NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK Leto XLVIII, št. 498, 29. november 2021 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 20. decembra. Gradivo bomo zbirali do 6. decembra. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Ob 30. obletnici osamosvojitve Na Vrhniki odkrili nov spomenik Z nezmanjšano paro »Zavedanje o osamosvojitvenih procesih je zelo pomembno za naš nadaljnji obstoj in domovinski ponos,« je ob odkritju spomenika ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije dejal načelnik štaba Poveljstva sil Slovenske vojske polkovnik Franc Kalič. Po novem sredi parka pred ZIC-em stoji trikotna piramidalna zasnova akademske kiparke Alenke Vidrgar, hkrati pa je občina tudi temeljito prenovila sam park. Slovesno odkritje spomenika je potekalo v sklopu 30. obletnice Dobrova - Polhov Gradec osamosvojitve in občinske prireditve ob dnevu suverenosti, 25. oktobru, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade. Več o omenjenem dogodku si lahko preberete na vrhniških straneh. NE ZAMUDITE Deset let Godbe Dobrova - Polhov Gradec Jubilej Pred več kot desetimi leti je bilo skoraj nepredstavljivo, da bi na Dobrovi delovala godba, pa čeprav je pred skoraj sto leti že obstajala. Dandanes je Godba Dobrova - Polhov Gradec prepoznavna ne samo v lokalnem okolju, ampak širom Slovenije. Ob jubileju so v dvorani župnijskega doma na Dobrovi pripravili razstavo Godba nekoč, danes in jutri, javnosti pa so se predstavili v živo na dveh koncertih v dobrovski športni dvorani. --> 45 BREZPLAČNE PODJETNIŠKE AKADEMIJE – ZALEDJE PODJETNIKOM Delavnice na temo razvoja podjetja, prodaje, marketinga, e-trgovine, kadrovske strategije, agilnega delovanja in vse do črpanja sredstev EU bodo enkrat na teden ob četrtkih od 9.00 do 11.00. Tri bodo v decembru, od 2. 12. do 16. 12. 2021, preostalih pet pa od 6. 1. do 31. 1. 2022 ob isti uri. Delavnice bodo potekale na platformi ZOOM. Več na 5. strani. Zopet nas je v svoj primež stisnil virus, zaradi katerega so organizatorji v negotovosti, kako bo z dogodki. Še posebno, ker je pred nami mesec, ki prednjači po prireditvah. Zaenkrat, s komerkoli sem še govoril, je menil, da dogodke načrtujejo z nezmanjšano paro, a da bo čas pokazal, če jih bodo tudi uresničili. Tako so v Našem časopisu še vedno vabila na decembrske dogodke, kot je na primer na Miklavževanje, a pri tem velja opozorilo, da zaradi aktualne epidemiološke slike morebiti dogodki sploh ne bodo potekali ali pa samo v okrnjeni obliki. Priporočamo, da se pred dogodkom pozanimate pri organizatorjih. Pri Našem časopisu načrtujemo običajen izid, kar pomeni, da se bomo brali pred božičnimi prazniki, zato društva lahko naslednjo številko izkoristijo za voščila svojim članom, bralcem časopisa ali občanom nasploh. Verjetno si že vsi želimo, da bi virus počasi mrknil, deželo pa pobelil sneg, ki nas bi zazibal v sanjavi veseli december. Če velja verjeti napovedim nekaterih znastvenikov, bi bil ta december lahko res zadnji, ko bomo deležni takšnih in drugačnih omejitev. Zato še malce stisnimo zobe, spoštujmo priporočila o neširjenju virusa ter upajmo na najboljše. Kaj pa nam preostane drugega? Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Borovnica Log - Dragomer Horjul Poplavna ogroženost Tempo gradnje ne pojenja Prizidek k vrtcu Ureditev potoka Malence Kanalizacija Občina Borovnica se je za potrebe Občinskega prostorskega načrta občine lotila celostne ureditve poplavne ogroženosti. Razvoj Borovnice je zelo odvisen od potoka Malence, ki bi ob morebitnih stoletnih ali petstoletnih vodah zelo poplavil območje centra Borovnice. Zato bi širili potok Malence, poglobili strugo Borovniščice, zgradili dodatni kanal … --> Napredovanje del poteka s podobno hitrostjo kot v prejšnjih mesecih. Izbrani izvajalci so do sredine novembra položili že 10,3 kilometra vakuumske kanalizacije ter še 4,5 kilometra gravitacijskih vodov. V novembru načrtujejo podvrtavanje trase kanalizacije dovodnih kanalov na lokaciji pod avtocesto pri čistilni napravi. Več na ložansko-dragomerskih straneh. --> 25 Cankarjeva misel: Vse po načrtih 49 Prizidek k vrtcu je v fazi montaže lesenega dela in poteka po načrtih ter že daje slutiti, kakšna bo končna podoba oziroma videz prizidka. Sredi novembra je izvajalec del že urejal notranje inštalacije. Z novim prizidkom bo Občina Horjul rešila prostorsko stisko in uresničila zavezo, da mladim družinam omogoča varstvo otrok v domačem okolju. Več o omenjeni gradnji in o drugih projektih, ki potekajo (ali pa so že zaključeni) v Občini Horjul si preberite na horjulskih straneh. --> 33 Z mesti je tako kakor z ljudmi: če se človeka predobro spozna, je dolgočasen in zopern. Ivan Cankar, Pismo Ani Lušinovi 1 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jesen je čas za obisk LOKALNE TRŽNICE LOGATEC, vsako soboto dopoldne. 2 2 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika Pedikura CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prve novice Delovna akcija ureditve okolice atletske steze Občina Borovnica je v oktobru ob pomoči sredstev Fundacije za šport in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport temeljito prenovila atletsko stezo v športnem parku Borovnica, o čemer smo že poročali. Zaradi zožitve steze je bila temeljite ureditve potrebna njena neposredna okolica na njenem zunanjem delu. Da bi okolico atletske steze uredili tako, da bo ne le prijetna na pogled, pač pa bo omogočala tek po travni ruši, je župan društva občane pozval k udeležbi na delovno akcijo ureditve okolice atletske steze. PEDIKURA 20 % popust do 31.12.2021 KLASIČNA PEDIKURA obsega zeliščno kopel za noge, nego in oblikovanje nohtov in otiščancev, odstranitev trde kože, korekcijo nohtov, masažo. MEDICINSKA PEDIKURA saniranje glivic, vraščenega nohta, sponke 3TO, saniranje regad, odtiskov, kurjih očes, urejanje nohtov in obnohtja. Dragomer, Pot za stan 15 | T: 040 870 098 Mai Thai Salon FRIZERKA META --> 26 --> 41 --> 53 Dobitniki letošnjega znaka kakovosti Odlično je, vrhniško je! so pražarna vrhunskih kav Escobar, Žganjekuha Kržič in Gostilna Bajc. V. d. direktorice Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak in župan Daniel Cukjati sta jim priznanja izročila na sklepni prireditvi izbora dobitnikov znaka pred Cankarjevim domom, kjer so obiskovalci lahko tudi sami okusili izbrane dobrote omenjenih proizvajalcev. --> 12 Zelena luč novi stanovanjski soseski V južnem delu naselja Gabrje bo dovoljena postopna gradnja novega stanovanjskega naselja s 15 prostostoječimi enodružinskimi stanovanjskimi stavbami in pripadajočo infrastrukturo. Prostorski načrt predvideva gradnjo hiše na parcelah, velikosti od 550 do 800 m2, s kar štirimi parkirnimi mesti ob objektu. Ureditev novega naselja predvideva še manjšo zeleno parkovno ureditev, prometno ureditev in izgradnjo komunalne ter prometne infrastrukture v okviru stanovanjskega kompleksa. Pohlep v kotlini barjanski Konec oktobra je na loških odrskih deskah potekala premiera veseloigre Pohlep v kotlini barjanski v izvedbi igralcev Mah teatra. Besedilo za veseloigro je na osnovi Cankarjevega dela priredil domačin Miran Setnikar, režisersko taktirko pa je prevzel Vrhničan Matija Milčinski. Ob bralnih vajah so se oblikovale še dodatne zamisli, piko na i pa je dodal Leon Magdalenc kot dramaturg. Če bodo razmere dopuščale, jo bodo predstavili v začetku decembra tudi na »velikem« odru Cankarjevega doma na Vrhniki. Podelili priznanja kakovosti Boštjan Avbelj zmagal italijansko klasiko ·žensko striženje ·moško striženje ·otroško striženje Rally Citta di Bassano je dirka, ki na sever Italije vsako leto privabi mnoge vrhunske dirkače in velja za klasično preizkušnjo v krajih, kjer so reli dirke izredno priljubljene. Na tradicionalni 38. izdaji te dirke pa je vso konkurenco ugnal Vrhničan Boštjan Avbelj in tako na zadnji preizkušnji mednarodnega italijanskega reli pokala na najboljši način končal uradni del sezone. ·klasična in modna barvanja ·urejanje pričesk za posebne priložnosti ·ličenje za vse priložnosti Cankarjev trg 3,Vrhnika NAROČILA NA 031 219 541 Meta Bizjan s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika @frizerkameta MM GOZDARSTVO, d.o.o.  Sečnja in spravilo lesa  Čiščenje  ODKUP zaraščenih površin LESA NA PANJU – PLAČILO TAKOJ Prodaja drv 3 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si Dobri in praktični . --> 16 3 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4 Spoštovane občanke, spoštovani občani Prehajamo v zadnji mesec leta, ko se končujejo osebni, družinski ali poklicni letni načrti. Poslavljajoče se leto 2021 je bilo ponovno zaznamovano z epidemijo - z boleznijo, ki je dodobra posegla v naše življenje. Javni zavodi, kot so vrtci, šole, dom upokojencev, zdravstveni dom, so se s tem izzivom uspešno spopadli. Navkljub posebnim pogojem so uspešno krmarili med odloki in rednim delom. Tudi na občini smo izvedli veliko večino investicij in začeli, v skladu z že sprejetim proračunom za leto 2023, pripravljati projekte prihodnjega leta. Naj naštejem nekaj največjih: nadaljevali bomo z izgradnjo južne obvoznice, začeli z gradnjo kolesarske povezave proti Horjulu, z ureditvijo in gradnjo objektov v Športnem parka Vrhnika, z gradnjo kanalizacije in ceste proti Blatni Brezovici in Bevkam, začeli z energetsko sanacijo osnovne šole, sprejeli prostorske akte …. Bolezen je postala tudi stalnica pogovorov in velikokrat tudi vzrok za kakšen prepir. Čisto po nepotrebnem. Je pa situacija okoli covida pokazala značaj sodelavcev, tako na občini, kot v javnih zavodih. Pokazala je iz kakšnega testa smo in kako reagiramo v preizkušnjah. Ali se v preizkušnjah umaknemo ali stopimo v ospredje in delamo v korist skupnosti. Z gotovostjo trdim, da so se vsi zavodi in civilna zaščita izkazali ter uspešno krmarili med valovi epidemije. Kot skupnost smo nekoliko popustili le pri sprejemanju drugačnih mnenj. Začeli smo se deliti na cepljene in necepljene. Na tiste, ki verjamemo ali ne verjamemo. Delitev je nepotrebna, lahko pa prinese ovire in prepreke pri naših odnosih. Zaradi vsega tega in zaradi želje, da zadnji mesec leta vseeno preživimo v veselem pričakovanju božiča in novega leta, smo se z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika odločili, da izvedemo del veselega decembrskega programa in ponovno postavimo drsališče. Program bo seveda prilagojen zahtevanim ukrepom. Želim vam, da boste decembrski čas preživeli zdravi, v miru in v pričakovanju. Župan Daniel Cukjati Popravek V prejšnji številki smo na 4. strani pri članku Občinski svet dal zeleno luč prostorskim aktom za nov športni park Uroša Jereba preimenovali v Andreja Jereba. Za napako se opravičujemo. Idejne skice pri članku so delo S.M.STUDIO. Gašper Tominc, urednik Izsek iz OPN – Lokacija doživljajskega parka Argonavti JAVNO OBVESTILO O pripravi izhodišč za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta – doživljajski park Argonavti Na podlagi 108. člena ZUreP-2 se izhodišča oblikujejo ob sodelovanju zainteresirane javnosti. 1. ZBIRANJE PREDLOGOV IN PRIPOMB Pozivamo vso zainteresirano javnost k podaji pripomb in predlogov na Izhodišča za spremembe in dopolnitve OPN Vrhnika: Ureditev doživljajskega parka Argonavti (izdelal LUZ, d. d., oktober 2019, dopolnjeno februar 2021, dopolnjeno november 2021). Izhodišča so objavljena na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si pod zavihkom Prostorski izvedbeni akti v pripravi, Spremembe in dopolnitve OPN, 1. Izhodišča za spremembe in dopolnitve OPN: Ureditev doživljajskega parka Argonavti / Izhodišča november 2021. Na pobudo investitorja IMI, d. o. o., Kersnikova 9, 1000 Ljubljana, je načrtovalec Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., na podlagi 118. člena Zakona o urejanju Prosimo vas, da pripombe in predloge na predlagana prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) izdelal predlog Izhodišč za spremembe izhodišča pošljete do 5. 12. 2021 po pošti na naslov in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika, Ureditev Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, ali na doživljajskega parka Argonavti, oktober 2019, dopolnjeno februar 2021, e-naslov: prostor.obcina@vrhnika.si. dopolnjeno november 2021. Predlagana lokacija doživljajskega parka Argonavti je območje nekdanjega vojaškega vadbišča Tičnica, ki je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (OPN) trenutno opredeljeno z namenskima rabama: K2 – druga kmetijska zemljišča in ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport. S spremembami in dopolnitvami OPN se namenska raba območja spremeni delno v BT – površine za turizem in delno v BC – športni centri ter določijo posebni prostorski izvedbeni pogoji za ureditev doživljajskega parka. 2. JAVNA PREDSTAVITEV Javna predstavitev projekta Ureditev doživljajskega parka Argonavti bo v sredo, 1. 12. 2021, ob 17. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Pogoj za udeležbo na javni predstavitvi je izpolnjevanje pogoja PCT. 4 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si za samo izvedbo tesnenja, ki bi moralo biti izvedeno po grobih ocenah nekaj deset metrov v globino in verjetno več kot kilometer v širino. To bi pomenilo ob nepredstavljivih stroških izvedbe takšne tesnilne zavese tudi velik poseg v okolje in spremenjeno kraško hidrologijo, sama uspešnost izvedbe tesnenja pa bi bila, glede na izkušnje projektov po svetu ves čas pod vprašajem.« To je bil zadosten razlog, da je občin- 5 ski svet dal rdečo luč nadaljnji izdelavi prostorske dokumentacije za zadrževalnik, občina pa se bo lotila iskanja novih rešitev. Spomnimo: julija 2007 in septembra 2010 so občino prizadele poplave, kar je bilo jasno opozorilo, da je potrebno pristopiti k načrtovanju in izgradnji protipoplavnih ukrepov. Lani jeseni so se zato tudi čistile struge potokov po Vrhniki. Gašper Tominc Vabilo Vabilo in poziv Predvidena lokacija zadrževalnika (vir: študija Inštituta za vodarstvo). Zadrževalnika (zaenkrat) ne bo Občina Vrhnika se je leta 2017 lotila priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za izgradnjo suhega zadrževalnik na Beli. Njegova lokacija, pri sotočju Bele z neimenovanim levim pritokom v začetku doline, ki vodi v Star Maln, je bila določena leta 2014 v občinskem prostorskem načrtu. S tem in ustrezno ureditvijo struge Bele pod zadrževalniki ter območju Vaškega potoka/Klisa naj bi se zagotovila urbanim predelom Vrhnike ob Beli/Vaškem potoku stoletna varnost. A stroka je spregledala vpliv kraškega terena na zadrževalnik, zato je občinski svet na zadnji seji ustavil proces izdelave dokumentacije za zadrževalnik. Strokovne podlage in poplavne študije, ki so jih pripravili zunanji izvajalci, so bile podlage za uvrstitev lokacije zadrževalnika in začetka priprave dokumentacije. Toda ko je Občina Vrhnika razgrnila podrobni prostorski načrt zadrževalnika javnosti, so pripombe dvignile dvom v ustreznost omenjenih študij. Zato se je odločila za preveritev do tedaj izdelanih strokovnih podlag, predvsem v luči zahtevnosti gradnje zadrževalnika na kraškem terenu. Preveritev sta opravila Inštitut za raziskova- nje krasa ZRC SAZU in Inštitut za vodarstvo d.o.o. Ugotovljeno je bilo, da je podlaga kraška, kar lahko predstavlja resno težavo za tesnjenje zadrževalnika. Pravzaprav bi za dobro opravljeno delo bilo potrebno nameniti ogromna sredstva, navaja Inštitut za vodarstvo: »…najprej za podrobno identifikacijo razpoklinskega stanja kraškega terena, identifikacijo ustreznih ukrepov za tesnenje pregrade in akumulacije, nato pa za tudi Župan se je poklonil žrtvam druge svetovne vojne V dneh, ko smo obiskovali pokopališča in sorodnike, se je na Drči in na vrhniškem pokopališču pomudil tudi župan Daniel Cukjati. Pri obeh spominskih obeležjih je položil venec. Vsi ti ljudje, tudi žrtve prve svetovne vojne in vojne za osamosvojitev, so bili žrtve napačnih presoj in odločitev. So bile torej omenjene vojne neizogibne? Ne, bile so predmet izbire in odločitve. Na nas je, da s svojimi ravnanji, presojami in odločitvami dokažemo, da nobeno od vprašanj, ki jih zastavlja človekov in družbeni razvoj, ne postavlja pod vprašaj miru samega. Zgolj v tem primeru bodo imele žrtve vseh vojn svoje posthumno zadoščenje in spokoj. (gt) Za oddajo predlogov za podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2021 – športnik Vrhnike za leto 2021 Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, klube, organizacije in posameznike, da posredujejo predloge za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2021. Predloge je treba posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti, če zanje zaprosite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www. sportnazveza-vrhnika.si. Poleg tega je treba k predlogu priložiti tudi kopije dokazil o doseženih rezultatih (listine - priznanja, časopisni članki ipd). Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p.p. 88, ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 17. januarja 2022. Upoštevajo se športni rezultati, doseženi v letu 2021. Posebej opozarjamo predlagatelje in zainteresirane, da Komisija za podelitev priznanj ne bo upoštevala vlog, ki bodo prispele po tem roku. Športna zveza Vrhnika Komisija za podelitev priznanj 5 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6 Domovinski ponos Odkrili nov spomenik in prenovljen park Z leve: polkovnik Kalič, kiparka Vidrgarjeva in župan Cukjati Vrhnika, 25. oktober – »Zavedanje o osamosvojitvenih procesih je zelo pomembno za naš nadaljnji obstoj in domovinski ponos,« je ob odprtju spomenika ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije dejal načelnik štaba Poveljstva sil Slovenske vojske polkovnik Franc Kalič. Po novem sredi parka stoji trikotna piramidalna zasnova akademske kiparke Alenke Vidrgar, hkrati pa je občina tudi temeljito prenovila sam park. Slovesno odkritje spomenika je potekalo v sklopu občinske prireditve ob dnevu suverenosti, 25. oktobru, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade. Kot je dejal slavnostni govornik polkovnik Kalič, je na ta dan pred 30 leti Slovenijo zapustil zadnji vojak agresorske vojske, tedanja Teritorialna obramba in Republika Slovenija pa sta končno zmagali v vojni. »Ta dan nikakor ne more biti in ne sme biti prezrt v naši zavesti.« Zavedanje o osamosvojitvenih procesih je po njegovem mnenju zelo pomembno za naš nadaljnji obstoj in domovinski ponos. »Današnji dan je eden tistih, ko lahko in moramo zmagoslavno proslavljati in nazdravljati domovini, zmagi, vsem domoljubom in vsem, ki v srcu dobro mislijo.« Župan: to je obeležje vseh K večjemu zavedanju o osamosvojitvenih procesih bo po novem pripomogel tudi spomenik sredi parka. Ideja o njem je zorela že dolgo. Prvo pobudo na to temo je v času županovanja dr. Marjana Riharja podal že Vid Drašček, veteran vojne za Slovenijo in pobudnik zlatega častnega znaka svobode RS. Idejo za omenjeni spomenik v čast Sloveniji je pozneje še večkrat vzniknila, a nekako ni dobila blagoslova z občinske strani – do letos. »Zaradi dogajanja pred 30 leti in pomembne vloge Občine Vrhnika v tem času smo se na pobudo Vida Draščka odločili in izvedli vabljeni natečaj za izbiro obeležja, ki bo spominjal na usodne dogodke za slovensko zgodovino pred 30. leti. V želji da bo to spomenik vseh, ki so sodelovali v vojni, smo v komisijo poleg pobudnika Draščka, mag. Tatjane Oblak Milčinski in urbanista Petra Lovšina povabili tudi vse predstavnike veteranskih organizacij vojne za Slovenijo, ki so se vabilu tudi odzvali. To so bili: Zdravko Godnjavec iz policijskega veteranskega združenja Sever, dr. Marjan Rihar iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter Andrej Podbregar iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Srčno upam, da bo takšna skupna iz- bira botrovala, da bo to obeležje od vseh nas in nam bo služilo kot spomin in opomin, da smo se Slovenci sposobni združiti in Narezana stran z zvokom, ki ga ustvarja, spominja na ropot ob vožnji po tankovskih sledeh. Z udarcem na zvon so se župan Cukjati, polkovnik Kalič in kiparka Vidrgarjeva poklonili ljudem, ki so s svojim dejanjem prispevali k samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Kulturni program prireditve sta soustvarjala skupina Slovennizacij pokazali, da je samostojski tolkalni projekt ter trobilni nost od vseh nas, da je vsak prikvintet Orkestra Slovenske vojspeval svoj delček, na katerega ske. Poseben pečat dogodku so smo lahko vsi ponosni.« dali še praporščaki, prelet vojaškega helikopterja s slovensko Oblika spomenika kot zastavo in dvig zastave. Prireditankovska ovira Spomenik v parku je delo tev je vodila Jerneja Zhembroakademske kiparke Alenke vskyy. Vidrgar, zasnovan v tandemu z arhitektko Nino Kobal. Spo- Prenovljen park menik ima trikotno piramidalNe smemo spregledati, da je no obliko, ki poudarja rast in bil ob tej priložnosti prenovljen stabilnost. Oblika je izbrana po tudi park. Gre za del obsežnejtankovski oviri in tako simboli- šega projekta, s katerim se je zira tudi upor proti tankom in občinska oblast lotila prenove agresorju. Krožno oblikovana parkov v mestu. Gradbeni stroji podlaga skulpture simbolizira enotno skupnost, tudi zlati podjetja MKeršmanc so zabrčastni znak svobode, ki ga je neli 13. septembra. Odstranili prejela Vrhnika. Vrhnja konica so cvetlično gredico, ki je zasepiramide je prirezana in do- dala osrednje mesto v parku, ter pušča navideezi zaključek, ki uredili sprehajalne poti. Zaenga mora narod še dograjevati. krat je samo na prečni poti tako Spomeniku dajejo poseben pe- imenovani »beli asfalt«, preočat trije kamniti zvonovi, kar je stale so makadamske. Videz ena od posebnosti Alenkinih nove podobe je potekal skladno del, saj kamen dojema tudi kot s strokovnjaki iz Arboretuma zvočni element. Naj spomniVolčji Potok. Na podlagi njihomo na njeno delo, spomenik na vih usmeritev so delavci VrtnarSveti Trojici žrtvam prve svetovne vojne, ki ima ravno tako stva Hlebec posadili zelenje in kamnit zvon. Tako ima spome- novo drevo. Za popolno ozelepoenotiti ob pomembnih do- nik pred ZIC-em tri zvonove, nitev parka bo verjetno treba godkih,« je dejal župan Daniel za vsako desetletje svojega, s čakati do pomladi, ko bodo ugoCukjati in dodal: »S to gesto so sebi lastnim zvenom, tonaliteto dne temperature za rast trave. predstavniki veteranskih orga- in dvema zvočnima oblikama. Gašper Tominc, foto: GT 6 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 7 Domovinski dan »Spomnimo se kakšna je bila cena svobode in miru« 27. oktober - Dan suverenosti smo na Vrhniki obeležili z odkritjem novega spomenika v središču mesta, dva dni kasneje pa je v Cankarjevem domu potekal še tako imenovani »Domovinski dan: praznujmo skupaj«. Na odru Cankarjevega doma so se za okroglo mizo zvrstili sogovorniki Lojze Peterle, Anton Krkovič, Andrej Podbregar in Vojko Obrulj, slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, za glasbeni program pa so poskrbeli člani ansambla De niro as orchestra. Za uvod v program je poskrbel Lojze Peterle na orglicah s pesmijo Lili Marleen, pesem vojakov vsega sveta, ki jo ima v svojem repertoarju večina vojaških orkestrov. Za njim je za govornico stopil Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, in ob dr. Borisu Pleskoviču častni pokrovitelj prireditve. Kovšca je dejal, da so tovrstne priredtive pomembne za ohranjanje kolektivnega spomina. Po njegovem je bilo za osamosvojitev potrebnih nekaj ključnih dejavnikov. »Zgodba slovenskega naroda je zgodba tisočih let, da so se zvezde na nebu postavili v pravi položaj, da so se svetovni dogodki odvrteli nam v prid da smo imeli več prijteljev kot sovražnikov, in predvsem da smo Slovenci kot narod dozoreli in verjeli, da si narod mora pisati sodbo sam. In da si jo je sposoben spisati.« Spomnil je, kako je kot poveljnik TO enote na Brezovici ob prodoru tankov agresorske JLA prepoznal tank njegovega sošolca s katerim sta si štiri leta delila sobo na vojaški akademiji. »Ni bilo lahko prelomiti v samemu sebi. Je pa pomagala zavest, da se jaz ne borim v njegovi očetnjavi proti njihovi samostojnosti, ampak da se bojujem na tleh moje očetnjave za našo samostojnosti. Ta zavest o pravičnosti tega boja še danes živi v meni in še danes sem prepričan, da smo začeli in tudi zaključili prav.« V zaključku je posvaril pred razdeljenostjo Slovencev in naraščanjem nestrpnosti ter sovraštva. »Ko sem se leta 1988 vrnil iz vojske, sem ljudem okoli sebe govoril, da je v vojski čutiti naraščajoče sovraštvo in da lahko pripelje do spopada. Imeli so me za čudaka. Leta 2021 me zopet tarejo skrbi, da dogodki peljejo k slabemu. Zato je ob takih dogodkih, kot Z leve: Andrej Podbregar, Lojze Peterle, Vojko Obrul in Anton Krkovič. Slavnostni govornik Alojz Kovšca je današnji, pomembno, da se spomnimo kakšna je cena svobode in miru.« V nadaljevanju so oder zasedli gostje: Lojze Peterle v vlogi osamosvojitvene in vojne vlade, brigadni general in prvi poveljnik Slovenske vojske Anton Krkovič, polklovnik Slovenske vojske in glavni inšpektor za obrambo Vojko Obrul ter domačin Andrej Podbrega kot predsednik združenja za vrednoste slovenske osamosvojitve obljubljanske regije. V pogovoru, ki sta ga vodila Tanja Rotovnik in podpolkovnik slovenske vojske Zvezdan Markovič, so predstavili svojo vlogo v osamosvojitveni vojni ter se dotaknili nekaterih aktualnih tem Večer je sklenil Tone Krkovič s svojim bendom De Niro AS Orchestra. tega obdobja. Večer je sklenil Tone Krkovič s svojim bendom De Niro AS Orchestra. Dogodek v Cankarjevem domu so organizirali Društvo MORiS vojitve, Društvom vojnih veteKočevska Reka v sodelovanju z ranov Pekre – IG 1991 in SKUD Občino Vrhnika, Združenjem – Mati domovina. za vrednote slovenske osamosGašper Tominc Drča oživela Spominska slovesnost ob dnevu mrtvih na Drči, posvečena padlim slovenskim partizanskim borcem in drugim žrtvam naci-fašističnega okupatorja, je postala tradicionalna za občane Vrhnike. Tudi letos je potekala v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica in Policijskih veteranov Sever – odbor Vrhnika-– Logatec in pod pokroviteljstvom Občine Vrhnika. Na dan spomina na mrtve se je na Drči zbralo kar lepo število občanov, kar pomeni, da se vračajo na Drčo. Za prelep kulturni program sta že tradicionalno poskrbela Pihalni orkester Vrhnika in MePZ Mavrica. Učenke OŠ Antona Martina Slomška Pia, Bina in Alenka pa so vse prisotne popeljale skozi čas in prostor uporništva med vojno. Spominski venec so Člani delegacije so položili venec. k spomeniku padlim borcem položili župan Vrhnike Daniel Cukjati, predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika Jani Kikelj in podpredsednik veteranskega policijskega društva Sever Zdravko Godnjavec. Slavnostni nagovor je imela članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije Tilka Bogovič. Med drugim je še posebno poudarila: »Zbrali smo se, da počastimo spomin na vse žrtve za svobodo v 2. svetovni vojni. Smo namreč pred spomenikom – grobnico, kjer je pokopanih 63 borcev narodnoosvobodilne borbe. Večina borcev je iz 29. Hercegovske brigade, ki je osvobodila Vrhniko. Na spomeniku so vklesana tudi imena padlih domačinov, ki pa niso tukaj pokopani. Vklesana so tudi imena treh po vojni umrlih Vrhničanov, udeležencev v NOB. To so zgodovinska dejstva, ki jih ne moremo in ne smemo spreminjati. Ne moremo spreminjati tudi drugih dogodkov, ki so se dogajali od napada okupatorjev v aprilu 1941. Takratni odzivi slovenskega naroda na zasedbo ozemlja, izseljevanja v taborišča, zapiranje ljudi, požiganje vasi, mest in pobijanje talcev, in vse to s pomočjo domačih izdajalcev. Ob vsem tem je bil upor naroda spontan in nujen. Zato Slavnostna govornica članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije Tilka Bogovič smo letos v aprilu praznovali 80. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in junija 30-letnico naše sedanje države. Spoštovani, vsakodnevno, posebno pa v dnevih pred komemoracijami, vse bolj poslušamo opazke nam nenaklonjenih strank in posameznikov Sloveniji, naj se preneha s pro- slavami, prapori s petokrako rdečo zvezdo, spominskimi slovesnostmi, povezanimi z dogodki iz druge svetovne vojne. V Zvezi borcev za vrednote NOB znamo ceniti vsa življenja, ki so jih v letih od 1941 do 1945 izgubili borci in civilni prebivalci; da so vredna vse pozornosti in naše zahvale, saj smo sedaj na svojem ozemlju, s svojim slovenskim jezikom in vso svobodo. Vrednot, za katere so se borili in jih izbojevali borci, ne smemo zatajiti. Zato, spoštovani tovariši in tovarišice, spoštujmo preteklost – našo zgodovino, spominjajmo se je in bodimo ponosni nanjo in na vse, ki so jo oblikovali. Brez njihovega boja danes ne bi živeli v svobodi in – verjemite mi – tudi ne v samostojni Sloveniji. Naj zaključim z verzi prijatelja - pesnika Boštjana Kulovca: Vedno izbiral boš sam. Če prav si se odločil ali pač ne, pove ti ŽIVLJENJE, saj TO, le Življenje VE.« Prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik s svojo mirno in zbrano besedo. Zaključek je iz inštrumentov Pihalnega orkestra zadonela Hej brigade! Simon Seljak 7 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 8 V Siliku postavili lastno sončno elektrarno Obvestilo Ne zamudite brezplačne podjetniške akademije – zaledje podjetnikom Novembra se je uspešno končal sklop podjetniških zajtrkov Zaledje podjetnikom, ki je postregel s šestimi virtualnimi srečanji in gostil številne podjetnike ter ponudil vpoglede v področje marketinga, prodaje, novih poslovnih modelov, energetske učinkovitosti, podpornega okolja za podjetnike in izkušnje gostov. Dogodke so z uvodnimi nagovori odprli župani občin, ki so predstavili tudi aktualne podjetniške vzpodbude. Partnerji v okviru operacije za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Barje z zaledjem pa ne počivajo in vas 2. decembra 2021 ob 9.00 vabijo v Podjetniško akademijo. Delavnice na temo razvoja podjetja, prodaje, marketinga, e-trgovine, kadrovske strategije, agilnega delovanja in vse do črpanja sredstev EU bodo enkrat na teden ob četrtkih od 9.00 do 11.00. Tri bodo v decembru, od 2. 12. do 16. 12. 2021, preostalih pet pa od 6. 1. do 31. 1. 2022 ob isti uri. Delavnice bodo potekale na platformi ZOOM, vodili pa jih bodo priznani podjetniški mentorji: Jure Tomc MBA, mag. Anita Hrast, Tamara Valenčič, Jerneja Milost, Črt Podlogar, mag. Sonja Peklenik, Urška Jež in Nina Vrabelj. Poleg tega se boste lahko podjetniki občin Brezovica, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika po končani akademiji vključili v PODJETNIŠKI INKUBATOR - MENTORIRANJE, kjer boste vaše konkretne poslovne izzive reševali z mentorjem in tako nadgradili svoje poslovanje. Več o projektu in prijava na brezplačne delavnice: https://www.cene-stupar.si/sl/projekti/zaledje-podjetnikom ali na sanda.jerman@cene-stupar.si. Črni orel ima novo streho V podjetju Siliko so v letu 2021 skupaj s partnerjem Gen-i Sonce uspešno končali projekt postavitve lastne sončne elektrarne na sedežu podjetja na Vrhniki. leto naj bi tako proizvedli 569.800 kWh električne energije, kar znaša približno 12 % porabe električne energije na sedežu podjetja na Vrhniki in tako znižali ogljični odtis za 268.464 kg CO2. Lastna sončna elektrarna jim omogoča boljšo energetsko somooskrbo, hkrati pa prispevajo k varovanju okolja, saj je sončna elektrarna oblika Na strehi podjetja je tako od julija 1320 pane- energije, ki je najprijaznejša do okolja. (gt, foto: lov sončnih celic s skupno močjo 521,80 kW. Na Siliko) Nova preplastitev v športnem parku Delavci podjetja Lesnamont iz Verda so se v začetku oktobra lotili prenove strehe stavbe Črnega orla, ki je v občinski lasti. Streho je zelo načel zob časa, z nje je ponekod odpadel tudi kakšen kos strešnika. Ker je sreha postajala nevarna za sprehajalce, se je občina odločila za njeno prenovo. Izbrano podjetje Lesnamont je z deli končalo 18. novembra. »Bil je zahteven poseg, ker se stavba nahaja blizu najbolj prometne ceste v mestu. Zagato smo rešili s visečim odrom, ki je zelo dobro opravil svoje delo tako za nas kot za ljudi pod njim,« nam je povedal Zoran Bulajić iz firme Lesnamont. Na tak način izredno prometne ceste ni bilo treba zapirati ali kako drugače ovirati promet. Na slabih tisoč kvadratnih metrov veliko streho so položili okoli 53 tisoč strešnikov in slabih pet kilometrov letev. Obnova je trajala dober mesec oziroma dobrih 20 delovnih dni. (GT) Preplastitev košarkarskega igrišča z novo protizdrsno podlago Vrhnika, 18. november – Delavci zunanjega izvajalca so končali z obnovo košarkarske ploščadi v športnem parku. Zoran Bulajić tizdrsna podlaga dotrajana, ponekod so bile tudi že luknje, ki jih je bilo nemogoče krpati v nedogled. Zato so se odločili za celovito obnovo. V nadaljevanju bodo zamenjali še košarkarske koše in table, okoli drogov košev pa nemstili zaščitno Kot je dejal Gašper Stržinar, oblogo. ki na Zavodu Ivana CankarDrugi projekt, ki se je prav ja Vrhnika skrbi za področje tako končal sredi novembra, športa, je bila dosedanja pro- pa je prenova sprehajalne poti skozi park. Le-ta predstavlja vzdolžno in najkrajšo razdaljo med staro in novo šolo. Del, od košarkarskega igrišča do Cankarjeve šole, je bila makadamska, ob deževju polna luž. Asfaltna prevleka, robniki in dodatne klopice so dobro jamstvo, da bo pot še bolj obljudena kot doslej. (gt) 8 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Podelitev znaka kakovosti Odlično prihaja z Vrhnike! Vrhnika, 22. oktober – Dobitniki letošnjega znaka kakovosti Odlično je, vrhniško je! so pražarna vrhunskih kav Escobar, Žganjekuha Kržič in Gostilna Bajc. V. d. direktorice Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak in župan Daniel Cukjati sta jim priznanja izročila na sklepni prireditvi izbora dobitnikov znaka pred Cankarjevim domom, kjer so obiskovalci lahko tudi sami okusili izbrane dobrote omenjenih proizvajalcev. Pojdimo po vrsti. Pražarna Escobar je prejela znak kakovosti za kavo Skodelica kave, ki vsebuje sedem različnih sort kave Srednje Amerike, Afrike in Indije. Kava ima priokus medu, ki je nežno pikanten, dodatek mleka pa prebudi aromo ingverja. Žganjekuha Kržič je prejela znamke za hišni brinjevec, pelinkovec, »medeno vilo« in smrekove vršičke. Kržičevi so Prejemniki znaka kakovosti »Odlično je, Vrhniško je!« v projektu sodelovali že lani, ko so prejeli znamko kakovosti za brodko, borovničke, viljamovko in medeni liker. Gostilna Bajc se je tokrat potegovala prvič, njeni kulinarični mojstri pa so znak kakovosti »izborili« za metin sirup, Cankarjev burger in vrhniške štruklje s suhimi slivami. Vsi so prejeli certifikat Cankarjev burger iz trgane teletine in krompirčka z majaronom (menda in pravico do uporabe znaka si Cankar ni dostikrat privoščil, ko pa si je lahko, je bil zanj to slasten obed Odlično je, vrhniško je!, ki zatelečje pečenke in majaronovega krompirja). gotavljata odličnost izdelkov. Izbor je potekal s pomočjo posebne strokovne komisije, pri prepoznavanju kakovosti je sodelovala tudi Biotehniška fakulteta. »Upamo še na več« Prvi izbor prejemnikov znakov kakovosti je potekal lani, prejeli sta ga pražarna Escobar in Žganjekuha Kržič. Na letošnji razpis so se prijavili trije kandidati, a organizator bi si jih želel še več. Marija Zakrajšek Martinjak, v. d. direktorja ZIC, je dejala, da se je nekaj jedi, kot so prešce, vrhniška kava in slivovi štruklji, že dobro prijeloo med lokalnim prebivalstvom. »Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so na tem področju orali ledino in vztrajali. Še bolj pa sem Žganjekuha Kržič se lahko pohvali z znamkami kakovosti za vesela, da se projektu pridružuhišni brinjevec, pelinkovec, »medeno vilo« in smrekove vršičke. jejo novi in da se bodo tudi v bodoče.« Na to upa tudi župan Daniel Cukjati, ki je menil, da dobra gastronomija in kakovostni prehranski izdelki ustvarjajo avtentično ponudbo hrane vrhniškega okolja, kamor se bodo obiskovalci vedno znova radi vračali. Razpis za leto 2022 je že zaključen Razpis za pridobitev znaka kakovosti v letu 2022 je bil odprt do 22. novembra, nanj pa so se lahko prijavile pravne ali fizične osebe, ki ponujajo prehranske izdelke in storitve. V času nastanka članka še ni bilo znano, koliko se jih je prijavilo, se bo pa strokovna komisija z njimi prvič srečala v začetku decembra. Gašper Tominc, foto: GT Pražarna Escobar je prejela znak kakovosti za kavo Skodelica kave, ki vsebuje sedem različnih sort kave Srednje Amerike, Afrike in Indije. Kulturni program prireditve so oblikovali: Big Band Vrhnika, MePZ Mavrica in Geobanda. 9 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 10 10 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 11 TD Blagajana prodala del Močilnika Občini Vrhnika Močilnik potrebuje program in vizijo za Vrhničane Prisotni na najpomembnejši seji rednega Občnega zbora TD Blagajana Največ vprašanj sta prejela in nanje odgovarjala župan Daniel Cukjati in predsednica društva Mirjam Suhadolnik. Turistično društvo Blagajana Vrhnika je imelo v torek, 19. oktobra, v Galeriji Cankarjevega doma redni letni občni zbor, kjer je bila osrednja tema usoda Močilnika. Upravni odbor društva se je namreč na seji 9. septembra 2021 uskladil in nato na razširjeni seji 13. septembra v prisotnosti župana Občine Vrhnika Daniela Cukjatija in podžupanje Bernarde Kropf sprejel sklep, da na občnem zboru poda pre- dlog v obravnavo in odločanje za prodajo stavbnega dela Močilnika in funkcionalnih zemljišč Občini Vrhnika. Navedene parcele naj bi se prodale za ceno 150.000 EUR. Prvi del zbora je bil namenjen sprejemanju poročil o delu Predsednica Suhadolnikova je nanizala nekaj poudarkov: I. Zgodovinska dejstva – Z Močilnikom je upravljalo in ga urejalo Turistično društvo vse od ustanovitve leta 1888. – Društvo je investiralo, kupovalo, zamenjevalo zemljišča, postavilo objekte, dajalo v najem ... – Močilnik je naravni park državnega pomena, Cankarju je bil vir navdiha za mnoga njegova dela. – Močilnik je bil glavno sprehajališče za Vrhničane in učna pot za šolske in druge skupine iz vse Slovenije, v Močilnik so prihajali številni tuji turisti. – Prepoznaven je bil po dobri gostinski ponudbi in plesišču za vse generacije. – Izrazitejše težave so se začele s spremembo lastništva v stavbnem delu in z novim lastnikom zemljišč, ki mejijo na zemljišča v lasti društva. – Po letu 2014 se je društvo moralo ukvarjati le še s sodnimi postopki tako za stavbni del kot tudi za park. – Leta 2016 se je zgodil še poskus razlastitve TDB s strani Sklada kmetijskih zemljišč RS za dve parceli, in sicer osrednji parceli, vključno s kapelico sv. Antona do sredine izvira s skalo s Cankarjevim obeležjem in Jazonovo pestjo. Zavrnili smo podpis poslane pogodbe o prenosu zemljišč, ki smo jo prejeli en teden pred sodno obravnavo zaradi mejnega spora s lastnikom sosednjih parcel. Sodni spor s Skladom kmetijskih zemljišč RS se je končal decembra 2020 z umikom tožbe z obrazložitvijo, da je tožeča stranka, SKZ RS »po naknadni društva v letu 2020 in o sprejemanju programov za leto 2021. Vsa poročila in programi so bili soglasno sprejeti, nato pa se je začela razprava ter odločanje o Močilniku. Celotno problematiko o vsej zgodovini in sedanjosti je zbranim predstavila predsednica društva Mirjam Suhadolnik in ga predstavljamo v ločenem delu tega prispevka. Za predsednico društva je zbrane nagovoril tudi župan Daniel Cukjati, ki je poudaril: »Močilnik je občini še kako potreben ter je zadnji čas, da se konča »neugledna dejavnost«, ki se je tam odvijala zadnja leta. TD proučitvi zadeve ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za prenos lastninske pravice na Republiko Slovenijo na podlagi zakona.« Mejni spor z lastnikom sosednjih parcel se je končal s sodno poravnavo. – Iz nemoči premakniti situacijo v Močilniku na bolje in iz protesta se je znotraj TDB oblikovala skupina bralcev Cankarjevih besedil, ki smo z branjem začeli septembra 2016 in beremo že pet let. Zdaj beremo zaradi imenitnosti in aktualnosti Cankarjevih del in ker Močilnik še vedno ni urejen. II. Korak naprej – Občina je kupila del stavbe, ki je bil v zasebni lasti in izrazila namen odkupiti stavbo in zemljišča v lasti TD Blagajana ter zemljišča v zasebni lasti. Na občnem zboru TDB leta 2012 je že bil sprejet sklep: »Občni zbor TD Blagajana pooblašča Upravni odbor društva, da vodi nadaljnje pogovore o morebitni prodaji stavbe in stavbnega zemljišča v Močilniku ter funkcionalnih zemljišč k stavbnemu delu: parkirišče, stopnišče, terasa. Ne prodaja pa se park v Močilniku.« Interes je izkazalo več ponudnikov, a smo vedno znova ugotovili, da je bilo v ozadju prikrito izigravanje društva v korist zasebne lastnine in neprimernim programom, s tem pa dobra šola z naukom, kako zelo previdno je treba ravnati z lastnino, ki je vedno služila javnemu dobremu. Interes za nakup vseh zemljišč in stavbe je lani izrazila Občina Vrhnika. III. Kaj se je dogajalo in kako smo razmišljali? – V društvu smo bili veseli, da je občina začela Blagajana ne more sama rešiti Močilnika, zato je občina aktivno pristopila zraven. Prepričan sem, da ni župana, ki bi se upal zanemariti Močilnik, ki je lahko del vrhniškega turizma. Rešili smo že nekaj uspešnih zgodb na Vrhniki, med drugim Retovje, Rimski zid, Rupnikovo linijo. Občina se aktivno tudi pogovarja z g. Bricljem, ki je že ugotovil, da vseh svojih želja ne bo mogel uresničiti. Z njim se občina pogovarja za odkup parcele, prav tako pa so pogovori tudi s Skladom kmetijskih zemljišč.« – – – – – – – – – Sledila je razprava skoraj vseh navzočih, ki jim je mar za Močilnik. Vsi razpravljavci so bili kar kritični do sedanjih dokaj neuspešnih dogajanj in pogajanj ter se večino osredotočili na naslednje pripombe: – pred vsako investicijo sta potrebna program in načrt dejavnosti, – predlagana odkupna cena 150.000 EUR je glede na dosedanje odkupe premajhna, – potrebna je sprememba komunikacije, odprt pogovor, javen, demokratičen ter v to z reševanjem Močilnika. Močilnik ne more biti zasebna lastnina, Močilnik = Vrhnika. Društvo se zaveda, da turistično-gostinske ponudbe v Močilniku ne more peljati. Menimo pa, da je treba najprej urediti dostopnost, sprehajalne poti, povezave z Retovjem. S tem povezano, smo hoteli , da se občina najprej dogovori z lastnikom sosednjih parcel, A. Bricljem. Po naših izkušnjah je to največja težava, saj smo bili deležni prepovedi prehoda prek njegovih parcel za potrebe čiščenja parka po žledu, mejnega spora, ki se je po dveh letih končal s poravnavo. Pripraviti treba je program in najti investitorja. Z občino smo si bili enotni, da je treba v razpravo vključiti vse Vrhničane. Turistično društvo Blagajana = Vrhnika. Občini smo predlagali, da sprejme odlok o dejavnosti, ki bi se lahko opravljala v Močilniku. V strategijo turizma na Vrhniki je treba zapisati program in vizijo Močilnika. Spoštovani člani Turističnega društva Blagajana, spoštovani Vrhničani! – – – – – pritegniti v sodelovanje vse zainteresirane skupine, ljudi, društva in organizacije, za razvoj Močilnika je potrebna njegova strategija, ki bo lahko postal biser Vrhnike, vsi Vrhničani želimo dobro za Močilnik, soustvarjati je treba program brez prepirov in ne se podrediti finančni privatizaciji, reševati ni mogoče samo objekta, ampak tudi parkirišče in druge površine, ki so povezane z Močilnikom, vsi člani TD so pred odgo- >> Številni pomisleki in dvomi še niso povsem izzveneli, a storjen je korak naprej. Želimo verjeti, da bo Močilnik dobil program primeren za vse obiskovalce, da bo park v celoti dostopen vsem, da bo javnost obveščena o namerah in da privatizacija ne bo stegovala svojih prstov po vrhniški zakladnici. 133 let je nekdaj Olepševalno društvo nerazdružljivo povezano z Močilnikom. Zdaj Turistično društvo Blagajana ohranja del parka v svoji lasti prav zato, ker je in bo delovalo in ohranjalo javno dobro, ker s svojim prostovoljskim delovanjem ostaja varuh naravne dediščine in ker želi soustvarjati program tudi v prihodnosti. Pridobljeno kupnino za stavbni del Močilnika pa bo v celoti, kar velevajo tudi pravila društva, vrnila nazaj v turistično infrastrukturo na Vrhniki. Bralci Cankarjevih besedil v Močilniku beremo že pet let. Prepoznavni smo že po celi Sloveniji. Branje je naš prispevek in popotnica k svetli prihodnosti tega naravnega bisera. Srečno Močillnik! Predsednica TD Blagajana, Mirjam Suhadolnik »Izpod silnih, sivih skal, temno molčečih, se je izvila zamolklo-zelena voda Močilnikova ter se ustavila in razprostrla v kotanji, da si oddahne pod senco vrb, oddahne od dolge poti po čudapolnih kraljestvih podzemskih. Mirna gladina je podobna velikemu, nastežaj odprtemu očesu, ki še ne bdi, strmi iz večerne zarje komaj odbeglih Najvišji organ društva je sprejel sklep o proda- sanj. Ko si do kraja odpočije in odsanja voda Moji stavbe in funkcionalnih zemljišč v Močilniku čilnikova, stopi v ozko strugo ter se napoti polaObčini Vrhnika. Dolga in težka je bila pot do goma proti ravnemu polju in svetlemu soncu.« te odločitve Ivan Cankar, Brlinčkov Miha 11 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika >> vorno nalogo, ker se prodaja samo enkrat. Potrebno bo zagotovljeno varovalo, da bo javno dobro ostalo. Soglasno pa so sprejeli še: »Občni zbor daje pobudo občini, da naj do ureditve Močilnika objekt zavaruje tako, da se ne bo povzročala škoda in da postavi začasne sanitarije.« Tako se je končal redni občni zbor TD Blagajana, ki je trajal več kot tri ure. Vsi upamo, da se bodo uresničile vse napovedane obljube, programi in načrti, kajti Močilnik je »vrhniški biser«, ki je potreben občanom, kot se je to dogajalo 133 let, ko je nastalo takratno Olepševalno društvo. Simon Seljak CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na koncu zanimive razprave je bil sprejet naslednji sklep: 1) Občina Vrhnika bo na parceli 184/2 – parkirišče – ustanovila javno dobro, 2) Občina Vrhnika bo na parceli 184/3 ustanovila javno dobro – cesta, 3) Občina Vrhnika bo v objektu, tudi v morebitnem novozgrajenem, zagotavljala program v skladu s Strategijo razvoja turizma v Občini Vrhnika, 4) Občina Vrhnika in Turistično društvo Blagajana predhodno navedene pogoje prodaje vključita v pogodbo o prodaji. »Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, ki ga zastopa predsednica Mirjam Suhadolnik, proda Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, ki jo zastopa župan Daniel Cukjati, naslednje parcele, vse k. o. Verd: 1) 184/4, vključno s stavbo št. 1365 (kataster stavb) 2) 184/7 – terasa in stopnišče pred stavbo 3) 184/2 – parkirišče Turistično društvo Blagajana 4) 184/3 – cesta ob parkirišču, proda navedene parcele za ceno 150.000,00. €« pod naslednjimi pogoji: 12 • Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. DECEMBER 2021 Gradišče, kamniti artefakt, gladilec in bronasto ogledalo Učna pomoč v Skupni točki Vsak ponedeljek, torek in četrtek od 13.00 do 16.00 nudimo učno pomoč za osnovnošolce! Skupaj bomo reševali domače naloge, se učili in se vmes še malo nasmejali. Za sodelovanje pri učni pomoči se, prosim, predhodno prijavite prek spletnega obrazca in navedite, da vaš otrok prihaja iz okolice Vrhnike: https://forms.gle/EQX8McZTvXtxAJHz5 PONEDELJEK: – 9.00–11.00: kvačkarija – 13.00–16.00: učna pomoč – 16.00–17.00: bralnoustvarjalne urice TOREK: – 13.00–16.00: UČNA POMOČ – 14. 12. 2021 OB 18.00: Bralni klub Argo – pogovori o knjigi SREDA: – 10.00–11.00: pogovorna skupina za mlade mamice – 17.00–18.00: nadaljevalna skupina španščine ČETRTEK: – 13.00–16.00: učna pomoč Sončno svetišče, nedaleč stran od gradišča. PETEK: Ob petkih bo druženje potekalo predvidoma vsak drugi teden, in sicer od 15. do 17. ure. Aktivnosti bodo različne: od ustvarjalnih delavnic in izvajanja eksperimentov do igranja družabnih iger. Za več informacij o izvajanju občasnega druženja ob petkih spremljajte našo stran Facebook VGC Skupna točka. Za dodatno podporo, pogovor in informacije smo dosegljivi na telefonu in na e- naslovu: vgcvrhnika@ gmail.com; TEL: 064 259 033. Vabilo Bralni klub Gladilec za kože, ki sem ga našel pod vrhom Planine. Boginja Zemla na bronastem ogledalu V bližini rimskega tabora je nad strmo pečino v Meletovi dolini manjše gradišče iz bakrene dobe, nekoliko niže pa še sončno svetišče za potrebe le-tega. Ugotavljam, da je bil verjetno pod pečino v Meletovi dolini nekoč izvir vode, najverjetneje pa kar manjše jezero, ker je še dandanes vidno posušeno korito, iz katerega je pritekala voda. Znano je, da so stari prebivalci uporabljali naravne danosti pri postavitvi svetišč pri izvirih, tolmunih, na sotočju rečic, pod slapovi in jezerih za čaščenje vodnega božanstva in kulta plodnosti ter setve v čast boginje Zemle (zemlje). Nedaleč od posušenega korita sem našel star simbol – atribut ženskega božanstva, ki ima obliko »kamnite kocke« in nakazuje prisotnost obre- Kamnita kocka – atribut vodnega božanstva – najdena nedaleč od posušenega korita. dnega prostora. Kamniti artefakt je starejšega naravnega izvora in so ga uporabljali za obredne namene v obdobju mlajše kamene dobe. V bližini sta znani obredni svetišči vodnega božanstva Equrne pri izviru Ljubljanice, na Mirkah in v Močilniku. Božanstvo Equrne se je ohranilo še v Nad pečino je gradišče, pod pečino pa presahla korita. obdobju Rimljanov. Glede boginje Zemle moram obrazložiti, da so jo častili Veneti, Frigijci in Tračani že pred 3000 leti. Nesporno je ime Zemla starejše od grških imen za bogove. Dokaz se je ohranil na bronastem ogledalu, na katerem je vgraviranih več božanstev. Osrednji lik je boginja Zemla, poleg nje je v njenem objemu sin Fuflunš, ki je bog vina in veselja. Tu sta še bog sonca Apulu in bog pastirjev in petja. Bronasto ogledalo so našli v severni Italiji, ki je bila v tistem času poseljena z Veneti. Ogledalo hranijo v Kraljevem muzeju v Berlinu in izvira iz VI. stoletja pred n. št. Napisi na njem so v venetskem jeziku in jih beremo z desne proti levi. Tik pod vrhom Planine (Vrhnika) sem našel gladilec za kože, ki je iz apnenca. Kaže, da je bila tod v bližini neka manjša postojanka, ki so jo občasno uporabljali prastari lovci. Dimitrije Kebe Argo Vrhnika V novembru prebiramo knjigo Jakob J. Kenda: APALAŠKA POT – 3500 kilometrov hribov in Amerike. Roman Apalaška pot je iskriv in iskren zapis o avtorjevem doživljanju dolge pešpoti. Prek razgibanega dogajanja med pohodom prikazuje tudi posebnosti divjinske poti, ameriške narave in pohodništva. Prek popotnih tovarišev, mest ob poti in ljudi, ki jih srečuje v njih, pa razkriva sodobno ameriško stvarnost. Jakob J. Kenda je za Apalaško pot prejel vseslovensko književno nagrado Krilata želva 2019 za najboljši slovenski potopis. O knjigi se bomo pogovarjali na srečanju v TOREK, 14. 12. 2021, ob 18.00. Srečanje bo potekalo v prostorih Večgeneracijskega centra Skupna točka, Cankarjev trg 4, Vrhnika, v skladu s tedaj veljavnimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter prek spletne platforme ZOOM. Prijave sprejemamo na elektronski naslov bralniklub.argo@gmail.com Vljudno vabljeni! 12 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 13 Bi radi kartali in se ob tem še kaj naučili? Spoznajte didaktično igro RINGRING12 Karte so pritegnile tudi župana Daniela Cukjatija – na fotografiji skupaj z glavnim avtorjem igre Vladanom Necevem. Didaktično igro RINGRING12 lahko kupite v TIC Vrhnika ali v spletni trgovini www.ringring12.com Dandanes je družba bolj kot kdajkoli prej čevati v družbo s svojimi idejapripravljena sprejeti »drugačne«, vprašanje pa je, mi. Gre za osebe, ki si tega žeali jih tudi razume na pravi način. lijo in zmorejo. Vladan Necev (glavni avtor igre in pobudnik projekta) s svojo kreativnoZato smo v projektu RIN- potrebami. Nekateri posame- stjo, iskrenostjo in pogumom GRING12 razvili didaktično zniki se kljub izzivom, ki jih dokazuje, da lahko družbi priigro, ki na igriv način ponuja prinašajo nerazumljenost in speva izvirne rešitve. Igra RINvstop v svet oseb s posebnimi nesprejetost, poskušajo vklju- GRING12 je oblikovana kot didaktični pripomoček, namenjen ozaveščanju družbe. Igra – didaktičen pripomoček – vsebuje 55 igralnih kart. Na njih so opisani in profesionalno ilustrirani različni simptomi duševnih motenj in bolezni. Priložena je zgibanka z razlago simptomov in kratkimi sporočili, kako pristopiti do oseb, ki včasih svet doživljajo zunaj običajnih okvirjev razumevanja. Z igro sporočam celotni družbi, da nas raznolikosti med nami bogatijo, zato je prav, da bi se več in bolje spoznavali in povezovali. S podiranjem nevidnih zidov med nami omogočamo vsem osebam s posebnimi potrebami boljše vključevanje v družbo. Naša vizija: v letu prodati in s pomočjo donacij razdeliti 5.000 izvodov v Sloveniji ter pripraviti projekt za global- ni trg. Pomemben del projekta so predstavitve na šolah, na katerih Vladan širi sporočilo igre. Prva je bila v okviru Jesenskega vklopa na Vrhniki. Poiščite nas na spletni strani www. ringring12.com in z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Vladan Necev, vladan. necev@ringring12.com Mmm, slastno – jedi s koliščarskega menija pripravljene na sodoben način, sta gostinca predstavila 17. 11. 