IZ VSEBINE: - občinski praznik '95 - šola v H ruševcu je odprta - kako so gasilci kupovali avto - kdo je kaj na Upravni enoti - dialog LDS - župan - Lucijina reportaža - šport - anekdote - rove party v Šentjurju ČESTITAJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU: Za pošteno SlovENijo! Vse Lepo ob pRAZNiku Delavci UPRAVNE ENOTE ŠENTJUR želijo sokrajanom ob občinskem prazniku kar največ delovnih uspehov. | Predsednica podružnice Šentjur Tatjana Oset |_Načelnica: Andreja Stopar SLS Slovenska ljudska stranka LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CEUU POSLOVNA STRAN ' mojoPREm a GROBELNO Tel./fax: 063/794-330 mobitel: 0609 633032 r____ j.g, |,d> otroška soba HAIA (bela, bor) , 39-800,00 SIT sedežna garnitura MIRNA umetno usnje 83.990,00 SIT '^> jedilno kotna garnitura kp spalnice AVONA lux 47.990,00 SIT 111 v 104.900,00 SIT MOlUOSt plačila na 3 obroke! Ostali nakupni pogoji: ^063 794 330 popusti in obročno odplačevanje krediti do 36 mesecev " ' 'ppj dostava na dom v h . v /i j i v-i \ Del. cas: od 9 -18 THOHtClZ.Cl (cloClCltflO plciCllo) _ , n */%h sobota: od 8 -12 M lit SAM Mlffii GO) ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 ŠENTJUR, Ul. Dušana Kvedra 6a Tel: 063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur POSEBNA UGODNOST Menjava baterij /^>brezplačno graviranje | > prediranje ušes Od pRAVA AlERqijE pRi NOŠENju UHANOV prodaja darilnih bonov Izjemno ugodna menjava starega 11-----------H zlata za novi naldt - 50% POPUST Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačno! [ OPSUJ TUDI V TRŽNICIl\ ODKUP ZLATA PO UGODNIH CENAH! UNllfERSM* UGODNI KREDITI II ^ samo 20% pq|(W PokličiiE 065/78^1 1 5 WIW& Ali nam pišite: trg. UŽMAH, 63225 Planina da vas poiščemo in vam pomagamo pri odločitvi soocooooooooocooooo«^ TRGOVINA ZAMB1 Ljubljanska 1, Šentjur, tel.063/743-472 Trgovina Zambi vam nudi veliko izbiro izdelkov po zelo ugodnih cenah: usmmmmm spodnje maje 471,00 SIT 190.0Q SIT . .‘.V.V.V.\\\V.V.\........ TRENERKE OTROŠKE 1.200,00 SIT Ž. HLAČNE NOGAVICE 85,00 SIT TRENERKE MECKANKE OTODŠKIJEANS (TOMPLET: a mr nn stt * ’ _______________ .• I1F ŠOLSKI COPATI 1 BUNDE OTROŠKE 3.854,00 SIT 538,00 SIT Možnost plačila na več čekov, odlog plačila na izplačilo OD, sprejemamo kartice Aktiva! Trgovina Zambi-v centru Šentjurja-nasproti Alposa LD CI O \/ l\J I ČAS : vsak t ln : od 8.00 do 1 8.00 sobota: od 8.00 do 1 Z-OCJ. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priPOroČamoL Šentjurske NOVICE BESEDE UREDNIKA - r * > Blagoslovitev Ko se je pred desetletji nekega dne pojavil pred našo napolpozidano hišo pokojni šentjurski župnik g. Drobež z očitnim namenom, da bi nam blagoslovil novi dom, sem rez pomisleka pristal na njegovo ponudbo. Zrasel sem v ^canski družini, bil dolga leta ministrant in mnogi lepi otroški spomini na domačega zreškega župnika, ki nas je s kolesi vodil do vseh mogočih cerkva po vsej Sloveniji, so 1711 bili nekakšna neustavljiva obveza, kljub temu, da se že [lolgo nisem imel za vernega. Naša hiša je blagoslovljena, ker smo pač tako odločili in napravili takrat prisotni in Pristojni ljudje. Med obredom blagoslovitve šole v Hruševcu, kije pred-stavljal osrednjo točko slovesne otvoritve, sem se spraševal, kdo in kako se je zanj odločil? Kdo je bil tam Pristojen za tako odločitev? Brez dvoma je bil to župan. On seje odločil tako v imenu države ,v imenu vseh Šentjurčanov in vseh občinskih svet-nikov. Alije vedel, da vsaj polovica njegovih "podanikov", tudi tistih iz "njegove" vladajoče koalicije, kot tudi naj višja gosta, minister in predsednik Državnega zbora, takšnega obreda, kot gaje pripravil, ne sprejemajo s posebnim zadovoljstvom? Mislim, da je! Prav, naj blagoslovitev kljub temu bo, če jo v Šentjurju vladajoči krščanski demokrati hočejo in potrebujejo. Takšna odločitev je verjetno njihova logitimna pravica. Toda, tako zaradi obzirnosti do drugače mislečih, kot tudi spoštovanja že od časov prosvetljenih teonarhij dalje uveljavljenega načela ločitve cerkve in države bi bilo prav, da bi bil obred diskreten (takorekoč mtitnen) delček vsega dogajanja. Blagoslovitev šole v Hruševcu pa je izpadla kot dokaj brezobzirna demonstracija skupne premoči krščanskodemokratske politike in vere. Osebno sem se ob njej počutil zmanipuliranega. Ne bom trdil, da se je podobno nelogodno počutila prisotnih, toda zagotovo vem, da jih ni bilo malo. Sicer pa število sploh ni pomembno. Pomembno je spoštovanje drugačnosti, ki ga pa naš župan in šentjurska krščanska demokracija tokrat nista zmogla. Franc Kovač Naslednjo, številka. Šentjurskih novic izide v ^toreK24^ktobra^995^ , Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, ^entjur. Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Prane Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informa-tivnega značaja m se plačuje zanje 5% prometni davek, sije vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni ^as je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741 Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Priimek in ime (tiskane črke): Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: PRAZNIK OBČINE ŠENT/OR '95 Spoštovane Šentjurianke in Šentjuriani Praznik /e trenutek prestavljanj, lahko s kozarcem vina in dobro željo, s pogledom v preteklost in prihodnost. Bolj zaželjen je pogled v prihodnost. Prihodnost občine pa je povezana tudi s proračunom, ki je žal obremenjen s preteklostjo. Zato se marsikatera željo naših občanov ne uresniči, kljub močni volji vodstva občine in svetnikov v občinskem svetu. Prizadevali si bomo, da bodo predvolilne napovedi uresničene v zadovoljstvo vseh do konca našega mandata. Ob občinskem prazniku Vam iskreno čestitava in želiva vse dobro! Predsednica OS: Župan: Tatjana Ose^ prof.___________________________________________Jurij Malovrh prom. ing. Plakete občine Šentjur prejmejo: Osnovna Šola Franja Malgaja za uspehe na strokovnem in športnem področju.( predlagatelj KS Šentjur). Mag. Jože Protner za strokovno sodelovanje na področju sadjarstva in vinogradništva (Društvo vinogradnikov in sadjarjev) Prof. dr. Stanko Buser za afirmacijo velikonočnice in sodelovanje s Ponikvo (SLS) Priznanja Občine Šentjur prejmejo: Frančiška Hvalec za uspešno delo in afirmacijo planinske šole.(OŠ Planina). Atletski klub Trgohlad Šentjur za tekmovalne in organizacijske uspehe. (AK Trgohlad). Peter Lapornik za dosežene poslovne uspehe in delo za šentjursko košarko. (LDS). Ludvik Mastnak za razvoj Ljudske univerze.( LDS). Pihalni orkester Šentjur za svojo dejavnost. (Ljudska univerza Šentjur). Nogometni klub Šentjur za organizacijske in tekmovalne uspehe.(SKD). Pohvale in knjižne nagrade prejmejo najboljši učenci: Silva Jančič in Simon Žekar iz OŠ Šentjur, Benjamin Golež iz OŠ Dramlje Vesna Čujež iz OŠ Slivnica Katja Pušnik iz OŠ Planina Klementina Zapušek iz OŠ Dobje Benjamin Medved iz OŠ Ponikva. Program praznovanj Svečana seja občinskega sveta in podelitev priznanj občine Šentjur - v soboto, 23. septembra, ob 14. uri v sejni dvorani. Položitev temeljnega kamna razglednega stolpa na Resevni -v soboto, 23. septembra, ob 17. uri Ipavčevi kulturni dnevi Četrtek, 21. sept. ob 19. uri v Knjižnici: otvoritev razstave likovnih del Božidarja Ščurka. Petek, 29. sept. ob 19. uri v farni cerkvi v Šentjurju: Ipavčevi samospevi v izvedbi Ane Puser - Jerič. Sobota, 30. sept. ob 14. uri: maša v staro - krščanski cerkvi na Rifniku. Petek, 6. okt. ob 19. uri v farni cerkvi: koncert MPZ Skladateljev Ipavcev in MePZ iz Podgore. Ostale prireditve Petek, L sept.: otvoritev OŠ Hruševec Nedelja, 10. sept.: ribiški pokal na Tratni Sobota, 16. sept.: otvoritev lekarne na Planini Nedelja, 17. sept.: otvoritev Gas. doma v Dobju Petek, 22. septembra: - ob 13. uri otvoritev VVC v Zgornjem trgu; - ob 15,30. uri v Športnem parku: nogometni turnir političnih strank; - ob 16,30. uri pod kostanji v Zg. Trgu: Maribor Šentjurju -Spoštujmo svoje korenine. Sobota, 23. sept. ob 9. uri v "Lipi": šahovski turnir. Nedelja, 24. septembra: - ob 8. uri na gradu Planina: občinsko strelsko tekmovanje; - ob 9.uri v Športnem parku Šentjur: nogomet Yurij : Dravinja, kadeti -ob 11. uri: otvoritev športno - rekreat. objekta; - ob 14,30. uri: nogomet NK Šentjur : Rudar Trbovlje -ob 17. uri: zabava s "ČUKI" PRAZNIK OBČINE ŠENT/UR '95 m Bi % občinskem prazniku upan Malovrh je v ponedeljek, 11. ^ptembra, pred praznikom občine Šentjur sklical tiskovno konferenco, na kateri je Predstavil šentjurske uspehe. ^jprej je predstavil in komentiral Prireditve, ki bodo posvečene 24. septembru, v nadaljevanju pa je spregovoril o posameznih pomembnejših gospodarskih in kulturnih dosežkih Preteklega leta. Poudaril je, da gre za UsPešno obdobje, ki ga sicer poskušajo nekatere opozicijske stranke omalovaževati. ' Šola v Hruševcu: 500 milijonska investicija je strateškega pomena za entjur. Otvoritev je bila 1. septembra. ' ^zgojno varstveni center: otvoritev bo ^ okviru praznovanj občinskega praznika, nvesticija znaša 6,5 milijona, od tega je Prispevala občina 1 milijon SIT. - Izkopavanja na Rifniku: za letošnja spomeniško varstvena dela je bilo porabljenih 2,6 milijona SIT. Občina je prispevala 600 000 SIT. - Obnova Slomškove hiše: letošnji prispevek občine znaša 1 milijon, države pa 2 milijona. Škofija bo v Slomškovino investirala predvidoma 48 milijonov SIT. - Dela na šolah: popravljena je streha na loški šoli, obnovljena fasada glasbene šole, urejena podstrešna učilnica na planinski šoli. Pričakujejo pričetek gradnje prevorske šole. - Rekonstrukcija ceste v Zg. trgu: je gotova in je bila nujna tudi zaradi obnovitve vseh komunalniuh vodov. - Dom upokojencev: bo stal okrog 500 milijonov SIT in bo namenjen 150 stanovalcem. Letos je zanj pripravljneih 70 milijonov tolarjev. Gradbena dela naj bi se pričela novembra. - Še za letos načrtovana dela: preplastitev ceste ob Slivniškem jezeru in Prešernove ulice v Šentjurju, rekonstrukcija kotlovnic v občinskih zgradbah in šolah ter priključitev na plin, priključitev na telefomsko omrežje prvih novih naročnikov. Zupan je spregovoril tudi o težavah, ki tarejo občino. Na prvem mestu je vztrajna rast števila brezposelnih; z 22 odstotki relativne brezposelnosti smo v samem slovenskem vrhu. Te težave še nekako blaži in prekriva kmetijstvo. Kot kaže, je šentjurska brezposelnost doslej prihajala iz drugih občin, zdaj pa pesti tudi že domača podjetja. Sola v Hruševcu je odprta Petek, 1. septembra, je bil velik dan za Šentjur. Po skoraj 90 et*h, odkar je Sveti Jurij ob Južni železnici dobil novo in j^ogočno šolsko poslopje, v katerem so se skoraj stoletje šolale tevilne generacije Šentjurčanov, so se odprla vrata nove, Mogočne šolske stavbe v Hruševcu. Upajmo, da bo zdržala vsaj P°1 tako dolgo kot "starka" tam pod cerkvijo svetega Jurija. ^ko kot pred dobrim letom vzidavanje temeljnega kamna je tudi slovesno otvoritev motil dež. Organizatorji so sicer pred šolo Pripravili lep oder, toda brez strehe. Izvajalce ter častne goste, Predsednika Državnega zbora Jožefa Školjča, ministra Gabra opaznejše funkcionarje predvsem iz Ministrstva za šolstvo ter župane vseh sosednjih občin so namestili pod streho v preddverje s°le, velika množica Šentjučanov - bilo jih je vsaj 1000 - pa je seveda ostala na dežju ter tako daleč vstran od dogajanja, da le temu kljub ozvočenju niso mogli v celoti slediti. P° Precej dolgem obredu blagoslova objekta in njegovih Uporabnikov, učencev in učiteljev, ki ga je opravil šentjurski ekan Zemljič, so se za mikrofonom zvrstili župan Malovrh, Predsednik gradbenega odbora g. Grdina, minister Gaber ter Predsednik Državnega zbora Jožef Školjč. Priložnostni kulturni Program so pripravili mladinska pevska zbora iz Slivnice in ramelj, MPZ Skladateljev Ipavcev ter skupina recitatorjev iz Šentjur. Morda so prav slednji, zlasti z odlično glasbeno spremljavo, dali prireditvi še največ slovesnega nadiha. govornem delu programa je bil najbolj vsebinski govor Predsednika gradbenega odbora g. Grdine. Med drugim je Povedal, daje šola, ki ima 4300 m2 prostorov, 21 učilnic, 13 abinetov, knjižnico, večnamenski prostor, veliko telovadnico, Kl r>0 služila tudi kot mestna športna dvorana, zgrajena v 14. Mesecih. Doslej je stala 487 milijonov tolarjev (prvotni predračun je bil 350 milijonov), od tega je ministrstvo prispevalo 197 milijonov, vse ostalo pa občina. Telovadnica ter računalniška učilnica še nista povsem opremljeni, bosta pa do konca septembra. Končna cena šole v Hruševcu bo okrog 500 milijonov. Predsednik gradbenega odbora je zelo pohvalil projektante in izvajalce (Gradis, Alpos, Elan...). Njihovo delo je ocenil za vzgledno. Pokaral pa je gradbene normative ministrstva za šolstvo, ki so občutno preskromni. Prav tako seje obregnil ob občinski svet, ki za šolo ni namenil dovolj denarja. Minister Gaber je v svojem nastopu šel malo v zgodovino ter poudaril pomen odprtega, modernega šolstva. Z anekdoto o tem, da smo v Šentjurju imeli leta 1818 šolo, v kateri so sedele skupaj deklice in dečki, kasneje pa so, bog ve zakaj, uvedli ločene dekliške šole, seje zdelo, daje hotel namigniti na opazno vlogo cerkve pri otvoritvi šole in morebitno njeno vračanje v državni izobraževalni proces. Tudi Jožef Školjč je končal svoj kratek govor v tem smislu rekoč, da naj se otroci vzgajajo v ponižnosti in podobnih vrlinah v drugih ustanovah. Po slovesnosti je sledil ogled šole in vrtca. Številni obiskovalci, bila jih je polna šola, so bili nad ureditvijo in opremo šole nadvse navdušeni in med njimi nisem srečal nikogar, ki bi čutil potrebo, da karkoli pokritizira. Tudi razredi so bili okrašeni s pravo mero občutka za lepo in so učinkovali prikupno. Po skupnem