Ameriška Domovina AM6RICAN IN SPIRIT F0R€I6N IN LANGUAGC ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 21, 1951 LETO Lil — VOL. LIL POSVET 0 PREHODU PARALELE Zavezniki zavzeii Chong-pyong rezervoar in nje gove hidro - električne naprave. LONDON. — Ameriški in angleški vladni in vojaški zastop niki se posvetujejo, ali naj čete generala Ridgwayja prekoračijo 38. vzporednik v Koreji ali ne. TOKIO. — Zavezniške čete Koreji imajo zaznamovati nove uspehe na vsej 140 milj dolgi fronti. Chongpyong rezervoar in njegove hidro-električne naprave, ki oskrbujejo z električno energijo mesto Seoul, so bile pred dvema dnevoma zavzete nepoškodovane. Preko 38. vzporednika se umika 250,000 komunistov. V bližini Chorwona prepleta sovražnik bodičasto žico. Napredujoči zavezniki so prevalili komunistične utrdbe, kjer so zasegli rekordne množine orožja, katerega so umikajoči se komu bisti pustili za seboj. Poizvedovalni kolifek Kje se nahaja Roža Močnik, ki je prišla v Ameriko leta 1948 in sicer v Cleveland? Zanjo podeduje družina Barbič, vas Ga-2ice št. 3, p. Cerklje ob Krki, Slovenija, Jugoslavija. Ako je komu kaj znano o tej osebi, je prošen, da to sporoči na gornji haslov. Ako sama to čita, pa je prav lepo prošena, da se zglasi. Iščem svojega strica Johna Brenčič, rojen na Plešivici st. 40, občina Brezovica pri Ljubljani. V Ameriko je prišel pred prvo svetovno vojno, menda v Kansas. Če kdo ve kaj o njem, [je prošen, da to sporoči na spod-inji naslov: Frances Brenčič, 2118 So. Harding Ave., Chicago 23, 111. Kdor sporoči, se mu e-Ventuelno stroški povrnejo. Cvetko Sekne, ki je menda hekje v Clevelandu, naj se zglasi na naslov: Victor Domines, 413 Pickens St., Joanna, N. C. &t* Vremenski prerok pravi: Deloma oblačno. Malo spremembe v temperaturi danes in iPonoči. 1 Tri na dan Policijski pogoni na prostore, kjer igrajo prepovedane bingo igre CLEVELAND, O. — župan T, Burke je odredil policijski pogon na prostore, kjer igrajo bingo in kjer operatorji teh prostorov niso hoteli zapreti, kakor jim je bilo ukazano. Včeraj je bil imenovan poseben odred policistov, obstoječ iz petih oseb, ki imajo ukaz, da morajo vstopili v vsak prostor, kjer še vedno igrajo to igro. Poleg tega je bilo določenih šest policajev, (med njimi tri ženske policistinje), da gredo v civilnih oblekah v take prostore, kjer naj tudi sami igrajo, da bodo imeli dokaze na rokah. Odbor mestne zbornice, v čigar področju je ta zadeva, je od-glasoVal s petimi glasovi proti trem proti županovi naredbi, da se zapre vse take prostore in da; se prepove igranje te igre. Smrad politične korupcije v N. Y., zavdaja do neba NEW YORK. — Tukaj se : nekaj dni vrši zasliševanje Franka Costella, znanega “gembler-ja” in nekronanega kralja zločinskega podzemlja ter velikopoteznega raketirstva, ki ga zaslišuje znani odbor senatorja Kefauverja. Frank Costello večinoma ne odgovarja na stavljena vprašanja, češ da bi se diskriminiral in da mu ustava dovoljuje, da molči. Costello si vsekakor misli — in ne docela neupravičeno — da če daje ustava to pravico komunistom, j O mora dati tudi raketirjem. Zdaj nastopa kot priča v tej preiskavi tudi bivši newyorški župan O’Dwyer, ki je zdaj ambasador v Mehiki. Iz Costella na ne bodo kaj prida izvlekli in menda tudi ne bodo preveč sili-vanj, ker se zavedajo, da je imel ta raketir na nitkah vse važnejše politične lutke, ki so prišle na svoja vplivna mesta ž njegovo pomočjo Tito je pripravljen dovoliti, da se vrne Trst s pristaniščem Italiji Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Zahfeva po preiskavi suženjskega dela v Sovjetski zvezi Pravila navajajo v hladnem birokratskem jeziku, kako postopati s sužnji, da se dobi od njih večjo količino dela. SANTIAGO, Chile. — Ekon. in socialni koncil Zdr. narodov je odglasoval izvolitev odbora, d naj preišče obtožbe o suženjskem delu v Sovjetski .zvezi o-ziroma povsod, kjer tako delo obstoja Sovjetska zveza je doslej dosledno zavrnila vsako zahtevo po taki preiskavi. Iz oficielnih dokumentov je razvidno, da obstojajo taka taborišča v Sovjetski zvezi. Pravila suženjskega taborišča v Ukhta-Pečori navajajo v hladnem birokratskem jeziku sistematično izstradovanje jetnikov, da se izsili iz njih več dela. Temeljne živilske racije so določene na 1,300 kalorij, in jetnik jih more dobiti več samo, če zviša svoje produktivne nor- Pobiranje asesmenta _________________ j v Newburghu— V vsaki hiši naj bi bil Tito je zadovoljen s povratkom Trsta, pristanišča in | nj^da1 bodlimi \^k^anuH"m delne okolice Italiji. — Tozadevno kupčijo jeiin velikonočnih praznikov društveni tajniki pobirali asesment koledar Svob. Slovenije “Slovenski domobranci so bili odlični borci in nikdar ’ bi slo- j venska domovina ne bila v krempljih komunizma, če bi slo-! venska narodna stvar ne bila! neusmiljeno izdana in prodana.” (“Slovenski domobranci so bili goreči borci za zmago zapad- me. Almiro Togliatti iripravljen na jarantijo Komunisti so pri volji končati opozicijo proti vladi, če Italija izstopi iz Atlantske zveze. Komunisti aretirali pet redovnic HONG KONG. — Kitajski