2021 v Gostilni in hotelu Bistra. Samo pripravo jedi bomo pozneje širši javnosti predstavili tudi v kratkem promocijskem filmu. Degustacije in predstavitve koliščarskih jedi ter življenja na koliščih so se udeležili novinarji Društva turističnih novinarjev Slovenije in župan Občine Ig Janez Cimperman, ki je zbranim predstavil tudi nastajajoči Interpretacijski center o biotski raznovrstnosti in dediščini kolišč Ljubljanskega barja ter povezovalno pot s koliščarsko vasjo na Igu. Jedi z obeh predstavljenih menijev bosta gostinca obiskoval- cem Ljubljanskega barja ponudila spomladi prihodnje leto. Gurmanska izkušnja bo še toliko bolj doživeta, če bodo gostje omenjeni gostilni obiskali peš ali s kolesom. Besedilo in fotografija: Barbara Vidmar, JZ Krajinski park Ljubljansko barje Jesenovanje Vrhniški taborniki smo se oktobra odpravili na jesenovanje v Otlico nad Ajdovščino. Bi vam morda za kosilo teknile dimljene gosje prsi z zeliščno skuto na solatni posteljici, jelenov file ob ječmenčkovi kaši z gobami, korenčkova juha s kumino in popečeno slanino, za desert pa polnozrnati praženec z lešniki in medom? prehranjevali. Arheološka najdišča v mokrih tleh so namreč izjemen arhiv informacij o rastlinah in živalih. V takšnih tleh so se ohranili sledovi večtisočletnega razvoja človekovega žiZraven bi prav gotovo prijal vljenja in s tem tudi pridelave in tudi kozarec dobrega vina ali priprave hrane. Ohranjen je nagrozdnega soka. Pisnih virov iz časa, v katerem bor pripomočkov za kuhanje, ne so živeli koliščarji na Ljubljan- pa tudi recepti koliščarskih jedi. skem barju, žal nimamo. Lah- Letos obeležujemo 10. obletniko pa na podlagi arheoloških co vpisa prazgodovinskih kolišč ostankov s kolišč ter podatkih o okoli Alp na UNESCOV Setakratnem rastlinstvu in žival- znam svetovne dediščine. Kostvu predvidevamo, s čim so se lišča, ki so vpisana na seznam, zajemajo izbor 111 od okoli 1000 znanih prazgodovinskih vasi na kolih v šestih državah okoli Alp (Švica, Avstrija, Francija, Nemčija, Italija in Slovenija). Na območju Ljubljanskega barja je doslej znanih 43 kolišč, na omenjeni seznam pa sta vpisani starejša južna in mlajša severna skupina kolišč pri Igu. Ob letošnji obletnici je bila izbrana tudi tema, s katero predstavljamo dediščino kolišč okoli Alp najširšemu krogu ljudi - kulinarika in les v obdobju kolišč. Zato smo v sodelovanju z gostincema Matejo Bajc iz Gostilne in hotela Bistra ter Juretom Frasom iz Gostilnice Jezero in arheologom dr. Antonom Veluščkom z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU zasnovali dva koliščarska menija. Nekatere jedi z obeh menijev (omenjene v uvodnem stavku), Tam smo se sprehajali po prečudoviti okolici, rezljali buče, ustvarjali in usvajali znane in še neznane taborniške veščine. Najmlajši Šotorčki so prejeli zelene rutke, prav vsi pa smo neskončno uživali. (TaMi) 13 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 14 Lado Hrovat, pisec spominov rock skupine »Če si hotel biti frajer, si moral poleg čevljev obvezno nositi tudi bele nogavice« Lado Hrovat se je ozrl nazaj v preteklost in napisal spomine na 70. leta, ko je bil član več vrhniških rock skupin. Ni samo odstrl tančice s svoje mladosti, ampak tudi iz tedanje glasbene scene na Vrhniki. Težko si predstavljamo, s kakšnimi težavami so se tedaj mladi spopadali, ko nam je danes vse na dosegu roke in največkrat tudi za relativno majhen denar. Potrebno je bilo veliko entuziazma, denarja, nemalokrat pa tudi iznajdljivosti, preden si lahko stopil na oder. Konec septembra je bila tvoja knjiga Rock v 70. na Vrhniki predstavljena v Cankarjevi knjižnici. Zakaj si se odločil za pisanje spominov? Za to obstaja več motivov; eden glavnih je zagotovo ta, da me je k temu že nekaj časa nagovarjal Niko Nikolčič in dejstvo, da se je zelo lepo ozreti nazaj na preteklost in iz nje izbrati vse lepe dogodke, vse občutke, ki so me zaznamovali. Ko sem začel pisati knjigo, nisem vedel, kako naj se tega lotim. Osnovno idejo za samo zgodbo sem sicer imel, me je pa bilo kljub temu zelo strah, ali bodo bralci zadovoljni s samo vsebino. Za nekaj takega je potrebno imeti veliko volje in poguma. Svojo življenjsko zgodbo sem želel deliti z ljudmi v prepričanju, da bo oseba, ki bo prebrala knjigo, nekaj odnesla od nje. Želel sem napisati svoje izkušnje, nekaj, kar še ni napisano oziroma ni veliko napisanega in razkriti življenje, ki sem ga izkusil kot glasbenik. Ker sem po srcu bil in ostal rocker in me je rock glasba z vso močjo prevzela, sem se odločil, da vse spomine na najlepša leta svoje mladosti delim še z drugimi. V mislih sem imel napisati knjigo, ki bo brana, v kateri se bo bralec našel, v njej užival in podoživljal obdobje, ki ga je morda tudi sam doživel. Mogoče bo odkril kaj novega. Knjiga, ki ni brana, ki samo nabira prah na policah, ne obstaja. Bralca poskušam vabiti, ne odvračati. Ta motiv – da ustvarim nekaj, kar bo ljudi spominjalo na obdobje začetka rocka na Vrhniki, na katerega morda včasih pozabijo –, me je nenehno gnalo naprej. Toda zdaj, po odzivu prvih bralcev sem ugotovil, da je bil strah odveč in da mi je uspelo. Ko sem napisal zadnjo stran knjige, sem se počutil malce prazen, a hkrati izpopolnjen, saj sem dal iz sebe nekaj, česar sem se morda bal izpostaviti. Vsi imamo toliko znanja in izkušenj, da nam knjiga olajša dušo, ko damo nekaj znanja iz sebe in ga podelimo z drugim. Nastala je knjiga, po kateri se nas bodo spominjale prihodnje generacije in na tak način ne bomo nikoli pozabljeni. Knjiga ostaja del vrhniške zgodovine, ko se je na Vrhniki rodil rock. Lado Horvat Če se ne motim, še nisi bil polnoleten, ko si prvič prijel za mikrofon. Zelo hitro sem se zaljubil v glasbo. Slutil sem, da bo glasba sestavni del mojega življenja. Že kot majhen otrok sem sanjal o mikrofonu. Ne vem, zakaj in kje sem to pobral, vendar sem že takrat imel pred očmi mikrofon. Kot mulec sem konec petdesetih ponoči poslušal Radio Luksemburg. To so bili časi, ko so se prvič pojavili Elvis Presley, The Shadows, pa Pat Boone in podobni sodobniki. Takrat se je tudi pri meni začelo zares. Najraje sem prepeval Cliffa Richarda in Pata Boona. Velikokrat smo se impexarski otroci zbrali v notranjosti Impexa, kjer sem na dolgem hodniku v zgornjem nadstropju svojim vrstnikom prepeval takrat popularne pesmi. Namesto mikrofona sem v rokah držal kos okrogle palice in jim prepeval. Znal sem veliko pesmi, vendar vseh besedil res ne moreš znati. Takrat sem se večinoma učili pesmi tako, da sem jih poslušali na radiu. Kasneje, ko sem prvič na nastopu prijel mikrofon in zapel pred polno dvorano, me je prevzel občutek, kako je glasba potovala skozi moje telo. Vaša prva skupina je bila The Mane, to je po naše griva. Lahko poveš kaj o njih? Skupina je nastala jeseni leta 1966. Takratni prijatelji Stane Fefer (bobni), Edo Pišler (solo kitara), Jani Poropat - Penzel (bas kitara), Janez Koderman (ritem kitara) in Tone Krašovec (vokal) so se zbrali in pričeli vaditi najprej doma pri Janezu, nato pa v majhni sobi Cankarjevega doma. Pred mojim prihodom v skupino so imeli nekaj nastopov v okolici Vrhnike. Jeseni leta 1967, ko jih je zapustil vokalist, so me fantje povabili, da se jim pridružim. Šlo je za pionirske čase. Kakšno ozvočenje in instrumenti neki, prava kamena doba. Res neverjetno, kaj vse smo počeli s tistimi primitivnimi glasbili in ozvočenjem. Na kitare smo vgrajevali magnete, kupovali zvočnike, ki smo jih vgradili v doma izdelane lesene zabojnike. Za pritrditev zadnje stene znotraj ohišja smo pritrdili okvir tako, da je bilo v primeru zamenjave ali popravila Fotografija iz leta 1970 za Domom krajevne skupnosti; niso bili še za v kante. Z leve: Cveto Mole, Elo Mihevc, Stane Zalar, Lado Horvat - Lac, za njimi Jože Jerina, Žarko Prinčič - Fefo in Milan Selan. zvočnikov pokrov mogoče enostavno odstraniti. Ojačevalce so nam izdelovali prijatelji elektrotehniki. Vse kitare in mikrofoni, razen bas kitare, so bile priključene na en ojačevalec. Vajeniške plače smo porabili za nabavo opreme. Seveda zvok ni bil takšen, kot smo si želeli, vendar smo poskušali, da smo se mu čim bolj približali. Z rednimi vajami smo bili vedno bolj uigrani. Igrali smo od rocka do popa, Beatlese, Rollinge, Kameleone,The Yardbirds, The Eqals, Jimi Hendrix Experience in evergrine. Prvič in žal zadnjič smo kot skupina nastopili 30. novembra 1968 v Žireh. Po tem nastopu sem odšel na služenje vojaškega roka. V skupino se je vrnil Tone Krašovec. Z njegovim prihodom so spremenili repertoar in ime. Nastala je skupina Grive. Nekaj let so uspešno nastopali v Sloveniji in Jugoslaviji. Bolj zaresna pa je bila skupina Tarantele. Zasedba ni bila enaka, kajne? Od kje pa je prišlo ime? Vojaščina je minila, želja po glasbi in nastopih me je pripeljala na Log, kjer je že nekaj časa delovala >> 14 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika >> CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15 fantom z nekoliko daljšimi lasmi, nekaterim so celo grozili z izključitvami. Med konservativno usmerjenimi ljudmi so nastajale tako imenovane „frizerske policije”, ki so lovile dolgolasce in jih na silo ostrigle. Zaradi tega je znanih nekaj primerov, ko so starši lase svojih dolgolasih otrok – v večini primerov je šlo za fante, ki so igrali ali peli v tedanjih beat skupinah – zavarovali pri zavarovalnicah. Podobna težava kot oprema so verjetno tudi pesmi: V podjetju, kjer sem se izobraževal, sem zaradi besedil in not ni bilo. Verjetno tudi znanje angleščine dolgih las slišal marsikatero pikro pripombo gleni bilo na tako visokem nivoju, kot ga imajo danes de svojega videza, šikanirali so me. Če ne bi bil mladostniki. tako močna osebnost, tega ne bi prenesel, to pa Skupaj smo se odločili, katero skladbo bomo bi lahko povzročilo tudi kakšen konflikt (pretep). naštudirali. Stane, Jože in Žarko so obiskovali srednjo glasbeno šolo. Njihovo znanje je v veli- Ampak tedaj vaša skupina ni bila edina na Vrhniki? ki meri pripomoglo, da smo želeno skladbo hi- Drži, nismo bili edina skupina na Vrhniki. Poleg treje naštudirali. Še najtežje je bilo z besedili, ki nas je uspešno delovala še skupina Grive. Skupijih ni bilo mogoče dobiti tako kot danes, ko je s na je preigravala nekoliko trši rock (Led Zeppelin, pomočjo Googla mogoče pridobiti vsa besedila. Cream). Čeprav smo bili konkurenti, smo imeli Skladbo, za katero smo se odločili, sem posnel na prijateljski odnos. Obe skupini sta imeli tudi svoje magnetofon in se lotil pisanja besedila. Trak sem zveste fene. To je še danes razvidno iz grafita, ki moral večkrat zavrteti naprej, nazaj, da sem lahko krasi opečno ograjo pri Kunstljevi vili (Tarantele napisal tisti del besedila, ki mi je še manjkal. Po konkurenca prihaja). Je pa pred nami zelo kratek dolgem mučenju mi je le uspelo besedilo napisati čas delovala skupina Nauportus. Ko sta se naši v celoti. Nato pa sem ga prepisal v zvezek, v kateskupini pridružila Elo Mihevc in Milan Selan, je rem sem imel shranjena vsa besedila. Ker je bilo skupina razpadla. moje znanje angleščine preskromno, sem besedilo napisal fonetično. Predvsem želim poudariti težave pri pridobivanju Kje na Vrhniki pa ste igrali? So bili žuri krajši kot danin nakupu nosilcev glasbe, ki so bili zaradi zapr- danes, ko se igra od 20. ure do recimo dveh zjutraj? tosti trga težje dostopni. Ljudje so bili iznajdljivi V začetku smo nastopali največ v domačem kratako na glasbenem kot tudi na drugih področjih, ju in bližnji okolici. Kasneje, ko smo bili že dosaj so izkoristili bližino sosednjih držav. Do glas- kaj prepoznavni, nas je na eni izmed vaj obiskal be so prihajali na različne načine, od nakupova- Srečko Lipovec, ki je izrazil željo, da postane naš nja v tujini in ilegalnega tihotapljenja čez mejo, menedžer (organizator plesov). Glede na to, da je do presnemavaja na kasete z izposojenih plošč, imel izkušnje in kombi, smo se dogovorili, da nam organizira nastope. Njegov način dela s skupino snemanja glasbenih oddaj in podobno. mi je bil všeč, saj smo lahko vsi sodelovali. Po njeJa, dosti smo posneli tudi neposredno z radia: ko govem prihodu so se začeli vrstiti nastopi na vsasi slišal kakšno pesem, ki ti je bila všeč, si jo posnel kovrstnih odrih po Sloveniji (Idrija, Logatec, Mana kaseto. Italija, Avstrija in Madžarska so imele veliko bolj ribor, Brda, Tržič, Domžale, Stara Cerkev, Novo odprt glasbeni trg, saj so ponujale potrošnikom mesto itn.). Vsi nastopi so pri nas pustili različne izbiro, ki je v Jugoslaviji in Sloveniji ni bilo. V ti- spomine. V aprilu leta 1973 smo enega od najstem času so bili nosilci predvsem vinilne plošče, pomembnejših nastopov doživeli na ogromnem odru Hale Tivoli pred polno dvorano, kjer smo magnetofonski trakovi, kasneje še kasete. Začetki glasbenega založništva pri nas segajo v nastopili med najboljšimi skupinami v takratni leto 1968, ko je znotraj založbe Obzorja Maribor skupni državi. nastal Helidon, ki se je posvetil izdelavi in izdaja- Seveda so bili naši nastopi bistveno krajši, kot se nju vinilnih plošč. to dogaja danes. Po navadi so naši nastopi trajali od 19. do 22. ure, razen tradicionalnih plesov na Del vaše oprave je bila posebna garderoba in dolgi vrtu doma JLA, ki so trajali od 17. do 22. ure. repertoar skupine. Nagibali smo se bolj proti hard rocku. Spogledovali smo se s skupinami, ki so bile takrat popularne, Uriah Heep, Deep Purple, Black Sabbath, pri katerih je bil velik poudarek na orglah in večglasnem petju. Predvsem pa smo s svojimi skladbami naši skupini želeli dodati prepoznavnost, da ne bi samo preigravali skladb drugih skupin. Lado je dejal: »Pravijo, da so knjige sanje, ki jih držimo v rokah, in branje je za duha to, kar je telovadba za telo. Novoletno obdobje je čas praznikov, veselja in obdarovanj. Ta knjiga je lahko lepo darilo. Naročite jo lahko na št. 041 405 757.« skupina Galebi. Ko sem se jim pridružil, so vadili v sestavi: Stane Zalar (orgle), Janko Janša (bas kitara), Stane Malovrh (bobni). Skupina ni imela pevca, zato sem izkoristil priložnost in ponovno prijel za mikrofon ter začel nabirati kilometrino, ki mi je v nadaljevanju kot vokalistu prišla še kako prav. Po nastopu v Čemšeniku smo se preselili na Vrhniko, kjer nam je predsednik krajevne skupnosti dodelil prostor za vaje. Na novo so se nam pridružili Cveto Mole (bobni) Jože Jerina (trobenta), Žarko Prinčič (bas kitara) Elo Mihevc (solo kitara) in Milan Selan (ritem kitara, saksofon). Ker smo v celoti spremenili repertoar, smo sklenili, da moramo spremeniti tudi ime skupine. Imenovanje rock skupine je lahko težavno. Ime zasedbe mora predstavljati skupino, hkrati pa mora biti edinstveno in prepoznavno, obenem pa mora imeti nek pomen in sporočilo. Padale so različne ideje, nakar smo se skupaj odločili za ime, ki ga je predlagal Cveto in kasneje narisal tudi plakat. Tako je nastala skupina Tarantele. Pravijo, če vidiš pajka v hiši, ti bo prinesel srečo, in če je verjeti temu reku, lahko brez slabe vesti trdim, da smo bili kot skupina zelo srečni. Mogoče je imel Cveto ob predlogu za naše ime ravno to v mislih. Sedem mladeničev je svoje igranje dojemalo kot privilegij. Zdi se, kot da smo bili priklopljeni na neznan ustvarjalni vir, ki nas je že kot majhne vrhniške dečke z nadarjenostjo do glasbe poslal v svet rocka. Tisto, kar smo čutili, smo izlili med note in rime „brez filtra”. V začetku smo nastopali v domačem kraju in bližnji okolici, kasneje pa tudi širom Slovenije. Verjetno se nas največ krajanov spomni po naših tradicionalnih nedeljskih igranjih na vrtu Doma JLA (zdajšnja glasbena šola). In moram povedati, da je bilo tam zelo živahno. V poletnih mesecih je bila to velika popestritev za mesto, saj podobnih dogodkov na tem prostoru ni bilo veliko. V času našega začetka so vokalno-instrumentalni ansambli pri nas šele vzbrsteli. Rodila se je ideja o kitariadah, ki naj bi bile nekakšne inačice festivalov ansamblov. Izkoristili smo to možnost in se na dogodek prijavili. Tako smo se udeležili kitariadade, ki je bila 17. julija 1971 v Narodnem domu v Logatcu. Prvič smo nastopali na takšni prireditvi. Po glasovanju žirije je bila razvrstitev naslednja: 1. Tarantele, 2. Horde, 3. Metronomi, 4. Stalaktiti, 5. Proteusi. Za osvojeno prvo mesto smo prejeli manjšo glineno skulpturo kitarista. Kmalu so se v skupini zaradi različnih pogledov na delovanje in ustvarjanje zgodile prve kadrovske spremembe. Iz benda sta najprej odšla Žarko in Jože, nekje v sredini leta 1972 pa je skupino zapustil še Stane Zalar, vodja skupine. Ostali smo brez orglarja, zato smo se odločili, da poiščemo novega člana. Na avdicijo je prišlo kar nekaj pianistov, med njimi tudi Janez Hrastar, s katerim smo takoj začutili neko skupno energijo. Po daljšem razgrabljanju smo se zaradi nove zasedbe in novega repertoarja odločili, da kljub naši prepoznavnosti spremenimo ime skupine. Zavedali smo se, da je to lahko za našo prepoznavnost slabo, vendar smo se kljub temu odločili za ta korak. Po različnih predlogih je nastalo novo ime skupine: Mrk. Tudi tokrat je ime predlagal Cveto, saj nas je s svojo razlago, zakaj to ime, prepričal. Moram pa priznati, da se nas večina ljudi spominja predvsem po prvotnem imenu Tarantele. Danes ima kitare, mikrofone in podobno že skoraj vsak najstnik, takrat pa temu ni bilo tako. Oprema je bila draga in redka. Kako ste se vi spopadali s tem? Ker v takratni Jugoslaviji ni bilo velike ponudbe nosilcev zvoka in glasbene opreme, smo se posluževali alternativnih poti, kot so tihotapljenje iz tujine ali presnemavanja. Obmejni prebivalci so imeli s prepustnicami veliko prednost, ker so imeli Italijo na dosegu roke, videli so, kaj vse se da čez mejo dobiti, dogajalo se je tudi, da so stvari kupovali v Italiji in potem preprodajali po Sloveniji, kar je bil za marsikoga dodaten zaslužek. Ko so se meje bolj odprle se je s tem omogočilo nakupovanje tudi v tujini. Tako je tudi glasbena oprema postala bolj dostopna. Vrhunec čezmejnega nakupovanja je trajal skoraj dvajset let, ustavljati se je začel šele po letu 1980. Za dobro izvedbo skladbe je poleg glasbenih veščin obladovanja inštrumenta treba imeti tudi dobro opremo („ferštekarijo”). Naša glasbena oprema nam ni bila tako – finančno kot tudi materialno – dostopna, zato pa smo vsak inštrument ali ojačevalec, ki smo ga kupili, še toliko bolj cenili. Cenovno so si ojačevalci med seboj zelo različni; odvisno je od proizvajalca, moči ter velikosti ojačevalca. Ta se lahko razlikuje po vrsti materialov, iz katerih je izdelan, pa tudi velikosti in kakovosti. Marshall, Orange, Fender, Vox so ojačevalci, ki so jih nekateri ansambli pri nas že imeli. Za naš bend pa je bila to le pobožna želja. Vso to opremo je bilo mogoče kupiti predvsem v tujini. Prav nobene potrebe ni bilo, da bi zapravljali neznanske vsote za glasbila, saj smo se zavedali, da se z igranjem ne ukvarjamo profesionalno, saj so kakovostna tudi nekatera cenejša glasbila. Pri izbiri smo v ospredje postavili naše predznanje, namen uporabe in seveda tudi stanje na bančnem računu. Dejstvo, ki ostaja, pa je, da lahko po ugodni ceni kupimo zelo kakovostno glasbilo, ki bo v popolnosti zadostilo našim pričakovanjem. Kaj ste preigravali? Repertoar skupine Tarantele je obsegal skladbe različnih izvajalcev, npr. Creedence Clearwater Revival Proud Mary, Down on the Corner, Suzie Q in Bad Moon Rising, predelava skladbe Black Magic Woman skupine Fleetwood Mac, The Doors Hello, I Love You, Black Sabbath, The Tremeloes, Yelow River, The Beatles, The Rolling Stones, The Jimi Hendrix Experience, Santana, The Moody Blues Nights in White Satin itn. Ker smo v zasedbi imeli trobilca in pihalca Jožeta na trobenti in Milana na saksofonu, smo preigravali tudi ritem in blues (rhythm and blues). Zato so bile v repertoarju tudi skladbe skupine Blood, Sweat & Tears. Skupina Mrk je z novo zasedbo spremenila tudi lasje – tako kot rockerjem pač pritiče. Kako je to sprejemala družba? Pa v službi? Vsi ljubitelji rock glasbe pa tudi glasbeniki se držijo določenega sloga oblačil, kar se običajno imenuje rock stil. Resno smo premišljevali tudi o tem, da je za mlade bende poleg glasbe pomemben tudi videz. Za vsak nastop se je bilo treba primerno urediti, da bi na odru izpadli čim bolje. Poleg urejene frizure smo morali biti tudi primerno oblečeni. Skratka, morali smo biti šik, da so se bejbe lepile na nas. Vendar pa smo morali paziti, da nismo bili preveč „kičasti”. Poleg glasbe smo spremljali tudi, kaj se dogaja na področju mode. Vedno smo hoteli biti v trendu oblačenja, zato smo pogosto zahajali v Trst, ki je bil tudi pravi kraj za nakup oblačil za posebne priložnosti. Uporniške kavbojke, oprijete kratke srajce, čevlji z debelimi podplati („bruksi”) in široki pasovi so postali del komercialne ponudbe v trgovinah. Če si hotel biti frajer, si moral poleg čevljev obvezno nositi tudi bele nogavice. Ko si se usedel, si ponavadi avtomatsko potegnil hlačnico navzgor, da so ti izpod hlač pokukale bele nogavice. Takratni zastopniki rockovske glasbe (še) niso provocirali na besedilni, temveč samo na zunanji ravni, se pravi z oblačenjem, dolgimi lasmi itn. Že samo dejanje poslušanja popularne rock glasbe je bilo za določene ljudi provokacija, privrženci mladinske kulture pa so tudi z dejanskim uporom v obliki študentskih demonstracij provocirali družbo. Zaradi videza so nas ljudje označevali z beatlesi in huligani, vendar to zadnje nikakor nismo bili. Bili smo glasbeni navdušenci rock skupin, ki smo se jih trudili posnemati. Oboževali smo fante iz Liverpoola in njihovo glasbo, v kratkem času smo popolnoma spremenili tudi svoj zunanji videz. Začeli smo se oblačiti drugače in lasje so nam lezli preko ušes. Ljudje so dolgolasce enačili s huligani (mladoletnimi prestopniki) in jih imeli za družbeno nesprejemljive. V šolah se je začela prava gonja proti Kdaj ste odložili inštrumente v kot in zakaj? Naš zadnji nastop je bil maja leta 1974 v veliki dvorani domžalskega Komunalnega centra. Ob vstopu v dvorano smo bili presenečeni nad velikostjo dvorane. Ko smo postavili vso opremo in zaigrali nekaj skladb, smo ugotovili, da zvok ni najboljši. Predvsem pa je bilo pevsko ozvočenje prešibko, kar se je poznalo pri izvedbi skladb. V meni se je pojavil dvom, kako bodo obiskovalci zadovoljni z našim nastopom. Po uspešnem nastopu – plesu smo na naslednji vaji ugotovili, da za večje dvorane nimamo primernega ozvočenja. Kaj sedaj? Denarja za bolj kakovostno opremo nismo imeli, zato smo se odločili, da zaključimo zgodbo. Skupna ugotovitev je bila, da se razhajamo kot prijatelji, nobenih nesoglasij ni bilo med nami. Odločili smo se z najboljšimi nameni v srcih. A vse stvari se morajo enkrat končati in želeli smo to storiti na pravi način, na svoj način. Moramo se zahvaliti vsem ljudem, ki so nam v tistih letih pomagali, da smo bili najprej Tarantele in nato MRK. Naša najgloblja zahvala velja vam, našim prijateljem in fenom: „Bilo je neverjetno!” Si po tistem še kdaj stopil na oder z mikrofonom? Te še prime? Težko sem sprejel dejstvo, da je mojega nastopanja konec. Kmalu po razpadu skupine sva se z Elom pridružila skupini Urok iz Logatca. Z njimi sva sodelovala kratek čas. Po nekaj desetletjih pavze sem se v letu 2008 pridružil skupini Mustang iz Logatca. V letu 2010 pa sem mikrofon ponovno pospravil do naslednjega nastopa. Mogoče se bodo eno jutro zgodile spremembe v naših glavah in bomo pričeli razmišljati, da ponovno stopimo na sceno. Signali iz vesolja in podobno – kdo bi vedel? Gašper Tominc 15 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 16 Decembrska Pravljična dežela pri ponijih s Klanca Adolescenti Pri ponijih s Klanca s svojim delom gradijo svojo osebnost in prispevajo k (odgovorni) družbi prihodnosti. Manjša skupina vrhniških najstnikov, starih od 11 do 14 let, je svoj hobi, veselje do jahanja in ljubezen do živali in nasploh narave čudovito osmislila. Kot je značilno za najstnike, bi tudi oni radi svoje delo, interese in talent, resnično delili s širšo skupnostjo in tako prispevali k razvoju njihove in naše prihodnosti. To sta preprosto njihovi naravna notranja moč in potreba. Nika, ena od naših osmošolk, poleg drugega tudi zelo rada in veliko bere in ji ni težko pisati. Trenutno npr. prebira knjige v angleščini (kot Harry Potter). Zato so se skupaj odločili, da je ona najprimernejša, da v imenu celotne skupnosti adolescentov opiše njihovo delo in nas povabi: »Ste v preteklih mesecih kaj hodili po Sveti Trojici? Morda ste opazili, da smo v prvi polovici septembra na lepo sončno soboto pripravili Festival ali dan odprtih vrat v inkluzivnem montessori parku na Trojici. Naša osnovna ideja je bila, da smo si v parku, za katerega skrbimo, želeli več obiskovalcev in da bi čim več ljudem, predvsem našim vrstnikom, pokazali, kakšni so zabavni, poučni in sodobni načini za vrnitev k naravi. Na začetku nismo planirali festivala, temveč le dogodek, ki bi privabil več ljudi. Idejo smo razvijali kar lep čas, ampak ne povsem sami. Res je, da smo mladostniki opravili veliko dela, ampak ker nikoli prej še nismo ničesar organizirali, smo potrebovali pomoč odraslih, ki pa so nam z veseljem pokazali, kako se to dela in nam pri tem tudi pomagali. Dela je bilo veliko. Ker pa je bilo prvič, pa še toliko več, saj smo se sproti še veliko (na)učili. Začeli smo tako, da smo si podrobneje ogledali, kako se prireditev sploh organizira in na kaj vse moramo biti pozorni ter to poskušali posnemati. Glede na obiskanost dogodka bi rekla, da nam je kar dobro uspelo. Po festivalu smo se o našem dogodku tudi pogovarjali in evalvirali: kaj nam je dobro uspelo, kaj nekoliko manj, kaj smo se novega naučili, kaj moramo izboljšati in seveda pogledali smo tudi naše finance. Namreč: park si želimo še izboljševati in zato je poleg zavzetega dela potrebno tudi veliko sredstev. Vsi se strinjamo, da je bil naš trud vreden, zato bomo to poskusili še enkrat. Imamo že načrte in že pripravljamo Pravljični december pri ponijih s Klanca. Če nam bodo razmere dopuščale, vas bomo vsako soboto in nedeljo v decembru pričakovali v naši pravljični de- želi na Trojici. Na naši stojnici si boste lahko kupili naše izdelke, voščilnice ipd. in morda z njimi obdarili vaše prijatelje. Lahko pa vas bomo postregli s katerim od naših prazničnih zimskih toplih napitkov. V načrtu imamo tudi različne igre in delavnice, tudi sankanje s poniji, če nam bo narava to dopustila, saj potrebujemo sneg. Seveda je z vsem tem spet veliko organizacije, ampak vsi se strinjamo, da je vredno. Za organizacijo in izdelovanje izdelkov za našo božično stojnico imamo redna srečanja, na katerih se dogovarjamo kako in kaj. Tudi pri teh srečanjih smo zaenkrat uspešni in imamo skrbne in dobre odrasle, ki nam kažejo, kako se kaj dela in nam pri tem tudi pomagajo. Zato smo zelo hvaležni Ožbetu, Lari, Maruši in Edi ter vrtcu PreprostoMontessori – Vrhniški hiši otrok. Seveda pa tudi vsem našim staršem, ki verjamejo v nas, in vsem, ki nas pri tem podpirajo in pomagajo. Kot pri prejšnjem dogodku pa upamo na čim večjo obiskanost, saj smo se imeli na dnevu odprtih vrat res fino in bi skupaj z vami to z veseljem ponovili.« Nika Vidic, 13 let V montessori svetu je osnovna ideja ‘nisem uspel, če ni uspelo vsem nam’. Želimo si otroke in študente, ki ne bodo mislili le nase, temveč na vse nas in se bodo zavedali soodgovornosti pri oblikovanju prihodnosti. To je bistvo socialne reforme. ‘Erdkinder’ za 21. stol. Po dolgoletnem delu in bogatih izkušnjah na področju predšolskega razvoja po načelih Montessori nas pot vodi naprej k osnovnošolcem in mladostnikom. Izkušnje, znanje in predvsem predanost podpreti naraven razvoj mladega človeka in vzbuditi potenciale, ki jih nosi v sebi, nas povezuje z mnogimi šolami z vsega sveta. Skupno nam je, da opazujemo in razvijamo program montessori ‘study and work’ (učenje in delo) za 21. stol. Naša skupina adolescentov je pilotna skupina in je v Sloveniji edina, ki dela po načelu, ki ga je zasnovala že Maria Montessori, in sicer delo na zemlji/na kmetiji, imenovan »Erdkinder«, takim otrokom pa je rekla ‘otroci Zemlje’. To je za mladostnike izjemna priložnost in izkušnja, biti čisto konkretno državljan »globalne vasi«. V naravnem okolju, v družbi sovrstnikov in drugih živih bitij otroci in mladostniki razvijajo veščine ki jih potrebujemo danes in jih bomo potrebovali jutri za uspešno življenje v globalnem svetu. Za 12- do 18-letnike je Maria Montessori imela v mislih posebno okolje. Ker so mladostniki v posebnem življenjskem obdobju, so namreč na pragu odraslosti, okolje mora odražati vse vidike odraslega življenja in zagotavljati priložnosti, ne le za zasledovanje akademskih interesov, ampak tudi za sodelovanje v resničnem praktičnem delu, kot ga opravljamo odrasli. S tem je blizu resnični družbi. Skozi izkušnje iz vsakdanjega življenja in njegovih odgovornosti adolescenti čisto konkretno vadijo in poizkušajo, kaj je potrebno, da postanejo člani širše družbe. Na tak način tudi najlaže prepoznavajo svoje talente in strasti. Ta izkušnja vključuje uvod v ekonomijo in razumevanje njenega pomena za vsakdanje življenje. Drugi pomemben vidik naše kmetije montessori je, da se mora mladostnik spraviti v tesne stike z naravo, da bi spodbudil spoštovanje in razumevanje odgovornosti za planet, na katerem živimo in katerega del smo. Naša prijetna ekipa adolescentov nova spoznanja pridobiva prek različnih projektov. Vse projekte s pomočjo mentorjev snujejo in izpeljejo najstniki sami. Imajo veliko priložnosti za učenje prek lastnih izkušenj. Prav tako imajo priložnost, da se motijo, in enako možnost, da svoje napake popravljajo. To jim krepi samozavest in samopodobo. Poleg tega je stalnica našega druženja vsakdanje življenje v skupnosti. Najstniki so vključeni v opravila vsakdanjega življe- nja, skrb zase, za druge, za živali in za park/okolico. Poleg jahanja (kar je njihov hobi) skrbijo tudi za travnate in gozdne površine našega parka, gojijo in skrbijo za zelišča, iz katerih pozneje izdelujejo čaje in kozmetične izdelke. No, imajo še veliko načrtov … Predvsem pa se veliko družijo in pomagajo drug drugemu. Torej: zakaj kmetija? Ker je z vsemi procesi, od naravoslovnih, ekonomskih do družbenih to svet v malem. Med delom na kmetiji in skozi različne projekte mladostniki razvijajo zavedanje o lepoti narave in o tem, kako zelo smo z njo povezani in kako zelo smo soodvisni drug od drugega. Eda Šteblaj, vodja programa Erdkinder study and work; Inkluzivni montessori park in preprosto montessori Mednarodni uspeh Boštjan Avbelj zmagal italijansko klasiko Rally Citta di Bassano je dirka, ki na severu Italije vsako leto privabi mnoge vrhunske dirkače in velja za klasično preizkušnjo v krajih, kjer so reli dirke izredno priljubljene. Na tradicionalni 38. izdaji te dirke pa je vso konkurenco ugnal Vrhničan Boštjan Avbelj in tako na zadnji preizkušnji mednarodnega italijanskega reli pokala na najboljši način zaključil uradni del sezone. Z dirkalnikom Škoda Fabia Evo R5, italijanske ekipe Xmotors team, je skupaj s sovozni- kom Damijanom Andrejko vodil od štarta do cilja in tekmecem pokazal, da lahko premaga tudi dirkalnike razreda WRC. Na dirki je nastopilo kar 121 posadk v različnih kategorijah. Boštjan, ki se je v letošnji sezoni v reliju v celoti posvetil dirkam v Italiji, je bil seveda navdušen nad uspehom. Na italijanski dirkaški sceni je v vsega dveh letih postal prava zvezda. Po socialnih omrežjih namreč hitro zaokrožijo posnetki posadke Avbelj/Andrejka, kako po ozkih cestah s popolnim drsenjem in milimetrsko natančnostjo drvita mimo. A po Boštjanovih besedah sta bila prav poseben trenutek in priznanje, ko mu je osebno čestital nekdanji svetovni prvak in domačin v tistih krajih Miki Biasion. Zmaga na tej zahtevni preizkušnji je bila za Boštjana in ekipo XMotors nekako obliž na rano letošnje sezone, ki se je sicer začela sanjsko z zmago na prvem reliju odprtega mednarodnega italijanskega pokala IRC, Rallyju Piancavallo. Na drugi dirki sta že štartala kot favorita a se ni izšlo po načrtih. Najprej je Boštjana in Damijana upočasnila predrta pnevmatika, nato pa še napake ekipe, saj jima je zmanjkalo bencina čisto blizu cilja. Na tretjem reliju se mu je zopet pripetila predrta pnevmatika. Ker so razlike med najboljšimi dirkači tako majhne, je kljub majhnemu časovnemu zaostanku padel na rep razpredelnice in do konca dirke pripeljal na končno 12. mesto. Naslednji, četrti reli Apenino Reggiano, ki je bil avgusta, se je začel po podobnem scenariju. Boštjan je s svojo Škodo Fabio Evo R5 povedel in bil v vodstvu do trenutka, ko se je enemu od sotekmovalcem za njim pripetila nesreča, v kateri sta dva gledalca izgubila življenje. Dirko so takoj prekinili in jo pozneje tudi odpovedali. No, z zadnjim relijem v prvenstvu IRC pa je pokazal, da hitre vožnje niso bile naključne. Peter Kavčič, foto: Arhiv Xmotors 16 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 17 Noč ima svojo moč ali Bodi viden, bodi previden Spomin na preminule člane in udeležene v prometnih nesrečah Tretjo nedeljo v novembru obeležujemo sve- s prižigom svečk izkazali samostojno, saj jih je V petek, 29. 10. 2021, v večernih urah smo z desetimi člani ZŠAM Vrhnika izvedli preventivno akcijo Bodi viden, bodi previden. Akcijo smo izpeljali v sklopu preventivnih aktivnosti Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa – AVP. Pozornost smo namenili nočni prepoznavnosti, ki je ena ključnih, da smo ob slabem vremenu, v večernih urah in ponoči na cesti vidni. Poudarek je bil na ozaveščanju starejše in odrasle populacije občank in občanov. Ugotavljamo, da je ta, sicer pomemben in majhen pripomoček (odsevni trak, kresničko ali manjšo svetilko) zelo težko imeti v žepu in jo pravilno namestiti, ko jo potrebujemo za vidnost v prometu. Verjemite, da je še težje pomagati poškodovanemu pešcu/kolesarju, če le-ta zaradi nevidnosti na cesti poškoduje vozilo oz. ga voznik vozila spregleda in nenamerno poškoduje. V akciji smo razdelili 150 odsevnih trakov z namenom, da pešci v jesenskem in zimskem času usmerite pozornost na varno gibanje ob cestah in poskrbite za svojo vidnost v nočnem času. Praznik martinovo je nepreklicno za nami. Pred nami pa so naporni decembrski dnevi; naj bo uživanje alkohola in veseljačenje zmerno, predvsem pa ne vozimo, če smo popili kozarček ali dva. Življenje je eno samo in ne onesrečimo sebe in svojih najbližjih. Tudi prometno preventivna akcija ALKOHOL, ki jo izvajamo v novembru in decembr, je namenjena povečanemu ozaveščanju vseh nas. Torej alkohol in droga ne sodita za volan.V ZŠAM Vrhnika se bomo še naprej trudili, da bi Vrhnika postala prometno prijazna in varna občina. Srečno vsem. Franjo Čretnik, ZŠAM Vrhnika tovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Nosilec aktivnosti je FEVR (Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč), v Sloveniji je koordinator Zavod Varna pot, obeležitvi se pridružimo tudi druge nevladne organizacije. Letošnji slogan aktivnosti je Spominjajmo se preminulih, pomagajmo preživelim in ukrepajmo – za območje umirjenega prometa. V sklopu organizacije ZZŠAM Slovenije svoj poklon in spoštovanje do žrtev, ponesrečenih in svojcem izkažemo tudi člani ZŠAM Vrhnika. S prižigom svečk in krajšo spominsko slovesnostjo po navadi ob prisotnosti župana, policije, gasilcev in občanov Vrhnike obeležimo ta dan pri spomeniku našega rojaka Ivana Cankarja. Letos žal okoliščine tega ne dovoljujejo, kljub trenutnim izrednim razmeram pa nismo pozabili nanje. Svoje spoštovanje so občani lahko na dogodek opominjal transparent pri Cankarjevem spomeniku. Na razširjeni seji smo se v petek, 19. 11. 2021, sestali operativni člani in članice ter izkazali spomin na žrtve prometnih nesreč, spomnili smo se tudi vseh svojcev in prijateljev žrtev. S svojim preventivnim delom se bomo tudi v prihodnje zavzemali, da bo čim manj žrtev na naših cestah. Skupaj sledimo Viziji nič. V novembru smo se člani ZŠAM Vrhnika spomnili tudi naših pokojnih članov. Z okrnjeno delegacijo smo na grobove naših pokojnih članov položili nagelj, s praporom pa smo se udeležili komemoracije na Drči. Letošnji poklon je že drugo leto zapored minil v znamenju epidemije, vendar spomin na naše pokojne ostaja živ. Slava njihovemu spominu! Srečno in varno na cesti! Franjo Čretnik, Sole libero Manj odpadkov, več obnavljanja in kreiranja V oktobru smo svojo energijo usmerili v naše okoje in problematiko trenutnega okoljskega stanja. art in nas je popeljala čez postopek umetniške obnove, ki jo je kolikor mogoče približala otrokom z izjemno izkustveno delavnico. Odločili smo se, da si tudi sami želimo obnoviti pohištvo in v sodelovanju s KPV smo pri njih prevzeli nekaj pohištva, ki ga sedaj skrbno brusimo, barvamo, okrašujemo s servietno (decoupage) tehniko in bo kmalu pripravljeno za ponovno uporabo. Notranja motivacija otrok ob samostojnih projektih, s katerimi pomagajo okolju in se hkrati učijo veščin za življenje, je nepopisna. Želimo, da bi se otroci zavedali, da ni treba vsega zavreči, ko postane malce obrabljeno, da ni vedno treba iti v trgovine po igrače, oblačila, čajni servis, športno opremo ipd. Veliko lahko kupimo iz Z otroki smo se strinjali, da je trenutno največja druge roke, veliko lahko ustvarimo sami. V svetu, kjer težava količina plastike, ki nas obdaja. Obiskali smo imamo velikokrat občutek, da je materialnega veliko Komunalno podjetje Vrhnika, kjer so za nas pripravi- preveč in tistega duhovnega oz. srčnega premalo, jim li odlično predavanje in predstavitev KPV. Ugotovili želimo pokazati, da se s spoštljivim odnosom do masmo, da se veliko plastike reciklira, da pa je je kljub terialnega zmanjša potreba po več. SL temu ogromno in da je pomembno, da jo uporabljamo čim manj, saj najdemo majhne dele plastike že vsepovsod, kar je skrb vzbujajoče. Zato smo se odločili, da si bomo sami izdelali čistila in za shranjevanje čistil porabili staro embalažo. Ogledali smo si tudi sprejemni center za trgovinico Depo in si odšli ogledat prodajni prostor Depoja, ki je vse zelo očaral. Poleg točilnice čistil so bili otroci navdušeni nad količino igrač in knjig, ki imajo možnost drugega doma in ne končajo v smeteh, saj so vsi izdelki v trgovinici prav čudoviti SimonKr, d. o. o., in Prava vadba sta naša sončna in uporabni. Obiskali smo tudi restavratorko in ume- sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi tnico Pavlinko Mirleva, ki ustvarja v kotičku Vintage vi, nam pišite na info@sole-libero.si. 17 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 18 Bevški gasilci v šoli in vrtcu »Potresa ne moremo preprečiti, lahko pa se nanj pripravimo. Požar je pogost pojav ob potresu.« Ta stavka sta nas vodila pri pripravi letošnjega obiska bevških gasilcev v lokalni osnovni šoli in vrtcu. Naše srečanje z osnovnošolci je bilo razdeljeno na štiri delovne točke. Prva točka je bila namenjena teoretični predstaviti tematike letošnjega meseca požarne varnosti, ki je potekala pod sloganom Po potresu lahko tudi zagori! Vinko je otroke poučil, kako se ustrezno pripraviti na potres, kako ravnati med njim in po njem. Pogovorili so se o splošnih preventivnih ukrepih za preprečevanje požara. Na drugi točki je Petra predstavila delo in opremo gasilcev bolničarjev. Gre za gasilce, ki imajo poleg osnovne gasilske izobrazbe opravljen tudi tečaj za nudenje prve pomoči. Otroci so bili navdušeni nad vsebino njihovega kovčka, kjer so našli vratno opornico, povoje različnih velikosti, dihalni balon, obrazno masko, rokavice … Skratka vse, kar je potrebno za nudenje pomoči ponesrečencem. Klemen je na tretji točki otrokom predstavil gasilsko vozilo – GVC 16/25. Razkazal je notranjost kabine, opremo za nosilca izolirnega dihalnega aparata ter druge pripomočke, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu. Glavnina opreme je shranjena v zadnjem delu vozila, kjer je nameščena tudi duša tovornjaka – črpalka z vso spremljajočo opremo za polnjenje in praznjenje tovornjaka z vodo. Največje navdušenje pa je požela točka Špele in Erika: pripravila sta pravi gasilski poligon, na katerem so otroci preizkusili svoje fizične spretnosti. Poligon se je začel s tekom med stožci in pod oviro – tekmovalci so oponašali gibanje gasilca med vstopom v poškodovan objekt. Sledil je preizkus moči in natančnosti – premikanje lesene klade s tolčenjem s kladivom. Namesto ponesrečenca so otroci od ene do druge točke vlekli pnevmatiko. Glavna naloga gasilca – gašenje ognja – je bila izvedena v obliki ciljanja in podiranja tarče z vodnim curkom. Še vrnitev na začetno točko in naloga je bila opravljena. Zelo smo veseli vsakič, ko dobimo povabilo za obisk osnovne šole. Otroci komaj čakajo, da zapelje naš tovornjak na šolsko dvorišče. Učitelji so vsako leto bolj vešči ukrepanja v primeru požarnega alarma. Gasilci pri spremljanju poteka vaje evakuacije vsako leto znova ugotavljamo, da imajo učitelji vse pod nadzorom. Doslej se ni še nikoli zgodilo, da bi kateri od otrok ali zaposlenih na šoli neopaženo ostal v poslopju ali da se učiteljica ne bi znala pravilno odzvati. Naj tako tudi ostane. Posebno še v primeru pravega požara. Gasilki poligon smo preizkusili tudi pri vrtčevskih otrocih. V nekoliko okrnjeni in prilagojeni obliki, pa vendar. Pod Nikinim vodstvom so reševali ponesrečene medvedke izpod ruševin. Otroci so se (sami ali ob pomoči vzgojiteljice in gasilcev Špele in Andreja) uspešno prebili skozi različne naloge. Tekli so okrog stožcev, se plazili pod oviro, s pomočjo kladiva premikali leseno klado, vlekli manjšo pnevmatiko ter ciljali na tarčo (z vodnim curkom so gasili pravi požar). Česar ni uspelo pogasiti otrokom z vodo, so dokončale vzgojiteljice s pomočjo gasilnega aparata. Otroci, ki so želeli, so si ogledali gasilsko vozilo in se sprehodili skozi Dan odprtih vrat PGD Podlipa - Smrečje Dan druženja in spoznavanja gasilske dejavnosti njegovo notranjost. Za največje navdušenje je poskrbel Andraž, ko je vključil sireno in signalne luči na gasilskem tovornjaku. Navdušeni izrazi na obrazih otrok so povedali vse – za gasilski podmladek nam ni treba skrbeti, vsi bodo namreč gasilci, ko bodo veliki. Naše druženje smo končali s pravo gasilsko fotografijo in obljubo, da se bomo prihodnje leto spet oglasili. Z novimi izzivi za otroke in njihove vzgojiteljice. Za PGD Bevke, Andreja Lenarčič Kompostarna Rosa izpolnila vse zaveze Direktor Kompostarne ROSA Matjaž RUS je leta 2018 na sestanku z županom g. Jakinom in Civilno iniciativo Nočemo smradu na Vrhniki podal tri zaveze. Zadnjo soboto v oktobru – mesecu požarne varnosti smo po dolgem času tudi v našem društvu »odprli vrata« in medse povabili otroke, starše in vse, ki bi se radi pobliže seznanili z gasilstvom. Podlipčani smo iz garaže zapeljali vsa naša vozila ter vsem obiskovalcem predstavili našo opremo. Tako kot vsako leto smo poskrbeli za pregled in servis gasilnih aparatov. Zelo nas veseli, da se vse več vaščanov zaveda, kako pomembno je, da imamo gasilni aparat tudi v domačih prostorih, v avtomobilu, delavnici in prostorih, kjer je lahko večja možnost, da nastane požar. Poleg naših članov so se nam pridružili tudi policisti PP Vrhnika in PPP Ljubljana. Policisti so nam prijazno razkazali svoja vozila in opremo ter nam predstavili svoje delo. Za otroke smo pripravili tri različne preizkušnje: najprej so se lahko preizkusili v iskanju sladkarij v zadimljenem prostoru, sledil je spust s pomočjo vrvne tehnike, za kar so poskrbeli člani iz PGD Vrhnika, ter poligon, ki se je končal z zbijanjem tarče. Pestro dogajanje smo sklenili ob pečenem kostanju in kuhanem vinu. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim za pomoč ter vaščanom za tako številčno udeležbo. Se vidimo naslednje leto! Jana Merlak 1. Menjava biofiltra – Biofilter je bil po postavitvi celotnega sistema filtracije odpadnega zraka leta 2012 zamenjan v letu 2019. Zamenjali so biofiltersko polnilo – kokosmix. Po ponovnem zagonu je pooblaščeno podjetje opravilo meritve učinka filtracije. Fotografije menjave in poročilo o meritvah si lahko ogledate na internetni strani Kompostarne ROSA. 2. Obnova ostrešij – Dotrajani deli ostrešja so bili obnovljeni ali zamenjani v letu 2020. 3. Postopno zmanjšanje vhodnih količin – Zmanjšanje vhodnih količin v kompostarno ROSA je zadnja in najpomembnejša odločitev. Do letos je ROSA v povprečju predelala 16000 t bioodpadkov/leto. Predelovali smo izključno ločeno zbrane biološke odpadke in zeleni vrtni odrez. Takšen nabor odpadkov bo ostal tudi v prihodnosti. Vhodne količine bodo od marca 2022 le še. 10000 t/leto, kar je polovico od dovoljenih količin, ki so navedene v Okoljevarstvenem dovoljenju (20000 t/leto). 31. 12. 2021 bo potekla pogodba za prevzem 1000 t/leto s komunalnim podjetjem s Primorske, ki je ne bomo podaljšali. 31. 3. 2022 bo potekla triletna pogodba za prevzem 5000 t/leto s komunalnim podjetjem z Gorenjske, ki je prav tako ne bomo podaljšali. Obe stranki smo o nameri že obvestili. Direktor Kompostarne Rosa Matjaž Rus 18 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika Dragi prijatelj Alojzij Bradeško, velikokrat sva si zaželela vse dobro, ob božičnih, novoletnih in velikonočnih praznikih, še posebej si se spomnil tudi obletnice domovine Slovenije. Pogovarjala sva se o tem in onem. Tudi poslovila sva se večkrat po izletu, romanju, pohodu ali ob medsebojnih obiskih. Vedno so bila srečanja prijateljska ob sproščeni besedi in vsebinah, ki so naju zanimale in zbliževale. Bil si človek z velikim srcem, dober mož, oče, stari oče, brat in tudi dober prijatelj. Tokrat, Lojze, si se poslovil od nas vseh, od zemeljskega življenja, v katerem si užil tudi srečo, veselje, pa trpke in žalostne preizkušnje. Doživel si jo že takoj na začetku, kot nebogljen otrok, dojenček šestih tednov, kar je zagotovo pozneje zaznamovalo vse tvoje bivanje in tvojo notranjost. V noči na drugi avgust leta 1942 ti je revolucionarna vihra druge svetovne vojne vzela starše in dom. Postal si sirota, ki je iskala zavetje za preživetje in svoje mesto v takratnih težkih časih. Z bratom in tremi sestrami si bil vržen v svet, ki je sejal in gojil strah, sovraštvo in smrt. A Božja previdnost je kljub sprevrženemu in krutemu dejanju morilcev pokazala pot vsem petim otrokom do skrbništva in, kot si večkrat omenil, do dobrih ljudi. A zločin, ki se je dogodil, je uničil vezi, ki Alojz Bradeško P R E J E L I 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si jih otroški svet tako zelo potrebuje, starševsko skrb in ljubezen ter povezanost sorojencev v otroški in odraščajoči dobi. Nov dom si dobil na Jazbarjevi domačiji pri družini Celarc, tik nad vasjo Žažar. Tudi prve šolske klopi si srečal v Žažarju in za tem na vajeniški šoli v Ljubljani. V Iskrini tovarni si se izučil kleparskega poklica, ki si ga zelo rad in vestno opravljal vse do nedavnega. Z ženo Mari sta zgradila svoj skupni dom in v vajini družini so se rodili trije sinovi. V prostem času si bil povezan z družino in s prijatelji, v naravi, pri obiskovanju gora in po najbolj skritih kotičkih tebi tako ljube domovine Slovenije. Bil si zaveden Slovenec. Dragi Jazbarsk’ Lojz, trdno verujemo, da si že v Božjem objemu, kjer si končno srečal svoja mučeniška starša. Vsem nam si lahko za vzor, ki težko sprejemamo vsakdanje izzive, ohranjamo ljubezen v družinah, bližino do sočloveka in zaupanje v Božjo previdnost, tudi v težjih trenutkih zemeljskega bivanja. Zato se Bogu zahvalimo za dar tvojega življenja, ki sta ti ga posredovala tvoja starša, in za vse darove, ki si jih delil z nami. Ženi Mari, sinovom Alešu, Urbanu, Jerneju in tvoji širši družini Jazbarjevih izrekam iskreno sožalje. Franci Bozovičar V spomin CMYK 19 Po partizanskem zločinskem umoru staršev in požigu Cvekove ter Štefancove domačije so otroci poleti 1942 postali sirote. Na dom so jih sprejele okoliške kmetije, ostal je še šesttedenski dojenček Lojzek. Snopkova mama Julijana Kavčič (bili smo v sorodu z Bradeškovimi) je dejala: »Če sem jih imela štirinajst, bom pa še petnajstega vzela.« Jaz, Matija Kavčič, ki sem imel takrat pet let, se spomnim malega Lojzka, kako je pri nas ležal v zibelki, kako radi smo ga otroci gledali in ga zibali. Pri nas je bil takrat najmlajši od otrok moj brat Marko, ki se je rodil leta 1941 in je takrat že shodil. Po približno dveh mesecih sta k nam prišla dva iz Jazbe in rekla, da bi vzela Lojzka za svojega. Moja mama jima je rekla: »Vzemite ga, če boste lepo skrbeli za njega.« Tako je tudi bilo. Lojze je potem odraščal v Jazbi in se družil z nami. Prijelo se ga je ime Jazbarsk’ Lojz. Kamorkoli je prišel, je prinašal prijetno in modro razpoloženost, vedno z značilnim nasmehom na ustnicah. Kadarkoli smo se srečali, smo se radi pogovarjali. Med nami je živela vez skupnih spominov na bolečo preteklost. Matija Kavčič Angela /Elči/ in Franci Petrovčič sta bila sovaščana, oba dobrega srca. Kar na hitro sta se poslovila in odšla s tega sveta. To je bila res ljubezen, ker eden brez drugega nista dolgo zdržala. Bila sta delavna, Elči poleg vsega še humanitarnega srca, kar sem kaj hitro, ko mi je umrl mož, občutila tudi sama. Velikokrat je bila pri nas, pri očetu in mami, ko sem se jaz vračala iz službe, iz Ljubljane. Zame je imela vedno pripravljeno toplo in prijazno besedo in kot tako jo bom imela za vedno zapisano v svojem srcu. Naj jima bo lahka domača zemlja. Ljubica Dolničar Moji spomini na Lojza Spomin na sovaščana S M O Občina Vrhnika skriva kazen in zagovarja nezakonito delovanje Občinskemu Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika je leta 2020 sodišče dokončno naložilo globo, ker je brez razpisa sklenil posel za tiskanje Našega časopisa za višjo vsoto od zakonsko dovoljenih 20.000 €. Globo je prejel tudi takratni direktor Boštjan Koprivec. Čeprav je zavod v občinski lasti, zanjo ni izvedel nihče. Kmalu po prispeli sodbi je takratni direktor postal direktor občinske uprave. Svetnik Levice je na seji septembra 2020 vprašal župana o informacijah glede kazni, vendar mu je župan rekel: »Tole pa, ja ne vem, to pošljite, jest nisem seznanjen s tem, no, kar mate.« Ob njem je na seji že sedel Boštjan Koprivec kot direktor občinske uprave. Tudi predsednica sveta zavoda ZIC o tem ni želela dajati informacij. Zato sem osebno vložil zahtevo za informacije javnega značaja, ki jih je nato občina objavila kar v gradivu za naslednjo sejo. Te so potrdile navedene navedbe, potrdile pa so tudi, da je bila to s strani ZIC-a in vodstva občine varovana skrivnost, ki je niso želeli posredovati javnosti. Na vprašanje svetnika Levice na seji novembra 2020, na kakšen način je zavod plačal kazen, je župan odgovoril, da ne ve. Na tem mestu prosim odgovorne v zavodu, da to predstavijo. Ponavljanje besed o tem, koliko denarja je direktor prihranil z nezakonitim plačilom, je manipulacija brez dokazov, ki hoče odvrniti od s tem povzročene realne škode 13.000 € + sodni taksi in plačila odvetnikov (skupaj skoraj 19.000 €). Ko sem jih o tej kazni spraševal v svojem oktobrskem prispevku na https://www.mojaobcina. si/vrhnika/ (Kakšna transparentnost?), mi je občinska stran odgovorila, da je globo dobil le direktor Koprivec in da je po njihovem mnenju sodišče ravnalo narobe, ker v sodbi ni upoštevalo načela gospodarnosti. Sprašujem se, ali se na občini sploh zavedajo, kako sporno stališče zagovarjajo. Ali bi torej moralo sodišče ob nezakonitem ravnanju direktorja ZIC zamižati na eno oko? Zato, ker so domnevno na ZIC s tem dejanjem privarčevali denar? Ali se lahko zavoljo »gospodarnosti« kar po domače izognemo zakonu? Kršitev zakona je kršitev zakona, kar mora sodišče sankcionirati tudi, če bi s tem privarčevali nekaj denarja. Da bi to dokazali, pa ni dovolj le, da večkrat ponovite, ampak morate za to predstaviti dokumente. Oporekanje delu pravosodja kaže na enako prakso delovanja, kot ga ima vlada. Zakoni bi morali v pravni državi veljati za vse enako. Kadar javni občinski uslužbenci kršijo zakone in ko kazni plačujemo z javnim denarjem, smo občani upravičeni do tega, da nas seznanite. Pričakovali bi, da bi po sodbi direktor prevzel odgovornost in ponudil svoj odstop. Pa ste prikrivali pred javnostjo, kar ni v skladu z demokratičnimi standardi in zakonsko zahtevo po javnem delovanju občinskih organov. Od župana bi pričakovali, da ob izbiri novega direktorja občinske uprave upošteva integriteto kandidatov, sploh, če je kandidat, g. Boštjan Koprivec, nekdanji nadrejeni oz. sodelavec sedanjega župana. Marko Močnik, Levica Odgovor občine g. Močniku Absolutno zavračam vsa namigovanja in neresnice, ki jih v svojem pismu navaja g. Močnik. Občina Vrhnika ne skriva kazni kot že v samem naslovu trdi g. Močnik. Kljub temu, da Občina Vrhnika ni prejela kazni, je že več kot eno leto nazaj zagotovila javno objavo sodbe kot del požrtvovalnost, profesionalnost, delavnost, razgledanost, optimizem, poštenost, pravičnost ter nenazadnje integriteto. Vem, da zdrži izjemne pritiske, saj jih je bil osem let deležen praktično vsak dan. Imel je preko 40 različnih inšpekcijskih pregledov in revizij, nešteto poročanj in zagovarjanj na občini ter po moji oceni osebnega nadlegovanja. Človek, ki toliko dela, naredi tudi kakšno napako ali sprejme napačno odločitev. V luči njegovega truda in vztrajnosti sem vesel in hvaležen, da se je prijavil na razpis za direktorja ter pred komisijo dosegel najvišje število točk. V kratkem času enega leta na občini so vidni rezultati. Poleg vsega rednega dela je že prvi mesec odprl občinski profil na družbenih omrežjih, ki jih praktično ureja sam. Lotil se je projekta, ki so ga prejšnji direktorji odlagali – prenova spletne strani. Z vso vnemo je začel vodi projekt Strategije razvoja občine Vrhnika 2030, ki je sedaj v zaključni fazi in se ga njegovi predhodniki niti niso upali lotiti. Sodeluje pri reševanju problematike odprave nezakonitosti v odlokih in družbeni pogodbi Javnega komunalnega podjetja Vrhnika. Lahko bi našteval v nedogled. Trudi se delovati povezovalno in vzdušje med večino zaposlenih na občini je mnogo boljše, kar lahko kadarkoli preverite. Vse navedeno mnogokrat odtehta navedeno odločitev iz leta 2017. Zaradi vsega navedenega absolutno zavračam populistično posploševanje g. Močnika, češ »da javni uslužbenci kršijo zakone« in da na občini »zagovarjamo nezakonito delovanje«. To je podobno, kot bi za globo za napačno parkiranje zahtevali, da nekdo ostane brez izpita. Kdor naredi napako, je prav, da se ga sankcionira, da je potem ne naredi več. Župan Daniel Cukjati Didaktična igra RINGRING12 - lahko jo kupite v TIC Vrhnika gradiva 11. redne seje, 12. 11. 2020. G. Koprivec se je tudi udeležil 9. redne seje sveta Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, kjer je javno priznal svojo napako in se zanjo opravičil. Poleg čisto človeške odgovornosti, je prevzel tudi odgovornost za svojo krivdo tako, da je kot odgovorna oseba plačal globo. Čeprav zavrača očitek o nezakonitosti, saj je pri naročilu precenil, da obstajajo razlogi po 2. točki prvega odstavka 29 člena ZJN-2 oz. iz 2. alinee c točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3, spoštuje odločitev sodišča in zagotavlja, da bi pri ponovnem naročilu postopal bolj konzervativno. Dejstvo pa je, kar je zagovarjal g. Koprivec, da je bil npr. tisk 64 strani pred javnim naročilom 798,26 € nižji kot po izvedbi le-tega. Osebno ocenjujem, da se ni želel izogniti naročilu in da ga je pri odločitvi vodila zgolj želja, da zavod in posledično občinam privarčuje čim več denarja. Kar se je tudi dejansko zgodilo. Ravno očitek, da sva bila predhodno sodelavca, mi daje izjemno dober pogled nanj. Poznam njegovo delo, entuziazem, strokovnost, ali v spletni trgovini www.ringring12.com 19 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika Klekljanje iz roda v rod V našem okolišu med domačini še vedno nanese pogovor, kako družabno in veselo je bilo včasih pri Joklu na Lavrovcu. O tem sem se pogovarjala z Anko Grom s Stare Vrhnike, saj izhajajo njene korenine prav iz omenjene domačije. Otroštva, ki ga je preživela na Lavrovcu, se rada spominja, še posebno večerov, ko se je pri njih klekljalo. To me je spodbudilo, da sva se deževnega novembrskega dne odpravili k Joklu ter z njeno sestrično Mimi Jesenko in njenim možem Tinetom obudili spomine na tista davna leta. Njuna stara mama Ivana, Johana Pavlin, poročena Pivk, se je rodila leta 1892 kot nezakonska hči Koširjeve dekle iz Suhega Dola. Že kot majhno deklico so jo posvojili Pr’ Blažk na Lavrovcu, ker niso imeli svojih otrok. Bila je izjemno bistro dekle in imela vrline, ki so bile takrat redke. Kot samoukinja se je naučila branja in pisanja in zato marsikomu napisala pismo, da ga je odposlal, ali prebrala, ko ga je prejel. Bila je tudi babica in pri rojstvu pomagala več otrokom ter bila nasploh podjetna. Že od zgodnje mladosti jo je zanimalo klekljanje, ki jo je spremljalo vse življenje. Poročila se je tik pred prvo svetovno vojno z Mežnarjevim Jakobom, Joklom, kot so ga klicali, doma s Sv. Treh Kraljev. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, tri hčerke, Marica, Ivanka in Tončka, ter sinova Jože in Slavc. Poleg vsakodnevnega dela na kmetiji in skrbi za družino je vedno našla čas tudi za klekljanje. Punklje različnih velikosti od 30 cm pa tja do enega metra dolžine, odvisno od velikosti čipke, je delala sama. Vrečo je napolnila z drobnim suhim bukovim žaganjem in v sredino vstavila lesen kol, da se ni upogibal. Za kleklje pa je skrbel gospodar Blaž. Izdeloval jih je iz češpovine, taki so bili najboljši in imeli so tisti pravi zven, ki je napolnil vso izbo. Slabši so bili iz jesenovega lesa, saj se je vrh kleklja pogosto krušil in zato se je nitka rada zatikala. Klekljala je različne motive čipk, manjše, ki so jih šivilje ročno všile v platneno blago in so tako nastajale prelepe zavese, namizni prti ali posteljnine, in večje čipke, s katerimi so prekrili osrednji del mize, police, komode … Zaradi izredno lepe izdelave so ji odkupovalci naročali posebno zahtevne motive. Tako je delala čipke za albo, to je duhovniško oblačilo za škofa Pogačnika, in druge vrst čipk, ki so jih pošiljali tudi v Beograd in v Ameriko. Z leti se je o njenem znanju klekljanja razvedelo daleč nao- CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si upno pomenkovale, pripovedovale šale in pele, saj jih je večina hodila k pevskemu zboru na Sv. Tri Kralje. Vnukinja Anka, ki je bila takrat še čisto otrok in je z bratom in sestrama prihajala k Joklu na počitnice, se še dobro spominja, kako so ob dolgih zimskih večerih prihajale klekljarice in bile druga drugi učiteljice, glavna med njimi pa je bila mati Johana. Medtem, ko so se otroci greli na peči in že dremali, je Anka leže opazovala čipke, ki so nastajale pod spretnimi rokami, in poslušala melodijo klekljev. Mati Johana je imela svoj punkelj ali povšter, kot mu na Lavrovcu pravijo še dandanes, vedno postavljen na svoji majhni mizici, ki je imela dva predala: v enem je imela sukanec, bucike, jehtrco in drugo, kar je za delo potrebovala, v drugem predalu pa šnuf tobak za njuhanje. Med delom si je vsake toliko privoščila počitek, si iz preda- la vzela ščepec v prah mletega tobaka, ga previdno posula na vrhnjo stran dlani in ga počasi vlekla skozi nos. Tja do konca druge svetovne vojne in še pozneje je bil denar, ki ga je zaslužila s klekljanjem, edini vir dohodka za vso družino. Če je vsa družina čez vso zimo pridno delala, je zaslužek zadostoval za nakup ene krave. Zato tudi možu Joklu ni bilo izpod časti poleg dela v hlevu prijeti za kleklje in pomagati otrokom, pa tudi kuhati, kuriti peč in kidati sneg. Čipke je nosila prodajat v Žiri ali pa jih dajala odkupovalcem, ki so odkupovali za Dom Ljubljana, ki je imel poslovalnico v starem delu mesta pod Ljubljanskim gradom, in za Idrijo, kjer so jih najbolje plačevali. Motiv čipke je vedno določil odkupovalec, saj je dobro poznal potrebe trga, pri njem je dobila tudi muštre in sukanec, ki je bil sprva lanen in pozneje 20 ki so prihajali k njim. Še posebno veselo je bilo na dan svetega Štefana, ko je praznovala svoj rojstni dan, takrat so vedno priredili ples. Hči Marica je kaj dobrega spekla in tudi vina ni manjkalo. V goste so prišle klekljarice, njihovi možje in fantje. Med njimi se je vedno našel kdo, da je raztegnil harmoniko in že krog in k njej so začele prihajati so se urno vrteli. Mimi, njena dekleta ter žene iz sosednjih vnukinja, se še spomni, da so vasi. Učila jih je zahtevnih kleenkrat vino natočili kar v škaf in kljarskih veščin, obenem pa je ga za pitje zajemali z zajemalko, s svojim prešernim značajem pa tudi ofrahta, ki so ga nekoč vnašala med učenke prijetno stari materi naredili domačini. vzdušje. Zanimanje za klekljaNa vejo hruške, ki je rastla tik nje se je že zgodaj pokazalo tudi ob hiši, so obesili karbidno kocpri njenih otrocih, zato so že v ko in ko je počilo, se je stresla zgodnjem otroštvu imeli vsak vsa hiša in iz oken so popadale svoj punkeljček in se ob njej šipe. Veselo je bilo še na velikoučili prvih osnov. nočni ponedeljek, takrat se je Dekleta in žene so ob svetloplesalo dolgo v noč. Tudi med bi ene same žarnice na stropu letom so večkrat pripravili ples in morda še petrolejke na mizi in fantje in dekleta so prihajali z dolgo v noč sedele ob topli peči vseh strani: Lučin, Rovt, Butajter okrog mize in spretno sukanove, Šentjošta in še od drugod. le kleklje. Med delom so se zaMed njimi so bili pogosto tudi delavci, ki so v letih pred drugo svetovno vojno delali na utrdbi Rupnikove linije. Mnogi, ki so bili od daleč, z Dolenjske, Štajerske, Primorske …, so pri njih tudi stanovali. Z leti so navade in vesela druženja počasi usihala. Mimi in Tine, ki sta naslednika Joklove domačije, imata pet sinov, vsi so poročeni in imajo družine. Poleg stare hiše sta sezidala novo in staro pred leti podrla. Matere Johane že dobrih štirideset let ni več, a njena setev klekljanja še vedno kali in raste. Tudi Marice, ki so jo kleklji spremljali do konca življenja, ni več. Mimi, ki je prvo čipko prodala pri petih letih, še zmeraj kleklja, nekaj po naročilu in nekaj zase. Okrog leta 1960 se je v Ljubljani udeležila tekmovanja o klekljanju, kjer so se zbrale klekljarice iz vse Slovenije. Pred leti pa so izdelovalke čipk z motivom golobček miru povabili v slovenski parlament. Čipkarstvo v njeni družini ne bo zamrlo, saj svoje bogato znanje prepletanja niti in ljubezni do čipke prenaša Mati Johana pri klekljanju čipke zunanjega oboda prta. (Foto: družinski arhiv) št. 091845 tudi na vnuke. Anka je veliko zanimanje za klekljanje izkazovala že kot otrok in je po zaslugi njene, sedaj že pokojne mame Ivanke, prav tako priznane klekljarice, postala najmlajša učenka Čipkarske šole ne le v Gorenji vasi, temveč v vsej Poljanski dolini. Čipka jo navdihuje in bogati še sedaj, ko se bliža osmemu desetletju. Že več let obiskuje klekljarsko skupino pod vodstvom Ivice Česnik v okviru društva Kosec na Logu pri Dragomerju. Svoje znanje deli z vnukinjami in upa, da se bo nekoč slišala melodija klekljev tudi iz njihovih rok. Tončka vrsto let ni klekljala, ker ji delo tega ni dopuščalo, ko pa je nastopila jesen življenja, je to veselje v njej ponovno vzklilo. Njeni otroci žal niso imeli zanimanja za to zvrst umetnosti, a morda se bo ta dar talenta nekoč prebudil v njenih vnukih. Za obujanje spominov na priznano klekljarico, staro mamo Johano Pivk, se Anki Grom in Mimi Jesenko iskreno zahvaljujem. Zapisala: Sonja Malovrh, Mati Johana v poznih letih ob svoji mizici pri topli peči. Anka Grom v delovni obleki iz 19. stol. ob punklju stare mame Johane in (Foto: družinski arhiv) št. 091824 več kot sto let starih klekljev v svoji kašči. (Foto: SM - 2021) št. 144752 november 2021 bombažen. Veščine klekljanja so se naučili vsi otroci, še posebno hčere in to doto odnesli s seboj, ko so odhajali v svet. Na domačiji je ostala Marica, se poročila in imela dve hčerki, Mimi in Tončko, ki je umrla še kot majhen otrok. Ob koncu vojne je izgubila tudi moža. Njihova hiša je bila med vojno porušena; poslej se je družina selila od hiše do hiše. Najprej so bili pet mesecev Pr’ Vrbanc na Lavrovcu, potem so šli v Lučine k Matiju, pozneje so se preselili na svinjake k Selevcu. Še preden se je vojna končala, so se vrnili v bližino svojega porušenega doma na Lavrovec, k Razozu, kjer so stanovali, dokler nista Johana in Jokl na domačem dvorišču sezidala novo hišo. Od takrat naprej se je pri hiši reklo Pr’ Joklu. Mati Johana je kljub težkim časom ohranila veder značaj in se rada poveselila z domačini, 20 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 21 Dnevnik iz ruskega ujetništva (4) Nadaljujemo z objavljanjem dnevnika Antona Mehleta, vojaka avstro-ogrske vojske, ki ga je pisal 38 mesecev v času ruskega ujetništva. Besedilo zaradi avtentičnosti ni lektorirano. Str.25 Moja tretja služba v Rusiji v vasi Novobogdarovski Kmet po imenu Stepan Jemec peljal je mene in moja 2 tovariša bilo je po naše 23. Oktobra 1915. brila je mrzla burja stiskali smo se na vozu on je pripovedoval da bo nam dobro da bo eden ostal pri njemu enega bo vzel sosed brat ednega pa bo vzela soseda ktere mož je tudi v vjetništvu v Avstriji. Pripovedoval je da imajo vsak 50 desetin zemlje in da pozimi ne bomo imeli druzga dela kakor krmiti govedo in konje reku je da je tudi on nesrečen da je imu 2 sina v vojski ki sta pustila doma kup otrok in že dolgo nič Str. 26 ne pišeta ne vem kako je z njima in zdaj so vzeli že tretjega ki je tudi pustil doma ženo in otroka. Spoznal sem da je šiba vojske tudi njega udarila. Kmalo dospemo na njegov dom otroci se hitro poskrijejo v hišo kajti Avstrijci so prišli Avstric to je nekaj strašnega on strelja ubija in kolje ljudi. Sprežemo konje in gremo v konjušno (štalo) tam sta že čakala eden sosed in soseda Čuk je šu iz Babo Pluskarjev iz sosedam jast pa sem ostal pri tem gospodarju ki je nas pripeljav. Po kratkem opravku me pokličejo v hišo na obed postavijo Str. 27 na sredi hiše okroglo nizko mizo posedemo se okolo na nizkih stolčkih prineso nam varenikov in garbuzov t.je neke vrste buče ktere znajo okusno napraviti kruh je bil bel in kolikor ga hočeš vidu sem da tukaj za hrano ne bo ravno slabo. Družina je bila nas velika z menoj vred nas je bilo 16 mnogo je bilo otrok. Kakor je v Rusiji sploh navada tako je tudi ta gospodar oženil sinove mlade vsaki sin je pripeljav nevesto na dom oženil je že 3 sinove Sidera Vasilija in Savelija najmlajši Peter pa je bil še neoženjen. Str. 28 Nastala je leta 1914 strašna svetovna vojna vsi trije njegovi oženjeni sinovi odšli so na vojsko in so pustili doma očetu svoje družine za ktere je moral potem rad ali ne rad skrbeti, zato je bila tukaj družina tako velika, velika je bila zajesti a mala je bila za delo. Spal sem v štali in sem moral vsako noč vstati po dvakrat ali trikrat in zamešati pleve in obloje ker to je Ruskim konjem edina krma. Vsaki večer smo se sešli z mojima tovarišema Ivanom Približav se je sveti večer Str. 33 postavili so visoko mizo na kteri jedo le ob večjih praznikih ko pojemo skromno večerjo naložijo otrokom v sklede peleškov in sladkarije otroci gredo po Str. 29 stari navadi nositi večerjo. in Francem ki sta se pohvalila Najpervo podado večerjo doma svojim domačim 4 letni deček da tudi njima ni slabo. Dela sem imu zmeraj zadosti za Gregor od staršega sina vzame krmit sem imu 14 konj 12 glav v roke skledo in gre k dedu in govede in 10 ovec vstajati sem pravi nate večerjo stari mož mu moral zgodaj to je pri Ruskih odgovori jast je nisem potreben podaj jo svojemu očetu ki Bog kmetih splošna navada. Pri teh ljudeh sem se nekaj lah- ve kje po svetu strada in večerje ko privadil ker niso bili ravno bolj potrebuje kot jast in začeli surovi otroci ki so se me iz za- so vsi glasno jokati. Otroci so četka zelo bojali so se me počasi nesli večerjo po vasi mene so privadili prišli so mi že na kole- naprosili da sem šu na obešat se in so me imenovali djadja ali djadko to je po naše Str. 34 z njimi ker so se bali psov kterih strijc. Preteklo mi je pri tem gospo- ima vsaki gospodar celo tropo darju že par tednov neki dan šli smo v vsako hišo in vsaka gospodinja jim je oddala kaj nazaj pravi stara gospodinja Anton in tako sem še jast kot njih sprevodnik nekaj nabral. Prišli smo Str. 30 zdaj se bo pa začel post nato pa domu doma so še zmeraj jokasem bil malo nejevoljen in dragi li ker sveti večer je in ni doma bralec ako poznaš v pravoslavni svojih dragih stara gospodinja veri post bodeš štel moja neje- je venomer jokala kje je Sider data ki sta bila skupaj v boju da dalnemu vjetništvu živ in zdrav. se vednomer odvezvali in odtrvolja za opravičena, jast ki sem kje Vasilij za tretjega sina niso je padu nesrečni Sider pri Prze- Pisal sem že večkrat ali najbrž govali da sem mnogokrat vstav že malo vedu da pri Ruskem tolko jokali ker je bil še na službi mislu tam v nesrečni Galiciji a ničesar ne dobijo in morda mi- in privezvav menda so čutili da narodu se ne sme sramovati in v mestu Odesa ob Črnem morju njim ni hotel povedati žalostne slijo, da že ležim v hladni zemlji. je pri hiši žalostni sveti večer. jezika šparati sem ji odgovoru: in je še večkrat domu pisav. novice. Jast sem sedu molče in Dalje jih nisem mogu poslušati Zunaj po dvorišču pa je tulil vso veste kaj morete se postiti ali Žena staršega sina Sidera je jih poslušal zdelo se mi je da lotila se me je silna žalost odšel noč silni mrzli Ruski buran tako jast pa mislim da sem se svojo vprašala svoje 4 otroke oh otrovidim pred seboj svojo ženo in sem spat na svoje mesto v štalo sem preživel prvi sveti večer v mero že napostil tam v Galici- ci kje je naš papaš a otroke ktere sem pustu tam v v pleve. Dolgo nisem zaspal in vjetništvu leta 1915. ji in tudi že v vašem vjetništvu dalni svoji domovini. Bog ve premišljav svojo neveselo usodo V nedeljo zgodaj zjutraj so pritam v Kijevu in Harkovu in kdo Str. 35 kako praznujejo sveti večer kdaj bo tega konec daj Bog da bi šli mladi ljudje s cerkve kamor ve kaj me še čaka morda se mi kje je papaša otroci pa so rekli bil že enkrat ljubi mir in da bi so se še zvečir odpeljali po vasi bo še treba ali pri vas pa ki ima- v plenu v Avstriji s tem so se toStr. 36 so hodili mladi fantiči in deklispet vži= te mnogo kruha in raznih živil lažili pa zakaj že toliko mesecev ce prišli so v vsako hišo in peli nič ne piše, jast pa sem si mislu mogoče tudi moji otroci kličese pa ne Rodžestvo Tvoje kriste Bože naš uboga družina vaš papaša vam jo naš ata ko bi jimvsaj nocoj Str. 37 najbrž ne bo pisal nikoli več na sveti večer mogu zaklicati vali ljubo prostost o zdaj bom i.t.d. Str. 31 Se nadaljuje. bom postu, in odgovorila mi je ker zvedu sem od nekega sol- otročiči moji jast sem tukaj v vedu koliko je vredna konji pa so pravda nu ti bomo pa dajali sala in mleka. Post pred Božičem ali Advent »Grema turšca slačt« se je začev že v sredi meseca Novembra ker Rusi ga imajo 6 tednov ne 4 kakor pri nas post imajo silno strogi poslovijo se od vsega kar je od mesa in kar je od mleka jedo le kar je od raVsi, ki imamo kmečke korenine, stlin prva vsakdanja njih hrana Društvo Nauportus Viva je 22. oktobra v ca Jana povedala poučno in zabavno zgodje boršč, belijo v postu z oljem se še spomnimo lepih večerov želji po ohranjanju kulturne dediščine, ob bo za odrasle in otroke, kako so včasih pri od tako zvane svirepe ktero ob ličkanju koruze. potrebi po varnem druženju v teh koron- njih v Ligojni slačili turšca. Ko je bil ves doma pridelujejo. skih časih, pripravilo pravi pravcati ličkar- pridelek v latah, je sledil likof: ajmoht, ajdoVsako nedeljo celega leta je do Na teh svojevrstnih kulturnih večerih ski večer. Prav zares smo slačili turšco in vi žganci, razne slaščice in druge dobrote, poldne greh jesti za to sem se soseske ali kar celotne vaške skupnosti bili deležni držabnosti, različnih kulina- ki so jih pripravile roke pridnih gospodinj. jim tudi odločno vparu poznej se je vedno uresničeval rek prijetno s ričnih dobrot in kulturnih dobrin. Za to Sledil je zabavni večer za otroke in kulso mi že vedli navado in so mi koristnim. Ob ličkanju, pri katerem se je sta poskrbela predvsem Jana in Polde Rus, turni program za odrasle. Otroci so se zbralo mlado in staro, so se kmečki domo- ki sta na Mahu pridelala turšco, ter Lojze igrali in podili po dvorišču, odrasli pa smo Str. 32 vi, kozolci, šupe … spremenili v pravcate in Štefka Rus, ki sta nas povabila v svoj ko- najprej ustvarili prijetno vzdušje s petjem tudi v nedeljo zjutraj dali jesti dvorane. V njih se je gojilo vsakovrstno zolec pri domačiji na Drenovem Griču. ljudskih pesmi ob spremljavi citer in kitare, a sami so se še naprej postili. kulturno izročilo: ob rutinskem delu so se Na večeru se nas je zbralo kakih 30, od potem pa je sledil literarni program. Postni dnevi so nam počasi popripovedovalcem razvezali jeziki in ličkarji tega tretjina otrok. Posedli smo se okrog Prebrali smo dva daljša odlomka iz dveh tekli približal se je praznik rodso uživali v umišljenem svetu pripovedk, kupa neoličkanih storžev in se lotili dela, knjig, ki sta nas prestavila v vrhniško prežestvo to je Božič. bajk, pravljic, pričevanj … slačili turšco. Starejši smo ob tem obujali teklost. Najprej smo prebrali zapis JustiMoj gospodar je zaklal pred BoPotem je na vrsto prišla glasbena ume- spomine, mlajši pa so se učili, kako se slači, na Stanovnika, velikega filozofa, pisatelja, žičem 2 debela prašiča ko ga zatnost – troglasno petje ljudskih pesmi, kako se veže, kako obeša slečeno koruzo v urednika, premišljevalca naše polpretekle kolje nanese na njega kup slame oglasili so se tudi različni inštrumenti. Na late. Kaki dve uri smo vsi, staro in mlado, zgodovine z naslovom Dolina in njena in zažge da se obpali in imela sta vrsto je prišla tudi kulinarična umetnost: pridno delali. Ob tem je tekel družabni po- kultura. V svojevrstnem besednem pejmarsikatera gospodinja je pred ličkarji po- govor, v katerem smo se bolje spoznali, za- sažu z njemu lastno mojstrsko besedo mnogo lepega špeha le žal da si kazala, kakšne dobrote zna pripraviti. Taka igrali pa so tudi različni inštrumenti: čelo, pričara lepoto Horjulske doline in njene ne znajo napravit okusnega zlosrečanja so se pogosto končala s plesom in flavta pa citre in kitara. Potem je gostitelji- kulture pred drugo svetovno vojno in režijo ga v sod in nasolijo in tako družabnostjo, ki je ljudi ne samo zabavala, potem stoji celo leto meso pa ampak tudi povezovala. Koliko novih paobesijo v kaščo in visi tako dolrov se je oblikovalo na takih večerih … go dokler vsega ne pokuhajo. Nauporus viva ohranja izročilo >> 21 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 22 Naši malčki v mali Žabici Dobra dva meseca je že od takrat, ko so naši malčki prvič prestopili vrtčevska vrata. uvajanje skupaj s starši trajalo res kratek čas. Kljub temu so se otroci presenetljivo dobro in hitro prilagodili na nove življenjske okoliščine. Strokovne Tako so začeli novo poglavje delavke smo jim pripravile priv svojem življenju. Vsak začetek jetno bivalno okolje, predvsem je težak. Iz varnega domačega pa smo jim nudile veliko poobjema so prišli v čisto nezna- zornosti, topline in ljubkovanja. no okolje, kjer so jih pričakali Igrali smo se prstne igre in binovi ljudje in skupina njihovih barije, prepevale smo otroške in vrstnikov. Letos je zaradi ukre- ljudske pesmi. Glasba čudežno pov za obvladovanje epidemije deluje na otroke. Včasih lajša bolečine, osrečuje, razvija ljubezen ne samo do lepega, ampak tudi do skupnosti. Prispeva k vsestranskemu oblikovanju osebnosti. Naši otroci, čeprav še ne znajo povedati, s prstki in obrazno mimiko pokažejo, da si želijo pesmico ali prstno igrico. Za nami ponavljajo zloge in pripevajo. Primejo se za roke in rajajo. Vsak dan znova nas presenečajo s svojim napredkom. Nam pa ob pogledu nanje zaigra srce.Poleg glasbe smo strokovne delavke načrtovale veliko gibalnih dejavnosti za otroke, saj vemo, da je spontana igra v povezavi z gibanjem najboljši način za spodbujanje celostnega razvoja otrok. Gibanje je zelo pomembno za razvoj možganov in kognitivnih sposobnosti, zato je treba otrokom omogočiti, da se čim več gibljejo, po možnosti zunaj, v naravi. Najmlajšim >> volucijo. Kot uročeni od zapisa smo se v mislih zamaknili v lepoto podeželskega življenja. In še en zapis smo prebrali, odlomek iz knjige Duhovnik v viharnih časih Danijela Kaštruna, nekdanjega vrhniškega kaplana. Besedilo nas je spomnilo na življenje na Vrhniki v 60. letih prejšnjega stoletja, na mladostne čase starejših ude- moj smo se poslovili z željo, da ležencev ličkarskega srečanja. bi postala ličkarija oz. slačenje Ob spominih je zazvenelo še turšce tradicionalni dogodek. nekaj viž in narodnih pesmi in z obveznim Angelček varuh Jože Kurinčič U P O K O J E N S K I Pozdravljene, upokojenke in spoštovani upokojenci Vse tisto, kar smo napovedovali za november, je iz znanih razlogov odpadlo. Upam, da ste se pravočasno cepili in da vas ni ujel kakšen prehlad, da lahko uživate v sprehodih po čudovitih jesensko obarvanih gozdovih. Izkoristite še zadnje dneve tega razkošja, saj se listavci že pripravljajo na zimo. Vsaj teh užitkov nam korona ni mogla vzeti! Malce smo računali, da bomo organizirali martinovanje vsaj v Gostilni pri Kranjcu, morda izpeljali še kakšen izlet v novembru, a nič od tega. Z veseljem pa lahko zapišem, da se že temeljito pripravljamo na prednovoletne obiske starejših od 80 let. V ta namen je bilo v času korone doma izdelanih že več kot 500 novoletnih voščilnic, ki jih bomo zdaj uporabili. Marljive prostovoljke, med njimi tudi klekljarice, so se zelo trudile, da bi presegle številko 500, kar jim je v celoti uspelo. Hvala in pohvala vsem članicam, ki ste se trudile doma za vas, pa tudi zato, da so si skrajševale čas. Kar 450 članic in članov je starejših od 80 let in predstavljajte si, koliko prostovoljk bomo poslali k vašim domovom s čestitko in skromnim darilcem. Če bodo razmere dovoljevale, bodo z vami poklepetali, če ne, pa vas bodo pozdravili le pri vratih z masko, a s toplo besedo. Vesela pa sem, da smo lahko še ob pravem času izpeljali sejo Izvršilnega odbora v živo v medsebojni razdalji 1, 5 m, nato pa po e-pošti tudi sejo Upravnega odbora, kjer smo se odločili, da bomo poiskali možnost, kako zamenjati stara pokvarjena harmonika vrata z novimi in kako odpraviti vlago v predprostorih sanitarij. To bo kar velik finančni zalogaj, a je vzdrževanje naše lastnine seveda potrebno. Seznanili smo se tudi, kako deluje projekt Starejši za starejše in ugotovili, da je le peščica prostovoljk opravila velikansko delo, saj so naštele več kot tisoč obiskov pri starejših od 70 let, se pri njih zadržale tudi po več kot uro. Posebne pozornosti so deležni tisti starejši iz najbolj oddaljenih koncev naše občine, ki nimajo nikogar svojih. V letu 2021 smo s humanitarnimi paketi pomagali več kot stotim pomoči potrebnim. Pripravljamo pa že program za leto 2022, ki bo zapisan tudi v koledarčku. Ostanite zdravi, izogibajte se gneče po trgovinah in čim bolj skrbite za svoje zdravje. V imenu UO Elica Brelih otrokom je lahko izziv že hoja po neravni površini, na primer hoja po travniku, gozdu, v klanec. Igre z žogo lahko izvajamo že pri najmlajših: skrivanje žoge, kotaljenje, brcanje, metanje. Z dve do tri leta starimi otroki pa lahko že na malo daljšem sprehodu spoznavamo tudi malo širšo okolico vrtca (Sv. Trojico, Staro Vrhniko, okolico Slomškove šole). V igralnici, na terasi ali na hodniku lahko postavimo čutno pot iz naravnega materiala: nažagani leseni koluti različnih višin, kamni, lubje, lesene palice, mah, pesek (v nizkih lesenih zabojih). Otroci imajo radi tudi polivalentne blazine za valjanje, plazenje, plezanje. S hojo po različno visokih in mehkih blazinah razvijamo dinamično ravnotežje. Strokovne delavke vedno iščemo nove ideje, kako bi popestrile otroško igro. Tako smo v tem mesecu po celotnem hodniku Male Žabice naredile talno poslikavo za gibalne spodbude, kjer lahko otroci izvajajo naravne oblike gibanja: hoja po ravni ali vijugasti črti, hoja po krogih, po lestvi, po polžu, počepi, poskoki. Dopoldne hodnik izkoristimo za gibalne minutke, hkrati pa je tudi spodbuda za starše, da skupaj s svojim otrokom na kratko potelovadijo zjutraj ob prihodu ali odhodu iz vrtca. Če k skupnemu prizadevanju za dobro naših otrok dodamo še veliko razumevanja, predanosti in ljubezni, ne moremo zgrešiti. Jelka Ogrin, v imenu strokovnih delavk prve starostne skupine Enote Žabica Vrtca Vrhnika K O T I Č E K Izlet v Brestanico ki sodi med najstarejše gradove na Slovenskem, je iz leta 895. Razdeljeni v dve skupini in z dobro razlago dveh vodnic smo izvedeli veliko zanimi14. oktober – Kar hladno in megleno jutro vosti o zgodovini in širitvi gradu vse do leta 1880. nas je spremljalo vse tja do Boštanja, nato pa ja- Od tedaj naprej so imeli grad v lasti trapisti, to sen pogled najprej na sevniški grad in le še nekaj je red menihov, ki so prišli iz Francije. Bili so gokilometrov do Brestanice. Organizator našega spodarsko napredni, delavni in so vnašali veliko izleta je bil Center za podjetništvo in turizem iz novosti v tamkajšnje kraje. Že nemški okupator Krškega. Začeli smo z ogledom gradu Rajhenburg, jih je preganjal, dokončno pa jih je po vojni raz- >> 22 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I 23 K O T I Č E K >> lastila in pregnala takratna komunistična oblast. Na lokaciji pri mostu čez Savo, od koder je najlepši pogled na grad, je Gostilna Pečnik z izvrstno hrano in postrežbo. Malo smo se podprli, preden smo odšli še na ogled stare parne pekarne iz leta 1939. Lastnik pekarne je bil vodnik in gostitelj obenem in tudi kakšno zanimivost nam je povedal. Za konec je bil prihranjen še najprijetnejši del izleta: degustacija vina in čokolade pri Alešu Kuneju. Izvedeli smo vse o družinski tradiciji, o pri- delavi vina in čokolade tudi s pomočjo aktivnih članov Gabrijel, ki skupaj skrbijo za ohranjanje tradicije in vsega, kar je nastajalo že v času trapistov. Med pokušanjem več vrst vin, prigrizkov in čokolad nas je prijetno pobožalo sonce. Še za nakupe v njihovi dobro založeni trgovini je bil namenjen čas, nato pa smo se odpeljali mimo Krškega na avtocesto proti domu. Lep dan je bil za nami, poln doživetij, druženja in pogovorov. Skratka, imeli smo se lepo. Fotografije in zapis: Ivanka Sluga Sončki od Areha do Mariborskega Pohorja imel balkon in v stavbi je bila soba za planince, tako da je bil Bolfenk prva planinska postojanka na Pohorju. Po zložni poti smo se med vinogradi dvignili do grajskih razvalin, ki so tudi arheološko najdišče, kjer je tudi vodnjak ter prišli do Marijine kapelice na kraju, kjer je nekdaj stala kamnita piramida, a jo je uničila strela. Odprl se je razgled na Maribor, dolino Drave, na štajerske in koroške griče ter hribovja vse do Pece. Vrnili smo se do Treh ribnikov, opazovali račjo družino na mirni gladini in vodomet v ozadju. Nad ribniki so v zahodnem soncu žareli listavci, ko smo odhajali na avtobus. Med vožnjo sem dremala in se sprehajala po petih pohorskih etapah, ki smo jih prehodili. Začutila sem strmino do Kremžarjevega vrha nad Slovenj Gradcem, veter, ki je vlekel čez Kope, dišeče trave in cvetje na Ribniškem Pohorju, razglede in svetleče kamne (mačje oko – sljuda) na Klopnem vrhu, hojo po podestih med rušjem na Lovrenških jezerih. Zavijanje vetra na razgledniku nad jezeri je odnašal glas planinske vodnice, da ni bilo, da bi kaj razumela in sem samo gledala, gledala zeleno morje rušja. Ups, planinska vodnica govori, avtobus je prispel. Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek Sveže jutro pri Ruški koči in čokati cerkvici sv. Areha (Henrika) se je prebujalo v barvah jeseni, razlite med temno zelene smreke. Meglice pod nami so na nebo risale silhuete hribovij v daljavi. Tiho smo čez jaso stopili na gozdno pot, si kakor otroci močili prste z ostanki prvega letošnjega snega in se prepustili udobni hoji po pohorskih gozdovih, kjer zrak drugače diši, kjer listje le rahlo tlakuje poti, kjer so vse planje pokošene, kjer le na gozdnih posekah rastejo svetle zrele trave z dozorelimi cvetovi svečnika (svilničastega svišča). Križišča so bila široka in planinske oznake so pohodnike vodile na vse štiri strani, mi pa smo pod pobočjem Sedovca, mimo Rečkega vrha prišli do Mariborske koče, kjer smo se greli na soncu in malicali, se sušili in razgledovali po okolici. S spomenika pri koči nas je resno gledal Ivan Šumljak, oče Slovenske planinske poti, po kateri smo hodili tudi mi. Naslednji postanek je bil pri poznogotski cerkvi sv. Bolfenka s samostoječim zvonikom, ki je bila obnovljena po požaru leta 1950. Nekoč je zvonik Barjani na Visokem Mavrincu Mojstrovko, greben Robičja in Kranjsko Goro v dolini. Vračali smo se po isti poti do ceste in hojo nadaljevali mimo Ruske kapelice, Mihovega doma, čez prodišče in ob Pišnici do parkirišča. Za prelep pohod je odgovorna vodnica Sonja 28. oktober – Iz Kranjske Gore smo se zapeljali Zalar Bizjak, ki s svojim znanjem vedno poskrbi proti prelazu Vršič do koče na Gozdu. Od tam za zanimive podrobnosti. Frenk Petrič pa je pazil, smo se peš spustili in kmalu zavili levo v gozd in da je vseh 31 Barjanov srečno prispelo na cilj. Pose začeli vzpenjati proti vrhu. Pot ni markirana, leg tega je moški del skupine galantno priskočil vendar je dobro uhojena. Opazili smo tudi nekaj na pomoč nežnemu spolu pri zahtevnejših delih oznak PP, ki označujejo pot Planica–Pokljuka. Po poti. dobri uri strmega vzpona smo prišli na vrh, kjer Zapisala: Vanda Rafaela Kržmanc, se nam je odprl čudovit pogled na Špik, Veliko fotografija: Stane Kržmanc Ponco, Škrlatico, Razor, Prisank, Vršič, Malo Zimzeleni na žarečem Krasu Okrogli jubileji v novembru Kristina Skubic, Blatna Brezovica (1928) Leopold Nadlišek, Prisojna pot (1929) Olga Zalar, Ob progi (1929) Slavka Dolina -Nučič, Dom upokojencev Vrhnika (1930) Lucija Kogovšek, Tičnica (1931) Julijana Janež, Verd (1936) Franc Kovačič, Drenov Grič 1936) Jernej Zakrajšek, Stara Vrhnika (1941) Martin Vrbančič, Gradišče (1941) Andrej Štular, Čuža (1941) Franc Kaučič, Ledina (1941) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki novembra so praznovali rojstni dan. 26. oktober – Še vedno pod vtisom prejšnjega pohoda po Mitski poti v okolici Rodika smo se tokrat podali na Kras, v vas Dutovlje, ki slovi po pršutu in teranu. Legenda pravi, da je Kras nastal zato, ker se je bogu strgala vreča, v kateri je nesel kamen, da bi ga stresel v morje. Menim, da ni bilo le kamenje, ampak še nekaj, kar je padlo in naredilo pravi raj na tem prelem delu naše Slovenije. Kot vedno smo ob prihodu začeli z jutranjo kavico. Tam nas je že pričakal vodnik Bogdan in odpravili smo se po Teranovi poti. Ob poti med vinogradi in gmajnami, poraslimi z grmički jesensko žarečega ruja, nam je ob postankih povedal še veliko drugih zanimivosti, ki so popestrile naš sicer malce oblačen, pa kljub temu od jesenskih barv žareč dan. Dutovlje je vas, ki je bila zapisana že daljnega leta 1284. Zdaj šteje približno 700 prebivalcev in kar 50 je aktivnih vinarjev. Drugi pridelujejo teran bolj za hobi. Teran je bil znan že v Avstro-Ogrski, saj so ga v manjših stekleničkah prodajali kot zdravilo. Marljivi Kraševci so izkoristili bogato prst jerovica z zasaditvijo trte refošk. Pohvalno je tudi, da veliko starih poslopij obnavljajo in pri tem spoštujejo arhitekturo naših prednikov. Vhodna vrata na hišah obvezno naredijo s kamnitim portalom, ki mu pravijo *kalona* in nanj vklešejo napis IHS ter znak za odganjanje zlih duhov. Krajani so sami naredili Teranovo pot, na ka- teri smo spoznali: Bučnetovo domačijo, Duljni konc, najstarejšo Polhovo domačijo, prireditveni prostor, kraško železnico Transalpino iz začetka 20. stol., avstroogrsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, skladišče municije med prvo. svetovno vojno, kaverno - zaklonišče prav tako iz tistega obdobja, spominsko ploščo iz NOV, Cesto Marije Terezije oz. Semenjsko pot, Škavnico z vdolbino za zbiranje vode, hudomušnega Kamnitega vremenarja … Naj omenim še Pepin pravi kraški vrt, ki je na hortikulturni razstavi l. 2009 v Angliji osvojil najboljšo oceno v kategoriji Malih vrtov. Veliko zanimivosti nam je vodnik povedal o Borisu Pahorju, ki se je iz Trsta vedno rad vračal v Dutovlje in tam ustvarjal. Tam ima tudi spominsko sobo, ki smo jo obiskali ob koncu poti. Pohod smo, kot se spodobi, zaključili v kleti domačina, ki nam je postregel s kraško malico in odličnim teranom. Zanimivo je, da so ob cesti postavljeni kamni, na katerih so ploščice z verzi pesnikov in slovenskih narodnih pesmi. Eden od njih je zapisan na začetku, drugi na koncu članka. Organizatorka pohodov, Elica Brelih, me je prosila, če lahko kot nova pohodnica v skupini Zimzelenih zapišem nekaj besed, kako se počutim v skupini. Elica, hvala ti, ker si me povabila v skupino, in hvala vsem, ki pripravljate s tematsko vsebino tako zanimive in ne pretežke pohode. Lepo mi je. Kdor noče bit bolan, ta pije naj teran. (sl. narodna) Besedilo: Anka Grom, foto: Željko Jadanić 23 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Vrhnika Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o pripravi sprememb in dopolnitev tekstualnega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (SD OPN 4) 1. člen (izhodišča za pripravo SD OPN 4) S tem sklepom se potrjujejo Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev tekstualnega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (v nadaljevanju: SD OPN 4), ki jih je pripravil Savaprojekt d.d., št. 21157-00, november 2021. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Območje načrtovanja je celotno območje občine Vrhnika. (2) Predmet načrtovanja so spremembe in dopolnitve le besedilnega dela OPN oziroma prostorskih izvedbenih pogojev (v nadaljevanju: PIP), to so: splošni PIP, PIP po namenski rabi in posebni PIP (določeni na enoto urejanja prostora). 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si (2) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - strateškega dela OPN Občine Vrhnika, - usmeritev, smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - strokovnih podlag izhajajoč iz 60. člena predpisa o urejanju prostora (ZUReP-2). 4. člen (vrsta postopka) Postopek priprave SD OPN 4 poteka na podlagi določb 108. - 115. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - PKP6 (Ur. l. RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O, 57/21 – odl. US in 112/21 – ZIUPGT). 5. člen (roki za pripravo SD OPN in njegovih posameznih faz) FAZA ROK Izdelava izhodišč za SD do 30.11.2021 OPN 4 20 dni od prejema Izdelava osnutka SD odločbe o potrebnosti OPN 4 izdelave CPVO Izdelava dopolnjenega osnutka SD OPN 4 za javno razgrnitev Izdelava stališč do pripomb Izdelava predloga SD OPN 4 CMYK 1 mesec od prejema vseh prvih mnenj NUP 20 dni od prejema vseh pripomb 1 mesec od potrditve stališč 1 mesec po prejemu Izdelava usklajenega vseh pozitivnih drugih predloga SD OPN 4 mnenj NUP Izdelava končnega 15 dni po objavi v dokumenta uradnem listu (1) SD OPN 4 se pripravi v vsebini, ki je določena s prostorsko zakonodajo: - Zakon o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17), - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega Postopek se zaključi najkasneje do 31. načrta ter pogojih za določitev ob- 12. 2022. močij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij 6. člen (Ur. l. RS, št. 99/07 in 61/17 – ZU(državni in lokalni nosilci urejanja reP-2). prostora) K temu spada tudi spremljajoče gradivo iz 52. člena ZUreP-2. 24 nika naznanilom v Našem časopisu in 2. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje na spletni strani Občine Vrhnika. in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 5) Občina Vrhnika lahko z namenom Vrhnika vključevanja javnosti v SD OPN 4 3. Občina Vrhnika, Oddelek za organizira tudi dodatne posvete, družbene dejavnosti in gospodarstdelavnice in podobno, objavlja invo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. formacije v Našem časopisu in na spletni strani Občine Vrhnika. Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo mnenja o verjetnosti pomemb8. člen nejših vplivov na okolje so: (seznam podatkov in strokovnih 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- podlag ter obveznosti udeležencev pri stvo in prehrano, Dunajska cesta 22, urejanju prostora glede njihovega 1000 Ljubljana zagotavljanja) 2. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 1) Potrebni podatki za izdelavo SD 3. Zavod RS za varstvo narave, OE OPN 4 so zbrani v GIS Sistemu Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 LjuObčine Vrhnika, iObcina oz. jih zabljana gotovijo nosilci urejanja prostora. 4. Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 2) Za pripravo SD OPN 4 se izdelajo 1000 Ljubljana (ali so že izdelane) naslednje stro5. Direkcija RS za vode, Mariborska kovne podlage: cesta 88, 3000 Celje. - prikaz stanja prostora, - poročilo o prostorskem razvoju občine, 7. člen (načrt vključevanja javnosti) - bilanca stavbnih zemljišč, - načrt preskrbe z zemljišči v občini Vrhnika, 1) Javnost je bila vključena v postopek priprave SD OPN 4 v fazi pri- - novelacija Študije vrtač, prave izhodišč z javnim pozivom - posebne strokovne podlage za potrebe občine, za podajo predlogov in pripomb na - morebitne druge strokovne podlaizhodišča. ge, ki so določene z zakonom ali na 2) Javnost se seznani s tem sklepom zahtevo NUP, in izhodišči z javnim naznanilom v Našem časopisu, z objavo na spletni - okoljsko poročilo, v kolikor bo potrebno, strani Občine Vrhnika in na spletni strani ministrstva, pristojnega za - podrobne utemeljitve k posameznim rešitvam. prostor. 3) Javnost bo vključena v postopek 9. člen priprave SD OPN 4 v fazi priprave (objava) osnutka. Občina o pripravi osnutka obvesti širšo javnost z javnim nazTa sklep se objavi v Uradnem listu RS nanilom v Našem časopisu in na in začne veljati naslednji dan po objaspletni strani Občine Vrhnika. 4) Javnost bo vključena v postopek pri- vi. Objavi se tudi v Našem časopisu, prave SD OPN 4 z javno razgrnitvijo na spletni strani Občine Vrhnika ter in javno obravnavo. Javna razgrnitev v državnem prostorskem informacijbo trajala najmanj 30 dni. V tem skem sistemu. času ima javnost možnost ogleda dopolnjenega osnutka ter podaje Številka: 3500-2/2021 (5-08) Lokalni nosilci urejanja prostora, ki pripomb in predlogov nanj. V času Vrhnika, dne 22. 11. 2021 podajo smernice in mnenja za načrjavne razgrnitve se izvede tudi javŽupan tovanje prostorske ureditve iz njihove na obravnava, na kateri je dopolnjen Občine Vrhnika pristojnosti so: osnutek javno predstavljen. Javnost Daniel Cukjati, l.r. 1. JP Komunalno podjetje Vrhnika bo o kraju in času javne razgrnitve d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhin obravnave obveščena z javnim Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 3. Zavod za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana 4. Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Šmartno 5. Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 7. Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje 8. Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana 9. Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana 10. Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za investicije v železnice, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor 11. Slovenske železnice, SŽ - Infrastruktura d.o.o., Kolodvorska 11, 1000 Ljubljana 12. DARS d.d., Dunajska 7, 1000 Ljubljana 13. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 14. Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 15. Elektro Ljubljana d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 16. Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK Omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana, 17. Plinovodi d.d., Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p. 3720, 1001 Ljubljana 24 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Borovnica 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obnove in širitve komunalne infrastrukture v občini Javna razsvetljava na cesti na Dol ponoči Asfaltirana klančina na Dolu Asfaltiranje klančine na Dolu Obnova ceste na Dražici pod kolonco V začetku novembra je JP KPV d. o. o. v celotni dolžini (80 m) asfaltiral cesto, ki pri spomeniku NOB povezuje regionalno cesto Vrhnika–Borovnica–Podpeč s Cesto na Dol. Pri trem se je širina povoznega dela asfalta prilagodila dovoljenim mejnim točkam, nakloni ceste so bili prilagojeni obstoječim višinam že urejenih privatnih dvorišč, na obeh straneh ceste so bila urejene bankine, uredilo se je odvajanje meteornih voda, v cestnem delu se je sanirala tudi celotna instalacija vodovodnih priključkov individualnih hiš. Javna razsvetljava na cesti na Dol Obnova ceste na Dražici pod kolonco V sklopu postopne prenove ceste med Borovnico in Brezovico pri Borovnici je bila konec oktobra izvedena obnova ceste skozi podvoz pod železniško progo in križišča s cesto za Ohonico v dolžini 120 m. Poleg nove asfaltne prevleke v širini 5,50 m se je povečala svetla višina za vozila, ki so višja od 4 m. Urejena je nova meteorna kanalizacija in nova prometna signalizacija z varnostno grbino v križišču ceste za Ohonico. CMYK Na Dolu je bila izvedena javna razsvetljava na cesti, ki poteka vzporedno z regionalno cesto. Podjetje STREEET d. o. o. je postavilo 9 ekoloških LED svetlil, ki svetlobno ne onesnažujejo okolja, imajo minimalno porabo energije in minimalne stroške vzdrževanja. S tem se je v obdobjih slabe vidljivosti zagotovilo ustrezno osvetlitev v dolžini 500 m. Vsa napeljava in skupna tehnična oprema je izvedena tako, da se lahko z javno razsvetljavo nadaljuje na novih trasah in z dodatnimi instalacijami. (OB) 25 Na Bregu postavljen mobilni prikazovalnik hitrosti vožnje Krajani Brega, ki živijo ob regionalni cesti, so se obrnili na občino s prošnjo, da občina pomaga umiriti promet na regionalni cesti skozi naselje Breg, saj opažajo, da veliko voznikov ne upošteva omejitve hitrosti skozi naselje. Občina Borovnica je pred kratkim z Ministrstvom za infrastrukturo podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje kolesarske povezave med Borovnico in Bregom z rekonstrukcijo pripadajočega dela regionalne ceste s sredstvi EU in RS. Skladno s projektno dokumentacijo bo ob vstopu v naselje Breg urejen sredinski otok za umirjanje prometa, kar bo pomembno prispevalo k umirjanju prometa. Po najbolj optimističnem scenariju pa bi se gradnja začela že prihodnjo pomlad. Ker se je na Dolu kot precej uspešen ukrep umirjanja prometa izkazal prikazovalnik hitrosti vožnje, se je občinska uprava na predlog Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Občine Borovnica na Bregu odločila, da kot začasni ukrep umirjanja prometa skozi naselje Breg postavi prikazovalnik hitrosti vožnje. V začetku novembra je Občina Borovnica, v soglasju z DRSI in lastnico parcele, ob regionalni cesti na Bregu, v smeri iz Borovnice proti Bregu, s ciljem umirjanja hitrosti prometa, postavila mobilni prikazovalnik hitrosti vožnje. Ta seveda omogoča postavitev tudi na drugih lokacijah ob cestah v občini. Po tednu dni delovanja prikazovalnika, ki podatke hitrosti vozil tudi beleži, hrani in avtomatsko posreduje, lahko ugotovimo, da 80 % voznikov omejitev hitrosti upošteva oz. ne presega več, kot so tolerirana odstopanja, vendar osta- lih 20 % voznikov vozi toliko prehitro, da je bila povprečna zabeležena hitrost 55 km/h, najvišja pa kar 126 km/h. Opravljenih je bilo 24.360 meritev, pri kar 15.561 oz. skoraj 2/3 je bila izmerjena prekoračitev največje dovoljene hitrosti, pri čemer je bila v 1.769 primerih oz. v 7,2 % izmerjena hitrost nad 70 km/h. Vodstvo občine je že stopilo v stik z MIRED in medobčinsko redarstvo zaprosilo, da na tem odseku regionalne ceste Vrhnika–Borovnica–Podpeč poveča pogostost radarskih meritev hitrosti. Zahvaljujemo se lastnici za soglasje k postavitvi prikazovalnika na njeni parceli. (OB) Svetniki o poplavni ogroženosti Borovnice in proračunu za 2022 Svetnica, svetniki in župan so se v enem mesecu kar dvakrat zbrali na občinski seji. Na seji, ki je bila v sredo, 20. oktobra, so se uvodoma dotaknili zakonske podlage oziroma razlogov za usklajevanje cen gospodarskih javnih služb varstva okolja. Predlagane spremembe je na primeru položnice za štiričlansko družino predstavila Jerneja Čepon s Komunalnega podjetja Vrhnika. Svetnike je zanimal glavni vzrok za povišanje cen storitve čiščenja odpadne vode, zanimalo jih je tudi, ali bodo te cene veljale eno leto ali jih bo potrebno usklajevati prej. Zakaj je prišlo na oskrbi s pitno vodo do takega povečanja stroškov dela, kaj je vzrok za povišanje cene zbiranja odpadkov in kakšni program se izvajajo za osveščanje uporabnikov glede odlaganja odpadkov. Vsi svetniki so glasovali za spremembe cen. Ena pomembnejših tem 15. seje je bila hidrološko hidravlična študija poplavne in erozijske nevarnosti. Občina Borovnica je namreč za potrebe Občinskega prostorskega načrta ob- ukrepi naj bi bilo območje Borovnice razbremenjeno poplavne ogroženosti. Ukrepe so finančno ovrednotili v višini 1,7 milijona evrov. Več pa v decembrski številki. Sledila so vprašanja in pobude svetnikov. Matjaž Ocepek je predlagal, da bi občinska uprava vodila koledar prireditev v občini. Prihaja namreč tudi do tega, da sta dve prireditvi na isti dan. To nalogo je pripravljen prevzeti sodelavec na občinski upravi Matjaž Žbogar. Alojšo Hribarja je zanimalo, če ima občina kakšne pristojnosti pri redarstvu glede izvajanja nadzora in kaznovanja na parkiriščih. Nedavno se je namreč zgodilo, da so oglobili voznike, ki niso imeli označenega časa parkiranja. Marka Žitka je zanimalo, če so dela na cesti od Obrtniške ulice do igrišča na Dolu končana in ali bo nasut še kakšen boljši material. Župan Bojan čine Borovnica pristopila k celostni je predstavil Domen Lajevec s pod- Čebela je povedal, da bo izvajalec pred ureditvi te problematike. Več o tem si jetja Eho Projekt d.o.o., je predvidena zaključkom dela uredil cesto s finim boste lahko prebrali v naslednji številki širitev sedanjega kanala Malence in slojem peska. Našega časopisa, na kratko pa, razvoj izgradnja dodatnega razbremenilnega Andreja Čampo je zanimalo, če je bil Borovnice je talec potoka Malence, ki kanala, poglobitev struge Borovniščice, podvoz Dražica poglobljen in za koliko. bi ob morebitnih stoletnih ali petsto- ureditev razlivnega območja na Barju, letnih vodah močno poplavil območje obnova mostu pri železniški postaji centra Borovnice. Med ukrepi, ki jih in novogradnja mostu v Jele. S temi Opozoril je tudi na slabo preglednost križišča Paplerjeve ulice in Rimske ceste in predlagal postavitev ogledala. Petra Črnilogarja je zanimalo, če je bil s Hidrotehnikom že opravljen ogled za čiščenje struge Belega potoka. Direktorica občinske uprave Dolores Dolenc Bajc je povedala, da ima Hidrotehnik izdano gradbeno dovoljenje za opravljanje del, ne ve pa, če je vključen tudi ta projekt. Župan je povedal, da bo na ogled pozval predstavnika Hidrotehnika. Zanimalo ga je tudi, ali bodo res v šoli nameščeni oddajniki 5G. Župan je povedal, da se po občini nameščajo brezplačne Wi-fi povezave. Na Bregu pa se umešča nov oddajnik na stari progi. Marko Žitko je postavil še vprašanje v zvezi s knjižnico. Dolores Dolenc Bajc je povedala, da so pridobljena vsa soglasja in da se čaka samo še potrditev Direkcije RS za vode. Referentka, ki obravnava to zadevo, pa je do nadaljnjega bolniško odsotna. Nekaj več časa so svetniki posvetili rebalansu proračuna. V uvodni obrazložitvi je Dolores Dolenc Bajc predstavila bistvene spremembe na 25 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Borovnica 1. PRAZNIČNI strani prihodkov in odhodkov in predlagan amandma za postavitev ATM bankomata. Svetniki so razpravljali o postavitvi ATM bankomata na železniški postaji ter o pripravi dokumentacije za objekt, ki bi bil namenjen garderobam, skladišču opreme in manjšemu lokalu. Umeščen naj bi bil na koncu šolskega igrišča proti Molkovem trgu. Razpravljali so še o širitvi vrtca in šole, tožbi. Aljoša Žerjav je povedal, da je to zadevo obravnaval odbor za prostorsko planiranje in zavzel stališče, da se mora center Borovnice obravnavati kompleksno, zato so predlagali, da se ta projekt izvzame iz rebalansa. Poudaril je, da ne nasprotujejo začasni rešitvi problema npr. s postavitvijo kontejnerja, za kar ni potrebno pridobivati dokumentacije. V razpravi so svetniki podprli predlog, da se občina loti reševanja celostne problematike. Predlagali so sprejem amandmaja in odprtje nove proračunske postavke - Celostna ureditev okolice športnega parka, na kateri se zagotovi sredstva v višini 4.000 evrov. Predlagali so, da to tematiko skupaj obravnavata odbora za prostor in za družbene dejavnosti. Svetniki so razpravljali tudi o varstvu javnega reda in miru v občini, poslovanju javnih zavodov, spremembi sistemizacije delovnih mest v osnovni šoli in novogradnji vodovoda Borovnica – Breg. Namreč, da bi bilo to smiselno združiti v sklopu projekta kolesarske povezave in z rekonstrukcijo regionalne ceste. Obstoječi vodovod je bil zgrajen v obdobju od leta 1970 in 1980 in je v zelo slabem stanju. Vrednost naložbe je ocenjena na skoraj 375.000 evrov. Na martinovo, v četrtek 11. novembra, je sledila še ena seja in sicer so se na njej svetniki osredotočili na proračun za leto 2022. Poglejmo nekaj največjih in najzanimivejših investicij, ki so predvidene v prihodnjem letu. Nakup defibrilatorja za Pekel (2.750 €), sofinanciranje nabave gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme (79.100 €), asfaltna cesta na »Stari progi« (42.000 €), asfaltiranje dela ceste od križišča Lašče proti Pristavi (16.500 €), dokumentacija za obvozno cesta Bistra – mimo Tehničnega muzeja Bistra (27.852 €), kolesarska povezava Borovnica (parkirišče pri železniški postaji) – Breg (odcep za gasilski dom) (865.663€), cesta Dol-Logor (51.621 €), investicije v javno razsvetljavo s postavitvijo razsvetljave na Obrtniški ulici in kolesarski povezavi ob Borovniščici (177.190 €), dokumentacija za kanalizacijo Mikuževa ulica in Ulica bratov Mivšek (12.820 €),sekundarna kanalizacija Dol - Laze (24.800 €), dokumentacija za izgradnjo komunalne javne infrastrukture v Strugah (7.500 €), dokumentacija za protipoplavno ureditev vodotoka Malence (52.826 €), dokumetacija za protipoplavno ureditev Borovniščice (28.060 €), dokumentacija za izgradnjo vodovoda Koti in test kvalitete vode v vrtini Prušnica (73.800 €), vodovod Borovnica – Pako (156.155€), Kolopark Borovnica (52.473 €), subvencioniranje cepljenja meningoencefalitis (3.000 €), dokumentacija za prestavitev nogometnega igrišča na Dolu na novo lokacijo (8.000 €), obnova avtobusnih postajališč (7.000 €), občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt (30.000 €), nakup igral (6.000 €), dokumentacija za celostno ureditev okolice športnega parka (10.000 €), prenova razsvetljave v dvorani osnovne šole (15.000 €) … Proračun je sedaj v 20 dnevni javni obravnavi, predloge za spremembe sprejemajo do vključno 1. 12. 2021. Na seji so svetniki imenovali tudi Občinsko volilno komisijo in sicer za 4 leta, ki bo opravljala naloge pri izvedbi rednih občinskih volitev in po potrebi nadomestnih volitev ali občinskih referendumov. V komisijo Občine Borovnica so tako imenovali Bojano Mazi, Blaža Kovača, Natašo Trček, Ivana Škulja, Tanjo Kohne, Damijano Stražišar, Slavko Gerdina in Brigito Pristavec. Rok Mihevc 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 26 Uspešna delovna akcija urejanja okolice prenovljene atletske steze Občina Borovnica je v oktobru ob pomoči sredstev Fundacije za šport in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport temeljito prenovila atletsko stezo v športnem parku Borovnica, o čemer smo že poročali. Zaradi zožitve steze pa je bila temeljite ureditve potrebna njena neposredna okolica na njenem zunanjem delu. Z namenom ureditve okolice atletske steza tako, da bo tudi ta ne le prijetna na pogled, pač pa bo omogočala tek po travni ruši, je župan društva občane pozval k udeležbi na delovni akcij ureditve okolice atletske steze. Delovne akcije, ki je potekala v soboto, 23. 10. 2021, v dopoldanskem času, se je udeležilo dobrih trideset prostovoljcev, med njimi občinski svetniki Peter Svete, Marko Žitko in Matjaž Ocepek, ravnatelj OŠ Daniel Horvat in župan Bojan Čebela. Izravnali so teren ob tartanski atletski stezi in posejali travo. Da bo površina primerna za tek in se ob dežju blato ne bo stekalo na atletsko stezo, mora nastati čvrsta travna preproga, zato vse uporabnike igrišča prosimo, da vsaj do prve košnje prihodnjo pomlad ne stopajo na s travo na novo posejane površine. Po koncu delovne akcije so se prostovoljci okrepčali z okusnim pasuljem, dobre volje pa ni manjkalo. Vsem najlepša hvala! (ak) Udeležence spletnega podjetniškega zajtrka uvodoma nagovoril župan Bojan Čebela Župan Bojan Čebela je imel pozdravni nagovor udeležencem 4. podjetniškega zajtrka, ki je 21. oktobra dopoldan, v organizaciji Javnega zavoda Cene Štupar, potekal preko zoom povezave. malega podjetništva na svojem območju, naredi uvod v srečanje. Za njim so kot glavni govorci nastopili direktor podjetja Barjans Matevž Barbo, direktor podjetja Fortrade Klemen Fortuna in vodje e-prodaje v podjetju Sensilab Črt Poglajen. Župan je v pozdravnem nagovoru uvodoma izpostavil pomen tovrstnih podpornih dejavnosti za podjetnike, predOsrednja tema dogodka z vsem tiste, ki šele začenjajo naslovom »Kako prodajati sprepodjetniško pot. V nadaljevamenjenemu kupcu«, namenjenega predvsem malim podjetnikom in nosilcem dejavnosti, je bila prodaja kot najbolj vitalna funkcija v podjetništvu. Župan Čebela je bil povabljen, da kot nekdaj uspešen in družbeno angažiran podjetnik s perspektive župana občine, ki si po svojih močeh trudi prispevati k boljšim pogojem za razvoj nju je opozoril, da tudi majhne finančne podpore lahko v kritičnih časih pomembno prispevajo k preživetju in razvoju podjetništva. Zato je pod njegovim vodstvom Občina Borovnica v letu 2018 obnovila shemo letnih malih podpor za razvoj drobnega gospodarstva, pri čemer sodeluje tudi OOZ Vrhnika. Na koncu je izpostavil, da se je, zavedajoč pomena podjetništva, močno angažiral za to, da je na pogorišču stečaja na- SPOT svetovanje – brezplačne storitve za (potencialne) podjetnike LIKOVNI NATEČAJ POTICA 1. PRAZNIČNI LIKOVNI NATEČAJ KD BOROVNICA v izvedbi FS BISTRA častni pokrovitelj OBČINA BOROVNICA Vabimo vas, da sodelujete na prazničnem likovnem natečaju, ki ga razpisuje Kulturno društvo Borovnica, z naslovom ˝POTICA˝. Več informacij o razpisu na borovnica.si Potica je simbol slovenskega razkošja, praznikov, domačnosti, topline, miru, … Vsak človek ima svojo potico. Vsak si lahko predstavlja drugačno, neponovljivo, edinstveno ali celo domišljijsko potico. KATEGORIJE: o (A) otroci, o (B) učenci 1.r – 3.r, CMYK Sistem SPOT, Slovenska poslovna točka, je nacionalni sistem podpornih storitev države za potencialne in obstoječe poslovne subjekte, ki omogoča enostavno in hitro poslovanje z državo. Občanom Borovnice je najbližja točka SPOT svetovanje na Območni obrtno-podjetniški zbornici Logatec (Tržaška cesta 11, 1370 Logatec), ki je del konzorcija SPOT svetovanje Osrednjeslovenska. Za brezplačno pomoč vam je na voljo podjetniška svetovalka Anja Žagar. Podjetniki in potencialni podjetniki se lahko naročite na svetovanje preko telefona 051 417 778 ali po e-pošti anja.zagar@ ozs.si. Možen je tudi dogovor za mobilno svetovanje na lokaciji v občini Borovnice. SPOT svetovanje izvajajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Ministrstvo za javno upravo in SPIRIT Slovenija, javna agencija. SPOT združuje 4 ravni: slednic nekdanjega kombinata LIKO prišlo do uspešnega novega zagona malih in srednjih podjetij. Pri tem ima občina kot lastnik cestno-prometne infrastrukture v podjetniško-obrtni coni Struge aktivno vlogo in bo po sprejetju OPPN Struge to infrastrukturo tudi postopoma celovito obnovila. S tem bo nekaj zaprto industrijsko območje tudi urbanistično in prometno integrirano v kraj. (AK) 1. Portal SPOT: elektronske storitve in informacije za poslovanje (www.spot.gov.si); 2. SPOT Registracija: registracija podjetij (s.p. in d.o.o.) in drugih postopkov na portalu SPOT s podporo referenta oz. referentke (preko 150 točk po vsej Sloveniji); 3. SPOT Svetovanje: podjetniško svetovanje in povezovanje (62 svetovalcev po vsej Sloveniji); 4. SPOT Global: napredne storitve za podjetnike, izvoznike in investitorje. Tretjo raven sistema SPOT predstavlja 12 regijskih točk SPOT svetovanje, ki nudijo širok vsebinski obseg storitev, ki je potencialnim podjetnikom in podjetnikom v pomoč pri dvigu konkurenčnosti na trgu. Na točkah SPOT svetovanje nudijo brezplačno strokovno pomoč na različnih področjih v obliki informiranja, svetovanja, organizacije delavnic in usposabljanj za potencialne in obstoječe podjetnike, izmenjave dobrih praks in odpiranja poslovnih priložnosti, regionalnega povezovanja in sooblikovanja podpornega okolja za poslovne subjekte. Aktivnosti točk SPOT svetovanje so koordinirane s strani MGRT in SPIRIT Slovenija, v celoti pa so financirane s strani države. S SPOT svetovanjem vse ključne podjetniške informacije zagotovimo na eni točki v regiji in tako storitev približamo strankam. Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. 26 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Borovnica CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spominska komemoracija na Bregu 27 Župan Čebela položil venec na grob žrtev fašizma v Gonarsu Ob Dnevu spomina na mrtve je župan Bojan Čebela na tradicionalni spominske slovesnosti pred kostnico v Gonarsu, kjer so pokopane žrtve nekdanjega koncentracijskega taborišču iz časa II. svetovne vojne, položil žalni venec. Med žrtvami so bili tudi prebivalci s celotnega območja Ljubljanskega barja, Občina Vrhnika pa se je še v času, ko je bilo območje naše občine njen sestavni del, pobratila z Občino Gonars. Med ostalimi sta navzoče nagovorila tudi župan Gonarsa Ivan Diego Boemo, ki je poudaril, da se Italija in Italijani ne smejo izogibati soočenju z zgodovinsko resnico o trpljenju, ki ga je prizadel fašizem Slovencem, Hrvatom in italijanskim antifašistom ter slovenski konzul v Trstu Vojko Volki, ki je izpostavil, da njegovi predniki s Trnovskega gozda ne bi preživeli, če se ne bi uprli fašizmu in da to velja za Slovence na vsem Primorskem. V Gonarsu je bilo več kot 5000 Slovencev, preko 400 jih je umrlo, v taborišču Visco je trpelo 4200 Slovencev, 24 pa jih je tam tudi umrlo in leta 1973 so jih prekopali in položili v skupno grobnico v Gonarsu. Tudi omenjena spominska slovesnost je bila letos zaznamovana z ukrepi za preprečevanja širjenja obolelosti za COVID-19. Tako na sami slovesnosti kot tudi v kraju nasploh se je videlo, da vsi dosledno spoštujejo sprejete ukrepe in na prostem ne le vzdržujejo potrebno medsebojno fizično razdaljo, temveč v naseljih tudi dosledno nosijo maske. (AK) Domovinski dan na šoli Občinsko društvo za vrednote NOB Borovnica, se je tudi letos ob dnevu spomina mrtve poklonilo spominu na padle v II. svetovni vojni. Delegacija ZB je položila venec pred spomenik, za katerega je narisal načrte arhitekt Jože Plečnik. Slavnostni govorec, tovariš Andrej Ocepek, pa se je dotaknil dogodkov iz druge svetovne vojne in jih povezal z današnjim časom. Obiskovalci, ki jih je bilo zaradi epidemioLetošnja komemoracija je loških razmer manj kot običajpotekala pred spomenikom na no, so uživali v nastopu okteta Bregu. Spominska slovesnost je Raskovec. In po zaključnih bila v skladu z ukrepi za ome- besedah predsednika društva jitev pandemije skromnejša. Matjaža Ocepka, ki je najavil, da bodo naslednje leto obeleželi 80-letnico izgona prebivalcev vasi Breg in Pako, obeleželi ta dogodek, se je zbor brez običajnega druženja ob skromni pogostitvi končal. Društvo ZB Borovnica se zahvaljuje vsem obiskovalcem, praporščakom, predstavnikom drugih veteranskih organizacij in županu občine Borovnic za obisk. In upamo, da se vidimo prihodnje leto v boljših razmerah. Obisk muzeja vojaške zgodovine v Pivki Kinoprojektor iz Borovnice TRGOVINA K O C K A Borovnica, Mejačeva ulica 1a - TEL: 01 / 754 66 13 Zaradi reorganizacije poslovanja in prilagoditev na nove razmere smo se odločili, da odprodamo določene artikle iz preteklih sezon in sicer nudimo od 10 % do 80 % popusta. Še posebno nudimo velik popust na: - novoletni program: okraski, darilne vrečke- papirje, mašne… (20 - 50%), šolske torbe in nahrbtnike (10 - 80 %), določene igrače, ... (10 - 30 %), program za ustvarjanje - art program (10 - 20 %). MIKLAVŽ 15 % popust Od 29.11. do 04.12. pa ima na vse igrače. Naša splošna ponudba ostaja še vedno: - ŠOLSKI PROGRAM, PISARNIŠKI MATERIAL IN FOTOKOPIRANJE, IGRAČE, DRUŽABNE IGRE, …….. PROGRAM ZA USTVARJANJE/ART PROGRAM, DARILNI PROGRAM, PROGRAMI, KI SO VEZANI NA LETNI ČAS IN PRAZNIKE (pust, velika noč, novo leto, poletje, zima…), Vsem našim stranka želimo vesel DECEMBER in vse dobro v NOVEM LETU 2022 V paviljonu A je postavljena stražarska hiška pripeljana iz kasarne v Podstrmecu Brezovica pri Borovnici. O ZVVS Vrhnika-Borovnica je v sodelovanju z OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in Občino Borovnica 25. 10. 2021 organizirala domovinski dan v čast suverenosti Republike Slovenije. V letu 2017 smo začeli pogovor z ravnateljem šole Danielom Horvatom in učiteljem zgodovine Darijem Geogellijem, da bi bilo poučno učence devetih razredov peljati na ekskurzijo in jim tako iz prve roke razložiti, kako se je Slovenija osamosvojila in postala suverena država. Zadnji dan pred krompirjevimi počitnicami, v petek, 22. 10. 2021, smo že petič organizirali izlet v Park vojaške zgodovine Pivka. Ob 8. uri smo se zbrali pred osnovno šolo vsi učenci devetih razredov, razredničarki, zgodovinarja Saša Bohorič in Darjan Geohelli, ravnatelj Daniel Horvat, župan Bojan Čebela, Janez Stražišar, Matjaž Ocepek in predstavniki veteranov O ZVVS Vrhnika-Borovnica v svečanih uniformah. Žal se je ravnatelj Daniel Horvat opravičil in odpovedal udeležbo na letošnji ekskurziji. Po prihodu na delo je namreč zvedel za nove okužbe učencev s koronavirusom, zato je moral ostati na delovnem mestu, da je izpeljal vse zaščitne ukrepe. Na avtobusu je podpredsednik OZVVS Vrh- nika-Borovnica Jože Zorman pozdravil vse prisotne in besedo predal sekretarju Jožefu Molku. V letu 1991 je bil poveljnik 53. štaba in je zajemal sedanje občine Logatec, Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Na poti do Pivke so lahko učenci v dobri šolski uri iz prve roke izvedeli, kakšna vojaška sila je bila prisotna na našem območju, kako so potekale priprave, vojna in odhod sovražnih sil z Vrhnike in iz Slovenije. V Pivki smo približno ob 9. uri pričeli z vodenim ogledom Parka vojaške zgodovine, trajal je 2 šolski uri. Po vodenem ogledu smo se zbrali pred podmornico P-913 Zeta, kjer so nas pričakali člani društva Podmorničar, katerega predsednik društva Ljubo Oman je član naše OZVVS Vrhnika-Borovnica. Predstavili so nam podmornico in tudi življenje in delo posadke na podmornici. Predstavitev je vodil član društva Ervin Bizjak. Med predstavitvijo, kolikor je čas dopuščal, je predstavil osnovne tehnične podatke o podmornici in kratke zanimivosti iz življenja in dela podmorničarjev. Učenci so si lahko ogledali podmornico v družbi pravih podmorničarjev, ki so vojaški rok služili v nekdanji skupni državi prav na teh podmornicah. Ogled smo nadaljevali v depojih državnih muzejev v Pivki, ki so leta 2017 postali največji muzejski depojski kompleks v Sloveniji. Zbrali smo se pred zgradbo z oznako D, kjer je učence nagovoril župan Občine Borovnica. Na našo željo nam je ogled omogočil naš prijatelj, nekdanji učitelj računalništva v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Borovničan Peter Bezek, sedaj zaposlen v Muzeju novejše zgodovine. Objekt depojev oz. objekt D je edini objekt v Parku vojaške zgodovine, ki je v lasti Ministrstva za kulturo. To je 27 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Borovnica leta 2007 prevzelo razpadajočo zgradbo prvotno italijanske vojašnice in pozneje vojašnice Jugoslovanske ljudske armade, s ciljem obnove zgradbe in spremembo namembnosti v depojske prostore treh nacionalnih muzejev: Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS), Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) in Narodnega muzeja Slovenije (NMS). Z obnovo so bili zagotovljeni klimatsko ustrezni in obsežni prostori za hranjenje nacionalno pomembne kulturne dediščine. Razlog vzpostavitve depojskega kompleksa so bile prostorske stiske muzejev zaradi povečevanja števila predmetov, razpršenih lokacij depojev po Sloveniji, v katerih se je težko vzpostavljalo ustrezne pogoje hranjenja, pa tudi zaradi postopkov denacionalizacije objektov. Obnova, vredna več kot 2,6 milijona evrov, je bila izvedena s finančno podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj in podporo Ministrstva za kulturo. Objekt združuje CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si dve različici depojev: zaprte in ogledne. Trije nacionalni muzeji v depojih hranijo veliko število zbirk s področja zgodovinske, tehnične, arheološke in ume- tnostno zgodovinske dediščine slovenskega naroda. Upravljavec depojev je Muzej novejše zgodovine Slovenije. Kot zanimivost velja omeniti, da se v muzeju hrani tudi kinoprojektor iz nekdanje kinodovorane v Borovnici. Ob 12. uri smo zaključili z ogledi muzejskih zbirk in se, 28 kot se spodobi, odpravili v muzejsko kantino na zasluženo kosilo, vojaški pasulj. Na poti nazaj smo se ustavili v Logatcu na Cesarskem vrhu pri spomeniku, kjer smo prižgali svečo v spomin dvema leta 1991 v prometni nesreči preminulima veteranoma. Na tem mestu se je 2. 7. 1991 odvila bojna akcija. Uspešno smo zaustavili prodor oklepnega bataljona jugoslovanske armade iz Vrhnike proti Logatcu. O obeh dogodkih je izčrpno poročal takratni poveljnik Jožef Molk. Iz prijetnega in poučnega druženja smo se prav dobre volje vrnili domov malo pred 15. uro. Učenci še toliko bolj, saj so sledile krompirjeve počitnice. Veterani O ZVVS Vrhnika-Borovnica vam obljubimo, da naslednje in vsa leta naprej ponovimo ekskurzijo domovinski dan. Podpredsednik O ZVVS Vrhnika-Borovnica Jože Zorman, foto: Željko Acalinovič Z lastnim in prostovoljnim delom prihranili že 40.000 € Gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Brezovica pri Borovnici počasi, a vztrajno dobiva svojo končno podobo. Pod streho letos sicer verjetno še ne bo, a njegov prevzem je predviden na dan državnosti prihodnje leto, ko bo po dveh epidemičnih letih tudi gasilska veselica. Udarniško in prostovoljno delo, kot so ga še bolj poznali včasih, na periferiji še ni izumrlo. To dokazujejo tudi kačanski gasilci, ki z lastnimi rokami, znanjem in izkušnjami gradijo oz. obnavljajo gasilski dom. Tako so po besedah predsednika Cirila Trčka z lastnim delom prihranili gotovo že 40.000 €, narejenih je bilo že čez 3.000 prostovoljnih ur. “Predračun do te faze je bil od 140 do 180.000 evrov. S tem delom bomo prišli za okoli 90.000 evrov.” Stalno dela okoli deset ljudi, včasih tudi od 15 do 20. Sami delajo precej več stvari, kot so si mislili da jih bodo, saj je veliko lokalnih mojstrov in vsak nekaj zna. “Sami vežemo armature, sami zidamo, delamo opaž, sami smo podrli dom. Edino, kar so do zdaj delali mojstri, je hidroizolacija in opaž za glavno ploščo, ostalo smo naredili sami. Narejenega je že kar precej dela, od stopnic do glavne dvorane, garaže, glavne plošče, v teku so pripravljalna dela za malo ploščo, nad katero bo sejna soba.” Na vprašanje, če bo dom letos pod streho, Trček odgovarja, da si želi, da bi bil, “ampak verjetno ne bo veliko manjkalo od tega cilja. Namreč, nismo vezani sami nase, v izdelavi je tudi jeklena konstrukcija za streho, vprašanje pa je, kdaj bo narejena. Mi smo delali že od novega leta, konkretna dela pa so se začela kazati šele v zadnjih dveh mese- Še se zna po udarniško ... Foto: Jože Pristavec cih. V zaostanku smo približno za mesec ali dva, vesel bi bil, če bi bili zdajle konec avgusta. Veliko se je izgubilo spomladi in poleti, ko je bil tempo dela prepočasen. Smo tudi veliko delali, a so bila taka dela, da se ni veliko poznalo.” Kaj pa material, ki se draži? Pri tem so po besedah predsednika Trčka imeli srečo, saj so povečini zidake, strešnike in armature kupili že spomladi. Draži se edino material, ki ga kupujejo sproti, torej cement, pesek … se bo pa podražilo tudi stavbno pohištvo. In kakšna bo razlika s starim objektom? “Predvsem v tem, da bo boljše izoliran, večji bo, imeli bomo dve garaži za tovorna vozila, dvorana bo brez stebrov, bo visoka in prostorna z dobrim prezračevanjem. Imeli bomo tudi kuhnjico, poveljniško sobo, prostor za arhiv. Kraj bo dobil prostor, kjer se bodo ljudje lahko srečevali. Bo pa to verjetno tudi najbolj protipotresno varna stavba v Borovnici. V primeru naravne nesreče bo nudila zatočišče ljudem, ki bi ostali brez strehe nad glavo. V domu pa bodo seveda lahko tudi športne in kulturne dejavnosti. To bo kompakten in funkcionalen objekt, poceni tudi za ogrevanje in vzdrževanje. Sicer bo nekoliko bližje cesti in bo kot otoček z obeh strani cesta, z zadnje graben, bo pa veliko dobil na uporabnosti.” Ob pogledu mimoidočih na podrt gasilski dom in vprašanje smisla tako obsežnega dela, se je večkrat postavilo tudi vprašanje, zakaj se ne podre celotne- ga doma in začne od začetka. Uradno gre za adaptacijo in ne gradnjo, odgovarja Ciril Trček. “Če bi podrli celega, bi bila to novogradnja, kar pa Agencija za okolje ne bi pustila zidati na tem območju, zaradi bližine potoka. Druge parcele pa nimamo, tako da je bila to edina možnost, da smo del gasilskega doma obdržali in je ostala kot adaptacija. Seveda bi raje tudi sam videl, da bi bil čisto nov gasilski dom, tudi prej bi bil narejen, a zaradi birokratskih omejitev in zapletov je bila to edina varianta.” V celoti bo gasilski dom narejen v prihodnjih letih. Zaenkrat je v planu urediti garažo, ostalo pa spraviti pod streho. V letu 2022 ali 23 je namreč predvideno novo gasilsko vozilo za društvo, ki ga bo v 70 odstotkih financirala občina Borovnica. Vrednost naložbe se ocenjuje na okoli 200.000€. Je pa prevzem doma predviden na gasilski veselici, ki je planirana na dan državnosti, 25. junija 2022. Hvaležen je vsem zasebnim in lokalnim podjetjem, ki zastonj opravljajo gradbene in prevozniške storitve. “Na splošno so firme, kar se tiče gasilstva, zelo radodarne.” Seveda pa gre velika zahvala tudi vsem prostovoljnim delavcem, ki svoj čas namenijo temu delu in vsem gospodinjam, ki se spomnijo na mrzle prste in lačna usta. Da gradnja poteka pravilno, skrbi arhitekt Edo Wallner, ki vse to tudi počne prostovoljno. Ker dela nikoli ne zmanjka, Ciril Trček vabi tudi ostale prostovoljce, da pridejo na gradbišče, kjer je nenazadnje tudi prav družabno in veselo dogajanje. Poleg gradnje oz. obnove gasilskega doma pa v društvu normalno potekajo tudi ostale aktivnosti. Trenutno tečaj za operativnega gasilca opravlja 13 tečajnikov, od tega je 5 punc. Domove z gasilskim koledarjem in s prošnjo za denarno pomoč pa bodo gasilci obiskali zadnjo nedeljo pred božičem. Rok Mihevc 28 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Borovnica CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 29 Iz naftalina Marjana Brenčič Jenko – profesorica športne vzgoje V borovniški kotlini je kar nekaj družin, ki jim lahko rečemo »športne«, ker se je več članov ukvarjalo s športom. Mednje vsekakor sodijo Brenčičevi. Oče Franc, navdušen smučar in ljubitelj cestnih dirk, je za avto moto šport – karting, že zelo zgodaj navdušil hčer Marjano in kasneje še sina Borisa. Marjana, rojena leta 1960, je bila že osnovni šoli odlična športnica, atletinja, smučarka in šahistka. Na šolskih in regijskih tekmovanjih med pionirkami je dosegla več dobrih rezultatov. Ko je bila v osmem razredu, je oče domov pripeljal do tedaj malo poznano vozilo gokart. Takoj, ko je sedla vanj, je začutila, da je to nekaj zanjo. Ker v okolici ni bilo primernega dirkališča, je prve kroge naredila kar na parkirišču v tovarni Liko. V letu 1975 je postala članica Avto moto društva Vrhnika in že v prvem letu dosegla nekaj dobrih rezultatov v mladinski konkurenci. Na državnem pr- Profesorice športne vzgoje na Gimnaziji Bežigrad, 2005 venstvu v Novi gorici je dosegla 10. mesto, v Koprivnici (HR) 6. mesto, na republiškem prvenstvu v Celju 5. mesto, na repu- Ekipni prvaki med osnovnimi šolami v Sloveniji, 1994 bliškem prvenstvu na Vrhniki pa je postala podprvakinja. V društvu so jo lepo sprejeli, takoj je dobila nadimek »ta mala«, čeprav je bila po rezultatih sodeč vse prej kot to. Po uspešni krstni sezoni je naslednje leto pričakovala z večjimi ambicijami, želela je osvojiti naslov državne prvakinje med mladinci. Žal pa je huda nesreča na tekmi v Mariboru v jeseni 1976 pokopala vse upe o nadaljnji športni poti. Posvetila se je učenju, po maturi na gimnaziji Bežigrad, se je vpisala na takratno Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani in Očetovi napotki pred startom na Vrhniki, 1975 študij uspešno zaključila. Že kot absolventka je začela poučevati na COŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici na nižji stopnji. Njeni varovanci so bili zelo uspešni na tekmovanjih v atletiki, smučanju in športno ritmični gimnastiki. Med največje uspehe borovniških športnikov pa vsekakor sodi osvojeno ekipno prvo mesto v atletiki med osnovnimi šolami leta 1994. Na domači šoli je poučevala polnih 13 let. V jeseni 1997 se je zaposlila na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, kjer je bilo tedaj več programov za različne športne dejavnosti. Poleg rednega poučevanja je bila mentorica plesne skupine Gimbo, ki je skupaj z košarkarji (dijakinje, dijaki) vrsto let nastopala v vseslovenskem srednješolskem projektu ŠKL in dosegla nekaj odmevnih rezultatov. Sodelovala je tudi z vrhunskima plesnima trenerjema Špelo Režek in Alešem Goriškom. V domačem kraju še vedno sodeluje na raznih športnih prireditvah, veliko prostega časa pa namenja družini, vnukom in rekreativnim dejavnostim. Franjo Modrijan Gasilski mladinci na letovanju v Savudriji Cirkus Fuskabo navdušil otroke in odrasle Mladi gasilci iz PGD Brezovica pri Borovnici že 30 let redno letujejo v stalni destinaciji Savudriji. V soboto, 23. 10. 2021, je na povabilo Društva sokolske mladine Borovnica ob 12:00 v športnem parku Borovnica gostoval Cikus Fuskabo. nim spretnim poplesavanjem med občinstvom. Na visokih hoduljah tega seveda ne zmore vsak. Klovn pa je s svojimi vragolijami, žongliranji in štosi do dobra nasmejal dobro otroke in starše. In kako se je v teh časih prilegel na eni strani razigran na drugi pa gromek smeh! Otroci so Prireditev je lepo sovpadla z zaključkom de- se po cirkuški predstavi z navdušenjem udelelovne akcije ureditve okolice atletske steze v ŠP žili delavnic cirkuških spretnosti, ki so jih vodili Borovnica. Tako dolgonoge lepotice v Borovnici izkušeni mentorji Cirkusa Fuskabo in Zavoda še nismo videli in bili smo navdušeni nad nje- Buffeto. (ak) Letošnje letovanje so si prislužili pionirji, ki so odlično nastopili na državnem prvenstvu v gasilsko športnih disciplinah v začetku junija v Celju. Osvojili so nehvaležno 4. mesto, kar je vseeno izjemen uspeh. V nedeljo, 22. avgusta 2021, v zgodnjih jutranjih urah, so se pod vodstvom predsednika društva, Cirila Trčka, odpravili z lastnim prevozom v Savudrijo. Po prihodu so si sprva ogledali letovišče in bili navdušeni nad športnimi objekti in okolico, ki jim je nudila veliko sence in plažo, oddaljeno le nekaj deset metrov od domovanja. Radi so se tudi posladkali v internem bifeju Hostla Center. Program letovanja ni vseboval samo kopanja v morju in družabnih iger, ampak tudi gasilske dejavnosti. V jesenskem in zimskem času so namreč predvidena tekmovanja v gasilski orientaciji in kvizu, zato so nekaj ur dnevno posvetili vajam in preverjanju znanja. Niso pozabili tudi na vaje z vedrovko. Letovanje jim je kar prehitro minilo. V nedeljo, 29. avgusta 2021, so se zadovoljni in veseli vrnili domov. Od staršev je društvo prejelo veliko priznanj in zahval, kar pomeni, da je letovanje bilo prijetno in uspešno. Naslednje leto društvo načrtuje letovanje pionirk. Zahvala gre tudi Cirilu Trčku in Jožetu Drašlerju za trud in uspešno izvedbo programa letovanja. PGD Brezovica pri Borovnici 29 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Borovnica CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 30 “Tršica”, ki se je izogibala govorilnim uram pred blagajno in je v svoji bogati karieri podelila le 5 popravcev V uri in pol dolgega pogovora, v zelo lepi slovnično pravilni slovenščini, brez večjih mašil in z dobro premišljenimi stavki, se ji je večkrat orosilo oko in nabral cmok v grlu. Razmislek o bogati 40-letni učiteljski dobi v domačem kraju pač prinese polno lepih in manj lepih spominov, ki sem jih s tem obujal tudi sam. Ljubljani in tam sem se prvič preiskusila v pedagoških vodah in imeli smo zelo hudo ravnateljico, ki nam je na začetku zbila ves idealizem. Pa se nisem vdala, potem sem prekinila delovno razmerje in se vpisala v tretji letnik Filozofske fakultete. Vmes pa Borovnica ni imela knjižničarja, gospod Štrubelj je šel namreč v pokoj in takrat me je gospa Iskrenovičeva povabila, če bi delala v borovniški knjižnici. Tam sem delala do leta 1982, Vam je bilo težko odložiti kredo za vedno ali ste ko sem se zaposlila v borovniški osnovni šoli, ki komaj čakali zaslužen počitek? se je takrat osnovala kot celodnevna šola. V njej sem preživela polnih 39 let. Vsi me sprašujejo, Nisem ne komaj čakala, niti mi ni bilo težko. Kajti kako sem lahko preživela na periferiji, v nekem moje načelo je, da pride čas, ko moraš stvari prezakotnem kraju … Ja, tudi sama sem se večkrat pustiti mlajšim in sposobnejšim. Je bilo pa zadnje vprašala o tem, a poleg delovnih obveznostih sem leto zelo naporno, glede na to, da smo zaradi kosi vsako leto izmislila kakšen projekt, ki so bili vse rone prišli na čisto nov način poučevanja, ki ni do moje upokojitve. enak kot šolski. Zavestno sem se odločila, da je treba to ero svojega življenja končati, da je bila dovolj dolga, najbrž tudi dovolj uspešna. Moje slovo Ste v teh letih samo poučevali ali ste imeli stik tudi je bilo nepozabno, kolegi so mi pripravili čudovi- s knjižnico? to odhodnico. Več kot pol urni kulturni program, tako kot se gre. Z glasbenimi točkami, recitalom Dolga leta sem delala pol pol. Kot učiteljica sloPavčka in Kocbeka, tremi nagovori … Bila sem venščine in knjižničar, kar pa je sila naporno. zelo ganjena, solz pa ni bilo, verjetno zaradi tega, Povsod si in nikjer te ni. Zadnjih nekaj let sem to ker sem se tisti trenutek zavedala, da me res spo- mesto absolutno prepustila Miriam Svete, sama štujejo, da to ni samo zunanji blišč, ampak je is- pa sem še vedno zahajala v knjižnico. kreno in sem jim zato zelo hvaležna. Bili smo ena zadnjih generacij, ki smo jo klicali še “tršica”, kar ji je, kot pove v intervjuju, mnogo prijetneje kot “gospa učiteljica”. Metka Pristavec - Repar, učiteljica slovenščine in sodelavka v knjižnici, že dva meseca zasluženo uživa v upokojitvi, kjer ji ura ni več gospodar. Njene misli pa so nam lahko vsem lepa spodbuda za “šolo za življenje”. Je bila odločitev za učiteljski poklic že od samega začetka ali je ta želja zorela dlje časa? Kje se začne vaša poklicna pot? Kdo vas je navdušil za ta poklic? Moja pot ni bila zelo gladka, je bila bolj ovinkasta. Željo po bibliokarstvu sem res že začutila v osnovni šoli, ko sem včasih pomagala v knjižnici. Potem me je pot vodila v srednjo tehniško šolo za kemijo, torej daleč od pedagoške stroke. Tam sem naletela na svojo profesorico za slovenščino, pokojno Alenko Gregorc Kraiger, ki me je spodbujala k moji žilici do literature. Imela sem tudi sošolca novinarja Andreja Pozniča, midva sva edina iz cele generacije zašla v druge vode. In tudi ko se srečamo na obletnicah, se midva o kemiji kaj dosti ne moreva pogovarjati. Ampak, to so bili lepi srednješolski časi. Potem sem imela razredničarko, ki sem ji povedala za željo, da bi šla na Filozofsko fakulteto in me je kar sama odpeljala tja, tam pa ni bilo posebne sreče, kajti sprejemali so predvsem gimnazijske maturante. Naložili so mi cel kup knjig, kako naj bi v enem mesecu preštudirala Kardeljevo Nacionalno vprašanje, šlo je za knjigo s 600 stranmi. Ni bilo ne volje, ne časa in potem se se odločila, da poskusim na Pedagoški akademiji. Vpis sem zamudila in sem prišla na naknadni vpis, kjer pa ni bilo težav, vpisala sem se na sloveščino in knjižničarstvo, po dveh letih sem študij zaključila. A zdelo se mi je, da je to znanje bistveno premalo in da nimam z njim bistveno kaj početi. Med stažem in diplomo sem se zaposlila na Osnovni šoli Hinka Smekarja v Upokojena učiteljica slovenščine Metka Pristavec - Repar da ker ni bilo toliko tega, smo bili bolj sproščeni mišljenje. Zdaj je to precej strukturirano, vodeno, in je bilo več časa za boljšo komunikacijo med ukalupljeno. kolektivom. Pa ne, da je sedaj ni, ampak je preprosto ni časa imeti. Nihče nas ni moril z milijon Kaj je tisto, kar si boste za vedno zapomnili iz vaše podrobnostmi. učiteljske službe? Vem, da ste veliko poudarka dali tudi lepi in čitljivi pisavi. Kakšna je tukaj razlika? Velika. Nekako se po Evropi že pojavljajo težnje, da se malih pisanih črk ne bi več učili, da bi zadostovala samo tipkovnica. Otroci so v večini meri vedno manj pismeni. Njihova pisava je nerazločna, ne znajo brati sami za sabo. A tudi računalniško niso kaj bolj pismeni, kajti naša šola otrok ne nauči opismenjevanja. Tehnike je veliko, znanja pa ne toliko. Ne morem se opredeliti na nekaj dogodkov, ker jih je bilo veliko. Vsekakor pa mi je ostal spomin na mojo prvo generacijo. Po smrti Tita smo imeli še nekaj let vsakega 4. maja obeležitev tega, oglasile so se sirene, obvezno je bilo treba vstati in počastiti to z minute molka. Imeli smo odprta okna in spomnim se učenke, ki ji je mimo njenega nosu priletela muha ali osa in je začela mahati z rokami, kričati … vsi ostali pa so bruhnili v smeh, pa tudi sama sem se komaj zadrževala. Takih sitaucijskih komik je bilo zelo veliko. Kdaj vam je bilo ljubše? Ko smo vas klicali “tršica” ali ko so prišli “resnejši časi” in vas klicali “učiteljica”? Kaj bi zase rekli, kakšna učiteljica ste bila? Ste se trudili delati drugače, po svoje, ali ste se strogo držali učnega načrta? Ste imeli pri svojem učiteljskem delu dovolj svobode? To pa je posebno vprašanje. Tista “tršica” mi je bila zelo ljuba, ampak samo v smislu šolske tršice. Tista družbena “tovarišica” mi ni bila tako zelo po volji. Ko so začeli učenci z “učiteljica”, sem imela nekaj let malo težav, posebej, ko so dodali še “gospa učiteljica”. Vedno sem si predstavljala, da nisem gospa, ker nimam gospodinjske pomočnice. Ampak sčasoma se navadiš, tako da me niti ni tako zelo motilo, tudi če me je kdo poklical po imenu, niti tikanje ne. Ker se mi zdi, da je to neka posledica vzgoje iz vrtca, kjer vzgojiteljico vsi tikajo, potem pa imajo otroci težavo, ko pridejo v šolo in je treba začeti z vikanjem. Na takšne malenkosti nisem bila nikoli občutljiva. Zanimivo vprašanje. O tem kakšna učiteljica sem bila, sem poskušala odgovoriti v zborniku Šole za življenje, ko sem razmišljala o pesmi Mile Kačičeve, ko pravi, “skozi življenje mnogih ljudi greš, Današnji časi so gotovo drugačni od tistih 40 let kaj puščaš za seboj? Je brazda v rodovitni njivi ali nazaj. V katerih je bilo lažje biti učiteljica? izgubljena sled roke, ki je skušala zadržati nemirno reko?” Kaj sem pustila za seboj, morajo oceniti Časi so časi. Vsi so zahtevni, težki, optimistični … drugi. Vedno pa sem se trudila, da bi zapustila Tisti izpred 40 let nazaj niso bili tako zelo rožnaneko obdelano njivo. Ne dokončno, ker to se ne da ti, saj ni bilo nobene tehnike. V hiši je bilo nekaj nikoli, ampak vsaj kolikor toliko. Nikoli se nisem telefonov, table, kreda, goba, potem pomanjkanje vprašala, koliko časa je potrebno, koliko me bodo papirja, pisali smo na roke, bilo je ciklostilno razza to plačali, tudi nisem štela ur, ki sem jih premnoževanje, indigo papir… bili so lepi časi. živela v šoli. Lahko bi rekli, da sem jih preživela več kot doma. Po odmevih na različne prireditve Kje pa so glavne razlike v učiteljevanju, učencih in So se spremenili tudi otroci? sem dobila mnogo sporočil, pisem, čestitk svojih šolskem sistemu? nekdanjih učencev, kar pomeni, da moje delo le ni Seveda so se učenci spremenili. V bistvu jih je bilo tako slabo. Kar se pa tiče svobode, svoboda je Razlik je veliko. Prvič v samem odnosu družbe do spremenil čas. Takrat ni bilo nobenega Googla, odgovornost. Vedno sem si vzela veliko svobode učitelja. Takrat je bil učitelj bolj spoštovan, starši interneta, njihovo druženje je bilo popolnoma in učni načrti me niso nikoli utesnejevali. so bolj spoštovali. Učenci so bili morda deležni drugačno. Iz šole so šli v gručah, so se pogovarjali, manj permisivne vzgoje kot danes, učni načrti so danes je to na žalost drugače. So vas vsa ta leta poučevanja vodila kakšna bili sila bolj preprosti. Za nas je bilo vodila neka posebna načela? knjižica “Slovenski jezik”, nekaj ciljev in več ali Kdaj so si pa več upali? manj si to izpolnil. Administracije absolutno ni bilo tako veliko, vse se je pisalo ročno, z nalivnim V tistih starih časih so si več upali. Bili so tudi Strokovnost, humanost, odgovornost, prijaznost peresom, ampak kljub temu je bilo narejeno vse, bolj kondicijsko opremljeni, bolj razmišljujoči. in neka emaptija. Želela sem prilsuhniti vsakemu bili so vsi podatki. Danes pa je ta sistem prine- Danes pa, ne da se jim ne ljubi, ampak niso vešči izmed učencev, vedno pa to seveda ne uspe. Pa sel to, da je učitelj predvsem administrator, da se teh veščin. Pa tudi njihovi prestopki niso bili tako še nekaj. Nekoč mi je kolegica, ki ni od tukaj, ko moraš posvečati temu in potem za otroke nimaš grozni, pač niso bili v skladi z nekimi pravilniki. sem malo postokala, kako je v kolektivu, da nate ne gledajo najlepše, ker imaš svoja načela, pa mi je toliko časa, kar je seveda slabo. Učni načrti se niso dala nauk in rekla, da imaš samo dve poti. Ali boš spremenili, razen to, da je bila včasih tista drobna Kaj pa njihova domišljija danes? ostala samosvoja in boš šla po svoji poti, ali pa se knjižica, danes pa so to poki papirja nekih ciljev. Če si moder, lahko ta balast zelo hitro izločiš. Če Je zatrta. Absolutno. Ker je prišla sprememba boš pokorila. Pa sem izbrala prvo pot. gledam vsebine iz svojih osnovnošolskih let in učnih načrtov, ki je prinesla samo 40 odstotkov tistih beril, pa do danes, se določene vsebine po- literature. Domišljija je zgodaj zatrta in jasno je, navljajo. Neke gore nismo premaknili, razen tega, da se je kasneje ne more več obuditi. Otrok mora da je šlo v se v pretirano administracijo. Je pa res, živeti v svoji domišljiji, treba je podpirati tisto 30 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Borovnica Veliko cvekov in graj verjetno niste podelili … O ja, tole je pa posebno vprašanje. V življenju sem seštela pet popravnih izpitov, ampak res ni šlo. Dva popravca sem si “privoščila” za zadnje šolsko leto in celo en učenec je moral priti dvakrat. To se mi je zdela kot ironija, kazen, nesposobnost. … nič prijetni občutki. Moje načelo pa je bilo vedno, če skozi leto ne more priti do dvojke, tudi na koncu ne bo … Veliko Borovničanov je profesorjev, doktorjev znanosti, prepoznavnih obrazov, najdejo se tudi ministri, vodje pomembnih služb, kandidati za predsednico države, … kolikokrat ste ponosno rekli, “tegale sem pa jaz učila”? Bralna značka je bil tak projekt, ki sem ga začela spodbujati, ko sem prišla v šolo. Poleg tega se je kmalu pojavilo še Cankarjevo tekmovanje, ki sem ga tudi vodila kar dolgo. Generalno, otroci ne berejo radi. Na razredni stopnji še kar, ker jih učiteljice malo “prisilijo”, na predmetni stopnji pa se učenci predvsem sprašujejo, če bo to za oceno, ali je nujno … So pa bralci, ki so bralci, teh je 30 odsotkov. Če bodo ti ostali zvesti, pa tudi ne bo tako slabo. Pravijo kakšni, da nimajo kaj brati, a tukaj ni izgovorov. Branje pač izhaja iz družine, če doma nihče ne bere, če knjiga ni dobrina, potem tudi otrok tega ne more povrednotiti in poosebiti in ne posega po tem. Res je, da je slovenska knjiga draga, ampak je veliko možnosti, so knjižnice, ki imajo tudi vedno več aktivnosti. Tukaj izgovorov ni. Za vami je tudi ogromno priprav in izpeljav valet. Je sploh minila kakšna, na kateri niste bili prisotni na tak ali drugačen način? Valete so nekaj posebnega. Pri valeti sem začela sodelovati z generacijo, ki sta jo do konca pripeljala učitelja Žerjavova in Habič. To je potem postala neka rutina, ni pa to nek miselni presežek. Je pa res, da so valete v zadnjih letih dobile neko rdečo nit. Vaša generacija je imela npr. Rdečo kapico. In zdi se mi prav, da so čez leta postala bolj osmiselna, sistemska, da je šel program, vabila, vse po tem. Je pa res, da vse to ni individualno delo, stvari morajo biti timsko delo, če tega ni, potem ni uspeha. Kaj pa šole za življenje, pri tem ste tudi veliko sodelovali? Šola za življenje je projekt, za katerega je pobuda dala ravnateljica Daniela Hanžel. Okoli sebe je zbrala nekaj sodelavcev, med njimi sem bila tudi sama, Darjan Geohelli, pokojna Zdenka Frljak. To 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 31 pripravili igro, predstavo, na prostem, tukaj je sodeloval cel kraj in takrat sem se naučila kolektivnega dela. Brez tega ni popolnoma nič. Delovali smo v nemogočih prostorih pod nemogočimi pogoji, obiskovalcev je bilo vedno veliko. ga leta sem imela za vodilo Malega princa, ampak sedaj je postal že tako zlajnan, da je izgubil pomen, ker sem prepričana, da ga več kot pol ljudi ni prebralo, ampak se “naslaja” samo na nekih citatih in to ni isto. Zelo ljubi mi je Delfin, v zadnjem času se ukvarjam predvsem z biografijami. Sofija Loren, princesa Diana, Milena Zupančič, Dušan Kaj pa zborniki? Jovanovič, Radko Polič Rac, Belo se pere na 90, Uf, teh je tudi kar nekaj. “Coklarček” o poimeno- Teorija žalosti, Frida Kahlo, Dora in Mirotaver. vanju šole je bil moj prvi, izšel je leta 1985, torej Raje imam pogled v sodobno književnost. dobra tri leta odkar sem prišla v službo. Politični vrhovi so se takrat odločili, da bodo Osnovno Je bilo to, da ste bila učiteljica v domačem kraju šolo preimenovali v Osnovno šolo dr. Ivana Koprednost ali slabost? rošca Borovnica in spomnim se dolge seje v zbornici z ravnateljem, nekateri borovniškimi veljaki, kolegice in brezkončnega pregovarjanja, kdo bo Eno in drugo. Prednost je bila ta, da nisi zapravil kaj prevzel. Pa mi je bilo tega dovolj in sem se neskončno število ur z vožnjo. Za slabost pa ne sama javila. Nisem pa se zavedala, v kaj se spu- vem, če je ravno slabost to, da poznaš kakšnega ščam, kajti o tem človeku nisem vedela čisto nič. otroka in njegovo družino, vendar tega ne smeš Starejši Lažani in Dolani so bili o njem seznanjeni, izrabljati. Morda bolje razumeš, a se moraš v tem v Kotih pa nič. Začela se je izrazito trnjeva pot, pri omejiti. Ravno v trgovini ne moreš vsaki mami kateri mi je pomagala pokojna Helena Hrovatin, razlagati, kaj je otrok naredil, česa ni, ne moreš da sem dobila stike s sestro, prijatelji, literarnim imeti govorilnih ur pred blagajno. Nekaj časa je lep projekt, kar se je pokazalo tudi v zborniku zgodovinarjem Miroslavom Ravbarjem. Podala sploh nisem hodila v trgovino v Borovnici, ker ob 140-letnici šole. Šele takrat smo se zavedali, sem se od hiše do hiše, kakor so mi svetovali … mi je bilo to zoprno. Drugače pa tudi to, da sem koliko stvari je nastalo in kako plodnih je bilo teh Nastala je velika prireditev, za program so poskr- učila lastnega sina, ni bila grozna obremenitev. Se 23 let. Šola na drugačen način, ne samo za ocene. beli učenci moje prve generacije, ki letos obhajajo je dalo, a to moraš sam počistiti v svoji glavi in se Za življenje. Abrahama. Potem se je začelo, tisti drugi izziv je postaviti na trdna tla. bila 90. obletnica rojstva Marje Boršnikove, kjer V teh učiteljskih letih se je gotovo zgodilo mnogo smo zbrali celo literarno druščino Slovenije in Katera generacija vam pa ostaja najbolj v spoprigod, verjetno ste slišali tudi mnogo izgovorov tako naprej … Kar nekaj materiala se je nabralo minu? in nekaj bo ostalo. učencev. Tole vprašanje me je malo zbodlo, glede na to, da se opredeljujemo samo na akademike in doktorje. Ponosna sem, ne samo, da sem ga jaz učila, ampak da je šel skozi roke učiteljev borovniške šole. Pa naj bo to uspešen natakar, avtomehanik, frizer … skratka, kdor je dosegel nekaj v svojem življenju, poklic, ki ga dobro opravlja, mislim, da smo lahko na te ljudi ponosni. Seveda tisti, ki so dosegli toliko več, so že v šoli kazali večje sposobnosti za miselne napore in tako naprej. Ravno tako je tisti, ki je prelegal deske, kazal svoje sposobnosti. Naša šola je trenutno taka, da spodbuja samo te visoke intelektualne sposobnosti, tiste praktične pa so malo potisnjene v ozadje, pa so ravno tako Ja, zelo veliko, ampak nate nisem bila tako jezna. zelo pomembne. So pač otroški izgovori. Pet minutnega zamujanja čez zvonenje nisem tako zelo resno jemala, ker To veste, da imate na spletnem portalu profesorji. tudi sama nisem prišla točno v razred. Če sam nisi dosleden, potem tudi učencu ne moreš očitanet, kjer učenci anonimno ocenjujejo učiteljice in ti, zakaj je zamudil. Tistih bolezni in koliko starih učitelje, zelo visoko oceno? 4,1 od 5. mam in tet je umrlo, pa vemo, da je bilo veliko. Vedno sem rekla, ko ti bo res prava umrla, ne pridi Teh portalov ne pregledujem, nimam niti Faceboz istim izgovorom. Raje povej, da se ti ni ljubilo … oka, Twitterja, ničesar. Me je pa na to enkrat opoS tem se res nisem v življenju obremenjevala, tudi zoril sedanji ravnatelj Daniel Horvat, ampak se s veliko ur, za katere nikoli nisem dobila opravičila, tem nisem veliko ukvarjala. Če pa je visoka ocana, sem opravičila. Življenje samo je hud rabelj. pa verjetno to že pomeni, da nekaj je na tem. Poznamo vas kot veliko ambasadorko Bralne značke. Kaj ste ugotovili v vseh teh letih? Borovniški otroci radi berejo? CMYK Srečevali ste se tudi s stiskami učencev, kolegov v zbornici, celo s požarom v šoli. Kako so take stvari vplivale na vas in kako povezani ste bili? Kakšne načrte imate v upokojenskih letih? Bodo ta povezana tudi s slovenščino in slovenistiko? Gotovo prva in zadnja. Prva so zdajšnji 50 letniki, zadnja pa ti, ki so zdaj v 2. letniku faksa. Čisto zadnja je bila tista, ki ni bila moja generacija, sem pa jo pol leta pripeljala do konca ob tej Darjanovi tragediji. Nimam je za svojo, ampak kot delček tistega, kar se mi je zdelo prav, da tisti trenutek naredim. Nekih načrtov še nimam, ker je šele dva meseca od moje upokojitve. Iz enih tirnic sem preskočila na druge. Predvsem moram najprej urediti svoj osebni arhiv, ukvarjam se tudi z domoznanstvom, skupaj s knjižničarko Simono Stražišar, Pa nam za konec s kakšnim vašim najljubšim imam precej tega gradiva. Zdaj sem tudi babica, po mojem bo moj prvi tak korak v slovenistične verzom, kitico ali besedilom, s katerimi ste se z vode branje pravljic in podobne stvari. Za naprej mnogimi srečevali čez leta, položite kaj na srce … pa bom videla, ali se mi bo ponudila kakšna možnost, ampak več kot enkrat tedensko verjetno “Kamor si namenjen, ni stez, ni poti, samo tvoji ne. Poleg tega precej berem, včasih nisem imela vzgibi. Sledil si znamenjem in nazadnje prispel. toliko časa oz. sem kolikor je bilo nujno potrebno. Sedaj moraš tvegati skok v neznano, kajti sam moraš spoznati, kdo se moti, kdo ima prav, kdo si.” Trije naslovi vaših najljubših knjig? Vse stiske vedno vplivajo na človeka, če si le malo občutljiv in imaš posluh za to. Takrat tudi pre- Zelo ločim literaturo. Ko sem slabe volje, žalostna, misliš, kako boš odreagiral, a absolutno nikoli na berem poezijo. Feri Lainšček, Saša Pavček … Dolprvo žogo, ker je lahko ta še bolj bolj boleča. Tudi v kolektivu so težave, vsi smo ljudje, s svojimi napakami, družinskim življenjem, pa smo bili kar dober kolektiv, kar se tega tiče, nikjer pa seveda ni 100 odstotno. V zgodnjih jesenskih dneh je odjeknila novica, Učitelj ni samo tisti, ki uči snov, uči za življenje, da se je poslovila od nas vede in nevede vzgaja. Kaj je tisto, kar ste učencev Helena Hrovatin, učiteljica v pokoju (1932–2021). vedno radi položili na srce? Vsak človek zase je svet, čuden svetal in lep. Kot Tega je bilo veliko. Ko so postajali najstniki, sem zvezda na nebu. Tedaj se jim vedno povedala, da naj skrbijo drug za drugeutrne. ga, naj ne puščajo svojih prijateljev v nevarnosti, Spoštovana Helena, drada nobena situacija ni tako grozna, da se ne bi dala ga Helca oz. Heli, kot smo popraviti, razen smrti. Da šola ni vse, da ocene res te klicali bližnji sodelavci! niso merilo človeka in da verjamem, da nekatere Tvoja zvezda se je utrnila slovnica popolnoma nič ne zanima, ampak da se in ti si odšla od nas. Mi smo je treba tistih nekaj minimalnih stvari naučiti za ostali. Življenje niso samo življenje. Npr. napisati prošnjo, opravičilo, sožaldnevi, ki so minili, pač pa nico … Da to sodi k človeški razgledanosti. Večidnevi, ki smo si jih zaponoma so se s tem kar strinjali. Vedno sem jim tudi mnili. In teh je bilo veliko. rekla, da morajo verjeti vase in v svoje ideje, da pa Tvoja življenjska pot je ta pot do cilja ne bo čisto gladka in kot poje nek bila kar dolga in strma, poansambel, “na svetu je veliko poti, izbereš pa tisto, gumno si premagovala vse ki je ni”… Pač mladost je norost in skozi to mora ovire, ki so se ti na tej poti vsak, ampak v mejah normale, da ne škoduješ sebi postavile. Bila si vzorna in vsem ostalim. hčerka, sestra, teta in tudi sodelavka, ki ni nikoli odTudi v lokalni skupnostih ste zelo prepoznaven obrekla pomoči. Bila si izvrraz, za veliko prireditev ste že poskrbeli, predvsem stna učiteljica, učenci smo za njihovo vsebino. Kje vse ste bili oz. ste dejavni? te imeli radi, bila si tudi stroga in včasih huda, a ti Začela sem leta 1974, ko so se pri Zvezi mladine tega nismo zamerili. Na borovniški šoli si organizirali posebni mladinski odseki, tudi pri poučevala gospodinjstvo in bila vodja šolske PGD Brezovica pri Borovnici. Zveza je imela kar kuhinje vse do pokoja. Nekaj let si poučevala določene naloge, mi smo se vrgli predvsem v kultudi na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, dijakinje so te imela rade. Znala si z mlaturno področje in takrat smo pripravljali za tiste čase kar visoko kulturo v Kotih. Vsako leto smo Pogovarjal sem se in osnovnošolske spomine obujal Rok Mihevc. V spomin Heleni Hrovatin dimi. Bila si tudi humorna in zabavna, velikokrat smo se prav od srca nasmejali. Tvoje življenje je bil svojevrsten plamen, s svojo edinstveno svetlobo, ki se ne bo nikoli več ponovila. Zadnja leta si preživljala v domu na Vrhniki. Pešal ti je vid, sluh in pestile so te še druge nadloge. Kljub vsemu ti optimizma in volje do življenja ni zmanjkalo. Vesela si bila vsakega, ki te je obiskal. Velikokrat si nas prepoznavala po glasu in prav rada si pokramljala, vendar so ti življenjske moči pešale in tvoj glas je utihnil za vedno. Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan in v svoj roman si napisala zadnjo stran. Hvala ti za vse lepe trenutke, dobroto, nasvete in človeško toplino. Počivaj v miru. Nekdanji sodelavci in sodelavke OŠ I. Korošca Borovnica 31 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Borovnica CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Iz borovniškega vrtca otrok v vrtec in na trajnostno mobilnost – Dan brez avtomobila. Pred vrtcem in na igrišču vrtca so se odvijale različne dejavnosti, ki so popestrile dan v vrtcu. Starejše skupine so v okviru projekta tudi opravile vožnjo s skirojem in kolesom za športni program Mali sonček. Predvsem starejše skupine so že konec septembra zakorakale Spoznavno uvajalni mesec september se v projekt Teden kulturne dedije prevesil v oktober in vrtec je zaživel v ščine, kjer jim je slogan »Dober jesenskih barvah. Mali nadebudneži se še tek« nakazal kaj in kako bodo postopoma uvajajo, veliki korenjaki pa že raziskovali. Otroci so spoznanadobudno korakajo naprej. Po garderobah vali kakšno je bilo nekoč življenje; hrana, oblačila, surovine, lahko občudujete pisane umetnine otrok in igra,itd. iz igralnic lahko slišite pesmice o naravi in o Želvice so se v tednu kulturne jeseni. dediščine posladkale s tradicioPri Žabicah so se od septem- li starši) in jih tudi povabila na nalnim jabolčnim zavitkom, ki so ga pripravili pod vodstvom bra naprej posvečali predvsem krompirjev piknik. mamice - gospe Marjete Deuvajanju in navajanju na vrtec. Vse skupine pa so v septembevec. Odpravili so se tudi na Vmes jih je obiskala tetka jesen, bru obeležile ETM – evropski pohod v 4 km oddaljeno Zaboki je igro popestrila z jesenskimi teden mobilnosti, kjer smo dali čevo do ekološke kmetije Pr’ Laplodovi (pridno so jih prinaša- poudarek na varnemu prihodu Jesen v vrtcu Borovnica Orientacijski pohod ob svetovnem dnevu hoje škarju, kjer so si ogledali starinske kmetijske stroje (mlatilnica, slamoreznica, »pajkl«) in živali na kmetiji. Lisičke so v sklopu kulturne dediščine spoznavale pot od pšenice do potice, pekle pico, kuhale bučno juho in ustvarile zbirko starih receptov svojih starih staršev. Prav tako kot Želvice so obiskale delavnico v Mestnem muzeju v Ljubljani na temo Dom nekoč. V tednu otroka, med 4. in 8. oktobrom 2021, smo v vseh skupinah še posebno pozornost namenili igri. »Razigran uživaj dan«, je bilo temeljno vodilo pri načrtovanju vseh dejavnosti. Z igro, sproščenostjo, igrivostjo, gibanjem in zabavo razvijamo otroško domišljijo, spletamo prijateljstva, pletemo medčloveške vezi in krepimo telo, vse to kot protiutež posledicam epi- demije COVID 19. Skupine so na različne načine oblikovale dejavnosti in poskrbele, da so otroci aktivno sodelovali in se veselo igrali tako z igračami, kot lutkami, ustvarjali so na tisoč in en način, spet Pravljični junaki pa so »nabirali korake« skozi cel teden in hodili na sprehode v različnih vremenskih pogojih. Najstarejše skupine, Lisičke, Želvice in Lastovke, pa so se med 13. 10. in 17. 10. 2021 udeležile tabora v Logarski dolini. Kljub temu, da je bilo vreme zelo muhasto in tudi dnevi so bili že hladnejši, so z gozdnimi pedagogi spoznali naše prelepe gozdove, življenje med gorami in obiskali Pravljično vas. Polni novih vtisov so ob prihodu domov staršem pripovedovali, kakšne dogodivščine so doživeli. V mesecu oktobru smo pod vodstvom Polonce Gabriel in Dr. Bogomir Celarc, klicali smo ga Mire, je pustil svoje sledi v mnogih odtenkih življenja v borovniški kotlini. Najbolj vidne kot član in predsednik v planinskem društvu in jamarskem klubu. V kraju pa smo ga poznali tudi kot družinskega moža in očeta. Mire se je borovniškim planincem pridružil pri šestnajstih letih in že na začetku zaradi menjave generacij prevzel vodstveno funkcijo v društvu, ki jo je opravljal s krajšimi prekinitvami do svojega prezgodnjega odhoda. Takrat smo se dobivali še v stari leseni lovski koči in načrtovali planinske, jamarske in plezalne podvige za vsak prihajajoči vikend. Vedno je bil za konkretno akcijo, vedno za zahteven podvig. Tako smo se sami mladinci s pomanjkljivo opremo spustili v 25-metrsko brezno na Planini. A pod njegovim nadzorom je spust in dvig potekal varno. Kmalu se je priključil tudi alpinistom v Alpinističnem odseku Vrhnika, kjer je svoje znanje še nadgradil ter svoje podvige stopnjeval v alpinističnih vzponih. Veliko koncev tedna je preživel v plezališčih Primorske, kjer se je uril za težje alpinistične vzpone v gorah. Tako je splezal večino slovenskih klasičnih plezalnih smeri, od Aschenbrennerja v Travniku do kombinacije Helba-Čop v triglavski steni. Precej težjih vzponov je opravil tudi v tujini (Tri Cine, Mont Blanc). Splezal je nekaj odličnih zimskih smeri ter, predvsem kasneje, odsmučal z več vrhov. Več alpinističnih vzponov je opravil v perujskih Andih (Pisco (5.752 m), Tocllaraju (6.034 m), Huascaran (6.768 m), Alpamayo (5.947 m), Artensonraju (6.025 m)), Nepalu in Gruziji. Kot alpinistični inštruktor je svoje alpinistično znanje predajal mlajšim generacijam plezalcev. V jamarskih vrstah je raziskoval in evidentiral jame večinoma na menišijski planoti. V Malenskem breznu sta konec osemdesetih let s prijateljem splezala 40 m visok kamin, kar je bil eden redkih tovrstnih podvigov v tistem času. V istem breznu se mu je nekaj let kasneje zgodila huda jamarska nesreča, padla skalna luska mu je zlomila obe roki. Kljub travmatični izkušnji se Mire ni dal in je še naprej raziskoval v jamah. Kot doktor geologije je svojo profesionalno 32 PGD Borovnica izpeljale gasilsko vajo – evakuacijo in se na varen ter taktično primeren način umaknili iz vrtca ob zvoku sirene. Vse skupine so izkoristile lepo vreme, da so raziskovali so okolico vrtca, spoznavale so kako se narava spreminja in odeva v jesenske barve ter pomagale pri grabljenju odpadnega listja na vrtčevskem igrišču. Med jesenskimi počitnicam, ko se je živ žav v našem vrtcu malo umiril, pa smo strokovne delavke zavihale rokave in začele s pripravami na novoletni sejem, ki bo tako kot lansko leto potekal preko spletne strani vrtca. Pripravile smo najrazličnejše izdelke, tako za male kot za velike, zato srčno vabljeni na naš sejem, ki bo se bo pričel v začetku decembra. Natalija Strmšek pot močno prepletel z izkušnjami iz prostočasnih aktivnosti. Tako je lahko nabiral geološke vzorce tudi na zelo odročnih mestih – sredi sten ali globoko v breznih. S svojimi sposobnostmi je tako močno pripomogel k razvoju slovenske geološke znanosti. Na odpravi v najglobljo slovensko jamo Čehi 2 leta 2001 je nabiral vzorce do globine 400 metrov ter v isti jami naredil tudi raziskavo možnosti merjenja globine jam s pomočjo barometra. Velik pečat je pustil tudi v nam bližnji soteski Pekel. Pri urejanju poti je sodeloval že od leta 1987, kasneje prevzel pobudo in s prijatelji več desetletij skrbel za menjavo mostov, stopnic in vzdrževanje poti. Tudi pri tem je uporabljal svoje bogato alpinistično in jamarsko znanje. Mire se je več let zavzemal za obnovo edinega preostalega stebra borovniškega viadukta. Predlagal je tehnične rešitve, brskal po finančnih razpisih in nagovarjal odgovorne k ukrepanju. Leta 1993 je sodeloval pri plezanju in izobešanju slovenske zastave na stebru. Sodeloval je pri čistilnih akcijah stebra, ko smo odstranili nasuti material s prve ploščadi in vsakih nekaj let odstranjevali rastlinje. Ena njegovih zadnjih akcij, junija letos, je bila posvečena ravno čiščenju stebra. Mireta bomo ohranili v lepem spominu. Malo zadržan, vedno realen in pronicljiv v svojih besedah. Bil je človek, čigar beseda je držala in nobena ni bila puhla. Hvaležni smo za čas, ki smo ga preživeli skupaj, hvaležni smo za pisano mavrico skupnih doživetij. Mire, v nas živiš še naprej! Za Planinsko društvo in Jamarski klub Borovnica Peter Svete V spomin dr. Bogomir Celarc (1971–2021) Hoja je pomembna za naše zdravje, nam vsi govorijo. V skupini Kapljice sva se strokovni delavki odločili, da obeleživa svetovni dan hoje (15. 10.) z orientacijskim pohodom za otroke in starše. Pohod ni bil samo pohod. Otroci in starši so morali reševati krajše, enostavne naloge. Naloge sva zapisali na kapljice in jih oštevilčili. Otroci so kapljice hitro našli in odnesli do staršev, da so jih prebrali. Skupaj smo telovadili, naštevali smo vozila kje se lahko vozijo (po zraku, vodi, cesti). Zelo zabavna je bila naloga, ki smo jo izvedli pod Dolinskim mostom, kjer smo vsi zapeli »Moj rdeči avto«. Spraševali smo se v kateri knjigi najdemo recepte. Vse naloge so bile povzetek našega dela v septembru in oktobru. Zadnja naloga je imela navodilo, da otroci in starši iz naravnih materialov zgradijo hišice za gozdne škrate. Bili so zelo kreativni in so iz naravnih materialov ustvarili čudovite hišice. Ob zaključku pohoda so otroci staršem pripravili krajšo plesno točko na pesem »Pa pa palačinke«. Zadovoljni smo se razšli, saj smo naredili nekaj dobrega za naše zdravje. Anja Bole & Nika Zorman Borovniški jamarji smo po Miretu Celarcu poimenovali letos odkrit in raziskan kamin nad Črno dvorano v Predjamskem sistemu. Kamin je visok 71 m (skupno nad dnom Črne dvorane 102 m), z več stranskimi odcepi in čudovito sifonsko dvorano. Gre za največje letošnje odkritje v Predjami in zahtevno plezanje v višino. Tako je simbolno povezano z Miretom, saj povezuje dve njemu ljubi dejavnosti: alpinizem in jamarstvo. 32 NAS CASOPIS 498 / 29. 11. 2021 Občina Horjul CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 33 Gradnja prizidka je v fazi montiranja lesenega dela Županova beseda Življenje z virusom, ki ne popušča Spoštovane občanke in občani. Smo v času, ko nas ne loči več veliko od veselega decembra, ko se radi poveselimo in družimo. Ampak ali se bomo letos res lahko družili in srečevali po domovih? Ne vem! Upam, da bo zdravstvena situacija v državi to dopuščala. V resnici je vse ali pa vsaj zelo veliko odvisno od nas, od tega kako odgovorno se bomo obnašali. Naši malčki se zagotovo veselijo obiska dobrih mož, ki v decembru nosijo darila pridnim otrokom. Letos bo prvi izmed njih, sveti Miklavž, v naši občini obdaroval kar 190 otrok, kar me izredno veseli. Darila je namenil otrokom do 8. leta starosti. Miklavž bo ustrezno s trenutnim stanjem razdelil darila otrokom na občinskem trgu, ki bo za to priložnost osvetljen. Za praznično vzdušje pa bomo tudi letos poskrbeli že na začetku decembra z svetlobnimi okrasji na javnih površinah. Miklavž vas bo s svojim spremstvom zelo vesel, darila pa bo razdelil varno z upoštevanjem varnostne medsebojne razdalje. Želim, da otrokom omogočimo veseli december, saj si zaslužijo lepe spomine na otroštvo. Sledilo pa bo še obdarovanje v času božiča in novega leta. Zato vas pozivam, da praznujete odgovorno, v krogu družin. Vsi si želimo, da otroci lahko hodijo v šolo, zato bodimo skrajno previdni in grožnjo virusa vzamemo resno. V resnici ne vemo, kaj bo jutri, kam nas bo to pripeljalo, saj so razmere v bolnišnicah zelo resne. Ob bližajočem se koncu leta lahko z zadovoljstvom povem, da se projekti zelo dobro zaključujejo kljub posameznim oviram, kar pa vse redno in sproti uspešno rešujemo. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in bodo gradbena dela lahko nemoteno potekala in se tudi zaključila. Čakamo še na postavitve zaščitne ograje v naselju ob Ljubgojščici, na asfaltiranje ceste Podolnica Brezje in bosta končana še dva projekta. Tudi prizidek vrtca lepo napreduje, sedaj se že montirajo strojne in elektro inštalacije, tako da bomo septembra prihodnje leto že lahko sprejeli malčke v nov del vrtca. Želim vam lepe decembrske praznike in zaključek leta. Upam, pa da nam narava nakloni tudi nekaj snega, da se bodo otroci razveselili zimskih radosti. Župan, Janko Prebil Po zaključenem betoniranem kletnem delu novega prizidka vrtca v Horjulu je prišla na vrsto montaža lesenega dela. lahko navdaja z optimizmom, saj gradnja poteka povsem v skladu z načrti. Gre za ekološko, okolju prijazno gradnjo, kjer je občini uspelo pridobiti finančna sredstva tudi preko EKO sklada, saj so kandidirali za pridobitev Ta poteka po načrtih in že sredstev na razpisu za sofidaje slutiti, kakšna bo končna nanciranje investicij v vrtcih podoba oziroma izgled prizidka. in osnovnem šolstvu v RepuSredi novembra je izvaja- bliki Sloveniji v proračunskem lec del, podjetje Lesnina MG obdobju 2021–2024, ki ga je oprema d.d, Ljubljana, že urejal razpisalo Ministrstvo za izonotranje inštalacije, kar nas vse braževanje, znanost in šport. Z novim prizidkom bo občina Horjul rešila prostorsko stisko in uresničila zavezo, da mladim družinam omogoča varstvo otrok v domačem okolju. To ni pomembno samo zaradi življenjskega ritma družin in logistike pri vsakodnevnih prevozih v vrtec, ampak tudi zaradi ustvarjanja prijateljskih vezi oziroma socializacije naših najmlajših občanov, ki bodo tudi zaradi tega lahko stkali močne vezi že od dni, ki jih preživljajo v horjulskem vrtcu. Župan Janko Obnovitvena dela na grobnica so tudi v novembru potekala nemoteno, saj je vreme dopuščalo izvedbo restavratorskih del. Izvajalci so vse zaščitili in pokrili, da so se lahko kompleksni postopki izvajajo in bo po obnovi grobnica urejena po standardih, ki veljajo za zaščitene objekte. Zaključena rekonstrukcija ceste na Koreni Projekt je bil sestavljen iz več faz, med katerimi so bile glavne utrjevanje in priprava terena, postavitev opornega zidu, asfaltiranje in za konec tudi pritrditev močne zaščitne ograje vzdolž opornega zidu. S tem so na občini poskrbeli tudi za varnost vseh uporabnikov omenjenega odseka ceste, ki je narejena po vseh najsodobnejših standardih. Besedilo in foto: Peter Kavčič Besedilo in foto: Peter Kavčič Obnova grobnice Lesno Brdo v novembru potekala po načrtu Elemente, ki so bili poškodovani, so odstranili in jih dali v restavriranje. Da bodo stene ostale trdne, so uredili betonske ojačitve in temelje. Pri tem moramo poudariti, da so vsa dela na grobnici in med grobovi opravili v skladu s pieteto, torej spoštljivo do pokojnikov, ki so tam pokopani. Mojstri so odstranili V oktobru so bila zaključena gradbena dela rekonstrukcije ceste, ki s Korene pelje na Slevco. Prebil je večkrat poudaril, kako se občina vsako leto trudi, da nobenega otroka ne pusti pred vrati in vedno najdejo rešitev, da vsakega domačega otroka sprejmejo v vrtec. Od naslednjega leta dalje pa bo ta naloga tudi za odgovorne na občini in v vzgojnoizobraževalnih ustanovah v našem kraju lažja, saj bo prostora dovolj, pogoji za razvoj malčkov pa bistveno boljši. Vabilo Vabljeni na mednarodni literarni in likovni natečaj ves odpadajoč omet, da so prišli do trdne osnove. Ker gre za dolgotrajne postopke, so podlago utrdili in na novo najprej grobo ometali stene. Tako, kot so to delali v starih časih, so tudi poskrbeli, da se vse skupaj posuši in šele nato nanesli naslednji sloj. Ob zaključku redakcije, sredi novembra, je v načrtu še nanos finega sloja ometa in nato še pleskanje. Uredili so tudi nove fasadne robove. V izdelavi so tudi keramične ploščice po posebnih starih postopkih, ki bodo nadomestile staro keramiko. Na obnovo je šla tudi železna ograja in vsi ostali železni dodatki, ki jih je načela rja. S tem bo grobnica dobila svojo prvobitno podobo, kar je tudi cilj te obnove, s katero ohranjamo našo dediščino za naslednje rodove. Besedilo in foto: Peter Kavčič Natečaj je namenjen • otrokom v vrtcu (zadnje starostno obdobje; v Sloveniji in tujini), • osnovnošolcem in osnovnošolkam 1., 2. in 3. triade osnovne šole (v Sloveniji in tujini). Vrste prispevkov • likovni izdelek po predlogi pravljice Babica v cirkusu (otroci v vrtcu), • potret Kristine Brenkove (učenci 1. triade), • »Pšenica najlepši cvet: ljudska pravljica leta 2050« (učenci 2. triade napišejo priredbo ljudske pravljice Pšenica najlepši cvet, kakor bi se lahko zgodila v letu 2050), • »Še vedno verjamem v moč prave, doOsnovna šola Horjul je ob 110-letnici rojstva Kristine bre besede in trdno vem, da knjiga ne Brenkove razpisala mednarodni literarni in likovni nabo umrla, dokler bodo živeli ljudje.« tečaj. (učenci 3. triade napišejo razpravljalni oz. umetniški Osrednja tematika natečaja je avtorsko, prevajalsko in spis o pomembnosti knjige in branja). uredniško delo Kristine Brenkove. Več o samem natečaju si lahko preberete na naslednji internetni povezavi šole: https://www.oshorjul.si/ 33 NAS CASOPIS 498 / 29. 11. 2021 Občina Horjul Razlitje vode v vrtcu Horjul CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 34 Asfaltiranje ceste v Mali vodi mi objekti, namreč predstavlja Občina je pristopila k tudi povezavo do kamnoloma. asfaltiranju gozdne ceste Obravnavani odsek ceste je Mala voda na odseku zahteven za vzdrževanje zaradi Prevalca – Grdadolnik. Gasilci so prvi prihiteli na pomoč in zavarovali vrtec ter začeli z odstranjevanjem vode. Kako nesreča ne počiva, se je izkazalo pred tedni, ko je v prvem nadstropju vrtca v Horjulu prišlo do okvare na centralnem ogrevalnem sistemu in do velikega razlitja vode. vode izlila in po raznih poteh pronicala v nižjo etažo. Tako je seveda prišlo do zamakanja in stika vode z elektriko, kar seveda pomeni veliko nevarnost. Lahko se le iskreno zahvalim Hitremu posredovanju var- vode. Na pomoč so priskočili vsem, ki so tako hitro ukrepali nostne službe in PGD Horjul tudi lokalni obrtniki, ki so vsak in preprečili še večjo gmotno se lahko zahvalimo, da ni pri- po svojih močeh pripomogli k škodo ter organizirali začasne šlo do večje gmotne škode ali hitremu ukrepanju in sanaciji prostore in varstvo’ še dodaja elektroinštalacije, poškodova- župan Janko Prebil, ki si je tudi celo poškodb. Vse skupaj se je začelo z alar- nih suho montažnih mavčnih takoj ogledal posledice izlitja mom v varnostni službi, ki je plošč in pomagali pri sušenju vode v vrtcu. takoj prišla na ogled. Zaradi prostorov. Otroci so v času sanacije za ‘Na srečo se je vse skupaj dva tedna morali v varstvo v velike količine vode, ki se je razlila po nadstropju, je namreč zgodilo v soboto, ko je bil vrtec športno dvorano osnovne šole, prišlo do kratkega stika. Elek- prazen in ni prišlo do kakšne kjer so jim uredili začasno bitrične varovalke so sicer opra- nezgode. Izkazalo se je, da je vanje v času varstva, v nekatevile svojo nalogo, a preseneče- bilo projektiranje neustrezno, rih primerih pa so ta čas ostali nje gasilcev, ko so prišli v vrtec, saj je kotlovnica nameščena doma pri starših ali starih starje bilo veliko, saj je bil dobese- v prvem nadstropju namesto ših, kjer je bilo to mogoče. dno poplavljen. Gasilci so ne- v pritličju ali v kleti, kot je to mudoma zavarovali območje običajno. Ker je material poPeter Kavčič, in poskrbeli za odstranjevanje pustil in se je velika količina foto: Občinski arhiv Spletna delavnica za podjetnike. Kako delati dober marketing? Dober marketing je generator dobre prodaje, ta pa omogoča podjetju ali nosilcu dejavnosti dobro poslovanje in rast. To je nenazadnje cilj podjetništva in ker so znanje ter izkušnje vedno dobrodošle, so se mali podjetniki in podjetnice preko zooma srečali na 3. podjetniškem zajtrku programa »Zaledje podjetnikom«. Tokrat je beseda tekla o vprašanju, kako delati dober marketing. V tretjem podjetniškem zajtrku so gostje govorili o marketingu, digitalnih kanalih, spletnih mestih in kaj zares potrebujemo za učinkovit marketing. Ob vsem tem so se dotaknili tudi aktualne teme, ali je res odgovor za vse v digitalnih kanalih. Gostje, podjetniki, bodo so lastnih primerih prikazali, kaj v marketingu deluje in zakaj je pomembna tudi dobra zgodba in ne le kakovosten produkt. Sodelujočim so podali tudi izkušnje in nasvete, kako moramo nagovarjati kupca, da si nas zapomni in kupi naš izdelek. Del programa je vseboval tudi tematiko, kako z digitalnimi kanali lahko prodremo na večje tuje trge, ki skrivajo velik prodajni potencial, hkrati pa tudi mnoge pasti. Predstavili so tudi, kako pomembna so zares socialna omrežja za marketing, ki so dandanes poceni kanal, kako stopiti v stik s kupci. Podjetniški zajtrk sodi v program izobraževanj in spodbujanja podjetništva v urbanih naseljih, ki je subvencioniran in za vse sodelujoče brezplačen. Namenjen je bil prebivalcem v občinah Brezovica, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika. Projekt sicer prednostno podpira ženske in mlade iz urbanih naselij, nosilce poslovnih idej, ki s svojimi produkti in storitvami ustvarjajo dodano vrednost za družbo in okolje. Naj omenimo še to, da naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru LAS Barje z zaledjem. Če ste tudi sami podjetnik ali podjetnica in imate dobro poslovno zamisel, za več dodatnih informacij obiščite spletno mesto Strukturnih skladov: www.eu-skladi.si ter spletno stran LAS Barje z zaledjem www.lasbarje.si. Delavnico je vodila Sanda Jerman, Vodja podjetniških in HR projektov pri Cene Štupar. Po uvodnem pozdravu in nagovoru horjulskega župana Janka Prebila so svoje znanje sodelujočim predajali še: Mag. Malči Božnar, direktorica Hiše medu Božnar, Aleksandra Janežič, vodja marketinga in PR na Cene Štupar - CILJ in direktorica marketinga in prodaje - blagovna znamka Korak, Jerneja Milost, direktorica agencije za vizualni in vsebinski marketing - jernejamilost.com in Jure Žitko, oskrbnik Starega malna Peter Kavčič je v preteklosti veliko težavo predstavljal tudi makadamski prah. Asfaltiranje se je izvedlo v začetnem delu v dolžini 300 m velike količine meteorne vode ceste. Širina asfaltirane površiter prevozov iz kamnoloma. V ne znaša 4 metre skupaj z ureGre za manjši poseg na robu naše občine, ki pa bo z na novo okviru rednega vzdrževanja ditvami mulde, po katerih se bo urejeno infrastrukturo olajšal gozdnih cest se je ta del v pre- meteorna voda stekala v preputeklosti že večkrat saniral, z ste. Občina je financirala asfalt, življenje občanom v tem delu. Makadamska gozdna cesta, ki asfaltiranjem pa bo cesta bolje medtem ko je spodnji ustroj v poteka v vzponu mimo stano- utrjena in prevozna brez po- celoti kril lastnik kamnoloma. Peter Kavčič, vanjskega objekta Samotorica trebe po nenehnem rednem 16 s pripadajočimi kmetijski- vzdrževanju. Za bližnje občane foto: občinski arhiv Ukinitev velikih zabojnikov za embalažo v občini Horjul X Takole prenatrpani zabojniki (v sredini) so privedli do tega, da odlaganje plastične embalaže na ekoloških otokih ne bo dovoljeno od 1.1. 2022 dalje. Začetek novega leta bo prinesel tudi nekaj novosti na področju komunalnih dejavnosti – odvažanja smeti. Natančneje, 1. januarja 2022, se iz ekoloških otokov umikajo veliki rumeni zabojniki za embalažo. Zato vas opozarjamo, da boste z novim letom odpadno embalažo odlagali v domač zabojnik. Če menite, da je ta premajhen, lahko pri JP VOKA Snaga naročite večjega. Do omenjenih sprememb je prišlo zaradi sprejema novega oziroma dopolnjenega odloka o zbiranju komunalnih odpadkov. Ta je bil nujen zaradi uskladitve z veljavnimi predpisi in izboljšanja kakovosti javne službe s spremembami in dopolnitvami določenih področij, ki še bolj jasno definirajo izvajanje javne službe. Veljavni odlok je bilo namreč treba uskladiti z do- ločbami Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18). Tako bo največja novost, ki se tiče občanov, da bodo na ekoloških otokih ostali le še zabojniki za zbiranje stekla in papirja. Rumeni zabojniki za embalažo bodo, kot rečeno, ukinjeni. Opozarjamo še, da je Občina Horjul je v zadnjih letih zaznala povečano nelegalno odlaganje odpadkov na ekološke otoke s strani samostojnih podjetnikov in gostincev, ki so sicer dolžni svoje odpadke odvažati po pravilih, ki veljajo za podjetja. Redno se je dogajalo, da so bili ekološki otoki prenatrpani, poleg tega pa smo na njih našli odpadke, ki tja sploh ne sodijo. Ob tem opozarjamo, da je tovrstno odlaganje smeti nelegalno, kar so ugotovile in podprle tudi pristojne inšpekcijske službe. Zato vas obveščamo o teh spremembah, da ne boste imeli težav pri sortiranju vaših odpadkov iz gospodinjstev. Vsi občani, ki še nimate zabojnikov ali potrebujete večje zabojnike, si lahko do konca leta naročite večji zabojnik za embalažo brez vsakih dodatnih stroškov. Kontaktna številka, kjer lahko pridobite vse informacije, je 01 477 96 00. Lahko pa jih kontaktirate tudi preko elektronske pošte: vokasnaga@vokasnaga.si. Zabojnike z embalažo bo JP VOKA Snaga praznila tako kot do sedaj, na vsake 3 tedne. Ko bodo veliki zabojniki na ekoloških otokih odstranjeni, bo prepovedano odlaganje embalaže poleg ostalih zabojnikov ali v zabojnike za steklo in papir. Za kršitelje so predvidene globe, vse skupaj pa bodo spremljale pristojne službe, torej medobčinski inšpektorat ali JP VOKA Snaga. Besedilo in foto: Peter Kavčič 34 NAS CASOPIS 498 / 29. 11. 2021 Občina Horjul CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 35 Intervju: Tončka Klobučar – nekdanja predsednica Rdečega križa v Horjulu Pomoč sočloveku bo vedno aktualna Tončka Klobučar je dolga leta kot zdravstvena delavka in predsednica enote rdečega križa v Horjulu delovala v tem lokalnem okolju. Kot višja medicinska sestra je s svojo prvo službo začela na Dobrovi, leta 1955 pa je nadaljevala z delom v Horjulu, kjer je tudi stanovala. Kot medicinska sestra je opravljala delo v okviru zdravstvenega doma Ljubljana z okolico. Lahko bi rekli, da je večino svojega življenja posvetila pomoči drugim, za kar je pred 4 leti prejela tudi zlato republiško odlikovanje za 60 let dela v Rdečem križu. Z njo smo se pogovarjali v domu starejših v Horjulu, kjer sedaj biva, saj ji je bolezen prekrižala načrte in ne more več na teren, tako kot še ne dolgo nazaj. A tudi tukaj s svojo pozitivno energijo navdušuje. Vsako jutro telovadi, saj se dobro zaveda, kako pomembno je gibanje za zdravje človeka. Poleg tega tudi redno sodeluje pri različnih delavnicah in aktivnostih znotraj Deosa. Koliko časa ste kot predsednica delovali v organizaciji Rdečega križa v Horjulu, kaj se je v tem času spremenilo? Uh, to je pa dolga doba, od leta 1955 do letos sem opravljala to vlogo, vedno z veseljem in željo, da pomagam ljudem. Sicer pa ima v Horjulu prostovoljstvo že dolgo tradicijo, saj so domačinke, kmečke žene, nudile humanitarno pomoč že med prvo in drugo svetovno vojno. Pripravljale so vse, kar je bilo potrebno za pomoč in obiskovale ostarele in bolne po domovih. Ko sem sama začela z delom, pa se je pokazala večja potreba po krvodajalstvu, za kar pa si že moral imeti tudi strokovno znanje. Glavni namen iz mojih začetkov je bilo pridobiti čim več krvodajalcev. V tistih časih, ko je tudi že delovala tovarna Iskra, smo bili zelo uspešni in v krvodajalskih akcijah peljali tudi po dva avtobusa ljudi v Ljubljano, kar je bil kar majhen praznik za delavce, ki so se udeležili akcije. Ker sem veliko delala na terenu kot patronažna medicinska sestra, sem tudi spoznavala vse družine in njihove socialne potrebe. Kot predstav- nica Rdečega križa sem dostavila veliko paketov pomoči, priskrbela zdravila, previjala rane, dajala injekcije bolnikom, skratka delo je bilo vedno vsestransko. Kakšne so dandanes potrebe oziroma izzivi, s katerimi se soočate na Rdečem križu? Veliko se je spremenilo, manj je stisk zaradi revščine, bistveno več pa je sedaj osamljenosti. Predvsem so mnogi starejši ljudje dandanes osamljeni. V dandanašnjih časih so ljudje že zelo dobro osveščeni in se znajo v primeru stiske obrniti na ustrezne službe. Pa naj si bo to povezano z zdravjem ali pa socialo. Pokličejo patronažno sestro ali center za pomoč oziroma na občino, kjer pa potem pristojni nudijo pomoč. Ljudje se znajo za vodo ali elektriko, za šolsko prehrano otrokom. mljejo vzorcev krvi, merijo krvni tlak ali sladkor, Ena takšnih lepih zgodb pomoči in solidarnosti ko je potrebno pa tudi odnesejo kak paket pomobolje odzvati, ko so v stiski, kot je bilo to nekoč. se je zgodila tudi letos, ko smo Mariji Osredkar či. Do prehrambenih paketov so upravičeni vsi, Kako vam je uspevalo združevati delo z aktivnostmi za pomagali opremiti kuhinjo, ki je zgorela ob udaru ki imajo zelo slabe dohodke in so pod pragom strele v hišo na Samotorici. revščine in žal je nekaj takšnih primerov tudi v Rdeči križ? našem okolju. Ves čas smo bili povezani s centralo, hodila sem Kako sedaj deluje Rdeč križ v horjulski občini, ko ste Kdo se lahko pridruži Rdečemu križu, kako lahko na sestanke v Ljubljano, na razna predavanja in zaradi vaših zdravstvenih razlogov morali prepustiti pomaga? vodenje? Delo verjetno teče nemoteno naprej? izobraževanja. To je pomemben del, če hočeš nuditi strokovno pomoč. Ko imaš v sebi željo, da pomagaš sočloveku, ti to ni težko. Lahko rečem, Seveda, vsekakor. No, mnogi so bili ob novici, da To je zelo preprosto vprašanje. Vsak, ki ima rad da ko narediš nekaj dobrega in vidiš, da si s svojim mi je bolezen prekrižala načrte, precej preseneče- ljudi, ki ima čut za sočloveka in si lahko vzame znanjem in delom nekoga osrečil in mu pomagal, ni. A na srečo moje nekdanje sodelavke, s kateri- nekaj časa za pomoč, je pravi za to delo! Če rad te to navdaja z veseljem in optimizmom. Mno- mi smo se tudi vedno dobro razumele, še naprej pomagaš kot prostovoljec na tak ali drugačen nagim otrokom smo omogočili letovanje, prave opravljajo to plemenito delo. Obiskujejo starejše, čin, si pri Rdečem križu vedno dobrodošel. Besedilo in foto: počitnice na morju. Plačevali smo manjše polo- jim nudijo socialni stik, pomagajo pri različnih Peter Kavčič žnice tistim, ki so bili v finančnih stiskah, recimo zadevah, povezanih z zdravjem. Na primer: je- Krajevna organizacija Rdečega križa Horjul išče prostovoljce Človek spozna prijatelja v stiski, jani. Vsa mizarska dela so izvedli krajevni mizar- da se potrebe spreminjajo in je vedno več stisk pravi pregovor. ji. Večino inštrumentarija smo prejeli od Unicefa. starejših ljudi. Ob tem se seveda tudi Rdeči križ Žal živimo v časih, kjer kljub vsaj navidezni blaginji mnogi živijo odrinjeni na rob družbe. Stiske so bile in bodo del našega življenja. O tem se lahko prepričamo samo, če se na kratko ali pa na malo bolj na dolgo ozremo v zgodovino človeštva. In tu ima vsak od nas, ki bere te vrstice, dve možnosti. Da zamahne z roko in se obrne stran ali pa da se odloči stopiti v akcijo in naredi prvi korak k temu, da po svojih močeh izboljša svet. Naši predniki so bili pred popolnoma enakim izzivom, le okoliščine so bile nekoliko drugačne. Ste vedeli, da je dobrodelnost v tem prostoru nekaj, kar ima dolgoletno tradicijo? Čisto na kratko o zgodovini Rdečega križa v naših krajih: ambulanta Rdečega križa je v Horjulu obstajala že med obema svetovnima vojnama. Delovala je v stari šoli vse do leta 1955. V tem letu se je ambulanta preselila v nov zadružni dom. V ambulanti sta delovala dr. Žekš in sestra Marinka Plestenjak že od leta 1943. Za opremo novih zdravstveni prostorov so sredstva prispevali kra- Postaja Rdečega križa je v Horjulu začela delovati takoj po koncu vojne, v letu 1945. Predsednica je bila Marija Rožnik s člani poverjenikov po vaseh. Rdeči križ Horjul so vodili: Julka Logar, Francka Vrhovec. Od leta 1955 do junija 2021 Tončka Klobučar. Junija 2021 je vodenje prevzela prostovoljka Polona Miklavčič. Ob tem želimo povedati, da prostovoljci niso samo ljudje, ki delajo dobro. So člani naše družbe, ki nam s svojim delom vračajo upanje, da smo kot družba še sposobni prisluhniti težavam posameznikov in nuditi pomoč na človeku dostojen način. Kako lahko pomagam? Pomoč pa ne pomeni samo zbiranje in doniranje hrane in oblačil. Solidarnost je v humanitarnih projektih. Pomagamo lahko tudi s pripravljenostjo in ukrepanjem ob nesrečah, krvodajalstvom, humanitarno dejavnostjo in z aktivnosti v Pomoč in Podpora Starim ljudem. Tudi nekdanja predsednica Tončka Klobučar je v nedavnem intervjuju za Naš časopis poudarila, odziva in prilagaja na trenutne potrebe občanov v stiski. Veliko število prostovoljcev zato pomaga svojim sokrajanom, zlasti starejšim, onemoglim, bolnim in invalidnim osebam ter tistim, ki živijo sami in si iz različnih razlogov ne morejo ali ne znajo sami organizirati življenja. Kljub neizprosnemu tempu in izzivom sodobnega časa, ki našo družbo skuša razčlovečiti in razdeliti ali določati, smo lahko upravičeno ponosni, da imamo Krajevno organizacijo RK Horjul. Zato vas vabimo, da postanete prostovoljec ali prostovoljka in z vašim časom, delom in talenti pomagate ljudem v vašem okolju. KORK (krajevna organizacije Rdečega križa) tako pomaga pri uresničevanju humanitarnih ciljev organizacije. V to sodi tudi izvajanje programov, ki je usklajeno s programi RKS-OZ Ljubljana in vsebuje: varstvo in ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah, zbiranje humanitarne pomoči (ob naravnih in drugih nesrečah), delitev in posredovanje pomoči ogroženim, dejavnosti za socialno opolnomočenje ljudi in krepitev lokalne mreže, izvajanje preventivnih delavnic na podro- čju zaščite in reševanja ter prve pomoči in krvodajalstva. Med te dejavnosti sodijo tudi skrb za vključevanje mladih članov v KORK, programi in projekti na pobudo in željo lokalnih prostovoljcev. V kolikor se želite aktivno vključiti v delovanje KORK Horjul in tako prispevati k bolj povezani in solidarni lokalni skupnosti, vas vabimo, da kontaktirate prostovoljko Polono Miklavčič ali jim pišite na naslov: RKS-OZ LJUBLJANA, Tržaška 132, 1000 Ljubljana Telefon: 01/42-53-419, 040/871-589, E-pošta: info@rdecikrizljubljana.si Več info na: http://www.ljubljana.ozrk.si/ SOLIDARNOST in SOČUTJE je pravi odgovor! Peter Kavčič Foto: občinski arhiv, RKS 35 NAS CASOPIS 498 / 29. 11. 2021 Občina Horjul 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Maratonec Jože Marolt Namesto v Čikagu odtekel maraton v Carigradu Jože Marolt na teku v Carigradu Lansko leto nismo veliko pisali o Jožetu Maroltu iz Horjula, ki se zadnja leta z vso resnostjo ukvarja z maratonom. Pa ne zato, ker bi obesil tekaške superge na klin, ampak ker so vsi maratoni zaradi znane situacije z epidemijo odpadli. »Pripravljal sem se na tri teke, a čisto vsi so padli v vodo. Največji izziv mi je bil maraton v Čikagu, potem pa so tik pred zdajci odpovedali. Namesto tega sem potem odtekel nekaj lokalnih tekov,« je pojasnil Jože. Letos je situacija nekoliko drugačna in počasi se že odpirajo nekatera tekmovanja. Prvi maraton, ki se ga je po dobrem letu dni udeležil, je bil tako oktobra v Budimpešti. »Bil je mraz, a je bil lep maraton, z lepo okolico s številnimi mostovi. V generalni razvrstitvi sem zasedel 34. mesto, v moji skupini, to je od 50 do 54 let, pa sem bil prvi. Imel sem soliden čas, 2 uri in 55 CMYK minut, kar je bilo dobri dve minuti slabše od mojega osebnega rekorda.« Kljub močnim naporom na madžarskem maratonu se je odločil, da se bo udeležil še maratona v turškem Carigradu. »Štartali smo v Aziji in tekli čez znameniti most ter na koncu zaključili maraton na evropski strani. To je bil zelo težak maraton, z velikimi višinskimi razlikami. Celo tek v ciljno ravnino je klanec, tako da smo pošteno grizli. V takih razmerah težko postaviš dober čas. Moj je bil 3 ure in 4 minute, zaradi česar sem se v skupni razvrstitvi umestil na 150. mesto, v svoji skupini pa na 13.« Pravi, da je bil tek pravi spektakel in da ima močno podporo občinstva, imeli pa so tudi zelo dodelan sistem preverjanja okužb s koronavirusom, »… zato je bilo nemogoče, da bi prišel na tek okužen oziroma bolan.« Sedaj ga čaka regeneracija. Pravi, da na leto lahko odteče dva, največ tri maratone, dosti več že ni mogoče, če želiš nanizati dobre rezultate. »Načrtujem, da spomladi odtečem maraton na Cipru, mogoče tudi v Bostonu, konec leta pa vsekakor že pred časom načrtovani maraton v Čikagu. Čaka me torej še veliko dela, a se ga že veselim,« je še povedal sogovornik. Gašper Tominc 36 Predaja 30 kg medu OŠ Horjul Predaja 30 kilogramov medu OŠ Horjul. Čebelarstvo ima v Horjulu dolgoletno tradicijo in na nek način je vzgoja mladih čebelarjev tudi del osnovne šole. V letošnjem letu so otroci prav v okolici šole dobili učno pot čebelice Julke, ki jih na otrokom zabaven in primeren način poučuje, kako so male čebelice pomemben člen v verigi oskrbe s hrano. Med, ki ga pridelajo čebele v šolskem čebelnjaku, ki mu od letos naprej delajo družbo tudi na novo zasajene medovite rastline v neposredni bližini, ima tudi pomembno sporočilo za otroke. V njih raste zavest, da Praznovanje jeseni v vrtcu si je hrano treba pridelati, za to poskrbeti in da z delom pridejo tudi rezultati. V letošnjem letu resda čebelarjem sezona ni bila najbolj naklonjena, saj je muhasto vreme močno poseglo v proces nabiranja nektarja, ki ga čebele potem predelajo v med. No, kljub temu so čebelarji natočili 30 kilogramov medu in ga predali šolski kuhinji. Janko Prebil, predsednik čebelarskega društva Dolomiti – Polhov Gradec je ob predaji dejal: ‘Sodelovanje s šolo je del naše tradicije in del izobraževalnega procesa. Veseli me, da otroci lahko med šolsko malico zaužijejo tudi med, ki je pridelan tu, pri nas, v neposredni bližini šole in ki je zdrav, brez škodljivih primesi, saj živimo v čistem okolju. Prav tako s tem otroke spodbujamo k uživanju lokalno pridelane hrane in s tem podpiramo lokalne pridelovalce oziroma lokalno skupnost’. Peter Kavčič občinski arhivRo qui Zdrava in lepa koža tudi v zrelih letih Prvi znaki staranja kože na obrazu se pojavijo po tridesetem letu starosti. Ko je listje na drevesih začelo spreminjati barve, dnevi pa so postali hladnejši in megleni, smo se v vrtcu poslovili od poletja in začeli praznovati prihod jeseni. Jesen pa nas je obdarila tudi za velikimi in majhnimi bučami, ki so bile kot nalašč za ustvarjanje različnih živali, obrazov in pošasti. Letos so nam pri izrezovanju buč na pomoč priskočili starši, ki so skupaj z otroki doma izdelali zanimive buče in z njimi okrasili zelenico pred vrtcem. Z otroki smo se čudili raznoNajprej so nas noge ponesle raznim bučam, ki so se znašle v gozd, kjer smo v bodečih je- pred vrtcem, še posebej lepe pa žicah iskali kostanje in z njimi so bile na bučijadi v četrtek, 21. pridno napolnili košarice in 10. 2021, ko so v njih zagorele vrečke. Nabran kostanj smo svečke. Staršem se zahvaljujeskuhali in spekli ter se z njim mo za sodelovanje in pomoč v torek, 19. 10. 2021, posladkali pri izrezovanju in izdelovanju buč, ki so lepo okrasile zelenice na kostanjevem pikniku. pred našim vrtcem. Hvala tudi, godek je bil prav zares čaroben da ste si vzeli čas in se s svojimi in komaj čakamo, da ga drugo otroki sprehodili mimo vrtca leto ponovimo. ter si ogledali razstavo buč. DoM. O. in B. R. Vidni so kot slabši tonus kože, zabuhlost okrog oči, pigmentni madeži ter gubice, ki se najprej pojavijo okrog ust in oči. Zavedati se moramo, da staranja ne moremo preprečiti, lahko pa ga upočasnimo. Za vse, ki se soočate s podobnimi težavami, hkrati pa si želite izvedeti, kateri produkti so primerni za vaš tip kože, imam rešitev. Vabim vas na anti-age nego obraza, pri kateri boste pridobili: - brezplačno analizo kože - oblikovanje obrvi in odstranjene obrazne dlačice - sproščujočo masažo obraza, rok in dlani - koža bo po negi obraza: navlažena, nahranjena, gladka, prožna, zmanjšala se bo vidnost gubic, pigmentnih madežev ter zabuhlost okrog oči - iz salona boste odšli suvereni glede uporabe kozmetike tudi za domačo uporabo. Prihaja čas obdarovanj in z darilnim bonom preprosto ne morete zgrešiti. Izberete lahko med anti-age nego obraza, terapevtsko masažo za vse, ki imajo bolečine v mišicah ali pedikuro. To so storitve, s katerimi boste vaši dragi osebi privoščili kratek oddih od vsakdanjih skrbi in čas, ki bo namenjen samo njej Judita, masažni in kozmetični salon, Horjul, 068-645-507 36 NAS CASOPIS 498 / 29. 11. 2021 Občina Horjul CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 37 Odprti dan v PGD Podolnica Zip line si bodo otroci zapomnili za dolgo časa. Prikaz izvajanja prve pomoči z defibrilatorjem. Kako ukrepati, ko zagori ali ko se zgodi elementarna nesreča, morda prometna nezgoda ali preprosto, ko se človeku v vaši bližini ustavi srce? pravilnega gašenja sodi prikaz pravilnega in nepravilnega gašenja pri primeru pregretega olja v ponvi. Se strinjate, da je to situacija, ki se lahko pripeti v gospodinjstvu vam ali vašim otrokom? Dovolj je trenutek nepozornosti, morda vas zmoti telefon, ponev ali posoda z oljem pa ostane na štedilniku brez Bi znali pravilno posredovanadzora. Ko se vrnete, pa vse ti? Zato vsako leto po Sloveniji skupaj že gori! Da ne pride do potekajo različne delavnice in katastrofe, je bil prikazan pravidejavnosti, ki nas opremljajo z len ukrep gašenja – pokrivanje s znanjem. Kajti le to je tisto, kar pokrovko ali mokro krpo in nebo dejansko v trenutku, ko je pravilno gašenje z vodo, ki pritreba posredovati, tudi učinko- vede do zelo nevarne maščobne valo. eksplozije. Dan odprtih vrat se je letos Gasilci so obiskovalcem poodvijal 24. oktobra dopoldne v kazali tudi pravilni postopek okviru meseca požarne varno- uporabe najpogostejšega gasilsti. Tokrat so občane Horjula nega aparata, in sicer je šlo za izobraževali in predstavljali gašenje začetnega požara z gaPGD Podolnica, ki so dogodek silnim aparatom na prah. Natudi organizirali pred svojim men je bil, da se vsi obiskovalci gasilskim domom. Gotovo preizkusijo v gašenju s takšnim med najpomembnejše prikaze gasilnim aparatom. To je doži- Vaja evakuacije Vaja evakuacije je v vrtcu v Horjulu potekala v sredo, 20. 10. 2021, v dopoldanskem času. Skupaj smo preverili, če je vse tako kot mora biti in ugotovili, da so otroci in delavci vrtca dobro seznanjeni s postopki ukrepanja v primeru požara. Z otroki smo se pred vajo pogovarjali o požaru in kaj moramo narediti, če zagori in kam se umakniti. Zelo pomembno je poznavanje evakuacijskih poti in zbirnega mesta, ki je trenu- tno na drugem mestu na igrišču zaradi gradnje prizidka. Za nas je izredno pomembno tudi, da ostajamo mirni in mirnost prenašamo na otroke, da jih v takšnih situacijah ne postane strah. Spremljali smo tudi čas evakuacije, poznavanje evakuacijskih poti in izhodov, odgovornosti in naloge zaposlenih ter varnost pri evakuaciji. Iz vrtca so se na naši vaji evakuacije na zbirno mesto evakuirale vse skupine. Vajo smo, kot po navadi, uspešno izpeljali, kot vedno, pa se iz nje nekaj novega naučili. Tjaša Janša Škrjanec velo zelo dober odziv, saj so gasile vse generacije. Pod nadzorom gasilcev so se z rokovanjem aparata preizkusili celo otroci. Nekaj posebnega je bil tudi prikaz zadimljenega prostora v dvorani gasilskega doma. Namen je bilo prikazati, kako se v slabi vidljivosti orientirati, iskati ponesrečence ali poiskati izhod iz prostora. Obiskovalci so se lahko z vodenim ogledom gasilskih vozil in opreme spoznali z vsem, kar gasilci pri svojem delu uporabljajo, da pridejo čim prej do mesta nesreče in da lahko posredujejo ter rešujejo življenja in premoženje. Veste, kje se nahaja najbližji defibrilator, če bi človek blizu vas doživel zastoj srca? Veste, kako je treba izvajati masažo srca in umetno dihanje? Ker je to zelo pomembno in je celo naša dolžnost, da pomagamo, v takšnem primeru prikaz temeljnih postopkov oživljanja in uporaba AED ni nikoli odveč. Prikaz oživljanja oziroma simulacija je potekala na šolski lutki in s šolskim defibrilatorjem. Gasilci so seveda poskrbeli tudi za najmlajše in poskrbeli za vožnjo z gasilskim vozilom GVGP-1, pripravili so jim tudi gasilski poligon, kjer so se otroci spoznavali z gasilsko opremo, za vrhunec zabave pa je poskr- V gasilskem vozilu je lahko tudi zelo zabavno. bel zip line, kjer so se otroci lahko spuščali z gasilskega doma po žici čez dvorišče. Predsednica društva Špela Žvokelj je ob zaključku dneva odprtih vrat takole strnila svoje misli: ‘Odziv publike je bil zelo dober, udeležba v precej velikem številu, kar nas je spodbudilo k temu, da bomo takšne dogodke še organizirali. Priznati moram, da so bili obiskovalci pripravljeni na sodelovanje in interakcijo, tako da so se z veseljem preizkusili v gašenju, v po- stopkih oživljanju in podobnih aktivnostih. Obiskovalci niso bili samo naši vaščani, prišlo je tudi nekaj vaščanov iz drugih vasi, kar nakazuje na to, da so tovrstni dogodki zanimivi in potrebni. Verjamem, da lahko na tak način posameznik utrjuje svoje laično znanje gašenja začetnih požarov in nudenja prve pomoči. Predvsem v tistih primerih, ko je treba ukrepati, doma, torej pri nezgodah, ki se lahko pripetijo v lastnem gospodinjstvu, je zelo pomembno znanje in pravilna reakcija.’ Med drugim je prav ozaveščanje in izobraževanje ena od pomembnih dejavnosti vseh prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji. Ob nezgodah ali naravnih nesrečah, požarih prav znanje lahko preprečuje gospodarsko škodo ali celo reši življenje. Zato vabljeni na naslednji dan odprtih vrat, bo poučno in zabavno. Besedilo: Peter Kavčič Fotografije: arhiv PGD Podolnice Izdelki iz naravnih materialov v prvem razredu »Jesen nam je usula barvito listje. Res lepo se vrti v vetru, se leskeče in buri navihano domišljijo. Otroci hitijo, da ga ulovijo. Otroci opazijo še plodove in jih nabirajo. Le kaj bi lahko bilo to? Iz storžka kuka miška. Pa kuža in muca. Če storžku dodamo kostanjček, želod s kapico in drobna listka, se lahko pogovarjamo z zajčkom.« Učenci prvih razredov so v začetku novembra v šolo prinesli plodove, ki so jih našli na poti po gozdu in polju. Zložili so jih na šolske mize in se ob njih pogovarjali o znanih dej- Izdelki iz naravnih materialov stvih, o drevesnih vrstah, o poimenovanjih. Razmišljali so, kaj bi nastalo, če bi skupaj spojili nekaj plodov. Z veliko otroške domišljije so nastajale raz- lične konstrukcije. V razredu so se nam spočile oči in jo deliso se znašli metulji, helikopter- mo še z vami. ji, vozila, kužki in ostale živali. Nastala je razstava izdelkov iz Zapisali razredničarki naravnih materialov, ob kateri prvih razredov Mojca in 37 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec Županov koledar CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 38 Župani štirih občin za skupen razvoj Polhograjskega hribovja Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 11. leto. Vsak mesec si lahko ogledate izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 4. 10. 2021: Sestali smo se z arhitektko v zvezi z ureditvijo objekta Zelena dolina, ki ga je Občina Dobrova - Polhov Gradec nedavno odkupila. V njem bomo uredili prostor za različne družbene dejavnosti. 5. 10. 2021: Udeležil sem se predstavitve kandidatov za novega ravnatelja oz. ravnateljico OŠ Dobrova, ki bo z delom nastopil/a januarja 2022. 6. 10. 2021: Sestal sem se z lastniki zemljišč na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta GA-11, ki v Gabrju omogoča gradnjo stanovanjskega kompleksa. 6. 10. 2021: Skupaj s predstavnico organizacije Stičišče Središče in pred- stavniki Občine smo se sestali z javnimi zavodi in društvi, ki aktivno delujejo na območju občine Dobrova - Polhov Gradec. Na srečanju smo med drugim pričeli oblikovati novo strategijo športa, predstavnike društev pa smo pozvali, da podajo svoje predloge in pobude za razvoj športa in športne infrastrukture. 11. 10. 2021: Udeležil sem se slovesnosti ob 45-letnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič, na kateri so bila podeljena priznanja zaslužnim članom zbornice. 13. 10. 2021: Skupaj z Nino Slano, direktorico JZ Polhograjska graščina, in Heleno Budin Čuk sem se udeležil slovesnosti ob podelitvi nagrad natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Polhov doživljajski park je v kategoriji najboljših tematskih poti v Sloveniji dosegel odlično 3. mesto. 14. 10. 2021: Na javni predstavitvi smo prebivalcem Osredka pred začetkom del podrobneje predstavili projekt za rekonstrukcijo ceste Žerovnik–Osredek–Topol, jih seznanili z nameravano popolno zaporo ceste in odgovorili na druga vprašanja. 15. 10. 2021: Na Pristavi pri Polhovem Gradcu sem se udeležil otvoritve kanalizacije Polhov Gradec, krak Pristava in ceste JP 567471 Hoja–Ravnek, odsek Pristava–Planinski dom. 15. 10. 2021: Godbi Dobrova - Polhov Gradec sem na prireditvi ob 10. obletnici delovanja podelil priznanje. 18. 10. 2021: Udeležil sem se seje sveta KS Polhov Gradec. 19. 10. 2021: Na terenu sem si ogledal dela na parkirišču pri OŠ Polhov Gradec. Sestali smo se tudi s predstavniki podjetja Zidgrad, ki izvaja sanacijo plazišča. Skladno z dogovorom, naj bi dela bila končana do 20. novembra. 20. 10. 2021: Na 16. redni seji občinskega sveta smo s člani sveta obrav- Polhograjsko hribovje, v katerem se nahajajo številne priljubljene pohodniške točke, kot so Grmada, Tošč, Pasja ravan, Jakob, Osolnik in druge, se razteza čez občine Dobrova - Polhov Gradec, Medvode, Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane. Ideja o skupnem razvoju območja, ki bi povezala vse štiri občine, je prisotna že nekaj časa, nedavno pa je dobila nov zagon. Da bi občine oblikovale strateški načrt, so se v sredo, 3. novembra 2021, župani štirih občin sestali v Polhograjski graščini v Polhovem Gradcu. Srečanja so se udeležili Franc Setnikar, župan občine Dobrova - Polhov Gradec, Tine Radinja, župan občine Škofja Loka, Nejc Smole, župan občine Medvode, in Milan Čadež, župan občine Gorenja vas - Poljane. Pridružila sta se jim predstavnika Razvojne agencija Sora, in sicer direktor Gašper Kleč in Barbara Gornik, Roman Medved, predstavnik Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije, Nina Slana, direktorica JZ Polhograjska graščina in Helena Čuk, predstavnica občine Dobrova - Polhov Gradec. Srečanje je bilo prvi korak k oblikovanju skupnega projekta za uravnotežen in trajnosten razvoj turistične in rekreacijske ponudbe na območju, ki bi že obstoječo razširila v sodelovanju z lokalnimi ponudniki in planinskimi društvi. Kot je poudaril Gašper Kleč, je to priložnost, da občine začnejo ustvarjati skupno zgodbo na območju Polhograjskega hribovja in ga načrtovano razvijati. Dejstvo je, da tudi število obiskovalcev iz Ljubljane in okolice vztrajno narašča, zato je čas, da občine to naslovijo. Polhograjsko hribovje je za obiskovalce nedvomno izjemno zanimivo, saj s svojimi številnimi pohodniškimi in kolesarskimi potmi ponuja veliko možnosti za rekreacijo, tako domačim obiskovalcem kot tudi tistim, ki prihajajo iz večjih urbanih središč sosednjih občin. Območje izkazuje bogato biotsko raznovrstnost, ki jo dopolnjuje obsežna naravna in kulturna dediščina ter ponekod že dobro razvita turistična ponudba. A trenutno zaradi pomanjkanja enotnih smernic vsaka občina samostojno usmerja razvoj območja. Župani so zato uvodni sestanek namenili predvsem pogovoru o tem, kako se lotiti skupnega razvoja Polhograjskega območja in kakšni so sploh njegovi razvojni potenciali. Hkrati so bili pozvani, da predstavijo svoje mišljenje o pobudi za skupen strateški načrt in podajo prve predloge za razvoj glede na potrebe, ki so jih zaznali v času svojega delovanja. Župani so idejo o sodelovanju pozdravili. A uresničitev skupne vizije za Polhograjsko hribovje bo zahteven izziv, ki pa se ga župani Tine Radinja, Nejc Smole, Milan Čadež in Franc Setnikar veselijo. Franc Setnikar je še poudaril, da mora vsakršni razvoj imeti v mislih tudi prebivalce teh krajev, zato si prizadeva predvsem za razvoj butičnega in družinskega turizma – nikakor pa ne masovnega. Razprava med župani je pokazala, da so prednosti Polhograjskega hribovja njegova edinstvenost, naravna in kulturna dediščina, obvladljiva velikost in odlične izletniške točke ter turistične kmetije. Kljub temu pa so izpostavili nekatere problematike, kot so pomanjkanje ustrezne infrastrukture, predvsem parkirišč, neizkoriščen turistični potencial, onesnaževanje okolja in ponekod pretirano izkoriščanje gozdov. Čeprav bodo občine v sklopu projekta poskušale razrešiti podobne probleme, pa ima vsaka svoje edinstvene lastnosti, kar bo skupen projekt moral imeti v mislih. Ta in vsa druga vprašanja, pomisleki in pobude bodo tako dobili odgovor v projektu, ki bi se lahko potegoval tudi za sredstva v okviru prihajajočega javnega razpisa sodelovanja lokalnih akcijskih skupin, saj je Polhograjsko hribovje razdeljeno med tri lokalne akcijske skupine; LAS Barje z zaledjem, LAS Za mesto in vas in LAS loškega pogorja. Naslednji korak k njegovi realizaciji je priprava konkretnih izhodišč in predlogov, ko bo postalo jasno tudi, katere bodo nove pridobitve Polhograjskega hribovja. L. O. navali devet točk dnevnega reda. 22. 10. 2021: Obiskal sem koncert Noč godbe, ki ga je pripravila Godba Dobrova - Polhov Gradec in obeležila 10. obletnico delovanja. 26. 10. 2021: Z Borisom Savnikom, direktorjem podjetja Hidroinženiring d.o.o. sem podpisal pogodbo za dodatno opremo za sistem SCADA. Enotni daljinski nadzor nad vodovodnimi objekti in delovanjem vodovodnih sistemov preko sistema SCADA je bil v letu 2020 že vpeljan na 8 objektih vodovodnih sistemov Dobrova in Brezje. Sistem SCADA omogoča lažji nadzor nad vodovodnimi sistemi, kar posledično pomeni manj prekinitev dobave pitne vode. 26. 10. 2021: Udeležil sem se 8. seje Sveta Ljubljanske urbane regije, kjer je bila ena izmed točk dnevnega reda tudi predstavitev priložnosti za financiranje projektov občin. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 14. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-803. Ali veste? V stalni rubriki Ali veste? bodo občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani med letom naslovijo na Občino. Ali veste, kako se lahko prijavite na prejemanje spletnih občinskih novic in obvestil? V stalni rubriki Ali veste? so občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in večinoma odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani naslovijo na Občino. Za naročanje na prejemanje spletnih novic in obvestil, ki jih za občane pripravlja Občina Dobrova - Polhov Gradec, na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si izberite ikono ‘’BODITE OBVEŠČENI’’ in v obrazec vnesite vaš e-mail naslov. Lahko se naročite tudi na prejemanje SMS obvestil, ki se uporabljajo le v primeru izrednih obvestil. Z naročilom na prejemanje spletnih občinskih novic in obvestil boste na svoj e-mail naslov prejemali obvestila o zaporah cest, načrtovanih izklopih električne energije, moteni oskrbi s pitno vodo, dogodkih in aktualnih projektih v občini ter številne druge koristne informacije. Občina Dobrova - Polhov Gradec 38 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec Pričela se je obnova ceste na Osredku Občina Dobrova - Polhov Gradec je pričela z urejanjem lokalne ceste LC 067151 Žerovnik–Osredek– Topol, na 980 metrov dolgem cestnem odseku od konca naselja Gabrje do Osredka pri Dobrovi. vzpostavljena zapora ceste, saj je izvajalec pričel s posekom dreves. V prihodnjih mesecih pa bo sledila širitev in asfaltiranje ceste, ureditev odvodnjavanja in gradnja opornih zidov, ki so nujno potrebni, saj je območje erozijsko. Nameščenih pa bo tudi 780 metrov varnostne ograje. Gradnja bo temeljila na projektni dokumentaciji, ki jo je izdelalo podjetje K Projekt L. Projekt je bil občaŠirina ceste pred pričetkom del je bila med 3,5 in 4,5 me- nom podrobneje predstavljen trov, vozišče pa je bilo sicer v juliju in nato še v oktobru, ko asfaltirano, a v slabem stanju je bil poudarek na prometnem in ponekod poškodovano ter režimu v času del na cestnem odseku. razpokano. Izvajalec del, ki bo poskrbel za ureditev cestnega odseka, je podjetje AS-FALTERČEK, storitve, d.o.o., skupaj s partnerjem Storitve s TGM Andrej Trobec s.p. Od ponedeljka, 18. oktobra 2021, je na odseku Popolna zapora ceste Na cesti Žerovnik–Osredek–Topol, na odseku Žerovnik–Osredek, je ob delavnikih, med 8. in 17. uro, vzpostavljena popolna za- pora ceste zaradi izvajanja del. Popolna zapora ceste velja tudi za kolesarje. Zaznano je bilo namreč neupoštevanje zapore ceste, s čimer posamezniki ogrožajo sebe in druge. Občina Dobrova - Polhov Gradec bo na svoji spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si vsak četrtek objavila prometni režim za prihajajoči vikend. Tako ne bo prihajalo do nejasnosti o zapori ceste. Občina Dobrova - Polhov Gradec vse uporabnike ceste naproša, da upoštevajo vzpostavljeni cestni režim. Vabljeni tudi k spremljanju spletne strani www.dobrova-polhovgradec.si za najaktualnejše novice in obvestila. Občina Dobrova - Polhov Gradec Nova varnostna ograja na Planini Na lokalni cesti Suhi dol–Planina–Zalog, natančneje na odseku Zameja–Zailovec, je bilo nameščenih približno 800 metrov nove varnostne ograje. prebivalcev Planine nad HorGre za nevaren cestni odsek na julom in ostalih uporabnikov strmem terenu, zato bo varno- te ceste odslej varnejša. stna ograja skrbela, da bo pot L. O. CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 39 Zimska služba v sezoni 2021/22 Zima je ponovno pred vrati. Hkrati pa občane obveščamo, da so vsi izvajalci Koliko snega nam bo prinesla, bomo še videli, vozniki pa morajo svoje vozilo pripraviti na zimske mesece ne glede na debelino snežne odeje. Kako pa v zimskih mesecih izvajalec zimskega vzdrževanja cest skrbi za varnost na cestah? Vsa vozila morajo biti opremljena z zimsko opremo v času od 15. novembra do 15. marca in v primeru zimskih razmer. Zimske razmere na cesti so razglašene takrat, ko je vozišče zaledenelo (ledna deska), poledenelo (poledica), zasneženo ali ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča. Glede na konfiguracijo terena je Občina Dobrova - Polhov Gradec izrazito hribovito območje z razvejanim cestnim omrežjem, ki skupaj obsega kar 250 km cest, kar poveča zahtevnost zimskega vzdrževanja. Izvajanje zimske službe je še posebej zahtevno na višje ležečih cestah, kjer se pojavljajo izrazitejše snežne padavine. Pluženje cest se v primeru sneženja prične, ko zapade 10 cm snega na lokalnih cestah in 15 cm na javnih cestah. V vmesnem času, ko sneži in cesta še ni očiščena, voznike pozivamo, da upoštevajo razmere na cestah in ravnajo odgovorno. To storijo tako, da svoje vozilo pravočasno pripravijo na zimo z nakupom kakovostnih zimskih pnevmatik ali snežnih verig. Priporočljivo je, da vozniki še pred začetkom zimske sezone verige testno namestijo na svoje vozilo ter se tako prepričajo, da jih bodo znali uporabiti, če bodo okoliščine to zahtevale. Pomembno je tudi, da vozniki v primeru napovedi zimskih razmer pravočasno odidejo od doma, saj se potovalni čas podaljša, ter da hitrost vožnje prilagajajo razmeram na cesti. Prav ustrezna zimska oprema in prilagojena hitrost vožnje sta temeljna dejavnika, ki preprečujeta zdrse vozil in druge nesreče v času sneženja ali poledice, ki ju izvajalci zimske službe poskušajo pravočasno preprečiti ali vsaj omiliti s posipanjem cestišč. Občina Dobrova - Polhov Gradec se skupaj z izvajalci trudi kar najbolje poskrbeti za prevoznost vseh cest tudi v najzahtevnejših razmerah. zimskega vzdrževanja cest dolžni upoštevati postavljeni kriterij za začetek izvajanja pluženja med sneženjem, ki je v veljavi po trenutno veljavnem operativnem programu izvajanja zimskega vzdrževanja cest. Hkrati morajo izvajalci upoštevati tudi določen prioritetni vrstni red pluženja glede na kategorizacijo posamezne ceste. V občini Dobrova - Polhov Gradec se prednostno izvaja zimska služba na vseh lokalnih cestah, kjer poteka integrirana avtobusna linija, in na cestah, kjer se izvajajo prevozi šolskih otrok. Prepričani smo, da bodo vsi uporabniki cest z razumevanjem sprejeli zahtevno delo izvajalcev zimske službe in navedene organizacijske omejitve, ki so jih pri izvajanju dolžni upoštevati. Prav tako upamo, da bodo vsi udeleženci v prometu v zimskih razmerah odgovorno skrbeli za svojo varno udeležbo v prometu. Na Občini Dobrova - Polhov Gradec smo občanom dosegljivi na telefonski številki 01/3601-800 za morebitna dodatna pojasnila v zvezi z izvajanjem zimske službe. Občani pa se lahko obrnejo tudi direktno na izvajalca zimske službe, ki je podjetje Tijo d.o.o. (kontakt: Jani Bartolj, 040/163-534). Za razumevanje in upoštevanje priporočil se vsem občanom vnaprej zahvaljujemo, saj si želimo, da bi prihajajoča zima minila brez neljubih dogodkov. Občina Dobrova - Polhov Gradec Most v Zalogu je obnovljen V začetku novembra je bil na pobudo Krajevne skupnosti Črni Vrh v središču Zaloga obnovljen manjši most, ki vodi čez Veliko Božno. Izvedena je bila sanacija opornikov in zaščita brežin, prav tako pa je bila nameščena nova ograja. L. O. Del ceste v Mali vodi je že asfaltiran Od pomladi poteka rekonstrukcija regionalne ceste R3641/1369 Ljubljanica– Ljubljana, odsek Briše v Mali vodi. Dela potekajo na 1.736 metrov dolgem odseku. Izvajalec del je podjetje Gorenjska gradbena družba d.d. v sodelovanju s podjetjem SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. in podjetjem HNG Hidrotehnika, nizke in komunalne gradnje d.o.o. Na cestnem odseku je vzpostavljena popolna zapora, zato dela potekajo intenzivno in bodo po predvidevanjih lahko zaključena že do konca letošnjega leta. Izvajalec del je 25. in 26. oktobra izvedel preplastitev skoraj celotnega odseka z asfaltno prevleko, in sicer z nosilnim slojem asfalta v debelini 7 cm (bitumizirani drobljenec AC 22 base B50/70, A4). Asfaltiranje z grobim asfaltom trenutno ne bo izvedeno le na približno 400 m dolgem odseku, kjer se izvajajo še oporne konstrukcije brežin s kamnitimi zložbami. Na tem delu bosta urejena še dva cestna prepusta za pretok meteorne vode iz hribovitega zaledja v vodotok. Zaključni sloj asfalta v debelini 4 cm bo čez celotno površino položen ob zaključku del. Iz priloženih slik je razvidno, da je poskrbljeno tudi za ukrepe, ki bodo pomagali, da si narava čimprej opomore od posegov, ki so bili potrebni za izboljšanje cestne infrastrukture. Posajena so bila številna drevesa, brežine nad cesto so bile zatravljene, brežine ob vodotoku Mala voda pa urejene. Na slikah pa vidimo tudi kamnite zložbe ob strugi, ki so učvrščene z lesenimi bruni, ki bodo pomagali stabilizirati bregove Male vode ob povečanem pretoku. Izvajalec je poskrbel tudi za ureditev dostopov do kmetijskih zemljišč in gozdnih vlak. Da gre pri gradnji opornih zidov za zahtevne posege, lahko vidimo iz slike, na kateri je prikazan zemeljski plaz, ki se je pri delu utrgal in sesedel na kamnito zložbo. Vendar ni le narava tista, ki povzroča preglavice. Delavci vsakodnevno ugotavljajo, da tudi ljudje skrbijo, da jim dela ne bi zmanjkalo, saj v vodo mečejo cestno signalizacijo, ki jo je zato potrebno nenehno ponovno postavljati. Zaradi zahtevnosti del in nevarnosti pri gradnji visokih opornih zidov, bo cesta predvidoma še nekaj tednov zaprta za ves promet, vključno s šolskimi prevozi. O spremembah vas bomo sproti obveščali. Vabljeni k spremljanju spletne strani www.dobrova-polhovgradec. si za najaktualnejše novice in obvestila. Občina Dobrova - Polhov Gradec 39 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Omejitev hitrosti v središču Šentjošta je sedaj 30 km/h 40 Obvestilo Zapore cest v občini Dobrova - Polhov Gradec Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča vse občane in druge uporabnike ceste o aktualnih zaporah cest zaradi gradbenih del: 1. POPOLNA ZAPORA CESTE ŽEROVNIK–OSREDEK–TOPOL, ODSEK ŽEROVNIK–OSREDEK Obveščamo vas, da je na cesti Žerovnik–Osredek–Topol, odsek Žerovnik– Osredek, do 30. aprila 2022 vzpostavljena popolna zapora ceste na odseku od table za konec naselja Gabrje do Osredka pri Dobrovi. Popolna zapora ceste velja vsak delavnik med 8. in 17. uro. Občina Dobrova - Polhov Gradec na spletni strani www.dobrovapolhovgradec.si vsak četrtek objavi prometni režim za prihajajoči vikend. 2. POPOLNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA– LJUBLJANA (MALA VODA) Obveščamo vas, da je na regionalni cesti Ljubljanica–Ljubljana, odsek Briše (Mala voda), do konca januarja 2022 vzpostavljena popolna zapora ceste. Obvoz poteka na relaciji Dobrova–Horjul–Suhi Dol. Avtobusna linija 53 Polhov Gradec–Suhi dol vozi po obvozu na relaciji Dolenja vas–Zaklanec–Horjul–Suhi dol in obratno, zaradi česar se vožnja podaljša za 10 minut. 3. POPOLNA ZAPORA CESTE ŠUJICA–STRANSKA VAS Obveščamo vas, da je na cestnem odseku Šujica–Stranska vas do 20. decembra 2021 vzpostavljena popolna zapora ceste. Obvoz poteka na relaciji Dobrova–Ljubljana–Podutik. 