slovesnem sendviču in kozarčku, so se visoki gostje preselili v Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu, kjer je župan gostil predsednika Državnega zbora, minister Gaber pa je "mimogrede" sestankoval z ravnatelji celjske regije. Varstveno delovni center Šentjur Center za socialno delo Šentjurje že v letu 1992 sklenil razširiti svojo dejavnost z ustanovitvijo varstveno - delovnega centra, kjer bi omogočili delo in varstvo duševno in telesno prizadetim osebam, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo in živijo v domačem okolju. Skupaj z občino, ki je zagotovila prostore, in Ministrstvom za delo, družino in socialo je prišlo do obnove hiše v Ipavčevi ulici št. 8 ( nekdanji internat), kjer je adaptirano v prvi fazi pritličje za namen varstveno - delovnega centra. Z delom je začel že v avgustu, uradna otvoritev pa bo ob občinskem prazniku, 22. septembra. V varstveno - delovnem centru sta zaposlena dva delavca, v oddelek pa je vključeno 12 varovancev. Naslednje leto se načrtuje odprtje še enega oddelka. V oddelek so vključeni varovanci, ki imajo status invalida, imajo pa delno ohranjene delovne sposobnosti in jih je mogoče vključiti v delo pod posebnimi pogoji. Spodnja starostna meja je 15 let-Dnevno varstvo traja 8 ur, organizirana pa sta tudi prehrana in prevoz. Delo, ki ga bodo varovanci opravljali, bo primerno sposobnostim posameznika. Poleg proizvodnega , ki ga center išče pri raznih firmah kot kooperacijsko delo, je poudarek na razvijanju in ohranjevanju samostojnosti varovancev, njihovih znanj in spretnosti. Pri ustanavljanju varstveno - delovnega centra je bilo zel° aktivno tudi Društvo za pomoč duševno prizadetim Šentjur. Cvetka Jagef 40 let Ribiške družine Voglajna V počastitev te obletnice se je v nedeljo, 10. avgusta, zbralo ob Slivniškem jezeru 64 ribičev, ki so ves dopoldan pridno namakali trnke. Tokrat sreče ni bilo; tekmovanje je uspelo, ribe pa so ostale v vodi, so dejali. Le 20 miniaturnih ribic je odločalo o vrstnem redu najboljših. Na splošno je bil letošnji ulov bolj slab. Izjema je le ulov somov. Po nekaterih izračunih naj bi bilo v jezeru kar preko 100 dvometrskih somov. Bije se prava bitka za ulov največjega soma. Na tabeli uradno merjenih rib sta letos na čelu Janko Plahuta z 205 cm dolgim in 47 kg težkim somom in Peter Boesnhofer, čigar trofeja je merila 197 cm in imela 45 kg. iške družine ni izkušenj in pretiranega interesa za njihov ulov. Zanj se bolj ali manj odločajo le ribiči iz Avstrije i° Nemčije. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad, je bila v paviljonu kratka slovesnost. Predsednik IO je v svojcu1 govoru obudil nekaj spominov na začetke RD Voglajna, ko je reka Voglajna s pritoki bila še pravi ribiški eldorado, zdaj pa j6 njeno vodovje onesnaženo in v njem živi le še polovica nekdanjega ribjega razkošja-Tu, pri varstvu voda, čaka ribiče še mnogo dela. Nastanek Slivniškega jezera je družini sicer dal novega poleta, iz Kodričevega govora pa se je le dalo razbrati, da med ribiči ni več tistega entuziazma izpred desetletij. Zaslužnim članom družine so podelili priznanja. Od Šentjurčanov sta Republiško priznaje I. oziroma II. stopnje dobila dr. Ivan Moser in Milan Kokošar. Obvoznica je pokrita Kdaj bo v Šentjurju Višja kmetijska šola? Kot je znano, je od lanskega leta ostalo okrog 300 milijonov tolarjev dolga iz obveznosti pri izgradnji obvoznice, ki niso bile pokrite s sredstvi državnega proračuna. Čeprav so bile sklenjene pogodbe z Ministrtvom za promet, teh sredstev ni bilo niti v lanskem niti letošnjem proračunu oziroma je bilo letos namenjenih za Šentjur le nekaj preko 90 milijonov SIT. Cestno podjetje Celje, kije bilo izvajalec del, seje zato znašlo kar v lepi finančni stiski, katere posledica so bili zastoji tako pri dokončanju tega kot tudi drugih šentjurskih cestnih projektov. Zamisel, da bi na Kmetijski šoli uvedli tudi višješolski študij, že nekaj časa razvnema tako naše kmetijske šolnike kot tudi občinske može. Ti so v svoji strategiji razvoja občine celo zapisali daje ta cilj tudi eden izmed ciljev razvoja občine- Kako je s to zadevo, smo poskušali izvedeti neposredno pri ministru Gabru. Po županovih besedah so zdaj te zadeve vsaj začasno uredili; pri mariborski Krekovi banki so izposlovali posojilo za manjkajoči znesek. Obesti bodo bremenile občinski proračun. Ministrstvo za promet pa jih bo poračunalo preko gradbenih indeksov. Seveda s tem zadeve vsebinsko še niso urejene, kajti, če bo vse po sreči, bodo že opravljena dela na obvoznici plačana šele iz enega od prihodnjih državnih proračunov, do takrat pa menda lahko opustimo vsako upanje na nadvoz pri Zikošku. Kot kaže, tudi most čez Voglajno še ne bo tako kmalu nared in tudi cesta mimo železniške postaje bo ostala še nekaj časa v suroven stanju. Tam se bodo menda pojavili le ležeči policaji, ki bodo morda vsaj začasno pomirili nezadovoljne železničarje, zagotovo pa ne Hruševljanov. Odgovoril nam je precej zvito. V načelu j6 zamisel povsem sprejemljiva, le sporazumeti seje treba z istovrstnimi inštitucijami v Sloveniji. Do tega sporazuma pa verjetno ne bo lahko priti, kajti zanimanja za ta študij ni prav velikega in so že obstoječe kapacitete nezasedene. Več možnosti vidi minister Gaber za uvedbo višješolskega vrtnarskega študija, ki pa je bolj celjski, kot je šentjurska Kmetijska šola ter za Šentjur že čisto nezanimiv. Šentjurske L NOVICE AKTUALNO 1 • _ V Zakaj se poroiiti v Šentjurju? Da, to je pa res vprašanje. Odgovor nanj naj bi dala zgibanka pod tem naslovom, ki stajo "rodili" Marjana Novak in Andreja Stopar, 00 izvodih pa jo je založila šentjurska Upravna enota. Predstavitev zgibanke je bila v torek, 5. septembra, v Ipavčevi hiši. Pričelo seje svečano s šentjurskimi pevci, nadaljevalo z ogledom Poročne dvorane ter ostalih prostorov, končalo pa z obiskom pri gospodu Rajku v vinoteki. Vmes so nas župan Malovrh, načelnica oparjeva ter Marjana Novak iz Agencije Mavrica, ki upravlja z gostinskim delom Ipavčeve hiše, temeljito zbombardirali z vsemi ePotami in prednostmi Šentjurja ter nas prepričali, da se je treba Poročiti v Šentjurju in nikjer drugje - pa čeprav smo bili prav vsi Prisotni, od predstavnikov občine, do lastnikov turističnih kmetij, do J‘stevilčnejše prisotne skupine - pevcev - že zdavnaj poročeni. Primemo urejena poročna dvorana v Zgornjem trgu, bližina farne Ve’ Prevoz s konjsko vprego ali Ferleževim Fordom, prijazno spominsko darilce za mladoporočenca, verjetno tudi izbrani poo-scenci za opravljanje poročnega obreda (tega ni nihče rekel!), pa unska postrežba v nekdanjem šentjurskem arestu, kjer zdaj v lepo Urejeni vinoteki Agencija Mavrica ponuja vrhunska šentjurska vina, Prošjačo, smetanovo potico, kozji sir ter specialitete iz nojevih jajc, so pravi razlogi za izbiro tega kraja za svečano obljubo in učvrstitev zvestobe do groba. Tu pa so tudi Hotel Alpos, turistične kmetije Kolar, Fatur in Zgonc, kjer so vedno pripravljeni pomagati dokončati v Zgornjem trgu pričete slovesnosti. Torej, zakaj se poročiti v Šentjurju? Organizatorji predstavitve tega sicer niso direktno povedali, a seje dalo zlahka ugotoviti. Gre seveda za posle! Toda z resno pripombo: v Ipavčevi hiši boste dobili več! Plečnikov vodnjak -romantično mesto za zaroke šport" gre naprej Kam gre, je trenutno težko reči. v ' a^gustom, t.j. po odhodu prejšnje v.d. direktorice Šmerc -v 0Vačičeve, je vodenje "E - športa" oziroma Topi - ja (ker E -■ ni registriran) prevzela gospa Uljarjevič. Obljubila nam .’. a bo za Šentjurske novice podrobneje povedala, kaj se pri J1 dogaja, ker pa je na dopustu, si bomo skušali pomagati z drug-ni informacijami. a županovi tiskovni konferenci smo izvedeli, da je vseh 300 ne avcev Eleganta na Zavodu za zaposlovanje, Topi pa jih je ezaJ pogodbeno zaposlil okrog 160, vendar pa vse le za dobo ^nega meseca, kar seveda vzbuja določene pomisleke. Sicer pa bv> 1 ^9^ delal s polno paro in sproti tudi pokrival vse svoje Tudi neformalne vesti z ulice so precej skope. Slišati je, da v ozadju poteka tihi boj za Elegantovo dediščino. Vložki novih lastnikov v 'E - šport" so dokaj majhni - občina, IBN iz Ljubljane in posamezniki iz firme naj bi vsi skupaj vložili le okrog 2 milijona SIT - tako ostaja podjetje morebiten lahek zalogaj za ambicioznejše nove lastnike. Govorilo se je o Artnaku iz Nove vasi, Seliču iz Hruševca in nekaterih šmarskih zasebnikih, a nič konkretnega. IBN naj bi ne bil zainteresiran za večinsko lastništvo. Karte skušajo dokaj odločno mešati tudi na občini, ker se bojijo, da bo novi lastnik pregrobo uveljavljal svojo voljo ter še dodatno večal število brezposelnih. Ker so deleži zaposlenih naprodaj, po drugih vesteh naj bi bili tudi že prodani, se lahko prav kmalu pojavi novi lastnik "E - športa". Zaenkrat pa, kot kaže, ni še nič. F. K. V Alposu bodo odpuščali vse poletje se sliši, daje Alpos v težavah in da se del 'Z te^av Poskušal izvleči tudi z odpuščanjem e avcev. Najprej se je govorilo o dokaj visoki ki 200, o kateri pa v Alposu niso hoteli nič -jr fb. Zdaj, ko so se govorice ustavile pri seznamu q Jub*’ ki naj bi jih "Hugo" ( alpoški nadimek za g. s r .mo> prejšnjega predsednika IS, ki se skupno s £ ojimi bivšimi sodelavci iz Ema, zbranimi v firmi eka, ukvarja s to zadevo) v kratkem obsodil na rezdelje, jih v načelu nista zanikala niti ganizacijski sekretar generalnega direktorja g. Bnak, niti predstavnik sindikata g. Čander. Z k Pasti naj bi še ne bili tako daleč, da bi lahko rekla aj konkretnega oziroma, rečeno je bilo, da bo o tem l.<’ cmu za javnost spregovoril generalni direktor g-Bevc, ki pa še molči. Telefonija teče Ker se še vedno slišijo govorice o zastoju pri izgradnji telefonskega omrežja na južnem delu občine, v tem smislu so mnogi tudi razumeli grožnjo občinske LDS z organiziranjem državljanske nepokorščine, smo povprašali župana, kaj je na vsej stvari. Da ne gre za nobene resnejše zastoje, LDS se le pripravlja na volitve, s tisto izjavo za javnost pa naj bi brcnila v temo, smo zvedeli pri županu Malovrhu. Dela tečejo normalno naprej. Letos je občina namenila za telefonijo okrog 45 milijonov SIT t.i. "demografskih denarjev", po krajevnih skupnostih v južnem delu občine se intenzivno sklepajo pogodbe z naročniki, kmalu bo dosežena številka 700, kar pomeni, da ni več nobenih ovir za dokončanje tega projekta. Na razpolago je dovolj številk, le cena 2600 DEM za napeljavo do hiše, je morda res še visoka, toda drugače ne gre. Kar pri polovici novih naročnikov bo telefom zazvonil že do konca leta, pri drugih pa v prvi polovici naslednjega leta. F.K. Šentjurske NOVICE VROČA TEMA til i Šentjurski gasilci imajo nov avto V soboto, 19. avgusta, sta ga iz rok župana [ Malovrha v prisotnosti skoraj vseh 62 botrov (prispevali so najmanj po 10 000 SIT), predstavnika Ministrstva za obrambo g. Žnidariča ter poveljnika Gasilske zveze Slovenije slovesno prevzela poveljnik Ivan Škorc in šofer Branko Klanjšek. Prevzem novega gasilskega avtomobila je že sam po sebi pozornosti vreden dogodek, o katerem se da lepo pisati. Če pa dogodek spremljajo govorice, češ, da so se pri nabavi dogajale nenavadne stvari, da je bil avtomobil z ozirom na to, da tehnično ni nič posebnega, zelo drag, slišati pa je tudi kritične pripombe iz nekaterih drugih gasilskih društev, je tema še posebno zanimiva. Zakaj v resnici gre, smo skušali zvedeti pri podžupanu Pungartniku in predsedniku GD Šentjur g. Osetu. "Nič posebnega ni pri tej zadevi. Saj veste, če bi fovšija gorela, bi ne potrebovali drv", je bil precej odločen Branko Oset. Resje, da so druga gasilska društva slabo opremljena, zlasti vozni park in tudi opremo imajo vse prevečkrat prestaro in slabo uporabno, toda glede na požarno ogroženost in območje, ki ga pokriva GD Šentjur, smo bili tega avtomobila verjetno mi najbolj potrebni. Gre za popolnoma opremljen gasilski avto, ki je prvenstveno namenjen gašenju industrijskih požarov. Z ozirom na svojo težo in širino res ni primeren za hribovite in ozke ceste, toda za te namene tako že imamo ustrezne avtomobile. Ima cisterno za 40001 vode, 400 kg penilne snovi, aparate za suho gašenje, elektoagregat, dimovlek, visokotlačno črpalko, lahko proizvaja zaščitno meglo, opremljen pa je tudi z dihalnimi aparati, zaščitnimi ter protikislinskimi oblekami, radiovezami ter seveda tudi z ustreznimi priključi! in ključi za cevi itd. Gre res za kompletno opremljen avtomobil, kakršnega smo potrebovali. Prvotni predračun je znašal 15 milijonov, kasneje pa je bilo potrebno zaradi težav s proizvajalcem Karoseristom iz Maribora primakniti še okrog 9 milijonov SIT. Za prvi račun je 9,6 milijona prispevalo Ministrstvo za obrambo, s pogodbo smo se morali tudi obvezati, da jim bomo avtomobil po potrebi dali na razpolago, 2 milijona je dala Zavarovalnica Triglav, vse ostalo pa občina. Skupno je za avto res šlo okrog 300 000 DEM, toda okrog 100 000 DEM naj bi se v občino še vrnilo. Za težave in prigode v zvezi s plačevanjem smo največ izvedeli od podžupana Pungartnika, nakaj pa tudi na ulici. Avans v znesku 15 milijonov, ki gaje GD Šentjur preko Avto Celja plačalo mariborskemu Karoseristu, ki naj bi na Tamovo šasijo montiral vso nadgradnjo, je bil vplačan na osnovi prvega predračuna že v lanskem letu. Šentjurski gasilci so sicer želeli Mannovo ali Mercedesovo šasijo, toda Ministrstvo za obrambo je vztrajalo na sodelovanju s Tamom in Karoseristom. Karoserist je kmalu po vplačilu šel v stečaj in za dokončanje in izdobavo avtomobila je bilo potrebno dodatno primakniti še 9 milijonov. Teje z aneksom k pogodbi en dan po volitvah v imenu občine zagotovil član iniciativnega odbora za nabavo avtomobila in prejšnji predsednik IS