komunisti so naznanili, da so zapr-pet katoliških redovnic, ki so vodile v Cantonu neko sirotiš' sklenil že leta 1947 s takratnim svojim pobratimom, laškim komunističnim voditeljem Pal-mirom Togliattijem. (Poroča M. S. Handler, poročevalec dnevnika NYT) BEOGRAD. — Jugoslovani smatrajo sedanji status nih demokracij”, govor"predsed- qu0 (stanje, kakršno je sedaj) kot edino mogočo bazo za nika N O. za Slovenijo dr. Mihe | rora^navo tržaškega vprašanja. Kreka na spominski proslavi v Clevelandu 4. junija 1950, objavljen v Koledarju Svobodne Slo venije). (Naš Koledar — Koledar Svobodne Slovenije za 1951. Naroči se pri Ameriški Domovini in stane po pošti $3.25.) Grau, bivši predsednik Kube, je bil obtožen velikih sleparij On in njegovi prijatelji so obtoženi, da so si sleparsko prilastili najmanj 40 milijonov dolarjev javnega denarja. HAVANA, Kuba. — Ramon Grau San Martin, Vi je bil dvakrat predsednik Kube, je bil obtožen “glavne odgovornosti” za naj večjo sleparijo, v zgodovini te dežele. On in njegovih deset prijateljev so obtoženi, da so za časa njegove administracije v 1. 1944-1948 kriminalno osleparili in okradli vlado za več kot 40 milijonov dolarjev. Sodnik Justiniani je izjavil, da ni odredil aretacije Grau-a, za newburško okolico v ponde-Ijek zvečer 26. marca v SND na 80. cesti. Članstvo je prošeno, da vzame to naznanilo v poštev. Pismo ima— V našem uredništvu naj se zglasi Mrs. Mici Lach (6417 St. Clair Ave.?) in bo dobila pismo. Piše ji Ivanka Kukuruzovič iz Kosovske Mitroviče v Jugoslaviji. K molitvi— Članice društva Srca Marije so prošene, da se udeležijo skupne molitve za pokojno Mary Perušek nocoj ob 7 v Zakrajš- ki je bil dvakrat predsednik, to-MILAN, Italija. — Palmiro da ukazal mu je, da mora polo-Togliatti, komunistični glavar,! žiti varščino za $40,000,000. Poje 19. marca izjavil, da je nje-deg Grau-a je označen kot glav-gova partija pripravljena kon-'ni krivec Jose Aleman, bivši mi-čati svojo opozicijo proti vladi nister prosvete pod Grauom, ki za ceno, da Italija izstopi iz Atlantske zveze. To je bil prvi Togliattijev javni govor, odkar se je vrnil iz So-' vjetje, kjer je bil dva meseca.1 Medtem so se slišale že tudi napovedi, da bo Moskva ponudila Italiji nevtralnostno pogodbo, je umrl lansko leto in o katerem sodijo, da je lastoval od 50 do 150 milijonov dolarjev. nico. Komunisti pravijo, da so če se Kalija odpove svoji zvezi z redovnice zaradi “nečloveškega postopanja” povzročile v 18 mesecih smrt 2,116 sirot. zapadnimi državami. SPOMNIT* S® $1.0 VENSKIH BEfltTNCEV S KAKIM H AROM starajočim se in ostarelim ljudem. Ako bodo kdaj padale na a-^eriška tla bombe, ki so bile izdelane zaradi izdajstva nekaterih ameriških državljanov, po-tem bo treba tiste ameriške dr- družba izdeluje zdravila in dro-žavljane poiskati in jih dostojno Nagraditi. OLEG ATOMSKIH BOMB SE OBETAJO ČLOVEŠTVU TUDI DRUGE, LEPŠE STVARI NEW YORK. — Napovedano (ge, ki so v prvi vrsti namenjene je, da bo dolgost človeškega življenja trajala 125 let in celo več. Ti srečni ali nesrečni časi bodo napočili vnukom prihodnje generacije. Tako je izjavil Saul Fischer od Bobst Pharmical Co., na zborovanju American Pharmaceutical Association. Njegova Kajti od ameriške justice se ^ ni treba nič hudega bati. Dznali bodo krivdo in dobili ^ar let zapora, kvečjemu par let. * s * Koben zid ni tako visok, da bi v.zlatom °hložen osel ne pre-. °čil, so še v starih časih rekli, rek se zlasti zdaj uresniču- ZATVORITEV UNIVERZE RADI INFLUENCE MED DUAKI V BOWLING GREEN, OHIO COLUMBUS, O. — Dr. Chas ni”, je rekel doktor. A. Freebie, načelnnik državne j BOWLING GREEN, Ohio. — divizije za nadzorstvo nalezlji-^ Bowling Green univerzo so 19. vih bolezni, je izjavil, da se o^ marca zaprli zaradi izbruha in-mnogih primerih influence po- fluence med dijaki roča iz vse države, toda bolezen ni niti izdaleka podobna epidemiji. “čim bolj se bližamo po- Oborožena Španija bi pomagala z moštvom zapadni Evropi WASHINGTON. —• španska vlada je obvestila vlado Zed. držav, da bi lahko poslala svoje čete za obrambo zapadne Evro- pe — če bi bile slednje zaželje-ne, seveda — ako ji Amerika dobavi za to potrebno orožje. Tozadevna zagotovila je dal španski zunanji urad ameriške- v v mu ambasadorju Stantonu Grif- Povprecna življenjska doba'fisu Amerikancev znaša^ 67 let. To j Rečeno je, da so uradniki' je najvišja povprečna življenj- gpansjcega ministrstva za zuna-feka doba, ki je ne prekosi nobe- nje zadeve pojasnili ambasador-|na druga dežela. V starem rim-| jU) ^ sedanjimi pogoji ne Iškem imperiju je znašala pov-^more Španija poslati svojih čet preko Pirenej za obrambo zapadne Evrope; španski armadi primanjkuje namreč vsega potrebnega modernega orožja. Državni department je baje sporočil Franciji, ki je soseda Španije, da jo bo obvestil o rezultatih tozadevnih razgovorov. Prav tako je bilo obljubljena Franciji, da bo imela besedo v vseh razgovorih, ki bi šli za tem da se pritegne Španijo k obrambi zapadne Evrope. Oni vztrajajo na tem, da obdrže zono B in da redividi-rajo zono A, ki je zdaj v oblasti anglo-ameriških