnih odborov. Občinska volilna komisija je ugovor obravnavala in na podlagi sklepa izdala odločbo, da je zavrnjen. Potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana je prevzela komisija v sestavi: Urša Zver (SDS), Silvester Horvat (SDS) in Ivan Zorec (SLS). Komisija je ugotovila, da noben mandat članov občinskega sveta ni sporen, prav tako ne mandat župana, zato so svetniki z izglasovanjem sklepa za mandatno obdobje 2014 do 2018 potrdili mandate vseh članov občinskega sveta, izvoljenih na lokalnih volitvah. Po potrditvi županskega mandata Vladimirju Vindišu mu je direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc po tradiciji izročila častno župansko verigo, ki simbolizira župansko čast in odgovornost. Župan Vindiš je v svojem nagovoru po slovesni zaprisegi povedal, da pri opravljanju svojega dela pričakuje spremembe v načinu dela in komunikaciji med svetniki ter županom, med koalicijo in opozicijo. »Veliko dela nas čaka na področju projektov infrastrukture, javnih in gospodarskih dejavnosti, ki se izvajajo ali so v pripravi, na področju črpanja sredstev EU, na področju družbenih dejavnostih, saj je potrebno pripraviti vse potrebno za spremembe, ki bodo prinesle učinke na področju učinkovitosti in gospodarnosti. Seveda pa si bom ob podpori svoje ekipe, sodelavcev in tudi vseh vas, članice in člani občinskega sveta, prizadeval, da bomo prav na vseh področjih slabše popravili in dobro (in tega je veliko!) še izboljšali, da bomo na vseh področjih naredili korak naprej ter dosegli še večji kvalitativni napredek,« je o predvidenih projektih v svojem štiriletnem mandatu povedal novoizvoljeni župan. Vindiš je po zaprisegi še dejal, da so jim občani zaupali mandate v želji, da jim tudi v prihodnje zagotovijo nadaljnji razvoj občine, ki bo omogočil kakovostno življenje. Vse to pa bodo po njegovem mnenju lahko dosegli le s konstruktivnim dialogom in sodelovanjem, s skupnim delom, spoštovanjem različnih mnenj in predlogov ter z iskanjem skupnih rešitev. Nina Zorman Nina Zorman Potrditev mandatov brez zapletov 3 Občinska uprava učinkovit javni servis za občane Za vas, občani, so naša vrata vedno odprta. Podajte svoje predloge, povejte nam o težavah, na katerem koli področju svojega življenja, pa naj se tiče lokalne skupnosti ali širše, skušali vam bomo pomagati ali usmeriti na določene institucije. Občina Destrnik je pripravila za vas, spoštovani občani, različne vloge in obrazce, s katerimi boste laže uveljavljali svoje pravice, ob tem privarčevali čas, denar in živce. Obrazce lahko dobite pri nas na Občini Destrnik, najdete pa jih tudi na spletni strani Občine Destrnik www.destrnik.si. Izpolnjen obrazec lahko oddate v sprejemni pisarni Občine Destrnik, po elektronski pošti obcina.destrnik@destrnik.si ali po pošti na naslov občine. Če boste imeli težave pri izpolnjevanju katerega izmed obrazcev, se lahko oglasite in z veseljem vam bomo pomagali. Po Zakonu o upravnih taksah (ZUT-UPB5, Uradni list RS, št. 106/2010) je določeno, da se za vloge plača upravna taksa. Pri nas lahko oddate naslednje vloge in obrazce: UPRAVNA VLOGA TAKSA GRADNJA, INFRASTRUKTURA, RABA ZEMLJIŠČ Vloga za izdajo potrdila o namenski rabi takse prosta zemljišča Vloga za izdajo lokacijske informacije 22,66 eur Vloga za izdajo projektnih pogojev takse prosta Vloga za izdajo soglasja k projektnim pogojem takse prosta Vloga za izdajo soglasja o strinjanju z nameravano gradnjo Vloga za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka Vloga za obročno odplačilo komunalnega prispevka Pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta Vloga za izdajo potrdila o izplačilu sredstev za posodabljanje kmetijskih gospodarstev in nakup kmetijske mehanizacije 4,54 eur 22,66 eur takse prosta takse prosta takse prosta Vloga za pridobitev dokazila o spremembi namembnosti zemljišča takse prosta CESTE, PROMET Vloga za izredni prevoz, zapora ceste zaradi prireditve Vloga za podboj ceste, gradnja objektov v varovalnem pasu ceste 6,35 eur 22,66 eur 10,78 eur PREDŠOLSKO VARSTVO, ŠOLA, IZOBRAŽEVANJE Vloga za dodelitev nagrad zlatim maturantom Vloga za dodelitev nagrad uspešnim študentom Vloga za uveljavitev pravice do znižanja plačila vrtca v času otrokove odsotnosti zaradi bolezni Vloga za uveljavitev pravice do denarne pomoči ob rojstvu otroka takse prosta takse prosta takse prosta takse prosta POKOPALIŠČE Vloga za postavitev oz. obnovo spominskega obeležja 4 takse prosta Vloga za izdajo dovoljenja za prekop posmrtnih ostankov takse prosta GOSTINSTVO, TURIZEM, PRIREDITVE Vloga za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata Vloga za izdajo podaljšanega obratovalnega časa – izredne priložnosti Vloga za izdajo potrdila o prijavi shoda oz. prireditve Vloga za izdajo soglasja lastnika oz. upravljalca prireditvenega prostora Vloga za prijavo uporabe zvočnih naprav na prireditvi Vloga za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom 22,66 eur 22,66 eur takse prosta takse prosta 4,54 eur 22,66 eur Vloga za najem Volkmerjevega doma kulture takse prosta Vloga za prijavo podatkov za jubilejno poroko takse prosta OGLAŠEVANJE IN PLAKATIRANJE Vloga za prijavo komunalne takse Izjava o odstranitvi nameščenih plakatov 22,66 eur takse prosta DRUGO Obrazec na najem termina v športni dvorani Destrnik takse prosta Izjava odpoved pritožbe takse prosta Občinska uprava Občine Destrnik takse prosta Vloga za izdajo potrdila o predkupni pravici Vloga za zaporo ceste zaradi izvajanja del Vloga za odpoved najema grobnega polja 4,54 eur Obvestilo uredništva Članke in oglase za 11. številko časopisa Občan oddajte do 5. DECEMBRA 2014 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo in o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubrilo Pisma bralcev oddajte elektronsko in lastnoročno podpisan izvod pisma pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje fotografij v izogib kršenja avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo S strategijo razvoja v občini Destrnik v obdobju 2014–2020 Prioritetna naloga župana, zaposlenih v občinski upravi in občinskega sveta je pridobivanje sredstev, ki jih razpisujejo ministrstva iz evropskih skladov, kot so: Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski strukturni sklad, Leader-LAS ... Za čim uspešnejše črpanje sredstev mora občinska uprava pripraviti projektne predloge in izdelati projekte, ki jih potem prijavlja na objavljene razpise. K sodelovanju vabimo tudi vas, spoštovani občani, pripravljeni smo prisluhniti vašim idejam in jih uvrstiti na listo ter jih pripraviti do te mere, da bodo odražali cilje, s katerimi bomo uresničevali vaše želje in potrebe, ter narediti čim več za blaginjo vseh. Za programsko obdobje 2014–2020 občinska uprava pripravlja naslednje predloge oziroma projekte: 1. S projektom Oživitev podeželja bo občina povezala turistične produkte, dediščino in subjekte z dodanimi novimi vsebinami ter tako ustvarila turistični produkt, ki bo zanimiv za trženje. V občini je še veliko ohranjenih eksponatov dediščine, ki se nahajajo pri posameznih občanih. Občina si že mnogo let prizadeva, da bi jih zbrala na enem mestu, zato bo izvedla projekt Muzej na prostem. S projektom Ureditev vaškega jedra bo poskrbljeno za rekonstrukcijo in dograditev infrastrukture za medgeneracijsko druženje. Ob zelo hitri in stalni rasti števila motornih vozil je potrebno čim več pozornosti nameniti boljši varnosti v prometu in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, zato bomo s projektom Kolesarsko omrežje omogočili občanom ter turistom za okolje najbolj sprejemljivo in prijazno mobilnost. komunikacija v prostor. V skrbi za naravo in okolje bo občina s projektom Energetsko učinkovita prenova javne razsvetljave zmanjšala svetlobno onesnaženje. V prvi fazi želi občina zamenjati sedanje svetilke z energetsko varčnimi in čim manj škodljivimi okolju. S projektom Izgradnja cestnega omrežja bomo poskrbeli za izgradnjo novih cestnih odsekov in tudi rekonstrukcijo obstoječih, s projektom Izgradnja pločnikov in javne razsvetljave bo poskrbljeno za varno hojo. 14. Osnovni namen projekta Izgradnja kanalizacijskega omrežja je zmanjšanje onesnaženih podtalij z odpadnimi komunalnimi vodami in posledično zmanjšanje onesnaženja virov pitne vode. 15. Na območjih brez javne kanalizacije bo občina občanom namenila nepovratna sredstva za Sofinanciranje malih čistilnih naprav. 16. Na pokopališču je potrebno dograditi vežico in zgraditi oporni zid ter ustrezne poti do grobov oziroma žarnih polj, kar je namen projekta Poslovilna vežica, žarna polja in podporni zid pri pokopališču. 