20. štov.
Novo mesto, lîî. av^iiistu 1915.
Letnik XXXI.
Doionjsko Noviw i/.hnjajo vsál; iKslck; ako ; : je r.a liii» pmiînîk, dati [iO|UTj. : :
(Jeiiíi jim je za uelo k'to (^od lipcila do «ittilH) .'1 K, zii pol U'ta l'ôO Iv. Naroi-nitiii zii Nciiiùijo, Hosdo in dni^'o evropske itržave znaša li, za Atiicrilto li. imr* l'îi^t ill ojyiiiisí so [iiiiciij^jo ii;iiM-(>,j,
Vse (lik|)ís(>, iiiii-očuiíMi in oznaiiilii s[n'<\jeiii)i tiskarna ,1. Krajec nasi.
Spostujie sadje,
ki je izborno in zdravo živilo in nam pomaga varčevati z drugimi živili, kar je letos prav posebno važno.
Človok mora biti sit, drugiiče ga glad trpinči in ne dovolj naitoliijeii ždodct- lii Črova ne iiioi'cjo pravilno delovati. Le zadostna množina prav sestavljene liraiie redi, daje moč in telesno toploto ter ohrani človeka /,di'avega in čvrstega. Úlove.ško telo se na dan silno malo obrabi, a vendarle je to obrabo rcilno nadotncšiati, drugače telo jn'opada. A^sakdanja obraba telesa zadeva največ boljakovinaste dele zato se nadomešča le / beljakovinami, ki so vodeni jajčni beljakovini podobne snovi. Telo se torej redi in ohranjuje le beljakovinami, ki jib je največ v jajcih, mleku, me.sn, sočivju (ližoln, leči in grahu) in kolikortoliko tudi v kruhu ter v močnatih in v nekterili drugih jedilih, zato po]k)lnoma brez njih sjiloU ne umremo izhajati. Odi'ašen delovni človek mora zaužiti na dan v brani 7 do lU dek prebavljivih beljakovin. Telesna sila (delovna moč) in <;oikota se delata iz drugega dela hi'ane, ki ni bcljakovinast, in sicer iz zaužite tolščobe ter ogljikovih vodanov, ki so največ škrob (Štcrka), cuker, lesna vlakna itd. ĆUn'ok porabi na dan silno veliko telesne sile in toidoie, zato inoi'a v hi'ani dobiti veliko teh snovi, če naj oslane i)ri moči in naj jo sposoben tvoriti dovolj telesne toplote. Vsakdanja zaužita hrana mora človeka nasititi in more torej na eni strani nadomeščati obrabljeno siiov telesa in na drtigi strani dajati telesu moč in toploto.
Poglavitna človeška lirana jo i>i'i nas kruh, ki človeka redi s svojo beljakovino in mu daje moč in toploto s škrobom, ki je glavna sestavina moke. Kruh se nam pa v sedanjem vojnem času silno pičlo reže, a pi'ebivalstvo mora vendarle biti sito in krepko ter zdravo ostati, zato je kruhov škrob po možnosti nadomeščati z
dinigimi živili in je torej skrbno poiaiiljati vsa njegova nadomestila. Nadomestilo za škrob v kruhu in kroin})iijn, ki ga tudi ne moi'cmo pi'eveč kíu' najtrej jesti, je euker v sadju in še nektei-e di'iige snovi, ki telesa pae ne rede, a ga obvaiiijejo ]ired preveliko obrabo [I'aziiadanjeni telesnih beljakovin) in mu dajejo iehko i)rebavljive siiovi za tvoritev telesne sile (delovne moči) in telesne toplote. Vi'hutega ima sadje v sebi velevažne rudninske snovi (posebno t'osfoi'ovo kislino), ki silno ugodno vplivajo lui pndjavljanje in zdravje ter pomagajo dobro izrabljati zaužito drago beljakovinasto hrano, Sadje je torej silno veliko vi'edna človeška hrana, ki dela človeka močnega in zdravega, če obenem zauživa dovolj beljakovin, zato v sedanjih hudih vojnih časih, ko nam gre tako pičlo za kmh in za di'ago meso, porabimo skrbno vse sadje za nasičenje in delno prehranjevanje, saj je ono vrhu vsega Še zelo okusna jed, ki prijetno izprejninja našo drngaee preeiiolično prehranjevanje.
Sadje nam bodi letos del kruha, ki Jiaj nam pomaga s kruhom vai'Čevati, zato uživajmo veliko svežega ter posušenega ali kako drugače ohranjenega sadja. .Mošt iz sadja naj se le tedaj izdeluje, če sadja ni mogoče na noben drug način dovolj naravnost kot hrano porabiti ali v denar spraviti in če je take vrstic, da drugače ni porabno. Žganje iz sadja kuhati naj se pa sploh opusti. Da daje opojni sadjevee moč iti toploto je samoiirevara in še bolj velja to o strupenem žganju, ki nas le goljufuje in je ono pravc-ati laskajoč hu-dobee, ki je ogleduh in zaveznik naših sovražnikov, ki nas hočejo izstradati in oslabiti, V sedanji grozni svetovni vojski velja načelo, da bo zmagal tisti, ki bo najdlje zdržal, a zdržali bomo le z varčno, toda vendarle z zadostno prehrano in s skrajno treznostjo.
Zgodnje, t. j. jioletno in jesensko sadje, ki se dolgo ne drŽi, je sproti doma sveže
ali kuhano porabljati in kjei' pi'eostaja, odjHodajati. Nekaj zgodnjega sadja se paČ da posušiti in ])Osušenega za zimo in bodočo jjomlad ohraniti. Zadnje velja poselino za ěes])lje ali slive. Zimsko sadje, ki je okusno, lepo in ti'pežno naj se na preskusen način za domačo poi'abo iti za prodaj praviltio hrani. Tiskatio navodilo kako sadje pravilno hraniti se dobi pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani za ÍÍU v in je de]iar v znamkali naprej i)o-slati. Na željo, ki jo je prijaviti kmetijski družbi ali deželnem odboru v Ljubljani ])i'ide v občino veSčak, ki lio v daljšem predavanju zbranim kmetovaleem povedal vse potrebno o sušenju in hranjenju sadja in kako je ž njim ravnati, da se dolgo drži ali pa da se dobro i)roda. Trav posebno važtio je napravljati sušeno sadje, ki je izborna in zdrava jed skozi eelo zimo skoraj do konei jtomladi. Tredite takoj vse svoje sadne sušilnice in tudi tiste stave, v kterib pride sadje z dimom v dotiko. Te stare sušilnice Še bolje in hitreje suše kakor novodobne, žal se v njih porabi veliko kuriva, kar pa v nekterili krajih ne prihaja v poštev; sadje posušeno v teh sušilnicah dobi pač okus ito dimu, a izkušnja minulega leta je [lokazala, da gre tudi tako sadje dobro v denar in da nas je vojna stiska naredila veliko manj izbirčne. Pozno jesensko in celo zimsko sadje se tudi • v manj lu'itiiernib shrambah dolgo drži. Če jia nimamo sadnih shramb iti sadnih sušilnic, imamo pa vendarle priliko v krušnih in sobnih pečeh, kakortudi na pečeh in na štedilnikih v manjših jiarlijah napraviti polagoma raz-mei'oma velike zaloge posušenega sadja za zimo in [iričetek pomladi. Tz češpelj se kuha trpežen povidlo, ki natnazan na kruh kakor presno maslo, daje okusno jed ali pridejan raznim močnatim jedilom, kakor žganecm, štrukljem itd. iiribranjuje drago zabelo, krdela okusnejše, laže užitne in nadomešča di'uga dražja jedila, ki jih
vsled s]jlošne zaprtije vseh naših državnih mej zaenkrat uiti ni več liobiti.
Izučene gospodinje naj pripravijo velike zaloge v sladkorju vkuhanega sadja in naj svoje sosede o taki porabi sadja 1)0 možnosti daleč naokrog poučujejo. Hadje s svojim sladkoijem in z drugimi svojimi sestavinami je silno veliko vi'ediio in je jed, ki zdravje jiospešiije. Kilogram cukra, ki je že v sadju satm-m ali njemu |»ridejan, uvede v človeško telo več trajno učinkujoče moči in toplote kakor 100 litrov strupenega in gnjusnega žganja. Odpadlo, nezrelo iti i)iškavo sadje in sadtii odpadki so izborna krtna za živali, posebno za prašiče, ki silno ugodno vpliva na zdravje živali.
C. kr. kmetijska družba kranjska,
Skrajševanje trt.
Skrajševanje trt spada tiied redna vinograniška dela v vseh deželah s hladnejšim podnebjem. Le tam, kjer se je bati, da hudo južno solnee grozdje lahko opali, kakoi' n. pr, v Dalmaciji, ni to delo pri-l)oročljivo. Pri nas se itrijioroča dvojno skrajševanje in sicer ski'ajševanje mladik na šparonih in skrajševanje mladik na reznikih ali ščapiti. Skrajševanje mladik na šparonih ima namen, <la se ustavi rašča rodečih mladik in se jih prisili, da po-labijo jim razpoložljivo hrano za rejo grozdov. Dalje pa koristi tudi s tem, da pride grozdje bolj na zrak in da tako lahko ne gnije. Ob toči to seveda trti ne koristi in zato se tam kjer se je bati toče, ne sme skrajševati mladik lueliudo.