okupacijskih čet, in sicer v zameno za povratek Trsta in pristanišča Italiji, kakor tudi italijansko obljudene zone A. — Ponovna razmejitev te zone naj se izvrši na osnovi etničnih črt in oni kraji, v katerih je slovenska večina, naj pridejo pod Jugoslavijo. To je pozicija in stališče jugoslovanske vlade vse od 1. , , , 1947, ko se je vrsu tozadevni razgovor med premierjem Ti- p ... T . , tom in italijanskim komunističnim voditeljem Togliattijem, ris a 'e pom a ko je bila sklenjena ta, za Jugoslavijo ter Slovence in Hrvate porazna kupčija. Opomba uredništva: Gornje poročilo je značilno zlasti z dveh vidikov. Tito je brez nadaljnega pripravljen izročiti Trst s pristaniščem in delno okolico vred Italiji, kar pomeni, da bo za Jugoslavijo in slovensko zaledje morda za zmerom izgubljen, — in tozadevno kupčijo je sklenil še leta 1947 Togliattiju in italijanskim komunistom na ljubo!— Slovenski titovci pri Prosveti, Enakopravnosti in Glasu Na-roda, komentirajte in pojasnite to ogabno kupč'jo! Kitajski nacionalisti poročajo, da znašajo žrtve komunističnih čistk že milijone oseb Samo v dveh južnih provincah je bilo baje pomorjenih tri milijone ljudi. — Peiping sam razglaša po radiu te čistke. TAIPEI, Formoza. — Uradna, ogromnega števila oseb, ki so kitajska nacionalistična agencija sporoča, da so komunisti samo v dveh južnokitajskih provincah, v Kwantungu in Kwang-si, masakrirali najmanj tri milijone ljudi. Agencija pripominja, da je to število konzervativno vzeto in da je dejansko število pobitih ljudi morda preseglo 7 milijonov. Komunisti sami objavljajo izvajanje čistk, toda njihova števila so v primeri z navedenimi števili mnogo manjša. Opazovalci v Hong Kongu pravijo, da je možno, da hočejo komunisti konsolidirati svojo moč z likvidacijo vseh nezadovoljnežev. — Dejstvo, da je sam Peiping objavil te čistke, je smatrati za komunistično moč in samozavest. Nacionalistična poročila jih pobili v Kwantung in Kwan-gsi provincah, masakrirali še 300,000 ljudi v Szechwan provinci. 7,000 v dveh malih distriktih v čekiang provinci, 3 000 v kraju Pengpuju in 10,000 v dveh distriktih Kiangsu province. Med umorjenimi je tudi vsa rodbina Lu Ti Pinga, bivšega nacionalist, govern er j a čekianga in vseh njenih sorodnikov. Iz raznih naselbin CALUMET, Mich. — G. Štefan Savinšek O. F. M. je prejel iz domovine žalostno vest, da mu je na Jesenicah na Gorenjskem umrla ljubljena mati v starosti 75 let. Vsem dobrim slovenskim dušam jo priporoča na-V molitev. Naj ji bo lahka do-znanjajo, da so komunisti poleg mača gruda. prečna dolgost Ijenja 23 let človeškega živ- Dr. Frank J. Prut, predsednik univerze, je sporočil, da je pretekli petek zbolelo za influen- mladi tem manj bo nevarnosti, co nad sto dijakov. Nobeden izda bi 'se človek nalezel te bolez-jmed teh slučajev pa ni nevaren. DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM "Glas Amerike" ima tudi smisel za humor Da ima “Glas Amerike” smisel tudi za humor, je dokazal s sledečo radio-oddajo, ki jo je oddajal v dežele “ljudskih demokracij” v vzhodni Evropi. Oddajal je zgodbico o madžarskem urarju, ki je izdelal čudovito uro s kukavico. Ura je tudi vsako uro kazala slike Stalina in madžarskih komunistov ter reproducirala njihove glasove. Ob dveh je ura udarila in glas v uri je dejal: “To je Jožef Stalin. Zdaj je oficielno ura dve. Nato se je zaslišal iz ure drug glas: ”To je Matyas Rakosi (generalni sekretar madžarske komunistične partije): “Ker je Stalin rekel, da je ura dva, je ura dve.” Nato se zasliši iz ure tretji glas: “Ker sta Stalin in Rakosy rekla, da je ura dve, je ura dve. Tako pravi tudi Aleksander Zolt, minister notranjih zadev.” Višek pa je prihranjen za konec, ko urar pojasni, da se glavni teater prične ob osmih zvečer, to je, ko se madžarski delavec vrne z dela domov. “On je hodil domov okoli šestih,” pojasnjuje urar. “Toda s sedanjimi normami pride domov ob sedmih, z zadnje objavljenimi pa bo prišel ob osmih”. Razume se, da se sovjetski in madžarski oblastniki nič kaj ne ogrevajo za te vrste humor in da si na vse načine prizadevajo, da bi motili sprejemanje na domačih radijskih postajah. Prišla je pomlad- Danes zjutraj ob 5:26 (se razume, da samo po koledarju), je nastopila pomlad. V Clevelandu nam je nametalo v ponde-Ijek do 8 palcev snega, na ceste nasulo poledenico in sploh vse kaže prej na božič kot na pomlad ali na veliko noč. Ampak nič strahu — vse to bo kmalu minilo in v deželo se bo zares prismejala ta ljuba pomlad. Škof bo govoril— Na radijskem programu, ki ga oddaja postaja WERE ob nedeljah od 2:30 do 3:00 popoldne, bo na velikonočno nedeljo govoril ameriškim Slovencem vladika dr. Gregorij Rožman. To postajo se dobi na 1300 kilocik-lih. Program bo zelo lep, poslušajte ga! Proti domu— Mr. in Mrs Michael Telich se vedno bolj približujeta domu. Oglašata se že iz Fort Lauderdale, Florida, kamor sta dospela iz Mehike preko Kube. Vreme je sijajno, pišeta. Naj še počakata tam doli, da skidamo v Clevelandu ta sneg. Na obisk v staro domovino—- V nedeljo predpoldan se je z avijonom odpeljala v staro domovino