4. POLOVIČNA ZAPORA CESTE BREZJE–PODOLNICA Zračni posnetek Šentjošta, kjer so označene točke, ki pomenijo začetek cone 30 Umirjanje prometa s fizičnimi ovirami in vertikalno prometno signalizacijo je eden izmed ključnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti v središčih naselij v občini Dobrova Polhov Gradec. Znižanje hitrosti vožnje dosegamo na različne načine, med drugim s prikazovalniki hitrosti, talnimi označbami, svetlobno signalizacijo in tudi z opozarjanjem na slabe rezultate prometnih statistik preko spletne strani, občinskega časopisa in javnih razprav ter delavnic. Nedavno se je omejitev hitrosti spremenila v Šentjoštu. V središču naselja se je omejitev hitrosti znižala s 50 km/h na 30 km/h, v ostalem delu naselja pa s 50 km/h na 40 km/h. Nova omejitev hitrosti bo prispevala k umiritvi prometa in posledično večji prometni varnosti. Določena je bila na podlagi preučitve nevarnih prometnih točk v Šentjoštu (kot so npr. križišče pri župnišču, ovinek med cerkvama, križišče pri gasilskem domu) in ostalih dejavnikov, ki ogrožajo prometno varnost. Sprememba je bila izvedena skladno s strokovnimi priporočili in veljavnimi tehničnimi specifikacijami za ceste, ki so določile, da je potrebno hitrost vožnje v središču Šentjošta omejiti na 30 km/h, drugje pa na 40 km/h. Prejšnja omejitev hitrosti je bila namreč previsoka glede na preglednost cestišča, pomanjkanje pločnikov v naselju, zbrane statistične podatke in teren. Pozitivno mnenje k znižanju omejitve hitrosti je podal tudi Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Tudi pregled podatkov, ki jih zbira prikazovalnik hitrosti na lokalni cesti LC 067040 Pil–Šentjošt–Smrečje (natančneje v Šentjoštu pri po- Rekonstrukcija cest v Gabrju in v Podsmreki je končana Na cestnem omrežju na območju občine Dobrova - Polhov Gradec se trenutno nahaja kar nekaj gradbišč. Cesta v Gabrje in JP567047 Podsmreka 80. V Gabrju je bilo obnovljenih in asfaltiranih 300 metrov ceste, v Podsmreki pa 159 metrov. Gre za manjši investiciji, ki pa pomembno prispevata k urejenosti okolja in izboljšanemu Nedavno sta se zaključili stanju cestne infrastrukture. rekonstrukciji cest JP567231 L. O. kopališču), kaže, da je bila omejitev hitrosti 50 km/h previsoka. Odgovorni vozniki so na tem odseku svojo hitrost že pred znižanjem omejitve prilagajali razmeram, saj je povprečna hitrost, ki jo je izmeril prikazovalnik hitrosti, dosegala vrednosti med 30 in 40 km/h. Tu namreč poteka šolska pot, v neposredni bližini prikazovalnika hitrosti pa se nahajata še dve avtobusni postajališči. Za celotno območje Šentjošta je značilen razgiban teren, ki že sam po sebi zahteva nižjo hitrost vožnje, če želimo, da je ta varna. Gre torej za strokovno odločitev, ki temelji na več izhodiščih. Do spremembe v omejitvi hitrosti je prišlo po celostni preučitvi prometne varnosti v Šentjoštu. Umirjanje prometa v naseljih, tudi v Šentjoštu, je bilo predvidena že s Strategijo mobilnosti in varnosti Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je bila sprejeta decembra 2020. Pri pripravi strategije je strokovno podporo in svetovanje nudilo podjetje PNZ d.o.o. Strategija je rezultat aktivnega sodelovanja strokovnjakov, občanov, članov občinskih odborov, krajevnih skupnosti, redarske službe, osnovnih šol, policijske postaje, predstavnikov izvajalcev javnega potniškega prometa, društev upokojencev in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Strategija je bila osnovana na podlagi raziskav, delavnic, javnih razprav in anket. Služi kot enotna in strokovna smernica za razvoj prometa in mobilnosti v občini Dobrova - Polhov Gradec. Vse prebivalce Šentjošta in okoliških naselij pozivamo, da po uveljavitvi nove prometne signalizacije upoštevajo spremenjeno omejitev hitrosti ter tako tudi sami prispevajo k večji prometni varnosti v svojem domačem kraju. Z novo omejitvijo hitrosti se rešuje prometna problematika v središču naselja, nekaj vprašanj o prometni varnosti pa na območju krajevne skupnosti Šentjošt še ostaja odprtih. Zato bo urejanje središča Šentjošta potekalo tudi v prihodnje, ko bo na podlagi izhodišč krajevne skupnosti in drugih predstavnikov Šentjošta izdelan dokument, ki bo osnova za izvedbo potrebnih urbanističnih, krajinskih in prometnih ukrepov v Šentjoštu, ki bodo obstoječe stanje in sedanji izgled kraja še izboljšali. Krajevna skupnost Šentjošt si namreč prizadeva za celovito ureditev vasi. Občina Dobrova - Polhov Gradec si v skrbi za prometno varnost prizadeva za umirjanje prometa na prepoznanih kritičnih točkah znotraj naselij. Tako je bila v preteklih tednih v Podsmreki omejitev hitrosti znižana na 40 km/h, v bližini avtobusne postaje pa nameščen prikazovalnik hitrosti. Nov prikazovalnik hitrosti pa je bil nameščen tudi ob Horjulski cesti. V Brezju, kjer je bila septembra nameščena nova prometna signalizacija pri prehodu za pešce, se pripravlja postavitev prometne signalizacije na cesti proti Korunu. Redno pa spremljamo tudi podatke, ki jih beležijo prikazovalniki hitrosti v naši občini – skupno jih imamo že 8. Občina Dobrova - Polhov Gradec Obveščamo vas, da je na cesti Brezje–Podolnica do 24. decembra 2021 vzpostavljena polovična zapora ceste. Promet na odseku poteka izmenično enosmerno. Občina Dobrova - Polhov Gradec Rekonstrukcija ceste Šujica–Stranska vas poteka intenzivno Na cesti Šujica–Stranska vas je vzpostavljena popolna zapora zaradi rekonstrukcije ceste na odseku od križišča za Gabrje do novo urejenega križišča v Stranski vasi. robniki za izvedbo pločnikov, cesta pa se utrjuje s kamnitim drobljencem. Popolna zapora ceste je zaenkrat vzpostavljena do 20. decembra 2021, obvoz pa poteka na relaciji Dobrova–Ljubljana–Podutik. Ker gre za pomembno cestno povezavo med našo in ljubljansko obSlabe tri mesece po začetku čino, si vsi prizadevajo, da bi del in dva meseca odkar je na bila dela končana v najkrajodseku vzpostavljena popolna šem možnem času. Ali bodo zapora, pa je napredek že več dela končana do predvidenekot viden, saj izvajalec PZG, ga datuma ali pa bo zapora podjetje za gradbeništvo d.o.o., ceste podaljšana, še ni povdela izvaja intenzivno. Tre- sem jasno; nosilnost terena je nutno se na gradbišču izvaja namreč slabša, kot je bilo priodvodnjavanje z betonskimi čakovano. kaneletami, postavljajo se L. O. 40 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 41 Gradnja na območju OPPN GA-11 v Gabrju se sedaj lahko prične Člani občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec so letos na junijski seji potrdili Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora GA-11 (OPPN GA-11), ki se nanašana izgradnjo stanovanjskega kompleksa na parcelah oz. delu parcel 735/5, 739/1, 739/2, 740, 741/1, 741/5, 765/2, 765/5, 766/2, 766/41, 2123/3 in 2123/6, vse k. o. Šujica. Potrditev odloka na seji je sledila lanski javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka podrobnega prostorskega načrta za vse občane in zainteresirane posameznike, kjer so bile v največji možni meri upoštevane podane pripombe in predlogi občanov ter lastnikov zemljišč. Občina Dobrova - Polhov Gra- dec se je z lastniki zemljišč na območju GA-11 sestala že pred samim pričetkom priprave novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ter tudi pred nedavnim. Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor na obravnavanem območju, ki je že vrsto let stavbno zemlji- Krajevni urad Dobrova Ob torkih so odprti krajevni uradi: - Ig, - Notranje Gorice, - Velike Lašče. Krajevni urad Dobrova je odprt vsak drugi četrtek med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro. Za obisk Krajevnega urada Dobrova se je potrebno predhodno naročiti na telefonski številki: 01/475-5637. Krajevni urad Dobrova bo v letošnjem letu odprt 25. novembra 2021, 9. decembra 2021 in 23. decembra 2021. Po razporedu: 23. 11. 2021, 14. 12. 2021, 28. 12. 2021. Ob četrtkih so odprti krajevni uradi: - Dobrova, - Dol pri Ljubljani, - Škofljica. Po razporedu: 25. 11. 2021, 9. 12. 2021, 23. 12. 2021. Krajevni uradi so odprti od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure. Izjema je Krajevni urad Medvode, ki ostaja odprt vsak teden, ob ponedeljkih, sredah in petkih. Za obisk kateregakoli izmed krajevnih uradov se je potrebno predhodno Ostali krajevni uradi na naročiti na številki: 01/475območju Upravne enote 56-37. Ljubljana bodo v novemObčina bru in decembru odprti po Dobrova - Polhov sledečem urniku. Gradec Pričel se je letni popis vodomerov Vse uporabnike pitne vode, ki se oskrbujejo iz javnega vodovodnega omrežja v občini Dobrova - Polhov Gradec, obveščamo, da se je novembra pričel redni letni popis vodomerov. Prosimo vas, da popisovalcem občine Dobrova - Polhov Gradec omogočite dostop do vodomerov. Popisovalec se bo identificiral z uradno izkaznico občine Dobrova - Polhov Gradec. Če vas v času popisovanja ne bo doma, vam bo popisovalec pustil obvestilo. V skladu z navodili in priporočili NIJZ bodo popisovalci uporabljali ustrezno zaščitno opremo. Hvala za razumevanje. Občina Dobrova - Polhov Gradec šče – kot tako je bilo določeno že pred uveljavitvijo občinskega prostorskega načrta leta 2013. OPPN pa hkrati predstavlja podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj. OPPN lastnikov zemljišč ne obvezuje k gradnji, temveč le določa merila za potencialni poseg v prostor, dejanska izvedba prostorske ureditve pa je odvisna od interesa lastnika zemljišča. Nekatere izmed parcel so trenutno v zasebni lasti, nekatere pa ima v lasti Občina Dobrova - Polhov Gradec. Po uveljavitvi OPPN v katastrski občini Šujica oz. v južnem delu naselja Gabrje, je na območju dovoljena postopna gradnja novega stanovanjskega naselja s 15 prostostoječimi enodružinskimi stanovanjskimi stavbami in pripadajočo infrastrukturo. Podoba predvidenega naselja je skladna z veduto okoliških naselij, saj nikakor ne gre za naselje z visoko gostoto pozidanosti. Približno 1,5 ha veliko območje je s treh strani obkroženo z obstoječimi stanovanjskimi zgradbami, z ene strani pa ga omejuje regionalna cesta R3641/1369 Ljubljanica–Ljubljana. Prostorski načrt predvideva gradnjo hiše na parcelah velikosti od 550 do 800 m2, s kar štirimi parkirnimi mesti ob objektu. Ureditev novega naselja pa predvideva še manjšo zeleno parkovno ureditev, prometno ureditev in izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture v okviru stanovanjskega kompleksa. Kaj je naslednji korak do izgradnje načrtovanega naselja? Občina Dobrova - Polhov Gradec bo predvidoma do konca novembra ponovila javno dražbo za prodajo občinskega zemljišča in pristopila k iskanju investitorja za gradnjo stanovanjskega kompleksa. Investitor namreč še ni bil izbran, zanimanja za gradnjo pa je veliko. Vabljeni, da si predstavitveni film naselja - OPPN GA11 Šujica ogledate tudi na povezavi: https://www.youtube.com/ watch?v=krlAUASKF_o Celoten Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načr- tu za območje enote urejanja prostora GA-11 (OPPN GA-11) je dostopen na povezavi: https:// www.dobrova-polhovgradec.si/ act/57862 Občina Dobrova - Polhov Gradec Na 16. redni seji občinskega sveta svetniki soglasno potrdili rebalans proračuna občinskega glasila Naš časopis za leto 2020; - se seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine za prvo polovico leta 2021; - sprejeli Odlok o rebalansu proračuna Občine za leto 2021; - sprejeli Sklep o potrditvi sestave skupne liste kandidatov za člane Razvojnega sveta LUR za mandatno obdobje 2021–2027. Glavni poudarki seje Gašper Tominc, urednik Našega časopisa, je pri predstavitvi letnega vsebinskega in finančnega poročila Našega časopisa za leto 2020 povedal, da je bilo dnevnega reda, na kateri so člacest v Občini, s katerim se v lanskem letu kljub epidemiji Dokumenti, ki so bili ni sveta: usklajuje evidenca dolžine koronavirusa vsebin za objavo sprejeti na 16. redni seji - sprejeli Odlok o spremembah cest z dejanskim stanjem; veliko, upadli pa so oglaševalobčinskega sveta in dopolnitvah Odloka o ka- - se seznanili z Letnim vsebin- ski prihodki. Člani občinskega tegorizaciji občinskih javnih skim in finančnim poročilom sveta so se na seji seznanili tudi V sredo, 20. oktobra 2021, je potekala 16. redna seja občinskega sveta z devetimi točkami >> 41 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec >> s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine. V razpravi k tej točki dnevnega reda so se zanimali, kako poteka urejanje območja OPPN GA-11 v Gabrju, kjer se načrtuje gradnja stanovanjskega kompleksa. Župan Franc Setnikar je povedal, da je bil nedavno organiziran sestanek z lastniki tamkajšnjih zemljišč, vendar se je odzval samo eden. Občina bo v kratkem pripravila javno dražbo za prodajo občinskega zemljišča. Odlok o rebalansu proračuna je bil soglasno potrjen, župan pa je v razpravi povedal, da se z rebalansom nekaj sredstev prenaša s projektov, ki letos še ne bodo izvedeni, na druge proračunske postavke. Konkretno bo z rebalansom proračuna več sredstev zagotovljenih za vzdrževanje lokalnih cest. Šesta točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi Programa oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gra- Gradec bo kot član Razvojnega sveta LUR za mandatno obdobje 2021–2027 tako kot do sedaj dec za obdobje 2022–2025. Repredstavljal župan Franc Setnižijski obrat bo skladno s prograkar. mom upravljal z vodovodnimi sistemi, izvajal investicije, vzdrževal hidrantno omrežje in iz- Svetniška vprašanja in pobude Župan je člane občinskega vajal vse ostale aktivnosti vezane na oskrbo s pitno vodo v naši sveta najprej seznanil z aktualobčini. Župan je poudaril, da je nimi projekti v občini Dobrova cilj čim boljša in čim manj mo- - Polhov Gradec. Povedal je, da tena oskrba s pitno vodo. Člane pri rekonstrukciji cestnega odsveta je zanimalo, ali program seka Brezje–Podolnica pričapredvideva tudi zmanjšanje kuje, da bo plast grobega asfalta količine klora v vodi predvsem položena do božiča na celotnem na območju Polhovega Gradca, delu, ki se prenavlja. Pričela so na kar je župan odgovoril, da so se tudi dela na cesti Žerovnik– vrednosti klora minimalne in Osredek–Topol, na Pristavi pri skladne z zahtevami Nacional- Polhovem Gradcu je bila nedavnega inštituta za javno zdravje. no zaključena gradnja kanalizaPoudaril pa je, da si Občina in cije, pri OŠ Polhov Gradec se režijski obrat prizadevata za zaključuje gradnja podpornega čisto pitno vodo za vse občane. zidu pri parkirišču, ki bo po Cilj je, da se zagotovi pitna voda predvidevanjih končana do 20. brez priprave vode. Potrditev novembra 2021, pri OŠ Dobroprograma je bila zaradi račun- va je bilo prenovljeno zunanje ske napake v tabelaričnem pri- igrišče, urejenih pa je bilo še kazu podatkov prestavljena na nekaj krajših cestnih odsekov naslednjo sejo občinskega sveta. po občini. Občino Dobrova - Polhov Glede gradnje Centra Emila Zmaga Urše Bogataj v poletnem pokalu smučarskih skokov CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Adamiča je povedal, da se bo investitor za gradnjo poslovno-trgovskega centra, ki se bo nahajal poleg Centra Emila Adamiča, ponovno sestal z lastniki zemljišč in še enkrat poskušal z njimi vzpostaviti dialog ter odkupiti zemljišča po primerni ceni ali v zameno za ustrezno nadomestilo. Občina si je prizadevala za sočasen pričetek gradnje Centra Emila Adamiča in poslovno-trgovskega centra, zaradi zmanjševanja stroškov pri gradnji in arhitekturne povezanosti gradnje. Zaradi zamika pri gradnji se bodo neporabljena sredstva na tej proračunski postavki prenesla v naslednje leto, ostala pa bodo namenjena izvedbi tega projekta. Občina ima za Center Emila Adamiča sicer že izdelano investicijsko dokumentacijo ter Programsko nalogo, na podlagi katere bo še v tem mesecu objavila Javni razpis za pričetek samostojne gradnje, če ne bodo lastniki preostalih zemljišč dosegli dogovora s potencialnimi investitorji ter prisluhnili nujnim potrebam domačega kraja. Župan je glede vprašanj o objektu Zelena dolina, ki ga je Občina pred kratim odkupila, povedal, da se pripravlja dokumentacija za obnovo objekta, ki bo namenjen izvajanju različnih družbenih dejavnosti. Vanj se bo najverjetneje začasno preselila tudi knjižnica Dobrova. Prometno se bo uredila tudi Ulica Vladimirja Dolničarja; priprava projektne dokumentacije je že v zaključni fazi. V pripravi pa je tudi projekt za ureditev Horjulske ceste (od krožišča do Poti čez Horjulko) in parkirišča pri krožišču na Dobrovi. Občina ureja tudi območje ŠRC Gabrje. K sodelovanju v projektu bodo povabljeni tudi predstavniki društev in javnih zavodov na območju občine, ki bodo lahko prispevali svoje ideje. Na vprašanje, ali je na območju Dobrove predvidena gradnja industrijske cone, je župan odgovoril, da je gradnji industrijske cone namenjeno območje ob Horjulski cesti, Občina pa je z zadnjo dopolnitvijo 42 prostorskega akta neuspešno poskušala spremeniti namembnost zemljišč na območju med Šujico in Stransko vasjo, kar bi omogočilo gradnjo industrijske cone in zbirnega centra. Člane sveta je zanimalo, kdaj se bo pričelo urejati območje avtobusne postaje v Polhovem Gradcu. Župan je povedal, da se bodo dela pričela v letu 2022, trenutno pa Direkcija RS za infrastrukturo in Občina pripravljata javni razpis. Ker so bo urejal tudi del državne ceste, vključno s pločniki in prehodi za pešce, in ne le avtobusna postaja, kot je bilo prvotno načrtovano, je priprava projekta zahtevala več časa, kot je bilo pričakovano. Razprava se je dotaknila tudi gradnje kolesarske steze ob Horjulski cesti in sanacije OŠ Polhov Gradec. Zapisniki in gradivo sej občinskega sveta je dostopno na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si. L. O. Planinsko društvo Blagajana poskrbelo za otvoritev ceste in kanalizacije na Pristavi Za smučarsko skakalko Uršo Bogataj, članico TD Briše, je bilo letos poletje zmagovito, saj si je z dobrimi skoki zaslužila najboljšo možno oceno. Postala je zmagovalka poletnega pokala – kraljica grand prixa. Urša Bogataj je postala tretja zmagovalka grand prixa, saj je tovrstno tekmovanje pri dekletih v pogonu šele zadnja tri leta. Nasledila je Japonko Saro Takanaši in rojakinjo Niko Križnar. Podpisala se je pod štiri zmage v Wisli, Courchevelu in Čajkovskem, bila dvakrat druga, njena najslabša uvrstitev pa je bilo šesto mesto. Na zmagovalnem odru sta ji družbo delali še legendarna Japonka Sara Taka- Chaikovsky (RUS), 11. 9. 2021; 1. mesto naši in Avstrijka Marita Kramer. Chaikovsky (RUS), 12. 9. 2021; 2. mesto Klingenthal (GER), 2. 10. 2021; 2. mesto Rezultati tekem za poletno nagrado: Bravo, Urša in držimo pesti, Wisla (POL), 17. 7. 2021; 1. mesto da bi dobre skoke prenesla tudi Wisla (POL), 18. 7. 2021; 1. mesto na sneg v zimski del sezone. Courchevel (FRA), 6. 8. 2021; 1. mesto Frenstat (CZE), 15. 8. 2021; 6. mesto Turistično društvo Briše Tudi letos dodatnih 40 tisoč evrov za gasilce V občini Dobrova - Polhov Gradec aktivno deluje kar 10 prostovoljnih gasilskih društev. nje društev, so v letošnjem letu izvedla že kar nekaj izobraževanj in vaj ter posredovala na več intervencijah ter bila aktivna kolikor so to razmere le dopuščale. Gasilska zveza Dolomiti je v Kljub epidemiji covida-19 in z njo povezanimi ukrepi, ki so imenu vseh gasilskih društev omejevali oz. oteževali delova- na Občino Dobrova - Polhov Gradec naslovila prošnjo za zagotovitev dodatnih sredstev, s katerimi bi društva lahko ublažila letošnji izpad dogodkov in krila stroške vzdrževanja prostorov in gasilskih vozil ter nabavo nujne opreme za varno in učinkovito posredovanje na intervencijah. Občinski svet je na nedavni seji odobril rebalans občinskega proračuna in potrdil dodelitev dodatnih 40 tisoč evrov gasilskim društvom. Občina Dobrova - Polhov Gradec bo zato tudi letos lahko ugodila prošnji gasilske zveze. Za redno dejavnost društev za opravljanje lokalne javne gasilske službe (brez upoštevanja sofinanciranja nakupa gasilskega vozila in opreme ter požarnih taks) bo tako v letu 2021 skupno namenila kar dobrih 92 tisoč evrov. L. O. Oktobra so gradbeni stroji zapustili Pristavo pri Polhovem Gradcu, ki je lani pridobila prenovljen cestni odsek, letos pa novo kanalizacijo. Ob zaključku del je na Pristavi potekala otvoritev, za katero je poskrbelo Planinsko društvo Blagajana. V letu 2020 je bila na pobudo krajevne skupnosti Polhov Gradec na območju Pristave asfaltirana cesta JP 567471 Hoja–Ravnek, na odseku od Pristave do planinskega doma na Ravneku. Za prenovo 1.100 metrov dolgega cestnega odseka, ki ga spremlja 262 metrov varovalne ograje, je lani poskrbel izvajalec del AS-FALTERČEK d.o.o. v sodelovanju s partnerjem Storitve s TGM Andrej Trobec s.p. Letos oktobra pa so se na Pristavi zaključila še dela za izgradnjo novega kraka kanalizacije Polhov Gradec, ki so vključevala tudi rekonstrukcijo ceste z utrjevanjem brežine, postavitev nove javne razsvetljave, izgradnjo novega kraka vodovodnega omrežja Polhov Gradec in obnovo telekomunikacijskega omrežja. Izvajalec del za izgradnjo kanalizacije je bilo podjetje Prenova - Gradbenik d.o.o. PD Blagajana je v petek 15. oktobra 2021 poskrbelo za otvoritev ob zaključku dveh obsežnih projektov na Pristavi. Ob tej priložnosti se je župan Franc Setnikar vsem domačinom zahvalil za potrpežljivost v času gradnje in poudaril prednosti, ki jih prinaša razvoj infrastrukture. Nato sta župan in član KS Polhov Gradec Zdenko Dolenec skupaj prerezala otvoritveni trak na cesti, ki vodi proti planinskemu domu na Ravneku, kamor so bili vsi obiskovalci otvoritve nato vabljeni na okusno pogostitev. L. O. Sedem točk z brezplačnim Wi-Fi omrežjem je vzpostavljenih V prvih dneh novembra je bilo v občini Dobrova - Polhov Gradec v sklopu projekta WiFi4EU, vzpostavljenih sedem točk, kjer je uporabnikom na voljo brezplačno Wi-Fi omrežje. Projekt sofinancira Evropska unija, saj želi državljanom po vsej Evropi omogočiti brezžični dostop do interneta na javnih mestih. Vsem uporabnikom je brezplačni brezžični internet odslej na voljo v Polhograjski graščini, v prostorih KS Črni Vrh in KS Šentjošt, na območju ŠRC Gabrje, v KD Jakoba Trobca, v prostorih ŠD Brezje in v prostorih PGD Dobrova. Vabljeni, da se povežete na Wi-Fi in preizkusite njegovo delovanje! L. O. 42 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Miklavžev sejem letos drugače Ker bijemo že drugo leto svetovno vojno Covid, se kakor ves svet tudi Slovenija prilagaja in letos na prav izviren način tudi Polhograjska graščina. ni le na spletu v obliki kratkih filmov, sama prodaja daril in dobrot pa je potekala s poštno ali osebno dostavo. Letošnja ponudba lokalnih dobrot Blagajeve dežele pa se vam bo približala kar najbolj, kolikor v teh razmerah lahko, saj trenutni vladni odlok prepoveduje zbiranja ljudi, javne kulturne prireLansko leto je tradicionalni ditve pa so dovoljene le s sedeži Miklavžev sejem, ki je običajno in zagotovljeno razdaljo med potekal v celotni graščini, v ce- ljudmi vsaj 150 cm. Povsem loloti odpadel in so bili ponudniki gično je, da se obiskovalci pod izdelkov in storitev predstavlje- takšnimi pogoji tako ne morejo sprehajati med stojnicami niti na prostem, ampak vseeno jim bo omogočen ogled izdelkov preko kataloga in nakup s plačilnimi karticami ali gotovino, in sicer v hišici sredi grajskega parka, kjer sicer v poletnem delovnem času poteka prodaja suvenirjev in vstopnic in Polhov doživljajski park. Za namen Miklavževe trgovinice pa se bodo vrata odprla v petek, 3. 12. od 16. do 20. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 18. ure, tako kot bi bil odprt sejem v graščini. Polhograjska graščina tudi letos sodeluje z OŠ Polhov Gradec ter Muzejem pošte in telekomunikacij. Učenci OŠ Polhov Gradec bodo okrasili park z lampijoni in pripravili različne izdelke za Miklavževo trgovinico. Odprt bo tudi muzej pošte in telekomunikacij in sicer od 10. do 18. ure. pa se bodo. Tokrat bo torej hiška pokala po šivih od dobrot, kakor je Miklavžu všeč, saj bodo prizadevni sodelujoči poskrbeli za možnost izbire in nakupa lokalnih dobrot domačih ponudnikov. Omogočen bo brezkontaktni prevzem, oddaja prednaročil (poglejte si tudi povezave na visitpolhovgradec. si) in družbenih omrežjih in pa izbira daril s pomočjo spletnega in papirnega kataloga, ki se ravnokar pripravlja. Pomagajmo domačim ponudnikom in ustvarjalcem, na voljo bo domači kruh, voščilnice, obeski, zdravilni sirupi, jaslice, novoletni okraski, svečniki in še marsikaj in če bomo res pridno sodelovali in strnili vrste v teh težkih časih, pride mimo tudi sam Miklavž s spremstvom! Se vidimo v Miklavževi trgovinici. Misli globalno, deluj lokalno, pa ostanite zdravi! Sebastjan Vehar Kako poteka razvoj blagovne znamke Blagajeva dežela? Blagovna znamka je pomemben del dobro razvite turistične destinacije, kar velja tudi za blagovno znamko Blagajeva dežela, ki je v naših krajih prisotna že nekaj let. Strategijo trajnostnega razvoja destinacije Blagajeva dežela 2020–2028. Znamka na eni strani omogoča povezovanje lokalnih ponudnikov ob njihovem vstopu na trg in dodaja vrednost produktom, ki so z njo označeni, na drugi strani pa pripomore k prepoznavnosti turistične destinacije. V četrtek, 4. novembra 2021, Blagajeva dežela pod svo- je v Polhograjski graščini pojim okriljem združuje lokalne tekalo srečanje ponudnikov, ki ponudnike iz občine Dobrova uporabljajo blagovno znamko - Polhov Gradec. Njen poten- Blagajeva dežela, in vseh ostalih cial in razvoj sta vodena tudi s zainteresiranih posameznikov, CMYK pokazala, da so ponudniki ob vzpostavitvi blagovne znamke imeli nizka pričakovanja, nadejali pa so se predvsem promocije, novih kupcev in novih načinov oglaševanja. A že ponudniki sami so opazili, da je znamka na trgu trenutno še vedno premalo prepoznana, zato so kot glavni izziv za prihodnost postavili izboljšanje promocije blagovne znamke. Ponudniki so izpostavili tudi to, da si želijo več sodelovanja in povezovanja med seboj. Te in druge ugotovitve raziskave bodo pomagale pri nadaljnjem razvoju blagovne znamke. Razprava po predstavitvi se je dotaknila tudi možnosti certificiranja produktov pred vključitvijo v blagovno znamko in prihodnosti Cule dobrot Blagajeve dežele, kamor so vključeni nekateri ponudniki, ki so del ki bi se radi v to debato aktiv- Blagajeve dežele. Visoka udeležneje vključili. Prvi del srečanja ba na dogodku je pokazala, da je bil namenjen predstavitvi imajo posamezniki še vedno verezultatov raziskave, ki jo je v liko zagona, kljub zadnjemu obletu 2020 med ponudniki opra- dobju, ki turizmu ni naklonjeno. L. O. vil Erik Logar, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. V raziskavi se je posvetil teritorialnim blagovnim znamkam na območju celotne Slovenije, v raziskavi Blagajeve dežele pa je opravil intervju z enajstimi ponudniki, ki so v to blagovno znamko vključeni. Raziskava je med drugim 43 Dogodki in novosti v decembru V mesecu decembru smo odprti vse dni v tednu od 10:00 do 16:00. Praviloma zaspani novembrski dnevi so bili pri nas pestri. Temeljite renovacije je bil deležen vodomet v središču parka, prav tako je bilo nekaj restavratorskih del opravljenih v grajskem vodnem zajetju, ki se nahaja v vznožju Polhograjske gore. Tudi na angleškem stolpu lahko sedaj gledamo v delujočo uro, ki vsako polno uro sproži skoraj 300 let star zvon! V notranjosti graščine so na voljo Dobrote Blagajeve dežele ter ročni izdelki domačinov, seveda pa ne pozabiti na Miklavževo trgovinico, ki se bo pojavila v prvem vikendu decembra! Nabor izdelkov bo res pester in zanimiv. Vabljeni, da si tudi ostale dolge decembrske večere skrajšajte s sprehajanjem po osvetljenem grajskem parku in okolici! Ob prihajajočih praznikih vam vsi iz graščine želimo vse dobro. Miklavževa trgovinica Letos bo namesto tradicionalnega Miklavževega sejma svoja vrata odprla Miklavževa trgovinica. V hiši v parku, ki bo temeljila na podpiranju lokalnih proizvajalcev, boste lahko kupili izdelke: - 3. 12. med 16. in 20. uro, - 4. in 5. 12. med 10. In 18. uro. Vljudno vabljeni. Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike na Slovenskem – dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V nedeljo, 5. decembra, od 14. do 16. ure. Vodenje je brezplačno. Z vami bo Marjan Malovrh. Poroka v Polhograjski graščini V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo. Kljub manjšemu dovoljenemu številu svatov, sta vam na razpolago poročna dvorana ali v paviljon v grajskem parku. Poročno slavje lahko nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. in 17. uro, vendar le ob predhodni najavi. Glede na epidemiološke ukrepe in negotovih okoliščin obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Prav tako si organizatorji navedenih dogodkov pridržujejo pravico, da bodo dogodki odpovedani oziroma prilagojeni veljavnim odlokom. Grajska knjižnica Polhov Gradec Decembrski čas veselja in blage volje bomo pripustili tudi v Knjižnico Polhov Gradec, kjer so vam na voljo izbrane poti v čudovito bralno izkušnjo. Polhov doživljajski park Zbiramo tudi vaše predloge za Polhov doživljajski park je za- dodatno knjižno in neknjižno snovan tako, da skozi preplet gradivo pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki Vljudno opozarjamo, da smo otroke spodbujajo h gibanju v v skladu z navodili dolžni prenaravi in jih na nevsiljiv način verjati PCT pogoje in cenjene učijo o naravi in kulturi Pol- obiskovalce prosimo za razuhovega Gradca. Spodbujajo mevanje. jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave Delovni čas: četrtek 17.00ter budijo njihovo domišljijo 19.00, sobota 10.00-12.00 in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Pišite, pokličite, spremljajte, za vas Park si deloma deli pot z Bla- smo na voljo: gajevo tematsko potjo, ki poleg zgodovinskih poudarkov T: 031 776 259 obravnava tudi prisotne na- E: info@grad-polhovgradec.si ravne znameniti. Polhov do- www.grad-polhovgradec.si www. življajski park je odprt vse visitpolhovgradec.si dni v tednu, 10.00–16.00, Spremljajte nas tudi na FB strani vstopnice lahko kupite v Blagajeva dežela, igrivo zaledje graščini. Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Mozartovi družinski dnevi Festival ljubiteljev klasične glasbe bo ponovno tu za vas. V nedeljo, 19. decembra ob 17.00, vabljeni na 224. Mozartove družinske dneve. Pripravili: Bor Bevc, Nina Slana in Roman Vučajnk (za knjižnico) 43 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Halo! Kje si? V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu se je 9. novembra 2021 odprla razstava Tehniškega muzeja Slovenije, ki je naslovljena Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji. na omrežja, poslušamo glasbo, pošiljamo sporočila in igramo igrice, spremljajo pa nas v praktično vsakem trenutku. Razstava Halo! Kje si? 30 let mobilne Obiskovalcem bo na voljo za služijo več le pogovoru, saj v telefonije v Sloveniji prikazuje sebi združujejo svet v malem: razvoj tega področja od njegoogled do 31. decembra 2022. 30 let že sobivamo z mobil- so fotoaparat, kamera, bančna vih zametkov, ki sovpadajo z nimi telefoni, brez katerih si kartica, osebni računalnik in še osamosvojitvijo Slovenije, do ne predstavljamo več življenja. mnogo več, preko njih brskamo danes, tako v svetovnem merilu Mobilni telefoni že dolgo ne po spletu, uporabljamo družbe- kot tudi v našem prostoru. CMYK ‘’Pred 30 leti, ko marsikatero gospodinjstvo ni imelo niti stacionarnega telefona, si je bilo težko predstavljati, da bo mobilna telefonija v razmeroma kratkem času doživela takšen razcvet,’’ je ob odprtju razstave na svoji spletni strani zapisal Tehniški muzej Slovenije. Razstava ta skokovit razvoj tehnologije, ki je povsem spremenila način komuniciranja, nazorno prikazuje. Na ogled ponuja mobilne telefone iz različnih obdobij, edini slovenski prenosni telefon Wanderer, avtomat za nakup mobi kartic, oglaševalski material, pričevanja o vplivu razvoja mobilne tehnologije na življenja posameznikov in druge mejnike v razvoju mobilne tehnologije. Ob spremljavi 44 zvočnih posnetkov pa razstava obiskovalca resnično popelje v preteklosti. Nikola Tesla, ki obiskovalce razstave pozdravi že na vhodu, je že pred skoraj stotimi leti pravilno napovedal, v katero smer se bo tehnologija razvijala: ‘’Z neizogibnim razvojem brezžičnih komunikacij se bo celoten planet spremenil v velike možgane. Z drugimi ljudmi bomo lahko ne glede na razdaljo med nami govorili kjerkoli, kadarkoli. Telefonija in televizija bosta napredovali tako, da bomo druge lahko ne le slišali, temveč tudi videli, kot bi bili čisto blizu, pa vendar bodo na tisoče kilometrov stran. Tehnologija bo obenem postala tako kompaktna, da bo tovrstno telefonsko napravo mogoče nositi v prsnem žepu.’’ In imel je popolnoma prav. Avtorici razstave sta dr. Estera Cerar in Ajda Kozjek, projekt pa je izveden v sodelovanju Tehniškega muzeja Slovenije, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije. L. O. Obnova grajskega vodometa in vodnega zajetja Polhov Gradec z okolico je prav lepo ozaljšan s številnimi cerkvami in kapelicami, a le ena od desetih je stalno odprta in vsako nedeljo zbirališče dobrih misli in ljudi. Polhograjska graščina je edini grajski kompleks naše občine, ampak šele zadnjega pol tisočletja, odkar je propadel stari grad Pilchgraz na griču nad sedanjimi skakalnicami, katerega razvaline lahko vidite na stari risbi iz 18. stoletja. Stari grad ali utrdbo na griču so v 12. stoletju pozidali spanheimski plemiči nemškega porekla, ki so imeli v lasti več gradov po koroški in krajnski pokrajini. Leta 1364 sta Ulrik Polhograjski in njegov stric Konrad Gall grad in gospoščino prodala Celjskim grofom. Grad je bil poškodovan med obema potresoma l. 1348 in 1511, leta 1514 pa so ga usodno razdejali uporni kmetje, nakar je bil grad opuščen in sedež gospoščine prenešen na spodnji dvor, ki se je takrat razširil in je danes sedež dveh muzejev, poročne kapelice in gosti številne prireditve. Na mestu Starega gradu so kasneje zgradili osmerokotno grajsko senčnico – glorieto, ki jo je grofica Antonija Blagaj leta 1853 spremenila v kapelo in do nje dala zgraditi štirinajst kapelic s slikami križevega pota – kalvarijo. Največji pečat sta graščini, ki se je v pisnih virih kot Spodnji dvor prvič pojavila l. 1315, pusti- la graščak Mark Anton Kunstelj, avtor Neptunovega vodnjaka iz l. 1680, ljubitelj umetnosti in razkošja, ter grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. Po njem se Polhov Gradec z okolico imenuje tudi Blagajeva dežela. Grof Blagaj je bil zelo priljubljen. Ko so poplave odnesle makadamsko pot ob Božni, je odprl cesto čez grajsko dvorišče, kjer vozimo še danes. Prizadeval si je za razvoj kraja, zato je posadil murve za vzrejo sviloprejke, ampak v tem podnebju se je le eno drevo ohranilo do danes. Spodbujal je obrt in kmetijstvo in bil prvi polhograjski župan. Kako radi so ga imeli domačini pove tudi zapis o njegovem pogrebu v Ljubljani leta 1858; krsto je nosilo osem domačih kmetov v značilni polhograjski moški noši, v izvezenih kožuhih. To je bilo v tistem času za plemiča zelo nenavadno. Graščina je v zadnjem desetletju močno popestrila turistično kulturni utrip naše občine, dogajanje se je prevesilo tudi v park in v prenovljeni objekt nekdanje pralnice, kjer je sedaj urejena TIC točka, prodaja vstopnic polhovega doživljajskega parka in obeh muzejev v graščini in pa trgovinica z okrepčili in suvenirji. Letošnji novosti sta izposoja štirih gorskih električnih koles in veliko parkirišče. V načrtih je tudi ureditev Pristave, sedaj zanemarjenega grajskega objekta nasproti graščine v lasti občine Dobrova-Polhov Gradec (glav- na stavba graščine je državna last), za katerega je občina že pridobila gradbeno dovoljenje, ampak ker bi hkrati želeli cesto premakniti izven grajskega dvorišča, ob potok Božna, kjer je prvotno potekala, je to povezano z več milijonskimi stroški. Obnova vodometa in zajetja Vodni izvir ali zajetje že stoletja dovaja vodo in s tem življenje v graščino. Nahaja se v avtentični hiši s piramidasto streho 400 m višje. Do vode v hiši, kjer so na steni ostanki stare baročne poslikave in menda tudi zapisi vojakov Napoleonove vojske, ne moremo priti, ker je izvir varno spravljen v kapelici in zaklenjen, vendar čista izvirska voda je dostopna le nekaj metrov nižje. Po ceveh, ki so jih domačini obnovili pred nekaj desetletji, potuje do graščine. Prva postaja je mala vodna hiška nad obzidjem parka s prav tako piramidasto streho kot izvir in tu se voda razdeli na vodomet in na neptunov vodnjak in graščino. Jesensko tihožitje zeleno rjavih tonov v parku je sredi oktobra zmotila oranžna varnostna ograja okoli vodometa, ki tvori centralno jedro parka, ki je nekdaj bilo polno različnih eksotičnih dreves, kot je vidno na sliki iz l. 1930. Javni zavod Polhograjska graščina je februarja letos na Ministrstvo za kulturo oddal vlogo za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine. Revitalizacija grajskega kompleksa se izvaja postopoma, v tem razpi- Vodomet v obnovi su so prijavili dva objekta, to sta vodno zajetje in vodnjak. Vloga je bila odobrena, javni zavod pa bo za obnovo dobil 49 % sredstev (8.062,95 EUR). Investicija se je že pričela, končala pa se bo predvidoma novembra s strani izkušenega izvajalca GNOM d.o.o. Vsa dela morajo biti odobrena in pregledana s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in njihovih konservatorjev. Obnovitvena dela pri hiški vodnega zajetja zajemajo odstranjevanje slabih ometov, injektiranje razpok, izdelavo apnenih ometov z vročo malto v treh slojih, odstranjevanje sekundarnih oblog s površine kamnitih elementov, nadomeščanje poškodb z naravnim kamnom, ureditev dovodnih in odvodnih cevi, demontaža obstoječega tlaka in nasutja do globine 20 cm, ureditev podlage ter montaža novega tlaka in zapolnjevanje stikov med elementi, krpanje poškodb ometa okoli kamnitih elementov portala, sanacijo kovinskih rešetk Grajski izvir s piramidasto streho za dodatno energijo ovalnih okenskih odprtin s stabilizatorjem rje in protikorozijsko zaščito. Vodnjak v parku bo tudi osvežen in obnovljen, kajti odstranili bodo obloge s površine kamnov in nadomestili poškodbe z naravnim kamnom, uredili vodovodne inštalacije, ograja bo speskana do čistega železa, protikorozijsko zaščitena in po- barvana, nadomestili bodo tudi nekaj njenih manjkajočih delov. Ko bosta objekta še to leto sanirana in povrnjena v prvotno stanje z uporabo avtentičnih gradbenih materialov, kot so kamen, apno in kovano železo, bosta še dolga desetletja ostala priča bogate kulturne dediščine in pravi okras grajskega parka. Sebastjan Vehar 44 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 45 10 let Godbe Dobrova - Polhov Gradec Jubilej obeležili z razstavo in slavnostnim koncertom Morda je bilo pred desetimi leti na Dobrovi še bolj nepredstavljivo verjeti, da bi se v kraju, ki že leta ni imel ponudbe glasbenega izobraževanja, lahko ustanovila godba, kot pa je bilo to mogoče pred stotimi leti, ko je bil sicer čas večjega pomanjkanja v primerjavi z današnjim obiljem vsega, a z večjo možnostjo razpolaganja s prostim časom in z ljudmi, ki so hrepeneli po glasbenem ustvarjanju. Kakorkoli, oba začetka sta bila v svojem času izjemna! In letos smo praznovali 10. obletnico Godbe Dobrova Polhov Gradec, ki je v teh letih dosegla neverjeten napredek in postala prepoznavna širom po Sloveniji in tudi izven nje. Prispevek naše godbe k prepoznavnosti Občine Dobrova - Polhov Gradec je na prireditvi župan Franc Setnikar obelodanil s podelitvijo priznanja godbi. In letos smo praznovali 100 let godbeništva na Dobrovi, se ozirali v tančico skrivnosti zavito preteklost in si lahko le mislili, kako je vse skupaj izgledalo takrat. Z razstavo Godba nekoč, danes in jutri, ki smo jo člani godbe postavili v dvorani župnijskega doma na Dobrovi in jo 15. oktobra zvečer s slavnostno akademijo s podelitvijo priznanj Zveze slovenskih godb zaslužnim članom odprli za širšo javnost, smo se lahko do konca meseca oktobra sprehodili najprej po Sloveniji, od najstarejše Idrijske godbe s kar 356 leti delovanja, spoznali nekaj godb z bogato tradicijo, s katerimi naša godba sodeluje, se od njih uči in se jim postavlja ob bok s svojo mladostno zagnanostjo. Spoznali smo kulturni pomen godbeništva in krovno organizacijo Zvezo slovenskih godb ter razširjenost skupin po Sloveniji. Stari boben nekdanje godbe in trobenta ter klarinet so nas popeljali v čas pred 100 leti, ko se je na Dobrovi vse skupaj začelo s Francem Birtičem, zagnanim kapelnikom, ki je kupil inštrumente, zbiral in učil sicer neuke talente in sestavil številno godbo v okviru tedanjega Gasilskega društva Dobrova. Izjemno vrednost predstavlja tudi originalna knjižica z imeni članov in seznami nastopov iz tistega obdobja. Da kri ni voda, se je pokazalo 90 let zatem, ko je njegov pravnuk Borut Dolinar prav tako verjel, da godba v teh krajih manjka in da jo z nekaj volje in ogromno dela lahko spet postavimo. Ni se zmotil. Pripeljal je izkušenega dirigenta Mateja Rihterja in začelo se je s trobili. Kmalu je Borut Dolinar ustanovil še Glasbeno šolo Emil Adamič, ki je godbi v veliko strokovno podporo. Na razstavi smo se tako lahko sprehodili od negotovih začetkov Godbe Dobrova - Polhov Gradec v aprilu 2011 do številnih nastopov po Sloveniji, od vrste najrazličnejših sodobnih tolkal do fotografij s potovanj in druženj, pa do godbenih koncertov na velikem odru. Spoznali smo lahko dosedanja godbena oblačila, si ogledali godbene publikacije in se navdušili nad številnimi izvedenimi dogodki. Posebno mesto so na razstavi namenili tudi njihovemu Mohorju, s katerim ostajajo povezani na prav poseben način. Kdor si je uspel vzeti čas za ogled razstave je lahko opazil, da je bilo vanjo vloženega mnogo truda in da se godbeniki že veselijo svojega jutri, ki je sicer še zavit v skrivnostno tančico, a jo bodo leto za letom še naprej zagnano in vztrajno ter počasi odvijali naprej. In že naslednji teden so ob 10. obletnici delovanja priredili v Športni dvorani na Dobrovi slavnostni koncert Noč godbe 2021, ki se je zaradi zagotavljanja ukrepov zgodil tokrat kar dvakrat, v petek 22. in v nedeljo 24. oktobra. Karte so se prvikrat prodajale tudi preko Eventima, vodilnega prodajalca vstopnic v Sloveniji. Program so poleg izvrstnega godbenega dela obogatili s solističnimi elementi instrumentalistov in pevcev še gostujoči posamezni plesni pari, pevke in operna pevca. Obakrat je bilo slovesno, veselo, pestro, začinjeno s komentarji Jureta Seška, bogato, kar se tiče glasbenih zvrsti in zahtevnih skladb, skratka nadvse zanimivo. Letos še posebej slovesno, saj so imeli vsi godbeniki in godbenice prvikrat povsem nove, prave in lične godbene uniforme. Mnogim podjetjem in posameznikom se imamo zahvaliti za tako pomemben korak. Še posebna zahvala gre mecenom godbe Damjanu Plevniku, direktorju podjetja Plevnik d.o.o., Matevžu Trojarju, direktorju podjetja Trol d.o.o., Janezu Jarcu, direktorju podjetja JA-NE d.o.o. in Janezu Šenku, direktorju podjetja Šenk pohištvo d.o.o. Za vsa leta Godba s pevskim zborom Glasbene šole Emil Adamič Godbeniki prvikrat v novih uniformah na odprtju razstave sodelovanja in podpore so se njim, mnogim posameznikom, občini in društvom godbeniki zahvalili že na akademiji ob odprtju razstave. Sicer pa so bili vsi trije dogodki – razstava in oba koncerta – en sam praznik vseh sodelujočih. V petek se je praznovalo tudi z odlično torto in in s pogostitvijo godbenikov in vseh povabljenih gostov po koncertu. Kako imenitno je bilo, so si lahko tisti, ki jim ni bilo dano priti na koncert, pogledali preko prenosa v živo. Godba Dobrova - Polhov Gradec nas vsako leto preseneOdprtje razstave Godba nekoč, danes in jutri ti z napredkom na določenem področju. Tako smo si lahko na razstavi ogledali njeno rast s prvim nastopom v letu 2011, s prvim koncertom v letu 2012, s prvim taborom v letu 2013, s prvim učenjem korakanja v letu 2014, s prvo budnico v letu 2015, s prvim koncertom na velikem odru v letu 2016, s prvim obiskom na televiziji v letu 2017, s prvim potovanjem po tujini v letu 2018, s prvim Valentinovim plesom v letu 2019, prvikrat z godbo na Triglav v letu 2020 in prvim koncertom na Posestvu Frjan v letu 2021. Prepričani smo, da jim ne bo zmanjkalo idej tudi v prihodnosti! Magdalena Tehovnik, foto: Urška Dolinar Izvrstno izvedene skladbe so popestrili plesalci 45 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 46 Godba Dobrova - Polhov Gradec je ob svoji 10. obletnici prejela priznanje Letošnje leto Godba Dobrova - Polhov Gradec obeležuje prvo desetletje svojega delovanja. Ob tej priložnosti je v petek, 15. oktobra 2021, v Župnijskem domu na Dobrovi pripravila dogodek, na katerem so bila podeljena priznanja godbenikom za njihovo prizadevno sodelovanje v društvu. Člani godbe pa so se na prireditvi s podelitvijo plaket zahvalili tudi vsem svojim podpornikom, med drugim tudi Občini Dobrova - Polhov Gradec. Dogodka se je udeležil tudi župan Franc Setnikar, ki je Borutu Dolinarju, predsedniku Godbe Dobrova - Polhov Gradec, izročil priznanje ob 10. obletnici njenega delovanja. Izpostavil je dejstvo, da Godba pod svojim okriljem združuje izredno nadarjene glasbenike in mlade spodbuja k razvijanju svojega talenta, druženju in razumevanju glasbe kot enega izmed pomembnih delov življenja. Zahvalil se jim je za vso njihovo delo in izrazil upanje, da jih bomo še dolgo lahko spremljali. Po podelitvi priznanj in izrečenih zahvalah ter treh glasbenih nastopih talentiranih godbenikov pa je sledila otvoritev razstave fotografij in predmetov naslovljene Godba nekoč, danes in jutri, ki so jo pripravili člani Godbe. Razstava je prikazala delovanje Godbe skozi njeno desetletno zgodovino, ki so jo zaznamovali številni nastopi na prireditvah, koncerti in drugi projekti, ter tudi njene zametke, ki segajo še pred leto 2011, ko je bila Godba uradno ustanovljena. Godbeniki pa so se na dogodku pokazali tudi v novih uniformah. Dogodek je bil uvod v tradicionalni koncert Noč godbe, ki ga je Godba za vse glasbene navdušence letos pripravila v petek 22. oktobra in nedeljo 24. oktobra, in tako ob zvokih glasbe uspešno proslavila svoj 10. rojstni dan. L. O. Ob izidu knjige Pokliči me Zapisan v življenja mnogih – Marijan Arhar, duhovnik in eksorcist Približno pred letom in pol je zazvonil telefon. Klicala je gospa Helena in povedala, da zbira gradivo, da bo napisala knjigo o življenju našega dolgoletnega župnika Marijana. Priznam, da sem bila presenečena in si nisem znala predstavljati, kaj je naredil tako pomembnega, da si zasluži to čast. Šele potem, ko sta se Helena in Robert oglasila pri nas in zastavila nekaj vprašanj, sem začela razmišljati o njegovem življenju in delovanju. Poznalo ga je ogromno ljudi in marsikomu je spremenil življenjsko pot. Navzven je vedno deloval nekoliko odsotno, zatopljen v molitev rožnega venca. Oblečen v črna, razpotegnjena, pogosto tudi zamazana oblačila in ponošene čevlje. A ko je naletel na človeka, ob katerem je začutil, da potrebuje pomoč, je iz njega zažarela energija. Vedno je bil bolj odprt in dostopen do tujcev in prav zaradi njega je Črni Vrh obiskalo mnogo nemškogovorečih in Hrvatov. Nekateri domačini so ga zato gledali malo postrani. V mojih očeh pa si je pridobil ugled in spoštovanje. Dobro je znal nemško, hrvaško, nekaj tudi francosko ter špansko in zelo ga je zanimala zgodovina. Menda je zelo podrobno poznal vse znamenitosti mnogih romarskih krajev, kamor je zelo rad zahajal. Bil je svojeglav in trmast. Vse je naredil sam – pospravljal po župnišču, kapeli, cerkvi, nabiral rože in krasil, kuhal, pral, učil otroke pri verouku, maševal, postavljal jaslice … vedeli o njem. Šele sedaj počasi dojemamo njegovo veličino, duhovnost, moč. Za nekatere je bil povprečen duhovnik, čez katerega so se tudi pritoževali, za mnoge pa odrešitelj in duhovni oče. Da bi še bolj ostal v naši srcih in spominu smo Marijan Arhar na Kureščku, ob praznovanju zlate maše 2010 (vir: knjiga Pokliči me). Le s težavo je zadnja leta, ko mu je zdravje pešalo, nekatere stvari počasi prepustil drugim. Šele potem, ko ga ni bilo več, smo začeli ugotavljati, da je pravzaprav za vse poskrbel sam. Nikoli ni prosil za denar, pa tudi zelo redko za pomoč. Nikoli ni nikogar obrekoval ali obtoževal, enostavno je bil tiho in je zamahnil z roko, če mu kaj ni bilo všeč. Pred nekaj tedni je izšla knjiga o življenju in delu Marijana Arharja, ki odkriva njegove sposobnosti in duhovno moč, ki se je skrivala v preprosti, skromni podobi. Kako malo smo vedeli o našem nekdanjem dolgoletnem župniku? Veliko je zapisanega v knjigi, marsikaj pa bo ostalo nepojasnjeno. Zakaj je nakupil in zbral toliko knjig; ali jih je tudi prebral? Kje vse so pristali njegovi gobelini? Kako se je spopadal s svojim delom kot eksorcist in koliko ljudi mu je hvaležno za njegovo molitev? V nedeljo, 17. 10. 2021, je bila po maši v naši črnovrški cerkvi predstavitev knjige. Pogovarjali smo se s tistimi, ki so »krivi« za nastanek knjige: Heleno Reberc – avtorico knjige, posvečeno sestro v Skupnosti Emanuel, Matejo Pucelj, katere zgodba je opisana v knjigi, Robert Čampa – direktor zavoda Varna pot, ki je dal pobudo za začetek zbiranja podatkov, je bil žal odsoten, in z urednico založbe Emanuel – Lucijo Rifel. V pogovoru sta sodelovala še župnik Bogdan Oražem, domačin Matej Raztresen in Darja Plestenjak, ki je vodila pogovor. Povedano je bilo kar nekaj zanimivosti, zgodb, prigod. Avtorica knjige je povedala, kako se je lotila zbiranja podatkov in pisanja knjige. Gospa Mateja je na kratko opisala svojo zgodbo in srečevanje z Marijanom. Del Robertovega pripovedovanja smo prebrali iz knjige. Urednica založbe Emanuel je podala nekaj podatkov glede knjige. Matej je povedal zanimivo zgodbo, saj je župnika Marijana Arharja mnogokrat s svojim avtom odpeljal na željeni kraj. Kot soseda je tudi Darja Plestenjak dodala nekaj vsakdanjih utrinkov, pripetljajev! Mislim, da bomo našega župnika Marijana Arharja še precej bolje spoznali, ko bomo prebrali knjigo. Zdi se, da za časa njegovega bivanja in službovanja tu pri nas v Črnem Vrhu resnično nismo kaj dosti se odločili, da družine v kraju brezplačno prejmejo izvod knjige. Za nakup knjig so poskrbeli: Matej Raztresen, Turistično društvo Črni Vrh in Kulturno društvo Črni Vrh. Hvaležni smo, da je knjiga nastala in bo ostala med nami in tudi naslednjimi rodovi. Prepričajte se, da je vedno in v vsakem času vredna branja. Nekaj izvodov je še na voljo in jih lahko dobite, če pokličete 051 400 949 (Darja) ali 041 940 804 (Simona). Simona Košir in Darja Plestenjak Naravoslovni dan na kmetiji Pr’ Popr Tudi mi, na podeželju, se premalo zavedamo, kakšno priložnost imamo, da lahko svoje otroke vključujemo v vsakdanja opravila na kmetiji ali pa na vrtu in okrog hiše. In prav jesenski čas je tisti, ki nam ponuja neštete možnosti. in alpake. Potem je sledilo delo na njivi. Pulili so peso in zraven tekmovali, kdo bo našel največje. Jošt je pomagal pri tehtanju njihovih kupčkov, skupaj so se mučili z staro klasično kuhinjsko tehtnico ter seštevanjem gramov, dekagramov in kilogramov. Nekateri so pulili fižol, potrgali stroke in jih oluščili. Vsak je fižolčke dajal v svojo posodico in jih preštel, da so našli tistega z najbolj spretnimi prstki. Najstarejšim učencem Na lep septembrski dan so si otroci POŠ Črni je bilo zaupano kurjenje ognja, najmlajši pa so Vrh zjutraj v svoje torbice naložili malico in se nabirali cvetove ognjiča. Vse, razen mačka, ki je peš, v družbi treh šetlandskih ponijev, odpravili pojedel ostanke malice, sta imeli pod nadzorom do kilometer oddaljene kmetije Pr’ Popr. Res je, učiteljici Simona in Valerija. Seveda so bili za to da je kmetija majhna, a je zelo raznolika in za krivi otroci, ker niso ostankov pospravili v toručence smo našli toliko zanimivega dela, da smo bice! Zahvaljujem pa se tudi študentom Joštu, šele na poti nazaj proti šoli ugotovili, da smo po- Daši in Moniki, ki so nam priskočili na pomoč. zabili posaditi jagode in pavlonijo. Učenci so se In kakšna je bil nagrada za zmagovalce? Na porazdelili v dve skupini. Eni so skrtačili ponije in vodcu so lahko peljali našo malo alpako Li prav jim spletli kitke, drugi pa so v hlevu nahranili do šolskih vrat. Simona Košir, TD Črni Vrh prepelice, zajce, pujso, kokoši, race, gos, mačke 46 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 47 Na Šmohor in Sv. planino Torkov pohod 14. 9. 2021 smo v lepem jutru kot običajno pričeli na Dobrovi in se na koncu vasi Liboje ustavili na manjšem parkirišču. Od tu smo pot nadaljevali po pešpoti, ki se je zmerno vzpenjala čez travnik. Po nekaj minutah vzpona nas je pot pripeljala v gozd in na gozdno cesto, ki je postajala vse bolj strma. Večkrat smo naredili kratek postanek, da smo zajeli zrak in uživali v razgledu. Po dobri uri in pol smo prišli na pot proti domu na Šmohorju. Odločili smo se, da je za malico še prezgodaj, zato smo pot nadaljevali do cerkvice sv. Mohorja iz 15. stoletja. Tu ob cerkvici sv. Mohorja na zaoblenem vrhu Šmohorja stojijo tri starodavne lipe. Lipe so iz obdobja turških upadov, saj po starosti segajo v pozni srednji vek. Tri lipe so simbol sv. Trojice in prijateljstva med ljudmi, ki se pod njimi družijo. Zato smo se tudi mi pod njimi družili kar nekaj časa. Pot smo nadaljevali do doma na Šmohorju. Tu smo si vzeli uro in pol za malico, klepet in počitek. V prijetni senčici, saj je na soncu bilo kar pošteno vroče, je čas hitro minil in zopet smo oprtali nahrbtnike in krenili proti Laškemu. Po vseskozi rahlo spuščajoči poti smo po dveh urah prišli v Laško. Tu nas je že čakal avtobus in se odpravili v gostišče Čater na kosilo. Ker je v Laškem pivovarna, pri kosilu tudi piva ni manjkalo. Domov se nas je 52 pohodnikov vrnilo preko Rimskih toplic in Zasavja. Med potjo smo se dogovorili, da gremo na naslednji 267. pohod na Čebine. Ta pohod bo za odtenek lažji od današnjega. Vremenska napoved za torek, 12. 10. 2021, ni bila obetavna. Kljub temu se nas je v meglenem jutru na Dobrovi zbralo 53 pohodnikov. Z avtobusom smo se zopet odpeljali proti Trojanam. Tokratni cilj našega pohoda je bila Sv. planina, v preteklosti imenovana tudi Partizanski vrh. Vse skozi do Trojan smo se vozili v megli, ko pa smo zapustili trojanski predor, se nam je v Savinjski dolini pokazalo lepo sončno jutro. Na naše obraze se je prikradel nasmešek, saj smo vedeli, da nas čaka zopet eden tistih pohodov, ki nam ostanejo globoko v spominu. Na Trojanah smo zapustili avtocesto in se po stari cesti odpeljali do Latkove vasi, kjer smo zavili v smeri proti Preboldu. Iz Prebolta smo pot nadaljevali po dokaj strmi in zaviti cesti preko Marije reke do Podmeje. Tu se je pričel naš pohod proti Sv. planini. Po uri hoje smo prišli na planoto, obsijano z soncem, doli v Zasavski dolini pa je bilo jezero megle. Da so tam Trbovlje, smo ugotovili le po tem, da je iz megle kukal najvišji dimnik v Evropi, v ozadju pa je bil oddajnik na Kumu. Še dobro uro smo potrebovali, da smo prišli na vrh Sv. planine na višini 1011m. Trud, ki smo ga vložili v pot, ki je mestoma bila tudi kar strma, nam je poplačal prečudovit pogled na našo lepo Slovenijo. Z vrha Sv. planine pa se nam je odprl lep razgled na bližnji Javor, Mrzlico, Kum, zahodni del Posavskega hribovja in v ozadju na že zasneženo Pohorje. Med griči so se videla mesta Žalec, Zagorje in Trbovlje. Kar prehitro je napočil čas, ko smo si zopet morali oprtati nahrbtnike in se odpraviti na pot proti Trbovljam. Po dobrih dveh urah poti skozi gozd smo prispeli do gostišča Tončke Čeč, kjer nas je čakal avtobus. Zadovoljni, veseli smo se odpravili domov. Ker je kar nekaj naših pohodnic po horoskopu tehnic in so praznovale rojstni dan, smo jim na poti domov morali kar nekajkrat zapeti. Tako smo preko Trbovelj, Zagorja, Izlak kmalu zopet prispeli do Trojan in se po avtocesti usmerili proti Dobrovi. Zadovoljni, da smo si ogledali košček naše domovine, kjer nas do danes večina še ni bila, smo se dogovorili, da je naslednji pohod na Javorje. Franci, Vine, Vinko, foto: Vinko Z Bownovo terapijo do zdravja in življenja brez bolečin Sodobna medicina marsikomu dobesedno reši življenje, toda vse bolj se zavedamo, da se splača živeti bolj zdravo in si pri zdravstvenih težavah pomagati sam kolikor je mogoče. Zdravje vpliva na kakovost našega življenja, žal pa se vse prevečkrat zavemo kakšna vrednota je, ko ga izgubimo in zbolimo ali čutimo nenehne bolečine. Morda se premalo zavedamo, a v resnici za svoje zdravje lahko največ naredimo prav mi sami oziroma se obrnemo na strokovno pomoč. Morda se sliši nenavadno, toda dotik in pravilen pritisk na določene točke na telesu lahko sproži procese v nas, ki privedejo tako k boljšemu počutju kot tudi k izboljšanju zdravja. Ne glede na starost ali vrsto težave Bownova terapija prinaša olajšanje po več letih kronične bolečine ali napačnih diagnoz, saj v telesu vzpostavi ravnovesje. jo osnovo terapije. Z izvajanjem potez na specifičnih lokacijah na mišicah, fasciji, sklepih, tetivah in posredno živčnih ovojnicah se sproži proces samouravnavanja in samozdravljenja. Te poteze hitro izzovejo zmanjšanje napetosti v mišičnih vlaknih in mišičnih ovojnicah. Prične se vzpostavljati ravnovesje na mišičnem, nevrološkem, hormonalnem, limfnem in energetskem sistemu.” Terapija je blagodejna in varna, zato jo lahko uporabimo pri vseh starostnih skupinah, Kaj pravzaprav je Bownova od novorojenčkov do starejših terapija? Sandra Kozjek, ki se že vrsto z različnimi težavami ter pri let ukvarja s to terapijo, poja- športnikih in nosečnicah. Pri snjuje: “Gre za nežno in edin- svojem delu je Sandra pomastveno manualno tehniko, pri gala mnogim, ko našteje glavna kateri terapevt stimulira telo področja, ki jih Bownova teratako fizično kot energijsko. S pija pozdravi pa so: bolečine v prsti izvaja tako imenovane hrbtenici, išias, bolečine v vratu, Bownove poteze, ki predstavlja- pri težavah s sklepi, zamrznjena premikala. Ob hudih naporih jo telo še vedno opozori, ampak z rednim obiskovanjem Bownove terapije se stanje hitreje izboljša.