S tem, da se mladike na šparonih skrajša se dobi na reznikih močnejši les za drugo leto, ob enem se pa množina in kakovost i>ridelanega grozdja zboljša. !Mla-dike ua šparonih kaže pri nas skrajševati še-le po cvetju in sicer o priliki vežnje v prvi polovici ali sredi meseca julija. Vsako mladiko na sparonu se pri
LISTEK.
„. . . K Tebi vpijemo . . .«
(Ka praznik Marijiucgn Vnebovzetja.)
Bilo je zadnje dni meseca julija lanskega leta, ko so odhajali naši dragi na oder svetovnega pidzoriŠča, kjei' sc je jela igrati krvava drama. Odhajali so naši očetje iti l>ratje in znanci iu prijatelji. Odhajali so, ne vedoč ali se kedaj povrnejo ali !ie. Kakor silen orkan, ki razsaja po morju in zaganja razjarjene valove ob ladjo, da se revica preobrača sedaj na to, sedaj zopet na ono stran, so se zbirali narodi širne Avstrije in odhajali na polje časti in slave, na polje ti'pljenja in smrti. Možje iti fantje „z ognjem iti mečem," ženske in dekleta, kakor tudi starci iu otroci jia obloženi s skrbjo in delom, z žalostjo in tridjeiijem. .lokale so naše tiia-tere za sinovi, žene za možmi, neveste za ženini, otroci za očeti, sestre za brati in sii'ote za svojimi doiu'otniki. Začeli sose res dnevi trpljenja in žalosti. Začeli so se dnevi poskiišnje. Tn kaj so nam prinesli ti dnevi V Naš narod je izjiolnil po vsem svojo dolžnost in jo še izpolnjuje! Kdo še ni slišal o slavnih čitiih naših vo-
jakov bodisi na tem alt onem bojišču V In naše žtsiie in dekleta V Tudi te so storile svojo dolžnost. Dvojno obložene z delom in s skrbmi so vodile in vodijo gospodarstvo tako razumno, da se skoro niČ ne pozna, da ni gosjjodarjev doma razun tega, da je pomaujkatije delavcev. Niso se ustrašile ne pluga, ne kose, ne cepca, ampak kakor možje so vse opravile iu postorile o pi'aveni času. Oast tiašim kmeticam !
In naše ljudstvo sploh V Pi idno kakor čebelice! Staro in mlado vse je delovalo v dušnem iti telesnem oziru, da bi omililo vojne grozote. Kakor že omenjeno, ol)lo-ženo z delom, da nam zagotovi vsakdanji ki uh, je imelo vedno čuteče srce na stežaj odprto in ])omagalo je našim vojakom-i'a-iijencem, kakor je vedelo iu znalo. Še nam je v siiominii, kako so delale dekleta in žene, ko so pozimi pletle za vojake. Tudi šolske deklice in sploii šolska mladina je tudi pomagala jtri vsem. Nabirali so stare kovino in ojiravijali slična dela človekoljubnosti, Naše ljudstvo tudi ni pozabilo „Ivdečega križa" in ni hodilo jiraznili rok obiskovat ranjence. Ob železničnih progah so ljudje mimo vozečim se vojakom i»ri-nesli, da pritieljali na vozeh živil in pijač
za okreiičilo ... O zlata srca! . . . Ne, ni bil naš narod zadnji med narodi širne Avstrije!
In zadnji čas, ko se nabira za oslepele vojake, se tudi naše ljudst vo ne brani žrtvovati za te reveže. V sredini Slovenije jim želi sezidati dom. Da res so blaga si'ca Slovencev!
Toda šo več. Oe bi tekmovali narodi naše mogočne Avstrije, kateri več iiremoli za srečno zmago našega oi'ožja, smo jire-piičani, da tudi tu bi ne bili Slovenci med zadnjimi. Saj Slovenci so vedno bili liogu udani. Ko so začeli jired enim letom grmeti topovi in kri teči v potokih in so solze vrele iz naših oČi, ko so nastopili dnevi žalosti iu trpljenja, se je naše Ijudst.vo zatekalo k lîogu in ^lateii Božji ^lariji. Tu je iskalo pomoči in tolažbe! O, saj je znano, da so po dnevnem delu izmučeni iu žalosti potrti vračajoč se domov ol)is-kavali vaške kaiielice, Mirne poletne noči so se vrstile eiui za drugo in v kapelicah se je dvigala molitev kakor lepo dišeče kadilo pred Požji piestid iu ljudstvo je l)ii() jiotolaženo, zaupajoč v liožjo pomoč.
Pa je ]i]išla hladim jesen in mi'zla zima. Naša „armada molilcev" se je preselila iz kapelic vsak na svoj dom. Mrzla
burja je žvižgala okrog oglov, pred Marijino podoba ]ja so drhtela srca zaupa-jočih ... In prišla je zopet pomlad, z njo se je pomladila nuilitev pred majnikovimi oltarji. Puhtel je klic k prestolu nebeške Kraljice , . . Kot odmev temu — veseli glas zmage na severu. A nova nevarnost od jugozahoda . . . Naši sovražniki so odvedli še našo „zaveznico" Italijo v svoj tabor češ: „Sedaj bo jio Avstriji!" In Avstrija? Zmaguje na vseli krajih! Naš dom, Slovenija je ogrožena od „zaveznika" Avstrije! . , ,
V spomin mi prihaja dogodek, ki se je zgodil v neki cerkvi v prvih dneh te vojske. Potrte so prišle mamice z otro<;t v cerkev. T'o sv. maši je molil maštiik navadne molitve. ICo so molili „Ceščena bodi K'raljica" — — —, k Tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci---so zaplakali
otroci in žene glasno. K Tebi vpijemo . . .
Ti o nebeška Gospa, ozri se na našo domovino, da jej čim pi'ej zasijejo dnovi popolne zmage in zaželeiuiga miru ... O blaženi dan, ko se zapuščeni otroci zateko v naročje vrnivšiii se očetov, zmagovenČani sinovi k si'ccm ljubečih mater , . . Pridi, naša zvezda, pridi — oznanjevalka srečnih dni! . , .	Fr. de-Cecco.
tem xašČipnc nad Četrtim peresom, ki stoji nail zadnjim grozdom, Ćc se zašfSipne mladiko nižje, to je koj nad zadnjim grozdom to trti škoduje, če ])a viSje zopet dosti ne koristi. Kadar potem zgoi'nja očesa zaščiimjenili mladik odžeiiejo, se iz iijih izrastli poganjki zaščipnejo zopet in sice]- vsak za dnigiiti listotu. Mladike na reznikili, to je one, ki nam imajo dati v pi'iliodiijein lettL les za napravo reznikov (ŠČapov, palcev) in šparonov pa v t*;m easn se lie smemo skrajševati, ker bi s tem povzročili, da bi trta odgnala iz očes, ki imajo odgnati Še-le v dj'ngciii letu in bi s tem^ ob enem iindo oslabela.
('as za skrajševanje teb mladik jiride šele tedaj, ko rašča trt ponebuje, ko prične les sjiodaj zoreti in se prične grozdjf; mebčati, to je od druge polovice meseca avgusta naprej. V tem Času sc trte skrajšajo za toliko, da se odrežejo mladike eno ped nad kolom. Navadno se odvzanie s tem ena tretjina dolžine mladik od zgoraj doli. Na vsak način mora ostaiJ vsaj za en komolec dolžine več lesa kot ga rabimo za napravo šparonov v prihodnjem letu. Trte, ki niso ilosegle zadostne dolžine te na vrheh zaščipnemo. To obrezovanje ime-nnjemo tudi vršičkanje. Će pa trte zelo močno rasto, se jib laiiko obreze tudi prej, ampak ne preveč na kratko, kajti s tem, da trta vnovič zažene, oslabi. Pri takih trtah je treba odgnale vršičke še enkrat obrezati. Skrajševanje jjjladik na reznikili ima namen, da pospeši posebno zorenje in rodovitost lesa. Poskusnje švicarskega profesorja Miilier-Tliurgan-a so 1. 1888 dognale, da so vršičkane trte veliko I'odo-vitnejše nego neskrajšane.
V	vršičkanem vinogradu postane tudi bolj zračno, grozdje luanj gnije in bolje zori, V suši koristi skrajševanje tudi s tem, da trta manj vode izblapuje kot sicer, kajti čim več listja, tem hujše je izldapevanje. Le trte, ki so spodnje liste vsled toče ali bolezni izgubile, ali one, jivi katerih so spodnji listi iiostali suhi vslcd solnčnega ožiga (pri nas navadno na ameriški vi'sti „otelo") se ne smejo nič ali le neznatno skrajševati, ker morajo mesto suhiii s])odnjili, zgoranji, zdravi listi trto rediti. Odrezane vršičke spravimo najbolje na kompost, kjer jih podkopamo. V viJio-gradu jih ne kaže puščati, zlasti ne če so napadeni od peronospore (paleža) ali drugih bolezni, ker bi se s tem bolezen še bolj širila.	B. Skalický.