Mrs. Bertha Černigoj. Potuje k svojim sorodnikom v Lokavec pri Ajdovščini in Trst, Vse potrebno za potovanje ji je preskrbela tvrdka Kollander. Srečno pot in srečen povratek! Kolizija v zraku; štirje mrtvi SELMA, N. C. — Tukaj sta ko-lidirali v zraku dve mah privatni letali, česar posledica je bila, da so bile ubite vse štiri osebe, ki so se nahajale v letalih, v vsakem dve. NAJNOVEJŠEVESTI BUENOS AIRES, Argentina. — Pristaši predsednika Juana D. Perona so včeraj formalno prevzeli 82 let stari liberalni dnevnik La Prensa v svojo oblast. TEHERAN, Iran. — Iranska vlada je proglasila obsedno stanje in poslala na ulice tanke, da zatro izgrede in nemire, ki so sledili umoru iranskega premierja Alija Razma-ra in ranjenju ministra Abdula Zanganeha. TOKIO. — Zavezniške čete so severno od Seoula naletele na močen komunistični odpor, ko se je tretja komunistična armada vrnila na fronto, da bi zadržala prodiranje čet Zdr, narodov. * Ameriška Domovina ji hh i a • 1 r'A'^rTg3Trntvi i g 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $o.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3,50. ____ SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. ka 1948 vsa Srednja Evropa pogreznila v totalitarizem. Manin, Petkov, Beneš, Masaryk, madžarski agrarci so bili žrtvovani sovjetskemu zmaju. Danes pa se Nemčija mora oboroževati . . . Mora nepreklicno, ker to zahtevajo nemško ljudstvo, Amerika, Anglija in sama Francija. Kdo naj brani Evropo na Labi, ako bi Sovjeti napadli? Oni Francozi, ki so že Nemcem nekajkrat podlegli? Oni Američani, ki imajo toliko posla v Aziji? Oni Angleži, ki so se že izčrpali v obrambi svojega ponosnega carstva? In ko pride do spopada, ali bodo Nemci stali in porogljivo gledali, radovedni, kako jim drugi vlečejo kostanj iz žerjavice? Ali ko bo Nemčija oborožena in bo borbo vzdržala, kdo naj ji brani ono, kar je nam vsem pa tudi Franciji predmet težkih skrbi, da si ona zopet osvoji nadvlado v Srednji Evropi. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the act of March 3rd 1879. __ Wed., March 21. 19511 Mdi med I™"1 P™fscl n,°- |Z SLOVENSKEGA pMMORJA nov, so samo priseljenci. Slovenstvo v teh dveh mestih ;|e živo, o tem nam pričajo razne prireditve kulturnega, političnega kot tudi verskega značaja, o tem nam pričajo slovenski časopisi, ki tam izhajajo. Najboljši dokaz za to pa je trdovratnost, s satero branijo Slovenci svoje naravne narodne pravice. Slovenci ob jadranski obali so dosti pretrpeli. Od leta 1918 je fašizem pregnal slovenski jezik iz javnega življena, zaprl slovenske šole in domove, se polastil gospodarskih in kulturnih ustanov, ki so jih primorski Slovenci zgradili v času Avstrije. Kobili Slovenci v Jugoslaviji General Airy zapustil Trst Tržaški list Giornale del Lu- No. 57 Počistite ameriško vlado! Ime Algerja Hissa, čigar obsodbe zaradi krivega pričevanja najvišje dodišče ni hotelo revidirati, je postalo simbolično za Rooseveltovo dobo nedolžnosti, ali bolje rečeno — dobo neumnosti, ko se je z odprtimi rokami sprejemalo komuniste v vlado, kjer so dajali “novemu dealu” marksistični primes. Tako pravi Plain Dealer v svojem uredniškem uvodniku ter nadaljuje; , . , V vladi so bili še drugi, katerih vclanjenje v komunistično parti'o je bilo dokazano — Pressman, Marzani, Remington in Wadleigh, da imenujemo samo nekatere — toda na čelu liste stoji Alger Hiss, ker je bil najpomembnejši po svojem položaju, ki ga je zavzemal, in po visoko stojecm ljudeh, ki so mu prihiteli na pomoč, ko je prišla njegova zadeva pred sodišče. Hiss je bil najbistroumnejši med newdealerskimi mladimi bistroumnimi ljudmi. V državnem departmentu je postal specialni asistent direktorja Urada za daljnovzhodne zadeve, ki je bil obenem tudi ravnatelj Urada specialnih političnih zadev. Hiss je odpotoval v Jalto kot svetovalec predsednika Roosevelta. Bil je eksekutivni tajnik Konterence v Dumbarton Oaksu, ki je naredila osnutek čarterja Združenih narodov. Bil je generalni tajnik konference v San Franciscu, na kateri je bila organizirana Organizacija Združenih narodov. Vse to je bil Alger Hiss, nakar je postal predsednik Carnegiejeve ustanove za mednarodni mir. “New-dealerji” in samozvani liberalci so bili zaprepa-ščeni ko je Whittaker Chambers, bivši komunist, izjavil pred kongresnim Odborom za preiskovanje neameriških aktivnosti, da je Hiss na skrivnem član komunistične partije in da je redno dobavljal njemu. Chambersu, tajne listine državnega departmenta, ki so bile mikrofilmane ter iz-ročane sovjetskim agentom. Predsednik Truman (naš modri predsednik, to je tisti, ki je pisal Johnu Lewisu pismo, v katerem mu je izjavil, da ne bi njega, Lewisa, niti za konjača ne imenoval; tisti, ki je zagrozil nekemu glasbenemu kritiku, ki m ugodno ocenil petja njegove, Trumanove, hčerke, da mu bo nos razbil; tisti Truman ki se je tako “laskavo” izrazil o ameriških marirnh, nato pa jih prosil odpuščanja, op. uredništva), je označil Hissovo preiskavo kot “rdečega slanika,” ki je uvedena zgolj zato, da se odvrne pozornost od drugih zadev, nato pa svetoval, naj se odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti razpusti ... Tekom prve obravnave, v kateri se porota ni zedinila 8 jih je bilo za Hissovo obsodbo, 4 pa proti — je prišla v sodno dvorano tudi Mrs. Roosevelt, ki je nato v svoji dnevni koloni izrazila svoje mnenje, da je Hiss nedolžen. In končno, ko je bil v drugi obravnavi Hiss spoznan za krivega, je podal državni tajnik svojo proslulo izjavo, da on Hissu ne bo obrnil hrbta, ne glede na to, kaj je obravnava dognala. . . , _ , Tako je postal Hissov slučaj svetovno slaven, ziv dokaz, kako so komunisti vzeli vlado Zedinjenih držav “for a ride,” kakor pravijo v gangstrskem žargonu, in kako komunizem uspeva s svojim vohunskim sistemom in infiltracijo vlade. Hiss je bil sicer spoznan za krivega in obsojen, toda kongres ima še vedno na rokah nerešene zadeve v njegovem slučaju. Kongres naj bi zdaj uvedel postopanje proti sodniku Samuelu ^H. Kaufmanu, ki je predsedoval prvi obravnavi. Bivši kongresnik Frank B. Keefe iz Wisconsina ie v svojem govoru pred kongresom dne 18. julija 1948 podal dokaze sodnikove pristranosti in zahteval uvedbo postopanja proti njemu. Dolžnost poslanske zbornice je, da obtoži sodnika Kaufmana, da bo mogel senat odločiti, da-li je ta sodnik še sposoben in vreden obdržati svoj važen federalni urad ali ne. Nemška oborožitev Kar smo slutili že nekako pred meseci, ko se je začeljco-rejski vražji ples, se sedaj počasi odvija pred našimi očmi. Nemčija se zopet oborožuje in oborožuje še v okolnostih, ki nam bodo kmalu pokazale vso resnost obstoja četrtega raj-ha in vso resnost potrebe po preureditvi Srednje Evrope. Stvari se razvijajo dalje in gredo svojo pot, akoravno se temu upirajo kratkovidni francoski politiki. Naravnost čudno je, da je sicer tako daroCt narod v tako usodnem trenutku svoje zgodovine tako neuvideven. Nemčija je za Francijo nedvomno strašilo. Zato je poskušala proti Nemčiji mobilizirati najprej Rusijo in nato Malo antanto. Ali Rusija je podlegla boljševizmu in se z Nemčijo celo povezala, a Mala antanta je bila preslaba, da bi odolela pritisku Hitlerja, dezorientirane Avstrije in bolestno nostalgične Madžarske. Ali kar ni zadoščalo v letih 1920-1940, bi bilo treba preurediti po letu 1944. in postaviti kot protiutež Nemčiji. Tako se je pa dopustilo, da se je od začetka 1947 pa do začet- Smrtna kosa med Goričani V Štandrežu pri Gorici je umrl g. Bazilij Štanta. Bil je dolgo vrsto let poštar. Njegov sin je č. g. Joško Štanta, župnik v Dornbergu. Zelo je želel pokojnik pred smrtjo, da bi še enkrat videl-svojega sina duhovnika; toda ta ni dobil dovoljenja, da bi šel čez železno zaveso k svojemu bolnemu očetu. Pač pa je sin prišel na pogreb in spremljal očeta k večnemu počitku. V Gorici je umrl 82 let stari poštni upokojenec g. Ivan Žvanut. Med goriškimi Slovenci je bil zelo !poznan- Na Oslavju pri Pevmi je umrl daleč okrog znani 84 letni posestnik g. Josip Klanjšček. Bil je vedno zelo narodno zaveden in delaven tudi v javnem življenju. Globoko veren je umrl lepo spravljen z Bogom. Pogreb je bil v nedeljo 18. februarja. Kljub neprestanemu dežju ga je ogromna množica spremljala na zadnji poti. V Gorici je umrl 35 let stari g. Emil Budin, eden izmed bratov znane tiskarske družine Bu-din-Špacapan. V Rubijah pri Gorici je umr. posestnik g. Anton Devetak Naj v miru počivajo! Slovenski duhovniški naraščaj v tržaški škofiji Dozdaj so tržaški bogoslovci študirali v bogoslovju v Gorici. Letos pa je postavila tržaška škofija svoje lastno bogoslovje. Mogočna stavba stoji na griču Sv. Vida, ki se dviga za gričem Sv. Justa skoraj sredi mesta. Je to isto, poslopje, v katerem so slovenske šolske sestre še pred prvo svetovno vojsko ustanovile slovensko gospodinjsko šolo. Vendar pozneje stvar ni uspevala in slovenske sestre so hiše zapustile. Med zadnjo, svetovno vojno je bila stavba od bombnih napadov zelo poškodovana. Zdaj so jo popolnoma prezidali. Stavba ustreza vsem novodobnim zahtevam lepo urejenega semenišča. V tem semenišču so zdaj 25 letih vladanja Italije v teh trije slovenski bogoslovci in šti-krajih. Zato bodo ob odhodu rje slovenski srednješolci. En generala Airyja žalovali le ne-' tržaški slovenski bogoslovec kateri šovinistični in še vedno študira v Rimu, kjer je gojenec fašistično nadahnjeni tržaški' znanega zavoda Germanika. To Italijani ter oni Italijani, ki so je nedvomno premalo duho-vni- J vice, da je bil v angleškem listu “Sunday Express” objavljen seznam kandidatov za vrhovni stan Eisenhowerjevega poveljstva. Med drugimi se imenuje tudi angleški general Airy, ki naj bi kot podnačelnik generalnega štaba prevzel vodstvo informativne službe. List Giornale del Lunedi je znan po svojih šovinističnih člankih in nestrpnem sovraštvu do vsega, kar je slovensko. Ta list piše, da bi odhod generala Airyja vzbudil veliko obžalovanje, ker je ta general učinkovito zastopal interese “večine tukajšnjega prebivalstva,”. to je Italijanov, ter da je vedno vztrajal na tem, da je to ozemlje neločljivo povezano z Italijo. Ravno v tem pa sta dve glavni napaki generalovega poslovanja. Varovati