g.Grdina. To njegovo odločitev je pol leta kasneje s svojim sklepom legaliziral tudi nov občinski svet. Tako je za avto v resnici bilo vplačanih 300.000 DEM oziroma bo, ker to dodatno plačilo po izjavi g. Pungartnika še ni realizirano. Občina, ki je ta znesek založila, pričakuje, da ga bo pokrila z udeležbo na stečajni masi Karoserista in s pomočjo Ministrstva za obrambo. To naj bi bilo ozadje zgodbe o nabavi šentjurskega gasilskega avtomobila. Zaradi objektivnih težav oziroma slabe poslovne odločitve, smo za avto plačali tretjino več kot je vreden. Ostajajo pa zagotovila odgovornih, da bo od Karoseristovega stečaja ostalo povsem dovolj za povrnitev tega dolga. Le potrpežljivi moramo biti. Čistimo vse vrste oblačil in tkanin EKSPRES tiSEDSMA 11FESEMS "'is selk@š® Js” C. Kozjanskega odreda 4, ŠEN7JUR Telefon: 063/741-836 ctlpo/ ALPOS COMMERCE, HOTEL ALPOS VALENTINA OROŽNA 4,63230 ŠENTJUR TEL: 063/743-905,743-705, FAX: 063/743-619 MOBITEL: 0609/620-743 OTISKl BOM TRATNA VABI vsak petek, soboto in nedeljo od K/1 do 2f Šentjurske NOVICE AKTUALNO ■ m . . Kmetijska komisija brez pristojnosti in brez idej Komisija za kmetijstvo, ki je skoraj leto n' P° volitvah še vedno začasna, se je sestala v četrtek, 7. septembra. Predsednica omisije prof. Osetova je na začeku prebrala °pis župana, s katerim komisiji sporoča, da s° njene pristojnosti bistveno ožje, kot so 'le pristojnosti prejšnje istoimenske t.i. Ve-rove komisije. Zdajšnja komisija je le nekak posvetovalni organ Občinskega sveta, zlasti v fazi sprejemanja proračuna, medten v° Je samostojen izvrševalec proračuna župan, ki kasnejša mnenja in predloge oniisije lahko upošteva ali pa tudi ne. Ker Je komisija sestavljena izključno po strankarskem ključu, sem pričakoval, da odo zaradi takšnega odrivanja na obrobje opozicijski svetniki vsaj protestirali, če že ne zapustili seje, se ni zgodilo nič takega. Komisija je brez razprave v celoti podprla predlog Urada župana za porabo kmetijskega denarja oziroma predlagajo županu, da le postavko za čebelarje poveča s 150 000 na 250 000 SIT. Za kmetijstvo namenjen denar se bo porabil takole: - 5 milijonov SIT za dolgoročne kredite - 3 milijoni za agromelioracije - 2 milijona za regresiranje osemenjevanja govedi - 1,6 milijona za Kmetijsko svetovalno službo (npr. Društvo kmetic bo dobilo 250 000 SIT, Govedorejsko društvo 650 000 SIT) itd. Če k temu denarju še prištejemo 3 milijone SIT, ki jih je občinski proračun letos že plačal Kmetijski zadrugi, menda za nabavo travnega semena, ter 7 milijonov SIT, kijih obrača HKS, bo letos šla v kmetijstvo iz proračunu kar zajetna vsota. Škoda je le, da tako komisija kot Urad župana nimajo pravih zamisli, kako ta denar inventivno porabiti. Kot kaže, bo razvodenela tudi dobra zamisel za Kmetijski sklad, ki je bil prvotno namenjen predvsem nakupu kmetijskih zemljišč, zdaj pa naj bi služil tudi za nabavo mehanizacije, uvajanje novih proizvodenj in podobno. LDS ni zadovoljna z županovo strategijo Vodstvo občinske LDS, moram jim priznati, da so edini od šentjur-. h strank, ki vsaj občasno vabijo Šentjurske novice na svoje sestanke, Je na rednem septembrskem mesečnem sestanku načelo več zanimivih tem. Najprej so se sporazumeli o predlogih za letošnje občinske odlikovance. To so g. Gorečan (za reševanje Tajfuna), Anton Selič - Suli (uspešni podjetnik), Peter Lapornik (za košarko), ing. Palčnik (tele-°niJa), Vaška skupnost Dolga gora ( za vsestransko aktivnost) ter knjižnica Šentjur (za kulturno animacijo). Pod drugo točko je predsednik Artnak razdelil nekakšne materiale Za uttslednje državnozborske volitve, o katerih pa niso razpravljali. Glede jesenskih lokalnih volitev so se odločili, da se bodo zavzemali ja Večinski volilni sistem ter za teritorialno kandidiranje. Vaške oziroma ^ vodo iz Hrastja so težave po možnosti tudi ulične skupnosti naj bi bile volilne enote. Menili so, da strankarske volitve za svete KS ne bi bile primerne. Največ časa so namenili Strategiji razvoja občine Šentjur, ki jo je pripravil Urad župana. Ocenili so, da je predloženo gradivo eno samo jamranje, polno pogojnikov ter neobvezujočih "bi morali, se bomo zavzemali, potrebno bi bilo itd.", ki ne služijo ničemur. Odločili so se, da predloženemu gradivu ne bodo nasprotovali, če je le - to županova vizija razvoja. Če pa jo bo župan predložil svetu in jo poskušal uveljaviti kot občinsko strategijo, bodo odločno proti. Sami nove strategije ne bodo delali, ne zato, ker je ne bi zmogli, temveč zato, ker to ni naloga opozicije. Po potrebi bodo občinskemu svetu predložili svoj predlog določenih ciljev za to mandatno obdobje, ki naj j ih občinska oblast skuša zasledovati. F. K. Pankovski gasila so dobili novo avtotisterno Zaenkrat gre še za težave pri pripravah na resnejši pričetek del, toda ot kaže, so tudi te že takšne narave, da bi utegnile še lep čas usmerjati s'cer odlično vodo iz Hrastja v bližnji potok. Razgovori z lastnikom zemljišča - kamnoloma, kjer je vrtina, se nienda uspešno zaključujejo. Franc Škoberne - Jimmy, ki ima očitno na °bčini odlično informativno službo in seje že ob prvih rezultatih vrtanja Pravi čas zmigal ter odkupil zanimivo zemljišče, je pripravljen prodati okrog 40 arov svoje parcele po ceni 4 DEM za m2, vendarle samo pod P°8ojem, da dobi koncesijo za izkoriščanje kamnoloma tik zraven par-cele z vrtino. Kamnolom in izkoriščanje vodnega vira s strokovnega stališča sicer nista združljiva zaradi možnih premikov zemeljskih plasti °*) miniranju ter onesnaženja vode, toda drugače menda ne bo šlo. „ Toda poleg njega se je postavilo v vrsto ob vodi še kar nekaj •ončkarjev". KS Loka, na čigar ozemlju je vodni vir, se menda pripravlja na 'izsiljevalsko vojno" z občino. Iztržila bi rada nekaj asfalta in še kaj. pestre in izsiljevalske so zahteve lastnikov zemljišč, preko katerih naJ bi bil speljan vodovod. Namesto realnih odškodnin, ki jim jih nihče ne oporeka, pričakujejo, da bodo prišli do brezplačnega priključka na vodovod ali celo asfaltiranja vse ceste od Slivnice do Hrastja. V Javnem komunalnem podjetju, ki prevzema ta projekt, so resno zaskrbljeni, kajti vse kaže, da so izsiljevanja postala kar običajen odnos med strankami. Za njimi menda stojijo celo nekateri lokalni politiki. Kadar izbruhne požar, je zelo pomembno, da je pri roki dovolj vode! Tega se zavedajo tudi ponkovški gasilci. Ko je našo! deželo zapustila|yf|| JLA, so dobili starjf razklopotanj tovornjak. S' prostovoljnim delom in prispevki, so ga pripravili do tega, da je zabrnel in speljal, mu naredili cisterno, ga lepo prebarvali, preiskusili - in postal je lep gasilski avto. V soboto, 26. avgusta so ga gasilci slovesno prevzeli. Ob krstu izrečena želja, da ga ne bi bilo treba uporabljati, se žal ni uresničila: že po 14 dneh je moral v ognjeni krst, ko je strela zanetila požar na kozolcu sredi vasi. A. K. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN rTTTTTTTTTTTTTITTmTTTTTTTTTTTmTrTTTFTTTTTTTTTTmm-rTrrTTrTrTTTTTTTTTTTTTTTmmTTTTTTTTTTTTTfflTTmTMrTTTTTTTTTmTTTTTT* I __ Šentjur, Goričica 12a, Storitveno, trgovsko podjetje k'L !aJ'] TREBOVCJANI n,ob,tel: 0609 627 924 irejan tfirmiM 'jur, Goričica 12a, 1 | W^rW WWWW mmmmmm MŠUlMOfl ifiH B MMSg TrsoviMA lINITUMfl vaw m.M Ji? - več vrst avtolakov (navadnih, akrilnih, metaito-baza, K.H.) - 20 ml metal kitov -11 vrst brizgalnih kitov (navadnih, akrilnih, dvokomponentnih) - vse vrste razredčil, trdilcev in čistil - brusne papirje 3M-SIA vseh granulacij It TEHNIČNA TRGOVINA) Cesta Kozjanskega odreda 87a| Šentjur | _____________________ , Tel./fax: 741-329 Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo keramičnih ploščic, sanitarne opreme, gradbenega materiala, inštalacij - voda, elektrika, ogrevanje, barve, lakee>dkust0>0el(jphniko in gospgtiinjskepotrebščine. s&tctosu lisi; | radiatorji KORAIMlE OKLOUGM, AKMMAT mi m od 46.990,00 SIT | od 23.9Si,00 SIT | - razne zaščitne materiale - več vrst olja, svečk in filtrov - hladilne tekočine ANTIFRIZ * ,11 ■ 1:« I Viijbijim to»» bilittto z»tši«o kmip itolb Ml fO JZOtC V NrmI UNITREJAN Uhl,. kvpiw,tf -bij,so volilo r- , J tetttteftfe ptMajilrJilJaaiii ■MmmiMm _ 1 Mtmmsm moctčmm V delavnici firme UNjTMti/AN smo zelo dobro opravimo ga izravnalni mizL Ker imamo zelo dobre pripravne materiale za pripravo avtomobila pred lakiranjem - suho brušenje - vam tudi avtomobil kvalitetno polakiramo v najsodobnejši lakirno sušilni komori-peči. AVTOLIČARJI POZOR! Avto si lahko pridete polakirat tudi sami Nudimo vam brezplačno avtovleko poškodovanega] avtomobila od vas do nas! ifiiii,,... oljni gorilci ECOFtAM ■ bojlerji kombinirani - cemcirtltalija i : Š^rtk 4.2 - 4.2?. I lw-it otoltfo SIT _ - kompresor 8 B. s priključki 49-399,00 SIT s - hrastov parket R 1.679,00 SIT j - sadolin vse barve 11 669,00 SIT i - Jupol 30kg 2.999,00 SIT ^ POSEBNA UGODNA PONUDBA moških, ženskih In otroških bund od 4,199,00 do 5,890,00 SIT iilliill Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151. tel.: 741-151 t V.. n Se priporočamo! Šentjurske NOVICE PREDSTAVLJAMO VAM Kdo je kaj v Upravni enoti Šentjur Z novim letom se je občina razdelila na državni del - Upravno enoto Šentjur, ki zaseda Pritličje in prvo nadstopje nekdanje občinske stavbe ter pravo Občino, ki ima prostore v 2. nadstropju. Danes predstavljamo "vsebino" Upravne enote. I. Načelnica: mag. Andreja Stopar, zahtevana visokošolska izobrazba (VIII), 10 let del- izkušenj. Izpolnjuje pogoje. Plačilni količnik 6 II. Oddelek za upravne notranje zadeve Vodja oddelka: Marija Vodišek, izobrazba Vl> zahtevana VII, količnik 4,7 Referent - JRM, orožje: Branko Mihevc, ■zobrazba V, zahtevana VI, količnik 2,75. Sodelavec - osebne listine...: Angela Po-najač - Perc, zahtevana izobrazba V, interna kvalifikacija, količnik 2,2. Sodelavec - promet: Angela Cehner, zahtevana izobrazba V, interna kvalifikacija, količnik 2,2. Sodelavec - promet: Hermina Bukovšek, zahtevana izobrazba V, ima V, količnik 2,2. III. Referat za okolje, prostor, promet in zveze: Vodja referata:....(razpis), zahtevana izo-razba VII, količnik 4,4. Referent - priglasitve, lokac. dovoljenja: arjan Božič, izobrazba VI, zahtevana VI, k°eficient 2,75 Referent - gradbena dovoljenja: Stanka Vouk, izobrazba V, zahtevana VI, količnik 2,75. Administrativni sodelavec: Milica Doberšek, izobrazba V, zahtevana V, količnik 2,2. IV. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve: Vodja oddelka: Cecilija Iršič, izobrazba VI, zahtevana VII, količnik 4,7. Referent - sprejemna pisarna: Greta Koželj, izobrazba V, zahtevana VI, količnik 2,65. Referent - borci, invalidi: izobrazba V, zahtevana VI, količnik 2,75. Referent - arhiv: Mojca - Tanja Kozar, izobrazba V, zahtevana VI, koeficient 2,65. Sodelavec - vložišče: Dragica Soline, interna kvalifikacija, zahtevana IV, koeficient 2,2. Strokovni sodelavec - finance: Alenka Povh, izobrazba V, zahtevana VI, količnik 2,75. Finančni referent:...(interni razpis), izobrazba V, količnik 2,2. Finančni referent - blagajna: Cvetka Sti-plovšek, interna kvalifikacija, zahtevana V, količnik 2,2. V. Oddelek za gospodarske, proizvodne in neproizvodne dejavnosti Vodja oddelka:....(razpis), zahtevana VII, koeficient 4,7 Višji strokovni sodelavec:... (razpis), zahtevana VII, količnik 3,6. Referent - malo gospodarstvo: Slavica Mastnak - Beba, interna kvalifikacija, zahtevana VI, količnik 2,75. Vodja referata za kmetijstvo: Romana Mar-zek, izobrazba VI, zahtevana VII, količnik 4,4. Referent - upravni postopki v kmetijstvu: Helena Volasko, izobrazba V, zahtevana VI, količnik 2,75. Opomba: Po odobreni sistemizaciji je na UE Šentjur 32 delovnih mest. Vodje oddelkov opravljajo tudi druge operativne naloge. Koliko zaslužijo na Upravni enoti Količnik 1 pomeni 31 800 tolarjev bruto plače in njihove začetne plače ni težko izračunati. K temu znesku se prišteje dodatek na leta zaposlitve ( do 20%), vodjem oddelkov pripada dodatek 15%, zaposlenim na "Notranjih zadevah" pa 10 %. Možen je še dodatek za ti. stimulacijo 2,5% na skupno maso OD za celo Upravno enoto . Po naših okvirnih izračunih sta na UE najbolje plačani načelnica Stoparjeva in vodja Oddelka za notranje zadeve Vodiškova. Prva dobi v koverti nekaj manj kot 200 tisočakov, druga pa okrog 150.000 tolarjev. F.K. '“Trta” na Triglavu Triglav je romarska pot in cilj Prenekatcrcga Slovenca. Tudi člani folklorne ^upine Trta iz Dolge gore so se odločili, da se 10n°ČaStiteV *-’®-*etn'ce Jakoba Aljaža in -letnice njegovega stolpa na vrhu nglava povzpnejo nanj. it i- ^0t se Je P° obilnem Jurmesovem zase 'i Za^e*a na Pokljuki. 50 pohodnikov, °^atno otovorjenih z vso folklorno Dr"!