Odredbe zoper privijanje cen.
Vsled vedno češčeje se pojavljajočega nezaslišanega privijanja cen postaja draginja mnogih za vsakdanje življenje po-ti'ebnib predmetov vedno večja.
Dasiravno so kazenska sodišča v številnih pi'imerih kaznovala privijanje cen, inje ministrstvo za notranje stvari temeljem (lesarskega ukaza z dne 1. avgusta 1914.1. drž. zak. št. 1 Ít4 o pi'cskrbovanjn prebivalstva, izdalo mnogo odi'edb v namen, da se zabrani izkoriščanje prebivalstva, se dosedaj žal niso dosegli bistveni uspehi, posebno v kolikor priiiajajo v postev veliki kraji.
Ministrstvo za notranje stvari se je radi tega vnovič obrnilo do deželnih po-litičnili oblast.ev z nai'očilom, da z največjo strogostjo pazijo, da bodo politična, policijska iti občinska oblastva z vsemi sreil-stvi nadzorovala razvoj cen in brezobzirno liostopala zoper [»rivijaiije cen.
V	ta namen je podalo ministrstvo naslednja navodila:
('ene v (uisii vojnih i-a/inei'.
Gotovo je treba piiznati, da so se v sedanjem vojnem času v miiogejn oziru zvišali produkcijski in nabavni sti'oški za raztie neutrpne predtiiete vsakdanje potrebe in da je vsled tega gofovo zvišanje cen neizogibno. Vendar pa se nikakor ne sme
se dalje ti'peti nenaravnega zvišanja cen, ki sloni na iiereelni podlagi in ki se opira na začasno pomanjkanji;, ki sc tu pa tam pojavlja. Gotovo je v normalnih časih razmerje mej ])oinidbo in ]>opraSevanjem naravni avtomatični tvoritelj cen, ki odločilno vpliva na tiotiranje tržnih cen; v sedanjih izrednih razmerah pa se že iz višjiii državnih ozirov na noben način ne sme trpeti, da izrablja jiroducent v nekaterih predmetih obstoječe iiomanjkanje in vsled tega povečano popraŠevanje v ta namen, da zadi'ži svoje blago toliko časa, dokler ne doseže nezaslišane cene, ki je v normalnih časih ni jiričakovati, da ])rekupci z istim namenom svoje ponudbe napram prodajalcem zvišujejo, in si med seboj in prodajalcu iztrgavajo blago, in da konečno prodajalci nadrobno isti itianever nadaljujejo s tem, da svoji nakupni ceni dodajajo povsem neiirimerue poviške, tako da mora slednjič konsument v svoji stiski plačevati ogronnie cene, ali pa moi'a opustiti nakup jiredmetov, ki jih težko pogreša ali pa celo neobhodno ))otrebuje za borno preživljanje.
Spričo teh nezdravih pojavov je nujno potrebno, da se dobi piîmerno merilo za presojo, kako sc tvorijo cene.
Za tako merilo bo jtraviloma smatrati nabavne stroške, ki se morajo vselej skrbno in stvarno ugotoviti — ti stroški so se, kar je iiovsem naravno, med vojno nekaj zvišali — ter Jim prišteti primeren dobiček.
Nikakor se pa ne sme kar tako za legalno podlago smatrati notirane tržiie cene, ki so večkrat nastale naravnost na oderuški ])odlagi.
Nadalje je paziti, da se bodo cene, ki sc v sosednjih okoliših ali celo v celem upravnem ozemlju političnega deželnega oblastva običajno razvijajo iia isti gospodarski podlagi (produkcijski, nabavni in posebno prevozni stroški (tudi po istem mei'ilu merile, in da se vslcd opustitve vsakoršnega postopanja ali vsled pre-mehkega in slabotnega postopanja v enem kraju in vsled preostrega in raditega neopravičenega posto])anja v drugem sosednem kraju ali okolišu; ne bodo popolnoma odvračale ponudbe blaga od enega trga ali konsumnega kraja in obračale na drug kraj ali okoliš.
Neejiiikoiiierno olihistveno postopanje.
V neenakomernem postopanju uradnih ojganov v takih primerih, pa tudi sploh v drugih stvareh, je poleg drugih momentov iskati vzrok za sedanje razmere. Bodisi, da je vzrok temu neenakomernemu postopanju tu pa tam nedostajanje trdne volje ali nezadostno umevanje položaja, ali do-bi'ohotnost napram krajnim Činiteljem ali kak drug povod, vsekakor je dolžnost vseh nadzornih oblastev, da se takim nedostatkom v vseh okoliščinah z vso silo npi-o, in da nastopajo v namen, da se doseže enakomerno, enei'gično, razumno in stvarno pravilno postopanje, čg treba z najstrožjimi odredbiimi proti vseit), ki take nezdrave razmere, iz katerega koli si bodi vzroka, trpe ali celo pospešujejo.
Sotleloviinj« «bčiiistvii.
Po izkušnjah se ne more uspešno zatirati nedostatkov samo na podlagi opazovanja ui'adnih organov. Treba je, da občinstvo dejansko sodeluje, v čigar emi-nentnem interesu je, da se nedostatki zatro,
—	Občinstvo je treba vedno izpodbujati, da dá oblastvu priliko, da poseže viihîs.
—	Ni zadosti, da izraža občinstvo živo in ogorčeno voljo radi privijanja cen, pri tem pa ne lutznanja konkretnih primerov, ker se straši nejirilike zasliševanja ali drugih neprilik, ali kei' ima nekak moraličen si'am najuam ovadbam. — To mnenje se mora pobijati. — lJi'žavljan, ki z ovadbo kazenskih primerov prii)omore, da se v vojnem času ])ostavi na odgovor privijalec ccn, ni ovadnik v zaničljivem pomenii besede, temveč stori patriotično dejanje. Naši sovraž-
niki izvajajo gospodarski boj do skrajnosti, pmvo izstradalno vojno. V tem izstradalnetn boju mora za to vsak državljan skupno z državo z vso silo gospodarsko iKjbijati naše sovražnike. — Privijalec cen tega ne dela, temveč služi če tudi nehote in jiosredno, sovražniku. — S tem, da izrablja gospodarske težkoče vojne v to, da se obogati z neopravičeno visokimi cenami, slabi svoje sodržavljane, ki se v tej vojni gosjiodarsko bore proti sovražniku in jih s teiti peha lakoti v naročje.
V gotovem smislu zato ravno tako škoihije di'žavi, kakor tisti, ki se sicer zveže s sovražnikom pi'oti svoji domovini.
—	Zato je dolžnost vsakega državljana, da sodeluje pi'i zatiranju ])rivijanja cen
—	seveda satiio s postavnimi sredstvi — in za-to moi-ajo vočigled splošnemu interesu, ki nui izkažemo važno službo, ako razkrinkamo privijalca cen, stopiti v ozadje jiioi'ebitne neprijetnosti, ki so v zvezi, ako napravimo oblastvu ovadbo.
Svariti i)a je t.reba scve tudi, naj se ne napravljajo ncopi'avičene ovadbe ali ovadbe, ki izviiajo iz osebne zlobe ali nepremišljenosti ; občinstvo mora tudi nmeti, da je glede nekateiih pi-edttietov, kakoi' je zgoraj omenjeno, gotovo neoderuško zvišanje cen radi vojnih raziner opravičeno.
(Konec priliodnjiú.)
18. avgust 1915.
Tu zopet Tvoj dan je, ti cesar iiiiiú.
ki v sto si nesrečah izkuštiu! A ni ga do nas še o míru glasu. Še meč je Evropo nabrušen!
Grmijo toi>ovi še k nam iz daljav,
jtrežijo junaki še v jarkih. Vrnili še niso se z ruskih planjav, še v kraških se pečejo Žarkih.
èe tuli granata in žvižga Šrapnel,
in besne pesti se boiijo! A danes pozabljen naj meč bo in strel! Zvonovi ]iaj danes zvonijo!
Molitve naj hvalijo Tiožjo modrost,
da Tebe Je nam ohranila! Naj prosijo, da bi ti v vsako bridkost veselja jiresladkega vlila!
Frnujo Neuljituor.
DomaČe in tuje novice.
Za romarje. Vse one, ki se nameravajo udeležiti narodnega romanja na Brezje, se opozarja, da si najprej preskrbe od svojih županstev legitimacije o istinitosti svoje osebe. Vsakdo naj vzame seboj kruha in če ima, še kaj druzega, ker se bo na Brczjali pri toliki množici težko kaj dobilo. Za IJolenjce je najprimernejši dopoldanski vlak, ki gre iz Novega mesta ob tričetrt na 12. uro. Iz Ljubljane se odpeljemo z državnega kolodvora ob polu 7. uri zvečer. Otrok nikar jemati seboj! Vsi oni torej iz mesta in okolice, ki se udeleže 1'omanja, naj bodo v pondeljek 1 (i. t. m, gotovo že ob pohi 1^, ui'i na novomeškem kolodvoru, da si pravočasno oskibe vstopnice (karte). Legitimacije, o katerih omenjamo na drugem mestu, ne [lozabiti !
