Studijska kriiižnica Kranj TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLE KTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ »Avtomatika« uvaja novo proizvodnjo Samoupravni organi podjetja, ki so se pred leti dokončno izrekli proti ponovni oživitvi samostojne proizvodnje televizorjev v Pržanu, si ..verjetno niso bili v svesti vseh posledic te nagle in — upam sl trditi vsaj iz gospodarske plati — ne dovolj pretehtane odločitve. Najsi so nekateri Se tako vneto dokazovali ekonomsko nujnost in dolgoletne ugodne perspektive proizvodnje televizorjev — je bil končni sklep negativen. Kot največji proizvajalci elektronskih elementov, kot prvi proizvajalci televizorjev v državi Z dolgoletnimi Izkušnjami, smo prepustili proizvodnjo drugim, se omejili na kompletiranje tiskanih vezij in organizirali čisto novo proizvodnjo — električnih gramofonov. so v tovarni temeljito razčlenili sedanjo proizvodnjo in sklenili, da bodo opustili lastno proizvodnjo odjemnih gramofonskih doz. Le-te in mehanizme menjalnikov bi v prihodnje kupovali od . sve-tovnoznane zahodnonemške tovarne ELAC iz Kiela. V zameno bi omenjeni tovarni prodajali kompletne gramofone in ojačevalnike. Posli bi se vrednostno krili brez nakupov deviz, »AVTOMATIKA« Skraja je nova proizvodnja šemu številu zaposlenih. V w • : menjalniki tudi do-res kazala, da bo uspešno na- finančnem pogledu pa zaradi ^ sortiment električnih domestila opuščeno. Upi za ze omenjenih problemov - Pogodbo o tej rovmon tmrornp c crrArrn cnp> ro-Tiiltot «v nrrAnPn /fll*fWil ° cializirano proizvodnjo pa so ekonomičhejšega Z leti precej splahneli spričo postopnih zaviralnih zunanje-gospodarskih posegov, ki so bistveno vplivali na predvideno prodajo gramofonov. Posledice prvotne napačne ekonomske presoje »AVTO-MATIKAi še danes zelo Občuti. Po eni plati je tovarna uspela organizirati velikoserij-sko proizvodnjo gramofonov z. dovolj Solidno kvaliteto, po drugi pa leže velike količine teh gramofonov neprodanih v skladiščih grosistov in detaj-lis tov. Tega po vsej vet j etno-sti ne bi bilo če ne> bi razni uvozniki vsako leto uvozili precejšnje količine električnih gramofdhov slabših kvalitet kljub temu, da »AVTOMATIKA« že sama lahko pokrije vse potrebe v državi. Ker proizvaja električne gramofone še zagrebška »Radioindustri-ja« je pržanska »AVTOMATIKA« prisiljena gramofone izvažati. Pri tem pa dosega zaradi izredno močne konkurence sorazmerno Skromen iztržek in manjši kot je lastna proizvodna cena gramofonov. . Prodajni problemi pa niso edini, ki tarejo »AVTOMATIKO«. Kolektiv tovarne se že nekaj let Hubada's poravnavo izgube pri juke-boxih. Za ta »tehnični spodrsljaj« sedaj nihče ni odgovoren in nihče kriv. Od približno 500 milijonov starih dinarjev celotne izgube so v tovarni likvidirali-skoraj polovico. Seveda jim je to uspelo le s skrajnim varčevanjem, odpovedjo vseh odvišnih administrativnih delavcev, sorazmernimi nizkimi prejemki zaposlenih in končno tudi s tem, da nimajo proštih sobot. Proizvodnja realizacija je bila zato. v prvem letošnjem polletju zelo ugodna. V primerjavi z lanskoletnim prvim polletjem' so jo presegli za 42 % oz. dosegli vziic manj- poslovanja (Dalje na 6. strani) Počastili smo dan mrtvih Dvaindvajsetih po osvoboditvi smo po vsej. Sloveniji počastili dan mrtvih prav povsod, v mestih in vaseh, v najbolj skritih kotičkih naše najožje domovine. Povsod tani, kjer so v času osvobodilnega boja ugašala tisočera mlada življenja, so nas cvetje in svečke v spominu povezale s padlimi^ na katerih smrti je zraslo naše novo življenje. Slavnosti ob spomenikih padlim, na pokopališčih in na mestih, kjer je morilsko fašistično orožje pretrgalo niti življenja mladih rodoljubov so bile izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti vsem, ki so omahnili prej, preden so vzklili sadovi njihovega odločnega in veličastnega boja. Znova in znova so govorniki na komemoracijah, pevci in recitatorji, zlasti pa naša mladina, podoživljali trpljenje teh najboljših sinov in hčera teptanega slovenskega naroda, Vsaka pesem, vsaka izrečena beseda in sleherna iskrena misel še je ta dan pomudila pri de-scttisočih, ki so darovali svoja mlada življenja za našo velikp stvar. Nikdar ne bomo pozabili njihovih žrtev, njihovega neizprosnega boja in globoko predanosti pravični borbi za nacionalno osvoboditev in za uničenje fašizma. Tovarna »Iskra« v Kranju oz. »Elektromehanika« — ima tri obrate in to: obrat urnih mehanizmov v Lipnici pri Kropi, obrat avtomatskih telefonskih naprav (ATN) v Kranju (poleg tovarne), in obrat »Stikala« Kranj (prek Save, nasproti matične tovarne) — V razgovorih z vodstvi in s predstavniki samoupravnih organov je bil dan največji poudarek sanaciji podjetja, čim prejšnjemu zaključku starega žiro računa, zmanjševanju stroškov in pripravam obračuna po DE. — Slika: iz orodjarne obrata »STIKALA« Prva tovarna za telekomunikacije v povezavi z Jugoslavijo fifcr? »% •Ääsffii fiüitlfc irftlilfiiiiíiipi hiKUismdntrf dih mH kisim ISKRA "Rías» tdraíuiUie kär§»!anacak &»*## **»**« iwra \4rnwm ft#-»- Pilili % III ■ '->«< ■■ 'y ] :&* V ,,v SrVrt : r*í«w-,í»0 Otilas« t*« Vor jp.jw ; v>- T4» '• - ZitmtJsn t« n-:IV j , ■ S tem naslovom pričenja glavni turški gospodarski časopis, »Ekonomi ve politika« članek o poteku dosedanjih razgovorov za izgradnjo nove tovarne za telekomunikacije v Turčiji, pri kateri bo sodelovalo tudi naše združeno podjetje.' V uvodu navaja članek, da sta Turčija in Jugoslavija sklenili preteklo leto. trgovinski sporazum za izmenjavo blaga v vrednosti 12 milijonov, letos pa naj bi se ta vrednost povečala že na 25 milijonov dolarjev. Med najpomembnejšimi podjetji, ki prodajajo svoje izdelke na turškem tržišču, sodi »ISKRA«, Z istambul-skima podjetjema »Turk- Telefon« in »Dar Film«, jo veže že dolgoletno poslovno sodelovanje. Prav sedaj potekajo razgovori za izgradnjo nove tovarne, ki bo izdelovala telekomunikacijske naprave kot Na sliki objavljamo posnetek začetka članka v turškem gospodarskem časopisu »Ekonomi ve politika«, ki govori o Inženiringu »ISKRE« pri izgradnji prve tovarne za telekomunikacije v Turčiji. telefone in avtomatske tete-fonske centrale. »Iskra« bo sodelovala pri teh delih s kompletnim know-how in licencami ter tudi delno ud» ležbo kapitala. članek pozitivno ocenjuje dosedanje razgovore za izgradnjo nove tovarne in predlaga razširitev sodelovanja še na druge panoge proizvodnje. Iz Beograda pa je prišla to •dni vest, da so potekali razgovori ob nedavnem obisku našega zveznega sekretarja za trgovino Nikole Djuvero-viča v Turčiji tudi o nameri skupne izgradnje. nove tovar-. ne za telekomunikacije. V uradnem protokolu, ki so ga sestavili po zaključenih razgovorih, vladi SFRJ in Turčije pozitivno ocenjujeta predlog firm ISKRA in TÜRK — TELEFON in izrekata vso podporo nameravani skupni izgradnji tovarne. Inženiring za novo tovarno telekomunikacij v Turčiji bo vezan na posebni jugoslovan-sko-turški kreditni aranžma. Pogodba zasedaj še ni natančno' definirana in seveda tudi ne podpisana. Ko bo dosežen dokončni sporazum, bomo o tem tudi podrobneje obvestili naše bralce. Radioindustrij a Zagreb NA SESTANKU UREDNIŠTEV RIZ — CAJAVEC — ISKRA JE BILO PLENJENO, tržišča z lastnim vzorcem te- proizvodnja stiraHeks in po-DA IZMENJAMO KRONIKO DEJAVNOSTI TOVARN OZ. PODJETIJ. TAKO JE ČASOPIS »CAJAVEC« IZ BANJA LUKE OBJAVIL OBŠIREN ZAPIS O PODJETJU »ISKRA«, ISTI dobave poedinih elementov, Samoboia, ter obrat v Djur-CLANEK PA BO V KRATKEM OBJAVLJEN V LISTU »RAPIOINBUSTRIJA^ ŽAGREB g^j (RIZ).