17. Gradimo razvoj – ohranjamo zeleno dediščino občin Sp. Podravja je projekt, zasnovan po načelu skupnega nastopanja občin Sp. Podravja z neposrednimi investicijami v izboljšanje turistično-kulturne ponudbe. 18. Energetska rekonstrukcija javnih stavb je regionalni projekt, namenjen energetski rekonstrukciji stavb (stropov, fasad, oken …), ki so potrebne določenih ukrepov za znižanje stroškov porabe energije in stroškov vzdrževanja energetskih sistemov. Na območju zapuščenega glinokopa v Janežovcih je večje območje ribnikov. Tu bi bilo smiselno urediti Športno-rekreacijski center Terme Gaja, v katerem bodo potekale različne dejavnosti: športni ribolov, trim steze, sprehajalne poti, čolnarjenje, lokostrelstvo … 19. Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnjega Podravja je prav tako regionalni projekt, ki bo omogočil preskrbo prebivalcev s čisto vodo. Da bomo zadostili potrebam športnikov, predvsem nogometašev, da bodo prišli do nogometnih površin – igrišča s tribunami in sanitarno-garderobnimi ter klubskimi prostori, je potrebno zgraditi športno igrišče Drstelja. Glede na razvojne prioritete občine in pogoje za črpanje sredstev, bomo naštete projektne predloge seveda sproti dopolnjevali. S pridobljenimi sredstvi na razpisih bomo bistveno prispevali k dodatnemu dvigu kakovosti življenja na območju občine. Namen projekta Učilnica v naravi z učnimi potmi je seznanitev otrok, učencev in ostalih obiskovalcev s pridobivanjem neposrednih izkustev v naravi. Vabimo vas k sodelovanju. S projektom Pohodne poti po občini Destrnik bo poskrbljeno za rekreacijo, spoznavanje dediščine, občudovanje narave in spoznavanje lokalne ponudbe domačih izdelkov. Da bodo lokalni ponudniki pripravljeni na pripravo pestre izbire jedi in pijač iz domačega okolja, da bodo seznanjeni z možnostmi prodaje ter da bodo poznali zakonodajo, bo izveden projekt Izobraževanje lokalnega prebivalstva. Za razvoj gospodarstva in podjetništva bo izveden projekt Obrtno-poslovna cona. Glede na hiter tempo življenja, potrebujejo naši občani hiter in učinkovit dostop do informacij oziroma potrebujemo učinkovite komunikacije, kar bo omogočal projekt Širokopasovna Občinska uprava Občine Destrnik OBVESTILO KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DESTRNIK VABI NA ODVZEM KRVI, KI BO V TOREK, 23. 12. 2014, OD 7.00 – 11.00 V BOLNIŠNICI PTUJ. PRIJAZNO VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU. Odbor KORK Destrnik 5 Tadej Urbanija Ideja ekovasi vse bolj prodira v zavest ljudi in ponuja alternativni pogled na možnost trajnostnega sobivanja ljudi in narave. V ospredju naselij, ki jim pravimo ekovasi, so predvsem trajnostni razvoj, skrb za zdrav razvoj in bivanje človeka ter povezanost z naravo. Ekovasi lahko najdemo po vsem svetu, tudi v Sloveniji, in kot kaže, bomo v prihodnosti imeli takšno naselje tudi v naši Spoštovane občanke, spoštovani občani! Za nami je pestro leto 2014, ki je v naš Destrnik prineslo veliko sprememb. Bistvena sprememba se je zgodila na zadnjih lokalnih volitvah. Glede na udeležbo volivk in volivcev, ki je bila tokrat v Destrniku visoka, lahko sklepamo, da smo bili izjemno zainteresirani, da izrazimo svojo voljo. In tako se je tudi zgodilo. Smo v času, ko imamo ljudje možnost izbrati po svoji volji in se odločiti, kdo bo v našem imenu razpolagal z našim občinskim premoženjem in kdo bo sprejemal pomembne odločitve v našem imenu. Samo upamo lahko, da smo se odločili prav in da bodo izvoljeni v imenu ljudstva delali odgovorno ter transparentno in ustvarjali pogoje za pozitivno okolje vsakega od nas. Ljudje smo se odločili in izvolili 11 svetnikov in župana, ki so že sedli – nekateri na novo, drugi že z izkušnjami – na svoje stolčke v občinskem svetu ter pričeli z delom. Vsem 11 svetnikom, ne glede na to, ali ste naši ali vaši, tokrat upamo, da ste vsi NAŠI, in gospodu županu Vladimirju Vindišu, ob izvolitvi in potrditvi mandatov iskreno čestitamo. Želimo jim uspešno delo pri realizaciji začrtanega programa. Upamo, da se vsi zavedajo svoje odgovornosti in da bodo upravičili naše zaupanje. Kandidati za svetnike SDS in Liste za Urban Klavdija Sluga, Simona Lacko, Miro Kokol in Tonček Žampa, ki nam ni bila namenjena zadostna podpora, da bi prestopili prag in sedli na stolčke v občinskem svetu, tega nikakor ne razumemo kot poraz. Še več, gospodu županu, izvoljenim svetnicam in svetnikom bomo skupaj z občani in občankami konstruktivni podporniki, po potrebi tudi pozitivni kritiki. Vsem volivkam in volivcem, ki so nam na lokalnih volitvah 5. 10. 2014 namenili podporo, oddali svoj glas in nam s tem izrazili zaupanje, se iskreno zahvaljujemo. V imenu kandidatk za svetnice in kandidatov za svetnike SDS in Liste za Urban zapisala Simona Lacko 6 Tadej Urbanija Tadej Urbanija Ekovas Janežovci: študentje predstavili svojo vizijo občini. Eden glavnih pobudnikov projekta ekovasi v Destrniku, ki bi ga naj izvedli v Janežovcih (na prostoru bivše opekarne), je Aleksander Dolenc, strokovnjak za trajnostni razvoj podeželja in turizma. Storjeni so že prvi koraki v smeri uresničitve, med drugim s pomočjo sodelovanja občine in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Študentje oddelka za geografijo so namreč na območju bivše opekarne v okviru študijskega predmeta geografija slovenskih pokrajin opravili terensko delo, katerega tema je bil projekt Ekovas Janežovci. Študijska dejavnost je potekala pod vodstvom prof. ddr. Ane Vovk Korže, pri vodenju pa sta ji pomagali študentki Tanja Matjašič, ki je diplomirala ne temo omenjenega projekta, in Mateja Spevan, ki na to temo piše svojo magistrsko nalogo. Naloga študentov je bila predvsem razmišljati o vseh fazah, potrebnih za razvoj in uresničitev ekovasi v Janežovcih, s posebnim poudarkom na razmisleku o potrebni infrastrukturi za vzpostavitev tovrstnega naselja. Razdeljeni v tri skupine so razpravljali o razvitju konkretne dejavnosti na lokacijah ob jezeru, dimniku in okoliških poteh. Pomembno je, da tovrstni projekt vključuje lokalno prebivalstvo in društva ter gradi na specifiki okolja in tradicije, v katerega je postavljen. Vse to so morali imeti študentje pred očmi, ko so podajali svoje ideje in predloge, kakšna bi ekovas v Janežovcih lahko bila in kako bi zaživela. Korist od tovrstnih sodelovanj imajo vsi. Občina lahko razvija projekt na idejah študentov, ti pa so imeli priložnost prenesti znanje iz učilnice v konkretno okolje. In kaj bi (bodo) lahko počeli v ekovasi? Obiskovalci bodo lahko okusili domačo hrano, se učili različnih domačih obrti, priprave (domače, lokalne) hrane, vzpostavili bi naj tudi center za ohranjanje kulturnih tradicij in trajnostno gradnjo hiš iz gline ter naravnih materialov. Poudarek je tudi na medgeneracijskem učenju, saj je prenos znanja na mlajše rodove eden bistvenih elementov trajnostnega razvoja. Zahvala Izvoljeni in neizvoljeni kandidati Slovenske ljudske stranke se volivkam in volivcem iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. OO SLS Destrnik Nada Zupanič Prejemnik bronastega priznanja Nada Zupanič Viktor kombinira delo v delavnici in na kmetiji Viktor Žampa je v letu 2014 prejel bronasto priznanje Občine Destrnik. Delovne izkušnje in znanja je do leta 1994 pridobival v Tehnoservisu Ptuj. Podjetje je zašlo v težave in kasneje v stečaj. Ob izgubi službe so si delavci pomagali na različne načine. Viktor se je odločil za samostojno pot. Postal je obrtnik in nadaljeval z delom, ki ga je opravljal v Tehnoservisu. Popravljal in obnavljal je tlačilke različnih znamk: nemške Bosch, angleške Delphi, češke Motorpol, francoske Rotodiesel, ameriške Stanadyne in druge. Stranke prinašajo v popravilo stare, slabo vzdrževane in dotrajane tlačilke. Zadnja leta se je začelo večje zanimanje za starodobna vozila in Viktor popravi tlačilke, ki so že bile odpisane in nepravilno skladiščene. Vsako tlačilko, ki jo popravi, preizkusi na posebnem preizkusnem stolu, izmeri potrebne parametre in za svoje delo odgovarja. Tehnologija gre naprej, ni več toliko tlačilk, ki bi jih popravljal, kot jih je nekoč. Njegove stranke so iz celotne Slovenije, pa tudi iz Avstrije in Hrvaške. Za vsakega si vzame čas, mu svetuje osebno ali po telefonu. Mnogih del se lotijo posamezniki, ki niso strokovnjaki. Če tlačilka ne dela, kot bi morala, poiščejo pot v Levajnce 20, kjer Viktor rešuje, kar se rešiti da. Svoje delo kombinira s kmetovanjem. Kmetija ima 40 plemenskih svinj in vse mladiče imajo doma. Tako letno zredijo od 800 do 900 pitancev. Njegov delovni dan