Za cesarjev rojstni dan je piezvišeni knezoškof ljubljanski ukazal za deželo Kranjsko posebno slovesno cerkveno ])ra-znovanje. On želi od vernikov svoje Ško-tije, da bi ravno jiovodom H.'), rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesar Franc Jožela r. prav prisrčno prosili ljubega Boga, da bi nam vaj-oval in ohranil cesarja, da bi blagoslovil vso cesai'sko hišo in vso Avstrijo, da nam podeli kmalu zaželjeni mir v blagor avstrijskega cesarstva iti v srečo vseii narodov, ki bivajo pod srečnim vladařstvem in blaženim okriljetn habsburške slavne biše. — Način slavlja Je v Slovencu natisnjen in se bode (udi v nedeljo oznanil raz prižnic.
Proslava rojstnega dne našega presvetlega vladarja Franc Jožefa I. V Novem mestu bodo razobesili zastave raz hiš. V
sredo 18. avgusta bode v kapiteljski cerkvi (di 9. ui'i slovesna pontilikalna maša. Namera vaimbakljada na ]>red večer, razvetljava tnesta, godba in diuge slovesnosti se ža-libog ne morejo izvršiti v sedanjih razmerah zaiadi pomanjkanja potrebnega osobja, godcev itd. Tembolj pa se vljudno prosi, tiaj bi tiieščanje namenjene stroške za takšno lazsvetljavo in okinčanje hiš i-ajši vposlali „lideČemu Križu" v pomoč ranjencem. S takim človekoljubnijii činom bodemo najdostojnejse pi'oslavili rojstni dan našega i)reljubega cesajja.
Kranjska hranilnica je dai ovala 40uK za napravo ročnega voza „Hiidcrbahre" za težko ranjene vojake, 100 K i)a za tukajšno družbo sv. Vincencija. -- Pre-blagorodna gospa jtl. Langei'-Podgoro je darovala lOU K za jiokrepčavanje vojakov in ranjencev ]ia kolodvoru. Iskrena hvala.
Pi'ošt dr. Elbert. Procesge k sv. Roku. Kakor je bilo že v cerkvi oznanjeno, bo procesija za oti'oke tukajšnje deske in dekliške ljudske Šole na dan sv. Uoka, 1 G. t. m. Oe bo vreme ugodno, se zbero oti'oci obeh Šol in lebko tudi drugi ob tri četrt na osmo uro v kapiteljski cerkvi. Od tu gietiio v procesiji v ňmihel, kjer se nam pridruži šniilielska ndadina. Pri sv. Roku bo najprej kratek nagovoi', nato sv. maŠa, molitev za mir in darovanje, za kar naj otroci priueso jto možnosti kak vinar seboj, ki ga naj namesto običajne sladkarije, dai'ujcjo zdaj za ranjene vojake. Pošljite otroke v lejiem številu, ker iireinore nedolžna otročja molitev še največ pri Bogu, Dobro je pa tudi, da pridejo olToci zopet malo v stik s svo-Jitiii učitelji, ki se procesije tudi udeleže. — Farna procesija pa gre k sv. Roku v nedeljo, 22. t. m. 01) četrt na tri se zberemo v kai)iteljski cerkvi, kjer bodo litanije M. B. in blagoslov. Nato gremo v procesiji v Šmihel, kjer se nam pridi'uži šmihelska lu'ocesija. 1'ri sv. Roku bo pridiga, darovanje za tukajšnji „Rdeči Križ", pete litanije vseh svetnikov in molitev za mir. Sprosili smo že od Boga le])e vspehe, Jlolimo in prosimo Ga še za končno zmago našega orožja in za skorajšnji mir. Ob enem se pa priporočinm sv. Roku, mogočnemu zaščitnikii zopei' kužne bolezni, naj on za nas jjrosi Boga, da nam s to strašno šibo božjo, ki Jiavadno po vojski sledi, blagohotno prizanaša.
V Kandiji je vsak četrtek tržni dan za živila in drugo blago. Vsak Četrtek jio lo. Je ])a poleg tega še sejni za govedo, prešiče in konje. Če pade Četrtek na 15. dan, se vrši sejm isti dan, t. j. 15. Vde-ležtijte se tržnih in sejmnili, dni, prodajalci iu kupci, mnogoštevilno! » Okrožni zdravnik dr, Buh je moral, kakor znano, že ob lanski mobilizaciji osorej odriniti v vojaško službovanje. — Pri iz-stojiu iz vagona pa mu je spodrsnilo tako nesrečno, da si je nogo i)oškodoval. Zdravil se je v Toplicah, a brezuspešno. Nedavno je bil t>i't-'peljan na svoj dotii, kjer sam potrebuje druge zdravniške liomoči. Njegovi pacijenti ga zelo milujejo, želeč nui skoi'ajšnjega okrevanja.
Dr. J. Strašek nam sporoča, da je moral zobozdravniŠtvo za časa vojne opustiti in to zaradi preobilega dela in zaradi odpoklica njegovega zobotehnika g. F. Ogriča v vojaško slnžlio.
Posredovahilca za goriške begunce v Novem mestu, podi'užnica ljubljanske posredovalnice, ki obsega občine Novomesto, àmihel - Stopičc, Prečno in Št. Peter, ima namen podpirati pribcžnike iz vojnega ozemlja goi'iŠkega, ki so se naselili v omenjenih občinah, in tako nekoliko raz-bi'emeniti ljubljansko posredovalnico.
Odbor se obrača s pi'ošnjo na županstva, hranilnice in posojilnice, župne uraile in na vsakega premožnejšega posameznika, naj iiriskočij') s podporami na pomoč lri)i-nom, ki so moi'ali zapustiti svoja domovja.
Odbor, ki bo uradoval v liiši sveini-kovc gospe Staričeve (prej Illovsky-jcva
])iša naii]ji'oti T-iei'gnianiiovi Itikanii na (ilaviieni tr{,ni') bo s [ni rjo tnal in razdcljev«] ilošlc poilpoiT, b() skrblil, da b» «stalo v inicnovanili obcinali tudi za br.|^uiice dovolj živil, 1)0 posiedoval za službu iii imel sta-iiovaiija v t;videii(;i; {zato naj se vsi, ki lioiojo kako služb» sjiriijeti ali oddati iii ki imajo stanovanja, obrnejo natančnimi l)odatki na odboi".) Obiiinu so naprošunc, díl dopošijcjo positidovaliiici iiataiičeii se-ziianiek bcgttncev na naslov: Posredovalnica za goriške l»egnnce v Novem mestu št. 100. ~ Odlnir se zahvaljuje svetnikovi gosjíé Htaričcvi za lii'ezidaèiio iirepustitcv prostojov.
Županstva so prejela od c. ki. okr. glavarstva sledeči ukaz gledé osebidli legitimacij. Zadnje čase se je zgodilo večkrat, da se civilne osebe, ki jib je pozval iz tega ali onega vzroka kak vojaški ali kak drugI varnostni organ, da naj se izkažejo (legitimirajo) temu pozivu niso mogle odzvati, ker niso mogle poka/atî nobenega pi'imernega izkaznega [Icgitimacijskega) dokumenta. Naravno je, da izvirajo iz tega za dot.ične osebe neprijetne zadrege, ki jmvzročajo tudi vojaškim oblastvoin po-l)olii<nna nepotrebne neprilike. Že v mirnih časih morejo i)ozvati varnostni organi vsakega, da naj se izkaže, tembolj potrebno je v sedanjiti vojnih ra/juerah, da ima vsakdo vedno pri sebi kak dokument, ki dokazuje njegovo istovetnost. JCdor torej nima izkaztiih dokumentov, navedenili v ukazu c. kr. dež. predsedništva z dne junija lylíj, dež. zak. št. 21, ki dajo pravico za i)otovanjc čez deželno mejo ali za ID'cstoi» eez pi'vo kordonsko Črto, in tudi še nima legitimaeijske karte, izdane v smislu min, ukaza z dne 10. maja 18(37, di'ž. zak, št. SO, naj si iziiosluje v lastni prid pri občinskem uradu svojega bivališča potrdilo
0	svoji istovetnosti. Za otroke, ki Še niso
1	2 let stari, ni ireba potrdila o istovetnosti. Ob tej jiriliki se pa opominja, da tu omenjena potrdila o istovetnosti nikakor ne zadostujejo za potovanje čez deželno mejo ali čez prvo koi'donsko črto 2.—6. tnk. nkaza z dne 2S. junija J9I5, drž. zak. št. 21), ampak da je treba za take pre-mcmbe l)ivališča vedno v ukazu jtredpisa-nih dokumentov.