interese Italijanov na tem ozemlju se pravi po terminologiji Giornale del Lunedi varovati to, kar so Italijani v 25 letih svojega nasilnega vladanja v teh krajih naredili krivičnega proti Slovencem. Očitno je, da je general s takim postopanjem delal krivico za krivico Slovencem, ki so na tem ozemlju že poldrug tisoč let domh in lastniki pretežnega dela tega ozemlja. Gospod general je dopuščal, da so se proti Slovencem tudi pod njegovo ‘“vlado” in na njegovo odgovornost uporabljali, najkrivič-nejši italijanski fašistični zakoni, ki jih je izdala fašistična Italija v svoji težnji, da bi čim prej na en ali drug način iztrebila iz teh krajev ves slovenski živelj oziroma da bi Slovence popolnoma poitalijančila. Če je gospod general vztrajal na svojem stališču, da je tržaško ozemlje neločljivo povezano z Italijo, je pač pokazal popolno nerazumevanje tukajšnjih razmer ter zgodovine Trsta in njegove okolice. Saj Trst vse do leta 1918 ni imel nikoli nič opraviti z Italijo. In vendar se Trstu, Tržačanom in zlasti okoličanom ni godilo nikoli slabše kakor v .................................................................................... V starih, davnih časih giiiifiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiti..............................................................milil«: se v zadnjih 25 letih naselili v Trst iz raznih italijanskih provinc. Ogromna večina pravih Tržačanov pa bo le vesela odhoda generala Airyja. Tržaški Slovenci pa želijo gospodu generalu/da bi imel na svojem novem službenem mestu, za katero ima nedvomno mnogo večje sposobnost, čim več uspehov ter da bi tako pomagal uresničiti trajno in varno pravo svobodo evropskih narodov. Influenca v Trstu in okolici. Tudi tu se je pojavila letos influenca v znatno večji meri kakor druga leta ob tem času. Višek je menda že dosegla v prvi polovici februarja. Bolnikov je bilo zelo mnogo. Po nekaterih družinah so kar vsi ležali. Vendar na srečo bolezen na splošno ni imela hujših posledic. Nekaj dni precej visoke temperature ter več ali manj bolečin v grlu ali v prsih, pa je večina bolnikov opravila s to nadležno boleznijo. škega naraščaja,'da bi se moglo zadostiti potrebam dušnega pastirstva med Slovenci tržaškega ozemlja v bodočnosti. _____O------ Podpirajmo slovenstvo na slovenski zemlji! Cleveland, O. — Trst in Gorica sta mesti, o katerih se danes veliko piše in o katerih slovenstvu svet dvomi ali pa ga celo zanikuj«. Med tem, ko leži Trst na robu slovenske zemlje, tu mislim na mesto samo — okolica in predmestja so tako čisto slovenska —, je z njo prirodno povezan, dočim z italijanskim narodnim ozemljem sploh nima neposredne zveze, leži Gorica sredi čisto slovenskega ozemlja. Trst je po svojem postanku sta- preganjani od komunistov, so se morali tržaški oziroma primorski Slovenci boriti na dve strani, proti komunistom in proti fašistom. Ta borba še traja. Primorski Slovenec se ne straši, oh ljubi svojo zemljo, ljubi svoj rojstni kraj, svojo domačijo, svoje vinograde in sadovnjake. Njegovi voditelji stoje trdno ob njem, vztrajajo tudi v trpljenju. Bodočnost in upanje vsakega naroda je njegova mladina. Primorski Slovenci bi radi svojim otrokom preskrbeli slovenske šole in vzgojne zavode, hočejo, da bo njihova mladina zdrava telesno in duševno. Slovenski otroci naj vživajo slovensko in katoliško vzgojo. Dolžnost vseh zavednih Slovencev je, da svojim rojakom na Primorskem pri tem njihovem načrtu pomagamo. Podprimo rojake na slovenski zemlji, da jo bodo mogli ohraniti slovensko tudi svojim potomcem. Zavezniška vojaška uprava na Svobodnem tržaškem ozemlju je dovolila slovensko šolstvo, ni pa dala na razpolago dovolj sredstev. Slovenski dijak na Tržaškem je navezan sam nase, med tem ko prejema italijanski vsemogoče podpore. Slovenci in Slovenke! Odprimo srca za slovenskega dijaka, za slovenski naraščaj, to je klic katoliških voditeljev Slovencev na Tržaškem. Ohranimo Trst in tržaško ozemlje še nadalje slovenstvu. Upam, da ste čitali pred nekaj tedni ravno v tem listu poziv za ta plemeniti namen. Prispevke ali darove lahko pošiljate ali oddaste na The North American Bank Co., 6131 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. In ravno za ta namen, da se slovenski narod ohrani in obdrži na svojih tleh, pobiramo tudi prispevke za Slovensko katoliško sirotišče sv. Družine v Gorici. Za zadnjo pošiljatev se nam Mons. Andrej Pavlica, ravnatelj in vodja tega zavoda iz srca zahvaljuje ter nam ponovno piše o potrebi tega zavoda. Pismo se glasi: Velecenjeni dobrotniki! Danes smo s hvaležnostjo prejeli poslani dar $75.00 t. j. 46,500 lir. Vsem se srčno zahvaljujem. Potrudili ste se za dobro stvar. Za-gotovljam Vam hvaležnost in molitev naših otrok, čč. sester in sploh našega zavoda. Zahvaljujem se vam prav posebno,- da ste v časopisu Ameriška Domovina objavili mojo prošnjo ali okrožnico, da so tako tudi drugi izvedeli o naših potrebah na Goriškem po vojski in po razdejanju, katero je povzročil fašižem, ko je leta 1930 popolnoma zatrl naš zavod, škoda, ki sta jo povzročila fašižem in vojska