-NAŠE UREDNIŠTVO JE PRED KRATKIM PREJELO ČLANEK O RIZ ZAGREB, KI GA V CELOTI POSREDUJEMO KOLEKTIVU IN S KATERIM PREDSTAVLJAMO BRAL-CEM DEJAVNOST OMENJENEGA KOLEKTIVA. neodvisna od drugih dobaviteljev. foni in gramofonski ojačaj? hik naijsptdabnejše kanstruk-Paratelno s finalivariin nrn. SP ŠjP%ii asortiman pro- vodnjo'poedinih el&JnBv »Ko je skupina 20 delavcev za proizvodnjo piezzo-elek- poma zmanjšuje, veča pa se ib delov za radioapairate in jt eramofonov Oni ter nekaj mladih inežnirjev tričnih elementov za kristalne proizvodnja TV sprejemni- tdevizbrje in to za svoje po- g^stavliaio slavni ¿rutto in tehnikov, ki so sestavljali zvočnike gramofona. kov, ki so postali tudi glavni trebe ih tudi za potrebe osta- J JO> 8 *“*■ pomožno delavnico Radiosta- Na ta način je bila že tedaj nosilci velikosetijiske proiz- lih proizvajalcev. Sena spajda- nice Zagreb 1949. leta začela ustvarjena samostojna proiz- vodmje tovarne. jo zvočniki, medfrefcvenični produkt RIZ. Na področju proizvodnje z delom v samostojnem pod- vodnja kompletnih električ- že 1956 leta čeprav je bila tratœfcrtnatarji za radi-oapa- &bke potrošnje prevzema gramofonov. Res je da tedaî HofcŠšt v Ev- rate> valovni preklopniki s ¿aj 'RIZ jetju pod imenom »RADIO- nih INDUSTRIJA ZAGREB«, nihče mogel pričakovati, so bili ti gramofoni predvide- ro_j —»i — »InXX». j« *752 nikrodi V * " velik obseg prese- da ni za plošče s 78 obrati v ’impfe TIV7 šltmininn tastaturami, visokofrekvenč- ®!tve tvormce TV-sprejeahni-je xm la Kiz sJaupino ng zavojnice in transforma- kov v velike prostore v SIu- strokovnjakov, ki so sdste- ¡mrežni transforma- nJu- S tem še bo rešilo vpra- bc iz tega skromnega kolek- minuti, ki so bili tisti_ čas se pripravljali osvaja- J0“®» :—z—- KftdHP Šan-ie rvrostorn za te in osta- Čeprav ne ta kva- -e proizvt^ie televizijskih tolf mzkofrekveo&n izhod- Sanje prostora_za te m osla 1958 pojavila kot prodz- ,nll-nt - nn 11*Vr ii nj transformatorji, odklonski 3e artikle, ker RIZ nima mež- sprejermukov. Tako-s- je RIZ sigtQEBi za televizorje, izhodili n»lem pro- nejših modelov radioparatov izvodnje kristala od Seignet- na domačem tržišču, še pro- Tovarna RIZ je izdelala za RTV Ljubljane takle izhodni krog VF5 srednjevalovnega odlove soli in. njegove obdelave izvodnja tega artikla pošto- dainlka *!Š Rakova pot poslovnega združenja »Avtomacija« Kdo je odgovoren za nastalo izgubo, katere del bodo morali poravnati tudi kolektivi našega združenega podjetja POSLOVNO ZDRUŽENJE »AVTOMACIJA« JE BILO NEKOČ POMEMBNA ORGANIZACIJA, KI SI JE PRIDOBILA PO VSEJ DRŽAVI PRECEJŠEN UGLED. Z MALOMARNIM IN NEODGOVORNIM POSLOVANJEM PA SO NEKATERI POSAMEZNIKI TEGA STOČLANSKEGA KOLEKTIVA V SORAZMERNO KRATKEM OBDOBJU ZAPRAVILI ZDRUŽENJU TA UGLED IN PRIGOSPODARILI PO ZAČASNI OCENI PRIBLIŽNO 350 MILIJONOV S DINARJEV IZGUBE. VERJETNO VSEGA TEGA NE BI BILO, ČE BI USTANOVITELJI ZDRUŽENJA IN HKRATI VRHOVNI UPRAVITELJI »AVTOMACIJE« NEKOLIKO VEST-NEJE KONTROLIRALI POSLOVANJE IN ODLOČNO NASTOPILI OB PRVIH PREKRŠKIH POSAMEZNIH DELIKVENTOV. DANES JE »AVTOMACIJA« V LIKVIDACIJSKEM POSTOPKU, KAR SICER ŠE NI NAJHUJE. HUJŠA JE NEIZOGIBNA IZGUBA, KI JO BODO MORALI PO ZAKONITIH PREDPISIH PORAVNATI KOLEKTIVI VČLANJENIH PODJETIJ. KAKŠEN ZNESEK BO BREMENIL NAŠO »ISKRO«, ZA ZDAJ ŠE NIHČE NE VE. Začetek Poslovnega združenja AVTOMACIJA sega v leto -1960, v obdobje prvega integracijskega gibanja, ki so ga ¿sprožile na pobudo kranjske tovarne ISKRA še naslednje gospodarske organizacije: IEV-Ljubljana, TELE-KOMUNIKACiJE-Pržan, TE-LA-Ljubljana, NIKO-Železni-■ki, TIO-Lesce-Bled, ELEK-TKTJSIGNAL-Ljubljana in INSTITUT ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO Ljubljana. Z namenom, da 'je treba združiti napore za hitrejšo rast elektrotehnike in zlasti elektronike ter uvesti v proizvodnjo moderne tehnološke postopke, so te organizacije ustanovile poslovno združenje. • Le-to naj bi skrbelo sicer; bolj v razvojno projektantskem smislu za uvajanje avtomatizacije v proizvodnjo in Izdajalo za .popularizacijo te nove industrijske smeri tudi strokovno revijo AVTOMATIKA. Spočetka dobro zastavljeno dete je obetalo hiter napredek. In res: že po nekaj mesecih so člani Združenja lahko ugotovili prek »Avto-maeije« precejšnjo korist od koordiniranega dela. Vendžlr z doseženim nekatere organizacije še' niso bile zadovolj- ne. Integracijska miselnost je namreč vedno globlje prodirala v njihovo zavest. Kmalu je prišlo do znane inte-, gracige- našega • podjetja in ustanovitve razvojnih laboratorijev -- Zavoda za avtomatizacijo. Za Združeno ISKRO je pomenilo to začetek nove dobe in naglega vzpona, za poslovno združenje »Avtomacija« pa .začetek hiranja. Kako to? »Avtomacija« ni. bila organizacija podjetniške zvrsti, marveč le poslovno združenje. Za tekoče delo ni imela nikakih obratovalnih sredstev, temveč je poslovala le s predujmi na podlagi delovnih nalogov naročnikov — to je članov združenja. Ko je dejavnost za integrirano Iskro prevzel ZZA, se je obseg dela za »Avtomacij o« silno skrčil, tako da je bila v boju za obstanek prisiljena odstopiti od začrtanih principov ter v osnovi tudi spremeniti dejavnost. V tem smislu se je reorganizirala. Njen biro za inženiring je postopno opustil osrednjo dejavnost — avtomatizacijo, biro za racionalizacijo in rekonstrukcije pa se je razvil v pomembni specializirani oddelek za galvansko in lakirnice. Zaradi skrčenega obsega dela je seveda razširila delokrog še na nečlane združenja, naskrivaj pa se je lotila tudi čisto komercialnih poslov, čeprav za to menda ni Inki niti registrirana. ANARHIJA V POSLOVANJU Pri analizi večletnega poslovanja bode najprej v oči ugotovitev, da so čutili člani »Avtomacija« vse premajhno odgovornost za poslovanje. Prepričani so bdi, da bodo člani Združenja odobravali za poslovanje neomejena finančna sredstva in financirali tudi nerentabilne dejavnosti brez omejitev. Iz tega izhodišča so si delili pretirano visoke osebne dohodke iti uvedli pravcato razeipni-štvo denarja. Namesto, da bi poslovanje organizirali po načelih ekonomike in zniževanja stroškov ter večjega varčevanja, je bilo Poslov®? združenje v notranjem sestavu vedno bolj razrahljano, po posameznih oddelkih izolirano, stroški pa so zaradi nekoordiniranega dela vedno bolj; naraščali — skratka vsak oddelek je delal po svoje, kakor se mu je zdelo prav v pozitivnem ali pa negativnem smislu. Seveda se pri tern vprašamo,. kaj so storili ob tem vodilni uslužbenci »Avtoma-icije« z generalnim direktorjem na čelu? Namesto, da bi prekinili s takim načinom poslovanja in napravili rad v hiši, so zmanjšali pomembnost posameznih prekrškov in niso niti poročali Upravnemu odboru kot , vrhovnemu upravljiaiou Združenja; kaj se pravzaprav dogaja, šli so celo tako. idaleč, «da so ob zaključnem- računu, la. je ugotavljal ■izgubo, prikazali, s potvorjeno .bilanco .dobiček ia s tem zavedli Upravni odbor, da je odobril kolektivu . razdelitev dobička v skupnem znesku 25 milijonov S dinarjev. . Napak bi pri tem sodili, .da so bili' vsi člani, kolektiva pa tudi vsi voditoi uslužbenci udeježemi pri teh nečednih poslih. Nekateri posamezniki-so dvignili svoj glas in povedali na internih sestankih družbeno političnih organizacij in sveta delovnega kolektiva odkrito kaj vse je narobe ■— toda glej — krivci so se tib nevarnosti izgube »neomejene demokraci je poslovanja« združili, in skušali z najrazličnejšimi