Izlet na Gorjance jo bil ju-etečeno nedeljo nad vse zadovoljiv. K temu ]e veliko pripomoglo ugodno vreme; zaradi nekoliko oblačnosti ni bilo preveč vi'oče. Ob 10. tiri je bilo pri sv. ]\liklavžu cerkveno opi'avilo s sv. ma.šo, pridigo in da-1'ovaiijem. ('erkvica je bila polna občinstva iz St. Jerneja in iz drugih sosednih žu])nij in iz Novega mesta, I'ri sv. maši se je na korn pelo, toda v slučajih pomanjkanja dobrih ]Kjvcev in pevk naj bi se rajši molil na glas sv. rožni venee med "lašo. Neubrano petje je za cerkev nedostojno in moti vernike in dotične pevke v pobožnosti. Po sv. maši se je razvila prijateljska zabava na zelenih ti'atah, pri kateri so se lačni želodčkt nekoliko pod-l)rli, kolikor i)ač dopuščajo vojne razmere, ki se tudi na Goijaneib dobro čutijo. Sieei' so nam pa Že na poti gor mimogredoče ženske ponagajale, češ; danes pa ne bo-dete na Oorjancih pekli jancev! — Običajnih jančkov zares nismo dobili, a zadovoljni smo bili, da smo lahko svoj suh . grižljej vojnega kruha pomehčali z vin-čkom domačega pridelka, ki je pa tudi kaj hitro ))ošel v kleti pi'i tolikem številu ljudi. Pa tuili te vinske revščine se tiismo ustrašili, saj smo vedli, da si bodemo neznosno žejo Še-le prav ]iotolažili pii prijazni, neusahljivi „gospodični", ki nam je iiares osvežila s hladnim studenčkom in krasnim razgledom srce i]i dulia. — i'o L oddihu in pokrepčilu se je i>odala Jiovo-iiieška družba in več di'Ugih veselih izlet-Jiikov na najvišjo točko (iorjaticev, kjer ^ipominjate razvalini bivših cerkvic sv. dere '11 sv. Ilija na preteklo slavo nekdanjih dni in tudi a turško grozovitost mitujlib časov. Prva cerkvica je bila katoliška in
druga staroverska. Mej njima se pa vije meja, ki loči po deželi Kjanjsko od 1 liva tske, a v duhu jih pa posebno sedaj zdiiižuje v bratski ljubezni in hrabrosti prof i sovražnikom skuime velike domovine Avsliije. — ?;al, da je bil zaradi nečistega zraka razgled ]io širni slovenski zemlji zelo omejen in nejasen; ob čistih dneh se od tťi cli'i oijazita stolpa zagrebške stolniee.
Izkaz cesarice lOlizabete javni bolnici v Novem mestu došlih dai'ov: g. (iabrijela (loi'iany, Ilupi'čvi'h 1 srnjaka; gosj). grot Alargheri, Starigrad I'azno sočivje, jabolka; g. Karol C-îrin, lîajnot: razno soČivje; g. d. Žura, Otočiće jerlias iižola, 5 kg moke; g, Oiabiiar, liazdrto jeî'bas fižola; g, Re-zelj, Ivanja vas jerbas kumar; g. K'astelic, gostilničar 2 Škafa kislega zelja; vaŠčaid vasi Bela cerkev ií vreče jabolk; g. .M. Pavlin v Trebnjem je nabiral i>o občini kromp'r, fižol itd, i, s. je poslal 500 kg krompirja, Ti kg moke, 50 kg Iižola; preč. g, žujmik Rož]iik v Oolirrtiiču nam je poslal že drugo zbirko daril i, s.; 210 kg krotapirja, 18 kg pšenice, 7 kg Iižola in nekaj suhega sadja, — Vsem p, n, darovalcem i)osebno gosp. Pavlinu iji preč, gosp. žui^niku Rožniku, katera sta se ti'udila jio vaseh in nabirala darove bodi na tem mestu izrečena prisrčna in t<j]ila zahvala.
Pojasnilo k razglasu gledé naknadnega prebiranja v Ljubljani v zadnji številki Dol. Novic: Dodatno k temu razglasu se še enkrat izrecno povdarja, da so k oni črnovojniki dolžni se luiknadnega prebiranja v Ljubljani dne 20. t. m. udeležiti, kateri niso bili svojeČasno bodisi vsled bolezni ali vsled kakega drugega vzroka pri prebiranju vzlic temu, da je, bil njih letnik vže prebirali. Ore se toraj za takoime-novane zaostajalce iii bi'ezbrižne-ž o. — Toraj je govorica, da bi morali sedaj zopet vsi letniki od 1, 1865 do 1^97 iti Še eiiki'at k prebii'aiiju, četudi so bili prej že pri prebiranju, oziroma pri ponovnem [irebiranjn, pa niso bili po-(rjeni, p<)|>olnoma neosnovana in brez vsake poiltage. Naj se tukaj natančno razločuje navadno prebiranje od naknadnega prebiranja, pa odpade vsak tozadevni dvom! ~ To naj se povodom izdajatve spisov za naknadno prebii'anje natančno vpošteva pri župaustvili.
O prodaji klavne živine, Z ozirom na razglas c, kr. ibiželne vlade z dne Ki, julija t, 1. št.	o cenah, ki se jih
je držati pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi i)rešiči, županstvu dostavljeno po tuk. dopisu z dne i^L julija t, 1. št. 81^57, se v s])loSno takojšnjo razglasilo naznanja, da ni dovoljeno odslej trgovanje s klavno živino na v deželi običajen način „na čez", temveč izključno le na živo težo po v reČcnem razglasu določenili eenali. Vsak enak prestopek iio ostro kaznovan,
O. kr, okrajno glavarstvo Rudoltovo.
Oklic. Dodatno k tuuradneniu odloku z dne 24. julija t. 1. št. G77/pr. se stem razglasi, da se smejo begunci iz Oalicije sedaj vrniti tudi v nastoime iiolitične okraje: Laiicut, Nisko in Tarnobrzeg, licginHii, ki so imeli ob izbruhu vojske v enem teh okrajev svoje stalno bivališče, ki niso nesposobni za delo in ki so ob <jiiom brez zaslužka, oziroma brez vseh sredstev, se poživljajo, da se vi'ncjo v svojo domovino. Za vrnitev v te kraje veljajo ista načela kakor je bilo v zgoraj omenjenem odloku razglašeno. Prizadeti begunci se morajo dne 21.t, m. pri podpisanem uradu zgla-siti, da prejmejo potne liste.
kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo.
Dediči se iščejo. I>nć 19. avgusta 1881 je na Dunaju umrla Ana Maznik. Sorodniki naj ae oglasijo pri mil. g, jiroštu, da bo mogel pristojni sodiiiji sporočiti.
Jesen pred durmi! Žiijmik Urusniški je že dne 5, t, m. zol)al v svojem vinogradu i)ortugalko, — Nadalje se poroča iz Brusnic, da je bila dne 3. avg, |K)ko-pana ugledna žena Marija Medle i/, 1)01. Suhodola ]). d. (iolobenšica. Znamenito j)ri
njej je to, da je bila ranjka še pred letom 1848 v službi v Milanu, t. j. ko je bilo mesto še avstrijska last.
Zgubila seje v Novem mestu rdeča denarnica, V njej je bilo nekaj Črez 12 K, Kdor je našel, ga le])0 prosimo, da je tako dober in lainese stvar v ui'ediiištvo Dol. Novic ali pa v frančiškansko zakristijo. - V frančiškanski zakristiji se hrani nekaj v cerkvi pozabljenih ženskih dežnikov oziroma solnčnikov.
Obesil, Dne (3, avgusta 1.1, sc je blizo 70 let star kolar, .Tanez Rajar, im domače 1'akarjev (-ene iz lirezovče pri JMirni, potem ko je vse svoje kolarsko orodje prodal ter še za slovo Šentjanževca popil —- obesil. Vziok je bil neozdravljiva bolezen.
Nevihto z groznim gromenjem, bliskanjem in nalivom smo imeli v Novem-mestu v noči od 1 !, na 12, t. m. Posebne škode ravno ni napravila. Dne 11. t. m. ob jiolu 5. uri popohidne pa je obiskal se hujši naliv T.jubljauo, mej katerim je padala (ic!)cla toča ter uničila vse poljske in vi'tne pj'iiielke okolu Tjjubljaue gori do ICamnika. Treska in hudega vremena, reši nas Gospod!
Nove krone, 15, avgusta bodo začeli izdajati nove krone, in sicer bodo kovane nekoliko drugače. Na zadnji strani bodo imele letnico 1914—15, ovenčano z lavo-1'ovim vencem. Dosedanje krone se bodo vzele iz ]U'onieta, in sicer jih bo mogoče rabiti najkasneje do 15, novembra. Po tem dnevu se t)o izi)lačala samo vrednost srebra, — Toraj ljudje, sedaj pa le na dan s kroncami !
