>
Cd Nadarjeni ucenci in delo z njimi ^ v osnovni soli
^ Majda Vehovec
S °snovnasoaSeniur
^^	Z uvedbo devetletne osnovne šole v Sloveniji je delo z nadarjenimi
^^	učenči postalo zakonska obveznost. Smernice za delo z nadarjenimi
učenči so bile predstavljene v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (Krek in Metljak 2011), Zakon o osnovni šoli pa je delo z njimi tudi zakonsko opredelil. Določen je postopek evidentiranja in prepoznavanja nadarjenih učencev, opredeljeno je delo z njimi, izvedba in umestitev izvedbe v program pa sta avtonomija šole. V praksi so se tako učitelji kot ravnatelji ob uvedbi devetletne šole pri delu z nadarjenimi znašli pred različnimi težavami. Raziskava, ki je zajela 114 ravnateljev, je pokazala, da je šolam s pomočjo izobraževanja, organiziranega za ravnatelje, šolske svetovalne delavče in učitelje, uspelo uveljaviti in izvajati program dela z nadarjenimi. Kasneje izvedena raziskava med učitelji pa kaže, da strokovni delavči usposobljenost za delo z nadarjenimi učenči očenjujejo kot zadovoljivo, opozarjajo pa na težave pri pomenskem ločevanju med nadarjenimi in učno uspešnimi učenči ter na to, da so slabo seznanjeni s kompleksnostjo te problematike.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenči, učno uspešni učenči, delo z nadarjenimi učenči
Uvod
Leta 2011 izdana Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (Krek in Metljak 2011) prinaša več novih rešitev in pogledov, ki temeljijo na evalvačiji obstoječega stanja pri nas in na primerjavi z drugimi, uspešnimi šolskimi sistemi v Evropi. Med splošnimi čilji vzgoje in izobraževanja velja še posebej izpostaviti zagotavljanje pogojev za doseganje odličnosti pri posameznikih, ki so nadarjeni na različnih področjih:
•	splošnem intelektualnem,
•	ustvarjalnem,
•	učnem (jezikovnem, matematičnem, družboslovnem, naravoslovnem, tehniškem),
•	umetniškem (glasbenem, likovnem, dramskem, literarnem),
•	telesno-gibalnem.
VODENJE 2|2018: 83-98
Majda Vehovec
Temeljni cilj slovenskega šolskega sistema mora biti celovito doseganje kakovostnega znanja in izobraženosti v vseh razsežnostih (Krek in Metljak 2011), pri tem pa je poseben poudarek treba nameniti delu z nadarjenimi ucenci.
Zahteva po posebnem pristopu pri delu z njimi je zapisana v Zakonu o osnovni šoli (zosn),1 kjer je navedeno, da je treba sistematično in nacrtno spodbujati razvoj nadarjenih otrok. Kuriku-lum predvideva celostno nacrtovanje spodbujanja nadarjenih, za izvedbo pa je odgovorna osnovna šola, ki naj bi zagotovila ustrezno usposobljene strokovne delavce za pripravo, izvedbo in eval-vacijo programov za nadarjene ucence. To zahteva tudi posebno organizacijo šolskega dela, kar šole rešujejo na razlicne nacine.
V	vecini evropskih držav pa tudi širše nadarjenim ucencem po-svecajo veliko pozornost (Eurydice 2006; Gyori 2011). Najvecji poudarek je posvecen zgodnjemu odkrivanju nadarjenih, diferenciaciji in individualizaciji dela pri pouku ter posebnim dejavnostim, ki so namenjene nadarjenim otrokom. Omeniti velja še velik pomen dodiplomskega in stalnega strokovnega izobraževanja ucite-ljev, ki v nekaterih državah za delo z nadarjenimi ucenci potrebujejo posebno licenco.
V	Sloveniji obstaja od uvedbe devetletke vec razlicnih modelov in praks dela z nadarjenimi ucenci (Bezic 2001). Šole se pri svojem delu srecujejo s težavami, ki so posledica razlicnih dejavnikov (neustrezna kadrovska zasedba, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje specialnih znanj, odklonilen odnos uciteljev do dela z nadarjenimi). Kot osnovo za odkrivanje nadarjenih ucencev in delo z njimi uporabljamo Renzullijev teoreticni model nadarjenosti, v katerem se pokaže splet nadpovprecnih sposobnosti, ustvarjalnosti in osebnih lastnosti posameznika (Žagar v Bezic 2006).
Izhodišca za delo z nadarjenimi izhajajo iz sodobnega pojmovanja nadarjenosti. Odkrivanje nadarjenih ucencev je del sistema devetletne osnovne šole in poteka v treh stopnjah (evidentiranje, prepoznavanje, seznanitev in mnenje staršev).
Zakonska in strokovna podlaga za delo z nadarjenimi ucenci
Pri nadarjenosti gre za kompleksen, razvojno dinamicen in kon-tekstno pogojen pojav, ki je rezultat interaktivnega delovanja bioloških, psiholoških, pedagoških in psiho-socialnih dejavnikov ter
1 Uradni list Republike Slovenije, št. 81/06 - uradno precišceno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF, 63/13 in 46/16 - ZOFVI-K.