metodami rti-aratao streti te ljudi in jih za vedno odstraniti Jz. »Avto-macije«. Nekateri, naveličani vsega tega, so res šli drugam, drugi pa so nadaljevali borbo za razgaljenje krivcev. Napisali .so posebno pismo in ga naslovili na -vse člane UO ter obvestili -o tem tudi občinsko skupščino. V njem so navedli nekaj najbolj drastičnih primerov ano- malij, med drugim pretirano visoke sejemske stroške, nakup in prodajo kamiona iz poslovnega sklada PZA, nezakonite transakcije za druge osebe, pogostitvene stroške za kooperante brez vednosti nadrejenih, naročila pri šu-šmarjih, nepooblaščen nakup osnovnih sredstev, nedoumljive in neperspektivne selitve in vlaganja v poslovne prostore, podpisovanja zaključkov proti odobrenju itd. itd. Kdo bi vedel danes kaj vse to je res in kaj ni res. Eno je gotovo- — da bo sodišče ob prijavi likvidatorja imelo dovolj posla, da bo izluščilo resnico. UPRAVNI ODBOR UKREPA LE NAPOL Upravni odbor Združenja se je na podlagi tega pisma in -ob personalnih spremembah nekaterih vodilnih uslužbencev sestal in izvolil posebno komisijo, ki naj bi temeljito pregledala zahtevo sindikalne podružnice o odstranitvi nekaterih vodilnih uslužbencev in druge nepravilnosti v: »Avtomaciji«. Komisija v kateri je bil tudi predstavnik »Iskre« tov, Vlado Sodin je temeljito raziskala poslovanje, zaslišala veliko uslužbencev in na skupaj 9 sejah razglabljala položaj v Poslovnem združen »ju. Že pri začetnih preiskavah je prišla komisija do zaključka, da mora zaradi lažje ugotovitve pravilnosti in -umestnosti postopkov razširiti preiskavo in poseči cela v obravnavo koncepta »Avto-macije«. Komisija je tako ugotovila; »Da že dve leti v Združenju ni točno določenih razmejitev odgovornosti in pristojnosti med posameznimi direktorji, šefi oddelkov in službami. Vse to povzroča nejasnost pri . odrejanju in nedisciplino. Vodjem posameznih oddelkov je prepuščeno, da 'samostojno brez vpliva samoupravnih organov organizirajo oddelke ia vodijo posle kot vedo in znajo«. Načela kolektivnega vodenja poslov potemtakem sploh ni bilo. Nadalje: »Da je prepočasno organizacijsko ukrepanje zoper napake in pomanjkljivosti nekaterih vodilnih uslužbencev, ki so se izkazali za poslovno nesposobne. Čutiti je nekatere obsebne ambicije posameznikov in velik interes po čim večjih osebnih dohodkih izven delovnega časa; nadalje» nezakoniti so postopki- izvršnega odbora sindikalne podružnice, ki si je prisvojila pooblastila direktorja, protizakonit je postopek gen. direktorja in končno brez dokazov so tudi nekatere obtožbe proti trem vodilnim uslužbencem.« V predlogih Upravnemu odboru je komisija predlagala med drugim tudi, da .pokliče na odgovornost in kaznuje nekatere vodilne uslužbence »Avtomacije«, ki so dovolili nezakonito postopanje, da organizacijsko okrepi nekatere delovne organizacije, uredi notranje odnose, definira obseg pooblastil in kot najvažnejše: | finančni • obračun Za leto 1963 in poletni obračun mora podrobno pregledati finančna inšpekcija službe družbenega knjigovodstva s posebnim ozirom na nedokončano proizvodnjo. (Dalje na 6. strani) Primerjava devetmesečne proizvodnje <¡1965 in 1SSG) Tovarna Plan v -000 N din Izpolnitev 000 v N din % Elektromehanika 104.554 138.030 132,0 Elementi 43.944 47.541 108,2 Avtomatika 39.547 53.445 135,1 Sprejemniki 24.970 27.436- 109,9 Aparati 26.050 37.361 143,4 Avtoizdelki 54.488 62.813 115,3 Elektromotorji 14.535 14.850 101,9 Naprave 8.8S5 17.777 .200,1 Elektronika 10.885 11.075 101,7 Kondenzatorji 14.420 y 22.390 154,6 instrumenti 10.755 11.401 V 106,0 Polprevodniki 10.880 11.544 108,9 Usmerniki 9.314 8.623 92,6 Mikron 3.336 4.433 132,9 SKUPAJ PODJETJE 376.523 468.632 124,5 Radioindustrija Zagreb (Nadaljevanje z 2. strani) Bega gotovo tretjino skupne brutto proizvodnje. RIZ danes proizvaja profesionalne, v glavnem telekomunikacijske naprave — kompleten asortiman oddajnih naprav vseh vrst, začenši od 50 W do 400 kW za delo na srednjih, kratkih in ultrakratnih valovih. Sedaj je v proizvodnji oddajnik za 1000 kW, ki se izdeluje za Indijo in predstavlja do danes največji posel RIZ te vrste. Za slična dela na inozemskem tržišču obstaja velik interes, tako da trenutne kapacitete tovarne ne morejo zadovoljiti potrošnje, ki je z vsakim dnevom večja. ■ V zadnjem času je ovsoje-na proizvodnja popolnoma transistoriziranih miniaturnih piimopredajnikdv na ultrakratkih valovih, ki se izdelujejo v serijah od nekaj tisoč kosov. Od naprav za večkanalno telegrafijo in telefonijo pa že dolgo proizvajajo telegrafske naprave za delo s teleprinterjem za normalni telefonski razgovor. Te naprave so takorekoč popolnoma tranšistorizirane in se lahko primerjajo z najmodernejšimi napravami, ki so se pojavile ha svetovnem tržišču, oz. nekatere tudi kasneje. To je 'zelo pomembno .tembolj-, ker so. te naprave popolnoma razvite, v naši državi, brez kakršne stranske kooperacije. Ta proizvodnja je sedaj razširjena z napra-- vatni' ža večkanalno telefoni- jo in telegrafijo v kooperaciji s firmo Telletra iz Milana. Ker so te naprave v glav-, nem namenjene za potrebe PTT službe, se pričakuje hitro povečanje proizvodnje. V okviru kooperacije s Telet-tro se začenja proizvodnja naprav za usmerjene radio-zveze na centimeterskih valovih. Značej proizvodnje naprav iz področja endustrijske elektronike je pravilno dojet od strani RIZ, ker že okoli deset let obstaja razvojna skupina, ki se bavi s proučevanjem, razvojem, projektira-jem in konstrukcijo te vrste naprav. Ta oddelek je sedaj dosegel status obrata. čeprav ima dejavnost te vrste proizvodov v glavnem značaj maloserijske proizvodnje, je zelo verjetno, da še bo ta proizvodnja naglo razvijala, upoštevajo večje prodiranje elektronike praktično v vse industrijske stopnje in to V sestavi orodjarskih in proizvodnih strojev In merilnih naprav, ali v avtomatizaciji' tehnoloških procesov proizvodnje. Na tem področju se v normalni proizvodni poleg cele seri je raznih tipov usmernikov, nahajajo visokofrekvenčni generatorji, programerji s ignitron-skimi prekinjevalci za stroje za točkasto varjenje, programirane usmerniške naprave ža napajanje pogonskih elektromotorjev s spremenljivim Številom obratom, po specialnih zahtevah pa se projektirajo in izdelujejo program- I Monterja Radioindustrije Zagreb pri delu na visokofrekvenčni telefonski napravi P ST 12-LF za 12 govornih kanalov ske naprave za avtomatizacijo orodnih in proizvodnih strojev kot tudi raznih tehnoloških procesov v industriji. V mejah določenega programa, je RIZ uspela da postane specializirano podjetje za določeno proizvodnjo v elektronski industriji. Čeprav je asortiman proizvodov še vedno relativno velik, ne predstavlja uvajanje proizvodnje tako širokega asorti-mana težav, ker so vsi novi proizvodi imeli solidno osiio-vo v večletnih izkušnjih in delu specializiranih strokovnjakov za poedine grupe proizvodov. Oni so razvoj novih proizvodov in osvajanje njihove proizvodnje znali vskla-diti ž materialnimi možnostmi širjenja poedioih obratov, osvajanjem nove tehnologije in potreb tržišča. Medtem se je v Jugoslaviji razvila izvrstna proizvodnja tudi v okviru drugih tovarn — tako, da je vprašanje konj uktumosti proizvodov v poslovanju brez dogovorov, konkretno rečeno brez delitve dela, ki bi vsem zagotovila uspeh tudi v proizvodnji in na tržišču — postal problem, o katerem se razpravlja že dovolj dolgo na mnogih gospodarskih forumih, predvsem zveznega značaja. Z »Iskro« se