Dihurji jirihajajo malodane vsako noč v Novoniesto na obisk. Najrajši imajo piščančke, kureta in sploh perutnino; drugo meso je sedaj itak predrago. Dihurji so zelo )iredrzni gostje, ki se pojavljajo vedno v večji množini; zato jim je treba iiaiio-vedati takoj odločni upor, sicer nam po-davijovso kuretnino. Najboljši kanoni zoi)er dihurje so takoiiiienovane „lisice" ali ]ia tudi druge lU'enieteno nastavljene zanjke, Vsaccga srečnega lovca na dilunje bodemo v listu pohvalili. Toraj takoj na vojsko zoper dihurje!
Vojna poročila.
Uradno se ra^ijilaša tu. av^-iiata: Zasledovanje sovra/jiika h o/enilja olp Visli se nadaljuje, Čete	]d. Kiives so
pi'id(d>ile prostor Juí:;ov/)io(Íimi od /e-ioclioua. I'i'idni/ili so sinjim didt armade iiiidvojvode .lo/eta Kcrdinaudiu Ki so prodrli če/ spodnji ^Vji>itrž. Na več mestih je prt'lioriićeiio tudi kolciin Ujcpi žii pi i Kocliii. Dalje jtroti v/liodii, ob Iroiití <lo Jtuiïa, so v/eli naši Ziive/iiiki vrsto so-vra/nili /.adiijili postojiiiik. Ob	in
ob /lati |j)d je položaj nt'izpi'eineiijen. 1'ri (U'i-nelici na jii/niMn br(>:;ti Dnjestia so st* polasfili iiotranji'iivsfrijski in primorski polki annudt^ in ili^želiic brambe obniosljii podobno (lostojanko, ki so jo /.iiali linsi trdovratno dr/ali. Soviažnik je bežal čez ndio in Je (»iislil v našili lokali 'J-* častnikov in	tnoii kot
njtdnike ter strojnih pnšK iit veliko vojne;,M materijala. — Uns! so uničili v Varšavi lOO iíí/kili topov. — Nemške ěote obleiíujo ťísovjee. — Artiljeiijski boji na jiii.no zabodni bojni črti se nadaljnj(\jo. — (idtiiti so bili tudi ilalijaiiski napadi na dotterdobski planoti in pri IMavtdi. — Lalii san jajo, da l>odo izgnali iz Trsta vse Nemee ill Slovane. Ma koroški IVoiitl Je položaj neizpi-emenjcn. — Naši lopničarji so obstreljevali 'rr/ií-. — Te dni jjriča-kujejo vojne napovedi Italije proti Turčiji, to bi bila že 'J'', vojna napoved. — Fian-coska odklanja pajiežev niii'ovni ]>o/iv, naspi'otno pa kliče izirnaneredovnicenaz;ij, kei' jej manjka streíčnie. — liiimnnija Je S|ireJela nov kredit 1110 milijonov frankov za vi\jne namene. I* i'i čakajo se. da po končani žetvi piule odločitev. — Turki so poto]>ili sovražni podmorski čoln |)red Itiilairjem. — Indijski pšenični odbor je ustanovil pošiljatve pšenie.e na Ansileško. — Nemški letiilcd so na]Hulli angleško vzhodno obi'ržje z d<dirim nspeliom. ~ Srbija čaka na ot'en/.ivo Avstrije. — Car Nikolaj obžaluje v pisinn srlHkeinii ))i'estoîona-sl<>dnikii mlačnost Si-liije )ias))roti sknjinini koidstiin zavc/.nikov in naglasa važnost,
da so Itol^ai ija udeleži vojske. — Angleška liri^^iida seje baje jiriklopila srbski armadi pri Semeiidriji.
Uindno se poroča 10. avg-iista; Vsakdanji boji s topovi na Jnžiiozaliodni bojni črti so trajali tudi včeraj. Na (ioidškein in pi'i l'laveb so bílí vëasili Jako Ijnii. Odbiti SO bili trije italijanski nai»udí na proti zabodli raztezajoči se del Itobor-dobske planote in sovnižni snnek )m-í Zagori (jn!;ovzbodno od 1'lav).
Uradno ae poroi^n II, avj^u-i^ta: Delovanje artiljerije in napadi Italijanov na [iriinorski l'ronti je postalo včeraj zopet obsežnejše. Na robn Dol)ei dot)ske planote so napadle nioěiiejše sovražne sile naše postojanke vzhodno od l^ržiča. Te so jta po Ijntih bojih bie/ vsake izjeme ostale v naši ]>osesti. (tdhiti soviažnik je imel osobito po tojiovskem ognju na krila težke iz!inl)e. Dva napatla na ]noti zahodti štrleči lie! planote sta bila zadušena že po naši artiljeriji.
I'roti goriškemu oliinostjn so se poizkušali Italijani iiri l'evini približati našim oviram. Itili so pi'epodeni z ročnimi granatami. Neki v temi povzeti sovražni napad pri Ziiyoï'i (Jnžnovzliodno od Plav) se Je ravnolako izjalovil kakor predvčerajšnji. Vkoroškein in tirolskem ol»niejnem ozemlju Je položaj nei/.preiuenjen.
Uradno se lazjflaša U.avH'nsta: Tiste avstrijske čete, ki so prodrle čez VVJeprž, so prepodile včeraj sovražnika iz [lokrajiiie severozahodno od Korka in so nadaljevale /asle<lo vanje jiroti severov/.hodu. Died zi;oriijo 'l\vsinieiiic'0 îii Itii^oin, kjer so se Itnsi na črti Ostrotv - lllii nsk zopet trdno ustalili, izvajajo zavezniki napad. Slcei' ui na soverovzliodu nič uovejia.
Namestnik načelnika gciierahiog-a Štaba: pl. Iliifer, fiiil.
Raznotero.
Uspehe v prvem letu vojske ste imele Avstrija in Nemčija, kakor trdé tudi Angleži. (Ko]'. ur.) Dobiček, ki ga imate te dve državi je tako važen, da se še ne more lu'cceniti.
Nemčija uvozila majnika v Ameriko za 3,172.000 dolarjev blaga, New York, 31. julija, (Kor. ur,) „Tribune" poroča iz Washingtona: Kljub blokadi in dejstvu, da je Nemčija dejansko zaprta od ostalega trgovskega sveta, se je posrečilo, da so meseca majnika uvozili v Ameriko za 3,172,000 dolarjev blaga.
Pojasnila o vojnih ujetnikih. Na ponovna vprašanja, kam se je treba obrniti za pojasnila o naših vojnih ujetnikih, od-govai'jamo, da poi'očila o avstrijskih vojakih, ki se nahajajo v kaki sovražni državi v ujetništvu, daje edino: „Poizvedovalni urad za vojne ujetnike" na Dunaju L, rlasomirgottstrasse št. (i.
Kraljica Jelena se je zamam pripravljala za vhod v Gorico in Trst, Italijanski listi so nedavno prinesli vest, da se bo italijanska kraljica delena v spremstvu vojvode oportskega peljala na bojno fronto. Nameravano potovanje pa je izostalo. Vzrok za to je zanimiv in značilen obenem, General iCadorna je namreč naznanil italijanskemu dvoi'U, da bosta mesti Trsi in (iorica že skoro v italijanski posesti. Kraljica dekiiia je torej vse potrebno ukrenila, da bi na strani svojega moža na čelu italijanskih čet vkorakala v Glorico in Trst. Z velikim hrupom pričeta druga ofenziva italijanske armade pa se je, kakor znano l)opolîioma )K)nesrečila in radi tega ni drugega preostajalo, kakor da je morala ki'aljica odložiti sanje zmagovitega vhoda v zaželjeni mesti. Na fronto ni pripotovala.
Velezanimivapropoved jezuita O.Abela.
Sloviti propovednik jezuit o. Abel je pred kratkim v cerkvi sv. i\.vguština na Dunaju govoril; „Aprila 1. 1914 je znani Kssad ])aša iz Albanije v dunajskem lio-telu „^leisl in Schadeii*' dunajski prostozidarski loži (skupini) odkril načrt bodoče svetovne vojske zoper Avstrijo in Nemčijo, To je bilo še pred sarajevskim umorom, ki se je sklenil v srbski loži že 1. UM 2. Ta srbska loža je bila prej včlanjena madžarski veliki loži in Šele v zadnjih letili pridružila rimski veliki loŽi pod prosto-
zidarskim ministrom (Židom) Natlianoni. Vsi zatožeJici sarajevskega nmora so bili dani srbske lože. Na Dunaju je bilo 14 prostozidarskih lož. Ivajpada so sc sedaj avstrijske in nemške ločile od Cctverospo-razutiinib, zakaj naši prosto/idarski bratje ne mo]'ejo ob enem dobaviti za armado in iiasto])ati proti vojski. A v četvei'ospo-razutmi so prostozidarji glavni Imjskaci proti nam. JMi branimo pi'avico! Avstrija ima zgodovinske pravice, proti katerim je zaŽela Italija roparski boj, ker je zlorabila potrebo nai'odnostiie edinosti, na katero se je sklicevala. Mi branimo vcio! Neimenovani odbor, ki se imenuje „katoliški", jc poslal razglas, da naj obrnenio hrbet papežu Benediktu XV., ker je baje papež blagoslovil orožje proti Avstriji. Uavno rij IX. je Uadeckiju v zahvalo poslal rožni venec, katerega še sedaj hrani Radecki-jeva vnukinja, grofica Valterskii'cheii. Seveda omenjeni odbor ni katoliški, ampak čisto drugega izvora in samo slepari z ukradenim iitienotii." (l'o Slov. (iosiiodBrju.)