našemu zavodu, znaša več milijonov. Ko so zavezniki prišli v Gorico in je bil izvoljen prefekt (PACE) smo se takoj obrnili k njemu in zaveznikom ter jih prosili, naj bi vsaj nekoliko popravili naš zavod, kar se je tudi zgodilo, tako da smo mogli spet v malem začeti z zavodom Zahvalujem se vsem cenj. odbornikom Zveze društev Najsv. Imena, ki so Vaš predlog za $50.00 takoj odobrili. Istotako srčna hvala in pozdrav drugim našem rojakom v Ame- V tistih časih, ko se še ni reklo: vsi za enega, ampak je vsak lahko spravil, kar je pridelal, smo imeli fantički na Menišiji, kakor menda povsod drugod, naj večjo skrb, da bomo pospravili koline, domače in ki smo jih dobili od ujne in strine. To je bilo okrog Božiča. Ni bilo polnočnice, da nas ne bi doma čakale klobase. Drugo jutro godlja in bržoli, v nedeljo nekaj mesenih klobasic, kar jih ni bilo odra j tanih za v dimnik. Poleg jaslic, zatem tepežkanje, sankanje in drugo zimsko veselje, je bilo naj večje veselje na peči, kjer je vedno stala skleda s hruškovo ali češpljevo vodo, zrezana posušena jabolka, ki smo jim pri nas rekli škundri. Kakor so danes zabave v kinih in drugod, ni bilo nič v primeri zimskih večerov na kmetih, kadar smo dobili starega strica ali teto, da sta nam pripovedovala dogodbice, malokdaj resnične, pa vendar tako zanimive, da smo kar viseli na ustih pripovedovalca, da ne bi kaj preslišali. Na Slovenskem je bila navada, da so se pozimi v premožnejših hišah zbirala ob delovnikih zvečer dekleta iz vse vasi in predle. Do polnoči je trajala preja. In kakor izvohajo čebelice in prilete tj e, kjer je dosti cvetlic, tako so tudi vaški fantje izvohali, kje da predejo in so šli v vas, ali kakor so rekli: šli so na prejo. S seboj so tudi vedno pripeljali koga, ki je znal piskati na klarinet ali poznal kakšno drugo godalo. Vsak fant se je vsedel k svoji, ki mu je tičala v očeh in v srcu. Na uho je vsak svoji pihal in se ji sladkal, da res ne vemo, če so kaj prida predle, ali samo poslušale poklone svojih izvoljenih Godec je igral in enkrat je eden zaplesal s svojo sosedo, drugič drugi. Na zakurjeni peči je prežala mladež, ki je hrustala suhe hru ške in pasla oči na fantih .m dekletih. Občinstvu ne peči ni šlo v glavo, zakaj se oni spodaj ro romansko mesto, toda mirno lahko rečemo, da je nad 60% nje-j riki, ki so se nas spomnili. To so govega prebivalstva slovenske Mr. Matija Flajnik, Josip Goršič krvi, čeprav se danes k sloven- ’ in drugi. stvu ne priznava več. Gorica je. Vsem našim dobrotnikom prav pa slovenska od vsega početka iskren pozdrav, tudi od strani sem. V kolikor je v njej Italija- odbornikov” Slov. sirotišča” v Gorici. Bog vsem stotero povrni in jih pripelji iz daljne Amerike srečne, zdrave in zadovoljne spet v milo našo domovino, ki je v zadnjem času vsled vojske in drugih sovražnosti veliko trpela Bag Vas živi in ohrani. Na Vas še nadalje upajoči Mons. Dr. Andrej Pavlica profesor bogoslovja in vodja zavoda. Vidite dragi čitatelji, kako se iskreno zahvalujejo Mons. Am drej Pavlica za to malenkostno pomoč slovenski sirotišnici. Iz njegovega pisma lahko sklepamo, da je ta zavod v pravih slovenskih rokah in da je to slo-venska-katoliška ustanova. Za to je pa naša sveta dolžnost, da mu mi kot Slovenci po svojih močeh pomagamo, da se vsaj nekoliko nadomesti, kar je uničil iz zatrl fašižem in zadnja svetovna vojna. Vsak mali dar je dobro došel in s hvaležnjostjo sprejet Pomagajmo slovenskemu narodu do obstanka tam na slovenski grudi. Darila za Slovensko sirotišnico v Gorici še nadalje sprejema ter jih pošilja na ^aslov Mons. Dr. Andrej Pavlice v Gorico. Lawrence Bandi 6727 Edna Ave. Cleveland 3. Ohio. — Stiska za časopisni papir na svetovnem trgu. Predstavnik Združenja proizvajalcev časopisnega papirja v Kanadi je izjavil, da se bodo letos še nadalje zmanjšale rezerve časopisnega papirja v svetu in bo verjetno prišlo do občutnega pomanjkanja, zlasti če bo potrošnja v Združenih državah Amerike nadalje naraščaja. — Ameriške Združene države potrošijo danes 60% časopisnega papirja, ki prihaja na svetovni trg. sobi mešajo v pare, namesto da bi se igrali fantje med seboj, dekleta pa med seboj. To potrebo so spoznali pozneje. O polnoči je bilo preje konec in predice in fantje so se razšli. Fantje odnašajo dekletom preslice, vsak svoji, ki jo ima najrajši. Preden pride pust so zložili nekaj denarja, fantje in dekleta. Razume se, da so dala dekleta manj in za denar so si kupili sodček laškega vina. Ob tistem so se v pondeljek večer pred pustom veselili, pili, jedli in plesali. Takrat so rekli, da so prejo razdrli. Tako je bilo na Slovenskem pred 500 leti, in še pozneje, kakor j e pisal Valvazor. V nekaterih krajih, menda v hribih, se je ta šega morda še danes ohranila, večina so pa prejo slovenske vaši že davno opustile in zimske večere se mladina zdaj ukvarja z igrami in drugimi prireditvami v društvenih in prosvetnih domovih. Samo naše peči v kotih so menda še ostale, kakor so bile nekdaj. Nekdaj so imeli kmečki fantje mnogo zabave na pustni torek. Ko sem bil kakih šest let star sem opazoval v Žirovnici