XXVII—2 ZVONČEK IVO TROŠT . - _ Največja žrtev. v .. PTavljica. — V spomin rajni materi. '. ^mT>~^^^* \ raljici Veri v Deveti deželi je doraščal edini sin ^M^AJKPSa Milozvan, ki je imel na svetu najboljšo mamico. ^iBS^g^^^l Njeno srce je neprenehoma drhtelo za sinovo srečo, rtJjspftjPJPj za njegovo zlato badočnost. Kraljevič se je pris ^jj^ifB^j^gl pravljal, da zavlada svoji deželi, svojemu narcwiu bta^* ¦ 2 v slavo svoji rodovini. Materino srce je poznalo njegovo vihravost in je fcrvavelo v negotovosti za njegovo srečo. Dosti« krat je, ko je bil še mlajši, zasel na krivo pot, a se je vselej skesan vrnil. Mamica se je bala, da bo nekoč njegov kes ostal z njim na poti, odkoder se ne vrne več: sramota ga prehiti ali pa smrt, in njena skrb bo zaman. Mladi princ se je po vsaki krivici tesneje aklepal kraljice matere, ko je našel zopet pravo pot v nje lastno srce. Poslednjič ga je svarila pred nastopom vladarstva: »Ko ne bo več mene, ne najdeš ' niti poti več k pravičnosti. Na poti krivice pogineš neslavno in grešno!« Milozvan pa zagotavlja mater: »Samo spomin nate, draga mamica, me obvaruje zlobe za vso bodočnost!« Mamica se neverjetno nasmehlja svojemu edincu: »Ko bi se ,znal ogibati izkušnjav, bi se ti ne bilo treba vračati.« Na te besede ni znal Milozvan odgovoTa. — Mladi kraljevič prejme kraljevo krcmo in privede v grad mlado kraljico. Vsa širna država se veseli s kraljem mlade sreče. Izza devete gore je došla na svatbo vedeževalka, ki je prorokovala kralju Milozvanu po poroki, da bo vreden največje žrtve v svojem življenju. Stara kraljica Vera je premišljala na tihem, kaj bo največja žrtev za nje sina. Ni mogla doumeti prorokbe. Največja žrtev in pokora bi se zdela kraljici Veri, ko bi nebo zahtevalo od nje sina edinca, ki ga sedaj obožuje vsa rodovina in vsa Deveta dežela. Iskreno je molila za njegovo srečo v dolgem, dolgem življenju, polnem sijaja in veličastva. * Sina Milozvana sta prevzeli slava in bogastvo. Začel j * vladati po svoji volji, živeti razuzdano in pohujšljivo in trdil, da je edino tako življenje vredno človeka, ki ni za kazen na svetu, marveč za veselje, za zabavo, naj že uživa svoje ali tuje; ves svet je naš. Žalovala je mlada kraljica in objokovala svojo nesrečo kraljica mati. Vsa obmpana sporoči sinu kratko: »Vse si mi bil na svetu, sedaj mi nisi nič; še veliko manj kot nič, ker se tebe sramujem, kakor se sramuje vsa rodovina in vsa država tvojega divjaškega življenja. . 45 ZVONČEK___________________________________________________XXVII—2 In vse bi bila kdaj žrtvovala žate. Danes nisi vreden, da žrtvuje zate en sam las poslednji postopač in dosmrtni kaznjenec v kraljevini. Zares si dosegel največjo žrtev, a žrtev si ti sam, žrtev svojim strastem, žrtvovalec svoje lastne sreče!« Kralja ni9o poboljšale te stroge, a modre besede. Posmehoval se je »postni propavedi« in nadaljeval svoje žrtvovanje. A razuzdano življenje ga je pogTeznilo v nevarno bolezen. Zdravniki so obupali, da bi ga bilo možno rešiti, ker kralj ne zna premagati samega sebe, da bi se držal pofrebnih navodil. Narodu pa ni bilo mnogo za živ* ljenje razuzdanega kralja, niti kraljici soprogi in otrokom. Nevoljno so se obračali od očeta pohujšljivca. Toda bolezen je Milozvana obva= rovala, da ni mogel nadaljevati starih pregreh. OziraJ se je žalosten po svojih dragih, ki jih ni bilo pri njem, in ugledal je svoje napake in sebe na krivi poti. Začelo se mu je v mlade žile vračati zdravje. Približali so se mu prejšnji prijatelji, približali kralju veseljaku tudi domačini. Mati Vera je pa dejala: »To ni njemu v korist, kakor ni ozdravljenje njegova zasluga. Dobro znamenje bi bilo, ko bi bil z lastnim trudom ostavil zlobo, a ker je zloba ostavila njega, je zna* menje, da se lahko povrne, ko bo njegovo telo zanjo zopet pripravna posoda, leglo pregrehe. Škoda, škoda!« Milica, prvorojenka mladega kralja, se je zares veselila, da je ozdravel Ijubi atek. Posedala je ob njegovi postelji dolge popoldneve. Niso ji mogli ubraniti. »Samo enega očeta imam. Pustite me, naj se veselim z njim njegovega ozdravljenja!« Pustili so jo. Deklica je tolažila očej:a zaradi izgube Ijubezni kraljice matere in mu pripovedovala o svoji mladostni sreči tako, kakor znajo samo nedolžni otroci. Mladi kralj se je spominjal v teh urah sam svojih mladih let, ko je zanj drhtela in trpela njegova mati. Rad je poslušal kralj Milico in po njej sporočal kraljici Veti pozdrave. In sprijaznili so se po otrokovem posredovanju oče, mama soproga in kraljica mati. Vse je kazalo, da je zvezda kraljeve sreče v Deveti deželi bila zašla samo za oblak in se sedajle prikazala v novem, še lepšem sijaju. Bolezen se je zares poslovila z Milozvanom. Kralj sam je zopet živel pravo kraljevsko življenje s kraljevsko dostojnostjo, zmernostjo in resnobo. Ali\akor da ne sme počivati trenutek sreče v kraljevi rodovini, zboli hčerka Milica, kraljeva ljubljenka. Mogoče da so res dolge ure ob kraljevem ležišču otroku zrahljale zdravje, ali se je samemu nebu zdela potrebna prav takšna pokora, da utrdi očeta kralja v vsem dobrem in blagem ali da se zgrudi pod bremenom. Milice ne more rešiti vseh zdravnikov ucenost, vseh lekarjev spretnost in izkušnja. Na veliko žalost Jcraljeve rodovine zaspi Milica za večno. Žalost kralja Milozvana je bila vseobsežna. Zanj se je b#la kraljica soproga, 46 . ' " . ¦ XXVII—2 ZVONČEK zanj se je bala kraljica mati, zanj se je krčilo v kraljevini sleherno vdano srce. Mati mu je napisak ta-le list: »Umevam tvojo bol, moj sin, in žalujem s teboj. Tudi jaz sem itnela otroka edinca, ki sem ga izgu« bila. Kdo ve, ali je bilo meni ondaj težje kot danes tebi. Res imam danes vnovič svojega otroka — a doklej? Premagaj svojo bol! Brez' žrtve ni zmage. Verjemi, da trpimo vsi s teboj. Ta zavest ti bodi tolažilo.« In polagoma se je vračalo v kraljevsko obitelj mirnejše življenje, zadovoljstvo in sreča. Z najoddaljenejših strani širne domovine so kazali državljani na dvoT: Glejte, kako ljubko gnezdece si je spletel naš kralj, naš Milozvan! (Konec prihodnjič.)