RIZ proizvodnja pokriva v poedinih elementih gramofonov, radio-aparatov in nekaterih telekomunikacijskih napravah. »Rudi Čajavec«, kot tudi RIZ proizvaja TV-sprejemnike, El Niš proizvaja radioaparafe, TV-sprejemnike, v zadnjem čašo pa starta na proizvodnjo oddajnikov. Te in še .neke druge tovarne proizvajajo tudi razne elemente potrebne za te- in druge elektro-proizvode. Brez ;plana in dogovora o razdelitvi"dela vstopajo tudi v druge nove proizvodnje, kjer se spet srečavajo na isti poti. Vsem je postalo jasno, da tako ne gre več naprej, da se mora napraviti red na bazi sodelovanja in medsebojnega sporazumevanja. Ne samo, da bi se tedaj dobilo. mesto Za vsako od navedene proizvodnje na lokalnem trgu, temveč bi bil vstop lažji tudi na inozemska tržišča. Nezdravo medsebojno konkuriranje, posebno pri inozemskih partnerjih pii nabavi surovin in polizdelkov in prodaji gotovih artiklov, zelo škoduje vsakemu od teh podjetij, posebno pa škoduje jugoslovanskemu gospodarstvu v celoti. Da je tako, so v RIZ uvideli že pred leti. Poskusi, da se ustvari sodelovanje med vodilnimi podjetji elektroindustrije v državi so dosedaj na žalost propadali, največ zato, ker nobeden ni bil pripravljen na kompromise. V delitvi dela je vsakdo iskal naj-sdgurnejši in najdonosnejši del in se ni želel niti za las odreči temu; na ta način tudi ne more priti do- sporazuma. Razgovori, ki se v, zadnjem času vodijo v krogu ISKRA — RIZ — RUDI ČAJAVEC, se razlikujejo od vseh dosedanjih po resnosti in dobri volji, ki je pri vseh partnerjih, da se ustvari Združeno podjetje ter daje upanje, da bo prišlo do stvarnega in popolnega sodelovanja. Skupni program izgradnje tovarne polprevodnikov ter sporazum o sodelovanju razvojnih institutov' so prvi uspehi te grupacije in navdušuje vse, ki se iskreno veselijo občega dobrobita domače elektroindustrije, tembolj, ker Združeno podjetje pušča odprta vrata za vključevanje in sodelovanje vseh podjetij te branže, ki to žele Pospešek procesa integracij čije daie vsekakor gospodarska-reforma, ki napak ne dovoljuje in postavlja imperativno sodelovanje kot edino rešitev problema, v katerem so se vsa ta podjetja več ali matij znašla. V Zadnjem času je v RIZ izvršeno dokaj internih nalog, ki so privedle do izboljšanja kompletne situacije podjetja. Eden od njih je ta- di prehod na stimulativni sistem razdelitve, ki je že pokazal dobre rezultate. Pošlo-' vanje RIZ je bilo v prvem. poletju t. L uspešno oz. iz-, nad najbolj optimističnih pričakovanj, ker je; ustvarjenih , čistih 413 milijonov dinarjev za fonde in, to v sli' tuačiji,: ki je bila Izredno teži', ka zaradi poostrenih predpisov v gospodarjenju. ' Pripomniti je treba, da je RIZ tri leta ppsloval s jpopol-. no blokado sredstev na žiro računu. Največji del tega stanja odpade na, kronično pomanjkanje obratnih sredstev. Razumevanje tega problema« ■Zgrajeno na bazi uspešnega poslovanja te gospodarske organizacije, je prineslo tudi prve rezultate. RIZ je končno uspel, da deblokira svoj žiro račun, ter ..ima navsezadnje možnost, da še mnogo boljše in uspešneje proizvaja in posluje. Z ozirom na vse to,, je jas*' no, da RIZ rad vstopi v Zdru-. ženo podjetje kot enakovre-. den partner, ki računa na recipročen del koristi za vsakega člana te' institucije, Nermina Tomičič Zveza komunistov v združenem podjetju Prva seja sekretarjev osnovnih organizacij f ZK združenega podjetja — o njej smo pisali v predzadnji številki, je.imela .namen pogovoriti se o tem, kako na ravni združenega podjetja obnoviti delovanje ZK. Prisotni so se tedaj strinjali, da je v združenem .podjetju' potreben občasen organ ZK, ki naj bi razpravljal o najbolj aktualnih vprašanjih tako ZP, kot tudi posameznih njegovih organizacij. Navzoči na tej seji so si bili edini, da sklepi tega organa ne bi bili obvezni za ZK posmez-nih organizcij, pač pa kot zavzeta stališča le vodilo in pomoč pri njihovem delovanju v okviru posamezne delovne organizacije. Na seji sekretarjev osnovnih organizacij ZK, ki se je nadaljevala 28. t. m. so se zedinili, naj bi se ta organ, na ravni združenega podjetja imenoval aktiv komunistov združenega podjetja, Sestajal naj bi se po potre-bi. Razen aktiva naj bi ob Sekretarju obstajal tudi sekretariat, ki bi ga sestavljali zastopniki osnovnih organizacij ZK vseh naših tovarn in enot. Kdo naj" bi posamezno tovarno zastopal v sekretariatu aktiva ZK združenega podjetja, naj odloči onsovna organizacija sama. Lahko je to sekretar osnovne organizacije, član njenega sekretariata ali pa kdorkoli iz članstva. Aktiv ZK naj bi sestavljali člani sekretariata ZK ZP in še določeno število članov ZK, katere, naj bi sekretariat določil za vsak aktiv pot seboj s tem, da bi bili ti člani' ZK strokovnjaki na področju, o katerem namerava aktiv ZK ZP razpravljati: Tako bi bil na aktivu lahko strokovno obravnavan vsak pomemben problem ZP. Nadalje so se, srekretarji zedinili, naj bd imel sekretar 'aktiva ZK ZP po enega pomočnika š ‘kranjskega .. in ljubljanskega ..področja, ki bi mu pomagala zasledovati problematiko, o kateri' razpravljajo samoupravni organi, upravni| organi in ,razne, komisije ZP. Do 15. novembra naj vse osnovne organizacije . ZK sporočijo imena tovarišev, ki jih predlagajo za sekretariat aktiva ZK ZP. Sklepi na tej drugi seji sekretarjev osnovi1 nih organizacij ZK so tudi ( odločno zavrnili mnenje, da , na.ravni združenega podjetji’ ni potrebe po občasnem akfv tivnem delovanju ZKl Vemoi da eo nam zdrave, ekon on®, sko utemeljene integracije: potrebne, da pa le-te lahka rastejo in se razvijajo, je «K: tretono, da v tej smeri delij jejo tudi naše dru»beno tične organizacije, kot sindikat, mladina. -J. S.s Razgibano delo samoupravnih organov Iz produkcije v tovarni instrumentov v Otočah Iskrina tovarna električnih instrumentov Otoče ima zelo razgibano samoupravno dejavnost. Ekonomska računi-ca jih sili v nenehno iskanje možnosti za prodajo izdelkov na domačem in tujem tržišču. Tako so na eni izmed ' zadnjih sej v oktobru v prvi točki razpravljali o novih poslih na inozemskem tržišču, predvsem o dveh kooperacijah, od katerih bi bila ena kar ugodna ža otoški kolektiv, dočim se bodo za drugo zadevno pomenili s PSO. Na seji UO, kjer so bili navzoči predsednik Jože Jagodic, direktor, Albin Jensterle in člani UO: Peter Jug, Jože Konc, Jože Justin, Milan Vo- Premiranje ni bilo brez uspeha V večini naših tovarn z vso resnostjo skrbijo za zniževanje zalog in sanacijo svojega gospodarjenja. Tako tudi v tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu, kjer eo v letošnjem februarju celo uvedli posebno premira-nje za tiste, ki lahiko bistveno vplivajo na Zniževanje zalog in zastojev v proizvodnji. Poseben premijski .pravilnik ureja vprašanje deleža posameznika pri zniževanju nalog na razredih 3 in 5, kakor tudi pri zastojih v proizvodnji, ki prav tako pomenijo težko breme za tovarno. Odkar je bilo uvedeno pre-miranje, -kažejo številke^ da, se zaloge na razredih 3 in 5 ugodno zmanjšujejo, še bolj občutni pa so premiki; pri zastojih v proizvodnji. Zaloge na razredu 5 so se od januarja do junija znižale s 4,672.216,41 na 3,303.679,60 v juniju, oz. na povprečje, -y I. polletju 1966 — 4240,482,69, medtem. ko je bilo lansko, poviprečje zastojev v proiz- vodnji 11.841 ur mesečno, se je v prvi polovici letošnjega leta to število za bistveno znižalo in dosega povprečje 6.151 ur. V juniju je bilo zastojev V proizvodnji še 2.721 ur. Premiranje je torej v dosedanjem času pokazalo nekatere pozitivne rezultate in opravičilo svoj obstanek, kljub temu pa so še naprej potrebna dbsiednk SmI stalna prizadevanja vseh, da bi se zaloge, čim prej znižale ha potrebno raven , predvidenih normativov, prav tako pa kar se najbolj da tudi znižali zastoji v proizvodnji, saj so to med drugim najbolj koristni ukrepi za dosego boljšega gospodarjenja v tovarni. OBVESTILO Klub štipendistov ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA prireja dne 12. 