----- 6----- Naši dopisi. V Gorici 3. jan. — Domači časniki so prinesli na-tančniše okolščine tistega strašnega umora (25. dec. 1. 1.), o katerem sem Vam pisal zadnji pot. Slovenskih mladenčev iz Renč je bilo 7: trije bratje Lašič-i, 2 brata Pahorja, Stepančič in Mozetič. Peljali so se bili poprej v Miren (1 uro proti jugu od Gorice) in potlej hoteli iti po ovinku skoz Gorico domii. Bili so poprej pri »Zvezdi'', pa jim ni bila menda družba po volji in so se podali v gostilnico Brandt-ovo, kjer je imel biti koncert. Pogovarjali so se in peli po slovenski; ali to ni bilo všeč nekim laškim fantom iz najnižih stanov. Letale so zabavljice že pri Brandt-u na Slovence ; kar se je pa ob 11% na ulici godilo, je grozno. Lahi so planili za Slovenci in napadli jih z z n o ž i, proti katerim ni — se ve da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step., še močneje so zbodli v glavo in vrat Mozetič -a; Jan. Lašic-u pa so pljuča prebodli, da je čez malo minut v kavarni „Fenic<3" dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja. Ostali so bili že prej ušli. — Ta Jepežnja in umor kaže nekako naroden značaj. Cesar pa ne razumemo, je to, kako da so ti poredneži (eden je kočijaž pri g. Cr.) prišli do narodske strasti, saj te baze ljudem ni bilo še poprejšnih let, ko ste bili naši narodnosti razkačeni druga proti drugi — nič mar za narodni razpor. In zdaj imamo mir med Lahi in Slovenci. Te uganjke ne bom ugibal. — Nhša policija je o omenjeni priliki zopet pokazala, da stoji pravna višavi svojega poklica! Ni je bilo ne blizo ne zraven! „L' Isonzo" je tako ostro grajal policijo v zadnji svoji številki, da so ga v prepoved dejali. — Pogreb premožnega umorjenca L. (iz tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov) je bil sijajen, — Popisani dogodek je naše mesto strašno presuniL Jaz mislim, da bi se imel gosp. baron Czornig več bati za dobro ime svoje „avstr. Nizze" zarad pomanjkanja varnosti, nego zarad — snega, gled6 katerega smo jvendar le na boljem, ko marsikatera druga dežela. Se nekaj naj smem pristaviti temu sporočilu, da si vem, da je mora-lizovanje v takih okolšeinah neprilično. Bili so časi, ko se ni na prvi božični praznik nihče vozil po naši Gorici; samo nadškof so se peljali v cerkev. Na kmetih pa je bila največa sramota, konja ali vola ukleniti in se kam peljati. Cerkev in dom sta bila edina kraja, kjer je pobožni Slovenec prvi praznik obhajal. Bili so 3 dnevi v letu, ko ni nikdo v krčmo šel : B o-ž i č, Velika noč in Vseh Svetih večer. A zdaj? O tempora! Mi konservativci imamo v tem oziru vsaj čisto vest. — Naš vrli sodnijski adjunkt g. Leop. Biidal je imenovan sodnik v Tominu,*) gre pa najprej začasno v Pazen. Gorica izgubi ž njim enega najboljših juristov in najdelavniših in ljudem najbolj priljubljenih uradnikov. — O. gvardijana tukajšnjih kapucinov so našli davi mrtvega v sobici; zadel ga je mrtud. — Snega imamo za pol čevlja. V Senožečah 1 jan. — 17 dne pr. m. je bilo ob 4. uri zjutraj iz navadnega kraja 6 močnih možnarskih strelov slišati. Ker se do danes še zmiraj ugiblje, komu na čast se je streljalo, vprašamo tistega sedaj na Go-renskem bivajočega gospoda, kije pred odhodom rekel: ,,to je meni veljalo!" — kako, da je to njemu veljalo ! ? - Iz Gorenskega 18. decambra. — Dr. Razlag, katerega smo Gorenci kot svojega deželnega poslanca že davno politično pokopali, je tudi od bratov Notranjcev, *) Poprejšnji sodnik Tominski, g. Abram, je prestavljen v Tržič (Monfalcone), kakor je sam želel. ----- 7 ____ kakor iz predzadnjih uNovic" razvidimo, nezaupnico dobil s tem, da so peticijo do državnega zbora za vstav-ljenje eksekucij za c. k. davke našemu poslancu in njihovemu sosedu grofu Hohenwartu izročili. Mi to prikazen z velikem veseljem konstatujemo, in se nad-jamo, da so blizo vsi rodoljubni Slovenci iz lastnih Šku-šinj do dobrega prepričani, da dr. Razlag ni več tisti