84
Nadarjeni ucenci in delo z njimi v osnovni šoli
v najširšem pomenu predstavlja izjemne Človeške potenciale ali dosežke (Juriševič 2012). Zakon o osnovni šoli opredeljuje tudi organizacijo pouka in določa, da učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija). Teoreticno to pomeni, da se nadarjenim ucencem pri vseh predmetih omogo-ci najboljše možnosti za razvoj znotraj oddelka. Ucencem zakon omogoca tudi hitrejše napredovanje (zosn, 79. clen), in sicer jim šola na predlog staršev, uciteljev ali šolske svetovalne službe omo-goci, da osnovnošolsko obveznost koncajo prej kot v devetih letih.
Bela knjiga iz leta 2011 je skrb za nadarjene ucence opredelila kot splošni cilj vzgoje in izobraževanja. Prav vsa v njej zapisana nacela v zvezi z nadaljnjim razvojem osnovne šole ponujajo osnovo za delo z nadarjenimi ucenci, med cilji osnovne šole pa je natancno opredeljeno, da mora zagotavljati možnost za razvoj nadarjenosti na razlicnih podrocjih ter z ustrezno pomocjo in s spodbudami ucencev prispevati h kar najboljšemu razvoju vsakega posameznika v skladu z njegovimi sposobnostmi in nadarjenostjo (Krek in Metljak 2011, 118).
V 11. clenu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (zosn-h)2 je izobraževanje nadarjenih ucencev opredeljeno takole:
Nadarjeni ucenci so tisti, ki kažejo visoko nadpovprecne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih ucnih podrocjih, v umetnosti ali športu. Šola jim zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje, tako da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoci vkljucitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomo-ci ter druge oblike dela.
Programska skupina za svetovalno delo v vrtcih, šolah in domovih je pripravila dokument »Odkrivanje in delo z nadarjenimi ucenci«, ki je bil potrjen leta 1999 in opredeljuje temeljna nacela za delo z nadarjenimi in predlaga oblike dela z njimi. To je teo-reticni okvir za odkrivanje nadarjenih ucencev in delo z njimi. V njem so zapisana izhodišca za odkrivanje nadarjenih ucencev in delo z njimi ter model za odkrivanje nadarjenih ucencev in delo z njimi. Navedene so najpomembnejše naloge, opredeljeni nosilci, izvajalci in sodelavci, predlagane metode in oblike dela ter okvirni cas, ki omogocajo kar najboljšo izvedbo naloge. Dokument te-
2 Uradni list Republike Slovenije, št. 87/11 in 40/12 - zujf.
85
Majda Vehovec
melji na eni najpogosteje uporabljenih definicij nadarjenih otrok (»Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci« 1999, 4): nadarjeni ali talentirani so tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specificno akademskem, vodstvenem ali umetniškem podrocju in poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in dejavnosti. Ta definicija navaja tri znacilnosti nadarjenosti (Žagar v Bezic 2006, 12):
•	nadarjenost je lahko splošna ali specifična (za specifično nadarjenost se je uveljavil izraz talentiranost);
•	nadarjenost je lahko dejanska (izražena v dosežkih) ali potencialna;
•	nadarjeni ucenci potrebujejo poleg rednega ucnega programa še posebej prilagojene programe in dejavnosti.
Med nadarjene ali talentirane uvršcamo tako otroke z visokimi dosežki kot tiste s potencialnimi zmožnostmi za take dosežke. Dosežki so mogoci na razlicnih podrocjih (»Odkrivanje in delo z nadarjenimi ucenci« 1999):
•	splošna intelektualna sposobnost,
•	specificčna akademska (šolska) zmožnost,
•	ustvarjalno ali produktivno mišljenje,
•	sposobnost vodenja,
•	sposobnost za vizualne in tako imenovane izvajalske umetnosti.
Dokument »Odkrivanje in delo z nadarjenimi ucenci« (1999) opredeljuje tudi terminološko razliko med izrazoma nadarjen in talentiran. Izraz nadarjenost oznacuje visoko splošno sposobnost, ki omogoca doseganje izjemnih rezultatov na vec podrocjih hkrati, izraz talentiranost pa visoke specificne sposobnosti, ki omogo-cajo uspeh na posebnih podrocjih. V komunikaciji o nadarjenih velja to terminologijo smiselno uporabljati Model, ki ga uveljavlja ta dokument, predpostavlja, da so posamezniki lahko nadarjeni na razlicnih podrocjih, zato je odstotek nadarjenih ucencev višji (1520%) od tradicionalnih 3-5% (Juriševic 2012).
Delo z nadarjenimi ucenci bi se moralo zaceti cim bolj zgodaj in bi moralo biti vpeto v vse faze šolskega dela, pri odkrivanju nadarjenih ucčencev pa sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska
86
Nadarjeni ucenci in delo z njimi v osnovni šoli
svetovalna služba. Po potrebi se šole povezujejo med seboj ter k sodelovanju pritegnejo strokovnjake drugih ustanov.