11. 1966 za vse štipendiste Združenega podjetja Iskra enodnevno EKSKURZIJO z avtobusom v: Tovarno KONDENZATORJEV v Semiču in Tovarno USMERNIKOV v Novem mestu. Prijavite se do vključno 9. 11. 1966 v Referatu za štipendije Ljubljana, Miklošičeva 28, kjer boste prejeli tudi ostale informacije. ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ • bovnik in gostje: predsednik DS Stanislav Žibert tek šef splošnega sektorja Vikfor Tišler — so „z zadovoljstvom vzeli na znanje, da obstajajo različne možnosti prodaje izdelkov na tujem trgu, kar bo kolektivu v . -liko korist, raj bodo s tem dobili prepotrebne devize za' nakup reproma-teriala, UO je soglasno ugotovil, da S bodo predvideni posli ekonomsko koristni, zato je bil sprejet sklep, naj se ugodno začeti posli razvijajo v predvideni smeri. Poročilo finančnega sektorja je prikazalo pozitivno gospodarjenje, pri tem pa so bili poudarjeni znižani poslovni stroški v primerjavi z lanskim obračunom. Ro pregledu . kadrovske problematike in na osjiovi povečanja plana proizvodnje za 1. 1967, izstopov ter bolniških izostankov,..je UO odobril, da se po predloženem predlogu: sprejme določeno' število novih delavcev, hkrati pa je UO sprejel sklep, da se razpišejo naslednja delovna mesta: šef tehnično-proizvodnega sektorja, šef gospodarskega sektorja, organizator, šef proizvodnje, asistent šefa proizvodnje in šef priprave dela. Upravni odbor je pri tem razpravljal o načinu nagrajevanja na teh delovnih mestih, pri čemer je bilo pojasnjeno,.da mora biti do sprejetja novega pravilnika osnova za nagrajevanje dosedanji pravilnik. V izrednih prime-. rih pa- lahko samoupravni organ osebni dohodek korigira. Upravni odbor je tudi pregledal sklepe UO združenega podjetja od prve do desete seje, jih sprejel in jih bo’ upošteval pri svojem nadaljnjem delu. V zvezi s Sklepi ZP je UO tovarne določil vsoto za dejavnost 1 in 2, Za-voda za avtomatizacijo. . Ker je bilo spomladi cepljenje proti gripi zelo Uspeš- no, je upravni odbor sprejel sklep, da se tudi v novembru in decembru izvede zaščitno cepljenje proti gripi. Zadev» no je UO določil za stroške cepljenja 50 % prispevek, hkrati pa je sklenil, da se v marcu 1967. leta izvede fluo-rografiranje vseh članov kolektiva. ABC Od sodelavcev se je poslovila tov. Ivica Knific zaposlena v obratu avtomatskih tel naprav v Kranju, ki so ji ob slovesu poklonili lepa dariia in izrekli dokaj dobrih želja. Prav prisrčno pa je bilo slovo od članov komisije aktiva ZB, .saj je bila tov. Ivica Knific znana kot zelo agilna sodelavka. — Upokojenka se prek uredništva glasila »Iskra« iskreno zahvaljuje kolektivu ohdelovalnice v ATN, vodstvu obrata in komisiji aktiva ZB za darila; rože in dobre želje ob odhodu v pokoj, vsenT Članom kolektiva tovarne pa želi veliko uspehov in osebnega zadovoljstva. slaTk° Obisk delegacije gospodarstvenikov mestu Oldham (Pripomba uredništva): - Angleško mesto Oldham je že nekaj let pobrateno s Kranjem. Živa vez med obema mestoma je trajna, tako med predstavniki občin, predvsem pa mladine. V letošnjem oktobru je bila povabljena v Oldham tudi delegacija gospodarstvenikov iz Kranja. Član te. delegacije je bil tudi šef finančne službe »Elektromehanika« Kranj, tov. Slavko Fatur. O svojih zapažanjih v Oldhamu je napisal poročilo, ki ga zaradi zanimivosti v celoti posredujemo našim bralcem. Ob prihodu na letališče v Manchestru ste delegacijo sprejela tajnik občine Old-ham g. Haines in predsednik trgovinske zbornice Oldham g. Hardmam. Oba sta bila tudi organizatorja bivanja delegacije v Oldhamu, zato sta nam izročila pismeni program bivanja naše delegacije v Oldhamu z imeni vseh članov zbornice, ki so bili za- dolženi za obiske poedine tovarne oz. ustanove. Istega dne so nam razkazali razne zanimivosti Oldha-ma. Oldham je mesto s 120.000 prebivalci, staro približno 150 let, z značilnimi angleškimi enodružinskimi zgradbami na veliki površini. Mesto je predvsem industrijsko, v katerem je še do pred 15 leti prevladovala tekstilna industrija, ki je imela v vseh tovarnah kapacitet za 15.000.000 vreten. Zaradi premajhnega vlaganja v modernizacijo je večina tovarn počasi propadla in se prelevila v drugo industrijo, tako, da imajo danes le 1 milijon vreten, vendar moderne izvedbe, s tem pa niso zmanjšali proizvodnje. Mesto sedaj modernizirajo. Podirajo cele bloke hiš in gradijo z modernimi metodami nove stavbe — zelo moderne' in komfortne. V sklopu novih stavb'imajo tudi ,ulico imenovano po bratskem mestu Kranju. " Zvečer je g. Haines priredil skupaj z g. Hardmahom v hotelu, kjer smo bili nasta-njeni, sestanek z vsemi predstavniki trgovinske zbornice, s katerimi smo bili ves čas bivanja v stiku. Ponedeljek, 3. 10. 1966 Ob 9.30 uri smo v spremstvu g. Ruishtona obiskali župana Oldhama. Sprejem je bil želo svečan. Zatem smo si ogledali tovarno tekstilnih strojev Platt Bros & Co. Ltd. Ta tovarna spada med večje tovarne tekstilnih strojev na svetu. Predvsem' je znana po solidnih izdelkih, ki segajo že v zgodovino tekstilnih strojev. Pokazali so nam proizvodnjo, ki se odvija v velikih produkcijskih in montažnih dvoranah; V produkciji imajo poleg .starih proizvodnih strojev tudi mnogo najmodernejših visoko produktivnih strojev ameriške in angleške proizvodnje, ki so programsko elektronsko krmiljeni z magnetofonskimi trakovi. Zanimivo je bilo to,-da je bilo mnogo strojev v proizvodnji nezasedenih. V montažnih delavnicah smo si ogledali proizvodnjo raznih vrst tekstilnih- strojev; ki jih proizvajajo V serijah. Z ozirom na to, da: je površina strojev želo velika, so temu primemo veliki tildi montažni prostori. .. Po ogledu toVarae so nam pokazali še prostor, kjer imajo montirane nekatere stroje zaradi študija in morebitnega prikazovanja delovanja. Ogledali smo si tudi njihov elektronski center za obdelavo podatkov, angleške izvedbe . (kombinacija IBM in Po-wers). Poudarili so, da so jim stroji potrebni polfeg' ostalih del tudi za evidenco rezervnih delov, Id jih imajo ogromno količino, saj: morajo servisirat^ tudi stroje, ki so bili izdelani pred nekaj desetletji. Rakova pot poslovnega združenja »Avtomacija« Solidno oblikovana In izdelana embalaža za naš 8-milimetrski kinoprojektor je zasluženo prejela visoko priznanje »Oskar 1966« za embalažo (Nadaljevanje s 1. strani) mednarodni menjavi bosta podpisali tovarni v naslednjem mesecu. Foi večmesečnih informativnih; razgovorih, posvetovanjih, študiju tehnologije in ekonomskih kalkulacijah se je tovarna odločila za razširitev proizvodnega- programa z električnimi brivniki-. Teh izdelkov nihče- ne dela /v državi in jih zato v celoti uvažamo. Novi proizvodi bodo tehnološko popolnoma ustre- Dopisujte v »Iskro!