fante, med temi nekatere že kar priletne, kakšne burke so ugajali po vasi. V jarem so vklenili par konj, dva fanta sta se našemila v ženske obleke in jezdila konje tako, da sta se držala konjem zb repe. Iz Stefacovega kota se je pri-zibala ogromna pošast: napol kamela, napol konj, napol slon. Imela je nekakšno glavo, vsem živalim na svetu podobno in za-dej rep, s katerim je kot zastavo otepala okrog. Vse njeno telo je bilo odeto v velik koc in če ne bi izpod njega gledalo nekaj pa' rov moških škornjev, bi se otroci v strahu in trepetu skrili pod postelje. Za neki pust so si meniševski gospodarji zmislili veliko zabavo. Kakih štirideset se jih je domenilo, da bodo organizirali simfonični orkester. Po dolgi in hudi debati pri Bonaču so dali orkestru ime: Tepka. Od mize j0 teklo, ko so se zedinili na imenu in so si po treh litrih vina izbrali tudi kapelmajstra: stari Grmek je bil najbolj imeniten kandidat) ker je bil že trikrat v Braziliji torej ve, kako se svet vrti. Vsak je dal nekaj krone in Bonačev Ludvik, ki je znal neu5' ško, saj je vodil pošto pri nas, ie naročil iz Dunaja godala, ki s0 bila popolnoma taka kot so druga godala, le da so bila iz papir' ja. Kaj zato, saj na pustni torek) ko bo “Tepka” prvič nastopila-gotovo ne bo dežja. In je res nastopil orkester u3 pustni torek. Enkrat je šel gol in dol po vasi, ko so začeli im štrumenti popuščati. Bombar' don, na katerega je trobil čopče^ France, je prvi odnehal, ker je France spuščal preveč sline v g°' dalo. Ni kazalo drugače, da je žejni kapelmajster Grmek žejni orkester speljal.k Bonaču. Tara je potem vsak zaganjal sapo v svoj inštrument in Bonačeva ma' m a so potem nosili en teden oh' vezano glavo od strašnega glavo' bola. Orkester se je še isti večer razpustil, vaški otročaji so še ^ postu tulili v godala, a zadnjo be' sedo je imela Blažonova Mica- -ki je povedala o orkestru sam0 nekaj krepkih besed: “Da se ji171 le če, norcem!” Na pepelnično sredo so vlekli fantje ploh, v počast tistim de' klbtom, ki so bila že v letih, p3 se jih ni nihče usmilil predp*1' stom. Tudi slamnatega možic3 so kateri naslonili ob hišo, da gl osramočeno dekle dolgo ni up3 lo izpod strehe. Mlajši rod se je začel pa poč3' si pripravljati za velike dogodk6 o veliki noči. Treba bo prlpr3' viti butare in si zbrati kapital z3 pirhe in pomaranče. O tem se bomo pa prihodnjič kaj pomenil3 SIMONČIČ MAKS Galicija SPOMINI PADLEGA VOJAKA Gneča postaja večja in večja in vedno hitreje padajo ljudje okoli mene. Nekateri za hip in že so zopet na nogah in dirjajo naprej, dirjajo s spačenimi, s krvjo zalitimi obrazi in zopet padajo trdo in leseno kakor hlodi. Vidim Miniussija, ko drvi mimo mene s široko razprtimi, prestrašenimi očmi. Obraz mu je ves poten in brazgotina v obrazu mu žari, kakor pravkar vsekana rana. V prihodnjem trenutku se že zavrti kakor plesalec in pade pred mene. Hočem ga dvigniti, a nov val me zgrabi in nese naprej. Oni, ki so bili v sprednjih vrstah so se že spopadli s sovražnikom in tudi mi smo že skoro pred njimi. Vidim njih rjavozelene o-bleke, katere se kakor v klobčiču motajo in družijo z uma-zanosivimi naših tovarišev. Vse ozračje je napolnjeno z osladno trpkim vonj en izpuhtevajoče sveže krvi. Pred očmi mi migota in pleše, da skoraj ne ločim ljudi pred seboj. A vse to samo trenutek in že se tudi sam sučem v onem vrtincu hropečih in borečih se ljudi, sujem in bijem, in v glavi mi je tako čudno jasno, kot še nikdar. Vid mi je kakor podeseterjen. Trudim se gledati samo pred sebe, a mi ni mogoče. Vidim nekatere, ki sujejo kakor znoreli v te žive kepe mesa; bijejo po svojih tovariših in po sovražniku kar vsevprek, kot da so slepi. Tik pred seboj zagledam nekoga naših, ki vrže puško na tla in se pri tem smeje, smeje tako grozno in obupno, da se nehote poženem naprej, samo da uidem temu strašnemu smehu. Nekje poleg mene nekaj za-hrešči, kakor če razcepiš staro, trhlo desko in nekaj gorkega mi sikne v obraz. A brizati se nimam časa. Nič se ustavljati, nič premišljevati! Le vedno naprej, samo naprej! . . Vrvež pred nami polagoma pojenjuje. Vse se je prevalilo nekam na levo. Zopet je slišati posamezne strele; tu pa tam' še za hip vzvalovi in žaječi planjava, a vedno redkeje, vedno slabe je. Počasi se oddihavamo. Trudni smo. Zagledam našega nadporočnika, kako maha z rokama in nekaj kriči, a ne morem razumeti kaj. Mimo mene ženejo nekaj ruskih ujetnikov. Visoke, krepke postave. Vsevprek govorijo in se skušajo sporazumeti z našimi, kot da so si že stari znanci. Ponujajo jim kruh in prepečenec, katerega imajo precej s seboj. “In to naj bi bili sovražniki?” se oglasi v tem hipu za menoj četo vod j a Kovač in me s svojo veliko, težko roko potreplja po ramenih. Obraz ima ves umazan od krvi in blata, tako da ga ^Sske Tbis Your Buy Word For VITAMINS WITJPLI VITAMIN CAPSULES (brand) MuUpU Vit« CopwlM ora— /WOimr—M«h «op*ut» *»>*«!«» ; \ w +* flv« vttoaiM ......fin* *• hmaa wtrOlo*. t-COMVmHMT—tok« M ®»* MPKrf* A«*** 0*4 rc« »c* forgat obovt f ■ I.. ne}]] •-KQNOMICAL—« «pMW i bafirwtaitftvWatirMpay 4-OQAJtANTCB-t e k • «m On»^&