Termin »odkrivanje nadarjenih učencev« označuje celoten proces, ki vključuje evidentiranje, prepoznavanje ter seznanitev in pridobitev mnenja staršev. Odkrivanje praviloma poteka v prvem in drugem triletju, po potrebi pa ga ponovimo še v tretjem. Tako lahko vsem nadarjenim zagotovimo enake možnosti, da jih odkrijemo. Poleg pravočasnega odkrivanja nadarjenih učencev in organiziranja različnih diferenciranih oblik dela z njimi je treba nadarjene kontinuirano spremljati. Gre za spremljanje celovitega razvoja nadarjenih na vseh področjih osebnosti. Osebne podatke nadarjenih učencev vodi šolska svetovalna služba v sodelovanju z razrednikom in učitelji, ki jih učijo.
Učinkovita skrb za nadarjene učence zahteva ustrezne materialne in kadrovske pogoje ter stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev na področju odkrivanja nadarjenih in dela z njimi, predvsem pa ustrezno dodiplomsko izobraževanje učiteljev. Skrb za nadarjene učence je del programa šole, pomemben del njenega načrta in vizije ter tako tudi pomembna naloga vodstva šole in vseh strokovnih delavcev.
Odkrivanje nadarjenih učencev je strokovno zahtevno opravilo.
V	postopku sodelujejo učitelji, šolska svetovalna služba, starši in po potrebi zunanji strokovnjaki. V svetu ni enotne metodologije za odkrivanje nadarjenih, dogaja se celo, da v eni državi uporabljajo različne metode prepoznavanja nadarjenih.
Oblike dela z nadarjenimi ucenci
V	prvem triletju poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda, v oblikah notranje diferenciacije in in-dividualizacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev (npr. pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, različnih interesnih dejavnostih).
V drugem in tretjem triletju naj bi se delo z nadarjenimi razširilo še na nekatere druge oblike, ki jih večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije. V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (zovfi)3 je mogoče za nadarjene učence uporabiti tudi pol ure individualne in skupinske pomoči tedensko na oddelek.
3 Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 -uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - zujf, 57/12 - zpcp-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - zvaj).
87
Majda Vehovec
Pregled dela z nadarjenimi ucenci v mednarodnem prostoru nam pokaže, da se metode dela v posameznih državah razlikujejo, prav povsod pa jim je namenjena posebna skrb. Najbolj razširjen pristop je zgodnje odkrivanje nadarjenih (fast tracking) (Eurydice 2006).
Pogoste so tudi naprednejše/višje dejavnosti (advanced) in diferenciacija (differentiated provision), ki jo izvajajo v heterogenih ali homogenih skupinah, in zunajšolske dejavnosti v homogenih skupinah.
Drugi posebni ukrepi, kot so centri za nadarjene otroke, njihove starše in učitelje ali posebno omrežje, obstajajo v polovici vseh držav, zajetih v raziskavo (Eurydice 2006).
Delo z nadarjenimi ucenci je zagotovo najbolj kompleksna faza celotnega koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi ucenci. Programa za delo z nadarjenimi ucenci ni mogoce v celoti dolociti, ampak se je treba sproti prilagajati njihovim potrebam. Pri tem je treba upoštevati nacela koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi ucenci in prizadevanje za razvoj splošnih in posebnih kompetenc, ki jih bodo ucenci potrebovali za nadaljnje delo:
•	razvijanje kompetenc in znanj informacijsko-komunikacij-ske tehnologije,
•	razvijanje kompetenc maternega jezika,
•	razvijanje kompetenc tujega jezika,
•	razvijanje socialnih vešcin,
•	razvijanje samostojnosti in odgovornosti,
•	razvijanje univerzalnih vrednot.
Hkrati s prilagajanjem izobraževalnega procesa je treba veliko pozornosti nameniti skrbi za celostni osebnostni razvoj ucencev, torej delu na osebnostnem in socialnem podrocju.
Za vsakega prepoznanega nadarjenega ucenca je treba pripraviti individualiziran program dela. Pomembno je, da individualizirani program oblikujemo tako, da spodbuja in razvija znanja na ucencevih mocnih podrocjih, hkrati pa ne zanemarimo drugih po-drocij, ki jih prav tako vkljucimo vanj. Ne moremo pricakovati, da bodo vsa podrocja enako primerna za vse ucence. Programe je treba oblikovati tako, da ucencem ponudimo predvsem vsebine, ki niso del rednega kurikula.
Pri delu z nadarjenimi lahko uporabimo razlicne oblike indivi-dualizacije in diferenciacije, tako pri rednem delu v razredu kot pri drugih dejavnostih: na interesih ucencev zasnovano projektno
88
Nadarjeni ucenci in delo z njimi v osnovni šoli
delo, prehajanje med poukom (oblika diferenciacije, pri kateri nadarjeni ucenci v skladu s svojimi ucnimi potrebami prehajajo od ucne dejavnosti, ki jo vodi učitelj, k samostojno izbrani dodatni dejavnosti).