Dopisi.
s severnega bojišča piše dne 3U. julija belokranjski rojak svojeiiui znancu v Novem mestu nastopni cenzurirani list:
Dovolite, da Vam par besedi pišem z našega bojišča. Ko sem zapustil kan-dijsko bolnico, sem bil nekaj časa šc pi'i rekovalescentnem oddelku v JIaj'iboru. Nato sem bil prideljen nuirSkompaniji, s katero smo že čez deset dni bili poslani v Galicijo. J/, ]\Iaribora smo odšli 28. junija. Po kratkem odmoru smo prišli G. julija k ]iašemu polku, kjer smo bili zopet razdeljeni k raznijn stotnijam. Tu bivamo sedaj y strelniii jarkih, podobno kot v katakombah, le da nas vsaj solnce lahko obseva. Tiidi sv. maso imamo sedaj v strelnem jarku. Sploh s]no tu z vsem potrebnim zadostno oslabljeni, tako z obleko kakor s hi'ano. Zato se pa tudi razlega l)et.je vsak večer iz naših jarkov. Ne vem. Če i\Ioskale to kaj jezi ali nc! — V kakem večjem boju šc nisem bil sedaj. Sicer je l)a Moskal postal precej ])onižnejši kot je bil. Včasiii nas je tako razsipno obmetaval z granatami in srajjueli, sedaj nam pa le sem ter tja kakšno pošlje, pa Še med temi je dosti .slepih, da ne eksplodirajo. Po vsem soditi, nut mora zelo primanjkovati municije in tista, kar jo ima, je slab izdelek. TTpam, da ga bomo kmalu izgnali iz Galicije, naj se še tako trdovratno upira, slednjič bo le moral uvideti, da je delal račun brez gostilničarja, ko je tako sa-molastno delil našo Avstrijo. Leto dni je že minulo, odkar stojimo na braniku donmvine, in naša stvar ni še nikoli stala tako dobro. Tndi ml nismo bili še nikoli tako ilobro z vsem oskrbljeni kot smo sedaj. O kakšnem pomanjkanju streliva ni pri nas niti govora. Toliko patron nisem še v tej voj.ski nosil, kakor zdaj ! — Tmli na južticm liojišČu Italijane pošteno klestijo, kakor izvemo vČasi iz „Slovenca", ki ga semtertje dobim od kakega tovariša, Dal liog, da bi kmalu končali obračun z našimi sovražniki in sc zpet vrnili na na svoj dom !
Iz Skocijana pri Mokronogu. V sredo je bil v Novem mestu pokopan danez Hrovat, cerkovnik na 'Jelčah, na ranah ki jih je dobil na italijanskem bojišču, Vse dobromisleče hribce je pretresla ta tužna vest, ker pokojni je bil mladenič katoliškega i)repričanja, kakoršnih Je malo v naših hribih, liil je član trŽiškega „Orla" in mladeniške Marijine družbe. Radi svojega katoliškega prepričanja je moral mnogo pi'cstati od strastnih nasjirotnikov. — Nekoč je bil celo zahrbtno napaden, da je malo nuinjkalo in izgubil bi bil življenje, 'toda pokojni je bil iieustrašen doma, kakor na bojnem polju; ni se ustrašil ne sratiiotenja ne obrekovanja, nc naiiadov, odkrito in srčno je vedno branil resnico in pravico. Ko je odhajal na bojišče je govoril; „Rad
))
„ „ O'(i0 „ „
grem, da bom iz svoje skušnje lahko ovrgel laži, ki jih nckaici i trosijo o vojski." Toila •sfcoi'il je zadosti za brambo resnice. (îospod ga je poklical k sebi, da je jjrejel plačilo. In sedaj dragi ,Tanez doli na novem ])0-ko])ališčn v Novem mestu počivaš in mimo hodijo tvoji rojaki in gotovo ti vsak želi: „Počivaj v miru."
Cene mesu v Rudolfovem.
A'sled odloka c. kr. deželne vlade z dne 4. avgusta 1915, št. 20474, je c. kr. oki'ajno glavarstvo določilo z ozîrom na tamošnji dopis z dne ] 1. avgusta t. !. št. 1507 sledeče najvišje cene za kilogram za nadrobno prodajo mesa in Špeha v mestni občini Rudolfovo:
I.	Goveje meso in sicer:
a) Volovsko: T. vrste (pljučna pečenka, ros-
beať, zadnje stegno in jezik)	A// Jv 3-SS II. vrste (praženci, jileče, srednja rebra, stegno in križ)	„ „ 3-GS lir. vrste (tiam, prsa, trebušno
meso in vrat).....„ „ 3-24
1)) Kravje in bikovo; L vrste (pljučna pečenka, ]'os-
beaf, zadnje stegno in jezik) Kt/ K 3 48 IL vrste (pražerici, pleče, srednja rebra, stegno in križ) „ „ lli. vi'stc (tlam, i)rsa, trebušno . meso in vrat) ....
pljuča.......
vampi (očiščeni in oparjeni)
c) Telečje:
I vrste (stegno, hrbet in pleče) A/; K 3i2 IL vrste (vrat in prsa) . . „ „ 2'80
II,	Svinjsko meso in sicer:
hrbet in stegno ... . h)/ K 3'4R rebra, vrat in iileče . . „ ,, svinjska glava ... . „ „ l'4a pljuča ... . „ „ 2'28 parklji ... . „ „ n-HH sveži svinjski špeh . . . „ „ 3-48
Mesarji ne smejo biti nikoli brez mesa in morajo imeti odslej vedno v mesnicah ločeno volovsko, kravje In bikovo meso ter označeno z napisom in dostavljena cena kîlogi'ama. — V vsaki mcsnici mo-1'ajo biti vedno rečene najvišje cene nabite na vidnem mestu. — Kdor sc nc ravna po teh predpisih, bo najstrožje kaznovan po določilih obrtnega reda za vsak posamezen primer z denarno globo do 1000 K ali z zaporom do treh mesecev. — Ta razglas dobi nioČ z dnevom, ko se objavi.
Mestno županstvo naj to naredbo nc-nuidoma in večkrat splošno in posel)no med mesarji in prekajevaici razglasi in strogo nadzoruje nje natančno izvi'šitev. C. kr, okrajno glavarstvo, Rudolfovo,
Izpbe 17. pešpolka.