« Nasfcsv uredništva: Kranj, Savska loka 41 Tel 22-221 rnt 639 zali sedanjemu načinu proizvodnje z obstoječimi1 stroji is tudi glede prostora je vse urejeno: Odgovorni v tovarni so se na podlagi ponudb odločili ža kooperacija z renomi-rano zahodnonemško tovarno BRAUN,. M> je vodilna tudi glede designa. »AVTOMATIKA« bi za zdaj1 izdelovala; dvoje vrst brivskih aparatov -in sicer »Braun Special« in »Braun Sixtant«. Obe . vrsti aparatov sta. po strokovni oceni najboljši v Zahodni-Nemčiji- in verjetno tudi Evropi. V Pržanu- bi izdelovali samo spodnji mehanizem aparata' z okrovom, medtem ko5 bi glave: z noži kupovali- pri BRAUNU. V" zameno, bi kupovat BRAUN pri nas spodhji del aparata: in- s tem- bi- kot pri gramofonih krili uvoz z izvozom. ISKRA- bi postala seveda edini proizvajalec za-Jugoslavijo, kvaliteta aparatov. pa- enaka, z nemško, saj. je BRAUN pripravljen priučiti vse- naife- proizvajalce, servisne popravljalec ih celo prodajalce aparatov. Nova. proizvodnja: brivnikov BRAUN-ISKRA bo predvidoma stekih v novembru is tem, da bi v tovarni postopoma osvajali dal za. delpm. Za ugodnejši start nove proizvodnje bo tovarna Braun brezplačno za eno leto posodila strojna orodja' in kreditirala nabavo delov ter reprodukcijskega.- materiala do višine 20 milijonov notah dinarjev. Do konca leta bi s pomočjo BRAUNA 'finalizira-li 8.000 apratov,. naslednje teto pa bi krili že vse- potrebe v državi, ki jih1 strokovnjaki cenijo na 100:009 spornatov. Pogodba s tovarno BRAUN je definitivna in že podpisana,. vendar o njej še ni razpravljal DS združenega podjetja: Marjan. Kralj (Nadaljevanje s 3. strani) MNENJA KOMISIJE NISO UPOŠTEVALI Če bi UO »Avtomacije« podprl mnenje svoje komisije in predloge realizirali prav verjetno današnje izgube- ne bi bito; Z reorganizacija in nekaterimi ukrepi bi ’ zlahka preusmeril poslovanje »Avtomacije« na. pot Sanacije. Žal teh ukrepov si bilo oziroma realizirali so jih šele- letos, ko> je bilo ’ poslovanje že zavoženo in vsaka sanacija- nemogoča: Po mnenju nekaterih poznavalcev je imela bilanca v lfetu 1963 le za približno IT milijonov S dinarjev primanjkljaja v- naslednjem tolu pa še tudi sorazmerno majhno vsoto.—i približno. 44 milijonov S dinarjev, letos pa je po- pregledu vi d. direktorja Jožeta Hujsa iz FS0 narasla na 350 milijonov S dinarjev. j Poslovno združenje »Avtomacija« je danes v likvidacijskem postopku. Rešila se je le revija »Avtomatika«, kije sedaj samostojna dejavnost; »Avtomacija« ima stalno blokiran žiro račun in tistih nekaj' uslužbencev v glavnem izr operafiVe ' preje--nšas'.mijhiBalne OD v višini 15.000 S dinarjev. V združenju sta ostala le »Iskra« ih »Energoinvest« vsi nekdanji: člani pa so že izstopila. Pri poravnavi izgube je to sicer brez pomena, ker so> obveznosti retroaktivne, kaže pa le na določena nesoglasja: med člani organizacij, Predstavniki »Iskre« so igrali v upravnem odboru »Avtomacije« dolgo časa prvo* violino; Njihov glas je injel veliko* veljavo. S posegom v dejavnost »Avtomacije« bi lahko marsikaj spremenili', zasukali - dogodke dfcugače, kot so Sledili .. Da* položa j V Združenju ni tak kot so ga uradno prikazovali, so vedeli vsaj' ~ neuradtar, ‘ toda niso' ■ukrepali.; Ne vem po kakšni logiki ali- nagnenjii- so dolgo časa četo-- nekateri; naši uslužbenci ZP zagovarjali početje vodilnih organov’ v »Avtomaeiji«-: Mordh'* š6'se* jito- smilili: Ehto pa je- gotovo. Naši delavci, ki bodo morali plačati del' izgube, se lo-tem iai odgovornim, v. »AvtomaGiji«- niso* smilili, sicer bi ravnali drugače. Krivce- torej! na: zatožno; klop,, •brez usmiljenja! Marjan* Kralji Pripis- uredništva:: Pričakujemo prispevke odgovornih tovarišev,, kot dopolnilo in pojasnite k navedbami v, gornjem Slaniku! Tovarna elektrotehničnih aparatov Ljubljana razglaša prosto delovno mesto ORGANIZATORJA Kandfdat mora imeti visoko aSl višjo izobrazbo ter najmanj 5 let prakse; na področja organizacije. Za zasedbo delovnega mesta je določeno poskusno delo. Pismene penudbe> sprejema* kadrovski oddelek to» vame do zasedbe delovnega mesta; Podjetje Plati, ki zaposluje 9000 delavcev,, je opremilo s svojimi stroji več tovarn v Jugoslaviji in so njihovi stroji zanimivi za tekstilne tovarne v Kranju. V tej smeri so bili tudi vodeni: razgovori z vodilnimi osebami tovarne z ger#. direktorjem- na- čeki. 0b tej priliki so nam< bili; fero» čepi. tudi katalogu njihovih1 izdelkov Popoldne smo- si. ogledali tovarna- Park Caeke — Bafce-ries- Ta tovarna proizvaja, sladice v različnih oblikah. iw kakovosti, v masovni proizvodnji Tovarna je nastala iz majhne obrtno delavnice- in se je v IS letih • razvoja- p reformirala, v popolno- avtomatizirano- tovarno- kolačev, eno največji-h v Angliji. Tovarna-je popolnoma- avtomatizirana, in je celotni proizvodni- postopek — od; surovine' do* končnega izdelka, ki je pri- pravljen za. transport «— speljan n», tekočih! trakovih,. Poleg ostalih izdelkov, so- ob našem obisku, imeli v proizvodnji božično torto,, te jo dfelajo v seriji SDO:O00 kosov po Geni 1 £ za. komad (3.500) S din). Izdelki te tovarne se takoj, transportirajo- z lastnimi prevoznimi sredstvu do kupcev,, del gre tudi v izvoz. Vkljub dobri avtomatizacij i ima- tovarna, zaposlenih 300 delavcev — v glavnem- žena-— letna proizvodnja pa znaša CGa*. 4.000.000 £. (14- milijard:. starih dinarjev)*. Torek, 4-. 10: 1966 V spremstvu- g. K. F. Mor- tovanr v Angliji se nahaja v Manchestru, draga pa; v Old-ham/ut Tovarna v Oldham-u je locirana na; dveh prostorih; Sta» rejšt dol je namenjen proizvodnji števcev in nekaterim delom, za proizvodnjo trans-f-ormatoijev; Ta deitovarne so postopoma- povečevali z od» kupoör sosednjih: stavb,, mod1 njuha je- tudi bivša; tramvaj» ska> remiza. Drugi- del je popolnoma nov in gat uporabljalo za- proizvodnjo transformatorjev, v njem je tudi lociran- razvoj* konštrtikeigaj finance’ ih prodaja. Tovarna., proizvaja. 27 tip števcev enofaznih in« tmfaz- ka-r pride v poštev' posebno v hotelih. Zanimivo je, da tovarna proizvaja za potrebe proizvodnje števca lak za žico in ima poseben oddelek, kjer vlečejo debelejše dimenzije žice na potrebne dimenzije in jo tudi lakirajo: Prav tako imajo tudi lastno tiskamo za napisne tablice: Tovarna ima zelo veliko bakefi-tnico; ker proizvaja skoraj vse števce v bakelitnem ohišju. Puše za bakelit SO velikih dimenzij-, bakelit pa kupujejov od dobavitelja' že tablettran- in. ga pred pre-šanjem pripravljajo, v visoko frekventnih pečeh Bakelitni-oddelek ima zelo veliko »število strojev. Posebna zanimivost je o» grodje števca. Ogrodje števca odlivajo iz »gusa« v lastni livarni. Odlitek v posebnem stroju obdelujejo na transfer liniji, -ki jo elektronsko krmilijo tako, da pride iz stroja izdelan' in- kontroli» ran. Pogonska kolesa številčnika1 štamcajo iz. duraiuminija, prav takse" so tiidi osi. Kolesa. za števi-lčnik so te plastične mase in so mnogo večja odi «Iskrinih« števBčaikov. Številke vtisnejo- s pomočjo posebne plastične folije na-posebne stroje na« posamezno, kolo Številčnika. števce- montte&jo* v- ogromni dvorani, kjer imajo Start tekoče trakove za montažo' sestavnih delov (Jštevdlčnik*, tuljave;, nosilce). Za; navijanje-tuljav uporabljaj® navijalne stroje Micafil te angleške proizvodnje \za- navijanje 1-0 tuljav- naenkrat. Trak- za. montažo, števca- je daljši od. ostalih in« na koncu prehaja1 v- kontrolo Ha> traku pod stro- rella smo- si- ogledali podj. Ferrant-i- Ltd: __jami do treh tarifi Delajo Podj. Ferranti je znano iiHe tudi števce, ki imajo ada,p-s* področja. elektromcUist-rije' tor za vključitev toka s plato elektronike in -ima* tovar- Čilom, določenega novca* za* ne po celem svetu. Ena od določen čas- uporabe toka;, »Ih. z različnimi.'kombinaci- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO SKLEPI 8. ZASEDANJA ; 1 DS STROKOVNIH SLUŽB } <27. 