Za nadarjene ucence lahko šole organizirajo razlicne dejavnosti v okviru razširjenega in nadstandardnega programa.
Ucitelji si pri pripravi vsebin za nadarjene ucence lahko pomagajo z razlicnimi metodami (Heacox 2009):
•	nadomestitev: katere osnovne vsebine nadomestiti z abstrakt-nejšimi, zahtevnejšimi;
•	povezovanje: kako povezati ucenje z ustvarjalnim mišljenjem in spodbuditi izvirnost ter inovativnost ucencev;
•	prilagoditev: kako s prilagoditvami vsebin povecati tempo pouka in ali lahko s prilagoditvami ucenja spodbudimo ucenje na višjih taksonomskih stopnjah;
•	preoblikovanje: kako preoblikovati ucenje, da bo bolj poglobljeno, celovito in vecplastno;
•	drugačen pristop: kako pridobiti cas za poglobljeno in zahtevnejše ucenje, prilagojeno posebnim interesom in nadarjenosti ucencev;
•	izločitev: katere vsebine lahko izlocimo, ker jih ucenci že poznajo, in v tem casu spodbudimo ucenje na višjih ravneh;
•	sprememba ali preureditev: kako lahko spremenimo ali preuredimo ucni nacrt, da pridobimo cas za razvijanje izvirnih zamisli in izdelkov.
Diferenciacija pomeni odzivanje na posebne ucne potrebe ucencev, zato je zavedanje uciteljev o uvajanju diferenciacije v vsako vsebino še posebno pomembno. Pri delu z nadarjenimi ucenci upoštevamo naslednje vidike zahtevnosti (Heacox 2009):
•	izvirno razmišljanje;
•	vec dela s koncepti in posplošitvami kot samo z vsebinami in dejstvi;
•	kompleksno mišljenje;
•	pripravljenost na ucenje, ki izhaja iz ucenca inneiz razredne ali starostne stopnje;
•	pospešen tempo ucenja;
•	razumsko zahtevnejše, poglobljene vsebine;
•	abstraktni koncepti;
•	interdisciplinarno delo;
89
Majda Vehovec
•	kritično vrednotenje;
•	opredeljevanje in reševanje problemov;
•	inovativnost;
•	interesi, radovednost in vedoželjnost;
•	vključenost učenca v načrtovanje in odločitve;
•	strokovna povratna informačija.
Pri načrtovanju dela z nadarjenimi učenči je pri pouku treba v okviru individualnega programa (ip) opredeliti čilje ali standarde znanja, ki jih je učeneč že dosegel, in tiste, ki se jim mora še posvetiti, ter predvideti, kako hitro bo učeneč napredoval. Za uspešen načrt diferenčiačije je ključnega pomena individualizačija, za katero poskrbi razredni učiteljski zbor v sodelovanju s šolsko svetovalno službo. V pripravo in razvoj individualnega programa morajo biti nujno vključeni tudi učeneč in njegovi starši. Za uspeh dogovora v okviru individualnega načrta sta ključnega pomena učenčev interes in njegova zaveza, da bo izpolnjeval obveznosti.
Nadarjeni v praksi
Delo z nadarjenimi učenči je v Sloveniji z uvedbo devetletke večinoma postalo ena od prednostnih nalog vsake šole. Po trenutno veljavni zakonodaji je delo z njimi posebej opredeljeno in nadarjeni učenči niso več vključeni med učenče s posebnimi potrebami. Zakonska osnova je omogočila poenoteno metodologijo pri prepoznavanju nadarjenih učenčev in delu z njimi, vsaka šola opredeli vsebine in oblike dela v letnem delovnem načrtu, delo z njimi pa poteka po individualiziranem načrtu.
Osnovni namen raziskave, ki sem jo izvedla leta 2008, je bila evalvačija stanja na osnovnih šolah v Sloveniji pri delu z nadarjenimi učenči; ugotoviti sem hotela, kakšen je odnos ravnateljev do dela z nadarjenimi učenči, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako poteka delo z njimi na šolah glede na geografski položaj, število učenčev, opremljenost šole, število podružničnih šol, predmetno področje ravnateljeve izobrazbe ter kakšen je odnos staršev in širše javnosti do dela z nadarjenimi učenči.
V raziskavi je sodelovalo 114 slovenskih ravnateljev, kar predstavlja skoraj 25 % čelotne populačije ravnateljev osnovnih šol. Izbrani so bili naključno iz vseh območnih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Vprašalnik je izpolnilo 68 ravnateljič (59,6 %) in 46 ravnateljev (40,4 %).