*61?10’ htuTfoniko in klarinetom, se je ^^ e o vzpenjati po poti, ki nas je vodila ozi čudovito gorsko pokrajino proti ounikovi koči. Planiki in Kredarici. Tu 0P°srečanju z Aljaževim naslednikom v t, lm župnikom Urbanijo in pred mašo veni*1*?6*'0' zaP*esal' ljubiteljem gora sni ^ *-iuc*skih plesov... V nedeljo zjutraj . ° se podali proti vrhu. V čudovitem m Osmo °b Aljaževem stolpu pred Zan|)Z'C° °biskovalcev zapeli, zaigrali in Pre r?" V °klaeilih, kot sojih nosili naši Prenv' ^ vese*ia in sreče je bilo rosno dospC iatero °ko-" Tako mali smo, pa smo Žani ® i' velik cilj!" je za Šentjurske novice sa Mmjan Dobnik - Boter. Predsednik "Trte" g. Kadenšek je povedal, da so dolgogorski folkloristi celo prvi v zgodovini Triglava, ki so v polni folklorni opremi plesali na njegovem vrhu. Tudi zanj je bil vzpon na našega očaka izjemno doživetje, ki ga je počastil s pesmico, nastalo na Kredarici tisto nedeljo tik pred vzponom. Dal ji je naslov "Melodija Triglava". Triglav ponos je vsakega Slovenca, na svoj vrh privablja množico ljudi, po Čopu, Vodniku, Aljažu smo nanj poromali še mi. Odkrivali smo lepote nove, občudovali vsak planinski cvet, povzpeli se na točko, kjer domovine najlepši je razgled. Da bi posebno čast mu dali očaku vseh naših gora, smo v taki noši ga obiskali, kot je bila Aljaževa. In veter je odnesel med gore melodije pesmi in harmonike, njih zvok v duši odmeval je, ko že v dolino vračali smo se. Zahvalo za to prijetno doživetje je g. Kadenšek namenil Jurmesu in Mesarstvu za malico, Rudiju in Gorazdu za vešče vodenje preko skalnatih previsov, Nataši Dobnik, Jožetu Žnidarju za zabavo in "kulturni" planinski krst, Marjanu Dobniku za filmsko ovekovečenje ter trgovini Tonca za prijazen sprejem ob vrnitvi v Dolgo goro. IZ OBČINE Strategija razvoja obiine Šentjur 1995 - 1998 Na vztrajne zahteve opozicije v občinskem svetu, najglasnejši so bili svetniki LDS, ki so poudarjali, da je resno vladanje nemogoče, se je Urad župana odzval nenavadno hitro ter dal v razpravo svojo 37 strani obsegajočo študijo s tem obetajočim naslovom. Iz nje bomo poskušali povzeti opaznejše zamisli. Strategija občine je predstavljena v 7 poglavjih. Že prvi stavek uvoda, ki se glasi " Pričujoča strategija ni namenjena analiziranju pretekle in sedanje situacije, ampak je predvsem namenjena prihodnosti", kaže, da se je Urad župana lotil te nadvse resne naloge na sila nenavaden način. V nadaljevanju uvoda navajajo, da so jim bili strateško pomebni podatki nedosegljivi, ker so ali poslovna tajnost, ali pa so spravljeni v državni Upravni enoti (eno nadstropje nižje !?). Naši občinski strategi zato komaj kaj operirajo s številkami, so pa mnogo bolj radodarni s prislovi in pridevniki. 1. Gospodarstvo V tem poglavju je najprej podan le zelo površen pregled obstoječega stanja, v glavnem brez številk. "Občina se bo aktivno vključila v ohranitev naše industrije..., bo podpirala razvoj privatnih proizvodnih podjetij..., nudili bomo prostorske možnosti za razvoj podjetništva" itd. so stavki, ki povedo absolutno premalo. Občina ne bo ovirala lastninjenja!!?? in si bo prizadevala za ohranitev visoko produktivne družbene kmetijske proizvodnje. Zaradi pritiska nezaposlenih pričakujejo na t.i. mešanih kmetijah veliko krizo ter "največjo socialno bedo in izseljevanje s teh območij...". Občina bo podpirala vse dejavnosti, od kmečkega turizma do domače obrti in pridelave bio hrane. Iz sredstev občinskega proračuna bo ustanovila Sklad za kmetijstvo za dokup kmetijske zemlje, uvajanje nove kmetijske proizvodnje in uvajanje dodatnih dejavnosti na posamezne kmetije." Gozdarstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, turizem, obrt in podjetništvo ter stanovanjska in komunalna dejavnost so obdelani precej na kratko in na teh področjih ni zaslediti novih zamisli. 2.1nfrastruktura Nadvoz in podvoz ostajata kot prva in druga naloga v zvezi z Železnico. Izgradnja cest je izdelana bolj podrobno. Odslej bo četrtina občinskih proračunskih sredstev namenjena za tekoče vzdrževanje lokalnih cest, polovica za investicijsko vzdrževanje ter četrtina za modernizacijo. Krajevne skupnosti morajo prispevati 30 % sredstev za modernizacijo lokalnih cest. Prioritetna cestna lista za investicijsko vzdrževanje: Dole -Proseniško, Šola Šentjur - Botričnica, Bovše - Svetelka, Šibenik - Osredek, Planina - Praprotno. Prioritetna lista modernizacije: Šentvid - Podlog, Jarmovec - Žepina, podvoz v Šentjurju, Cerovec - Hrastje, Črnolica - Tratna, Graščina - Zlateče, Trno -Vezovje, Slatina - D. gora, Rozalija - Podgrad, Žegar - Presečno. Nekategorizirane ceste bodo urejale krajevne skupnosti, ki bodo denar dobivale iz občinskega proračuna in sicer po številu prebivalcev in dolžini nekategoriziranih cest. Časovni roki niso določeni. Za vodo iz Hrastja bo potrebno zagotoviti 240 milijonov SIT, računa se tudi še na vir v Dobrini in v Vejicah ter na morebitno termalno vodo v Dobrini. Kanalizacija ostaja v danih okvirih, odvoz smeti v Celje naj bi še naprej bila najugodnejša varianta odstranjevanja odpadkov, zastavljena izgradnja telefonije bo končana v naslednjem letu, kabelska televizija ostaja prepuščena sama sebi,.komunala bo še naprej temeljila izključno na Javnem komunalnem podjetju. 3. Družbene dejavnosti S področja šolstva velja omeniti težnjo občinskih strategov, da bodo nadaljevali s težnjami po samostojni Kmetijski šoli, ki naj bi se pričela razvijati v višješolski center. Ena osnovna šola, verjetno hruševska, naj bi postala osrednja šola za devetletno izobraževanje, ostale šole pa bi razvijale po en specifični program. Navržena je zamisel občinskega štipendijskega sklada, ki pa je nedorečena. Na področju otroškega varstva, zdravstva, kulture in športa je strategija ostala na dosedanji ravni oziroma na ravni "prizadevali si bomo". Predvidena naj bi bila izgradnja kolesarske poti skozi naše kraje, ki bi bila vključena v program "Zelena Slovenija". Dom starejših občanov, ki se bo pričel graditi letos, je ostal brez konkretizacije načrtov. 4. Varovanje pred požari V tem poglavju nismo zasledili nobene zamisli, ki bi jo veljalo povzeti. 5. Urejanje prostora in varstvo okolja "Analizirale se bodo prostorske možnosti razvoja...". "Na področju ekologije bo občina morala poskrbeti za ustrezno pravno regulativo ter vplivati, da jo bodo podjetja in občani spoštovali. Občina bo morala prisiliti vso industrijo in gospodinjstva, kjer je možna uporaba plina, da se priključijo na ta vir energije." To bi bilo skoraj vse. 6. Materialni in organizacijski pogoji za izvedbo nalog občine Občina ima 246 stanovanj in 45 poslovnih prostorov, ki jih bo zaradi neekonomskih najemnin skušala čimveč prodati. Ustanovil naj bi se stanovanjski sklad za izgradnjo socialnih in profitnih stanovanj ter kreditiranje občanov. Sklad stavbnih zemljišč še ostane, občina pa se bo trudila odkupovati kmetijska zemljišča, ki jih bo zamenjevala za gradbene parcele. Občinski upravi je namenjenih 7 vrstic." Prizadevali si bomo za čimvišjo izobrazbeno strukturo in učinkovitost uprave. 7. Zaključek "...V tej strategiji smo skušali samo opozoriti na določene probleme in predlagati usmeritve, na katere lahko občina vpliva na takšen ali drugačen potek razvoja...Želimo si, da bi z dopolnitvami to postala resnična strategija razvoja občine, za katero bi stale vse strukture in organi v občini ter na podlagi realizacij ocenjevale uspešnost razvoja občine." F. K. KOMENTIRAMO; Kako do razvoja? Pokument "Strategija razvoja občine Šentjur 1995 - 1998" je še v fazi delovnega gradiva in ga ne kaže raztrgati do kraja že Pred začetkom razprave, kritična obravnava pa mu je v tej prvi fazi lahko le v prid. Urad župana, ki je kolektivni avtor strategije, je očitno pristal na vztrajne zahteve šentjurske opozicije, kije vseskozi bdila, da se brez tega dokumenta v občini ne da vladati. No, zdaj je pisanje zunaj in Prepričan sem, da bo zelo hvaležen objekt medstrankarskih spopadov, kajti izgleda takšen, da ga bo težko zagovarjati in prav Jpč lažje sprejeti. Pričakujem pravi Pokol" predlagateljev, ki se bodo lahko obdržali na površini le s pomočjo svojega Poslušnega "glasovalnega stroja" v občinskem svetu. Prav lahko se zgodi, da bodo koalicijski svetniki ob sprejemu Niorali stisniti zobe in spet izglasovati suho vodo". Dokumentu namreč manjka kar precej, da bi bil vsaj na ravni "Grdinove strategije" izpred 4 let, ki tudi ni bila kaj prida uporabna! 2e sam pristop k strategiji je nekoliko nenavaden. Gospodje so se lotili dela Povsem na "pesniški" način. Na številke in izračune ne dajo nič, analize preteklosti in sedanjosti jih sploh ne zanimajo. Pravijo, ba so naravnani le v prihodnost. Če je res čisto tako, potem najnovejša strategija razvoja naše občine temelji lahko le še na vedeževanju. Mar občina res ne razpolaga z nobenimi °bjektivnimi podatki? Zakaj niso Poskušali ustvarjati strategije "od spodaj navzgor", t.j. od podjetij, obrtne zbornice, do šolnikov, zdravnikov, kulturnikov itd, naprej? Da tudi v strankarskih vodstvih ni nikogar, ki bi bil razvojno naravnan, res ne verjamem. Tudi iz čisto navadnih anket bi se dalo dobiti mnogo zanimivih podatkov. Menim, da bi moral biti Urad župana v Prvi fazi le iniciator za usmerjeno Pridobivanje podatkov, kasneje pa, če se že čuti sposobnega za tako kompleksno in zahtevno nalogo, urejevalec informacij in ustvarjalec vizij. Strokovna ekipa, s katero razpolaga (dipl. ekonomist, politolog, Prometni inženir ter vrsta v prejšnjih mandatih prekaljenih občinskih uradnikov) mu vsaj s formalne plati vsekakor dovoljuje resen pristop k strategiji. Zakaj so se ti pragmatiki lotili strategije opisno, njihove domneve in sklepi temeljijo največkrat na izrazih "mnogo, malo, prizadevali si bomo, moramo...", se ne da razložiti. Morda bodo svoj pristop racionalno obrazložili v prihodnjih razpravah. Kaj lahko občina stori na področju gospodarstva? V načelu prav malo, ker naj bi gospodarstvo pač živelo avtonomno. Pa spet ne tako malo, kot so napisali naši občinski možje. Ali občina res ne more kaj več storiti za privatizacijo in denacionalizacijo, kot da teh procesov ne bo ovirala, kot pravi v strategiji? Morda bi lahko pomagala naštudirati vsaj učinkovito delavsko delničarstvo, ki je očitno naša perspektiva, vzpostaviti prepotrebno sindikalno organiziranost, ali pa vsaj evidentirati razvojne načrte podjetij ter z njimi uskladiti načrte razvoja gospodarske infrastrukture. Tudi o obrtnih conah, na katere smo nekoč tako prisegali, ni skrajda nič napisanega. In kako je z našo t.i. demografsko ogroženostjo? Področje komunalne infrastrukture, ki je takorekoč osrednje torišče lokalne samouprave, je v strategiji obdelano precej slabokrvno. "Prizadevali si bomo..." je za resno načrtovanje odločno premalo. Tudi lagodno pristajanje na monopolno obvladanje komunalnih storitev preko Javnega komunalnega podjetja ni preveč perspektivno, če želimo v Šentjurju končno enkrat imeti npr. cenejšo in kvalitetnejšo oskrbo s pitno vodo ali s smetmi manj onesnaženo občino. Ali res ni druge rešitve za naše odpadke, kot da jih razmeroma neučinkovito in drago vozimo v Celje? Nekoliko bolje je obdelana izgradnja cest. Avtorji se sicer ne spuščajo niti v terminske opredelitve niti v finance, kar bi za intenziviranje teh postopkov bilo verjetno potrebno, toda so vsaj napravili pregledne prioritetne liste, napisali, kdo kaj dela in kako se bodo na tem področju delili občinski denarci. Bojim se le, da predlogi niso napravljeni dovolj študiozno in so bolj rezultat čustvenih opredelitev predlagateljev kot objektivnih pokazateljev. Zanimivo je, da so avtorji namenili zelo malo pozornosti največjemu šentjurskemu problemu, nezaposlenosti. Resje občina tu dokaj nemočna, lahko pa bi načrtovala vsaj večji obseg javnih del, prevzemanje kompletne komunalne dejavnosti in podobno. Morda bi bilo umestno, da bi se namesto dokaj dolgočasne obnove rifniških zidov lotili npr. kompletiranja vsaj enega ali dveh arheoloških stavb ter postavitve etnološkega muzeja. Na področju družbenih služb bi kazalo napraviti primerjalno analizo ter se potem odločiti, kje smo šibki. Podobno velja tudi za kulturo in šport. Naši strategi izhajajo iz domneve, da sta ti slednji dejavnosti O.K. in so čisto zadovoljni z njihovo "gasilsko ravnijo". Verjetno pa bi še kako kazalo organizacijo tako kulture kot športa tudi v naši v občini dvigniti na naslednjo, t.j. bolj profesionalno raven. Tudi o načrtnem organiziranju družabnih aktivnosti, ki imajo nesporen integrativni pomen za občino, ali o vzpostavitvi bolj intenzivnih medijskih povezav med občani se pri nas še ne razmišlja. Skoraj zaskrbljujoče je, da v strategiji razvoja ni skoraj nič rečenega o sami občinski upravi, politiki, decentralizaciji in t.i. lokalni samospodbudi, o vzpostavitvi občin na Planini in v Dobju. Tudi o usodi in vsebini krajevnih skupnosti bi veljalo razmišljati. Da o pravem zanemarjanju pomena političnega organiziranja sploh ne govorim! Pogrešam tudi predlog korenitih sprememb proračunske delitve v obliki dolgoročnih proračunskih načel. Morda ne bi bilo slabo razmišljati tudi o samoprispevkih ali kakšnih drugih oblikah samopomoči. Skratka, predložena strategija se ne kaže kot koristna usmerjevalka poti za šentjursko prihodnost. Gledano globalno, je ni mogoče zavrniti, je pa tako splošna, da lahko velja za sleherno občino ali kraj in je kot taka domala povsem neuporabna. Kaj storiti? Najlažje in morda tudi najbolje bi bilo pozabiti na predloženo gradivo. Ali pa mu vsaj zamenjati zveneč in nadvse zahteven naslov z bolj poetično opisnim. Npr. "Nočna razmišljanja o...". Če pa strategijo razvoja občine že moramo imeti, potem jo bo potrebno ustvarjati znova, študiozno, postopno in z resno pomočjo kvalificiranih strokovnjakov. F. K. KOMENTIRAMO; Praznovanja v Ipavčevi hiši Zadnjič, ob otvoritvi šole v H ruševcu, sem se po slovesnosti v šoli kar sam povabil v Ipavčevo hišo, kjer je župan gostil svoje visoke goste. Ne, nič posebnega se ni dogajalo, a vseeno toliko, da brez besed ne morem mimo. Zanimal me je pravzaprav samo razgovor ministra Gabra z ravnatelji iz vse regije, za katerega sem slučajno zvedel, a je šlo bolj za vljudnostni klepet kot za kaj drugega. V zgornjem postoru, ki je namenjen takšnim sestankom, a je občutno premajhen, da bi se v njem človek ugodno počutil, so največ govorili o maturi in denarju. Mislil sem, da se bodo ob pravkaršnjem izzivu z blagoslovitvijo šole kot marksistično zgrajeni kadri morda razgovorili o odnosu med cerkvijo in šolo, pa ni bilo o tem niti besede. Zdelo seje, da so gostitelji pohiteli s pijačo in hrano, kot da bi se bali tehtnejše razprave. Prestavil sem se nadstropje nižje. V avli sta igrali mladi šentjurski umetnici, violinistka in pianistka, oblečeni