« Zlom kolka rama in teniški komolec. Uspešna je tudi pri težavah pacientov s športnimi poškodbami, bolečinami v čeljustnem sklepu, vrtoglavicah, zvonenju v ušesih, akutni in kronični utrujenosti ter stresu, glavobolih, migrenah, menstrualnih motnjah in bolečinah, menopavzi (motnje spanja, vročinski oblivi), rehabilitacijah po operacijah, motnjah v dihalnem in prebavnem sistemu, duševnih napetostih, blažjih depresijah, anksioznostih, nevrodegenerativnih obolenjih (Multipla skleroza, Parkinsonova bolezen), pri težavah v nosečnosti (bolečine v križu, zatekanje nog, zgaga, slabost). Bownova terapevtka Sandra dodaja, da s terapijo lahko pomaga tudi pri dojenčkih, ki jih mučijo kolike-krči, refluks in razvojne motnje ter travmatično rojstvo. Kadar ni infekcij in fizičnih blokad, lahko pomaga tudi pri težavah z neplodnostjo. »Po rehabilitaciji zlomljenega kolka v toplicah in ambulantni fizioterapiji je pacientka še vedno šepala in imela hude bolečine v hrbtu. Prišla je k meni na Bownovo terapijo. Naredili sva meritve in ugotovili, da je imela eno nogo krajšo za 1,5 cm. Po prvi terapiji je imela dva dni Zgovorne izkušnje strank hudo reakcijo, noga je bila vroča Tu je tudi nekaj konkretnih in boleča. Potem pa se je stanje primerov, da si boste lahko začelo izboljševati – iz terapije lažje predstavljali, kako lahko v terapijo je lažje hodila in boleBownova terapija pomaga rešičine v križu so počasi izzvenele. ti različne zdravstvene težave. Po peti terapiji so meritve pokaSandra Kozjek opisuje primere: zale, da sta se nogi poravnali in tudi zakrčenosti mišic v hrbteIšias nici ni bilo več. Bolečine so izgi»Primer stranke, ki je imela nile. Stranka lahko sedaj prehohude bolečine v križu, ki so se di daljše razdalje brez šepanja.« širile v levo nogo. Začelo se je z rahlim mravljinčenjem, potem Krči in zakrčenost vratu pri pa se je to spremenilo v hudo dojenčku bolečino, ki je stranko ovirala »Dojenčica, stara 3 tedne, je pri vsakodnevnih opravilih. Na imela bolečine v vratu (posledikoncu je bilo že tako hudo, da se ca težkega poroda) in hude krčni mogla več obračati v postelji. ke. Zaradi zakrčenosti mišic v Prvo terapijo sva izvedli v sede- vratu, glavice ni obračala v obe čem položaju, saj se stranka ni smeri. Ko smo sprostili vratne mogla uleči na masažno mizo. mišice je začela glavico obračati Do druge terapije so bolečine v obe smeri. Po tretji terapiji so toliko pojenjale, da se je lahko izzveneli tudi krčki.« normalno ulegla. Po petih teTo je le nekaj primerov, ko rapijah je bolečina izzvenela in je terapevtka Sandra s svojim stranka se je lahko normalno delom in znanjem pomagala ljudem, ki so jo obiskali na terapijah v Dvoru pri Polhovem Gradcu. »Zdravje je naše največje bogastvo,« pravi pogosto slišani slovenski rek. Vendar se njegovega pomena pogosto zavemo šele, ko začutimo njegovo odsotnost, zbolimo ali se srečamo z raznimi bolečinami svojega telesa. Ljudje še vedno prepogosto posegamo po izdelkih, ki največkrat le kratkoročno zdravijo. V resnici pa imamo danes mnogo več izbire kot nekoč. Med te, bolj učinkovite in zadovoljujoče metode, ki jih moramo le spoznati in jim dati priložnost, sodi tudi Bownova terapija. Čeprav se je izkazalo, da lahko pomaga tudi pri zelo težkih primerih, je preventiva še vedno najboljša pot do zdravja. Zakaj pa ne bi sebi ali svojim najbližjim nudili sproščujoče terapije in s tem naredili nekaj zase oziroma za najbližje? Ker smo tik pred prazničnim decembrom, časom obdarovanj, pa lahko kot darilo podarite tudi darilni bon za Bownovo terapijo. Za vse dodatne informacije o Bownovi terapiji in načinih, kako vam lahko pomaga, se lahko obrnete na Sandro Kozjek, ki jo dobite na telefonski številki 041/516086 oziroma v masažnem salonu v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Besedilo in foto: Peter Kavčič 47 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Dobrova-Polhov Gradec OŠ Polhov Gradec Erasmus Poljska 19. novembra smo se učenci, ki sodelujemo v projektu Erasmus+, odpravili na Poljsko. Spremljali sta nas učiteljici Klementina Bergant in Maja Šajn. Slovenski učenci smo imeli srečo, saj smo bili nastanjeni pri družinah v kraju Rejowiec Fabryczny, kjer je tudi naša partnerska šola. Tema projekta so čebele, zato smo si ogledali veliko čebelnjakov, ustanov, inštitutov in šol povezanih z čebelami, čebelarji in medom. Med drugim smo obiskali lokalnega čebelarja, ki nam je predstavil najbolj običajen način postavitve čebelnjaka na Poljskem. Razložil nam je obnašanje čebel, kadar so v čebelnjaku, kako poteka nabiranje medu ter nekaj težav, s katerimi se soočajo čebelarji na Poljskem. Opisane prakse smo primerjali s tistimi v Sloveniji. V narodnem parku Poleski smo se srečali z okoljevarstveniki, ki poskušajo obnoviti in oživiti stare načine čebelarjenja. V parku so obnovili in postavili nekaj prvobitnih panjev iz kosa debla, v katerem si čebele ustvarijo naravni panj in proizvajajo čebelje dobrote na ekološki način. Seveda je pridelanega medu količinsko manj, ugotovitve pa kažejo, da je bolj kakovosten, kar si kupci želijo. Srečali smo se z guvernerjem Lublinske pokrajine, ki je velik ljubitelj in podpornik čebelarske panoge. Tako kot Ljubljana ima tudi Lublin na strehi kulturnega centra vrhunsko zasnovan urbani čebelnjak, ki zagotavlja predvsem cvetlični in gozdni med. Taki projekti kažejo na to, da lahko ljudje in živali sobivajo tudi v mestnem okolju. Za učence so profesorji pripravili poučne delavnice na uni- Tabor za nadarjene učence v Fiesi V petek, 24. septembra, smo se ob 12. uri z avtobusom odpravili na tridnevni tabor za nadarjene. Vožnja je bila seveda zabavna in vesela in spoznala sem tudi nove prijateljice: Agato, Dominiko in Magdaleno. Okoli 14. ure smo izstopili iz avtobusa in zagledali morje. Od parkirišča smo se peš, s kovčki in torbami, podali na bližnji hribček, kjer je dom CŠOD Breženka, kjer smo stanovali. Tam nas je pričakalo dobro kosilo. Po kosili sta nas učiteljici Tjaša Prek in Vesna Muhič, naši spremljevalki, razdelili po sobah. Večinoma smo bili skupaj po trije ali štirje. Sobe so bile fantastično lepo urejene, vsaka je imela dva pograda, pisalno mizo ter lepo kopalnico. Sledila je popoldanska aktivnost. Na sporedu smo imeli ogled Pirana. Peš smo se spustili do obale in od tam po tlakovani potki ob obali nadaljevali pot proti Piranu. Potka je bila sprva ravna, potem pa se je začela počasi dvigovati. Kar naenkrat smo hodili ob ograji, na desni strani pa se je pod nami spuščal zelo strm skalnat breg. Pogled nanj je bil fantastičen, čeprav se je komu od nas kar malo zavrtelo. Ko smo prišli v Piran, nam je učiteljica Katja razkazala mesto. Hodili smo med ozkimi ulicami, si ogledovali stari del mesta ter spoznavali videz tamkajšnjih hiš. Bile so ozke ter visoke, saj je človek v tistem obdobju lahko gradil v višino še in še, v širino pa ne, saj bi bil davek potem višji. Hiše so imele strešne terase ter zunanja stopnišča, na oknih pa polkna. Ogledali smo si Prvomajski trg, kjer je bila včasih zbiralnica pitne deževnice, nato pa smo šli na Tartinijev trg, kjer smo imeli 40 minut prosto, kjer smo si lahko kupili spominke, si privoščili sladoled ter se družili. Nato smo se zbrali na klopcah in se vsi skupaj vrnili nazaj v dom. Po večerji smo se preoblekli v športno opremo in se odpravili na igrišče. Dom Breženka ima plezalno steno, na katero žal ne smeš brez prisotnosti športnega učitelja, košarkarsko igrišče in mizo za namizni tenis. Večer je bil super. Tisti, ki jim je na koncu postalo dolgčas, so lahko z učiteljico Vesno odšli na večerni sprehod do plaže. Nekaj po 21. uri smo se začeli pripravljati na spanje in učiteljicam oddali telefone. Uradno naj bi šli spat ob deseti uri, a se je to, vsaj v naši sobi »zavleklo« tja do enajstih. Naslednje jutro je bilo bujenje ob pol osmih, čeprav smo bili že vsi budni, in dobili smo nazaj telefone. Po zajtrku se je začela dopoldanska aktivnost. Supanje. Zbrali smo se pred jedilnico in odšli do prostora, kjer so imeli supe. Po dva in dva smo prijeli po en sup, vesla ter jopiče in se po klancu navzdol odpravili do plaže. Tu smo se dogovorili, kje bomo supali, nato pa smo se najprej punce pognale v vodo. V morju je bilo veliko rebrač, ki so jim sošolke nadele ime Marko. Uro in pol smo supale in lovile rebrače (Marke), nato pa smo jih spustile nazaj v vodo, se vrnile na obalo, kjer smo dobile malico in se zamenjale s fanti. Bilo je noro kul. Sledile so različne igre na plaži. Po kosilu in prostem času smo se spet peš odpravili do Pirana, od tam naprej pa z ladjico, ki se v globino ugrezne samo 70 centimetrov, odpluli v Sečoveljske soline. Spoznali smo, katere živali živijo v Sečovljah, si ogledali razstavo o zgodovini pridobivanju soli, izvedeli več o samem postopku in se na koncu še sprehodili čez soline. Poskusili smo tudi slano čokolado. Z ladjico smo se odpeljali nazaj in v Piranu pojedli še en sladoled. Po večerji nas je čakala večerna aktivnost – kviz. Bila so kar težka vprašanja, mi pa smo bili razporejeni v štiri skupine. Seveda so zmagovalci dobili tudi nagrade, zmagovalci so osvojili kar slušalke za telefon. Po tem smo lahko nekaj časa preživeli še na igrišču ali pa se sprehodili do plaže. Naslednji dan smo že malce težje vstali, v naši sobi smo na srečo spakirale večino stvari že prejšnji večer, da je bilo jutro lahko bolj sproščeno. Po zajtrku smo z učiteljico Katjo spoznavali morske živali na plaži, z učiteljico Simono pa odkrivali raznolik svet rastlin, ki rastejo v obmorskem svetu. Tabor mi je bil res všeč. Spoznala sem morsko obalo, Piran in soline v Sečovljah. Slabo sem se na taboru počutila, ko so moje sostanovalke na telefonih igrale isto igrico, jaz pa sem ležala na postelji in jih gledala. Kar pa se tiče hrane, imam občutek, da je vse veliko bolj slano kot običajno, in sem mišljenja, da ljudje tam pač živijo s soljo in je to del njihove vsakodnevne prehrane. Lija Koprivec, 6. b CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si verzi Marie Curie Skodlowska, kjer smo se seznanili predvsem z vlogo čebel pri opraševanju, pri čemer se cvet spremeni v plod ali sadež. Z zanimanjem smo si ogledali srednjo čebelarsko-tehnično šolo v kraju Pszcela Wola, kjer se učijo in kalijo mladi nadobudni bodoči čebelarji. Za nas so pripravili prisrčno kulinarično delavnico, kjer smo bili prav vsi vpleteni v pripravo miniaturnih medenjakov, ki jim pravijo poljubčki. Proti koncu obiska na Poljskem smo bili povabljeni tudi na prirodoslovno fakulteto v Lublinu, kjer se znanstveniki ukvarjajo z značilnostmi žuželk. Ravno v njihovem čebelnjaku smo se prelevili v prave male čebelarje s tipičnimi čebelarskimi klobuki in opazovali panj od znotraj. Zelo se nas je dotaknil obisk koncentracijskega taborišča Majdanek, kjer smo bili ponovno opozorjeni na hude napake človeštva v preteklosti, iz katerih se moramo nekaj naučiti in jih nikakor ne smemo ponoviti v prihodnosti. Slovenski mla- 48 dostniki smo se neizmerno zabavali pri poljskih družinah, ki so nas prijazno gostile in nas zalagale s poljskimi dobrotami. Najbolj družabna dogodka pa sta bila kegljanje in peka klobas nad odprtim ognjiščem v narodnem parku. Nikoli ne bom pozabila druženja z vrstniki iz petih držav – Poljske, Portugalske, Romunije in Hrvaške. Vesela sem, da sem imela priložnost doživeti to izkušnjo in se zahvaljujem vsem, ki so jo omogočili. Manca Trnovec in Maja Šajn Šivanje peresnic iz starih kavbojk V okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja smo učenci POŠ Šentjošt šivali peresnice iz starih kavbojk. dreja Umek. Z njeno pomočjo smo zašili zadrgo in robove. Nastale so čudovite peresnice, vsaka je bila malo drugačna. V njih sedaj vsi shranjujemo nekatere šolske potrebščine, za katere je v stari peresnici zmanjkalo prostora. Veseli smo bili, da smo se lahko preizkusili tako v ročnem Najprej smo na hlačnice starih kavbojk prene- šivanju kot tudi šivanju s šivalnim strojem. Na sli prave mere in izrezali blago. Nanj smo sami svoje izdelke smo zelo ponosni. s šivanko prišili okraske iz filca. Pri šivanju s Vita Koritnik, 4. d šivalnim strojem nam je pomagala gospa AnPOŠ Šentjošt POŠ Šentjošt Ogled muzejske zbirke V petek, 24. 9. 2021, smo se učenci 4. in 5. razreda POŠ Šentjošt zjutraj peš odpravili na domačijo Pr’ Mih v Smrečje na ogled njihove domače muzejske zbirke. Na domačiji nas je gospa Sonja Malovrh prijazno sprejela in nas popeljala v hišo, v kateri je urejena muzejska zbirka. V predsobi nam je najprej razkazala staro mizarsko in tesarsko orodje. Med tem orodjem se je našlo tudi zanimivo staro mizarsko leseno šestilo. V naslednjem prostoru je stala stara postelja, zibka in omara, v kateri hranijo prte in rute. Na drugi strani so bili na policah razstavljeni raznovrstni predmeti; tehtnice, šolske potrebščine, posode, stari kovanci, pa tudi smuči in stari kmetijski pripomočki. Zanimiv nam je bil star klarinet, ki je bil last domačega muzikanta. Na manjši omari sta bila tudi dva starinska šivalna stroja. Najstarejši predmet, ki ga hranijo, je stara bronasta rimska fibula, s katero so si nekoč zapeli oblačila. Ko nam je gospa Sonja pokazala stare zvezke, je učiteljica pripomnila, da imamo še dolgo pot do tako lepe pisave. Gospa Sonja nam je povedala, da je prav posebno pozornost namenila restavriranju okvirjev slik, ki so visele na stenah. Ena izmed slik je imela prav posebno zgodbo, saj jo je gospa Sonja našla razbito v smetnjaku. Za konec nam je pokazala še staro kuhinjo, iz katere ob posebnih priložnostih še vedno zadiši po domačih jedeh. Lija Kavčič in Anika Kobal, 5. d, POŠ Šentjošt 48 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 49 Projekt gradnje kanalizacije in čistilne naprave Tempo gradnje ne pojenja Županova beseda Spoštovani občanke, spoštovani občani Nekaj malega je še ostalo letošnjega leta, ki se ga bomo kar nekaj časa spominjali in nas bodo dogodki, ki nas spremljajo, še posebej zaznamovali. Osebno mi najprej v ušesih zvenijo novice, ki so povezane s covid-19 boleznijo, vendar se dobro zavedam, je naše življenje še veliko drugega kot le boj z epidemijo. Ne smemo pozabiti na uspehe naših športnic in športnikov, saj so za nami izredno uspešne Olimpijske igre, kolesarski dirki po Franciji in Španiji, pa motokros, alpinizem in s tem povezane prvenstvene smeri naši alpinistov ... Seznam dogodkov in naših dosežkov je dolg in vsebinsko bogat. Na vsakem koraku se lahko, če hočemo, prepričamo, da smo povezani in tudi katere vsebine nas povezujejo, če seveda hočemo. Ali ni mogoče prišlo obdobje, ko se moramo ponovno zavedati, kako je medsebojno povezovanje za nas pomembno? Osebno sem mnenja da in to mogoče bolj kot kdaj koli do sedaj. Verjamem, da se nam zaradi morebitne razdvojenosti in s tem poslabšane psihofizične situacije ni potrebno odpovedovati stvarem, ki nas veselijo, nas navdihujejo in jih zaslužimo. Predlagam, da se vsak od nas pogleda v ogledalo in se v miru in brez vseh vrst motečih medijskih faktorjev vpraša, ali sem osebno resnično naredil vse, kar je bilo v moji moči, da bi bilo dobro tudi mojim bližnjim. Imejmo ničelno toleranco do vsega, kar nas razdvaja in ponovno strnimo svoje vrste. Opravimo še korak naprej in postavimo besedo mi pred besedo jaz in to udejanimo. Verjamem, da boste občutili blagodejnost zase in svojo okolico. K nam v deželo prihajajo tudi dobri možje, ki pa utegnejo biti skromni pa vseeno prijazni. Stopimo v zadnji mesec letošnjega leta z občutkom, da delamo dobro in da nam bo skupaj tudi tokrat uspelo. Čisto na koncu in nenazadnje vas iskreno povabim k strpnosti glede ukrepov za zajezitev neposrednih okužb. V mislih imam še posebej naše prizadevne učiteljice in učitelje na čelu z vodstvom šole, ki po svojih najboljših močeh skrbijo za našo prihodnost: naše otroke. Potrudimo se, da bodo občutili našo podporo in naklonjenost tudi v primerih, ko se ob izvajanju predpisanih ukrepov tudi sami počutijo nelagodno. Starši bodimo vzorniki našim najmlajšim tudi, ko gre za strpnost in spoštovanje drugače mislečih, da našo odgovornost za skupno dobro dvignemo na še višjo raven. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Log - Dragomer, 15. november 2021 – Napredovanje del v okviru projekta izgradnje kanalizacije in čistilne naprave se nadaljuje s podobno hitrostjo kot v preteklih mesecih. Strmco, Cesti Dolomitskega odreda od HŠ 31 do HŠ 56, kjer bo s polaganjem finih asfaltov nadaljeval v sredini novembra 2021,« so še dodali naši sogovorniki. Z grobimi in finimi asfalti bodo v kratkem preplastili tudi Cesto ob potoku od HŠ 2 do HŠ, gradnja vakuumske kanalizacije pa naj bi se decembra nadaljevala na Cesti na breg. Izbrani izvajalci so položili že 10,3 kilometra vakuumske kanalizacije ter še 4,5 kilometrov gravitacijskih vodov. Na čistilni napravi delavci nadaljujejo z deli v objektih. Že od poletja vozniki, ki se vozijo po regionalni cesti Brezovica–Vrhnika spremljajo izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Dela potekajo na treh lokacijah. Prva ekipa dela izvaja od križišča z osnovno šolo proti loški trgovini, druga ekipa tam gradi oporni zid, tretja pa z deli napreduje od Jordanovega kota v smeri proti Rosovčam. Kot so nam povedali na Občini na tem območju ob gradnjo vakuumske kanalizacije sočasno polagajo še vodovodne in plinske cevi ter telekomunikacijsko omrežje T2. Pestro je tudi na drugih koncih Loga. »Izvajalec Hidrotehnik izvaja vakuumsko kanalizacijo na trasi Molske ceste ob sočasnem polaganju telekomunikacijskega omrežja. Zemeljska dela izvajalec planira zaključiti do druge polovice decembra 2021. Izvajalec Trgograd je izvedel grobe asfalte na trasah izvedene kanalizacije, in sicer na Cesti pod Tudi v Dragomerju dela sočasno izvaja več ekip Izvajalec asfalterskih del Trgograd bo v novembru izvedel asfalte na lokaciji trase izvedene kanalizacije na ulici Pot na Polan, v začetku decembra pa naj bi z asfaltom preplastili še Pot ob Snežaku na lokaciji že izvedene kanalizacije. Trenutno je zelo pestro v osrednjem delu Dragomerja. Delavci Komunalnih gradenj gravitacijsko kanalizacijo gradijo na območju ulice Pot ob Snežaku od hišne številke 1 do 20, kjer sočasno poteka še gradnja telekomunikacijskega omrežja T2. Na Rožni in Vrtni poti je gradnja kanalizacije v zaključni fazi, dela naj bi bila končana v mesecu novembru, tudi na tem območju so sočasno položili še telekomunikacijsko omrežje prej omenjenega operaterja. Delavci Komunalnih gradenj naj bi, ko bodo končali z gradnjo na trasi Poti ob Snežaku, dela nadaljevali v smeri proti ulici Ob gozdu, še pred koncem leta pa naj bi gradbeni stroji ropotali tudi na Dragomerški cesti hišne številke 55 do 63 ob sočasnem polaganju telekomunikacijskega omrežja T2. Na Mirni poti, Prečni in Vrtni poti pa Energetika Ljubljana širi svoje plinovodno omrežje. Na lokaciji čistilne naprave večina del v notranjosti Trgograd je v objektu vakuumske postaje izvedel estrihe. Sledila bodo strojna dela z montažo cevovoda med rezervoarjem in vakuumskimi črpalkami. Vzporedno z zaključevanjem betonskih del so na lokaciji bazenov potekala obrtniška dela na poslovno tehnološkem objektu čistilne naprave. Kot so nam pojasnili v Občinski upravi, se naj bi v novembru 2021 zaključili testi vodotesnosti bazenov čistilne naprave, zatem naj bi v mesecu decembru sledila montaža strojne opreme (puhala). »V decembru se planira izvedba strojnih instalacij z vgradnjo grabelj na lokaciji črpališča čistilne naprave. V mesecu novembru je planirano podvrtavanje trase kanalizacije dovodnih kanalov na lokaciji pod avtocesto pri čistilni napravi,« na Občini še dodajajo, da je v zadnjem letošnjem mesecu načrtovana še izba zunanjih del pri čistilni napravi. Napredovanje pa bo odvisno od vremenskih pogojev. V. L., foto: Občinska uprava Kaj pa komunalni prispevek? O priključevanju na javno kanalizacijsko omrežje Gradnja kanalizacije in čistilne naprave je v polnem razmahu, bliža se tudi čas, ko bodo na omrežje začeli priključevati prve objekte. Kdo poskrbi za izgradnjo hišnega priključka ter kdo krije Kaj je hišni priključek? stroške? Kanalizacijski priključek je njegovo izgradnjo in kaj sploh je hišni priključek. del interne kanalizacije, ki poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do Priključitev bo obvezna, pred vključno zadnjega (internega) izgradnjo hišnega priključka pa revizijskega jaška pred stavbo, bodo morali lastniki objekta ki je priključena na javno kanapridobiti soglasje za priključitev lizacijo. Interna kanalizacija pa na javno kanalizacijo. Zanima- so cevovodi s pripadajočo oprelo nas je kakšen je postopek za mo, ki so namenjeni odvajanju izvedbo priključka, kdo krije komunalne odpadne vode iz stroške, kdo lahko poskrbi za stavbe v javno kanalizacijo. Strošek izgradnje hišnega priključka nosi vsak lastnik objekta sam. Izvede ga lahko v lastni režiji ali z izvajalcem, ki ga pridobi sam. Priključek se izvede na podlagi pridobljenega soglasja upravljavca javne kanalizacije – Komunalnega podjetja Vrhnika in na podlagi izdelanega projekta hišnega priključka. Projekte hišnih priključkov bo naročila občina. Kakšen je postopek izvedbe priključka? Koga moram obvestiti? Pred začetkom gradnje hišnega priključka oddajte izpolnjen in podpisan obrazec Zahtevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. To lahko storite osebno v informacijski pisarni podjetja JP KPV, d.o.o. ali na e-poštni naslov informacijska@kpv.si (v tem primeru mora biti zahtevek elektronsko podpisan). Po predložitvi vloge se boste z izvajalcem javne službe (JP KPV, d.o.o.) dogovorili za ogled mesta priključevanja, poklicali jih boste lahko na telefonsko številko 01 750 29 60 ali jim poslali elektronsko sporočilo na info@kpv.si. Priklop na javno kanalizacijsko omrežje sme izvesti samo upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja (izvedba mora biti pod nadzorom upravljavca, fizično ni nujno). Ostala dela pri izvedbi hišnega priključka in zunanji interni kanalizaciji pa lahko opravi investitor v lastni režiji. V tem primeru bo priključek pred zasipom pregledal upravljalec. V primeru, da boste izvedbo del priključka naročili pri upravljavcu (JP KPV) ali drugemu podjetju, bo ta predhodno izdelal ponudno za izvedbo del, k izvedbi pa bo pristopil, ko bo lastnik objekta potrdil ponudbo. Na občini so nam še pojasnili, da bo upravljalec po opravljenem ogledu izvedbe priključka izstavil potrdilo o pregledu in izdelal skico priključka, ki bo služil kot podlaga za vpis v evidenco uporabnikov javnega kanalizacijskega omrežja. V. L. 49 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 50 Trim steza hobotnica privabila otroke in rekreativne športnike Lukovica, november 2021 – Na obronku gozda na Lukovici, poleg objekta visoke cone, je Občina Log - Dragomer uredila novo trim stezo, ki so jo poimenovali hobotnica. Na različnih višinskih nivojih je postavljenih pet otokov z informativnimi tablami, ki uporabnike vodijo skozi vadbeni park. Nove pridobitve so se razveselili tudi otroci, projekt pa sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Občina Log - Dragomer je na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pridobila sofinancerska sredstva s pomočjo katerih so v gozdu nad Lukovico uredili novo trim stezo. Posel v vrednosti skoraj 43 tisočakov je dobil Taurus. Kot so nam pojasnili na Občini so poziv za oddajo ponudbe poslali trem izvajalcem, odzvala sta se dva, izbrali pa so cenejšega. kako uporabljati vadbene naprave, za boljšo predstavo so v pomoč še grafike. Vsa vadbena orodja so opremljena s QR kodo, ki uporabniku ob skeniranju na njegovi pametni napravi predTrim steza se razprostira na vaja video posnetek s primeobronku gozda rom uporabe orodja. V pestri Prva športna občinska poponudbi zunanjega vadbenega vršina na Lukovici že privablja parka je postavljenih enajst otroke in mlajše ter starejše vadbenih postaj in ravnotežno rekreativne športnike, ki lahko na vadbenih postajah v zuna- igralo za otroke. Med drugim so njem okolju pridobijo veščine na trim stezi umeščeni ravnoza osnovno fizično aktivnost. Kot pravijo na Občini, so z umestitvijo nove trim steze poskušali prebivalcem Lukovice in ostalim občanom približati vadbo v zunanjem okolju ter ustvariti pogoje za kvalitetno preživljanje prostega časa vseh starostnih skupin. Nove pridobitve se bodo razveselili vsi, ki se želijo rekreirati ter otroci, ki se lahko na novem ravnotežnostnem igralu s plezalno steno in toboganom odlično zabavajo. Na različnih nivojih je postavljenih pet otokov opremljenih s tablami, na katerih lahko uporabniki najdejo informacije, Z ministrstva bodo za izvedbo projekta dobili 22.916,66 evrov oziroma nekaj več kot polovico vrednosti projekta. težnostni kompleti, namenski letvenik, plezalo, dvovišinska bradlja, naprave za prestopanje in preskakovanje ter tudi rimska in poševna klop. Spomnimo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je konec aprila objavilo javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje investicij v rekonstrukcije športnih bazenov ter posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin v letu 2021. Občina Log - Dragomer je na razpis prijavila projekt uredi- tve trim steze pri visoki coni na Lukovici. Kot smo izvedeli je ministrstvo za obnovo športnih bazenov v lasti občin predvidelo tri milijone evrov sofinancerskih sredstev, za posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin pa je bilo predvidenih 1,1 milijona evrov. Kot so poudarili na ministrstvu uje bil cilj javnega razpisa zagotoviti kakovostne javne športne površine za vse kategorije uporabnikov ter učinkovito koriščenje in ravnanje z javnimi športnimi objekti. V. L. Občinski proračun skozi prvo sito Log - Dragomer, 13. oktober 2021 – Svetniki so na seji soglasno potrdili predlog proračuna za prihodnje leto ter ga posredovali v javno obravnavo, ki bo potekala do vključno 29. novembra. Občinski svet se je tokrat sestal že na svoji štirinajsti redni seji, na kateri je bilo potrebno izpolnjevati pogoj PCT ter upoštevati priporočila NIJZ. Svetniki so obravnavali štirinsjst točk dnevnega reda. Svet je na mize dobil letno poročilo vrhniške Cankarjeve knjižnice, ki je bilo soglasno sprejeto. Tudi delovanje vrhniške knjižnice je v lanskem letu najbolj zaznamovala pandemije nove koronavirusne bolezni. Zaradi vladnega odloka so bile knjižnice po Sloveniji precejšen del leta zaprte. V Cankarjevi knjižnici so zato izjemno povečali nakup e-knjig, omogočili brezplačen dostop do elektronskih virov, omogočili dostavo gradiva po pošti oziroma brezstično izposojo vnaprej naročenega gradiva ter vračanje v novem knjigomatu. Del načrtovanih dogodkov so preselili na splet, okrepili pa so tudi prisotnost na družbenih omrežjih in lastni spletni strani. Lansko leto je bilo obiskovalcev in uporabnikov knjižnice manj, znižalo se je število aktivnih članov ter število novo vpisanih članov. Zaradi epidemije je bilo lani izposojenih najmanj knjig v zadnjih trinajstih letih, bistveno pa se je povečala izposoja e-knjig, vrhniška knjižnica pa je kot druga v državi omogočila dostop do zvočnih knjig. V knjižnici so ponosni, da jim je uspelo izredne razmere obvladati tako učinkovito in da so uporabnikom v drugi polovici leta ves čas omogočali dostop do izposoje in vračila gradiva. »Splošna knjižnica je dnevna soba mesta in ogledalo občine. Na vrhniško smo lahko ponosni. Knjižnica je prostor, kjer je dobrodošel vsak, ne glede na svoje politično ali ideološko prepričanje, raso, izobrazbo ali starost. Je prostor, kjer vsakdo najde nekaj zase… je eden redkih prostorov, kjer lahko človek Kot smo lahko izvedeli je Občina Log - Dragomer že pred časom prejela pobudo za izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Log 1. Po prejeti pobudi je s strani pobudnika pooblaščeni načrtovalec izdelal Predlog izhodišč za OPPN na katerega je lahko zainteresirana javnost podala predloge in pripombe, predlog izhodišč so junija tudi javno predstavili, dokument pa so na mize dobili še svetniki. V nadaljevanju so bila do pripomb in predlogov javnosti zavzeta javna stališča, ki Težave z vodo naj rešuje jih je najprej obravnaval Odbor investitor za prostorsko planiranje in goSvetniki so se na seji opre- spodarjenje z nepremičninami. delili do strokovnih stališč do Občinski svet je na seji z enim pripomb in predlogov javnosti glasom proti ter dvanajstim za k predlogu izhodišč za OPPN Stanovanjska soseska Log 1. preživi več ur,« je med drugim povedla direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Sonja Žakelj. Njenim mislim so na občinski seji pritrdili tudi občinski svetniki. Ti so v razpravi opozorili, da je knjižnica mnogo več kot le prostor, je dodana vrednost za kraj. Zaradi vseh teh razlogov so tako svetniki kot pred tem že člani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti predlagal, da se v primeru načrtovanja knjižnice skuša zagotoviti čim večja površina predvidenih prostorov. sprejel Strokovna stališča do pripomb in predlogov javnosti k Predlogu izhodišč za OPPN Stanovanjska soseska Log 1 LOG L2S/6. Svetniki pa so bili soglasni pri dodatnih dveh sklepih, in sicer so z dvigom zelenega kartona potrdili, da so težave z vodo na območju OPPN stanovanjske soseske Log 1 realne ter da naj jih rešujeta projektant in investitor. Občinska uprava pa naj pripravi rešitve z vodo dolvodno od prej omenjenega območja. Rekordno težak proračun Proračun za leto 2022 bo znova v znamenju gradnje kanalizacije, saj bo daleč največji delež investicijskega denarja v prihodnjem letu namenjen prav nadaljevanju tega projekta. Predlog Odloka o proračunu Občine Log - Dragomer bo največji do sedaj, na prihodkovni strani je načrtovanih 7,1 milijona evrov, odhodkov pa bo za 8,7 milijona evrov. V prihodnjem letu naj bi Občina ustvarila primanjkljaj v višini 1,6 milijona evrov, ki ga bodo pokrili s presežkom iz letošnjega leta ter kreditom v višini 946 tisočakov. Največ sredstev je namenjenih gradnji kanalizacije in čistilne naprave, za ta projekt je v predlogu proračuna predvidenih kar 4,4 milijona evrov, dober milijon evrov je rezerviran za gradnjo vodovoda, 270 tisočakov za gradnjo prizidka vrtca, v predlogu proračuna so zagotovljena sredstva za gradnjo parkirišča, ureditev cest, gradnjo pumptracka ter med drugim še za zunanji fitnes. Sicer pa so svetniki obravnavali še dve točki povezani z občinskimi financami in sicer izvrševanje proračuna v prvi polovici leta ter rebalans proračuna. Kot smo lahko izvedeli na seji je bila realizacija proračuna v prvi polovici leta na prihodkovni strani 36,8 odstotna, na odhodkovni strani pa 39,9 odstotna. Realizacija prihodkov je v načrtovanih okvirih so pojasnili na Občini. Na odhodkovni strani so pokrivali predvsem stroške rednih dejavnosti posameznih organov in izvajanje kohezijskega projekta 50 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer izgradnje kanalizacijskega omrežja v Občini Log - Dragomer. Največji del nerealiziranih investicij pa predstavlja projekt izgradnje vodovoda ob regionalni cesti, ki so ga začeli izvajati v drugi polovici leta Ugotovljen presežek odhodkov nad prihodki pa je v prvi polovici leta znašal okoli 626 tisoč evrov. Zeleno luč je dobila tudi že druga sprememba proračuna za leto 2021. Kot so pojasnili pripravljavci dokumentacije so pri usklajevanju proračuna sledili dejanskim potrebam in tam zagotovili dodatna sredstva. Svet o sklepih s Skupščine KPV Občinski svet se je na seji seznanil s sklepi, ki so bili sprejeti na 7. redni seji skupščine JP KPV d. o. o. Kot lahko preberemo iz gradiva je v 27. členu Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika zapisano, da kadar člani skupščine o zadevi ne dosežejo soglasja, se odločanje prenese na občinske svete vseh treh občin ustanoviteljic. Tudi tokratna razprava je bila precej dolga in pestra, pogledi na to temo pa so bili zelo raznoliki. Na mizi je bilo kar osem sklepov, občinski svet pa je sprejel še dodatnega devetega. Prvi sklep s katerim se je Občinski svet Občine Log -Dragomer seznanil s presojo korporativnega upravljanja JP KPV, kot ga je za JP KPV pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije so se strinjali trije svetniki, ostali so bili proti, hkrati so v sklepu presojo zavrnili kot podlago za zakonito korporativno upravljanje vrhniške komunale skladno z uveljavljeno dobro prakso. Tudi drugi sklep, ki se glasi, da se je Občinski svet seznanil z mnenjem nadzornega sveta vrhniške komunale glede nezakonitosti Odloka o ustanovitvi in družbene pogodbe JP KPV ter, da se Skupščina pridružuje mnenju NS, da sta/ so Odlok/ Odloki o ustanovitvi in organiziranju JP KPV in Družbena pogodba JP KPV v svojem bistvenem delu neskladna z zakonodajo ter da je nujno takoj pristopiti k uskladitvi Odloka/Odlokov o ustanovitvi in organiziranju JP KPV in Družbene pogodbe JP KPV z zakonodajo so podprli trije svetniki, ostali so bili proti. Enak izid glasovanja je bil tudi pri tretjem sklepu, torej trije za , deset pa proti. Občinski svet tako ni podprl sklepe s katerim se je seznanil z osnutkom Družbene pogodbe, kot ga je za JP KPV pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije in ga ni sprejel kot dobro osnovo za nadaljnje korake odločevalcev s strani družabnikov – skupščine in občinskih svetov občin ustanoviteljic. Ostale štiri sklepe je občinski svet z dvanajstimi glasovi za in enim proti podprl. Svet je ob upoštevanju predho- dnega mnenja Nadzornega sveta družbe obravnaval letno poročilo JP KPV za leto 2020 in nanj ni imel pripomb. Seznanili so se z bilančni dobičkom vrhniške komunale in se strinjali, da se del bilančnega dobička razporedi občinam ustanoviteljicam. Svet je upravi KPV podelil razrešnico s katero je potrdil in odobril njeno delo v poslovnem letu 2020, razrešnico je podelil tudi Nadzornemu svetu ter se seznanil s poročilom o delu tega organa v lanskem letu. Z dvanajstimi glasovi za in enim vzdržanim pa je občinski svet sprejel še dodaten sklep, ki se glasi »Občinski svet občine Log-Dragomer sprejme sklep s katerim svetuje županu, da kot član skupščine JP KPV v skladu z 24. členom Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. in 6. in 7. členom Poslovnika o delu skupščine JP KPV, d.o.o., zahteva sklic skupščine JP KPV, d.o.o. kjer predlaga, da se Odlok o ustanovitvi in organiziranju JP KPV, d.o.o. glede na priporočila KPK popravi v delu in na način, kot ga predlaga občinski svet občine Log - Dragomer s svojim sklepom na svoji 11. redni seji dne 18.2.2021.« Sicer pa se je Občinski svet strinjal z enim predlogom brezplačnega prenosa zemljišča na občino, v enem primeru pa je bil soglasno proti. Svetniku so ob koncu seje potrdili še predlog Odredbe za postavitev naprav za umirjanje prometa na ulicah na Grivi, na Vrhovčevi cesti, na Rimski cesti in na Cesti 8. maja. Skupno naj bi naj bi postavili11 novih hitrostnih ovir. Na seji smo lahko slišali še kako napredujejo dela na projektu izgradnje kanalizacije in čistilne naprave, svetniki pa so Občinski upravi postavili vprašanja in podali pobude. V. L., foto: V. L. CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 51 20. obletnica Salona Mai Thai v Dragomerju V oktobru je Salon za nego obraza in telesa Mai Thai iz Dragomerja praznoval poseben jubilej, 20. obletnico delovanja. Sonja Sevšek, Salon Mai Thai vodite že 20. let, opišite nam vaše začetke? Salon sem leta 2001 prevzela od sestre Lee Sevšek, katera je postavila temelje in idejo za salon, vendar so jo poslovni izzivi zvabili na Slovensko obalo, kjer je ostala in je danes uspešna direktorica hotela. Po osnovni izobrazbi sem ekonomistka in sem zaradi življenjskih okoliščin ostala brez zaposlitve. Sestra mi je ponudila naj prevzamem salon, šla sem ponovno v šolo in skočila v kozmetične vode. Začetki so bili kar izziv, vendar, vzljubila sem delo, salonček in moje stranke. Danes lahko rečem, da ne bi zamenjala z nobenim poklicem. Rada opravljam svoje delo. Kakšne storitve nudite v Salonu Mai Thai in katero bi rekla, da opravljate najraje? Nudim vse kozmetične storitve, nego obraza, depilacije, masaže, nego telesa, anticelulitne tretmaje, pedikuro. Katero storitev delam najraje, bi težko rekla. Vse. Rada vidim dober rezultat opravljene storitve, za- dovoljen obraz stranke in njen ponovni obisk. To je največja nagrada, priznanje, da delaš dobro in stranke se ti vračajo. Mogoče bi vseeno izpostavila pedikuro in masažo. Ko pride stranka z bolečinami v hrbtu ali vratu, z vraščenim nohtom, kurjim očesom, otiščanci, regadami. Pride s problemom in oddide s nasmehom, to je največja nagrada. Vedno sem vesela povratne informacije, o zmanjšanju bolečin po masaži in lahkotnejšem koraku. so dodatna znanja nujna pri zahtevnejših pedikurah. Imam malo strank, ki si pridejo samo »noge umit«, v glavnem imam stranke z enim ali véčimi že omenjenimi problemi. Veliko je starejših strank in te potrebujejo posebno pozornost in skrb. Vendar naj bo mlada ali stara, vsaka je urejena rada. Seveda velja to tudi za moške. Omenila ste izobraževanje, kako je to pomembno v poklicu kozmetičarke? braževanja, te čas hitro povozi, zaostaneš v znanju. Danes je zaželjeno in iskano poglobljeno znanje, stranke so dobro informirane in ne smeš si dovoliti, da zaspiš. Jaz se izobražujem enkrat letno. Vsako leto izberem tečaj, s katerim dopolnim ponudbo ali poglobim znanje. To me ohranja v zagonu, mi širi obzorja in, če se lahko tako izrazim, dela iskre v očeh. Kakšni so vaši načrti za naprej? Želim si delati kvalitetno, se izobraževati, deliti znanje in Ni samo pomembno, je nujPri pedikuri, kar ste naštela razvajati stranke. Verjetno želje no! Kozmetična industrija je spada že med medicinsko vsake od nas kozmetičark. In pa ena izmed najbolj hitro rastočih seveda, v teh turbolentnih časih, pedikuro, mar ne? panog. Brez stalnega spremljaDa odpravljanje takih proble- nja novosti, konstantnega izo- da imam delo. Facebook, instagram: Mai mov je zahtevnejše delo, zahThai Salon teva več strokovnega znanja. MAI THAI salon, Dragomer, Zato je pomembno da svoje Pot za stan 15 znanje stalno izpopolnjujem. T: 040 870 098 Že pred leti sem opravila šolanje za obravnavo diabetičnega stopala, dodatna izobraževanja za oskrbo vraščenih nohtov saj Loški športni park in Šolsko ulico povezuje varna pot Log, 18. november 2021 – Učenci, sprehajalci, tekači in kolesarji že lahko uporabljajo novo varno pot, ki je Športni park na Logu povezala s Šolsko ulico. Urejanje odseka se je pričelo v lanskem letu, izvajalec M Keršmanc pa je v novembru zgradil še preostalih 180 metrov varne poti. letošnje leto uredil še preostanek. Kot so nam pojasnili na Občini, so dela obsegala izkop, položitev filca, utrditev podlage, položitev robnikov in izgradnjo javne razsvetljave. Pot je široka tri metre, vrednost del pa je slabih 28 tisočakov. Šolarji in ostali sprehajalci tako že lahko uporabljajo novo 360 metrov dolgo varno bližnjico za katero na Občini pravijo, da je lepa pridobitev. Opažajo, da so bližnjico lepo sprejeli tako mlajši kot starejši občani, ki jo že uporabljajo. Izvedeli smo še, Projekt urejanja varnih poti da so z ureditvijo novega odse je novembra nadaljeval na seka skrajšali povezavo med Logu, kjer je izvajalec M Keršamnc gradil varno šolsko pot, ki osnovno šolo in športnim parje Cesto Dolomitskega odreda kom ter obenem sledili cilju, da povezala s Šolsko ulico. Potem, bi oba konca občine povezali z ko je bilo lani urejenih prvih varno potjo. Besedilo in foto: V. L. Dela se v tej jeseni nadaljujejo. 180 metrov poti, je izvajalec 51 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Starosti prijazna občina Log - Dragomer alne posledice njegovega alkoholizma. Zato je za svojce – oskrbovalce in ljudi, ki se srečujemo z njimi, nujno, da pravočasno prepoznamo težo oskrbe in ukrepamo na način, ki prekine to zanko. Če pa to ni mogoče, je za ostarelega alkoholika in za njegovega svojca lahko najboljša rešitev poklicna oskrba v domu za stare ljudi. Vedno pa lahko – in je treba – ostarelim alkoholikom (svojcem, prijateljem ali znancem) pomagati pri ohranjanju njihovega človeškega dostojanstva. To se godi, če spodbujamo njihove še ohranjene sposobnosti. Spomnim se klošarja v domu za stare ljudi, ki je izdeloval čudovite stvari iz lesa. Znani so primeri od alkoholne bolezni zelo oslabelih ljudi, ki so na nekem področju bili do konca zelo plodni: Prešeren kot pesnik, Cankar kot pisatelj, Rembrand kot slikar … Tudi za starejše čezmerne pivce velja modrost: »Vsak človek me trebujejo oskrbo prej kot ostali starov nečem prekaša in v tem se od njega stniki. Oskrbovanje takšnih ljudi je za učim.« svojce težko. Alkohol človeka spremeni, da postane otopel, pri njem se razvijejo različne motnje obnašanja, lahko Kaj konkretno lahko torej naredimo je agresiven. Poleg tega dolgoletno pitje za starejšega svojca, prijatelja ali alkohola prizadene družinske odnose. znanca, ki prekomerno pije? 1. Iščemo njegove močne točke. Tako se svojci velikokrat po eni strani čutijo dolžni pomagati, po drugi pa so Usmerjamo se v tisto, kar je pri čustveno ranjeni zaradi prikrajšanosti, človeku dobro in pozitivno ter to otopelega doživljanja ali celo agresije, krepimo! Kot smo ravno opisali, ima ki so jo doživeli v preteklosti. Posle- vsak človek (tudi alkoholik) kako podično pri oskrbovanju večkrat pride dročje, ki je neokrnjeno, kjer mu gre do zanemarjanja ali celo do agresije dobro. Če to njegovo področje najdenad sedaj nemočnim alkoholikom, kar mo, ga v njem spodbujamo in pohvavodi v začaran krog ponotranjenih limo, krepimo njegovo človeško dostonasilnih vzorcev. Tako vedenje je ne- janstvo, za svojce pa je to njegovo delo sprejemljivo, vendar tudi do neke mere nekaj, na kar so lahko ponosni. 2. Ne očitamo za nazaj. Da bo to razumljivo. Nadalje je pomembno vedeti, da uspelo, je nujno, da sprejmemo, da je ostareli alkoholiki po 60 ali 65. letu alkoholizem bolezen. Od ene točke dapraviloma ne zdravijo svojega alkoho- lje, je človek pred alkoholom nemočen. lizma. Velika verjetnost je, da starejše- Ko pogledamo ostarelega človeka, ki ga alkoholika ne glede na strokovno prekomerno pije, je pred nami neozusposobljenost ne bomo pripeljali do dravljivo bolan človek, kot pri raku. 3. Če smo v vlogi svojca, ki skrbi uspešnega zdravljenja, saj so njegove osebnostne in zdravstvene poškodbe za takega človeka, je zaradi teže običajno že prevelike. Poleg tega se s oskrbe še toliko bolj pomembno, starostjo zniža toleranca do alkohola da poskrbimo tudi zase. To po– starejši človek potrebuje manj pijače, meni, da si poiščemo oporo – ljudi za da je opit. Tako pri alkoholizmu stare- pogovor, na primer druge ljudi, ki tudi ga človeka ni več tako vidno pitje, kakor skrbijo za koga ali pa imajo podobno druge pridružene bolezni in psihosoci- izkušnjo (preko Al-Anona ali česa drugega). Nadalje to pomeni, da zavestno skrbimo za lepe odnose s svojimi otroki in drugimi bližnjimi. Tragika alkoholne bolezni svojca, prijatelja ali znanca lahko, če se zavestno potrudimo, postane odskočna deska v lastnem Kaj lahko naredimo za starejšega svojca, prijatelja ali znanca, ki prekomerno pije November – mesec ozaveščanja o zasvojenostih in njihovem preprečevanju Alkoholne pijače so v Sloveniji lahko dostopne. Popijemo jih precej več od povprečne evropske porabe. Vsak dan pije vsak sedmi Slovenec po 65. letu starosti, vsak peti pije tvegano. Ocenjujejo, da je več kot 200.000 odraslih prebivalcev Slovenije z alkoholom zasvojenih, to je bolezensko odvisnih od njega. Starejši moški in ženske prekomerno pijejo iz različnih vzrokov. Včasih je škodljivo pitje alkohola razvada, ki se jim vleče iz mladosti ali srednjih let, včasih v alkoholu iščejo uteho zaradi izgube smisla po upokojitvi, strahu pred staranjem in nemočjo. A ne glede na vzrok pitja, tudi pri pitju alkohola velja, da na tem svetu ni »instantnih« rešitev. Beg pred težavami z opijanjem je le začasen, stisko, od katere človek beži, še poglablja. Poleg tega alkohol človeka osami ter prej ali slej načne njegovo telo in povzroča številne bolezni kot so zgodnja demenca in okvara jeter. Škodljivi vpliv alkohola na starejši organizem je močnejši. Zato se velikokrat zgodi, da ostareli alkoholiki po- Na novembrskem Antonovem večeru smo se pogovarjali o depresiji Zaradi bližine glavnega mesta, je za naselja v naših župnijah in občinah, že več, kot 50 let, značilno množično priseljevanje. Nekateri jim zato pravijo tudi spalno področje, saj mnogi tu živeči veliko časa preživite po službah. Prav pa je tudi, da če se le da obiščemo tudi svoje sorodnike in starše, dokler jih še imamo. Zgoraj zapisano pa je tudi glavni razlog, da se skoraj ne poznamo med seboj. Pomembno vlogo pri medsebojnem povezovanju pa imajo prostočasne aktivnosti. Te spodbujajo, da med seboj sodelujemo in pri tem tudi spoznavamo, da živi v naših naseljih veliko najrazlič- nejših strokovnjakov, ki z znanjem in izkušnjami na svojih področjih pomagajo ljudem v stiski, tako po Sloveniji in mnogi tudi po svetu. Tudi Antonov večer je v Župniji Brezovica že desetletja lepa priložnost, da se med seboj bolje spoznamo in bogatimo, z izmenjavo izkušenj in si, če nam življenje prinese preizkušnje, lahko tudi bolje in učinkovitejše pomagamo med seboj. Na letošnjem novembrskem Antonovem večeru nam je domačinka univ. dipl. ped. Lili Skodlar predstavila štiri delavnice, ki so namenjene zdravstvenemu osebju in sorodnikom, ki se srečujete z depresijo pri svojcih ali pri svojem poklicnem delu. Pogosto se tudi starši čutijo nemočni pri pojavu depresije otrok. Odrasli lahko to problematiko celo potiskamo stran, češ CMYK da se nas ne dotika. Saj je z depresijo podobno, kot z alkoholom. Lili Skodlar je od leta 2014 naprej spremljala okoli 430 bolnikov in mnogim pomagala k boljšemu življenju. Na srečanju je predstavila stopnje bolezni in zdravljenja. Skupaj pa smo preizkusili tudi nekaj vaj. Tudi v prihodnje je pripravljena z nami odkrivati znake depresije in pomagati, da bi lažje živeli. Zainteresirani za omenjene delavnice, ali pa za podobno predstavitev vaših talentov na prihodnjih Antonovih večerih pa to lahko sporočite g. Jožetu Pojetu (040 395 942) ali meni. Lili in Marku Skodlarju pa še enkrat čestitke za doseženo in iskrena hvala za predstavitev in za sodelovanje tudi v naprej. Drago Stanovnik, 051 344 688 prizadevanju za kakovostno življenje in sožitje. Nazadnje skrb zase pomeni tudi vzeti si čas zase - za tisto kar nas umiri, razveseli, nam napolni moči. Le tako nas bo v težki situaciji oskrba lahko tudi bogatila. Če za našega svojca, prijatelja ali znanca skrbi nekdo drug, pa ne pozabimo pohvaliti vloženega truda in sočutno, ne obsojajoče prisluhniti njihovim težavam. Skratka, prekomerno pitje alkohola je bolezen, ki na žalost tudi v starosti s seboj prinese veliko tragike. Ne glede nanjo in na značaj tega človeka, pa se je bistveno zavedati, da je pod vso boleznijo še vedno človek s svojim dostojanstvom; človek, ki nam je v življenju dal tudi marsikaj dobrega – če je to 52 oče ali mati, imamo od njega svoje življenje, če je prijatelj, smo ga v svoje življenje spustili z razlogom. Če ste starejši in imate težave z alkoholom oziroma pri svojcu opažate, da vse bolj tvegano pije ter potrebujete nasvet, lahko pišete na info@iat.si ali pokličete na telefon 01/433-93-01, kjer smo na Inštitutu Antona Trstenjaka dosegljivi vsak delovni dan od 9. do 15. ure. Svetovalnica obratuje v okviru projekta Preprečevanje škodljive rabe alkohola v tretjem življenjskem obdobju, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Ana Ramovš, dr. med., Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Prostovoljstvo za kakovostno staranje Verjetno se strinjate, da si ne more nihče narediti lepega življenja čisto sam, brez pomoči drugih. Takšno usposabljanje bo potekalo v Občina Log - Dragomer v okviru projekta Podaj roko. Usposabljanje bo obsegalo 10 srečanj. Še v najboljših srednjih letih ne, kaj šele v otroštvu ali na starost! Najboljša naložba v življenju je medsebojna pomoč ter urejeni medčloveški odnosi in zanje se nam splača potruditi. Inštitut Antona Trstenjaka zato že vrsto let po celi Sloveniji usposablja prostovoljce, za družabništvo s starim človekom ali za to, da ustanovijo majhno skupino starejših krajanov, s katerimi se dobivajo enkrat tedensko. Za več informacij nas pokličete na telefonsko številko 041 593 779 ali pa nam pišite na katja@iat.si Vabljeni da se pridružite aktivnih prostovoljcem, ki drugim dajejo in obenem sami prejemajo ter se osebnostno bogatijo! Katja Bhatnagar v imenu projektne skupine Podaj roko 52 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer IN CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 53 TEATER - UČENJE IN IGRANJE Premiera na Logu Pohlep v kotlini barjanski Pa smo jo le dočakali, mi gledalci in seveda igralci Mah teatra, ki so pridno vadili tudi v času intenzivnih ukrepov za obvarovanje pred korono virusom. Vztrajali so, vadili preko zooma in upali, da vendarle posije sonce v to dolino šentflorjansko in jim uspe pokazati, kaj so v tem času pripravili in kako seveda. Nujno je bilo potrebno dosledno upoštevati vse veljavne ukrepe za zaščito pred korono virusom, kar pomeni izpolnjevanje pogoja PCT, uporabo mask v zaprtem prostoru, omejeno število obiskovalcev. Sobotni večer je bil teman, megla se je vlekla po barjanskih tleh, gasilska dvorana na Logu pa je bila povsem zasedena. Obiskovalci so vneto prebirali gledališki list in nestrpno pričakovali začetek predstave. Predstava ali bolje rečeno farsa po delu Ivana Cankarja bi se lahko zgodila kjerkoli na Kranjskem, čez mejo, morda kje čez ocean. Človeški pohlep očitno nima meja. In če je Cankar pred več kot sto leti napisal dramo Pohujšanje v dolini šentflorjanski in ga že tedaj mnogi niso razumeli ali ga pač niso hoteli razumeti in so kritiki brez milosti z vsemi topovi napadli izvedbo odrske predstave, ga zanesljivo tudi danes vsi ne razumejo v svoji biti ali tega preprosto nočejo. Besedilo za veseloigro je na osnovi Cankarjevega dela priredil Miran Setnikar, ki je o svojem delu takole zapisal: »Ob druženju smo se člani ansambla pred časom pogovarjali o teatru in osebnih ambicijah in izoblikovala se je neka skupna želja, da bi radi enkrat odigrali kakšno Cankarjevo delo in drugo, da bi enkrat lahko stali na odru Cankarjevega doma na Vrhniki. Ko nam je režiser (Matija Milčinski, op. avtorice članka) kot enega od predlogov predlagal Cankarjevo Pohuj- šanje v dolini šentflorjanski, smo predlog zagrabili z obema rokama. Vendar se takrat še nismo zavedali, da nas čaka s predelavo kar precej dela. Izziv, ki sem ga v poletju 2020 z veseljem sprejel. Ob bralnih vajah so se oblikovale še dodatne zamisli, piko na i pa je dodal Leon Magdalenc kot dramaturg in sedaj imamo igro, ki smo jo prikazali občinstvu. Zgradba zgodbe: Cankarjevo Pohujšanje je nastalo iz odpora do odnosa države do umetnosti, kulture in svobodnega izražanja. Tudi sedanji časi so podobni. Kultura in umetnost preživljajo težke čase, pod krčem pandemije Covid-19 in ko gledamo in beremo vsakodnevne novice dobimo nemalokrat občutek, da je tudi svoboda govora velikokrat omejena oz. sankcionirana. Vsak dan se v človeku poraja občutek, da je svet ena sama korupcija in sprenevedanje. GLEDALIŠKA SKUPINA Ansambel Kulturnega društva Mah teater se za sodelovanje iskreno zahvaljuje:        JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Vrhnika %&'( )&''( %&'( )&!+( %&''( &'( &( %&'(  *&'( *&( %&''( )&'(  *&'( &( &'( )&!(   ! *&'( &!( )&,( *&'( %&'( &'( )&'( *&''( " ! #$ Zahvaljujemo se tudi sponzorjem, ki so nam s sredstvi in uslugami omogočili, da smo gledališko predstavo “POHLEP V KOTLINI BARJANSKI” postavili na oder: - zlatemu sponzorju: - srebrnim sponzorjem: - ostalim sponzorjem: Tako se v zgodbi naše igre Pohlep v kotlini barjanski kot izvirni greh pojavi pohlep in ne prešuštvo, kot pri Cankarju. Razbojnik, ki se predstavlja za potepuha, izrablja trenutno najmočnejšo in najbolj razširjeno človeško slabost – slo po bogastvu in brezbrižnosti do sočloveka. Seveda je vse skupaj prikazano v humorni luči, vendar naj bi pustilo v človeku tudi sled realnosti. Kdor pozna Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, bo ob naši igri ugotovil, da je Cankar pisal tudi za današnji čas in da se zgodovina ponavlja. Vsebina je ista, spreminja se samo oblika.« Igralska zasedba je številčna. Osrednji lik je Hassan, pravzaprav Peter, ki se izdaja za izgnanca, v resnici ropar in prevarant, ki se po letih potepuštva vrne z eno samo veliko željo; maščevati se kotlini barjanski. Spremlja ga Julija, nežna ženska, a silno preračunljiva. Župan je velik domoljub, dokler ima od tega koristi, njegova žena, mogočna in gospodovalna v hiši pa je izven nje prava spogledljivka, ki si v zrelih letih želi še malo čutnosti. Tu so še bankir, pohlepen, sebičen moški, željan mesenih užitkov in mu je povsem vseeno, kaj o njem mislijo drugi. Lokalna zdravnica, izkušena dama, ki naj bi varovala svoje barjance, a se svojim privilegijem vseeno ne bi odpovedala. Steber kreposti in poštenosti je učiteljica Angela, gospa stare šole in seveda župnik, ki naj bi užival veliko zaupanja, a je po svoji naravi željan prestiža in oblasti v svoji fari. Izgubljen na odru, pa tudi v barjanski kotlini, je popotnik, brezdomec, ki bi rad prišel do svojih korenin in oblastna ministrica, ki ne skriva svojih velikih želja po všečnosti, oblasti in osvajanju vseh modnih novosti. Močvirje je torej prepleteno s spletkami, egoizmom, potvarjanjem resnice in sprenevedanjem, kjer nihče ni neposredno kriv, a so vsi imeli prste v marmeladi. Vse, kar se dogaja v tej kotlini, je navadna farsa. Več o vsebini podrobneje ne bi pisala, saj želim, da si gledalci ogledajo predstavo na eni od ponovitev, ki jih Mah teater želi izvesti v prihodnje. V kolikor bodo epidemiološke razmere dopuščale, se bo igralcem izpolnila tudi druga želja – izbrani so bili, da se v sklopu projekta POVSOD JE LUČ s svojo igro predstavijo na odru CD Vrhnika, in sicer 12. 12. ob 19:18 (letnica smrti I. Cankarja). Igralci so svoje vloge dobro odigrali. Nekateri so se vanje resnično vživeli in gledalce prepričali o moralnosti in poštenosti ravnanja posameznikov v realnem življenju. O delu in vlogi učiteljice Angele je igralka Nevena Kralj zapisala: »Če je Cankarjevo delo Pohujšanje v dolini šentflorjanski odražalo tedanji čas, menim, da Miranova priredba tega dela primerno odraža sedanjost. V igri mi je bila dodeljena vloga učiteljice Angele, ki je sramežljiva, vendar v skupini postane nekoliko zajedljiva in deluje v korist skupnega dobrega. Prav te povezanosti v sedanjosti primanjkuje, ali zaradi korone ali pa zaradi sodobnih družbenih omrežij. Toda igralci smo povezani tudi izven odrskih desk. Postali smo prijatelji kljub pregovorno znanimi nestrinjanji med dvema si vasema v občini. Našo igro bomo popeljali preko občinskih meja, ne bomo se ogradili z visoko ograjo; in če imam kot učiteljica kaj besede, bo tako tudi ostalo.