Podatek o letih ravnateljevanja pokaže, da je skoraj poloviča
90
Nadarjeni ucenci in delo z njimi v osnovni šoli
preglednica 1 Struktura vzorca ravnateljev glede na leta ravnateljevanja
Leta ravnateljevanja	Število	Delež (%)
0-5 let	54	47,4
6-10 let	18	15,8
11-15 let	24	21,1
16-20 let	14	12,3
21-25 let	1	0,9
25 in več let	3	2,6
Skupaj	114	100,0
preglednica 2	Struktura vzorča ravnateljev glede na velikost šole	
Velikost šole	Število	Delež (%)
Do 200	17	14,9
200-400	53	46,5
401-600	26	22,8
Več kot 601	18	15.8
Skupaj	114	100,0
preglednica 3	Struktura vzorča ravnateljev glede na lokačijo šole	
Lokačija šole	Število	Delež (%)
Mestno okolje	40	35,1
Primestno okolje	37	32,5
Vaško okolje	37	32.5
Skupaj	114	100,0
vseh ravnateljev, ki so sodelovali v raziskavi, začetnikov (47,4 %), saj delo ravnatelja opravljajo prvi mandat; vseh, ki so ravnatelji manj kot tri mandate (torej manj kot 15 let), pa je več kot štiri petine (84,2 %).
Skoraj polovica šol ima od 200 do 400 učencev (46,5 %). To pomeni, da imajo večinoma po eno ali največ dve paralelki posameznega razreda. Na takih šolah učiteljski zbor sestavljajo po en učitelj za posamezno predmetno področje na predmetni stopnji, razen učiteljev slovenščine, matematike in tujega jezika, saj je pri teh predmetih tedensko število ur večje. Kadrovske težave, ki nastanejo zaradi učne obveznosti pri predmetih z manjšim število ur tedensko, ravnatelji manjših šol rešujejo z gostujočimi učitelji, kar pomeni, da učitelji za polno delovno obveznost učijo na več šolah. Najmanjši delež predstavljajo šole, ki imajo manj kot 200 učenčev (14,9 %); na njih lahko zaradi majhnega števila učenčev v oddelku pride do kombiniranega pouka.
Lokačijska porazdelitev šol, ki smo jih zajeli v raziskavo, je sko-
91
Majda Vehovec
raj enakomerna. V njej so sodelovali ravnatelji mestnih (35,1 %), primestnih (32,5 %) in vaških šol (32,5 %). V raziskavi sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke sem zbrala s pomočjo vprašalnika, ki je bil namensko sestavljen. V njem je bilo 8 vprašanj odprtega in 21 vprašanj zaprtega tipa ter 20 ocenjevalnih lestvic.
Konstruktno veljavnost sem preverila s faktorsko analizo: na prvi ocenjevalni lestvici (lestvica o pomenu uresničevanja koncepta dela z nadarjenimi ucenci za ravnatelje) 1. faktor pojasni 51,77 % variance, na drugi ocenjevalni lestvici (lestvica o težavah, s katerimi se ravnatelji srecujejo pri delu z nadarjenimi ucenci) pa 1. faktor pojasni 35,25 % variance.
Zanesljivost vprašalnika sem preverila z metodo notranje konsistentnosti ocenjevalnih lestvic po posameznih sklopih. Izracu-nala sem Cronbachov koeficient a, ki pove, kakšna je zanesljivost podatkov z vidika notranje skladnosti. Vrednost Chronbachovega koeficienta a na ocenjevalni lestvici o pomenu uresnicevanja koncepta dela z nadarjenimi ucenci za ravnatelje je 0,81, na ocenjevalni lestvici o težavah, s katerimi se ravnatelji srecujejo pri delu z nadarjenimi ucenci, pa 0,76.
Objektivnost izvajanja smo zagotovili z enotnim postopkom anketiranja in natancnimi navodili, diskriminativnost ocenjevalnih lestvic zagotovili pa z vecstopenjskimi lestvicami.
Statisticno analizo sem izvedla s statisticnim racunalniškim programom spss. Opravila sem opisno statistiko: frekvence, odstotki, aritmeticne sredine, standardni odkloni; preizkus hi-kvad-rat hipoteze neodvisnosti, Kullbackov preizkus, faktorska analiza za ugotavljanje veljavnosti instrumenta.
Pri analizi prostih odgovorov, ki so jih zapisali ravnatelji, sem uporabila kvalitativno metodo, in sicer kategoriziranje. Njihove odgovore sem kategorizirala v štiri skupine.
Raziskava je pokazala, da ravnatelji pri delu z nadarjenimi ucenci ne zaznavajo velikih težav. Na vecini šol, ki smo jih zajeli v raziskavo, je delo z nadarjenimi ucenci v letnem delovnem nacrtu opredeljeno kot prednostna naloga, usklajuje pa ga šolska svetovalna služba.
Ravnatelji so trditev, da delo na šoli koordinira šolska svetovalna služba, v veliki vecini (95,6 %) potrdili. Le na petih od 114 šol te naloge ne opravlja šolska svetovalna služba.