mož, kateremu bi Slovenci svoje narodne svetinje zaupati smeli. Iz Kamnika 1. jac. —1— (Recept našim dekletom za pustni čas.) Dolgo se že vsedam k mizi, da bi kovicam" naznanil prcmodri ekiep naše purgarmojstrije, al danes se moram vsesti in pero vzeti v roke, sicer zamudim pravi čas povedati našim dekletom skrivnost, da gotovo dobijo moža. Lansko leto so se vsedlinekteri naši mestni očetje skupaj in njim na čelo naš purgar-mojster Kecelj; mislili so in mislili ter nazadnje izmislili nekaj, da bode izveliČan Kamnik —halt! —„Steinu hočem reči. Naša trgovina hira — so potem pisali v Ljubljano — naša obrtnija gre rakovo pot, — naša dekleta se ne morejo dobro možiti in ne dobre službe dobiti zato, ker Kamniška ljudska šola je slovenska, a ne nemška in se fantje in dekleta ne naučijo nemščine. Ali so to skrivnost sami izduhtali ali pa da jih je navdihnil duh velikega germanizatorja Pirkerja, tega nismo mogli prav zvedeti, al to vemo, da so naši očetje marsikako laž skovali, rekši, da f&ntje nase ljudske šole ne morejo prestopiti niti v gimnazijo niti v realko, ker ne znajo nemškega jezika. Ko bi ta moj dopis imel namen, resno pretresati sklepe naših mestnih očetov, mogel bi jim zato reči, da so — marsikaj legali; al moj namen je le po „Novicah" našim de&ietom, ki bi se rade možile, pa dozdaj še niso moža dobile, brezplačno razodeti pomoč, kako da, če tudi so sicer neumne, in ne vedo nič, kar gospodinja vedeti mora, — če so uboge , da nimajo dobre srajce in ne celega krila, pridejo gotovo do moža — in ta pomoček je, da gredo 3 leta — v nemško Šolo Kamniško. Tako hoče veliki Bismark, in gospod Kevcel je njegov profet! Ve pa Hrvatice in Srbirr/e, ve Cehinje in Poljakinje, ve Francozinje in Lahinje, ki ne znate nemškega jezika, ste milovanja vredne, kajti kakor uaše Slovenke ne dobodo idož& in naši fantje ostali bodo le hlapci nemških mojstrov, tako tudi ve ne bote dobile moža, in vašim fantom žuga ista britka osoda hlapčonstva, kajti naši mestni očetje postavijo da brez nemškega jezika ni izve-ličanja ca svetu, in vse drugo (računstvo, pisati, natoro-znanstvo, zemljepis itd.) je liga v ljudskih šolah, le zavoljo nemščine so ljudske šole vstvarjene! In slišali smo tudi, da naš Levizhnik se prekrsti v „Links-handler", naš Koschir v „Korbflechter" po izgledu madjarskem, ki tudi nemška ali slovanske imena prevračajo v madjarska. In tako bode starodavni Kamnik postal ?JSteinu, vsi purgarji njegovi nemci, Kecelj pa njih J;Meister4, in ne bodo več jedli krompirja kranjskega in mesa kranjskih volov, ne pokusili več plečet hrvaških prascev, ne pokusili več vina dolenska ali hrvaške trte; vse si bodo naročali iz Bizmarkovih dti-žel, in ponosni čuvaj bode jim vedno pel ,,Meine Her-ren und Frauen, lasst euch sagen: der Hammer hat Deutschland geschlagen!' Iz Ljubljane. — Grozovite reči se o volitvah za kupčij sko in obrtnijsko zbornico godijo zdaj v Ljubljani in po celi deželi. Nemčurji s pomočjč vladnih organov delajo na pretrganje, da dobijo večino v zbornici; zato jim tudi nobena postava ni sveta! Prav tako, kakor^pred dvema letoma pri velitvah veli-cega posestva na Češkem so delali ondašnji nemčur-ski ustavaki, tako delajo zdaj pri nas Vestenekovi podajači; kakor jena Češkem delal ,,chabrusa, tako v drugi podobi dela pri nas ,,franzelismus"! Celo rajdo nepostavnosti moremo dokazati. — 2. dne t. m. (v soboto) še le so bile v vladni „Laibacherici" o klicane volitve na 8. dan t. m. za kupčij s ki oddelek — in na 15. dan t. m. za obrtni j s ki oddelek, a že v sredo in četrtek popred so pobirali služabniki okrajnih glavarstev in drugi pomagači volilne liste od volilcev — na mlin nemčurski. V Kranj i je usnjar Mally nosil že v sredo dvomljivim volilcem volilne liste okoli in volilce lovil na svoje limanice, in zgodilo seje, da namesti bi dobili nemčurji 3 glasove in narodnjak i 9, jih imajo ti zdaj menda le 4, vse druge pa nemčurji; — iz Planine se je raznesel glas, da vsak mora svoj volilni list izročiti c. kr. okrajnemu glavarstvu, in tako se povsod brez konca in kraja poroča o mnogovrstnih zvijačah. Volilni red za kupčij sko in obrtnijsko zbornico Kranjsko od 25. septembra 1868 odločno ukazuje v §. 