je delo v delavnici in na kmetiji. V veliko veselje sta mu vnukinja Ela in vnuk Jakob. Čeprav sta še majhna, bi mu pri delu že rada pomagala. Upa, da bo takrat, ko bosta velika, čas drugačen. Želi si plačilno disciplino. Pred leti, ko je bil v Ptuju še živinski sejem, se mu je kar nekajkrat zgodilo, da je na sejmu prodal svinjo, da je plačal dajatve. Njegov hobi je delo. Ko pa se le najdejo proste urice, se z ženo in vnuki poda na krajši izlet ali v naravo. V nove stroje več ne vlaga, saj se že veseli upokojitve. Tanja Hauptman V četrtek, 30. oktobra, je v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku potekal odličen tradicionalni koncert Mešanega pevskega zbora Ojstovec, ki ustvarja in se ob prijetnih pesmih druži že osem let. Pod vodstvom zborovodkinje Aleksandre Papež so nas najprej pozdravili s pesmijo Žabe Vinka Vodopivca. Skozi celoten koncert je v spominu ostala uvodna misel povezovalke večera Jasmine Bauman, ki je dejala, da je lepo, kadar kultura in pesem združujeta. Združili sta precejšnje število domačinov, ki so dvorano Volkmerjevega doma lepo napolnili in vidno uživali v odlični glasbeni predstavi. MePZ Ojstrovec je v goste povabil Otroški pevski zbor »Nasmeh« KD Trnovska vas, ki nam je z znano pesmijo »Jutr` mam zobarja« privabil nasmeh na obraz. Nasmeh najbrž najlepše zasije na obrazu otrok, ker je najbolj pristen in iskriv. Gostili so tudi Ptujski kvartet, ki deluje pod okriljem DPD Svoboda Ptuj, ki združuje širok spekter kulturnih dejavnosti. Kvartet sestavljajo štirje člani Moškega komornega zbora Ptuj, njihov umetniški vodja je basist Gregor Lačen. Občinstvu so se predstavili s tremi pesmimi, največji aplavz je požela »Vela Luka«. Za posebno presenečenje na koncertu so poskrbele solistke MePZ Ojstrovec, ki so ganljivo odpele znano pesem Halleluyah, ki jo različne zasedbe pevcev prepevajo po vsem svetu. Proti koncu se jim je pridružil še preostali del zbora, ki je s počasnimi koraki po odru poskrbel, da smo zbrani lahko občudovali njihova nova oblačila prijetnih jesenskih barv, ki so koncet še bolj popestrila in poskrbela za popoln odrski vtis. Zadnji gostje večera so bili Tamburaši Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki so ob zvokih tamburic zapeli znane melodije in tako na svojevrsten način popestrili večer na Destrniku. Da je za medgeneracijsko sodelovanje potrebna ljubezen, je na koncu poudaril tudi destrniški župan Vladimir Vindiš. Veliko ljubezni do petja in nastopanja, ljubezni domačih ter njihovo brezpogojno podporo jim želimo tudi mi in se hkrati že veselimo njihovih nastopov v prihodnje. Tanja Hauptman Tanja Hauptman Pozdrav jeseni – koncert Mešanega pevskega zbora Ojstrovec KD Destrnik 7 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj izdala faksimile in študijsko izdajo Gratae posteritati (1560) izpod peresa Žige Herbersteina Osrednja prireditev ob predstavitvi projekta in otvoritev razstave sta potekali v dominikanskem samostanu na Ptuju v četrtek, 23. oktobra 2014. družine Herberstein na Ptuju. Ob kronološkem pregledu pomembnejših mejnikov Herbersteinove bogate kariere, slavilnih pesmih in epigramih so v delu tudi portreti devetih evropskih vladarjev in Žige, odetega v dragocena dvorna in ceremonialna oblačila. Prav slednje je razlog, da delo uživa veliko zanimanje domačih in tujih strokovnjakov ter je željen eksponat na slovenskih in mednarodnih razstavah. Med knjižne dragocenosti, ki jih hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sodi tudi knjižna zapuščina rodbine Herberstein, ki je imela do leta 1945 v lasti ptujski grad. V Herbersteinovi knjižnici je zavidljivo število del, katerih avtor je Žiga Herberstein, rojen v Vipavi, njegova izjemna kariera pa pa mu zagotavlja trajno mesto v zgodovini kot enemu najslavnejših diplomatov 16. stoletja. Vojak, diplomat in velik humanist se je s svojim delom Moskovski zapiski zapisal v zgodovino, v poznih letih svojega življenja pa je izdal tudi nekaj, predvsem avtobiografskih, del, med katerimi se posebej odlikuje delo Gratae posteritati iz leta 1560. Omenjeni izvod hrani tudi ptujska knjižnica in je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov v svetu. Posebnost mu daje tudi žig Johanna Josefa grofa Herbersteina, ki priča, da je bilo delo sestavni del bogate knjižnice Projekt, ki ga je z zneskom 16.000,00 € sofinanciralo ministrstvo za kulturo, sta vodila mag. Matjaž Neudauer in višja bibliotekarka in vodja domoznanskega oddelka Mira Petrovič. Knjižnica je k sodelovanju povabila dr. Mateja Hriberška, klasičnega filologa, ki se je lotil prevoda iz latinščine s spremnim komentarjem, zgodovinarja in arhivista dr. Dejana Zadravca, ki je predstavil družino Herberstein in njenega najznamenitejšega člana Žigo, konservatorko dr. Jedrt Vodopivec Tomažič, ki je predstavila strukturo, material ter poškodbe in restavratorske posege, ter umetnostno zgodovinarko dr. Polono Vidmar, ki je podrobno obdelala likovno podobo knjige. Povzetki znanstvenih člankov so prevedeni v angleški jezik, saj je delo zanimivo tudi za mednarodno strokovno javnost. Nada Zupanič Slikarska kolonija Dravograd v Jiršovcih Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije gospod Mitja Bervar, ki je poudaril, da je izdaja faksimila svojevrsten poklon izjemnemu intelektualcu svetovnega formata, ki je pomen plemenitih dejanj postavil na piedestal smiselnosti življenja. Kajti, kot je zapisal Žiga, »ni dovolj, če se človek rodi v plemiški stan, svojo plemenitost mora vsak dan dokazovati s svojimi dejanji«. Izpostavil je tudi veliko vlogo knjižnic v današnjem času, ki niso zgolj prostor hrambe knjig, temveč družbeno odgovorne ustanove, ki ogromno prispevajo k širjenju pisne kulturne dediščine v širši družbeni prostor, s tem pa širijo zavest o pomenu znanja, raziskovanja in ustvarjalnosti. Ljubiteljski slikarji in kiparji s področja občine Dravograd delujejo v okviru Kulturnega društva Dravograd. Letno izvedejo do tri kolonije v Sloveniji, bili pa so tudi že na Hrvaškem, Madžarskem, Slovaškem, skoraj vsako leto so v sosednji Avstriji. Foto Langerholc Od petka, 19., do nedelje, 21. septembra, je na kmetiji Lovrec v Jiršovcih potekala slikarska kolonija dravograjskih slikarjev, katere pobudnik je bil Franjo Marošek, ki je v preteklem letu že ustvarjal na tej kmetiji. Njegova skulptura slovenjegoriškega putarja stoji pred apartmaji na Lovrečevem bregu. Slikarji so v treh dneh naslikali dve do tri slike. Upodobili so vinograd, pogled na Destrnik, menihe v kleti, pokrajino, cvetje in drugo. V zahvalo za gostoljubnost in namestitev v apartmajih so Lovrečevim podarili 8 slik. Nada Zupanič Slikarska kolonija v Jiršovcih je odlično uspela. Trdno odločeni, da se prihodnje leto spet srečajo, sta se gostitelja v nedeljo popoldan poslovila od umetnikov. Sodelavci v projektu Gratae posteritati in častni gostje prireditve na odru dominikanskega samostana (Fotografija Foto Langerholc) Dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 250 obiskovalcev, so s srednjeveško in renesančno glasbo obogatili Vokalni ansambel Pevske šole Musica in Trio Gita. Faksimile in študijska izdaja dela Gratae posteritati (1560) sta izšla v sozaložništvu z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla v nakladi 100 izvodov in 20 izvodov za potrebe založnika. Matjaž Neudauer 8 Uradni vestnik Občine Destrnik 12 / 26. 11. 2014 Uradni vestnik Občine Destrnik Leto XIX, številka 12 26. november 2014 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 579,2282 EUR/t – kalo 5 % 28,3614 EUR/t – marža 141,4518 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2014 --------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 749,0414 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,8441 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,8441 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1019 EUR/m³ in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnje električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in obnovljivih virov energije v višini 0,06220 EUR/m³ ter davek na dodano vrednost v višini 22 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 11. 2014. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-3/2014-10, z dne 14. 10. 2014. Štev.: 354-3/2014-11 Datum: 11. 11. 