v svečana koncertna oblačila, ki pa ju niso predstavili. Gostinci so diskretno krožili med gosti s polnimi čašami ter prigrizki. Tudi lososa s kaviarjem sem si lahko privoščil. Župan, predsednik Državnega zbora Školjč ter peščica županov sosednjih občin so "žurirali" v vinoteki. Med njih si nisem drznil, a zdi se mi, da razpoloženje ni bilo posebno razigrano. Zlasti g. Školjč ni imel pravega miru in je mrkega pogleda (nekateri so rekli, da potuhnjenega) krožil po hiši. Če so bili nad našim "protokolarnim objektom" navdušeni, bi težko rekel. Ugibam, da jih na podoben način poskušajo očarati povsod, kamorkoli pridejo. Morda pa je zgodovinsko vzdušje pripomoglo k tehtnosti pogovorov!? Moram priznati, da sem se počutil povsem odvečnega in sem kmalu "odmaglil" (kot bi rekla Tanja Torbarina). Ipavčeva hiša je lep, prijeten objekt, obnovljen v stilu zlate dobe Ipavcev, vrhunsko urejen. Je lahko v ponos Šentjurčanom in v čast slavnim Ipavcem. Le funkcionalen ni. Takšen kot je, je lahko -inv resnici tudi je - le zbirališče maloštevilne elite, umetniške, kulturne ali politične. Demos - ljudstvo v njem nima kaj iskati. No, to pa je tisti rahlo moteči element, ki meje spodbudil k razmišljanju. Odkar imamo Ipavčevo hišo, se praviloma dogaja, da v njej ob različnih prazničnih priložnostih, največkrat seveda na občinske stroške, "za-grezne" priložnostna smetana, takorekoč skrita med ozkimi stenami. Zanjo poskrbijo z višjo umetniško predstavo in vrhunsko postrežbo, ljudstvo, ki seveda ostane zunaj, pa se kmalu razkropi, se namesti pred domače televizorje in čaka tudi na morebitno informacijo o dogajanju onkraj ceste v domačem kraju. Bolj naravnost povedano: otvoritev šole je naš skupni, veliki dogodek. Morda je res težko izvedljivo, toda prijetno bi bilo, če bi lahko skupaj sedli v šolski avli, zaplesali ob kakšni večno zeleni melodiji hruševskega Spec ter sounda, polemizirali z morda rahlo okajenim predsednikom Državnega zbora in se sploh normalno vedli kot enakopravni ljudje, ki jih druži zadovoljstvo ob skupnem dosežku. Verjetno bi bilo nekaj takega tudi Školjču in Gabru vsaj tako všeč kot "elitiziranje" v šentjurski protokolarni hiši. F.K. Izjava za javnost Prijatelji so me dobronamerno opozorili na članek LDS - Šentjur "Izjava za javnost", katera se nanaša predvsem na njihovo delo v Občinskem svetu. Ob prebiranju me je nekajkrat stisnilo od smeha, s kakšno otroško naivnostjo in prepričanostjo pišejo o nekaterih zadevah. Ob tem kakšne zasluge imajo pri sprejetih amandmajih v Državnem zboru zveni, kot da ne bi vedeli, da amandmaje lahko vlaga samo poslanec. Pri amandmaju za obvoznico Šentjur mi je prav LDS napravila medvedjo uslugo. Amandma je bil vložen v višini 370 milijonov, kolikor znaša dolg z dokončanjem, skozi Odbor za infrastrukturo je šel s 197 milijoni, na posebno iniciativo dveh poslancev LDS pa je bil znesek zmanjšan na 94 milijonov tako, daje dolg do Cestnega podjetja ostal še kar precejšen. Ob navajanju uspešnosti njihovega kandidata v preteklem mandatnem obdobju bi jim pritrdil. Vendar, da je ostal na krmilu Izvršnega sveta, je zasluga predvsem stranke SKD, ki mu je nudila podporo ves mandat. Član LDS, kije pozneje izstopil, pa je vedno postavljal njemu provokativna vprašanja (isto kot LDS sedaj) in imel do njegovega dela izredno kritično stališče. LDS pozablja, da sem bil kar dobra tri leta predsednik skupščine in da je prav skupščina odobravala projekte Izvršnega sveta, katere pa je seveda danes potrebno še dokončati. Z medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem je bilo v Šentjurju kar precej narejenega. V prejšnji spregi Grdina - Kovač ni bilo nič narejenega in bi tudi ne bilo nič narejenega... O telefoniji pa samo toliko, daje do danes podpisano že nad 500 pogodb o telefonskih priključkih v južnem delu občine in bo ta problem v dogovorjenem roku rešen. Na koncu mi je prišel na misel latinski pregovor: kamni letijo samo v drevo, obešeno s sadjem. Jurij Malovrh, poslanec in župan občine Šentjur LDS odgovarja V LDS - u nam je cilj konkretno delo za napredek, ne pa ukvarjanje z nepomembnimi stvarmi. Zato tudi sama vsebina izjave za javnost g. Malovrha ne bi zaslužila nobene omembe. Pozornost pritegne dejstvo, da se takega nivoja poslužuje človek, ki je posebej odgovoren za razvoj občine. Toje vredno obžalovanja in se nam ne zdi prav nič, tako kot njemu, smešno. Res je, da smo bili večkrat otroško naivni, saj smo verjeli v dogovore z njim, ki žal nekateri niso držali. Pri sprejemanju amandmajev k državnemu proračunu... je treba vedeti, da je bila večina drugih amandmajev zavrnjenih, za naša prizadevanja in podporo pri tem se nam je isti župan in poslanec dvakrat javno zahvalil, med drugim tudi na Občinskem svetu, o čemer je pisalo v časopisu. Ko pa smo se ob priložnosti pohvalili še sami, ja kar naenkrat isti človek snedal svoje besede in popolnoma obrnil zgodbo. Tudi mi se veselimo začetka aktivnosti na področju telefonije, ki so stekle po naših zelo resnih večkratnih prizadevanjih. Žal Z grenkim priokusom manj ugodnih pogojev kot v času Grdine. In to zopet za najmanj razvite predele naše občine. Naši predstavniki v Občinskem svetu dajejo zelo resne predloge in pobude, ki se nanašajo na probleme naših ljudi, zato se jih ne bojimo predstaviti tudi javnosti. Če to župan jemlje kot provokacijo, kaže samo svoj odnos do teh vprašanj. Prerekanje okrog zaslug je brezplodno početje, saj gre za denar davkoplačevalcev. Z njim smo dolžni narediti čimveč. Morda je ta občutek bolj izrazit pri tistih, ki od tega denarja ne živimo. Prepričani smo, da način gospoda poslanca in župana ne koristi toliko občini kot njemu osebno, saj se očitno že sedaj pripravlja na prihodnje volitve. Jožef Artnak, predsednik OO LDS Šentjur (Opravičujem se za krajšanje odgovora. Urednik) ANKETA Ravnatelji o novi šoli in njeni blagoslovitvi 0 šoli v Hruševcu smo slišali toliko lepih besed, daje bilo že kar hudo. Domnevali smo, da vse vendarle ne more biti samo oh in ah; kdo drug kot ravnatelji drugih šol v občini, če že ne iz objektivnih razlogov, pa vsaj iz zavisti, bi nam utegnili naliti čistejšega vina? Da pa tudi oni ne bi peli novi lepotici le hvalospeve, smo jih naravnost vprašali, kaj jim na šoli ni všeč. Mimogrede pa smo poskušali tudi izvedeti, kako so oni doživeli obred blagoslovitve šole, ki je v Šentjurju povzročil kar precej razprav. Glede blagoslovitve smo dali prvo besedo županu Malovrhu. Jurij Malovrh: V svetu je to čisto normalen pojav in nekateri bodo pač morali Preseči predsodke do sokrajanov, ki so vzgojeni v duhu krščanstva. Teh pa je v Šentjurju okrog 90 %. Šola je ustanova za pridobivanje znanja, vendar je pomemben del šole v vzgoji mladih, kjer so učitelji včasih vplivnejši od staršev. Obred blagoslovitve je bil le delček protokola in spada v krajevni običaj našega okolja. V neposredni preteklosti je bil sicer od tu izrinjen, toda še vedno spada v evropsko pojmovanje kulture. Robert Gajšek, OŠ Hruševec: G tem, da še nimamo učil, opreme itd. ne bi govoril, ker sem Prepričan, da bo glede tega do konca leta vse v redu. Res pa je, da je projekt že nekoliko star, kar se lepo vidi pri knjižnici. Sodobna knjižnica šole naše kategorije bi morala imati okrog 250 m2 površin (naša jih ima 45 m2), separeje za posameznike, bogato multimedijsko opremo in še kaj. Za sodobno knjižnico na naši šoli bi bil primeren prostor morda na podstrešju, a se projektanti tega niso spomnili. Pomanjkljivost šole sta kuhinja in jedilnica. Šola ima namreč le razdeljevalnico hrane, ki se kuha na stari šoli, v jedilnici pa vsega skupaj prostora le za 100 učencev. Projektanti so očitno menili, da lahko učenci še vedno jedo po razredih, tako kot nekoč. Sicer pa sem z šolo zadovoljen in kot kažejo prvi šolski dnevi, nudi šola prijetno delovno okolje tako učiteljem kot učencem. lede blagoslovitve lahko rečem le to, da je ves protokol °tvoritve pripravila firma Mag, ki je ob določenih pomislekih gradbenega odbora in ministrstva določila za ta obred 2 minuti. ako je potem prišlo do tako obsežnega obreda, ne vem. O tem 80 odločali drugi. V'nko Petelinšek, OŠ Planina: Š i o a je vrhunska tako glede prostorov kot opreme. Da o c »vadnici, ki je kot mestna športna dvorana nadstandardna, P oh ne govorim! Všeč mi je pokrito preddverje, kjer bodo Cenci lahko pod streho. Tudi urejeno okolje, kar je v Šentjurju Prvi primer, je njena odlika. Slabih strani nisem opazil. ede blagoslovitve bi težko kaj rekel. Če so si jo starši želeli, je Prav, da je bila. Ali so jih vprašali, ne vem. Se pa tudi sam prašujem, če je blagoslavljanje vsake zadeve, npr. cestnega seka, trških pečatov ali šol res potreben del otvoritev. Sicer je Pa koljč na koncu kar dobro povedal. Rudi Mestinšek, OŠ Slivnica: Kar nekaj pomanjkljivosti sem opazil na tej sicer lepi šoli. Tla v učilnicah za kemijo in fiziko so tlakovana s keramičnimi ploščicami, kar pomeni, da bo učence zeblo v noge. Primernost parketa v tehnični delavnici je vprašljiva, kuhinja je dokaj nerodna in brez dnevne svetlobe, vhod je tlakovan z marmornatimi ploščicami in bo pozimi zelo nevaren, garderobe so nekoliko premajhne, prostor za knjižnico je neprimeren. Velika škoda je, da telovadnica nima še tistih dveh metrov, ki ji manjkata do solidne večnamenske športne dvorane. Sama izvedba gradbenih del je precej šlampasta, npr. talne obloge so prav slabo položene, vprašljiva je južna fasada, luči pri tablah niso funkcionalne, vrata so brez odbijačev. Oprema je všečna, vendar je tudi pri njej preveč šlamparije. Alposove omare so zelo v redu in bodo postale zanimive, za opremljanje šol po vsej Sloveniji. Garderobne omare pa spet niso brezhibne. Še bi se dalo kaj reči! Glede blagoslovitve rečem le, da je bil obred odločno predolg. Načelno blagoslovitvi šole ne nasprotujem, toda če bi jaz pripravljal protokol, bi ga zastavil drugače. Franc Krampi, OŠ Dobje: Kot član gradbenega odbora bi rekel le, da smo projekt, kije bil, resnici na ljubo, res malo prestar, sproti dopolnjevali. Lahko bo to dobra osrednja šola za računalništvo. Blagoslovitev me ni motila, trajala pa je res nekoliko predolgo. Gradbeni odbor je sicer prvotno odobril otvoritveni protokol brez nje, kasneje pa je bil obred po dogovorih med občino in ministrstvom, ki nanj menda ni preveč zlahka pristal, le vključen v scenarij. Ivan Čede, OŠ Dramlje: Šola je boljša kot katerakoli šentjurska šola; ima krasno lokacijo, urejeno okolico, igrišča..., brez pomankljivosti pa tudi ni. Učilnica za naravoslovje, ki je namnejena kar trem predmetom, gotovo ni ustrezna. Na splošno se mi zdijo razredi premajhni. O obredu blagoslovitve težko kaj rečem. Če je to bila želja staršev, učencev in tudi učiteljev, potem je tako prav. Osebno ne bi mešal religije in šole, sicer pa tako ali tako o tem odloča politika in ne ravnatelj. Marjan Gradišnik, OŠ Šentjur: Preden kaj rečem o novi šoli, moram povedati, da za nas, ki smo ostali na stari šoli, pomeni velikansko razbremenitev. Zdaj smo res čisto druga šola. Kot učitelja eksperimentalnih predmetov me moti, da so te učilnice kombinirane in odločno premajhne. Celo mi na stari šoli imamo te zadeve bolje urejene. Všeč mi je osrednja avla, ki bo prav uporabna za različne prireditve. Z ozirom na to, da gre za devetletko, se lahko zgodi, da bo šola prav kmalu pretesna. Velika škoda je, skorajda nepopravljiva, da se ni našlo rešitve za tista 2 metra telovadnice, ki bosta tej športni dvorani trajno manjkala. O blagoslovitvi imam svoje mnenje, a se v to ne bom poglabljal in razpravljal v časopisu. Šentjurske NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV llllliil Planina /e dvakrat praznovala V roku enega meseca so si Planinčani privoščili kar dve veliki "fešti". Prvo, 650. letnico planinskih trških pravic, sem "prešprical" na Jadranu, turistična prireditev, kot imenujejo svojo tradicionalno prvo nedeljo v septembru, pa mi ni ušla. Koj na začetku moram povedati, da meje letošnja prireditev malo razočarala. Očitno so bili organizatorji še nekoliko utrujeni od 650 letnice, pa ni šlo drugače. Tudi vreme je kazalo zelo kislo in je prav gotovo krivo, da je povorko konjskih vpreg in jezdecev pričakalo le okrog 300 najbolj vztrajnih domačinov. Od Sentjurčanov, razen predsednika Turističnega društva in njegove soproge, ni bilo nikogar na spregled. Na šolskem dvorišču se je ustavilo 7 ali 8 konjskih vpreg, tu so bili z zapravljivčki in lojtršeki tradicionalni konjerejci: Tovornik in Blatnik iz Večjega brda, Mlakar iz Krajnega dola, Pušnik in Poljanec iz Visoč ter drugi. No vozovih se je pelo, igralo in seveda tudi pilo. Od običajnega prikaza kmečkih opravil in šeg so letos ostali le kosci. Šesterica se je opremila s takmašnimi lajblci, širokokrakimi klobuki ter seveda z bridkimi kosami in ustrezno veliko ter polno majolko. S seboj so imeli Poljanca iz Visoč, ki je tudi na vozu pridno klepal koso. Glasno pojoč in vriskajoč so zavili na travnik za šolo, na nesojeno šolsko športno igrišče. Tamkajšnja ruša je bila še "neomadeževana" in kose res hudo potrebna. Le kje hodi kmetijska inšpekcija? Čeprav se fantje oziroma možje - med njimi zagotovo ni bilo nobenega fanta - s košnjo niso ka| dosti trudili, seje videlo, da jim kose dobro ležijo v dlaneh. Ze po prvi redi so se pojavile na travniku grabljice, ki so koscem postregle z zajtrkom, z ajdovimi žganci in kislim zeljem. Razposajeno so raztrosile pokošeno travo ter se pridružile koscem, ki so bolj kot v skledo z žganci gledali v majolko. Planiški rod je radoživ, če pa je ohrabren še z žlahtno kapljico ali dvema, se tudi na travniku zlahka razplamtijo strasti. Senica iz Golobinjeka je tako vešče položil Španovo