10, „da se imajo legitimacije in volilni listi po župani j ah izročati volilcem tako, da med dnevom izročitve volilnih listov in med volitvijo je kakih 8 dni Časa." Al menda nikjer se ni postava spolnovala; okrajna glavarstva in briči njih so obdržala vse v svojih rokah ! Z u pva ni! ne opustite zarad te nepostavnosti pri to žeb. Sel je sicer že včeraj rekurs zarad mnogovrstnih nepostavnosti na Dunaj; ali pa ne bode le klic vpijočega v puščavi, ko se take reči godijo v obličji c. kr. deželne vlade? — Kar se more zdaj še oteti žrelu nemčurskemu, naj se otme: rodoljubi! storite zato svojo dolžnost, da se volijo v poslednjih „Novicaha nasvetovani kandidatje, namreč za kupcijski oddelek: Gospoda Janeza Fabjana, trgovca v Ljubljani, „ Janeza Jamšeka, ,, ,, „ Franceta Kol mana, ,, „ „ Jožefa Kušarja, ,, ,, , „ Rudolfa Naglica, trgovca v Skofji Loki, „ Vašo Petričiča, trgovca v Ljubljani, „ Franceta Regoršeka, trgovca v Ljubljani, „ Ferd. Sajovica, trgovca v Kranji, „ Franceta Souvana, trgovca v Ljubljani, „ V. C. Zupana, „ „ za obrtni)ski oddelek: Gospoda Janeza Dolharja, ključarja v Ljubljani, „ Franceta Drašlerja, čevljarja v Ljubljani, „ Franceta Goršiča, orglarja v Ljubljani, ,, Janeza Goli as a, krčmarja v Ljubljani, ,? Edvarda Ho h na, bukvoveza „ „ Janeza Horaka, rokovičarja „ ,, Franceta Hrena, Žagarja v Cirkniei, gospoda Avgusta Maršaleka, krojača v Ljubljani, „ Henrika Nič mana, bukvoveza „ „ Miha Pakiča, lesninarja v Ljubljani, „ Antona Perm e ta, peka v Ljubljani, „ Pavla S kale ta, kovača in živinozdravnika v Ljubljani. za rudarski oddelek: gospoda Janeza Pri bila, rudarja in nadinženirja, „ barona Miha Z oi s-a, rudarskega posestnika. Kdor sam pisati zna, naj nam podpiše volilni list; kdor sam ne zna, naj naredi križ pred svoje ime in da list podpisati še dvema pričama, ki z lastnoročnim podpisom potrdite, da je res volilec podkrižal list. Ce kdo drug napiše imena voljenih v volilni list, katerega potem volilec sam podpise , se mora tudi on podpisati kot pisalec imen. Namesti žen, ki imajo volilno pra- ----- 8 ----- vico, podpiše list voditelj njene kupčije in obrtnije. Volilni listi morajo vsakako zapečateni priti v roke volilne komisije. i In zdaj še enkrat: rodoljubi delajte! — {Odbor družbe kmetijske) je imel 3. dne t. m. svojo prvo letošnjo sejo pod predsedstvom barona Wurz-bacha; pri obravnavah, ki so zadevale razdelitev še nekaterih zneskov iz državne podpore za preteklo leto, sta bila pričujoča tudi vladni zastopnik vitez Roth in pa deželnega odbora zastopnik vitez Kaltenegger. Sklenjeno je bilo med drugim sledeče: Za povzdigo čbeloreje delijo se novi panj o vi in razpišejo se premije v denarjih do 25 gold. marljivim čbelorej-cem in učiteljem ljudskih šol, ki učijo čbelorejo; — za povzdigo sviloreje naroči se dobrega svilnega semena, ki naj se po nižji ceni prodaje svilorejcem , učiteljem ljudskih šol po % ali y2 lota brezplačno; —naroči se semena Ruskega lanu, za katero so „Novice" že prinesle oklic, naj se do svečnice oglasi, kdor želi tega toliko hvaljenega semena kupiti; — prošnje za podporo sadje- in vi no reje se imajo rešiti do 12. dne t. m.; — ker Janez Benedičič v Brscah in Janez Zdešar iz Bele do konca tega leta nista prišla po ovce, jima iz državne podpore podeljene, so se te dale Andreju Poklukarju v Krnici in pa Janezu Man-delcu na Mlinu; — na poziv ministerstva kmetijstva, naj odbor nasvetuje nekatere ljudske šole, v katerih se čebeloreja podučuje in katerim bi se dale čebel orej-ske slike (tableaux) akademičnega slikarja Ed. pl. Lacherja, je sklenil odbor nasvetovati 3 take šole, v katerih