2014 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ ONESNAŽENJE CEST Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju smo v jesenskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo ter na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. Ker je v jesenskih mesecih vlažnost zraka visoka, količina padavin pa bistveno večja, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: – razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; – puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; – onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; – vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-1A) pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, z nekategorizirane ceste ..., odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa v zakonu je zaradi neupoštevanja navedenih določb 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje ter blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele plasti zemlje ali blata. Pri nadzoru smo ugotovili tudi primere odgovornega dela, saj so kmetje v času izvajanja del označili nevarnost na cesti, po koncu del pa cestišče temeljito očistili. Pripravil : Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva 9 Z LOČENIM ZBIRANJEM DO ZMANJŠANJA KOLIČIN ODPADKOV IN PRIJETNEJŠEGA OKOLJA Ste se že kdaj vprašali, ali bi lahko predmete, ki jih več ne potrebujemo, vnovič uporabili oz. jih predelali? Prehrambena industrija nas je zasula s številnimi novimi proizvodi, ki nam omogočajo zadovoljevanje osebnih potreb, po drugi strani pa ostajajo gore odpadnih materialov, v katere so bili embalirani. Da bi zmanjšali količine odpadkov, je potrebno odpadne snovi zbirati ločeno in jih ločeno predajati registriranim zbiralcem. druge folije, podloge za pecivo, ovitki, zvitki, cvetlični lončki …) – pločevinke in drugo manjšo embalažo iz kovin (kozarci, posodice prehrambenih izdelkov, hrane za mačke in pse, vložena zelenjava in sadje, aluminijasta živilska folija …), – tetrapake sokov, mleka in drugih pijač ter prehrambenih izdelkov, – embalažni stiropor. Samo ločeno zbrane odpadke lahko usmerimo v predelavo in ponovno uporabo. V vrečke za mešano embalažo NE ODLAGAJTE : onesnaženih cvetličnih lončkov, v katerih rastline ostanejo celo življenjsko dobo, čajnih filtrov, voščenega ovoja za sir, ovitkov klobas, obešalnikov za obleke, kartuš za tiskalnike, škatel za zgoščenke, zgoščenk in videokaset, vrečk za detergente, jedilnega pribora za enkratno uporabo, avtomobilskih delov papirnatih modelov za pecivo, težjih in večjih kosov kovin … Pri ločenem zbiranju je pomembno, da so pločevinke, plastenke, vrečke, folije in drugi predmeti, namenjeni embaliranju tekočin, izpraznjeni ter očiščeni. Drugo pomembno navodilo je, da posamezne odpadke odložimo v pravilno opremo za zbiranje odpadkov, vrečke oz. zabojnike, saj vsako mešanje odpadkov, ki ni v skladu z našimi navodili, zahteva dodatno ločevanje, kar znova povzroča dodatne stroške. V okviru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov družba Čisto mesto Ptuj omogoča občanom vaše občine zbiranje glede na skupine odpadkov, po materialni strukturi. Za lažje ravnanje z nastalimi odpadki podajamo navodila za pravilno razvrščanje posameznih vrst odpadkov. 1. Zbiranje MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih črne (tudi rjave) barve, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih – 13-krat letno. V te zabojnike ODLOŽITE: plenice, higienske vložke, kozmetične blazinice, iztrebke malih živali – skupaj s peskom, zamaščen/ umazan papir ali drugo umazano embalažo, vrečke za sesalce, uničena oblačila in obutev ... V zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov NE ODLAGAJTE: plastične embalaže, tetrapakov, pločevink, konzerv, papirja ali kartona, bioloških odpadkov, vročega pepela, kosovnih ali nevarnih odpadkov, stiropora, steklenic in druge steklene embalaže, trde plastike, kovin … Opozorilo: Ob upoštevanju navodil za ločevanje, mešanih komunalnih odpadkov ne sme biti veliko, s pravilnim ločevanjem boste prihranili in ustvarjali čistejše okolje, v katerem živite. 2. Zbiranje plastične, kovinske, sestavljene in mešane embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih prozornih vrečkah, na katerih je napis MEŠANA EMBALAŽA, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih – 13-krat letno. V te vrečke ODLOŽITE: – plastenke in drugo manjšo embalažo iz plastike (kozarci, posodice in lončki prehrambenih izdelkov, nosilne vrečke, škatle za slaščice in drugo hrano, krožniki za enkratno uporabo, folije za hrano in 10 Opozorilo: Plastenke, pločevinke, posodice in tetrapaki morajo biti izpraznjeni ter čim bolj stisnjeni, tako boste vrečko za odlaganje mešane embalaže najbolje izkoristili. 3. Zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih zelenih zabojnikih z rdečim pokrovom, na katerih je napis PAPIR, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih – 13-krat letno. V te zabojnike ODLOŽITE: časopise, revije, prospekte, zvezke, koledarje, knjige, kataloge, papirnate vrečke, kartonske škatle, pisemski in ovojni papir ter druge predmete iz papirja, lepenke in valovite lepenke … V zabojnik za zbiranje papirja in papirne embalaže NE ODLAGAJTE: embalaže mleka in sokov, mastnega in povoščenega papirja, tapet, folije iz umetnih mas, higienskega papirja, vreč za krmila, vreč za cement, reklamnih panojev, lepilnih trakov … Opozorilo: Kartonske škatle morajo biti razrezane/raztrgane na čim manjše kose oz. čim bolj stisnjene. 4. Zbiranje STEKLA in steklene embalaže zagotavljamo v namenskih plastičnih zelenih zabojnikih z belim pokrovom, na zbiralnicah – 17-krat letno. V zabojnik za zbiranje BIO odpadkov NE ODLAGAJTE: tekočih ostankov hrane – juhe, masti, jedilnih in drugih olj, ostankov živali … V te zabojnike ODLOŽITE: vse vrste steklenic, stekleno embalažo začimb, kozarce za vlaganje brez pokrovov, druge manjše predmete iz stekla (cevke, steklene posode, kozarci). POMEMBNO: Z vsakodnevnim ravnanjem se je potrebno zavedati, da lahko s pravilnim ločenim zbiranjem zmanjšate količine odpadkov za odlaganje in omogočite ponovno uporabo nastalih odpadkov. Vljudno vas naprošamo, da navodila za pravilno ločevanje odpadkov upoštevate, saj bomo izvajali kontrolne preglede vsebine odpadkov, vsako nepravilno odlaganje v nenamensko opremo za zbiranje pa se sankcionira po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki vaše občine. Navodila za pravilno ločevanje odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani: http://www.cistomesto.si/kako-locujemo, za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo po e-pošti: info@cistomesto.si ali po telefonu na 02 780 90 20. V zabojnik za zbiranje steklene embalaže NE ODLAGAJTE : okenskih stekel, ogledal, žičnih stekel, avtomobilskih stekel, stekel žarometov, posode iz porcelana, neonskih svetilk, žarnic, keramike, steklenic z vsebino … Opozorilo: Steklenice morajo biti izpraznjene in brez zamaškov. Hvala, ker ločujete! Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj Nada Zupanič Srečanje generacije, ki je šolanje zaključila pred 30 leti V te zabojnike ODLOŽITE: kuhane ostanke hrane, zelenjavne in sadne odpadke, jajčne lupine, pokvarjene prehrambene izdelke, gnilo sadje, papirnate robčke, brisače in serviete, filter vrečke, čajne vrečke, kavne usedline, odpadno vejevje – razrezano, travo, listje, odmrle rastline, plevel …, lase, perje, volno, žaganje in drobne lesne odpadke …vse odpadke, ki se lahko organsko razgradijo. Nada Zupanič 5. Zbiranje BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV zagotavljamo v namenskih plastičnih zabojnikih rjave barve, na prevzemnih mestih pri gospodinjstvih – 42-krat letno. 24. oktobra so se na izletniško-vinogradniški kmetiji Lovrec srečali učenci in učenke Osnovne šole Destrnik, ki so šolanje zaključili pred 30 leti. Večina jih še vedno živi v destrniški občini, le nekaj jih je pot vodila izven kraja. Ti so povedali, da se radi vračajo v kraje svojega otroštva. Ogledali so si šolo, ki se je v treh desetletjih zelo spremenila. Učilnice so svetlejše, hodniki daljši, o šolski telovadnici in modernem igrišču pa v času svojega šolanja niti sanjali niso. Spomnili so se starega šolskega dimnika, v katerem si je gnezdo naredila sova, ki pa so jo pregnali. Prav tako je bila to generacija, ki ji lomljenje okenskih stekel ni bilo tuje. Spomnili so se, da so bili edina generacija destrniške šole, ki si je v 8. razredu priborila tridnevni zaključni izlet. Ob primerjavi z današnjim časom so povedali, kako so takrat po vaseh pobirali jabolka, krompir, zelje in druge pridelke za šolsko kuhinjo. Z žalostjo so se spomnili umrlih sošolcev in jim prižgali svečke. Pregledali so album s fotografijami iz posameznih razredov in primerjali svoje podobe z današnjimi. Bili so generacija z zanimivim številom učencev, saj so se kar 2-krat razdružili v dva oddelka in spet združili v enega. Večer je hitro minil. Obljubili so si, da se ponovno srečajo čez 5 let, ko bo večina že stopila v Abrahamova leta. Srečanje sta organizirali Majda Petrič in Elizabeta Fras. 11 Tanja Hauptman Srčno-žilne bolezni so vzrok številka 1 za smrti po svetu. Med pomembnejše spada ateroskleroza, ki lahko pogosto sovpada z drugimi srčno-žilnimi boleznimi. Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se zaradi vnetnih procesov na steni arterij nabirajo različne snovi, predvsem maščobe. Te tvorbe se imenujejo ateromi ali plaki. Bolezen pogosto odkrijejo precej pozno, saj lahko več let poteka asimptomatsko. Ateromi se lahko odtrgajo od žilne stene in sprožijo nastanek strdka (tromba). Ta lahko zamaši manjše žile kjer koli po telesu. Če ateroskleroza prizadene srčne arterije, se bolezen prikaže kot angina pektoris, pri kateri srčna mišica ne dobi dovolj kisika in hrane, saj so srčne arterije zamašene. Angina pektoris se kaže kot bolečina za prsnico in traja nekaj minut. Bolnik ima neprijeten občutek stiskanja, tiščanja za prsnico, ki se širi v levo ramo in roko. Angino pektoris lahko sproži telesni ali duševni napor. Bolečina hitro popusti po končanem naporu ali dodatku nitroglicerina, ki razširi žile. Druga zapleta ateroskleroze srčnih arterij sta še srčni infarkt in nenadna srčna smrt. Nezdrav način življenja močno poslabša kakovost življenja in tudi poveča nevarnost zapletov zaradi ateroskleroze. Dokazano povečajo možnost pojava srčnega infarkta in drugih zapletov ateroskleroze kajenje, debelost, povišan krvni tlak, preveč maščob v prehrani, stres, sladkorna bolezen. Zaradi težkih posledic je ateroskleroza stanje, na katerega moramo biti posebej pozorni. Veliko lahko za svoje telo in srce naredimo sami. Največ k zdravemu srcu pripomore raznovrstna hrana z veliko sadja in zelenjave ter redno gibanje. Natančen vzrok nastanka ateroskleroze ni znan. Lahko pa obvladamo dejavnike tveganja, torej zdravimo povišane maščobe v krvi in krvni tlak, opustimo kajenje, obvladamo primerno težo ter se redno gibljemo. Pomemben del preventive srčno-žilnih bolezni je zdrava prehrana. Ta je sestavljena iz najrazličnejših sestavin. Sadje in zelenjava nikakor ne smeta manjkati na krožnikih. Med več raziskavami so potrdili tudi ugoden učinek omega-3 maščobnih kislin na srce. Danske raziskovalce je namreč zanimalo, zakaj je med Eskimi tako malo srčno-žilnih bolezni, saj je bila njihova prehrana sestavljena pretežno iz mastnih rib, kot sta losos in polenovka. Z raziskavami so potrdili ugoden učinek predvsem dveh omega-3 maščobnih kislin, to sta EPA in DHA. Zavirata nastanek strdkov, znižujeta vsebnost maščob v krvi, zmanjšata vnetje in celo blago znižata krvni tlak. Ameriška zveza za srce (AHA) priporoča celo uživanje rib dvakrat tedensko, od tega bi moral biti vsaj en obrok z mastnimi ribami, kot so losos, polenovka, sardelice, skuše. Za tiste, ki zaužijemo premalo rib, obstajajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo koncentrirano ribje olje. Pri izbiri prehranskega dopolnila moramo biti pozorni, da izberemo toksinov prečiščeno ribje ali krilovo olje. Krilovo olje je olje rakcev, ki so del planktona, so najniže v prehranski verigi in ne vsebujejo toksinov, ki so prisotni v morju. Pomnimo: srce nam bo hvaležno, če bomo skrbeli zanj z rednim gibanjem, uravnoteženim raznovrstnim prehranjevanjem in s pozitivnim odnosom do življenja! Bojan Potrč, mag. farm. 12 Martinovanje na Grajeni Andrej Polanec Ateroskleroza in zdravje srca V petek, 7. novembra, je v kulturni dvorani na Grajeni potekalo martinovanje Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice. Čeprav je bila letos letina slabša kot prejšnja leta, se bodo vinogradniki zagotovo potrudili, da bodo dozorela kakovostna vina. Že tradicionalno so na Grajeni blagoslovili mošt, kar je opravil pater Mirko Pihler. Letos so ga bili prisotni še posebej veseli, saj se je dogodka udeležil kljub bolezni, ki se ji odlično zoperstavlja. Na velikem vinogradniškem prazniku so bili tudi 5. Ptujska vinska kraljica Urška Polanec, predsednik društva Andrej Rebernišek, kletarji in seveda članice in člani društva. Predsednik društva je predstavil letnik 2014. Čeprav je bila letos letina slabša, je pozval člane, naj se potrudijo, da vina kljub vsemu dozorijo v kakovostna. Za to je potrebnega veliko znanja in dela v kleti, česar se člani društva zavedajo, zato bodo med letom potekala društvena izobraževanja in delavnice. Prireditev so z glasbenimi vložki popestrili otroci iz Osnovne šole Grajena in moški pevski zbor z Grajene. Prav tako smo si tudi letos lahko ogledali in okusili dobrote na čudoviti razstavi, ki so jo pripravile članice Društva kmetic mestne občine Ptuj. Dosedanjega kletarja društva Ivana Hauptmana je zamenjal novi, in sicer Miran Herga, ki bo skrbel, da v društvu ne bodo žejni in bo častno opravljal to funkcijo. Na koncu je vredno omeniti še prihajajoči dogodek, ki bo 11. decembra 2014 v Qcentru na Ptuju, kjer bo potekala promocija in degustacija mladih vin. Nanj vas vinogradniki z veseljem vabijo, da poskusite letošnji letnik tudi sami. Vino je več kot le alkoholna pijača, želja članov društva pa je, da bi se tega zavedalo čim več ljudi. Pijmo dobro in pijmo zmerno. Andrej Polanec Nasvet farmacevta Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje slovenske gorice Anita Simonič Društvo kmetic Destrnik Pri Lacku na Drstelji delavnica – pokušina mladih vin Kljub vremenu, ki nas je občasno spominjalo na pomlad, je tudi letos jesen obrodila pridelke, ki jih je bilo potrebno pospraviti in nekatere shraniti za ozimnico. Na svojih poljih in vrtovih so naše članice pridelale buče ter jih skupaj s še drugimi jesenskimi pridelki prinesle pred župnišče. Pripravile smo razstavo buč, koruze, sončnic in fižola, ki je bila na ogled v septembru. V oktobru pa smo »jemale iz tikvi« pri naši predsednici Alenki, ki je buče pridelala na svoji njivi. Zbrali smo se na njenem domu, kjer so bile buče že spravljene pod streho. Pri delu so nam pomagali tudi moški, ki so buče razpolovili, da je delo hitreje steklo. S pridnim delom smo si zaslužili tudi dobro malico in kozarček rujnega. Anita Simonič Zmago Šalamun Trebljenje buč in razstava pred župniščem Društvo že skoraj 20 let tradicionalno organizira delavnice oz. pokušine mladih vin, kjer opravimo tudi meritev skupnih kislin, prostega žvepla in nepovretega sladkorja v vinu, damo osnovno oceno ter priporočila za nadaljnjo nego vina. Letošnji letnik vsekakor zaznamujejo slabše vremenske razmere, v poprečju so bile nadpovprečne količine padavin, sončnih dni pa je bilo, glede na zadnje desetletno poprečje, bistveno manj. Vinogradniki so imeli bistveno večje težave z boleznimi, še zlasti z oidijem in v jesenskem času z botritisom. Zato je bila trgatev zahtevna, pri pripravi mošta smo se morali zelo potruditi in zagotoviti čim kakovostnejšo fermentacijo. Na delavnico so člani društva prinesli 82 vzorcev. V poprečju so imela vina višjo kislino, so lahkotnejša in z izraženo sortno cvetico, kar je vsekakor odraz letnika. Pri velikem številu vzorcev smo zasledili nečisti vonj – po žveplovodiku – boekser, po povišanih hlapnih kislinah (posledica nezdravega grozdja) in oksidaciji. Vinogradnikom smo zato svetovali nadaljnje ukrepe v kleti. Vsekakor je letos pomembna korekcija kisline, to opravimo po natančni analizi kislin (ne na pamet). Prav tako bodimo pozorni na čistost vonja, pri nezdravem grozdju priporočamo hitre pretoke. Kontrola žvepla mora biti nujen ukrep v kleti, saj je pravilno žveplanje prvi korak do kakovosti vina. Ugotovili smo, da smo kljub težavnosti letnika okušali tudi dobra vina, da so vinogradniki uspeli s svojim znanjem in z izkušnjami ter delom v društvu pridelati za letnik dobra vina. Občinski funkcionarji so se poklonili padlim Prvega novembra se spominjamo vseh ljudi, ki so zaznamovali našo preteklost. V teh dneh uredimo grobove umrlih svojcev, prav tako pa poseben poklon posvetimo padlim na bojiščih. Tudi v naši občini so se dan pred dnevom reformacije bivši in bodoči svetniki z županom na čelu s položitvijo venca ter prižiganjem sveč poklonili padlim v obeh svetovnih vojnah. Slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve, polaganje vencev in prižiganje sveč pri spominskih obeležjih so potekale po vseh državi. Ob takšnih dogodkih niso potrebne velike besede, dovolj je postanek pred spomeniki, spomin na velika dejanja in žrtve ljudi, ki so verjeli in dali največ za lepši jutri. Tanja