tamlado iz Visoč, da seje le ta prav kmalu prenehala upirati in je že kazalo na pohujšanje pričujoče množice radovednih zijal. Zlobni jezik iz množice je pripomnil, da sta to sceno doma že gotovo prej vadila. Povsem drugače seje godilo koscu, ki seje lotil Žibretove gospodinje iz Visoč; naj si bo kriva majolka ali pač kaj drugega, zgodilo seje, da seje zelo hitro znašel v podrejenem položaju in le prisotnosti množice radovednežev se ima zahvaliti, daje ostal "nedotaknjen". Za tekmovanja v spretnostih s konji so se prijavile tri ekipe. Delo jim je šlo res odlično od rok, očitno so bili to sami izkušeni konjarji, tako da se še smejati nismo imeli za kaj. Treba je bilo vpreči konja v zapravljivček, osedlati konja in zajezditi neosedlanega konja. Za zmago je bilo ključno vpreganje konja v voz. Pri tem je bil najhitrejši "mladinec" Gagič iz Visoč pred "veteranoma" Mlakarjem iz Krajnega dola ter Bobekom z Brda. Še preden je napovedovalec uspel najaviti naslednjo točko -vlečenje vrvi, zdi se mi, da so nanjo posebno nestrpno čakali stokilaši iz Šentvida - se je ulila krasna ploha. Spiker, ki je bil varno pod streho, je gledalce hrabril, naj jih dež pri zabavi ne moti, toda le - ti so bili bolj življenjski in so so pri priči razbežali na vse štiri strani neba. Ker pri šanku ni bilo dovolj strehe, je prišlo do izraza veliko zanimanje za gobeline, ki so jih v gasilskem domu razstavljale trške gospe umetnice. V istem prostoru pa smo se "turisti", ki nismo bili primerno protidežno opremljeni, lahko vadili v umetnosti pletenja cekrov in pletenk pri mojstru Zvonku Kostevcu iz Vejic. Dež je sicer kmalu ponehal, toda razmočena tla ter obeti novih hladnih prh so polagoma toda vztrajno predčasno zaključevali prireditev. Skočil sem še k peči, kjer je po navadi Udučeva Ivanka pekla prošjače, toda peč je bila hladna, Ivanke pa tudi nikjer. Pri stojnici mi je gospa Robičeva, ki me je najprej oštela, ker sem aktivu kmečkih žena lansko leto očital tržno naravnanost, najprej za 300 tolarjev prodala 600g težko prošjačo (kar je gotovo nekaj drugega, kot tržna naravnanost), nato pa me še počastila s svojim pecivom, česar sem bil iz srca vesel. Malo sem se še obiral na prizorišču ter iskal mesto pri šanku, kjer bi se lahko priključil, pa nikjer nikogar, ki bi kazal, da si hudo želi moje družbe! Le kaj se je zgodilo z "mojo generacijo" Planinčanov? Kje so Mlakar, Noni, Kovač, Riko in drugi? Celo na Planini nepogrešljivega dr. Šmida ni nikjer! Mar jih je res že vse odplavil čas? Med vožnjo nazaj v Šentjur seje name zlilo nebo. Mimo avta je jesen brzela v svoj nepovrat, podobno kot so bežali mimo rahlo otožni spomini na mojo planinsko epizodo življenja, ki je po treh destletjih izpuhtela v nič. Drugo leto me na Planino ne bo! Pa kaj zato, saj verjetno tudi turistične prireditve ne bo več. Zdi se mi, da seje letos izpela. F. K. Zastava Obesila bi zastavo slovensko, pa dobro vem, da bi ne plapolala veselo. Le komu bi naj plapolala, ko je pravičnost v domovini zaspala. Kdo bo koga, kje in kdaj, parola naša je sedaj! Zato zastava ne more vihrati, prej bi morala celo jokati nad sedanjimi časi, ko se novi rojevamo hlapci! I.Uduč Najprej lep pozdrav. Sreianje zakoncev na Ponikvi Sem 18 - letno dekle, ki je slučajno dobilo v roke Šentjurske novice in ker zelo rada Preberem kakšno zgodbo, sem takoj zasledila zgodbo Nemima leta. Všeč mi je bila, Prav tako tudi ostali del Šentjurskih novic, čeprav bi jih lahko bolj popestrili s prispevki bralcev in rubriko Pisma bralcev, ki je povsod priljubljena. Želim vam še obilo uspehov in naj Šentjurske novice kmalu postanejo štirinajstdnevnik kljub novi ceni. Kadar je časopis kvaliteten, cena ni pomembna, zato držim Pesti, da vam uspe. Lep pozdrav s Tinskega. Stany Hvala za spodbudne besede. Prostor za prispevke bralcev je pri nas vedno na razpolago, toda le malo je takšnih, ki imajo korajžo in voljo kaj javno povedati. Veselilo nas bo, če bomo izpod vašega peresa slišali še kaj več o življenju tam okrog Loke. Urednik V nedeljo, 27. avgusta, smo imeli na Ponikvi srečanje zakoncev. Zbralo se nas je okrog petdeset parov. Po kratki sveti maši, katero je opravil gospod župnik Herman, smo prisluhnili gospe Angelci Žerovnik, ki je prišla nalašč zato izpod Triglava. Povedala nam je kar precej napotkov za dolgo in zdravo zakonsko življenje. Največji aplavz sta v župnišču ob pecivu in domači kapljici požela bisemoporočenca Košak s Ponikve. Gospa Ana se je pošalila, da so ob njeni biserni poroki časopisi pisali o 91 letni Ani Košak, da pa je šlo za pomoto, ker so številko narobe zapisali. "V resnici jih imam samo 19", je dejala. Takšnih srečanj si še želimo, zato se g. župniku najlepše zahvaljujemo za pobudo. Alojz Šibal, Slatina Dve spravi Nekega dne leta 1949 sem bil ravno v Celju, ko so se poslavljali od Stalina. Da bom bolj natančen: Stalin je dobesedno frčal skozi °kna z okvirji vred. Zdaj sem dočakal njegovo vrnitev; "Stalin" je namreč ime bistroja, ki je lepo okrašen s simboli takratnega časa petletk, delovnih zmag in vzhodnega klinopisja. Tu je zdaj pravi ambient za spravo ob kavici med dtoisti in stalinisti. Prvi so druge pošiljali na Coli otok - baje, ker so bila baje korita premala za preveliko število prascev. To bi bila prva sprava, pomiritev med stalinisti in komunisti. Druga sprava naj bi bila med mrtvimi z našim posredovanjem. Grobnico herojev bi iz Ljubljane prestavili na Teharje ali v Kočevski rog. Težav z aklimatizacijo ne bi bilo, saj so si mnogi svoje medalje zaslužili prav na Teharjih ali v Rogu. Nekaj prostora bi rezervirali še za živeče heroje, če bi ti to sami želeli - saj smo vendar v demokraciji! To bi zelo dobro vplivalo na nas preostale, ki s to pasjo preteklostjo nimamo nič skupnega. Sem bi spadali še nagačen Lenin, ki je v Kremlju baje že v napoto, ter Tito, ki bi nam ga Srbi tudi radi izročili. Tudi zevajočega Kidriča, ki nima miru v Ljubljani, bi prestavili sem. Tako bi spravili skupaj žrtve in rablje, pravoverni Ustaši in eldeesovci pa bi dobili svojo božjepotno postojanko in okrevališče za zdravljenje nostalgij. Nekako in nekje je pač treba začeti. Marjan Manček, Celje Dan varstva živali Molitev Ko se najlepša noč prevesi v jutro Ves svet posveča 4. oktober varstvu živali, pri nas pa mine ta dan skoraj neopazno. Neverjetno, a resnično! Leta 1978 je UNESCO v Parizu sprejel Svetovno deklaracijo o pravicah živali. Ta dokument predstavlja obveznost za ves svet, torej tudi za našo mlado državo. Izhajamo iz spoznanja, da zanikanje pravic živali vodi človeka do zločinov proti naravi in še posebej proti živalim. Listina zagotavlja razumevanje in spoštovanje živali, zaščito pred mučenjem ter takšno sožitje med človekom in živalmi, ki odlikuje civilizirane družbe. Ljudje, zazrimo se vase vsaj ta dan! Koliko smo sokrivi brezmejnega trpljenja živali, ko jih nehumano ubijamo za prehrano tdi jih zavržemo, ker so odvečne, bolne in ostarele! Svoja telesa negujemo, oblačimo, skrbimo, da nas nič ne boli, ker smo pač živa bitja. To pa so tudi živali. Imejmo jih radi, imejmo usmiljenje z njimi zlasti takrat, ko morajo umreti! (Povzeto iz pisem velike ljubiteljice živali Marte Kolarič - Kohn, dolgoletne Predsednice društva proti mučenju živali iz Kopra) Trezika Buser, Ponikva Božji duh, v imenu Jezusa Kristusa te prosim za živali. Usmili se jih, kajti brezmejno trpijo! Usmili se tistih živali, katerih meso ljudje jemo, in ob pobijanju občutijo grozo, ko jih zakoljemo! Usmili se živali, ki se mučijo nagnetene v ograjene staje, ki jih uporabljamo za poskusne živali! Usmili se živali, ki so kot domače živali zanemarjene, ki padajo kot žrtve surovega lova, kijih žrtvujejo za znanstvene namene! Usmili se tistih živali, ki izumirajo zaradi onesnaženega okolja, ki morajo zaradi ljudi trpeti! Njihova stiska je brezmejna. Nakloni ljudem spoznanje, da so tudi živali Tvoje stvari, naši bratje in sestre iz otroških dni! Poslušaj krike mučenega živalstva in pošlji mu svojega angela, ki jim bo stal ob strani v njihovih stiskah! Amen. (iz nemščine prevedel Silvo Čuk) Trezika Buser, Ponikva Morda je bila to silvestrska noč, praznovanje, ki seje prevesilo v drugi dan, ali pa so bile le sanje. Da, tudi sanje so lahko lepo doživetje, ki ostane v spominu. Posebej dekleta rada sanjajo o svojih princih, idolih, fantih, ki sojih srečale in so jim bili všeč. Pa da ne boste mislili, da fantje ne sanjajo toliko kot punce. Nekateri še več. Razlika je le v tem, da ne sanjajo o fantih, temveč o puncah. Teja je bila zasanjana deklica. In je še sedaj. Rada je sanjarila o fantih, o poznanih in nepoznanih. O lepotcu iz sosednje vasi, ki ga sploh ni poznala, je sanjala noč in dan. Sošolka ji je povedala, da mu je ime Dejan, in nič več. Teji pa je že to čisto zadostovalo. Kaj zato, če o njem ne ve nič, še lažje bo sanjarila o njem. In tudi je. Zgodilo pa seje, daje tudi Dejan sanjaril o Teji. Teja je šla v soboto v disko, da bi videla Dejana, seveda, če bo sploh prišel tja. In je, kajti tudi on je želel spoznati ono sanjavo deklico. Dejanje Tejo kmalu opazil in jo zaprosil za ples. Plesala sta kar nekaj plesov in ko jima je postalo vroče, jo je odpelajal na sok, nato pa še na sprehod. Sprehajala sta se še potem, ko so že vsi odšli. Teja od sreče, da se njen princ v resnici posveča le njej, še govoriti ni mogla kaj dosti. Zjutraj sta objeta obstala pred Tejinim domom in se poslovila s poljubom. Bilje to prvi Tejin poljub, in to s fantom, ki gaje imela tako zelo rada. To je bila njuna najlepša noč v življenju, ki se je prehitro prevesila v jutro. Pravita, daje ne bosta pozabila do konca življenja, kajti prinesla jima je ljubezen. Sedaj sta srečna. Stanka Žlof - Stany S policijske postaje Kazniva dejanja" V preteklem obdobju so policisti obravnavali 23 kaznivih dejanj. Med njimi so bila opaznejša: Pomor rib v Gračnici: 10. avgusta je prišlo do pomora rib v razdalji približno 6 km potoka Gračnica zaradi izlitja odplak iz prašičje farme, last Vlada G. z Brda. Onesnažena voda je tudi ogrozila ribnike in ribogojnico RD Laško na Mrzlem polju. Prva ocena škode znaša 2 milijona SIT. Vlom v Vrbnem: Ponoči, 22. avgusta, je neznani vlomilec vdrl v stanovanje F.G. iz Vrbnega. Odnesel je 1600 DEM, nekaj mesa in kave ter neprijavljeno avtomatsko puško. Nasilje na Pesnici: Darko M. iz Šentjurja je dne 27. avgusta v poznih večernih urah iz neznanih razlogov zvlekel iz njegove hiše že v pižamo opravljenega Ivana J. s Pešnice. V obračunu, ki je sledil, je Ivan J. utrpel težke telesne poškodbe. Prometne nesreče V preteklem obdobju so policisti obravnavali 40 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, devet pa je bilo lažje ranjenih. Največ nesreč seje zgodilo na cesti Šentjur - Sele prav na dan poostrenega prometnega nadzora in radarske kontrole hitrosti. Sicer pa v prvih šolskih dneh, akcija "Vama pot v šolo" je trajala en teden, ni bilo nesreč, v katere bi bili vpleteni šolarji. V četrtek, 7.9. okrog 11. ure dopoldne je v bližini trgovine KEA prišlo zaradi prevelike hitrosti do trčenja med osebnim avtomobilom in kombijem, ki je vozil plinske jeklenke. Oba avtomobila sta zletela s ceste. Ob 16. uri pa je prišlo do hude prometne nesreče na križišču na Selah. 44 letna Vera S. s Planine je izsiljevala prednost. Prišlo je do trčenja z vozilom Vilija Z. iz M. Dobja, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na mestu nesreče je podlegla 82 letna Marija S. s Planine, oba voznika sta bila le lažje poškodovana. Le dobre pol ure kasneje je na ovinku pri trgovini KEA zaradi prevelike hitosti zletel s ceste Branko G.. Po 100 metrih prevračanja je pristal na strehi na Zajčevi njivi. Voznik se je le lažje poškodoval, avto pa je popolnoma uničen. 28. avgusta je prišlo do težje nesreče na železniškem prehodu na Dobrotinškovi cesti. 20 letna Renata B. je prečkala progo pri zaprtih zapornicah ravno v trenutku, ko je pripeljal tovorni vlak. Z zelo težkimi telesnimi poškodbami so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Javni red in mir Kršitve JRM so v Šentjurju vse češče. Največkrat gre za nespodobno vedenje, kričanje ter prepiranje na javnih mestih ter za nasilje v družini. V prvi polovici leta je bilo teh kršitev okrog 200, od tega je v polovici primerov šlo za ogrožanje varnosti za domačimi zidovi. Dne 23. avgusta je v poznih večernih urah prišel domov stari znanec šentjurskih policistov Alojz Č. s Pešnice. Najprej je hudo maltretiral domače, ko pa so ti poklicali na pomoč policiste, je tudi tem povedal, da so "banda hudičeva in kurbe policajske... Njegova junaštva in bogat besedni zaklad so policiste tako očarali, da so ga vzeli s seboj-V ohlajevalni kamri v Celju je lahko v miru naštudiral zgodbo, s katero bo postregel sodnikom, ko ga bodo nagrajevali zaradi ponovljenega nasilništva. V Celje je s policisti potoval tudi Silvo Š. iz Okroga. 