10. 1966) ’ @ Sredstva za pokritje razlike med predvidenimi dohodki In predvidenimi stroški strokovnih služb naj se pokrivajo iz sredstev, ki jih Imajo strokovne službe na razpolago, v skrajnem primeru tudi iz skladov. © Na naslednjem DS bo finančno - računovodsko področje poročalo o dohodku strokovnih služb za 9-meseč-no obdobje in predvidevanje do konca leta 1966. © DS sprejema predlog razdelitve odobrenih zneskov po predlogu stanovanjske komisije z dne 4. 10. 1966: Šuligoj Marija, adm,-tebn. ref. 3.000 ND; Stamcar Jože, dipl. ing. — tehnolog 1.10.000 ND; Ahačič Magda, adm.-teh. ref. 6.000 ND; Eršte Ivica, tajnica 8.000 ND; Potočnik Zofija, stenodakt. 6.600 ND; Dimitrovič Marija, adm.-teh. ref. 5.000 ND; Kavčič Milena, »dm.-tehn. ref. 5.000 ND; Lipovšek Rudi, gl. kurir 4.000 ND. Dodatno se upošteva prošnjo tov. Kunstelj Vide za znesek 5.000 ND, ki se izplačajo iz odstopljenega stanovanjskega prispevka 4 %• Izplačilo po tem sklepu naj se izvrši takoj. © DS se strinja s predlogom organizacijsko-kadrov-skega področja, da Se prosta sobota dne 5. 11. prenese na ponedeljek dne 31. 10. in prosta sobota dne .3. 12. prenese na ponedeljek dne 28.11.1966. © DS sprejema sklep; da ‘se za mesec oktober 1966 izplačajo 100 % osebni dohodki. © DS se strinja s predlogom direktorja organizaeij-sko-kadrovskega področja, da se za v. d. pomočnika direktorja organizacijsko-kadrov-skega področja imenuje tov. Slavec Igor. SKLEPI 12. SEJE UO © Upravni odbor je na osnovi poročila tov. direktorja o obisku pri firmi BRAUN, Frankfurt, am Main odn. na osnovi zaključkov, ki jih je ob priliki zadnjega obiska pri omenjeni firmi dosegel, sprejel in potrdil odločitev uprave tovarne, da se kooperacijska pogodba s firmo BRAUN na področju brivskih aparatov v popravljeni in dopolnjeni obliki z dne 11. oktobra 1966 sklene. Upravni odbor predlaga kooperacijsko pogodbo s firmo BRAUN z vsemi vnesenimi spremembami in dopolnitvami v obravnavo in potrditev delavskemu svetu. mÈ&mmamm SKLEPI NA 6. REDNEM ZASEDANJU DS © DS je razpravljal o zdravju škodljivih delovnih mestih v tovarni, kot dopolnitvi pravilnika o varstvu pri delu in sprejet sklep, da o zdravju škodljivih delovnih mestih razpravljalo še delav--«181 sveti obratov, vsak za svoj obrat, po predlogu 'komisije za pregled pravilnika o varstvu pri delu in da predložijo konkretne predloge DS tovarne do 5. novembra t, I. © DS je na predlog UO tovarne in po razpravi sprejel naslednje sklepe UO: — Poveča se posojilo za zagonske stroške tovarni Fe-riti od 448.250 N din: na 498.250 N din, to je za 50.000 N din iz ustvarjenih sredstev prejšnjih let. — V obratu Feriti se osebni dohodki v naslednjih mesecih lahko izplačujejo v višini 100 % in tudi več, oziroma po dejansko ustvarjenih rezultatih v naslednjih mesecih. — DS odobri posojilo v vi- šini 373.000 N din Tovarni feritov v izgradnji za dodatne investicije, ki niso zajete v aneksu III., iz ustvarjenih sredstev Tovarne elementov v preteklih letih, 4o je -predvsem iz sredstev, -ki so bila ustvarjena v obratih Feriti in Magneti. :Z naročanjem opreme oziroma angažiranjem sredstev se sme pričeti, ko bodo za to potrebna sredstva vrnjena od ZP; © DS je .obravnaval predlog komisije za družbeni standard v zvezi z dodelitvijo posojil za gradnjo stanovanj in ugotavlja, da komisija ni izdelala konkretnega predloga, kako noj se sredstva razdelijo, ker je več prosilcev, da izloči vse tiste prosilce, ki glede na zakonske možnosti dajanja posojila ne pridejo v poštev in tudi ostale pa določi ključ, po katerem naj bi se sredstva razdelila, pri tem pa naj upošteva tudi tiste, ki bi z malo sredstev veliko pomagali. SKLEPI 14. SELE UPRAVNEGA ODBORA ZAVODA (18. 10. 1966) © UO ZP ISKRA je na K. seji sprejel poročilo Zavoda v zvezi z delovnim programom samoupravnih organov ZP ISKRA ter potrdil smernice, ki so nakazane v tem poročilu. 'V zvezi s tem ‘je UO ZP na podlagi predlogov gospodarske komisije sprejel določene sklepe, Id se v bistvu ne razlikujejo od stališč gospodarske komisije. Poleg tčga Pa UO priporoča, da naj Zayod v letu 1967 pri dogovarjanju s tovarnami glede zaključevanja poslov za leto 1967 postopoma prehaja -na licenčni odnos v okviru -obstoječe proizvodnje. Upravni odbor imenuje komisijo -v sestavu: inž. Franc ‘Sila, mr.,-ec. Milko France, inž. Marko Gliha, Borut Gorazd — z nalogo, da v teku novembra 1966 prouči, Sklepe -gospodarske komisije In priporočila UO ZP ISKRA za nove odnose sodelovanja med razvojem m proizvodnjo. iz »Elekfromehazilke« Predlog za sprememba pravilnika o racionalizacijah 6. SEJE SVETA ZAVODA (20. 10. 1966.) © Svet Zavoda sprejme predloženi predlog UO za spremembo gospodarskega načrta za leto 1966, po katerem naj se spremeni delitveno razmerje med OD in skladi v takšni meri, da bo mogoče kriti povečane OD v smislu predloga, ki-velja od 1. 10. 1966 dalje. © Svet Zavoda potrdi predlog za spremembo pravilnika s tem, da se v novo besedilo o delitvi OD po predlogu UO člena 16. ne vnese predlagana alternativa. Svet Zavoda obenem potrdi višino začetnih mesečnih neto OD pripravnikov. @ Svet Zaveda potrdi predlog kreditne pogodbe sklenjene med Zavodom za avtomatizacijo in Tovarno elektronskih naprav. Ze lani smo v glasilu več- 1 krat omenjali, da pravilnik o racionalizacijah ni dovolj stimulativen in zato ni pravega zanimanja za racionaliza-torsko dejavnost, čeprav se »Elektromehanska« šteje med Iskrine tovarne, ki je prva uvedla zadevni .pravilnik, ker še je zavedala velikih koristi, ki jih prinašajo racionalizacije. Tudi ‘število raeiona-‘lizatorjev je v tej tovarni dokajšnje, kar ni čudno, saj je v tej tovarni zaposlenih ¡prek 4.000 ljudi. V zadnjem času pa smo Cista gospodarska korist priča izrednemu pokretu ra-čionalizatorjev tudi v drugih tovarnah m čeprav so manjše, nekatere že prav resno ogrožajo »Elektromehaniko« po številu .racionalizacij 'in racionalizator j e v. Kakšnega mišljenja je torej komisija -za tehnične izboljšave in UO ”5v »Elcktr.omeha-niki«?..... Takole pravijo: odškodnina gospodarske koristi se je doslej -računala po priobčeni lestvici od 10 % navzdol, po novem pa naj hi se računala od 20 % navzdol in sicer: lestvica stark nova % ffl do 500.000 10)0 20,0 od 500.001 do 2)500:000 7,5 40,0 od 2)500:000 do 10,000.000 ‘5;0 6)0 od 10,000.001 do 50,000:000 ■ 3;0 3,2 od '50)000.001 do 100,000.000 2,0 5,0 -nad 100,000.000 1,0 1,0 Po sedanjem načinu nagrajevanja izumov .in tehničnih izboljšav je ‘bila za izračun gospodarske koristi upoštevana produktivna ura, -v kateri šo bili zajeti celotni proizvodni stroški. Po novem obračunu pa naj bi iprišli v ¡poštev za izračun gospodar- skega prihranka le spremenljivi stroški, ker je vrednost produktivne ure za vsako stroškovno mesto različna in zajema stalne in spremenljive Stroške. Ker bi se z novim obračunom višina nagrad zmanjšala, bi bil izračun po (Dalje na 8. strani) ' pom, ki odnese števec v umerj evalnico. Tovarna izdeluje od 3.3.00 do 32500 kom števcev dnevno. Tzgleda, da mora biti proizvodna cena števca zelo visoka, ker je proizvodnja zelo solidna in je v Števec vgrajenega panogo materiala. Tu-;di po teži je števec mnogo .težji od našega. y tovarni transformatorjev «mo si »ogledali proizvodnjo velikih .transformatorjev, ki jih delajo po posebnih naročilih. V proizvodnji so imeli nekoliko transformatorjev med 500-600 MKW. Pokazali bo nam tudi preizkuse z indukcijskim