Hauptman Zmago Šalamun Andrej Rebernišek Tanja Hauptman 13 Tadej Urbanija Tadej Urbanija Sestanek GZ Destrnik ob zaključku meseca požarne varnosti V oktobru so tako opravili pregled obeh gasilskih domov, vozil in opreme, izvedli skupno vajo na kmetiji Matjašič v Levanjcih, pregledali hidrantno omrežje ter organizirali srečanje društva Mladi gasilec, ki ga je predstavil poveljnik Civilne zaščite in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Desenci Anton Žampa. Poveljnik GZ Destrnik Branko Horvat je opisal vajo, ki je potekala v Levanjcih, in predstavil tečaje ter izobraževanja, ki so se jih udeležili člani društev. Zbrane so pozdravili tudi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik David Fras, ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni in župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki je med drugim poudaril pomen prostovoljnega gasilstva ter opozoril na nemalokrat mačehovski odnos države do tovrstnih organizacij. Prav vsi so lepe besede in čestitke namenili tudi avtorjem treh nagrajenih spisov na temo gasilstva. Gre za sodelovanje med šolo in zvezo, s katerim spodbujajo šolarje, da razmišljajo o pomenu ter vlogi gasilk in gasilcev. Letošnji nagrajenci Jan Benko (5. a), Sara Horvat (8. b) in Anja Kumer Polanec (8. a) so svoje sestavke tudi prebrali. Ob koncu sestanka sta predsednik in poveljnik zveze podelila tudi priznanja Alexu Vrečarju, Sašu Petroviču ter Dejanu Arnušu, ki so napredovali v gasilca 1. stopnje. Ob zaključku meseca požarne varnosti se je dva dni po martinovem v mali dvorani Volkmerjevega doma kulture sestala GZ Destrnik, da bi predstavila dejavnosti, ki se potekale v oktobru. Naloge, ki so si jih zadali in uresničili, je predstavil predsednik GZ Destrnik Marjan Zelenik, ki je srečanje tudi vodil. Tadej Urbanija Gasilci nekoč in danes Lansko poletje smo se skupaj s še tremi družinami odpravili na ogled Tehničnega muzeja Slovenije. Mojo pozornost so najbolj pritegnila starinska gasilska vozila oziroma še vozovi ter njihova starinska zaščitna oprema. Iz tistega, kar sem tam videla, lahko sklepam, da so bili gasilci nekoč pri svojem delu zelo nezavarovani. Niso imeli tako dobrih protipožarnih oblek, kot jih poznamo danes, pa tudi njihova vozila so bila bolj skromno opremljena in veliko počasnejša. A kljub vsemu so gasilci nekoč in tudi danes opravljali svoje humanitarno delo z veliko ljubeznijo do sosedov, prijateljev ali celo neznancev, ki so se znašli v takšni ali drugačni naravni nesreči ali požaru. Danes lokalne skupnosti namenijo veliko več denarnih sredstev društvom, ki so pri nesrečah najbolj vključena, saj potrebujejo za delo, ki ga opravljajo, tudi ustrezno opremo. Na območju, na katerem živimo, smo pred nekaj leti tudi sami 14 doživeli eno izmed takšnih naravnih katastrof. Imeli smo namreč ujmo s točo, ki najverjetneje ni prizanesla nobeni stavbi na našem širšem območju. V tistih trenutkih so bili gasilci prvi, ki so prihajali na domove ostarelih in jim pomagali pri odpravljanju najhujših posledic. Kadar zaslišim sireno, vem, da bodo prav naši domači gasilci prvi, ki bodo prispeli na kraj nesreče in pomagali pri ukrotitvi žarečih zubljev. Še nedolgo nazaj sem po televiziji spremljala poplave, ki so zajele sosednje občine in tudi tam so bili gasilci rdeča nit med nesrečnimi ljudmi in neukročeno reko, ki je s seboj odnašala prav vse, kar ji je bilo napoti. Tudi letošnji žledolom je priklical tiste, ki so bili pogumni in so bili pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Pogosto imajo prav neustrašni ljudje, o katerih pišem v tem sestavku, čut za sočloveka v nevarnosti, pri tem pa pozabljajo, da v marsikateri akciji tvegajo svoja lastna življenja, da bi rešili druga. S tem pa mojega razmišljanja še ni konec. V naši bližnji soseščini imamo namreč gasilsko društvo, katerega člani so olimpijski prvaki, kar pomeni, da so se izkazali v vseh svojih veščinah, vrlinah in hitrosti ter dokazali, da ima Slovenija, čeprav je majhna dežela z malo prebivalci, ljudi, ki se kalijo prav v gasilskih vrstah in so ponesli ime naše domovine daleč v svet. Prav zato bodimo ponosni na svoje domače gasilce, ki se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi pomagali tam, kjer je to najbolj potrebno. Mi, sovaščani, spoštujmo delo gasilcev, ki nam v najhujših trenutkih pomagajo, in bodimo prepričani, da v nesreči ne bomo nikoli sami. Anja Kumer Polanec, 8. a Kdo si, gasilec ti? Gasilstvo je dar, dar odločnosti, poguma in neustrašnosti. Tega ne premore vsak človek. Tega ne zmoremo prav zato, ker se bojimo, smo neodločni. Tega ne premoremo, ker nas je preveč strah, strah biti pogumni. Kaj pa gasilec ali gasilka, je tudi njiju strah pomagati nepokretni starki, katere hišo objemajo plameni? Ju je strah splezati na drevo in rešiti ubogo žival? Seveda ju je strah, vendar ju sočutje in ljubezen do sočloveka ter želja po pomoči ženejo naprej. Zamislite si, da sredi noči dobite poziv: gori v hiši 6-članske družine. Vas nič ne stisne pri srcu? Predstavljajte si, da se sredi noči poslovite od svojih otrok, žene ali moža, jih objamete in poljubite v upanju, da jih boste še kdaj videli. Si predstavljate, kakšne občutke ob tem doživljajo gasilci? Kakšni pogum, zagon in elan prevladujejo v življenju teh ljudi? Si lahko sploh predstavljamo? Kdo nam pomaga, ko nam pretijo najslabši trenutki v življenju, kdo vas zna pomiriti, ko panični in objokani po vsej sili želite rešiti svojega otroka iz nevarnosti, vendar je preveč nevarno že za vas? Ali pa, ko se naša ljubljena oseba bori za življenje, ob tem pa je ukleščena v razbitem avtomobilu? Kdo? Kdo zna v tistem trenutku najbolje pomagati oz. poskrbeti za našega bližnjega? Gasilci! Ker jim ni vseeno. Tvegajo svoja življenja, da bi rešili druga. Pa čeprav vedo, da je lahko to zanje usodno. Tadej Urbanija Gasilec, gasilka. Na kaj pomislite, ko slišite to besedo? Jaz pomislim na ognjevitost, sočutnost in dar, ki ga nima vsakdo. Zakaj dar? prepojeno s sočutjem in z ljubeznijo do soljudi. In to besedilo posvečam prav vsem gasilcem in gasilkam, katerih srce razmišlja tako kot jaz ter uživa v svojem delu, ki je lahko poklicno ali zgolj prostovoljno, a oboje hvalevredno. Mislim, da si vsak izmed njih zasluži poklon in aplavz prav od vsakega izmed nas. Sara Horvat, 8. b Da, vse to pomeni gasilstvo. Biti gasilec ali gasilka. Če vprašate mene, so gasilci zelo posebna bitja, z zelo posebnim srcem. To je Gasilski jubilej Nekega večera sem razmišljal, kako bi potekal dan, če bi bil poklicni gasilec. Zbudil me je alarm …˝Enota 5, hitro, hitro! Goreče gospodarsko poslopje blizu stanovanjske hiše. Hitro, hitro!˝ Začutil sem povišan adrenalin, se dvignil iz postelje in planil k vratom. Po drogu sem se spustil do garaže in se hitro oblekel. Vsi gasilci smo skočili v avtomobile in po poti s sirenami zbujali prebivalce mesta. Ko smo prispeli, sem si oddahnil. V poslopju ni bilo živali, gorela je zapuščena stavba. Zelo težko smo jo pogasili. Trajalo je tri ure, zato smo kasneje tudi nazdravili. Ravno ko smo hoteli oditi, je nenadoma zagorela stanovanjska hiša zraven pogorišča. Sprva smo se samo spogledali, saj nihče ni poznal vzroka požara, nato pa smo hitro prijeli za cevi. Na glavo sem si poveznil masko za dihanje v dimu. Odšel sem v hišo in našel moža in ženo. Hitro sem ju odvedel iz sobe. Ko sem že hotel stopiti skozi napol polomljena vrata, sem zaslišal jok. Napel sem vsa svoja čutila, da sem sledil glasu. Našel sem ga … Prihajal je iz omare. Tam je čepel deček. Vzel sem ga v naročje in ga hotel hitro odnesti iz hiše. Nato pa je deček nežno zašepetal, da je nekje še sestrica. Kar hitro sem jo zagledal na drugi strani sobe, a če bi šel ponjo, bi moral tvegati. Maska je že popuščala in name bi lahko padel velik kos stropa. Odločil sem se. Prebil sem do deklice. Tam je maska zares popustila, kot sem se bal pa je blizu mene res padel kos stropa. Otroka sem kljub vsemu prinesel na varno. Takrat sem se zavedel, da sem jima rešil življenje … Prostovoljno gasilsko društvo Desenci – pomagajo že 85 let 1929 - 2014 Leta 1929 so kmetje iz vasi Levanjci, Desenci, Svetinci, Velovlek in Ločič na pobudo takratnega župnika Razbornika in Franca Čeha iz Desencev ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Desenci. Prvi predsednik društva je bil ustanovitelj in pobudnik Franc Čeh iz Desencev. Že istega leta je društvo zgradilo gasilski dom s stolpom in kupilo novo motorno brizgalno Rosenbauer z opremo za gašenje, ki jo še danes hranijo v gasilskem domu. Leta 1941 je bil kupljen vprežni voz za prevoz opreme in gasilcev ... Več o življenju in delu desenških gasilk in gasilcev boste lahko prebrali v naslednji številki našega in vašega časopisa Občan. Vir: Metka Kajzer, Društva v Destrniku od 1929 do 2005, Destrnik: čas, ljudje, dogodki (2006) Nina Zorman Kot poklicni gasilec … Spoznal sem, kako težko je delo gasilcev, ki za nekatere ljudi tvegajo življenje. Jan Benko 15 Spominjamo se ... mineva 90 let od njegove smrti Dr. Lavoslav Gregorec - duhovnik in politik (17. 