3. septembra zvečer se je z resnimi grožnjami spravil nad svojo družino. Policisti so ga našli v bližnji gostilni. Ko je tudi njih prepričal, da z grožnjami misli resno, ni bilo nobene ovire več za skupno pot proti Celju. Policistom se dogajajo tudi manj resne zadeve. Tako so iskali že več kot 10 dni pogrešano "ukradeno" kravo, last J.M. iz Dobja, 14 letna Šekica, pa si je privoščila malo svobode v bližnji gmajni. Tudi vlom v kiosk Tobačne tovarne seje končal podobno srečno. Mladi objestneži so razbili šipo ter se "posladkali" z razkošno nagico, ki je z naslovne strani revije izzivalno zrla na njih. Zabava jih je stala borih 1500 SIT, ki sojih poravnali, še preden so se srečali s policisti. Šentjurski govedorejci v Švici (2. nadaljevanje) Sirarna Affoltern i.E V sirarni lahko dnevno sirijo 5600 1 mleka in iz njega naredijo 8 hlebcev ementalca s težo do 100 kg. Kmetje pripeljejo mleko v sirarno dvakrat dnevno, kjer tudi odvzamejo vzorce za analizo kakovosti. Posamezni kmetje dobavijo sirarni od 1300 do 56 000 litrov mleka letno. Mleko obeh molž sirijo vsak dopoldan štirje šolani sirarji. Ves proces je računalniško programiran. Mladi sir zorijo 14 dni v kleti s temperaturo 13 stopinj, nato ga premestijo v klet za propionsko zorenje s temperaturo 22 stopinj, kjer ostane 6 do 8 tednov. Nega mladega sira traja do 6 mesecev, nato sledi še dodelava za trg do starosti 8 do 12 mesecev. V izvoz gre pod enotno zaščitno znamko. Sirarno v Affolternu obišče letno do 500 000 turistov, ki si v restavraciji, ki je v sklopu sirarne lahko kupijo mnoge dobrote sirarske predelave. Z magnetofonskimi posnetki v več tujih jezikih in na videu si lahko obiskovalci postrežejo z informacijami o pridelavi ementalca. Sirarna je primer uspešnega sodelovanja kmetijske živilske predelave v klasičnem zadružnem sistemu in turistične dejavnosti, kakršno bi lahko vgradili v strategijo razvoja podeželja tudi v Sloveniji. Zaključek Švica je imela do nedavna najbolj zaščiteno kmetijstvo, danes pa ga država ščiti vse manj. Skupni evropski trg jim povzroča velike strukturne spremembe. Preživele bodo le večje govedorejske kmetije v dolinah. Kmetije v alpskem svetu bodo še naprej pod zaščito države zaradi vloge tega sveta v razvoju podeželskega turizma. Govedoreji namenjajo veliko strokovnega znanja. Zavedajo se svojih naravnih potencialov in proizvodnji mleka in mesa na planinah namenjajo veliko pozornosti. Kmetijsko šolstvo sledi potrebam kmečkih gospodarstev. Povsod je prisotna zavest, da je dolgoročno uspešno le tisto kmetovanje, ki upošteva trajnostno rabo kmetijskega prostora v skladu z naravnimi možnostmi. Ing. agr. Zdravko Brglez Za vsako bolezen roža rase... Ognjič Ognjič zavzema v ljudskem zdravstvu med zelišči pomembno mesto. Pomaga pri rakastih in raku podobnih obolenjih. Čaj iz ognjiča lahko pijemo brez tveganja. Čisti kri, ureja cirkulacijo in pospešuje celjenje ran. Ognjičevo mazilo pomaga pri vnetju ven, pri razjedah na goleni, s pridom pa ga uporabljamo tudi pri raku na dojki. Vaš Kosobrin (Anica Hvalec, Kozjanskega odreda 104) Šentjurske NOVICE LUCIJINA REPORTAŽA Bil [, Lucija piše Pohvale, sicer redke, a vendarle pohvale za Poletno Lucijino reportažo so me tako prevzele, da sem si zapiske vneto delala tudi na ^aturantskem izletu. Pa me je urednik koj spravil k pameti, češ, da Šentjurske novice ne prenesejo pornografije. Prav, bom pa pobrskala P° svojih bolj nedožnih šentjurskih poletnih spominih. Preden pa se lotim dela, bi se rada opravičila Fantom izpod Rogle in tudi tistim iz 7. raja. Namreč tam Na Griču na Ponikvi v Poletni rePortaži niso igrali eni ampak drugi. Ker pa so oboji tam nekje izpod Pohorja, igrajo pa za moje pojme tudi tul podobno kot Avseniki, me je Pa6 zaneslo. Sorry! 650 letnico trga Planine sprva nisem vzela čisto zares, ker se mi je zdelo, da Planina ne more biti tako stara. No, potem, ko sem si ogledala trŠko arhitekturo, urejenost ter precej zdelane asfaltne površine, sem si Premislila: res je precej stara. Ali bi lahko tudi jaz dobila eno trško 'istino, kakršne sije podeljevala tamkajšnja oblast, sem se pozanimala Pri predsedniku sveta KS. Pa je dejal, da jih imajo komaj dovolj zase. Ker se mi je zdelo, da sem skupaj s Šentjurskimi novicami vendarle tudi zaslužna za promocijo Planine, česar pa mi očitno niso bili pripravljeni Priznati, sem se narejeno užaljena odpovedala priložnostni ljudski veselici. Da pa moj obisk na Planini tako ali tako uredniku ne bo všeč, mi je bilo jasno, saj si od obeh slavnostnih govorov nisem uspela zapomniti niti besedice. Zato pa sem tem bolj budno vlekla na ušesa , da bi si zapomnila vse, kar je bilo povedanega na planinski Turistični prireditvi tri tedne kasneje. Pa seje napovedovalec, pravili so mu Sandi, vse do nevihte, ki je prekinila mojo tozadevno čuječnost, le pripravljal, da bo začel, pa mi tako spet ni bilo treba nič napisat. No, pa kljub dežju, sem le opazila, da Planinčani nimajo pravega občutka za živali. Kar kakšnih 20 povsem krotkih konjev so neusmiljeno preganjali sem ter tja v zabavo turistov, kijih ni bilo. Čisto drugače je bilo na otvoritvi šole v Hruševcu. Tam je sicer tudi deževalo, namesto konjev pa so imeli gospode Zemljiča, Školjča in Gabra. Folk je bil nad njimi ful navdušen. Vsak nad svojimi! S Kati sva hoteli fascinirati naše bivše tovariše in tršice, tudi kakšen mačo bi lahko by de way padel, toda najinih cool cot nihče še opazil ni. Vsi so buljili le v vse mogoče šolske prostore, ki jim še sam ravnatelj verjetno ne ve namena. Tudi žurke ni bilo. Na šolo se pa človek res ne sme nikoli zanesti! Zadnje čase mi je frajer delal probleme in ker sem slišala, da Mavrica v Ipavčevi Vinoteki po naročilu streže z nojevimi jajci, ki so, kot se hvali župan, zelo ugodno vplivale na njegovo ljubezensko življenje, mi je kapnilo, da eno jajce tudi meni ne bi škodilo. Toda v Zgornji trg mi ni in ni uspelo priti; komunalci imajo tam gori že dva meseca pravi Agadir. Ko sem si po prvem poskusu vzpona, ko sem se skoraj do pasu pogreznila v blato, vdrugo zlomila štekle, je bilo mojega potrpljenja konec in sem raje zamenjala frajerja. Težje pa bo s tenisom. Odkar je pri tem ponavadi krotkem športu en znani šentjurski privatnik enako znanemu šentjurskemu direktorju, ki to več ni, ker mu je zmanjkalo nekaj šol, skoraj odtrgal glavo in roke, me na igrišču ni več. Zdravje je pač prvo! Mogoče se bom zdaj malo vrgla na fuzbal, seveda le kot navijačica. Baje se tam zbira precej zanimivega folka (ful velik mačotov). Čeprav, to moram povedati, so se mi tudi tam že nekoliko "zasrali". V nedeljo popoldne sva s Kati udarili tam mimo en rahel sprehod in ko sva se ob rjoveči množici malo bolj obirali, naju je začopatil inkasant, ker pa 500 tolarjev niti v sanjah nisva imeli, sva se " pod marš" morali pobrati s prizorišča. Prav rada bi kaj napisala o letošnjem občinskem prazniku, pa gaje žal ta številka ŠN nekoliko prehitela. Zaupam vam le toliko, da sem se, tako kot drugi nekatemiki, tudi sama predlagala za občinsko priznanje in čeprav jih bodo letos podelili kar celo morje, sem dobila zaupne informacije, da sem padla skozi. Več šans bi baje imela, če bi bila doma iz kakšne druge občine. No, mogoče bo pa kaj naslednje leto, ko malo špekuliram s študijem v Ljubljani. Vaša Lucija Gospod urednik! Rada prečitam vse, kar mi pride pod roko, a vsega vendarle ne razumem. Ko smo imeli na Planini referendum za samoprispevek, so nam vodilni razlagali, da moramo glasovati za, kajti le, če bomo sami nekaj vkup spravili, nam bo tudi država primaknila svoje iz demografskega mošnjička. Pa so potem delali ceste na Ponikvi in v Šentjurju, ker vsi naenkrat pa ros ne moremo biti prvi na vrsti. Ko so bili gotovi, so na občini sklenili, da denarja za demografsko ogroženost ne bodo več dajali za ceste, ker bolj nujno potrebujemo telefone. Tudi prav, sem si dejala, tudi telefone rabimo. Da bi po številu telefonov bili Še slabši od Albanije, ne, to pa res ne bi bilo lepo! Telefonski kabel seveda mora iz Celja priti najprej do Šentjurja, pa nato do Ponikve in tako naprej. Bi pa bila res zabita, če ne bi razumela, da mi telefona ne morejo obesiti kar tako na našo tepko! Prvo leto tako telefoni zazvonijo v demografsko ogroženem Šentjurju, drugo leto v demografsko ogroženi Ponikvi, no in letos pa naj bi zazvonili na Planini. Pa niso! Bog ne daj, saj niso krivi na občini, temveč tisti Telek-omovci iz Ljubljane, ki se kar naprej reorganizirajo, so mi jasno razložili. Slišala sicer sem, razumela pa prav nič. No, pa sem zadnjič v Novem tedniku čitala, da so v Šentjurju odprli novo šolo, ki je bila v rekordnem času zgrajena iz denarja za demografsko ogrožene. Tukaj pa se meni pamet utrga; ne gre mi v glavo, kako se lahko v demografsko ogroženem kraju naplodi otrok kar za eno veliko šolo? Urednik, vi, ki imate visoke šole, bili ste celo velik funkcionar, to demografsko ogroženost gotovo bolje razumete, mi ne bi hoteli v vašem cenjenem časopisu razložiti, za kaj pravzaprav pri tem gre? Pepca Planinc Spoštovana g. Pepca! Hvala za zaupanje. Čeprav nisem prepričan, da gospa z vašim imenom na Planini, od koder je pismo prišlo, res živi, vaše zanimivo pismo objavljam v upanju, da ga bo prebral kakšen pameten občinski veljak in vam razložil, kar sprašujete. Moja uredniška pamet temu ni kos. Poroiili so se: Darko Kukovičič in Metka Bohorč iz Šentjurja, Andrej Gorenjak iz Šentjanža in Ida Trebovc iz Zlateč, Jože Koprivc iz Doropolja in Sabina Hribaršek iz Ljubečne, Darko Rezar iz Razborja in Hilda Bračun iz Maribora, Ivan Selič in Silva Zavski iz Javorja, Danilo Matuš in Emilija Sušeč iz Šentjurja, Ivan Vodeb in Marta Lupše iz Lopace, Roman Kojterer in Suzana Cvetko iz Vodruža, Andrej Kladnik in Zdenka Čonč iz Javorja, Samuel Pušnik in Marjana Kolar iz Šentjurja, Simon Kamovšek in Eva Cestnik iz Celja, Peter Rožanc iz Grobel-nega in Alenka Knez iz Kranjčiče. Umrli so Jakob Knez (75) iz Dobja, Angela Kovačič (81) iz Šentjurja, Frančišek Horvat (42) iz Ostrožnega, Mihael Pintar (74) iz Slivnice, Alojz Jazbinšek (85) iz Planinske vasi, Vekoslav Blažun ( 67) s Kamenega, Angela Kovač (49) iz Dobrine, Stanislav Puser (76) iz Goričice, Marija Senica (82) s Planine, Ljudmila Hiti ( 46) iz Šentjurja. POSLOVNA STRAN KEMO ^PLAST d.o.o. KEMOPLAST d.o.o. Drofenikova ul. 7 63230 ŠENTJUR Tel.: 063/743-001 TRGOVSKO PODJETJE - VELEPRODAJA - MALOPRODAJA PONUDBA V RAZSTAVNO PRODAJNEM SALONU V ŠENTJURJU: zavese vseh vrst talne obloge izdelava zaves po meri rezanje in robljenje dekorativne tkanine tekači in preproge odeje in posteljnina tapete pr//, pregrinjala pribori in lepila VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - POPUSTI - PLAČILO NA VEČ ČEKOV VEDNO V ZALOGI VEČ KOT 500 VRST TEKSTILNIH IN PVC TALNIH OBLOG NAJBOLJ ZNANIH DOMAČIH IN EVROPSKIH PROIZVAJALCEV. NAŠ PRODAJNI PROGRAM LAHKO KUPITE V VSEH VEČJIH PRODAJALNAH V SLOVENIJI IN TUDI V NAŠEM RAZSTAVNO PRODAJNEM SALONU. Kemoplast vošči svojim strankam za občinski praznik in se priporoča za obisk! Šentjurske NOVICE VINKO /AGODIČ: SPOMINI : : Vinko Jagodič: takšen je bil naš čas! (5. nadaljevanje) Nastala je moda, da ima vsaka občina svoj občinski praznik. Z odlokom smo se odločili za 18. avgust, tj. za datum, ko je Kozjanski odred leta 1944 osvobodil Planino. Prvi praznik z zahtevno prireditvijo in še bolj zahtevno pogostitvijo je organiziral vodja GG Brežice g. Franc Avser. Sam se Praznovanja nisem udeležil, spomnim pa se, kako velike skrbi je 'mel tajnik občine g. Norbert Kincl glede stroškov. Občinske organe je nenehno spremljala prostorska stiska. Občina je iz namenskih sredstev dala zgraditi nekaj samskih stanovanj (sedaj Ljudska banka) in v njih je namestila del občinske uprave. Na občini sta dobili svoj prostor tudi ZKS in SZDL, saj njuna namestitev v gostinskem lokalu za javnost ni bila primerna. Leta i964 je bila odkupljena hiša družine Klanjšek v središču Sentjurja. Sem se je preselila SZDL, v prostorih sedanje Romihove menjalnice pa je bila takrat "Sladica", eden najbolj donosnih obratov Resevne. k tega časa naj omenim še dogodek, pravzaprav svoje doživetje 'z Dramelj. Drameljski lovci in gasilci so vsako leto na praznik Sv. Uršule točili pijačo, za kar pa niso imeli ustreznih dovoljenj. Takratni načelnik oddelka za notranje zadeve Tovornik je ta Problem zelo zaostril, zahteval celo zapor za predsednika, zaradi česar sva morala s predsednikom občine v Dramljah sklicati Poseben sestanek. Vročo kri smo pomirili tako, da smo za kazni namenjen denar pustili v njihovi blagajni. Proti koncu leta 1964 so se pričele kadrovske priprave na volitve. Zupan naj bi postala ženska. Govorilo se je o Francki Vidovič, ki pa ji zdravstvena služba te funkcije ni priporočala. Predlagali s° mene, kar je bilo kasneje tudi realizirano v volilni enoti Roletina - Okrog. V aprilu leta 1965 sem bil soglasno izvoljen za Predsednika Občinskega ljudskega odbora Šentjur. a službovanja je prišel na obisk Franc Leskošek - Luka. Čestital ^i je k izvolitvi, koj nato, ko je pogledal skozi okno na prvo etapo izgradnje pritlične Resevnine blagovnice, je v svojem robatem st'lu dejal: "Kako dolgo pa še misliš gledati ta kurnik tam na dvorišču!" Podobno vprašanje mi je kasneje serviral še za nedograjeni Alpos. Odpeljal sem ga na zakusko na Planino, kjer smo mu podarili vzorčni sir iz planinske mlekarne. ? volitvami leta 1965 so bili ukinjeni okraji. Zadnji predsednik Spmjc in tajnik Aci Svetina sta razdelila zapuščino celjskega °hraja med 11 občin. Mi smo dobili dva uslužbenca, tretjega smo kljub mamljivi vezani finančni ponudbi zaradi vprašljivih tnoralnih kvalitet zavrnili, fotoaparat Jashika, nekaj pisarniške °Preme ter 28 milijonov dinarjev dolga za modernizacijo ceste Rrožinska vas - Grobelno. Proračun občine smo prevzeli s 45 milijoni zapadlih obveznosti, dodatno pa še 2 milijona dolga do GG Brežice za urejanje Planine Pred praznovanjem prvega občinskega praznika, kar je v Primerjavi s 300 milijoni, kolikor je znašal cel proračun, bilo zelo veliko. Glede stroškov GG Brežice sva šla z načelnikom za gospodarstvo in finance do direktorja GG Žana Vidovič, kjer smo ugotovili, daje v našem dolgu nedokumentiranih preko 1 milijon stroškov. Plačali smo jim 500 000. Obratovodja GG na Planini g- Avser je bil premeščen v Kozje, mnoga pod njegovim vodstvom široko zastavljena urejevalna dela na Planini pa so povsem zastala. 