Ikscva junija mo jiadli Li-lo vojaki iz DolcnjslitKft : lialkoveii Nikolaj, Vinica; Žniiau l-'ranp, Dolů, Litija; Bartol Jhûm, Loški [lotok, KoScvjc; ZelíJnOl^ Valentin, JiisBtiice; Ilrovat .laucři, ,\iiibriJH, Kudoifovo; Levstik Jiinez, tív, (ircffor, Koíovjo; VifJiiiar h'raiii;, Žii/ouilerk; li«bck.4utuii, I'ctei', líiidolfovo; Oriižtíuťranc, liadcĚc, Krški); ťaiikovič .Janez, Kont.iiijevica, Jíršbo; Kadiu Jubí)!, Doherulí, Kudulfovo; Koviiíií Kudolf, .^t. tíiipcrt, Undolfovo; Doboljak Anton, LoĚki jiotok, líoiiovje; Javornik Andrej, Št, Martiu, Litij»; Kovafií Joaip ňt. liiiliBi-r, Jíráko; Krftmáftr Franc., St. Janž, Krško ; I'etek Jíisip, Kiliiiit'n; Sest .\ntoti, Trcljclno, Kiíko; KriStof .loBip, Dev. Mht, v 1'oljii; lieaclj Alíijzij, .llelčií, Rn-liolfovo; ['raíuikur .loBip, Hotií, Lilija; Juuié Matija, Sv. lliliiítíi—Stoiiiúc, Iluiiolťovo; Tukavp Alojííij, Že-liinljo; líadoviÉeviii Alojiij, Sv. Mihael—Stopiiie; MnjroIiC Franc, Sv. Margareta, Kríko; lîrinovcc Janciî, Mirna, Kràko; Wiilinc Franc, Mosol, Koi-evje; Znpan Franc, bt. Janž, Kriko;lïadovinoc,Iiadovi< a,l'!rnonii;lj; iireKnikar Josii), ."it. litiiiert, Kríko; ťotokar .[anu/, f;at(;i, Krško; Obreza Franc, Kítiidrše, Litija; tlrcick Ignacij, Triišu, Kr.íko; Dtilar Franc, Vel. Loka, líudoltovo; SiiBtiiršié Franc, Sv. Miliaei- Sto liíe; líiitkovie Janoï, Kr.^ko; Kun Anton, liOški 1'otok, Kibnica; 1'euc .lanez, 3!irna neí, Iturtolfûvo; Nagerl Kajmimd, Xr.^ko; Ložar Aloj^ij, St, .larniíj, Krško; .Simončiii ,fosi]], íiela cerkov; ŠkiibiĚ Jane/,, Trobelno (ňinírtno) ; Janu Anton, št. 1'eter při Nov. nieetii; Vrljeiíar .laiic!!, Prořiia; Kraniiiiir Franc,, ,.t. ,Ianž, (IblenjHko). — Nixjveí od teh jiii jo irnđlo IS. jíiiiija liri naskoku lia vus líOKmicrsij w, ki leži na Itívcrn tiregii tlnjcslríi, .Naskok se jo jio'krvavoui boju Jiosročil — Ranjeni in ujeti dolenjski vojaki: Kiidet J'etHVii Karel, r,; Avsets Fr. ti st.. Videni, r.; lîizjak Iviin, 8. st., Vel. Dolina, r.; Bučar Leopold, 6, stot, St, ,lHnž, n.; f'eriiii Ivan, 2. st., Podzemelj, r ; Drcnielj Franc, 8. st., Litija, t,; Fink Alojzij, ti. st., Tojdiiie, r.; Gnljriel Anton, ii. st , Trbltnjc, r; <ierin Ivan 8. st., Fodgora, r,; Ilutcvcc .losij), ÍÍ. Bt,, ijnihel-StopiSc, r.;
(maja 1915); Knapfel Leopold, 5. stotn., Î'rnonicîj r.; Kocjanči« Franc, fit., Dvor, r., Košniurl Franc, 9, st., Loíkipoiok, r. ; Kovdč .losip, (1. st., .'írnarino r., Ković •losip 8. fit,, Kresnico r ; Lwvrii Ivim 3. stot., Seli», r.; Mrgole Frinu-, T. k1 , .'ikofjan, r, Muruvcc .toaiji, 7. st , Vinica, r.; Novak Ivan, 8. st., Krka, r,; Feíar Iva», H. st, nriiPiči u ; 1'olc Alojnij, !)'. st., r ; Felko Floiijan, (i. Bt.. 'l'oplice, r; 1'irc Iviiu, Vel. va.s, t ; Rafič Lvan, i). Bt., Cerklje, r. ; lianRUS Aloj/ij, utot., Dev. Mar. v 1'olju, r.; Šetinc Ivan, U. si,, Miliaiovec, r; StareSiiiič. Rudolf, 6. st, I'oditeinelj, r. ; Vidrik Ivan, H. st., ."^nii-liel-Hlojiife, ii.; Želcziiik Josi]), 8. st , i>ii,artno pri Litiji, r. ; ŽiJgůIj Ivan, (i. Ki, l'udzeinelj, r.
MÎM Qlilic.
K 8fi5,13
Dne 6, septembra 1915 prcdpoludne ob 10, tiri bo pri c. kr. okroineni soiiiàfu, v izbi Št. 32 ua jiodstavi odobrenili jiogojev dražim »ledečili nepreiniCnin: Zenilj. knjim^a Rudolfovo, t1. št íi-t; hiša, ànpn in vrt v Novem mestu, po/d v ilusuein. L'enilna vredn. 4ÍÍ00K, najmanjši lonudek 'JHJOK.
1'od iiajinan iini jioiiiiilkrm se ne prodajo,
C kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV.,
dne 11. julija lUI t,	55
Dražbeni ohlic.
Dne 6. septembra predpohidne ob polu 10. uri, bo pri c. kr. okrožnem sodiĚřii, v i/,b St.
1111 podstavi H tem odobrenih [logojev dražba sledečih neiireniičnin:
Zcnilj. knjiga Galierje, vi, i lev. (»79: frokd okí-ronin travnik. l-'eiiilini vredn. Titi K, najni. jion. 38 K, VI. št. 993: 2 njivi in (jo/d. reii. vredn. 300K, najm, ponudek 200K, Tod najiiianjáiiii pontidboni seno prodnje.
C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV.,
dne julija 19IÓ.	5-1
F milb
30
liiliBdBruBrsteigerungs-Ediht.
Am 6. september 1915 vorm. 9, Utir tindet tiei dem k. k. Krciflffericbte, Zinimer Nr. 'ii2 dio Ver-Btelgernng fnlgender Liogenficliiiflon stmt:
Griindbucli 'rscberiiiUBtiUnit.K, Eiiil. Zalil 30: Ituns Nr. 1 in Maschcl, Wirtschaflfigcbando, /vi;kor, Wiesen, Wald. Schatzwert a70fi K, (^erinfrsica (iebot 1358 K.
IJntBT deni gerinptcn Geboto liudet oiu Verkaiif ninht statt.
K. k. Bezirksgerlcht Rudoltswert, Abteilung IV.
atu 2. August 1915.	r>y
V najem se odda s IS. septembrom
: dobra gostilna
na najiepšefD prostoru, v večjem mestu na Dolenjskem. — Pismena vprašanja s /naniko na upravništvo Hol. Novic.
V Gorjancih se prodajajo
drva ^
Kd naprej vsak torek in soboto in sicer: Drva (Sclieitliolz) II. vrate meter po K fl — „ (t'r%(2lll0li!) Ji. „ „ „ „ i — „ (Scheitholz) IH. „ „ „ „ 5-— „ tPrilsolho]/.) IIJ....... „ îi-ÔO
V svojem skladišču v Bršljinu pa jiro-(laja Oglje, vrcio po 5 kron.
Stanovanje
s štirimi sobami z vsemi pritikljinami se odda s t. novembrom 1915 v hiši gosp. BERGMANN-a v Rudolfovem.
Niiiiuiťiivje v Ickaiiii ravnotam. (52-0-1)
U 499/lfi Ď
V imenu INjej^ovega Veličanstva cesarja.
C, kr, okrajna aodniju v Novem mostu je o ol)tožbi oiJiavitelja (iržuviiOKa i>ravtiiiištva zoper Franccta Zupančiča, zavoro prestopka po i; 14 cca. naredbe z cine 7, avgusta 1915 ilrž. /ak. št. i'28 v navzočnosti opravite^ja državnega pruvdništva avskultanta Grczoika in jirosfega obtoženca Franceta Zujianiiica, po danes do-friiani filiivni razpravi, po obtožiteljoveni predlogu, nuj sc uporabi zakon, — razsodila tako.
Frano Zupančič
B4 let star, oženjen, posestnik in gostilničar v Mirni peci .Št. 28, jc kriv, da jc dne 5. avgusta 1915 v Mirni peči io-odal v svoji gostilni oddelku 3(5. železniške stotnije pod vodstvom C. in kr. nadporočnika Hermana Potočnika dva skupaj 5 kilogramov težka hleba kruha za 6 K tíO vinarjev in fla je oii iuicnovtincga častnika isti in prejšnji dan zahteval za kavo za zajutrek vsakokrat po 50 viniirjev, da jc torej i/.koriščaje po vojnem stanju povzročene izredne okoliščine, zahteval za neobliotino potrebna živila čcKmeriie cene. Storil jo s tem lirestopck [>o § 14 ces, naredbe z diie 7. avgusta 1915 drž. zak, št, 228 in sc za to
obsodi
po ti postavni določbi z uporabo i; 266 k, ?.. na
3 dni v zapor
in 20 K denarne globe in za sluOaj, če bi se ta ne mogla izterjati, na nadaljnja liva dneva zapora. Dalje se v smislu § 19 imenovane cesarske narodlie določi, da se ima ta soilb;i enkrat objaviti v „Dolenjskih Novicah," V smishi 389 k. [i. r. jc toženec tudi dolžan plačati stro.ške kazenskega postopanji!.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. Ill,,
dne ] I, avgusta 1915 Grom._Z witter.
Stanovanje in lirano
išče vpokojenec pri dobri gospodinji tudi ndovi brez družine. Naslov naj se poštie na ui>ravništvo „JJolenjskih Novic," (ňT)
Slaviioniu občinstvu iz ineata in okolice vljudno naznanjamo, ila hodeino
dimnikarsko obrt
po našem pokojnem očetu g. V. Bernardu neizprenienjeno nadalje izvrševali ter se potrudili po svojih močeh, da botlcmo zadovoljili naše (iosedaiije ccnjene naročnike.
Prosimo tedaj /.a nadaljno dobrohotno naklonjenost ter se priporočujcmo odličnim spoštovanjem
dediči po Viljem-u Bernard-u.
Novo mesto, 20. julija 1H15.	44-3-3
Velika svota denarja
BC zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — lirezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Popolnoma varno naložen denar.
m
/ii Kiuidijo in okolico, rej^^ /adr. / iicoin. zavozo
= V histuein domu v Kandiji =
aprejema hranilne vloge od vaaeega, če je njen ud ali nc, ter obrestuje po
■ o;
o
1-0-20
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega aama iz svojega jdačuje.