12. 1839, Sveti Urban – 22. 10. 1924 , Nova Cerkev pri Celju) Dr. Lavoslav Gregorec je širši javnosti slabo poznan, čeprav je bil v času svojega aktivnega političnega delovanja med leti 1875 in 1901 ena ključnih osebnosti političnega življenja na Spodnjem Štajerskem. Njegovo življenjsko delo je temeljilo na boju za enakopravnost Slovencev v šolah, uradih in sodiščih. Iz tega zavzemanja za narodni položaj Slovencev je izviralo njegovo nasprotovanje oziroma boj proti Schulvereinu ter težnjam ustavovercev po ponemčevanju Slovencev. Rodil se je 17. decembra leta 1839 v Destrniku (župnija Sv. Urban pri Ptuju). Gregorečevi starši so imeli posestvo in gostilno v Selcah (župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah). Oče Jožef Gregorec je kot krojaški pomočnik delal nekaj časa celo na Dunaju. Njegova navezanost na Dunaj je bila vzrok, da je izbral prvorojencu ime Leopold (šele kasneje pride do spremembe v Lavoslav). Že od zgodnje mladosti naprej ga je oče poučeval v nemškem jeziku, to pa mu je v kasnejšem političnem delovanju zelo koristilo, saj je nemščino odlično obvladal. Pobožna mati Ana je silila izredno nadarjenega »Poldeka« v šole. Šolo je najprej obiskoval na Ptuju, gimnazijo pa nato v Mariboru. Mariborsko gimnazijo je obiskoval med leti 1852 in 1860. V prvem razredu je Gregorec prišel prvič v stik z Davorinom Trstenjakom in Božidarjem Raičem, ki sta v njem prebudila narodno zavest. Pod njunim vplivom se je v Gregorecu razvila neomajna zvestoba in ljubezen do slovenskega naroda, ki sta ga nato spremljala skozi celotno življenje. Po končani gimnaziji v Mariboru je s šolanjem nadaljeval na bogoslovju v Gradcu, kjer je leta 1864 doktoriral. Nato je služboval kot kaplan, med drugim tudi v Zrečah, od 1869 16 pa je postal profesor teologije v Mariboru. Leta 1895 so ga premestili k Novi Cerkvi, kjer je postal dekan in knezoškofovski duhovni svetnik ter kanonik kolegiatnega kapitlja v Strasbourgu na Koroškem. Že v času službovanja v Mariboru se je Gregorec začel ukvarjati s politiko, kjer je pod vplivom Božidarja Raiča in Davorina Trstenjaka postal odločen zagovornik slovenskih narodnostnih zahtev. V letih 1875-85 je bil urednik takrat edinega slovenskega časnika na Štajerskem, mariborskega Slovenskega gospodarja, nekaj časa pa tudi urednik Slovencem naklonjenega in v nemščini pisanega Südsteirische Post. Politično se je Gregorec kalil tudi kot predsednik slovenskega Katoliškega kluba in po letu 1882 novoustanovljenega Slovenskega društva, politične stranke, ki je na Spodnjem Štajerskem vse do leta 1906 povezovala slovenske politike v skupnem boju za narodnostne pravice, na temeljih politike sloge. Po smrti Božidarja Raiča leta 1886 je bil Lavoslav Gregorec izvoljen v avstrijski državni zbor in v njem zastopal kmečke interese štajerskih Slovencev. Kot poslanec si je močno prizadeval tudi za avtonomijo avstrijskih narodov. Sprva je bil član Hohenwartovega poslanskega kluba, kjer je veljal za enega najradikalnejših slovenskih poslancev, vendar je kasneje zaradi nezadovoljstva z njegovo taktiko prestopil v opozicijski Jugoslovanski klub. Gregorec je kasneje v avstrijskem državnem zboru podal številne in odmevne interpelacije. Tako je februarja 1894 v dunajskem parlamentu ostro zahteval otvoritev slovenskih vzporednic na celjski gimnaziji, ki se je leto kasneje razvila v veliko politično afero in odstop avstrijske vlade kneza Alfreda Windischgraetza. Prav tako je pred poslanci ostro nastopil leta 1900, ko je podal slovenske politične zahteve. V njih je zahteval, da morajo imeti Slovenci na Štajerskem in Koroškem v šolah, uradih in javnem življenju enake pravice kot nemški sodržavljani. Zlasti pa se je boril proti nemškutarjem, kar mu je sredi osemdesetih let nakopalo razen denarne kazni še 42-dnevni zapor in nenaklonjenost takratnega mariborskega škofa Stepischnegga (Stepišnika), ki mu je vzel profesuro in ga poslal k Novi Cerkvi. Po razpadu politike sloge na Štajerskem in oblikovanju dveh novih strank, katoliškonarodne Slovenske kmečke zveze in narodno-liberalne Narodne stranke, se je umaknil iz aktivne politike, čeprav je z izrazito političnimi članki v Slovenskem gospodarju, predvsem v predvolilnih obdobjih, izkazal precejšnjo naklonjenost štajerski katoliški stranki. Poleg člankov s politično vsebino je napisal tudi več publikacij z versko in politično vsebino. Viri: - Zgodilo se je … V Celju, mag. Branko Goropevšek - Politično delovanje Lavoslava Gregoreca, diplomsko delo Gregorja Antoličiča (2013) - Fotografiji: svetovni splet Muzikal Romeo in Julija Tadej Urbanija Srečanje starejših občank in občanov Nataša Burina V petek, 24. oktobra, smo se nekateri učenci 7., 8. in 9. razredov odpeljali na II. gimnazijo v Maribor. Vedeli smo, da si gremo ogledat muzikal Romeo in Julija, vendar si nismo mislili, da bo predstava postavljena v sodobni čas in da bo tako zanimiva. Ko so luči ugasnile in se je začelo dogajanje, smo bili presenečeni in navdušeni. Imeli smo tudi kratek odmor, vendar smo vsi komaj čakali, da luči spet ugasnejo in na oder stopijo igralci. Čeprav je bil konec tragičen, je bila predstava vrhunska. Vsi smo bili navdušeni. Zato smo na koncu nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom. Po muzikalu so se nekateri, predvsem dekleta, še fotografirali z nastopajočimi in jih prosili za avtograme. Ko smo se vračali domov, je bilo na avtobusu zelo glasno, saj je bila to ena najboljših predstav, kar smo jih videli. Zdaj pa že komaj čakamo na naslednji muzikal, ki si ga bomo zagotovo odšli ogledat. Ste že kdaj slišali za Romea in Julijo? Srečanje starejših občank in občanov poteka v naši občini že več let in je del tradicionalnega dogajanja v kraju. Letošnje srečanje, ki je potekalo na sončno nedeljo, 16. novembra, v Volkmerjevem domu kulture, je bilo dobro obiskano, obiskovalci pa veselo razpoloženi. Kot uvod v sproščeno kramljanje ob nedeljskem kosilu so za naše starejše pripravili tudi kulturni program, za katerega so poskrbeli učenci naše šole, z izbranimi besedami pa ga je povezovala Lidija Ličen. Z dvema pesmima sta ob spremljavi kitare nedeljo polepšala Luka in Špela Anžel, z deklamacijo Pavčkove pesmi je navdušil Luka Caf in, kot se za nedeljo spodobi, ni manjkala niti harmonika, za kar je poskrbel Denis Koser. Zbrane je pozdravil tudi župan Vladimir Vindiš in izkoristil priložnost, da jim je zaželel lep začetek praznovanj, ki jih prinašajo tedni pred nami. Tadej Urbanija OŠ Destrnik-Trnovska vas Teja Žugman, 8. a Tadej Urbanija Prepričana sem, da ste. Vedno popularna zaljubljenca se nesrečno zaljubita, boste rekli? V petek, 24. oktobra, smo si učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas ogledali predstavo Romeo in Julija, ki so jo pripravili dijaki II. gimnazije Maribor. Polni pričakovanj in navdušenja smo se nasmejani posedli in predstava se je začela. Že prvi vtis odrske postavitve je bil neverjeten, potek predstave pa je bil presežek predstavljivega. Žarometi, kostumi in gladko ter doživeto odigrana predstava so nas potopili v zgodbo mlade, komaj 14-letne Julije, ki naj bi se prisilno poročila z grofom, ki ga nikoli ni ljubila, in Romea, novodobnega smrtnika, ki kar hrepenita po ljubezni drug do drugega. Vendar »ljubezen je bolezen«, pravijo in tudi njiju je prepovedana ljubezen, ki sta si jo izkazovala, spremljala v obup, solze in žalost, ki je presegala vse meje. Tako sta, hrepeneča po ljubezni, zaradi nepričakovanih zapletov naredila samomor in umrla. Se vam zdi žalostno? Tudi meni se je zdelo, saj sem tudi sama potočila nekaj solz. Predstava je trajala dve uri in pol, z desetminutnim odmorom. Ker je predstava potekala v angleškem jeziku, sta bila na obeh straneh monitorja s podnapisi, ki so nam pomagali v celoti razumeti povedano. Presunjeni smo ob koncu predstave nastopajočim navdušeno zaploskali, zažvižgali in jim podelili velik, zadovoljen nasmeh. Tragedija Romeo in Julija bo osupnila prav vsakega izmed vas, zato vam priporočam ogled te, leta 1590 napisane, tragedije, največjega angleškega dramatika Williama