Odgovori ravnateljev kažejo, da med šolami ni statisticno pomembnih razlik pri delu z nadarjenimi ucenci, manjše razlike so opazne le pri vsebinah, saj gre pri šolah iz mestnega in primestne-
92
Nadarjeni ucenci in delo z njimi v osnovni šoli
preglednica 4 Koordiniranje dela z nadarjenimi ucenci na osnovnih šolah
Koordiniranje dela	Število			Delež (%)
Da		109		95.6
Ne		5		4,4
Skupaj		114		100,0
preglednica 5 Delo z nadarjenimi učenci na družboslovnem področju glede				
na geografski položaj šole				
Geografski položaj	Več ur je namenjenih družboslovnim predmetom			
	Ne		Da	Skupaj
Mestno okolje Število	24		16	40
Delež (%)	60,0		40,0	100,0
Primestno okolje Število	23		14	37
Delež (%)	62,2		37.8	100,0
Vaško okolje Število	31		6	37
Delež (%)	83,8		16,2	100,0
Skupaj Število	78		36	114
Delež (%)	68,4		31,6	100,0
ga okolja za enakomerno porazdelitev vsebin dela na vsa predmetna področja, na šolah iz vaškega okolja pa vec pozornosti namenjajo vsebinam z naravoslovnega področja (75,5%), manj pa tistim z družboslovnega.
Med odgovori ravnateljev mestnih, primestnih in vaških šol glede razporejanja števila ur za delo z nadarjenimi učenci med družboslovne predmete se so pojavile statistično pomembne razlike (X2 = 6,025, g = 2, p = 0,049).
Odgovori ravnateljev kažejo, da pri delu z nadarjenimi učenci na 31,6 % šol namenijo več ur predmetom s področja družboslovja. Med vsebinami za delo z nadarjenimi učenci največ ur z družboslovnega področja izvajajo na mestnih šolah (40,0%), nekoliko manj na primestnih (37,8%), močno pa odstopajo na vaških, saj pri delu z nadarjenimi učenci le 16,2% ur namenijo družboslovnim predmetom.
Delo z nadarjenimi učenci poteka tudi na podružničnih šolah, čeprav je organizacija zahtevna in je treba upoštevati več dejavnikov, med drugim materialna sredstva za prevoze. Iz odgovorov ravnateljev mestnih, primestnih in vaških šol, ki imajo v svoji sestavi podružnične šole, lahko ugotovimo, da v več kot dveh tretjinah primerov (75,9 %) poteka delo z nadarjenimi učenci tudi tam. Na šolah, ki so v primestnem okolju, je ta delež največji (88,0%), na tistih v vaškem pa najmanjši (63,2 %).
93
Majda Vehovec
preglednica 6 Časovna organizacija pouka za nadarjene učence
Časovna organizacija	Število	Delež (%)
Pred poukom ali po njem	88	73,3
Ob sobotah	20	16,7
Vzporedno	12	10,0
Skupaj	120	100,0
Raziskava je potrdila, da so vsebina in oblike dela, ki jih za nadarjene učence predlaga dokument »Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci« (1999), primerne in jih izvajajo na vecini šol, ki jih vodijo anketirani ravnatelji. Vecina ravnateljev (88,6 %) je odgovorila, da se nadarjeni ucenci pogosto vkljucujejo v projektno delo, še vec (93,0%) pa, da zelo pogosto sodelujejo na tekmovanjih iz znanj; kar 94,7 % ravnateljev je zapisalo, da se nadarjeni v primerjavi z drugimi ucenci pogosteje vkljucujejo v vec interesnih dejavnosti.
Organizacija raziskovalnih taborov ali dnevov dejavnosti je kot oblika dela za nadarjene ucence na šolah najmanj pogosta, saj je le cetrtina (25,4%) ravnateljev odgovorila, da se odlocajo za tako obliko dela z nadarjenimi. Gre za nadstandardno obliko dela z ucenci, sredstva za izvedbo pa je treba poiskati pri sponzorjih ali pri starših.
Glede na odgovore ravnateljev, ki so sodelovali v raziskavi, lahko zakljucimo, da so oblike dela z nadarjenimi ucenci na šolah zelo podobne ne glede na okolje, v katerem je šola.
Ravnatelji kot veliko težavo pri organizaciji dela poudarjajo umestitev dodatnih ur za nadarjene ucence v urnik. Delo z nadarjenimi na slovenskih šolah vecinoma poteka pred poukom ali po njem.
Raziskava iz leta 2013 (Kukanja Gabrijelcic in Čotar Konrad 2015) je pokazala, da se s terminom nadarjenosti koherentno povezujejo opredelitve visoke ucne uspešnosti, nadpovprecnih zmogljivosti in sposobnosti posameznika, ki se kažejo v visokih ucnih dosežkih. V raziskavi je sodelovalo 277 pedagoških delavcev; najvecje težave so omenili pri pomenskem locevanju med nadarjenim in ucno uspešnim ucencem. Ucne uspešnosti ni mo-goce enaciti z nadarjenostjo, ceprav imajo ucno uspešni ucenci na dolocenih podrocjih znacilnost nadarjenih. To je najbrž eden glavnih vzrokov za število prepoznanih nadarjenih ucencev v slovenskih šolah, saj to presega 20% populacije.