generatorjem. V ta namen imajo 2 napravi, ena za 1,5 miliij. V, druga pa za 5 milj. V. . Podjetje Ferranti je bilo ustanovljeno v Ameriki in je ustanovitelj firme prvi izdelal generator za proizvodnjo toka na parni pogon. Eno teh central iz '1. .1899, ki ga imajo razstavljenega so nam tudi pokazali. Poleg omenjenega proizvodnega programa izdeluje to podjetje za potrebe države tudi .elektronske naprave za rakete. Zaposlenih ima cca "20.000 ljudi. ■Po ogledu se je delegaci-cfja sestala z vodilnimi predstavniki tega podjetja., Iz razgovorov je bilo vidno, da želijo predstavniki tega podjetja tesnejšo povezavo z »Iskro«, predvsem zaradi razgovorov v zvezi s cenami za izvoz. Prav tako so pripravljeni Bpdejetl na obisk in razgovore tehnične kadre iz »Iskre«. Izrazili so željo, da jim »Iskra« pošlje vzorce števcev, sami so pa že dali nalog, da se vzorci števca pošljejo »Iskri«. Želeli bi tudi obiskati »Iskro«, za kar bo »Iskra« poslala ustrezno povabilo. Popoldne' smo si ogledali v spremstvu g. Leesa tovarno zidnih tapet Wallpaper Manufacturers, Rome Mill. Tovarna tapet je locirana ■v bivši tekstilni tovarni in ima 36 strojev za tiskanje tapet. Papir dobavljajo dobavitelji v velikih rolah in jih tovarna po potrebi lepi — posebno pri tapetah, ki imajo vtisnjene vzorce. Ogledali smo si oddelek v katerem izdelujejo risarji tapetne vzorce. ‘Letno imajo v proizvodnji do 350 novih vzorcev, M jih kupujejo tildi oži zunanjih saddavcev. ,V posebnem oddelku prenašajo vzore« na valje ¡s fo-tokemično metodo ali pa z ročno gravuro. To delo o-praVljajo visokokvalificirani graverji, ki dete jo tedensko po 30-ur s povprečno tedensko plačo 18 £. (.63.000 S -din). Proizvodnja se odvija na 36 «tretjih, kjer tapete -ev. lepijo, tiskajo in sušijo. Suhe tapete se -v posebnem oddelku režejo na role 10 m in jim' tudi obrežejo robove tako, da je tapeta takoj pripravljena za uporabo. V odpremi ■smo videli, oda se velika količina tapet izvaža v vse dele sveta. Izdelki so visoko kvalitetni, odporni proti vodi, vzorci pa naravnost čudoviti. Tovarna sodeluje v združenju 8 proizvajalcev tapet y Angliji in je ena največjih. Zaposluje 900 delavcev in izdelajo 250.000 rol tedensko, ■večerjo, ha kateri so sodelovali podžupan, preds. zbomi- Zv.ečer je občina priredila ce, tajnik občine, nekateri občinski možje in predsedni- ka konzervativne in laburistične stranke. V ponedeljek zvečer -smo prisostvovali na povabilo trgovske zbornice seji zbornice. Zanimivo je dejstvo, da so na seji sodelovali skoraj vsi člani odbora, cca 25 -ljudi in da se je seja prižela na minuto točno ob -določe-. nem času, čeprav je bila 10 minut pred sejo dvorana še prazna. Na seji so .reševali vse točke zelo tememljito, vendar zelo ekspeditivno, s tem, da je po dnevnem redu poročal pri posameznih točkah referent, ki je bil za vsako točko dnevnega reda zadolžen. Na seji vedno pregledujejo in potrjujejo denarne izdatke med dvema sejama. Sejo imajo enkrat mesečno. (Dalje prihbdujič) \ Pred občnimi zbori sindikalnih podružnic V obdobju december — fe- lovni organizaciji tudi ujpo- vanja sindikata v organizaci-bruar se bodo zvrstli obesni števana. Prav tako je v poro- ji, za bodoče pa je treba po-zbori sindikalnih podružnic, čilih na občnih zborih treba staviti tak program dela, ki do 'konca marca 1967 bodo kritično obravnavati način bo v duhu gospodarske nekončani občni zbori, občin- sprejemanja .in še zlasti na- forme in najhitrejše gosposkih sindikalnih odborov, stajanje posameznih stališč, darske rasti organizacije in medtem ko bo pa občni zbor ki so včasih le formalno ime- življenjske ravni delovnega republiškega odbora sindika- la naslov — »stališča sindi- človeka. ta industrije in rudarstva v kalne organizacije« a v res- Na občnih zborih ■bro znano ¿teiovanje nji-posebno pozornost posvetiti skušala sodelovati pri cdlo- ^ gospo,darske organizaci-delovanju sindikalnih orga- canju o pomembnih stvaren g bodo “dIi d nizacij, da bi doseg i nadaj- v okv.ru delovne orgamzaci- * u • javnega aparata, nje kvalitetne premike v nji- je ah ZP. Odločno je v poro- K hovem delu. Poročila na obč- Čilu treba zavrniti tedence, Sindikalnadrganizacija mo-nih zborih sindikalnih orga- da bi za vrsto težav,' ki še ra biti nosilec pobud za raz-nizacij bi morala vsebovati pojacljajo v gospodarjenju voj samoupravljanja po naših jasno določeno mejo med tem,'v organizacijah združenega organizacijah. Pri tem naj kar so doslej vodstva sindi- podjetja, enostavno dolžili aktivno zasleduje delo posa-kalnih organizacij, kot izvo- gospodarski sistem, ki v meznih članov samoupravnih Ijeni organi .delali, oz. bili osnovi vendar izenačuje po- .organov in neaktivne člane dolžni delati in med bodoči- goje gospodarjenja in ga je predlaga za odpoklic, vse šemi konkretnimi nalogami v tej smeri tudi.treba naprej veda v interesu dviga kvali-—sindikalnih organizacij v .na- dograjevati. Občni zbori naj tete teh organov, ših tovarnah in enotah. bodo temeljita analiza delo- Janez Glede na* vodilno telo sindikalne organizacije je v prvem delu poročila tudi odgovoriti na Vprašanje: »Kaj in kako je sindikalna organizacija ZP Iskra delovala kot politična organizacija in kot del samoupravnega sistema.« _ _________ ^ . Posebno je važno, da bo po- Montažni sektor naše Pro- cu so tako lahko pretekle dni ročilo vsebovalo oceno dela dajno-servisne organizacije, dali v promet GATC s 1000 sindikalne organizacije kot kljub objektivnim težavam priključki, medtem ko imata samostojne politične sile. Tu zaradi pomanjkanja razne novi vozelni centrali v Štruse je zlasti treba vprašati, ali opreme in materiala, zlasti gi 200 in v, Ajdovščini 100 je sindikalna organizacija ob še kablov, uspešno opravlja priključkov in zdaj že obra-važnejših vprašanjih delala svoje obsežne naloge. tujeta, vključeni v ustrezne le kot transmisija, torej le V preteklem mesecu so na- omrežne skupine, pojasnjevala ukrepe drugih, ši monterji dokončali dela na v montažnem sektorju PSO ali je ob določenih vpraša- avtomatskih telefonskih/ cen- g. prizadevajo da bi v pred- Iz dela montažnega sektorja PSO Z odličjem »Oskar 1966« za embalažo nagrajena naša sodobna embalaža za stojala ATO O časopisni dejavnosti tralah v Kruševcu v SR Sr- videnem roku dokončali tù- biji, Strugi v SR Makedoni- ^ vsa dela na preostalih njih formirala tudi svoja stališča, ki so bila prj obravnavi določenih problemov v de- ji in v Ajdovščini. V Krašev- ||ggg|g|| ki jih je nad dvajset in bi bila v glavnem že blizu konca, če bi bila monterjem na voljo vsa potrebna oprema in manjkajoči material. Tako na teh gradbiščih prihaja do pogostih, zastojev, kar vsekakor nekoristno vpliva na začetek del na novih gradbiščih. Predlog za spremembo pravilnika o racionalizacijah Tudi na področje montaže zasebnih in železniških avto- (Naadaljevanje s 7. strani) Člen 58, drugi odstavek, naj novi lestvici več kot ume- bi se spremenil tako, da bi sten. se v primeru, če bi bilo izra- Člen 46. predvideva, da se čunavanje odškodnine nesmo-za posebno pomembne izu- trno, določila odškodnina po matskih telefonskih central me odškodnina lahko poveča svobodni oceni od 5.000 do monterji pogrešajo razno za največ do 50%. Komisija 100.000 S din. (Sedaj je bila opremo, vendar pa upajo, da predlaga ustrezno k temu ta meja od 5.000 do 50.000 S bodo, če bo manjkajoče pri-členu tudi za pomembne din). šlo na gradbišča v bližnji tehnične izboljšave. So pri- Predlog za spremembo so prth