22. julija, na dan republiškega praznika, naj bi se pričeli izvajati ukrepi Krajgerjeve gospodarske reforme. V največji tajnosti smo bili pozvani nekateri vodilni iz občine v Ljubljano na sestanek Izvršnega sveta. Čeprav je bila zahtevana res naj strožja tajnost, so ljudje že en dan prej vse zvedeli in pričel seje masovni naval na trgovine. Reforma je zmanjšala naš občinski proračun za 70 milijonov. Občinsko upravo smo od 72 zaposlenih skrčili na 56, uvedli smo 10 dnevni zamik pri izplačilu plač in nekako zaključili leto 1965 brez obveznosti. Obisk na Planini leta 1963: Cvenk, Zdolšek, Luka, Borovšak, Sotler, Marinc... V zvezi z izvajanjem reformnih ukrepov je imel mnogo težav podpredsednik OLO Tone Jenšterle, ki me je med dopustom nadomeščal. Javni tožilec je zanj zahteval kazenski pregon, čemur sem najodločneje nasprotoval, saj sem bil prepričan, da tudi sam ne bi ravnal prav nič drugače, kot je ravnal podpredsednik. Na izredni seji obeh zborov so odborniki zavrnili odvzem imunitete tako Jenšterlu kot tudi meni, kot sem zahteval sam. Jenšterle je kljub temu odstopil in za podpredsednika smo izvolili ing. Plevnika. V tem času so šli v zapor, po mojem mnenju povsem po nedolžnem, tudi štirje trgovski delavci. Vse to nam je zakuhal brezoseben miličnik, ki se je ob slabem tržnem inšpektorju obnašal kot slon v trgovini s porcelanom. V zahvalo za te svoje dvomljive usluge je kasneje postal komandir milice v Slovenskih Konjicah. Zaprte sem poskušal dobiti iz zapora, ker pa so se tam pokazali za zelo koristne, jim s svojimi intervencijami nisem uspel kaj dosti pomagati. Težave v komunalnem in gospodarskem razvoju so bile moja glavna preokupacija. Že eden mojih prvih zborov občanov, v Dramljah, je bil težaven. Očitali so, da zaostajajo v razvoju, vsa sredstva pa se stekajo na Ponikvo in v Šentjur. Tudi gozdarji, ki so iz Dramelj zvozili ogromno lesa, naj ne bi vlagali nič v drameljske ceste. (se nadaljuje) Šentjurske ŠPORT IN GLASBA NOVICE Nogometaši še kar blestijo Kljub temu, da NK Šentjur igra letos v 2. ligi, kjer je konkurenca močnejša, še kar naprej žanje uspehe. V prvih petih tekmah so dvakrat zmagali (Z Vevčami in Nafto z 2 : 0), dvakrat igrali neodločeno (z Železničarjem in Domžalami, kjer so imeli smolo saj so dvakrat zadeli vratnico) ter izgubili na domačem igrišču s Šmartnim (2 : 3). Trenutno so na lestvici na 5. mestu. Zelo uspešno pa nastpoajo tudi v pokalnem prvenstvu Slovenije, kjer so se že uvrstili med 16 najboljših klubov v Sloveniji. V vodstvu kluba pravijo, da so z dosedanjim izkupičkom povsem zadovoljni, da doslej še niso bili nikjer nadigrani, poraz z enajsterico Šmartnega pa je bil zgolj spodrsljaj. Računajo, da bodo ostali v zgornjem delu lestvice, morda celo prav blizu vrha. Seveda, če bodo zdržali finančne obremenitve. Na njihove tekme v Šentjurju prihaja po 1000 gledalcev, ki za vstopnino 500 SIT očitno dobiio dovoli nogometne zabave. Organi- ziranega navijanja ni opaziti, običajnih bučnih in tudi neokusnih navijaških pripomb pa vendarle ne manjka. Težave imajo s pobiranjem vstopnine, saj jo po navadi uspejo pobrati le polovično. Ko bodo v kratkem (otvoritev bo 24. septembra) gotove tribune, upajmo, ne bo več prihajalo do grobosti pri izterjavah, ki so sedaj skoraj že običajne. Tudi mlajše selekcije, ki igrajo v MNZ Celje, se lahko pohvalijo z uspehi. Po 4. kolih so mladinci in mlajši dečki v vodstvu, starejši dečki so tretji, kadeti pa četrti. F. K. NK ŠENTJUR VAS VABI NA ZABAVO S "ČUKI" TER NA VOLA NA RAŽNJU V NEDELJO, 24. SEPTEMBRA ob 17. URI V ŠPORTNEM PARKU ŠENTJUR. Šentjurski "Tenis - open" je uspel! Konec meseca avgusta je Teniški klub Šentjur organiziral odprto prvenstvo Šentjurja v tenisu za člane. Odziv je bil zelo dober, saj se je prijavilo 28 tekmovalcev iz Žalca, Celja, Slovenske Bistrice in Šentjurja. Že v drugem kolu je poskrbel za presenečenje štirinajstletni Celjan Matija Serdoner, saj je premagal izkušenega tekmovalca Petra Kosa iz Slovenske Bistrice. V polfinale seje brez boja uvrstil Bogdan Jurak iz Slov. Bistrice, domačin Aleš Šporn pa je gladko premagal Serdonerja s 6:1 in 6:0. V finalu sta se srečala Jurak in Šporn, zmagal je domačin Aleš Šporn z rezultatom 6:1 in 6:3 in tako že tretjič zapored zmagal na odprten prvenstvu Šentjurja. Za tiste, ki so se od nadaljnega tekmovanja poslovili v prvem krogu, smo organizirali tolažilno skupino, kjer je zmagal Tadej Kincl pred Jožefom Hemausom. Prvi štirje so prejeli pokale in praktične nagrade, katere so prispevala Šentjurska podjetja, trgovine in obrtniki. Teniški klub je v letošnji sezoni organiziral za svoje člane že dvj ;umiija: posamezno in v parih Septembra bomo gostili veterane iz Polzele in Velenja, oktobra pa bomo za zaključek teniške sezone pripravili družabno kostanjevo srečanje v nepostavljenih dvojicah za vse kategorije. Dušan Šporn Tone Ojstršek - bronasta kolajna Na državnem mladinskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo 10. septembra v celju, je atlet Trgohlada Tone Ojstršek v teku na 3000 metrov osvojil 3. mesto. 1/ A <1 Iz Prvič rave v Šentjurju Priložnostno društvo nepočesanih Šentjur je skupina inovativnih mladeničev, ki tudi sicer skupaj preživljajo dobršen del svojega prostega časa. V kroničnem pomankanju kakršnegakoli dogodka, ki bi na našem pozabljenem koncu mladini popestril življenje, je med temi fanti vzklila ideja, da kar sami, za en dan, poskušajo pregnati ta dolgčas. Tako PDNŠ v petek, 22. septembra, v dvorani kultumrga doma Šentjur, organizira prvi rave v Šentjuiju. Organizator pripravlja pravi spektakel. Tako bodo obiskovalci videli na delu dva odlična D.J.-a, prostor bodo razsvetljevali z reflektorji in stroboskopi, tisti, ki pa se bi radi igrali skrivalnice, bodo lahko to počeli v umetni megli. Opozoriti velja tudi na atraktivno scenografijo. Na raveu pričakujejo nekaj sto mladih iz območja med Rogaško Slatino in Celjem, predvsem pa računajo na Šentjurčane, katerim je dogodek v prvi vrsti namenjen. Ker pa je prireditev sama sebi namen, pomeni, da bodo vstopnina in cene pijač nizke v primerjavi s podobnimi dogodki ali veselicami, kjer cene poskočijo v višino ozonske plasti. Veliko zaslug, daje prireditev sploh možna, pa gre g. podžupanu Pungartniku in firmi Astit d.o.o.. Rave je sodobna elektronska glasba, ki se zaradi svojih lastnosti izjemno hitro širi. Danes se ve, da imajo možganski valovi določeno naravno frekvenco, kateri odgovarja tudi sam ritem ravea. To je od 135 do 250 bpm - na minuto. Ob izpostavljenosti takemu ritmu se telo, ki kar samo od sebe sili v fizično gibanje, in duh sprostita, zapadeta v hipnotično stanje - trans, ki pa ni škodljiv. Z njegovo pomočjo se zazremo v svojo notranjost in doživimo občutke, kot jih še nismo. Sporočilo, ki ga širi rave, pa je mir in nenasilje, zato na raveih ne prihaja do neredov oz. agresij. Za rave je značilen tudi drugačen način oblačenja: oblačila so pisana, imajo domiselne vzorce in ne nosijo črkovnih sporočil, nosijo se "čudne" čepice, velika pozornost je posvečena tudi frizuram, ki so zelo pogosto pobarvane, dekleta si vrh vsega lase spletajo v kitke kot Pika Nogavička, naredijo fige kot Bjork, ali pa si v lase vpnejo množico lasnih sponk. Noben pravi raver pa ne gre na rave brez piščalke. Raveu se mnogokrat očita, da propagira novo podobo človeka, kije alienizirana(op.: alien ali prišlek iz vesolja) in dehumanizirana. Takšne trditve pa ne vzdržijo, ker človeštvo pričakuje, da bo nekoč v prihodnosti živelo v sožitju in miru, kar se sklada tudi s filozofijo ravea in zato upodablja futuristični izgled človeka. PRISRČNO VABLJENI V KULTURNI DOM ŠENTJUR, V PETEK, 22. 9., ZVEČER! Bogdan Rahten Šentjurske L NOVICE RAZVEDRILO — ' - : ■ ■■■- - J NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 29 neroden ČLOVEK PRAVOSL PODOBA NAPRAVA NA SMUČKAH UPANJE SOVJETSKI ŠAHIST GROBNICA VODILNA MISEL KOMIČARKA (ERŽIŠNIK) VEK, DOBA KONEC POLOTOKA ZAHOD GOROVJE MED RUSIJO IN Mongolijo DRŽAVA v INDOKINI STRINA ZVOK ŠPANSKA NAR. JED LUIS ADAMIČ GENERALNI SEKRET. OZN PODŽUPAN PUNGARTNIK BLAGO ZA PODLOGE ZNAK ZA TESLA DEL OČESNE ZAŠČITE STRUPENA KAČA OLGA REMS VOLUMEN KRAJ PRI SPODNJA PODČETR. OKONČINA JUDOVSKI KRALJ UŽMAH TINE ZADNJA ČRKA SLOV. ABECEDE IDEJA, ZAMISEL PREHOD ČEZ REKO DEL STOPALA M. IME PERUNIKA ŽILA DOVODNICA MAMA LEPOTNA PIKA REKA V NEMČIJI NAJVAŽ. TEKOČINA STENSKA OBLOGA VELIK PTIČ IRSKA (PESNIŠKO) ATLET (ZATOPEK) PRVI MOŠKI AFRODITIN LJUBIMEC KAREL LIEBKNECHT VIOLINIST IGOR KRANJ REŠKA ZALOŽBA IZBRANA DRUŽBA BASNO- PISEC TOVARNA V BEGUNJAH SKANDIN. M. IME IGRALEC (RANER) KRAJ PRI POSTOJNI "DUŠA (LATIN.) SONJA NOVAK TOVARNA V SARAJEVO VRSTA AVTOMOB. DEUVEC PRI SNAGI Ž. IME LITER MENIČNO JAMSTVO EGIPČAN. BOG SONCA MARIBOR. PEVEC (EDVIN) FLUOR NAPRAVA ZA ZRAČENJE SESTAVIL: JOŽE MASTNAK -MARJAN Nagrade za veliko poletno križanko sta prispevala Gostišče Montparis ter Hotel Alpos. Žreb jih je razdelil takole: pogrinjke ; nojevimi specialitetami za dve osebi si bodo lahko v Gostišču Montparis privoščili. Pavla Siter iz Svetelke, Bogdan Rahten /. Šentjurja in Jelka Godunc iz Hotunja. Gostinskih uslug v Hotelu Alpos do 1000 SIT pa bodo deležni: Nevenka Jug iz Dramelj, Ludvik Vovk s Planine in Zvonimir Vrtačnik iz Celja. ___________________________________________________________________________ mali oglas Oddam v centru Šentjurja - v bližini sodišča POSLOVNI PROSTOR; dve pisarni, predprostor, sanitarije, ločen vhod, elektrika, voda, telehon, centralna kurjava - plin. Tel.: 063/743-089 063/ 741-709, 855-692 - vodenje poslovnih knjig - računalniške storitve - prodaja pisarniškega materiala - prodaja in inštaliranje računalniške opreme SE PRIPOROČAMO! LAHKO BI BILO RES Pesniške duše Peščici naših nesmrtnih, ki imajo svojo pesniško zbirko, se je pridružil Urad župana: izdal je obsežno pesniško zbirko pod skupnim naslovom Strategija razvoja občine Šentjur. V kratkem bo izšla tudi v žepni obliki, da nam bo pri roki res v vsakem trenutku naših življen-skih preiskušenj. Nagrada za podžupana Življenje je res krivično: čeprav bi si gospa Ratej nadvse zaslužila letošnjo občinsko plaketo, saj je njen prispevek k prostorskemu in arhitekturnemu razvoju vse naše občine nadvse opazen, komisija razmišlja drugače. Plaketa se nasmiha podžupanu g. Pungartniku. Njegove vizije, ki jih podaja z nenadkriljivo izrazno močjo, so prevzele tako poznavalce kot navadne smrtnike. Priznanje bo dobil za svoj literarni prispevek k Strategiji razvoja občine Šentjur. So višje sile proti? Tik pred otvoritvijo šole v Hruševcu se je ulil dež in je pridno padal vse do konca programa. Z ozirom na dolgi verski obred, ki je bil skorajda osrednja točka slovesnosti, je bilo vsem prisotnim (razen krščanskim demokratom) jasno, daje nebo nakazalo svoje nestrinjanje s poskusom prepletanja cerkve z javno sfero. Škoijč je užaljen Tik preden se je predsednik Državnega zbora pripeljal v zgornji trg, so vrli Občinarji dali na hitro poravnati razkopani del ceste do Ipavčeve hiše, ki so ga nato v ponedeljek spet veselo razkopali. To je bilo zelo v redu. "Le kaj sem zagrešil, da niso položili tudi asfalta", se še vedno ves zaskrbljen sprašuje g. Škoijč, ki kljub svoji mladosti še dobro pomni Brozove sprejeme. Kaj prodaja Jurmes na Obrtnem sejmu? Šentjurčani so vneto ugibali, kaj neki so "by pasovci" iz Jurmesa kot generalni sponzorji letošnjega MOS -a prodajali Sloveniji? Ker klobase niso več zanimive, so lahko ponujali le - direktorja. Olajševalne okoliščine Predsednik planinske KS je baje drugi dan po proslavi 650. letnice trga, ko je še enkrat doma v miru preštudiral svoj govor s prejšnjega dne, prebledel kot stena. Njegovi na občinski LDS so mu zavzemanje za lastno občino oprostili šele potem, ko so se prepričali, da so mu .govor res napisali v prosvetnem društvu. Vse staro ni za odmet O tem so se prepričali krajani Planinskega vrha, ki so s seboj v Ljubljano na cestna pogajanja vzeli kar predstavnika stare planinske oblasti Krofla in Kovača, ter se vrnili s 1500 m asfalta. Toda, če jim bodo ta dobitek požegnali tudi na KS, še ni čisto gotovo. Prednosti kolektivizma Ker začasni svet planinske KS dela po sistemu kolektivne odgovornosti, so si tudi priznanja v obliki trških listin ob 650. letnici skupaj z organizatorji proslave složno kolektivno razdelili med seboj. Koalicija se je okrepila Če je v začetku v šentjurski koalicijski navezi nekoliko šepala SKD - SLS koalicijska vez, je sedaj z omahovanjem konec: na drugi, t.j. operativni ravni je prišlo do zglednega ognjevitega sodelovanja - na hormonski osnovi. Nazaj k naravi V novi "super šoli" v Hruševcu, znameniti po tem, da ima že ob otvoritvi 20 let, iščejo - in sojih tudi že našli - poti k našim koreninam: človek je nekdaj jedel s tal, zakaj neki bi morali naši šolarji med jedjo sedeti za mizo? Slomškovi kulturni dnevi? Z ozirom na to, da se bodo kar tri od štirih kulturnih prireditev letošnjih Ipavčevih kulturnih dnevov zgodile v cerkvi, po novem je kulturna prireditev tudi maša, bi bilo prav, da bi jih preimenovali vsaj v Slomškove. Vroče linije in demografska ogroženost Ker načelnica Upravne enote Šentjur še ni povsem prepričana, da bo telefonija, kateri občinski možje namenjajo ves t.i. demografski državni denar, v južnem delu občine res prispevala k večji rodnosti, je napravila praktični preiskus: dve primerni kandidatki je dala priklopiti na vroče telefone, zdaj pa čaka, če se bosta res "razmnožili". JiHL ffPRUDNIK d.o.o. SERVIS - TRŽETE VOZIL $ POOBLAŠČENI RENAULT V SERVIS TUDI V ŠENTJURJU RENAULT Drago Naprudnik, Vrbno 2,63230 Šentjur, tel./fax: 063/741-103 Čestita svojim stranem in občanom za občinski praznibj Trgovina Jošt & Malgaj *% Cesta Kozjanskega odreda 43,63230 Šentjur, mobitel: 0609 633 612, teUfax: 063 36 807 Odprto: KOK - STOP Ponedeljek - sobota: od