Raziskava je pokazala pomanjkljivo definicijo nadarjenosti, ta-
94
Nadarjeni ucenci in delo z njimi v osnovni šoli
lentiranosti in ucne uspešnosti, pa tudi pomanjkljivo obveščenost in usposobljenost pedagoških delavcev na področju odkrivanja nadarjenih učencev in dela z njimi. Najslabše so ravnatelji ocenili usposobljenost na področju spodbujanja ustvarjalnosti, poznavanje osebnih značilnosti nadarjenih in specialno-didaktičnih zahtev pri delu z njimi.
Pedagoški delavci so kot težavo poudarili pomanjkanje posebnih didaktičnih pripomočkov, dodatnega učnega gradiva, special-no-didaktičnih priporočil ter časovne omejitve in sistemsko nepri-znavanje in nepoznavanje dela z nadarjenimi učenci.
Novejše študije (Robinson in Clinkenbeard v Juriševič 2012) kažejo, da so nadarjeni otroci v povprečju dobro socialno prilagojeni, imajo dobro samopodobo, še posebej na učnem področju, in da lahko razvijejo veliko notranjo motiviranost za delo, zato bi veljalo razmisliti o določenih spremembah pri delu z njimi.
Predlogi za učinkovitejše delo z nadarjenimi (Juriševič 2012):
•	več individualizacije v okviru manjših učnih skupin;
•	pogosteje uporabljena metoda dela pull-out;
•	možnost individualnih ur z učiteljem (v okviru govorilnih ur za učence);
•	več samostojnega projektnega dela v okviru rednih učnih vsebin s poudarkom na medpredmetnem povezovanju;
•	kompleksno obravnavanje različnih vsebin s prilagoditvami glede na zanimanje posameznega nadarjenega učenca;
•	povezovanje med sosednjimi šolami pri oblikovanju modelov za izobraževanje nadarjenih učencev, izmenjava mentorjev, predstavitev modelov dobre prakse;
•	sodelovanje zunanjih ustanov pri oblikovanju in ponudbi taborov za nadarjene učence (npr. centri šolskih in obšolskih dejavnosti);
•	mednarodne izmenjave nadarjenih učencev;
•	več aktivne udeležbe nadarjenih učencev pri pouku.
Zaključek
Primerjava obeh raziskav kaže, da strokovni delavci močneje kot ravnatelji občutijo težave pri delu z nadarjenimi učenci. Povzamemo lahko, da je potrebno dolgoročno izobraževanje učiteljev za delo z nadarjenimi učenci tako na predmetnem kot na širšem pedagoškem in psihološkem področju. V Sloveniji so vsebine, povezane z nadarjenostjo in nadarjenimi učenci, vključene v različ-
95
Majda Vehovec
ne predmete v okviru dodiplomskega študija, študenti pedagoških usmeritev pa se lahko o delu z nadarjenimi ucenci seznanijo tudi med obvezno prakso na šolah. Posebnega predmeta, ki bi bil posvečen vsebinam za delo z nadarjenimi ucenci, v Sloveniji nimamo, smiselno pa bi jih bilo za študente posebej pripraviti. Prav tako bi bilo smiselno strokovnim delavcem na šolah ponuditi program stalnega strokovnega izpopolnjevanja s primernimi vsebinami in primeri dobre prakse s tega podrocja. Pri pripravi vsebin za izobraževanje uciteljev je nujno vec pozornosti nameniti medpredmetnemu povezovanju, saj na vecini šol, ki so sodelovale v raziskavi, najvec pozornosti namenjajo naravoslovnim vsebinam.
Spodbujanje razvoja nadarjenih ucencev je tako pri nas kot v mednarodnem prostoru vecinoma usmerjeno na intelektualno po-drocje, predvsem na naravoslovno, nekoliko manj pa na družboslovno in umetniško. Pri spodbujanju razvoja nadarjenih ucencev je treba posvetiti skrb tudi socialnim vešcinam, custvenemu razvoju nadarjenih ter razvoju vešcin s podrocja sodelovanja, timskega dela, vodenja, razvoja cuta za odgovornost do sebe, drugih in do družbe nasploh.
Posebno pozornost je treba nameniti oblikam dela, obremenitvi nadarjenih ucencev in morda pogosteje poskusiti fleksibilno obliko izobraževanja - ucenec se hkrati izobražuje na osnovni in srednji šoli. Nadarjeni ucenci, ki se v Sloveniji šolajo fleksibilno, navadno poleg osnovne obiskujejo še srednjo glasbeno ali baletno šolo. Fleksibilnega izobraževanja, v okviru katerega bi nadarjeni ucenci pri predmetih, pri katerih pokažejo visoke dosežke, obiskovali pouk na srednji namesto na osnovni šoli, pa pri nas še ne izvajamo.