Shakespeara. Sara Horvat, 8. b 17 Teden otroka Strokovni delavci šole smo letos za naše učence pripravili različne aktivnosti, v katere so se lahko vključili po svojih željah in interesih. V torek so lahko obiskali planetarij – v velikem napihljivem šotoru so bili predstavljeni vsi naši planeti, ozvezdja, nebesna znamenja, najlepše meglice in galaksije, zvezda severnica, sončni in lunini mrki. Ogledali so si tudi film o nastanku Zemlje, ki je bil prikazan v 3D tehniki. Spoznali so, kje se naše osončje konča in s kakšnimi pripravami ga raziskujemo. Predstavitev je potekala v dveh terminih, tako da se je te dejavnosti udeležilo več kot 60 otrok. Nekateri bodo te vsebine nadgrajevali tudi pri izbirnem predmetu zvezde in vesolje. V sredo smo popoldan začeli zbiralno akcijo starega papirja, z njo pa nadaljevali tudi v četrtek. Zbrali smo okrog osem ton papirja. Posebej bi pohvalila učence 8. a razreda, ki so ga zbrali več kot dve toni. Pridobljeni denar bo namenjen plačilu zaključnih ekskurzij. V sredo popoldan so si najmlajši otroci v kulturni dvorani ogledali Nataša Zebec Nataša Zebec Biti z otroki je zdravilo za dušo. (Fjodor Dostojevski) predstavo Kravica in kislica. Na lutkovno predstavo je prišlo veliko otrok in njihovih staršev. Sledilo je ustvarjanje otrok v treh delavnicah. V prvi so izdelovali punčke iz cunj, ki sedaj krasijo njihove sobe, v drugi delavnici so si izdelali igro štiri v vrsto, v tretji pa so pekli mafine, s katerimi so se posladkali vsi učenci in starši na delavnicah. V četrtek so se učenci in njihovi spremljevalci odpeljali v Maribor. Polovica učencev si je na fakulteti za naravoslovje in matematiko ogledala eksotične živali – kuščarje, pajke, kače, ščurke …, druga polovica otrok pa je v centru eksperimentov preizkušala različne poskuse. Dan so zaključili z obiskom v restavraciji s hitro prehrano McDonald's in se polni novih izkušenj vrnili domov. Tako smo v tednu otroka našim učencem namenili čas, v katerem smo svoja znanja in spretnosti prenašali nanje, se družili z njimi in tako razvijali medsebojni prijateljski odnos. Nataša Zebec V SPOMIN Mineva 10 let, odkar nas je zapustil predragi SPOMIN 29. novembra mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mati Otmar Simonič iz Vintarovcev 43 b 18 Roza Simonič iz Levanjcev 16 Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. A mnogo prehitro prišel je dan, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. Bil si in si najin vzor, živeti s tabo je bil ponos in sreča. Iskrena hvala vsem, ki se ga spomnite, prižgete svečo in položite cvet. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate, postojite Najdražji Tvoji najdražji ob njenem grobu in ji prižgete svečo. Destrnik/Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – petič Zmagovalci Luka Golob ter Špela in Luka Anžel V Volkmerjevem domu kulture na Destrniku je nastopilo 15 mladih pevcev in pevk iz OŠ Destrnik in Trnovska vas. mladih pevcev in pevk. Luka Golob, zmagovalec med nastopajočimi iz podružnične šole Trnovska vas: „Super je bilo, vesel sem, da sem dobro zapel. Pojem že od nekdaj. Rad imam vso glasbo.“ Špela (7 let) in Luka Anžel (12 let), zmagovalca iz OŠ Destrnik: „Zelo sva presenečena, vesela, da bova zmagala, nisva pričakovala. Šele pred dvema mesecema sva začela skupaj peti, jaz igram tudi na kitaro. Spodbudili so naju starši, takrat še tudi nisva vedela za to tekmovanje. Na najboljše upava tudi v nadaljevanju projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.“ Peli so: Klara Sužnik, Alen in Leon Lozinšek, Lara Lovrenčič, Eva Čeh, Jan Benko, Luka Golob, Lea Murko in Lara Čeh, Gal Žugman, Sara Horvat, Luka in Špela Anžel, Miha Brumen ter Špela Marot, skupaj 15 mladih pevk in pevcev, osem deklet in sedem fantov. Črtomir Goznik vas). Imela je težko delo, na koncu je ob vokalni izvedbi odločila celovitost nastopa. Po besedah Kokota se je znanje vokalne tehnike, ki jo otroci dobijo pri petju v pevskih zborih, pokazalo tudi na tem nastopu. Učitelji glasbene vzgoje ne spodbujajo samo petja v pevskih zborih, temveč tudi samostojno. Petje v zboru se zelo razlikuje od samostojnega petja na odru z mikrofonom. Osebno zelo spodbuja tovrstno nastopanje. Z odliko pa je ocenil tudi destrniški nastop Špela in Luka Anžel, zmagovalca iz OŠ Destrnik, ki sta navdušila s Smolarjevo pesmijo Punčke mamine ter z lastno spremljavo na kitaro. Črtomir Goznik Destrniški tekmovalni izbor je postregel s pesmimi skupine Pepel in kri Dan ljubezni v kar treh fantovskih izvedbah, mladi pa so si izbrali še pesmi Tomaža Domicelja, Maje Oderlap, Majde Sepe, Čukov, Modrijanov, Saše Lendero in Adija Smolarja. Zmagovalna pesem dosedanjih izborov pa je zagotovo pesem Dan ljubezni, saj jo mladi prepevajo na skoraj vsakem večeru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Luka Golob, zmagovalec iz podružnične šole Destrniški nastop mladih je Trnovska vas, je strokovno komisijo prepričal ocenjevala komisija v sestavi s pesmijo Dan ljubezni. Borut Horvat (tonski mojster Radia Ptuj), Janko Krajnc (predstavnik Občine Trnovska vas), Marija Stöger (predstavnica Občine Destrnik) in Ernest Kokot (predstavnik OŠ Destrnik-Trnovska Črtomir Goznik Volkmerjev dom kulturne na Destrniku sta v torek preplavili slovenska pesem in glasba. Petnajst mladih deklet in fantov, učencev od 2. do 8. razreda OŠ Destrnik in podružnice Trnovska vas, se je s petjem slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe v okviru projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, Občin Destrnik in Trnovska vas ter OŠ Destrnik-Trnovska vas potegovalo za dve vstopnici za enega od dveh polfinalov, ki jima bo sledil veliki finale na Ptuju, na katerem bodo 23. decembra izbrali tri zmagovalce za nastop na veliki Orfejčkovi paradi. Mlade pevce je spodbujal tudi ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni. Čestital jim je za pogum, za dobro petje. S svojim nastopom so dokazali, da slovenska pesem še ne bo kar tako izumrla. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj je govoril direktor Drago Slameršak. Zahvalil se je Občinama Destrnik in Trnovska vas ter OŠ Destrnik-Trnovska vas, da so prepoznali pozitivno stran projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, katerega osnovni namen je slovensko pesem in besedo postaviti na mesto, ki ji pripada. S skupnim projektom družbe Radio-Tednik Ptuj, občin Spodnjega Podravja in šol na tem območju jo bomo poskušali ohraniti, negovati in širiti, je poudaril. Župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš je dejal, da je tudi destrniški nastop mladih nadebudnih pevk in pevcev pokazal, da ni res, da je vse, kar je domače, slabo in da slovenske pesmi ne sežejo v srce. »Pesem je vsakodnevno prisotna v življenju in delu slovenskega človeka, ga vodi skozi življenje in pomaga premagovati težave, ga spodbuja in polni z veseljem. Gre za hvalevredno prireditev, ki pomembno prispeva tudi k prenašanju glasbenih vrednot na mlade ter spodbuja ljubezen do domovine in slovenske pesmi, zato smo jo v Občini Destrnik tudi takoj podprli,« je poudaril župan Vindiš. MG 19 Anita Simonič Spravljanje koruze Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si Anita Simonič Ali poznate vonj koruznih žgancev, ki so jih naše babice kuhale v lončenih piskrih? Ja, marsikomu znano, mladim pa vprašanje iz zgodovine izpred petdesetih let. Preden pa koruzni žganci zadišijo na mizi, je potrebno veliko postoriti. Koruzo je treba najprej posaditi, jo okopati, pobrati storže, zličkati, posušiti … Ličkanje je nekoč spadalo med najpomembnejša jesenska opravila. Skoraj vsaka kmetija je imela posajeno koruzo, saj so ljudje živeli v sožitju z naravo. Pri jesenskih opravilih pa so si vaščani med seboj pomagali, delali so stari in mladi, si ob delu privoščili še malico, tako da se je ličkanje koruze zavleklo tudi pozno v noč in se spremenilo v pravo veselico. Tudi članice Društva kmetic Destrnik se trudimo ohranjati stare navade in ena izmed njih je tudi pospravljanje koruze. Ob tem prijetnem opravilu se zberemo vsako leto. Letos smo trgale in ličkale 17. oktobra pri naši članici Mariji Jakob. Koruzo smo potrgale in naložile na voz, da jo je lahko gospodar odpeljal pod streho. Nato smo jo likale ali, kot rečejo drugod po Sloveniji, lupale ali kožuhale, nekaj pa smo je obesile na skednju. Med delom smo tudi kakšno zapele in si po končanem delu privoščile okusno malico, da smo se okrepčale. Tako smo podoživele življenje in delo na vasi nekoč. 20 Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Anita Simonič