učijo učitelji, ki so iz državne podpore dobili nove panjove in premije, in od katerih je pričakovati, da tudi omenjene slike bodo rabili na korist šolske mladine; vrh tega kupi tudi odbor iz državne podpore 4 iztiske onih slik in jih daruje ljudskim šolam takim, kjer se uči čbeloreja; — podporo za kali (vodnjake) so prejeli: vasi Dule in Laze skupaj, — vasi Tr-ševje in Hrušica skupaj, — vas Trnovo na Notranjskem, — Britof in spodnje Vreme skupaj, — soseska S in a d o le, — vas Kočarje na Dolenskem, — vas Predgrad pri Poljanah na Dolenskem, — vas Brezovjlol, — Mala vas, — Bruhanja vas,v-soseska Cesnjice na Gorenskem, — Bistrica pri Čr-nomlji, —vas Strmice pri Planini —vas Bukovje, — vas na Ovsenem pri Zlatem polji. Ob enem se je sklenilo, da vprihodnje morajo take prošnje, zraven tega, da jih potrdi županija in župnija (fajmošter), potrjene biti tudi od predstojnika podružnice kmetijske, in da se napresi deželni odbor, da dovoli, da s pripomočjo državne podpore narejene vodnjake ogleda deželni inženir in odbornik kmetijske družbe gosp. Vičel. (Kon. prih.) — (Cestninska zavora — Šranga — v Postojni) se je konci preteklega leta prestavila k hiši, ki se zove po domače „pri Hudičku" ter se je začela pri novi cestninski zapori tudi pobirati Pivska mostnina 1. januarija letošnjega leta 1875. S tem pa, da se zapre Reška cesarska cesta, zopet veljavo dobi cestninska tarifa, katera je veljala za to cesarsko cesto prej na postaji v Zagorji in pozneje na postaji pri Štrusnikarji ter se ima pobirati odsihmal na cestninski dvojnati postaji Postojna Hudiček 1. januarija 1875 začenši. Tako isto so se prenaredile tarife na dozdajšnjih postajah v Razdrtem in v Postojni, kar se tiče Tržaške cesarske ceste, ker 1. januarja 1875 začenši na postaji v Razdrtem pobiranje mostnine za rabo Pivskega mosta odpade , pa za to prirašča isto na cestninski dvojnati postaji „Postojna-Hudiček." Ker se je cestninska za- vora, katera zdaj prav v Postojni stoji, prestavila na mesto, katero leži na zahodni strani odcepujoče se Reške ceste, in sicer tako, da gre obrat na Reški cesti proti Postojni in nazaj sicer čez zavoro na Reški cesti, ne pa obrat na Tržaški cesti, toraj ta obrat odsihmai za-pada na zavori Reške ceste tarifni cestnini; obrat na tej cesti proti Razdrtemu in nazaj pa je podvržen vrh tega tudi tarifni cestnini in mostnini pri Postojnski zavori na Tržaški cesti. Obrot na Tržaški cesti od Postojne proti Trstu in nazaj je podvržen na postaji dostojna-Hudiče k" cestnini in mostnini, na postaji V Razdrtem pa samo cestnini. .~ (V poslednjem zboru opravilnega sveta banke »Slovenije" 3. dne t. m) se je obravnavalo tudi vprašanje: kako bi se delničarji, ki dozdaj niso še odraj-tali doplačila na svoje delnice, obvarovali zgube in sklenilo se je, naj taki delničarji banki izročijo raen-jico (Wechsel), s katero se zavežejo doplačilo odrajtati v 6 mesecih. — To je hvalevreden sklep na korist delničarjem in banki; zato se nadjamo, da se taki delničarji kar brž obrnejo do vodstva banke in se ž njim pogodijo. — Doplačanih je dozdaj čez 37.000 gold. — — Dr. Costa, ki že nekoliko časa boleha, se je včeraj za kakih 14 dni podal k svoji žlahti na Češko, da se nekoliko odpočije obilnih svojih del. Naj bi se nevtrudljive delavni rodoljub povrnil zopet popolnoma zdrav in krepak! — (Silvestrova veselica) je bila, kakor vsako leto, tako tudi zdaj obilnemu občinstvu prav lepa zabava, programa točke so se vrlo izvrševale. — (Družba rokodelskih pomagačev) je imela na novega leta dan prav živahno veselico v svojih prostorih. Drevi napravi zabavo za rokodelske učence. —¦ (V gledališči) se bodo drevi igrale „Godčeve pesmi", že znana dobra igra. Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali: gosp. profesor Melcer 3 gold., gosp. K. Heidrih 1 gold., gosp. J. Smrekar 2 gold., gosp. šolski nadzornik Šolar 3 gold.; gosp dr. Poklukar 3 gold.