Pri uciteljih je treba zagotoviti ustrezno dodiplomsko in stalno strokovno izpopolnjevanje za delo z nadarjenimi, pri ucencih pa spodbujati razvoj z razlicnimi metodami in oblikami dela, predvsem pa s kontinuiranim nacrtnim delom. Pomemben dejavnik so tudi starši, ki poleg podpore svojemu otroku lahko veliko prispevajo kot aktivni udeleženci pri izvajanju programa za nadarjene ucence. Gre za področje, ki v vzgoji in izobraževanju zahteva intenzivno, nacrtno in profesionalno delo, saj bomo le tako zagotovili, da bodo nadarjeni ucenci lahko v celoti razvili in uresnicili svoj potencial.
Da bi zadostili razlicnim interesom, staršem in ucencem, na Osnovni šoli Šencur ponujamo pester seznam dejavnosti. Ucenci dejavnosti, v kateri bi si želeli sodelovati, izberejo sami; lahko
96
Nadarjeni ucenci in delo z njimi v osnovni šoli
se odloČijo za eno ali jih izberejo vec. Nabor dejavnosti, ki smo jim ga ponudili v šolskem letu 2017/2018:
1.	tabori za nadarjene in radovedne učence;
2.	strokovna ekskurzija;
3.	festival naše prihodnosti;
4.	varstveno-delovni center Šenčur - skupne delavnice z gojenci centra, priložnost za druženje, spoznavanje, sožitje in spodbujanje socialnih vešcin;
5.	delavnice za nadarjene, kijih organizirajo srednje šole;
6.	financno opismenjevanje - delavnica iz osnov financne pismenosti;
7.	Kdo sem jaz? - delavnice o identiteti nadarjenih in radovednih, o njihovih potrebah, socialni mreži, custveni inteligenci ... ;
8.	prostovoljno delo -pomoc ucno šibkejšim, druženje z osamljenim ucencem, skrb za socialne odnose ...; vse, kar predstavlja odlicno priložnost za osebnostni razvoj;
9.	raziskovalna dejavnost - izdelava raziskovalne naloge;
10.	tekmovanja - priprava na tekmovanja iz znanj in udeležba na njih;
11.	gledališka dejavnost - vkljucevanje v dejavnosti na področju gledališca, giba, umetnosti v najširšem pomenu;
12.	šport - udeležba na športnih tekmovanjih;
13.	glasba - sodelovanje v Orffovem orkestru, nastopi na prireditvah;
14.	sodelovanje s starši - sodelovanje staršev (starši predstavijo svoje poklicno ali strokovno delo, razlicne dejavnosti).
Prizadevamo si, da bi ucenci razvili svoja mocna podrocja, zato jim omogocamo izbirnost. Ucenci sami izberejo eno ali vec dejavnosti, za vsakega prepoznanega nadarjenega ucenca pa pripravimo osebni nacrt. Pricakujemo, da bo vsak ucenec v okviru dejavnosti za nadarjene opravil vsaj deset ur letno.
Za vse navedene dejavnosti velja, da se zanje lahko odlocajo tudi ucenci, ki niso prepoznani kot nadarjeni, so pa radovedni in jih doloceno podrocje še posebno zanima. Tako skupino nadarjenih razširimo in odpiramo možnost vsem. Vsekakor ostaja proble-maticno umešcanje vsebin v urnik, ceprav pri ucencih ne opažamo preobremenjenosti, razen kadar se udeležijo vec tekmovanj v kratkem obdobju.
97
Majda Vehovec
Dolgoročno bi veljalo razmišljati tudi o povezovanju med osnovnimi in srednjimi šolami, saj bi lahko tako zagotovili socialno mreženje tako med učitelji kot učenci, predvsem pa izmenjavo primerov dobre prakse. V trenutnih razmerah pa je misel o centrih za nadarjene po vzoru tujine, t.i. inkubatorjev, v katerih gre za sodelovanje med gospodarstvom, podjetništvom, umetnostjo, znanostjo in izobraževanjem, najbrž utopicna.
Literatura
Bezic, T. 2006. Odkrivanje nadarjenih učencev in vzgojno-izobraževalno delo z njimi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Bezic, T. in T. Maleševic. 2001. Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev osnovne šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Eurydice. 2006. »Specific Educational Measures to Promote All Gifteness in Europe.« Delovni dokument. http://www.indire.it/lucabas/lkmw _file/eurydice/Specific_measures_giftedness_EN.pdf
Gyori, J. G. 2011. International Horizons of Talent Support. Budimpešta: Magyar Tehetségsegito Szervezetek Szovetsége.
Heacox, D. 2009. Diferenciacija za uspeh vseh. Ljubljana: Rokus.
Juriševic, M. 2012. Nadarjeni učenci v slovenski šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Krek, J., in M. Metljak, ur. 2011. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Kukanja Gabrijelcic, M., in S. Cotar Konrad. 2015. »Nadarjeni v slovenskih šolah 2.« Šolsko svetovalno delo 19 (3-4): 4-12.
»Odkrivanje in delo z nadarjenimi ucenci.« 1999. http://www.mizs.gov.si/ fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program _drugo/Odkrivanje_in_delo_z_nadarjenimi_ucenci.pdf
■ Majda Vehovec je ravnateljica Osnovne šole Šencur. majda.vehovec@os-sencur.si
98