« Ivica Rajković (Hassan) pa je povedal sledeče: »Odločitev Mah teatra za izvedbo Cankarjeve gledališke igre oziroma njegovo priredbo je prišla iz želje po poglobitvi v igralske vode tako v smislu sporočila igre kot tudi vživljanja v like, ki jih igralci igramo. Zavedali smo se, da smo pred velikim izzivom in ravno to dejstvo nas je gnalo, da izpeljemo igro do konca. Ko mi je bila dodeljena vloga Hassana, sem se počutil počaščeno, bil sem vesel, da lahko igram glavno vlogo v igri, navdihnjeni po Cankarju, obenem pa sem občutil tudi veliko odgovornost, ki jo je vloga prinesla s seboj, saj smo se lotili velikega slovenskega književnika, pisatelja in dramatika. Prva ovira, na katero sem naletel, je bila jezik, ki naj bi ga lik Hassana govoril in izrazi, s katerimi sem se srečal prvič v življe- 53 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer IN 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 54 TEATER - UČENJE IN IGRANJE nju in mi niso domači, tako da smo se odločili za uporabo pogovornega jezika in le nekaj izrazov obdržali v originalu. Veliko sem se ukvarjal tudi s samo osebnostjo lika, ki ga igram, saj je v osnovi slepar, ki je »zavohal« dobro in bogato goljufijo, predstavlja pa se kot član maroške kraljeve družine. Ravno v grajenju lika sem užival, vedno pa je obstajal tudi dvom, ali je vdihnjena značajska poteza prava ali ne. Tukaj je veliko vlogo odigral naš režiser, ki mi in nam je bil v veliko pomoč, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem in obenem izražam spoštovanje. Vedno me je, in najverjetneje me tudi bo, fasciniral sam proces nastajanja igre, od bralnih vaj, postavitve in končno tudi uprizoritve. Sama priredba, ki smo jo igrali, pa me preseneča z dejstvom, kako moderno igro je napisal Ivan Cankar, predvsem zato, ker je še kako aktualen dandanes. Morda se kot slovenska družba nismo dosti spremenili, morda se niti ne bomo, odgovor na to prepuščam času.« Občinstvo je predstavo lepo sprejelo in igralce nagradilo z bučnim ploskanjem. Prav je, da izpostavimo režiserja, to je Matija Milčinski, dramaturga smo že predstavili, to je Leon Magdalenc, scenografijo in kostume je oblikovala Nevena Kralj, za luč in glasbo je poskrbel Tadej Kvaternik, prišepetovalki sta bili Damjana Rožič in Liza Golob. Igralska zasedba pa: Ivica Rajković, Suzana Pitka, Sašo Brejc, Inka Zdravkovič, Aleš Kozjan, Zinka Kos, Nevena Kralj, Silvo Pontelli, Igor Bobbera, Meta Jurač in Miran Setnikar. Igralci so se po koncu predstave poklonili ne le občinstvu, temveč tudi vsem, ki so pripomogli k njeni realizaciji. PGD Log, ki jim je dal na voljo uporabo svojih prostorov, JSKD, območni organizaciji Vrhnika in občini Log - Dragomer, številnim sponzorjem in donatorjem, ki jih bo društvo posebej predstavilo. Vsi našteti pa so s svojo pomočjo omogočilii, da je izvedba projekta nemoteno potekala. Svoje prostovoljne prispevke so donirali tudi gledalci. Igralci so se odločili, da namesto priložnostne pogostitve del tako pridobljenih sredstev v višini 25 % od izkupička na premieri prispevajo dobrodelnemu društvu Rdeči noski. Gesta, ki je vredna spoštovanja. Kulturni dogodek je vsekakor obogatil naše občinsko kulturno življenje. Igralci so znova dokazali, da kdor dobro seje, tudi dobro žanje. Dokazali so tudi, da je najmočnejše orožje proti korona virusu odgovorno ravnanje in vztrajno delo. To znajo, to hočejo in to tudi zmorejo. Zato si zaslužijo vse priznanje in našo zahvalo. Dragica Krašovec v dodatkih. Župan ima kot dodatek kravato (status), bankirjeva srajca ima prsne žepe s poklopcem (skopost) in župnik kolar (poklic). Hassan in Julija kot par nosita skladna oblačila; svojo pravo pohlepno naravo skušata prikriti, še posebej Julija, z belo barvo. Hassanov telovnik ima maroški vzorec in ga zato primerno krajevno umešča v severnoafriški predel. Rdeča barva se pojavlja pri Hassanu in Djavolskem, pri Juliji je dodana le pri modnih dodatkih. Rdeča je vitalna barva, povezana s strastnim življenjem, takšnim, kot ga imajo ti karakterji. Djavolski ima na glavi tudi nekoliko dandyjevsko čepico, da zakrije hudičeve rožičke. Popotnik kot boječ in ponižen potepuh išče svoje korenine. Oblečen je v temno prekratko obleko, obut v sandale in nogavice kričeče roza barve. Pod suknjičem ima oblečeno belo majico, ki predstavlja njegovo bistvo, nedolžnost. S sodobnejšimi kosi oblačil sem primerno umestila predstavo v sedanji čas. In kot pravi z Oskarjem nagrajena Je- • poznajo strukture osnovnih preteklih, sedanjih in prihodnjih časov ter uporabljajo najpogostejnny Beavan: »Kostumografija ima več skupnega še nepravilne glagole ali na kratko: znajdejo se v s pripovedovanjem zgodbe kot z oblačili. Moda vsakodnevnih situacijah na osnovni ravni. je ravno nasprotje kostumografije, saj so moda Znanje po B1 (sporazumevalni prag) pomeni, predvsem oblačila.« da Morda bomo zdaj še bolj natančno pogledali in ocenjevali njene kreatorske dosežke. Vsekakor • se študentje sporazumevajo v večini situacij, kjer sogovornik govori razločno in uporablja hvala avtorici za izčrpno pojasnilo. standardni jezik Dragica Krašovec • tekoče govorijo o znanih vsakodnevnih stvareh • so se sposobni tudi nepripravljeni vključiti v V mesecu novembru pogovor o splošnih temah ali na kratko: prestopili so sporazumevalni prag in dosegli jezikovno avtonomijo. V Domu krajanov v Dragomerju od jeseni 2021 Znanje po B2 ( višja raven) pomeni ponovno izvajamo lutkovno literarne delav• da je znanje jezika zelo dobro, študentje so se nice s predšolskimi otroki, to jesen pa se nam sposobni tekoče in spontano izražati je priključilo celo nekaj šolskih otrok. Otroci na delavnicah poslušajo pravljice slovenskih avtorjev • študentje se suvereno vključijo v razprave o številnih temah in argumentirano zagovarjate in si sami izberejo katerega pravljičnega junaka svoje stališče bodo upodobili. Pri izdelavi lutk po navadi uporabimo odpadne in druge likovne materiale. Otro- • razumejo zahtevnejša besedila, sporazumevajo se dovolj tekoče in spontano ci tako razvijajo pozornost in koncentracijo, fino Olga Drofenik, DVIG motoriko, kreativnost, domišljijo ter se svobodno izražajo. Otroci imajo po izdelovanju dovolj časa, da se z lutko tudi zaigrajo – tako postane lutka medij, ki pripomore k razvoju občutka lastne vrednosti ter spodbuja razvoj pozitivne samopodoCepite se in družite se s prijatelji, sošolci, ki jim be. V interakciji z ostalimi udeleženci delavnice zaupate, da spoštujejo navodila NIJZ. otroci uprizorijo krajšo predstavo in se pri tem Po skoraj letu dni je bilo novembra prvo sreurijo v komunikacijskih spretnostih in izražanju. V mesecu novembru so otroci poslušali pravljico z naslovom Se me kaj bojite? avtorice Svetlane Makarovič. Izdelali so prstne lutke in uprizorili predstave – med seboj so se dogovorili o poteku predstav, nekateri so se tudi glasbeno izrazili in zapeli pesmi. Za DVIG mentorica Lea Šifrer Pomembna je tudi kostumografija Tuji jeziki Za dobro izvedbo predstave na odru ni dovolj dobra igralska zasedba, dober režiser, ki izbere primeren tekst, pa seveda glasbena spremljava, lučke, tisoč in ena reč, o kateri ne spregovorimo, pa so vseeno pomembne za realizacijo. Vsem na očeh in zelo pomembni sta odrska scena in kostumi. Kako se je lotila priprave za Pohujšanje, nam je povedala avtorica in oblikovalka Nevena Kralj. »Kostum ima v osnovi več funkcij: poda informacijo o liku, družbeni situaciji in sodeluje pri likovni podobi. Pomemben je tako za gledalca, ki prek kostuma lažje razbere in doživlja lik, kot tudi za igralca, ki prek kostuma uteleša lik. Ključne so tudi barve, saj vsaka predstavlja določeno počutje. Za oblačila vaščanov sem izbrala sivo barvo, ki je neizrazita, dolgočasna in neopazna. Njihovi karakterji morda delujejo močno, vendar jih dojemamo, kot da se obračajo z vetrom. V tej sivini oblačil sem se poigrala edino s kroji. Ti se navezujejo na poklic, status ali karakter lika v igri. Tako je zdravnica oblečena v zdravniško haljo, županja v modno tuniko; ministrica obleče oprijeto bluzo, učiteljica tuniko z naborki; župan, bankir in župnik nosijo srajce, ki se razlikujejo le CMYK ŠK od pravljice do lutke ŠK Pogovori z Darjo Rojec čanje v živo. Darja nam je predstavila dogajanja v rožnatem mesecu oktobru (mesec raka na dojki) in novembru (mesec raka mod in prostate). Spoznali smo najnovejše podatke o naraščanju števila ljudi, ki zbolijo za rakom. Ponovno nas je opozorila, kako pomembno je, da se skrbno samo pregledujemo (ne samo ženske, tudi moški) in ob vsaki spremembi obiščemo zdravnika. Članice, ki prebolevajo ali so prebolela raka, so dobile od Darje kar nekaj odgovorov na svoja vprašanja, vsi prisotni pa tudi nekaj priporočil, kako z naravnimi sredstvi lajšati zdravstvene probleme. Seveda tudi na tem srečanju nismo mogli mimo Covida in stisk, ki jih prinašajo v naša življenja ukrepi za zajezitev širjenja bolezni. Darja nam je priporočila, da se cepimo in da se izogibano množičnih prireditev, kjer ni mogoče upoštevati navodil NIJZ. A nam je tudi toplo priporočila, da se ne zapiramo med štiri stene, ampak nadaljujemo z druženjem s prijatelji, sodelavci, s sošolci v študijskih skupinah, ki jim zaupamo, da spoštujejo navodila NIJZ (maske, umivanje rok, zračenje prostorov, varnostna razdalja). Ohranjanje socialnih stikov in druženje prispevajo k ohranjanju zdravja, intelektualnih sposobnosti, k dobremu počutju in kakovosti življenja v lokalnem okolju. Olga Drofenik, Darja Rojec, DVIG Lipa DU Log Učenje angleščine in ruščine (slednje v sodelovanju s Cankarjeva knjižnico na Vrhniki) poteka v treh študijskih skupinah že drugi mesec. Študentje ruščine so na začetku študija (raven A1) študentje angleščine v obeh študijskih skupinah pa znajo že veliko povedati in napisati o vseh mogočih temah iz vsakdanjega življenja, o Sloveniji in tujih deželah, o športu, naravi, zdravju, različnih hobijih, spoznavajo zanimive življenjske zgodbe uspešnih kulturnikov, podjetnikov pri nas in v tujini. Ni področja, o katerem ne bi znali povedati vsaj nekaj besed. S prebiranjem besedil v angleščini nimajo večjih težav, včasih potrebujejo malo več časa, še kar nekaj dela pa nas vse skupaj čaka pri slušnem razumevanju. Praviloma moramo besedila poslušati večkrat, da jih v celoti razumemo. Če bi znanje ocenjevali po EU kriteriju znanja tujih jezikov, ki obsega šest jezikovnih ravni (A1, A2, B1, B2, C1 in C2 ), bi se »najstarejši« študentje razvrstili na ravni od B1 do B2, »mlajši« pa na ravni A2-B1. Znanje po A2 (vmesna raven) pomeni, da znajo študentje predstaviti • svojo življenjsko zgodbo, svoje želje • napišejo kratka obvestila in osebna pisma Naše društvo lepo skrbi za svoj dom. Najprej smo uredili notranjost in zunanjost hiše, dokupili zemljišče in nato obnovili še vrtno hiško. Vse to nam je uspelo z donacijami in prostovoljnim delom naših članov. Ponosni smo, da imamo svoj prostor, kjer se družimo in kjer se bodo družile generacije za nami. Navdušeni smo bili nad predlogom Helene, naj zasadimo lipo in pod strokovnim Marjanovim vodstvom smo jo posadili na sredo travnika, pred našim domom. Seveda smo, glede na razmere, to naredili v ožjem krogu ampak obljubljamo, da jo bomo skupaj zalili takoj, ko bo mogoče. Prešeren je v Povodnem možu napisal: »Na Starem so trgu pod lipo zeleno, trobente in gosli, in cimbale pele …« … plesali veseli Ložani smo vsi, saj nas druženje zdravi in bogati. Za DU Log Branka Brecelj 54 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 55 Po letu mirovanja obudili star običaj Log, 23. oktober 2021 – Ličkanje, slačenje ali kožuhanje koruze je običaj, ki vsako leto pritegne številne občane, ki se zberejo pod toplarjem na Logu. Lani je bil dogodek odpovedan, letos pa je potekal z nekoliko manjšo udeležbo. Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine, ki deluje v okviru KUD Kosec, že vrsto let jeseni obudi običaj ličkanja koruze. Kot pravijo v kulturnem društvu, gre za lep običaj, ki obuja opravilo, ki je bilo nekoč na kmetijah zelo pomembno. Danes ga večinoma poznajo le še na nekaterih manjših kmetijah, kjer koruze ne uporabljajo za živino, temveč koruzo ličkajo večinoma zato, da ohranjajo tradicijo. Zato si v Koščevi sekciji za ohranjanje tradicije in starih običajev prizadevajo, da tovrstni dogodki ne bi šli v pozabo. Letošnje leto je dogodek potekal ob nekoliko manjši udeležbi, so nam povedali v Koscu. Izvedeli smo, da se je ličkanja udeležilo okoli 40 občanov, manj je bilo otrok, prišli pa so lahko vsi, ki so izpolnjevali PCT pogoj. Tako kot nekoč so dan pred ličkanjem zrele koruzne storže na Slabetovi njivi polomili ter jih nato pripeljali pod toplar pri baru Mlinček. Na sredi toplarja so naredili dolg kup, poln koruznih storžev, vmes pa so skrili drobna presenečenja. Ko se je dan prevesil v večer, so se pod toplarjem zbrali obiskovalci, ki so jih pred delom v dobro voljo spravile pesmi Prijeten večer so zaključili z Mladih po srcu. Ličkarji so hi- likofom, ki je tokrat potekal ob teli z opravilom, njihove pridne upoštevanju priporočil NIJZ. roke so hitro spraznile velik kup, V. L. za njimi pa so moški in ženske Foto: KUD Kosec spretno vezali storže v pare. Zahvala: Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pripraviti prireditev. Hvala Lojzetu za koruzo ter Matjažu, ki nas je gostil pod toplarjem, hvala tudi spretnim gospodinjam, ki so nas tako kot vsako leto presenetile z sladicami. Hvala vsem, ki se nam pridružite na dogodkih in tako skrbite, da vsi ti lepi običaji ne bi šli v pozabo. Prijetno je bilo in upamo, da se vidimo znova tudi prihodnje leto. KUD Kosec Tedne vseživljenjskega učenja obeležili z nizom dogodkov Log - Dragomer, oktober 2021 – Teden vseživljenjskega učenja že od leta 1996 zaživi na številnih prizoriščih povezanih z učenjem, izobraževanjem in ustvarjalnimi dejavnostmi. Pridružili so se mu tudi v Kulturno umetniškem društvu Kosec. Med 22. septembrom in 14. oktobrom so v okviru Tedna vseživljenjskega učenja v občini Log - Dragomer potekali številni dogodki, ki so jih izvedli v društvih in vrtcu, koordiniralo pa jih je Društvo upokojencev Dragomer – Lukovica. Vsi novega znanja željni krajani so lahko prišli na različne izobraževalne, družabne, kulturne in informativne prireditve. V KUD Kosec so pripravili kar pet dogodkov. Pevska skupina Mladi po srcu je pela s srci, ubrano petje zbora je ob glasbeni spremljavi kitare in harmonike donelo po vsej stavbi. Klekljarice so se predstavile s svojimi izdelki in si izmenjale izkušnje, ki so bile še toliko bolj dragoceno, Tudi tokrat so se v KUD Kosec povezali z Vrtcem Log Dragomer in skupaj pripravili delavnico risanja s kredami po asfaltu. Malčki, našteli smo jih več kot osemdeset, so na sivem asfaltnem platnu izrazili svojo ustvarjalnost ter kreativnost ter na sivo asfaltno platno risali pisane jesenske in ostale motive. »Vsi udeleženci tedna vseživljenjskega učenja so bili s projektom zadovoljni saj so s tem opozarjali, ter soustvarjali, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, in prispevali k udejanjanju slogana Tedna vseživljenjskega učenja,« nam je še povedala naša sogovornica. S prireditvami TVU se razvija pozitiven odnos do vseh oblik, različnih vsebin in poti učenja ter pomaga pri uresničevanju saj so srečanja v zadnjem obdonacionalnih in evropskih strabju večinoma potekala le preko tegij na področju izobraževanja, spleta. Pridružili sta se jima dve na kateri se povezujejo raznonovi članici, dan pa so zaključili vrstni izvajalci izobraževanja v veselem druženju. Pri ročnih in učenja ter udeleženci vseh spretnostih ste lahko spoznali generacij – od otrok v vrtcih in lepoto pletenja in kvačkanja ter šolah preko študentov, delovno igre barv in kot nam je povedala aktivnega prebivalstva vse do predsednica KUD Kosec, Anica Vengust, je tudi tukaj urica lahko poslušali predavanja o bi- starejših v tretjem življenjskem učenje prehitro minila. Vsi, ki odinamiki na vrtu in izmenjali obdobju. V KUD Kosec so veimate radi naravo in vrtnarjenje jesenske pridelke. Druženje se seli, da so lahko bili del tega ste lahko obiskali tradicionalno je končalo z radostnimi obrazi ustvarjanja in učenja. V. L. jesensko zelemenjavo, kjer ste in bogatimi izkušnjami. Spoštovani bralci! Kot vsa leta do sedaj se tudi kazalcev, priporočil in predpi- tokrat naše kulturno umetniško društvo Kosec trudi izvajati aktivnosti sekcij pod okriljem društva. V preteklem mesecu nam je tako uspelo izpeljati nekaj vaj pevske skupine Mladi po srcu, klekljarice so se po enem letu ponovno pričele družiti, delavnice ročnih spretnosti so tudi zaživele in uspeli smo izvesti druženje ob ličkanju koruze ter Zelemenjavo. Za nadaljevanje aktivnosti si ne upamo potrjevati datumov, saj smo iz tedna v teden odvisni od zdravstvenih kazalcev naše države. Vseeno pa vam želimo vsaj okvirno ponuditi slikovit vpogled v plan našega društva za december. Trenutno načrtujemo prihod Miklavža za naše najmlajše v nedeljo, 5. 12. 2021, ob 17. uri v športnem parku na Logu, seveda ob upoštevanju vseh sov vlade. Tokrat prvič organiziramo dogodek na prostem v upanju, da osrečimo kar največ otrok. Prvo soboto v mesecu novembru pripravljamo skupno delavnico izdelava adventnih venčkov in voščilnic z mladinskim odsekom PD Rega in Društvom prijateljev mladine LDL (Log Dragomer Lukovica). Prav tako organiziramo skoraj že tradicionalen božično – novoletni koncert in pohod z baklami. Za vse načrtovane aktivnosti in redne delavnice vas vabimo, da nas spremljate na občinskih straneh, facebook strani KUD kosec in na spletni strani občine, kjer vas bomo obvestili ali bodo prireditve izvedene. Lahko nas tudi pokličete na mobitel 031 357 612, ali nam pišete na e-mail:kud.kosec@gmail.com. Ostanite zdravi, pazite nase in na svoje najbližje! KUD Kosec 55 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer KUD Kosec v sezoni 2021/2022 Likovna sekcija Tečajniki se bodo vsak drugi torek ob 18:00 v Domu krajanov Dragomer pod mentorstvom Drage Davitkove spoznavali s klasičnimi tehnikami slikarstva, gojili kreativno in abstraktno razmišljanje in analizirali lastne likovne rezultate. Slikarstvo s svojimi različnimi izraznimi sredstvi vas bo popeljalo od osnov risanja, zasnove kompozicije pa vse do abstraktnih barvnih likovnih izdelkov. -zabavne viže in še kaj, kar se nam zazdi primerno. Dirigentsko palico vihti Iztok Urbanc. Zbor Likovna sekcija – umetnostna delavnica želimo osvežiti in okrepiti, zato potrebujemo izdelovanja grafitov pod vodstvom nove moške in ženske glasove. Pridružite se nam, družbi prijetnih in veselih ljudi. Vsak torek od akademskega slikarja Milana Eriča 18:00 do 20:00 v Domu krajanov v DragoDatum in kraj tečaja v oktobru bo objavljen na merju. Facebooku, plakatih in občinski spletni strani. Delavnica bo potekala na prostem. Dobivali se bomo enkrat mesečno. Grafiti so izraz posame- Pravljice za otroke znikovega mnenja, misli in občutenj. Verjetno V sodelovanju z Cankarjevo knjižnico na Vrhniso že marsikoga izmed nas kdaj zasrbeli prsti, ko ki vabimo cicibane in otroke na uro pravljic, kjer smo na ulicah videli kakšen ‘hud’ grafit, ki nas je boste razvijali svojo ustvarjalnost tako pri likovpritegnil s svojo vsebino. Tisti in tiste, ki želite nem kot pri govornem izražanju. Naučili se boste povedati svojo zgodbo skozi tri pločevinke spreja poslušati, pripovedovati in obnavljati literarna be(in madežev na obleki ter maske na obrazu), ste sedila. Vsak prvi četrtek v mesecu ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju. lepo vabljeni, da se nam pridružite. Folklorna skupina »Nageljček« Vabi v svoje vrst otroke prve triade, kjer bodo pod vodstvom Nataše Kogovšek spoznavali pevske, ritmične in retorične sposobnosti. Seznanjali se bodo s kulturo, običaji, igrami, oblačili … v preteklosti, ko so bila življenja in igre naših dedkov in babic precej drugačna. Vsak torek od 15:15 v OŠ Log - Dragomer. Pevska skupina »Mladi po srcu« Kamišibaj – papirno gledališče Vsak drugi četrtek ob 17:00 v Domu krajanov v Dragomerju, mentorica Tomislava Zaletelj. Pripovedovali in igrali se bomo pravljice, basni, legende, kratke zgodbe. Vabljeni otroci od 4. leta naprej, osmošolci, dijaki in študentje, starši z otroki. Danes, ko postajamo siti ekranov, digitalizacije, masovnih zabavnih prireditev in brezosebnih odnosov, je kamišibaj dragulj, ki s svojo toplino na pristen način – kot nekoč – poveže ljudi ob pripovedovanju zgodb. Gre za japonsko umetniško obliko pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. Pedagogi so našli v kamišibaj odlično didaktično sredstvo, umetniki pa izjemne umetniške izzive. Največ od tega ima občinstvo, ki uživa v upodobitvah in pripovedovanju najrazličnejših zgodb Ročne spretnosti Vsak ponedeljek od 18:00 do 19:30 v Domu Stopamo v 5. sezono prepevanja in druženja. Re- Krajanov v Dragomerju, mentorica Marjeta pertoar obsega ljudske pesmi, popevke, narodno- Tešanovič. CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ročne spretnosti so znova cenjene in odlična protiutež hitremu tempu sodobnega življenja, saj dokazano zmanjšujejo stres. Ustvarjanje na človeški organizem deluje pomirjujoče, pomirja misli in zaposli možgane, da pozabijo na skrbi. Med kvačkanjem možgani tudi izločajo serotonin, hormon notranjega zadovoljstva, miru in občutka sreče, zato ni nič čudnega, da so raziskave pokazale, kako se je ljudem, ki so kvačkali, izboljšalo počutje. S seboj prinesite kvačko, iglo za pletenje ali šivanje … ostalo dobite na delavnici. Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine in starih običajev 56 Vse, ki vas zanima klekljanje ali druženje z raznoliko skupino članic Klekljarske skupine KUD Kosec vabimo na medgeneracijsko klekljarsko delavnico. Ob prijetnem klepetu in druženju se bomo učili osnovnih prijemov klekljanja, bolj vešče ustvarjalke pa bodo posegle po bolj zahtevnih izdelkih. Vabljeni ste posamezniki vseh starosti. Zelo veseli bomo, če se nam pridružite tudi otroci in mladina pri ustvarjanju in učenju klekljanja idrijske čipke. Vse potrebne pripomočke boste dobili na delavnici, zato s seboj ne potrebujete ničesar, razen dobre volje. Gledališka sekcija za odrasle Vsak četrtek ob 19:00 v Domu krajanov Dragomer Ljubitelje amaterskega gledališča, odra in igre vabimo, da se nam pridružite pod vodstvom režiserja Jožeta Čamernika. Mladinska gledališka sekcija , vsak četrtek ob 18:00, Dom krajanov Dragomer Vabimo mlade ustvarjalce, ki jih zanima gledališko ustvarjanje, k vključitvi v mladinsko gledaliVodja sekcije Boris Smirnov ško skupino. Skupina te bo pod vodstvom režiserja Jožeta Čamernika popeljala v čarobni svet Klekljanje gledališča. Srečali se boste z osnovami odrske Delavnice bodo potekale vsak torek od 15:00 igre, odrskega govora, improvizacije ... Znanje, ki do 17:00 v Domu krajanov Dragomer, men- ga boste dobili, boste lahko pokazali v zaključni torica Ivica Česnik. predstavi. Zelenoprsti v KUD Kosec V lepem sončnem jesenskem popoldnevu smo se zelenoprsti navdušenci ponovno zbrali na travniku za stavbo občine Log - Dragomer, da bi izmenjali odvečne jesenske pridelke naših vrtov. Ob prijetnem druženju že znanih obrazov, ki se jim je pridružil še kak svež obraz smo poslušali krajšo predstavitev vrtnarjenja po principu biodinamike g. Janeza Selana. G. Selan ima opravljen izpit iz biodinamike in je na kratko predstavil osnovne principe biodinamike in podal tudi nekaj preprostih nasvetov za izdelavo osnovnih pripravkov za nego vrta. Tokratna Zelemenjava je trajala le eno uro, saj smo jo zaradi protikoronskih ukrepov izvedli zunaj. Zaradi jesenskega hitrega zahajanja sonca za sosednji hrib pa je že zgodaj postalo hladno. Zelemenjalci smo pobegnili vsak v svoj topli kotiček, kjer bomo ob domačih čajčkih preživeli hladne in temne zimske dni ob načrtovanju naših vrtov naslednje leto. Za vrtnarje pač nikoli ni počitka. Na ta sončni četrtek je bilo prav pri- jetno spet priti skupaj. Okrepili smo stara zelena prijateljstva in sklenili nekaj novih. Vsi smo se strinjali, da se zagotovo dobimo spet na zdaj že tradicionalni februarski Semenjavi. Za termin dogodka spremljajte Naš časopis in Facebook stran KUD Kosec. KUD Kosec 56 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 57 Ko zadiši po pečenem kostanju Oktobra dozori kostanj in že nekaj let zapored smo v tem času organizirali kostanjev piknik. V preteklih letih smo organizirali izlet, nabrali kar nekaj kostanja, v dobrih sezonah tudi nekaj jurčkov in dan zaključili s kostanjevim piknikom. Pa je prišla ta neželjena korona in nam onemogočila druženje, srečanja, veselje v dobri družbi. Letos pa smo se vendarle opogumili in v začetku oktobra organizirali srečanje s kosilom, pečenim kostanjem in priložnostno razstavo. Sobota se je prelevila v prelep, topel in sončen dan in dogajanje smo lahko preselili na prosto, pred gasilski dom v Dragomerju. Hitro smo razporedili klopi in mize in tako sprejeli prve obiskovalce. Videlo se je, da naši člani pogrešajo stike v živo saj se je ob trinajsti uri zbralo preko petdeset naših članov. Po šilcu za dobrodošlico smo jih povabili na ogled priložnostne razstave. Pokazali smo preko trideset vrst zelišč, jih vsakega posebej poimenoval in označili , tako, da so interesenti lahko od blizu prepoznavali rastline, ki jih gojijo doma ali jih poznajo zgolj iz literature. Zraven je bil droben izbor iz gozda, ki v tem času poleg kostanja ponuja tudi mnogo vrst gob. Letošnja bera sicer ne sodi med najbolj obilne a vztrajne, potrpežljive in dobre poznavalce različnih vrst gob je bera vseeno razveselila tudi letos. Nekaj od tega so si udeleženci srečanja lahko ogledali. Posebno pozornost pa si je zaslužila razstava ročnih del, ki so bila nekaj povsem običajnega za ženske v času našh mam in babic. Inka, Cvetk in Jožica so se zares potrudile. Prti, prtički, zavese, nekateri drobni izdelki , ki jih je krasilo vezenje ženskih rok dandanes nimajo posebne veljave, sploh pa ne med mlajšo generacijo. A kar precej obiskovalk te razstave se še dobro spominja šolskih dni, ko smo se učili veščin vezenja, pletenja, kvačkanja, pa tudi šivanja in krpanja nogavic. Mnogo od teh znanj je že romalo v pozabo, a najdejo se žene in babice, ki tudi dandanes ohranjajo tradicijo ročnih del in nekatere izdelke tudi danes uporabljajo v gospodinjstvu. Vidimo jih v košaricah za kruh, pa na velikonočnih košarah se vidi veliko zares lepih vezenin, na kakšnih zavesah in prtih v kmečkih hišah, vikendih z nostalgijo in še kj Vidiš dojenčka tu in tam v kvačkani ali pleteni jopici, pa šal in rokavice, ki so delo pridnih ženskih rok. Tudi v nekaterih osnovnih šolah ponovno oživljajo ta znanja in tako preprečujejo, da bi znanje naših babic za vselej ugasnilo. Ob prijetnem klepetu je čas hitro mineval. Na mizah ni manjkalo mošta, pečenega kostanja in vrste peciv, ki so jih pripravile članice društva in darovale prisotni Za dober kostanj že nekaj let pridno skrbi Jože, pri peki pomagata Marjan in Stane, reže pa ga kar precej naši zvestih članic, ki kar nekaj ur pred prireditvijo pridno vrtijo nožičke v svojih rokah. Cankarjev hram iz Vrhnike je pripravil odlično piščančjo obaro, da nihče ni ostal lačen, sonce pa je poskrbelo za prijetno vzdušje in toplino. V tistem času zaradi virusa ni bilo posebnih ukrepov, a spoštovali smo ukrep PCT, razdalje, bivali na prostem in skrbeli za razkuževanje rok. V teh časih in še zlasti v poznem življenskem obdobju je pomembno, da storimo vse za to, da ostanemo zdravi. Zaključili smo, preden se je dan prevesil v noč in prepričana sem, da smo skupaj preživeli še en lep jesenski dan. Hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da je srečanje nemoteno potekalo, zlasti PGD Dragomer-Lukovica, ki nam je omogočil koriščenje njihovih prostorov. Prepričani smo bili, da se naslednjič srečamo na martinovanju in tudi pripravili in izbrali destinacijo, a sedanje razmere v zvezi z okužbami nam narekujejo, da prednostno skrbimo za svoje zdravje, se ne družimo, zato smo se druženju odpovedali. Zagotovo bo možnosti za srečanja dovolj v prihodnosti in takoj ko bo mogoče, se spet dobimo. Dragica Krašovec Kamenček prijaznosti Izlet v Brežice in Martinovanje Gremo na izlet ali ne gremo? Kar veliko vprašanj se nam je porajalo po letošnjem poletju. Želja članstva je bila velika, situacija glede Covida 19 pa je konec oktobra postajala vse resnejša. Kljub temu smo se na upravnem odboru DU Log odločili, da razpišemo vabila za izlet in ga združimo z martinovanjem in to še pred praznikom sv.Martina. Po 1. novembru se je število obolelih v državi zelo povečalo in grozili so, da bodo državo zaprli. Po posvetovanju s prijavljenimi smo se ojunačili in kljub nekaj odpovedim, smo se v četrtek, 4. 11., odpeljali v Brežice. Ponoči je še močno deževalo, že na poti pa nas je pozdravilo sonce in lepo vreme nas je spremljalo ves dan. Po jutranji kavici smo se iz Mladinskega centra skozi park odpravili pred Brežiški grad, kjer so nam pred ogledom zelo natančno preverili PCT dokumente. Vodička nas je popeljala po številnih in zanimivih muzejskih zbirkah in tudi skozi prelepo Viteško dvorano. Po ogledih smo se odpeljali v Brezovico pri Bizeljskem v repnico Najger. Lastnica Anuška nam je razkazala repnico, kjer smo imeli poskušnjo njihovih vin in postregla nam je z narezkom. Repnice so jame, ki so skopane v kremenčevem pesku, na območju Bizeljskega ga je pred milijon leti naplavilo Panonsko morje. Kopati so jih pričeli že pred dvesto leti in jih uporabljali za hrambo kmetij- skih pridelkov. Danes te kleti v pesku uporabljajo za shranjevanje in staranje bizeljskih sortnih vin. Po kratki vožnji smo se vrnili v Brežice, kjer nas je pred mogočnim Vodovodnim stolpom, simbolom Brežic, čakala predstavnica Zavoda za turizem, ga. Katja. Skupaj smo se sprehodili po gasi, nekdanji ulici obrtnikov in za gradom zagledali pred kratkim obnovljen železni most čez reki Savo in Krko. Most so ročno zgradili že leta 1905, v rekordnem enem letu. Desno od mostu smo zagledali novo Hidroelektrarno Brežice. Po lepo urejeni sprehajalni poti ob HE smo šli pogledali še novo akumulacijsko jezero, ki naj bi bilo drugo po velikosti v Sloveniji. Po glavni brežiški ulici, ob kateri je kar nekaj znamenitih hiš, smo se vrnili k avtobusu. Ker nam je že pošteno krulilo v želodcih, je bil že čas za kosilo. Šofer Matej nas je odpeljal čez Savo na Kranjsko v vas Globočice na turistično kmetijo Pri Martinovih. Lepo so nas sprejeli in domači sin Martin nas je pričakal s harmoniko. Po hrbtovski juhi in kmečki pojedini smo poskusili njihovo domače vino, naš Tone pa je poskrbel, da smo vsi degustirali njihovo novo peneče vino Iskrivček. Prijetno razpoloženi in ob spremljavi harmonike smo še malo posedeli, nato pa se odpeljali proti domu. Izlet je lepo uspel. Ob povratku domov pa smo bili ponovno soočeni s corona krizo in upanjem, da nas ne bo preveč prizadela. Irena L. Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo 13. novembra, v okviru katerega društvo Humanitarček spodbuja celo Slovenijo, da državo ponovno preplavijo kamenčki prijaznosti. Prijaznost je v zadnjih letih postala fenomen, za katerega se pogosto zdi, da je bolj stvar bontona, vzgoje in na nek način v zadnjem času sociološki fenomen, ki kriči po klikabilnosti, lajkabilnosti na socialnih omrežjih. Zapiramo se v stanovanja, hiše, sobe ne znamo se več družiti in čedalje bolj globoko rinemo v neznano. Sivi kamenčki, oblečeni v barve in oviti s pozitivnimi mislimi, nariše nasmeh na obraz vsakemu najditelju. Lepa pozornost, ki je obšla tudi našo občino. Če torej naletite na kakšen poseben kamenček na vaši poti okoli hiše in vizitko » NAŠEL SI KAMNEČEK PRIJAZNOSTI« ga vzemite in odnesite s seboj. Kamenčki so bili pobarvani z veliko pozitivne energije in dobre volje, zato smo prepričani, da ga bomo na ta način širili tudi med vas. Lahko ga obdržite zase ali pa podarite nekomu, ki mu želite polepšati dan. Času v katerem živimo, in kjer srčnost in dobrota zgubljata svoj pomen je ideja preprosta – da spomnijo in spodbudijo ljudi, da z malimi dejanji lahko lepšajo svet ljudem okrog sebe … znancem, prijateljem in tudi popolnim neznancem. Akcije so preproste, prinese jih vsakodnevni ritem in življenje in na tem mestu se zahvaljujem naši članici društva KUD Kosec, Katarini Davidovič, da so kamenčki prijaznosti prispeli tudi do nas in hvala za srčno idejo. 13. november je tako dan, ko poskušamo na tak način še spotencirati to medosebno prijaznost, in ta majhna dela. KUD Kosec 57 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 Občina Log-Dragomer CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 58 komunalna infrastruktura za načrto4. člen publiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. 7. člen Na podlagi 119. in 110. člena Zakona divizije 4, 3000 Celje, (načrt vključevanja javnosti) o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni vane ureditve lahko sega tudi izven (vrsta postopka in roki za pripravo) – MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, list RS, št. 61/17) in ter 7. člena Statuta območja OPPN. 4) Predmet načrtovanja je ureditev 1) Sprejem OPPN se vodi po postopku, Uprava RS za zaščito in reševanje, Javnost je bila vključena v postopek Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, ki ga predpisuje Zakona o urejanju Vojkova 61, 1000 Ljubljana. priprave izhodišč z javno razgrnitvijo št. 33/07) sprejme župan Občine Log – stanovanjskih površin. Predvidena je gradnja novih stanovanjskih stavb z prostora (ZUreP-2 (Uradni list RS, Lokalni nosilci urejanja prostora in javno predstavitvijo predloga IzhoDragomer SKLEP o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Log 2 1. člen (potrditev izhodišč) S tem sklepom se prične postopek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Log 2 (v nadaljevanju OPPN) in potrdijo Izhodišča za pripravo OPPN, št. 50/2020, april 2021, ki jih je pripravil Esplanada d.o.o., Slovenska vas 8, 8232 Šentrupert. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) 1) Območje OPPN je določeno v Dolgoročnem planu Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in družbeni plan Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990 (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, 272/01, 277/01, 304/04, 319/05) in obsega enoto urejanja prostora z oznako S, LN, namenska raba S – stavbno zemljišče. 2) Območje predstavlja nepozidana stavbna zemljišča, v območju obstoječega naselja, med stanovanjsko zidavo. Ob južni in vzhodni strani območja poteka občinska javna cesta 966923 in 996925. Območje je s severne, vzhodne in zahodne strani obdano s stanovanjsko pozidavo, z južne pa z gozdom. Območje je velikosti ca. 7.543 m2 in zajema zemljišče parc. št. 1310, k.o. Log (1996). 3) Območje OPPN se glede na predlagano prostorsko rešitev v fazi izdelave lahko spremeni. Prometna in možnostjo opravljanja spremljajočih št. 61/17). dejavnosti. Predmet urejanja so tudi 2) Osnutek OPPN se pripravi 30 dni pripadajoče zunanje površine ter po- po objavi sklepa in strokovnih podlag. trebna prometna in komunalna infra- Priprava dopolnjenega osnutka OPPN struktura. je predvidena v 30 dneh od pridobitve prvih mnenj, priprava predloga 3. člen OPPN pa 30 dni od potrditve stališč (način pridobitve strokovnih rešitev) do pripomb. Usklajen predlog OPPN se pripravi 30 dni po prejemu drugih 1) Strokovne rešitve se izdelajo ob mnenj. Oddan dopolnjeni predlog upoštevanju naslednjih strokovnih OPPN se uvrsti na sejo Občinskega sveta. podlag in dokumentov: 3) Predvideni roki za pripravo - Dolgoročni plan Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in družbeni OPPN se spremenijo v primeru izplan Občine Vrhnika za obdobje vedbe celovite presojo vplivov plana 1986–1990 (Uradne objave Naš ča- na okolje ter zahtev in pogojev nosilsopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, cev urejanja prostora, oziroma drugih št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, udeležencev pri načrtovanju. 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, 272/01, 277/01, 304/04, 5. člen 319/05); (državni in lokalni nosilci urejanja - Odlok o splošnih merilih in po- prostora ter drugi udeleženci, ki sogojih prostorskih ureditvenih po- delujejo v postopku priprave OPPN) gojev za Občino Vrhnika (Uradni list RS, št. 6/99; Naš časopis, št. 1) Nosilci urejanja prostora in drugi 292/03 in 323/06, Uradni list RS, št. udeleženci, ki sodelujejo v postop32/2018, 72/2018 - obvezna razlaga, ku priprave prostorskega akta: 168/2020), Državni nosilci urejanja prostora - Odlok o prostorsko ureditvenih – MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN pogojih za plansko celoto L2 – Log PROSTOR, Direktorat za prostor, (Uradni list RS, št. 3/95, 74/05, graditev in stanovanja, Dunajska 21/12, 90/12, 43/13 – obvezna razcesta 48, 1000 Ljubljana; laga, 71/14 – Odločba US); – MINISTRSTVO ZA KMETIJ- v izdelavi je Občinski prostorski naSTVO, GOZDARSTVO IN PREčrt Občine Log – Dragomer, faza: HRANO, Direktorat za gozdarpredlog, stvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska - pridobljena mnenja nosilcev ureja22, 1000 Ljubljana; nja prostora ter ostalih udeležencev – ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVEv postopku; NIJE, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; - prikaz stanja prostora ter – ZAVOD ZA RIBIŠTVO, Spodnje - ostali javno dostopni podatki. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana – Šmartno; 2) Za postopek izdelave tega podrob- – MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN nega prostorskega akta se izdela PROSTOR, Direkcija RS za vode, elaborat ekonomike. Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana; 3) V kolikor se med postopkom ugo- – MINISTRSTVO ZA KULTURO, tovi, da je treba izdelati dodatne Direktorat za kulturno dediščino, strokovne podlage, se jih pripravi Maistrova 10, 1000 Ljubljana; naknadno. – DARS, Družba za avtoceste v Re- - JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. ,Verovškova ulica 62 , 1000 Ljubljana; - ELEKTRO LJUBLJANA d.d., DE Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; - TELEKOM SLOVENIJE d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana; - KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA d.d., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; - OBČINA LOG DRAGOMER, Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici. 2) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana sodeluje v postopku kot organ, ki skladno z zakonodajo na podlagi pridobljenih mnenj odloča, ali je za prostorski akt potrebno izvesti celovito presojo vplivov plana na okolje. Državni nosilci urejanja prostora, kateri podajo svoja mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje, so naslednji: – MINISTRSTVO ZA KULTURO, Maistrova 10, 1000 Ljubljana; – ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE Ljubljana, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana; – MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana; - MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, Štefanova ul. 5, 1000Ljubljana; – MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana; – ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, Večna pot 2, 1000 Ljubljana. 3) V primeru, da se naknadno ugotovi, da je treba pridobiti tudi mnenja drugih nosilcev urejanja prostora, se ta pridobijo v postopku priprave prostorskega akta. dišč. Javnost se seznani s pričetkom postopka priprave OPPN z objavo tega sklepa. V postopek priprave bo občina javnost vključila tako, da bo občina dopolnjen osnutek OPPN za 30 dni javno razgrnila. Javnosti se na razgrnjeno in objavljeno gradivo omogoči dajanje predlogov in pripomb v roku 30 dni. Javnost se seznani s krajem in časom javne razgrnitve, spletnim naslovom, kjer bo osnutek OPPN objavljen, z načinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje. Med javno razgrnitvijo bo občina zagotovila tudi javno obravnavo razgrnjenih gradiv. Občina prouči pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzame stališča, ki jih javno objavi. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) 1) Udeleženci pri urejanju prostora so nosilci urejanja prostora, zainteresirana javnost in drugi udeleženci, ki jih izvedbeni prostorski akt zadeva. Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku predložijo razpoložljive strokovne podlage, razvojne programe in posredujejo smernice in mnenja na prostorski akt. 2) Za potrebe priprave OPPN mora pobudnik, oziroma investitor zagotoviti pripravo naslednjih podatkov in strokovnih podlag: geodetski načrt,prikaz stanja prostora, utemeljitev skladnosti načrtovanih posegov s smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora, utemeljitev skladnosti načrtovanih ureditev z veljavnim nadrejenim prostorskim aktom, elaborat ekonomike, druge študije glede na zahteve nosilcev urejanja prostora, Okoljsko poročilo, če bo ugotovljeno, da je v postopku potrebno izvesti celovito presojo vplivov plana na okolje. 3) V postopku priprave OPPN se lahko določijo tudi morebitne dodatne strokovne podlage glede na zahteve nosilcev urejanja prostora. 9. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem postopka) Sredstva za izdelavo prostorskega akta in strokovnih podlag v celoti zagotovijo investitorji, ki za izdelavo pooblastijo izvajalca, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. Občina Log-Dragomer kot pripravljavec zagotovi kadre in sredstva za vodenje postopka izdelave prostorskega akta. 10. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem listu, Našem časopisu in na spletni strani Občine Log – Dragomer in prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 3500-119/2020 Datum: 3.11.2021 Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik 58 NAS CASOPIS 498/29. 11 2021 Skupne strani CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO 59 59 NOVICE 59 št. PROGRAM 3. 12. 2021 ob 10.00 - 18.00 TA VESELI DAN KULTURE Ob kulturnem prazniku vljudno vabljeni v razstavišče Moja Ljubljanica na brezplačni ogled stalne in občasne razstave. 11. 12. 2021 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 27. 9. 2019 - 31. 12. 2021 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBčASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja OBNOVA VODOTOKA STRŽEN NA CERKNIŠKEM POLJU Ko smo se v avgustu 2021 sprehodili od Dolenjega Jezera ob vodotoku Stržen proti Gorenjemu Jezeru, smo lahko prišli do dveh gradbišč. Notranjski regijski park je s finančno podporo dveh evropskih projektov obnavljal nekdanjo strugo Stržena – na območju Ključev (projekt LIFE Stržen) in na Belem bregu (projekt KRAS.RE.VITA). Zakaj obnova vodotoka Stržen? Stržen je eden od vodotokov Cerkniškega polja, ki je bil v preteklosti močno reguliran. Na nekaterih delih so izkopali ravne kanale in zasuli stare okljuke, s čimer so povzročili, da je voda s kraškega polja pričela odtekati hitreje. Vsi vemo, da je Cerkniško jezero presihajoče jezero, ne pa morda tudi tega, da je največje jezero v Sloveniji, kadar je polno, in da je največje presihajoče jezero v Evropi. Poleg tega tu živi polovica vseh evropskih vrst ptic in sesalcev, tretjina evropskih dnevnih metuljev in četrtina vseh evropskih vrst dvoživk. Nad vsem tem je bil pred več kot 300 leti navdušen tudi Janez Vajkard Valvasor. V svoji Slavi vojvodine Kranjske je zapisal: “Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave in lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave.” Kaj pa so si v časih pomanjkanja o tem mislili domačini? »Ja, čudež že, a kaj nam to pomaga, ko pa nam to čudežno polje ne prinaša boljšega življenja?«, in jezero so začeli spreminjati. Najprej so presihajoče jezero hoteli izsušiti in pridobiti površine za poljedelstvo in živinorejo. Kasneje, v 20. stoletju (v času hitrega industrijskega napredka) pa so se pojavile tudi ideje o stalni ojezeritvi in celo o pridobivanju električne energije. To idejo so kaj kmalu opustili, saj je propustni kraški svet popolnoma nemogoče »zamašiti«. Prve spremembe so se začele dogajati pred več kot 170 leti (od 1844) pa vse tja do 1958 – takrat so vodotoke, ki so vijugali po kraškem polju, izravnavali v kanale. Tako je bilo reguliranih vseh 10 vodotokov (Cerkniščica, Izvir Marije Magdalene, Martinjščica, Grahovščica, Žerovniščica, Lipsenjščica, Goriški Brežiček, Stržen, Tresenec in Mrzlik). Če seštejemo struge vseh vodotokov pred izvedenimi regulacijami, so te skupaj merile 45 kilometrov. Po preusmeritvi v kanale jih imamo le še slabih 33 kilometrov. Tako se je z izravnavo strug dolžina prvotnih vodotokov Cerkniškega jezera zmanjšala za več kot četrtino - za 12 km (za lažjo predstavo si zamislite razdaljo med Cerknico in Uncem). Poleg tega so bili z razstrelivi umetno razširjeni številni ponori na obrobju polja, kjer je ponikala voda. S temi ukrepi so zmanjšali in skrajšali nekdanje visoke vode, a kmalu je bilo opazno, da na mnogih predelih izsuševanja niso prinesla pozitivnih učinkov v meri, kakršne si je človek želel. Pred več kot 12. leti si je Notranjski regijski park zadal nalogo, da povrne regulirane vodotoke Cerkniškega polja v njihovo naravno stanje. Takrat je bil narejen načrt za obnovo večine izravnanih vodotokov. Leta 2009 je park obnovil dele strug dveh manjših vodotokov Tresenec in Goriški Brežiček. Leta 2021 pa je v naravno stanje povrnil še štiri meandre stare struge Stržena v skupni dolžini 4,7 km (na območju Beli breg sta to dva meandra v dolžini 2,6 km, in dva meandra na območju Ključev v dolžini 2,1 km), oba regulacijska kanala v skupni dolžini 1,2 km pa so zasuli. Zakaj je dobro, da vračamo vodotoke Cerkniškega polja v naravno stanje? Izvajalci del so že leta 2019 previdno ponovno izkopali nekdanje okljuke v zgornjem delu Stržena. Letos je prišel na vrsto izlov rib in rakov iz izravnane struge in selitev teh živalic v okljuke. Potem so gradbeni delavci iz ravne struge izčrpali vodo. Nato Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. Obnova stare struge Stržena (foto: Hidrotehnik d.o.o) so ta mrtvi ravni kanal zasuli z zemljino, ki se je nabrala ob izkopu okljukov. Z njo je bilo pred odhodom gradbene mehanizacije povsem poravnano in sanirano zdaj že nekdanje delovišče. Voda Stržena spet teče po izvirnih vijugah. V širši in daljši strugi se voda v sušnem obdobju dlje časa zadržuje v strugi. Uradni podatki hidrološko – hidravličnih študij kažejo, da od 20 – 25 dni dlje. Cerkniški ribiči so to že opazili. Letos je spomladi presahnilo le Rešeto, zato so ribe reševali le tam. Pred obnovo struge je veljalo: ko merilna postaja Dolenje Jezero kaže vodostaj v višini 130 cm, bo Vodonos v dveh dneh presahnil. Letos spomladi pa ob vodostaju 130 cm voda v Vodonosu ni presahnila kar 7 dni. Reševanja rib tu tako sploh ni bilo, saj je jezero sedmi dan namočil dež. S tem, ko se je dvignil nivo talne vode in se bo voda v strugi dlje časa zadrževala, se bodo izboljšali življenjski pogoji za mnoge, tudi ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki do vezane na vodo – raki, ribe, dvoživke, ptice ter vodne in obrežne rastline. Vrnila se bo bobnarica, redka in ogrožena ptica, ki je z izsuševanjem izgubila svoj prostor. Danes ta plaha ptica iz družine čapelj gnezdi le še na območju Cerkniškega jezera. Zanjo je Notranjski park v bližini območja renaturacije uredil mirno cono. naravi, ima to vpliv tudi na globalnem nivoju, pa ne le za živali, ampak tudi na človeka. Da se je Notranjski park lotil obnove v preteklosti izravnanih vodotokov na Cerkniškem jezeru, je bilo pogumno in zgodovinsko dejanje. Izvedba del je bila močno odvisna od vremena in posledično vodostaja jezera. Posegi so se izvajali v izjemno občutljivem okolju in prvič na svetu na presihajočem jezeru. Izvedba posega je zbudila zanimanje številnih strokovnjakov in naravovarstvenih institucij z različnih koncev Evrope, ki se prav tako soočajo z negativnimi posledicami izravnav rek in vodotokov. Zanimalo jih je, kako smo dela izvedli in kako bi lahko naše izkušnje uporabili drugod. Notranjski park v naslednjih letih predvideva postopno obnovitev še nekaterih drugih vodotokov Cerkniškega jezera, ki so bili v preteklosti regulirani. Barbara Bolta Skaberne, Notranjski regijski park Zgoraj: Beli breg pred obnovo stare struge (zaraščena) in voda v kanalu (foto: Hidrotehnik d.o.o) Spodaj: Beli breg po končani renaturaciji (foto: Aleksander Vučanovič) In zakaj tudi Evropo zanima ohranjanje našega Cerkniškega jezera? Evropa, predvsem zahodna Evropa je svoje naravno okolje uničila že do te mere, da se je začela zavedati pomena ohranjenosti narave širše in njene biotske raznovrstnosti. Zgodovinska dejanja Renaturacija dveh meandrov vodotoka Stržen predstavlja enega večjih projektov s področja izboljšanja stanja voda v Sloveniji. Vedeti moramo, da ko v nekem lokalnem okolju izboljšamo stanje v www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 59 december.indd 1 02/11/2021 13:40:58 NAS CASOPIS 498/29. 11 2021 Skupne strani CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60 Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič praznujejo 45-letnico združevanja Za viške obrtnike in podjetnike je bil 11. oktober 2021 prav poseben dan. Na ta dan se je več kot 280 obrtnikov in podjetnikov ter njihovih življenjskih spremljevalcev udeležilo slavnostne akademije v čast 45-letnice uspešnega združevanja obrtnikov in podjetnikov Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič. Tokrat so slavnostno akademijo organizirali v prelepem okolju Kongresnega centra Brdo pri Kranju. Obrt in malo gospodarstvo na območju sedanje Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič imata svoje korenine daleč v zgodovini naših prednikov. Mostiščar je naš vzornik, ki je s svojim marljivim delom še vedno simbol uspešnega, delavnega ter vztrajnega obrtnika in podjetnika. Neprestane nevarnosti in izzivi so botrovale, da so se obrtniki in podjetniki v zgodovini povezovali. Zato so 1976 leta ustanovili obrtno združenje. Zdaj je Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljubljana Vič samostojna strokovno-poslovna organizacija, trden člen obrtno-podjetniškega zborničnega sistema v Republiki Sloveniji, ki članom nudi številne ugodnosti za članstvo. Številne aktivnosti zbornice služijo članstvu za lažje poslovanje in premagovanje ovir. Petkovi podjetniški zajtrki dajejo znanje in povezujejo člane med seboj. Številna izobraževanja za podjetnike in njihove sodelavce povečujejo kakovost izdelkov in storitev. Povezani v mrežo medsebojno sodelujemo in se bogatimo. Polni vtisov se udeleženci slavnostne akademije spominjajo skupaj prehojene obrtniške in podjetniške poti ter lepega srečanja s kolegi in poslovnimi partnerji. Skupaj se veselijo jubileja njihove organizacije in številnih jubilejev, ki so jih člani z marljivim in trdim delom zaslužili proti kakršnimkoli političnim težnjam po nacionalizaciji premoženja obrtnikov in podjetnikov, ki so si jih določene politične sile v Sloveniji postavile za svoj cilj. Čestital je viškim obrtnikom za jubilej in štirim nagrajencem izročil posebno priznanje bronasti ključ, enemu nagrajencu je izročil posebno priznanje srebrni ključ in enemu posebno priznanje zlati ključ. Območna obrtno- zbornici. Predstavil je 45-letno zgodovino združevanja obrtnikov in podjetnikov na Viču. »Obrtniki in podjetniki danes želimo, da se bi več mladih odločalo za obrtne poklice. Želimo vzgojiti naslednike naših podjetij, ki bodo z veseljem nadaljevali delo v naših obratovalnicah. Veselimo se naše 45-letne uspešne dediščine in upamo, da bodo tudi mladi rodovi preko zbornice še naprej da spodbujajo delo zbornice, ter vsem članom ob jubileju, 45-letnici iskreno čestital. V bogatem kulturnem programu v dvorani Grandis Kongresnega centra Brdo pri Kranju so nastopili Glasbena skupina ČUKI, Ivan Hudnik, humorist Boštjan Meglič - POŠTAR PEŠKA in povezovalka Jasna Kuljaj. Po zaključku uradnega dela prireditve so se udeleženci ustavili na pogostitvi v preddverju, kjer -podjetniška zbornica pa je prejela posebno priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič Jernej Dolinar se je zahvalil vsem članom, da so ostali povezani v viški obrtno-podjetniški ustvarjali politiko zaščite obrtnikov in podjetnikov.« Poudaril je pomen ohranitve skupne organiziranosti in predstavil aktivnosti, ki jih za svoje člane izvajamo na zbornici. Ob koncu se je predsednik zahvalil vsem članom in drugim navzočim, je navzoče pozno v noč zabavala Glasbena skupina ČUKI ob sodelovanju Ivana Hudnika in Jasne Kuljaj. Mag. Peter Grabner, sekretar OOZ Ljubljana Vič, avtor fotografij: Samo Rovan S svojim obiskom jih je tokrat počastil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, gospod Zdravko Počivalšek. v svojih delavnicah, pisarnah in drugod. Udeležence slavnostne akademije je z uvodnim nagovorom pozdravil predsednik Jernej Dolinar. Na prireditvi je bil govornik poslanec Državnega zbora RS, gospod Jožef Horvat. Ker je bil to praznik obrtnikov, je zbranim spregovoril tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. S svojim obiskom jih je tokrat počastil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, gospod Zdravko Počivalšek, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril velik pomen obrtnikov in podjetnikov k blaginji Slovenije. Zato je ministrstvo trdno odločeno v bližnji prihodnosti tudi finančno podpreti razvojne projekte obrtnikov in podjetnikov na različnih področjih ciljnih politik. Udeležencem je predstavil tudi višino predvidenih sredstev za posamezne razvojne ukrepe, ki jih lahko preko razpisov pričakujemo že v začetku prihodnjega leta. Vabilu na praznovanje so se odzvali tudi župan Občine Horjul, Janko Prebil, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, Franc Setnikar in župan Občine Ig, Janez Cimperman. Tudi poslanec Jožef Horvat je pred številnimi zbranimi udeleženci na slavnostni akademiji izrazil svojo naklonjenost obrtnikom in malim podjetnikom ter jih spodbudil, naj zaupajo v svoj optimizem in svojo sposobnost. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je v nagovoru poudaril pomen obrtno-podjetniškega zborničnega združevanja. Poudaril je številne izzive, ki smo jim priča v sedanjem času, in obljubil neomajen boj Vabilo Vabilo na podjetniški zajtrk Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič vsak petek ob 8.30 pripravimo podjetniški zajtrk, na katerem se nam pridruži tudi gost. Srečanje je priložnost za medsebojno izmenjavo informacij in reševanje podjetniških težav. Podrobnejše informacije so pred srečanjem na voljo na spletni strani naše zbornice. Napovednik srečanj: • • • • petek, 3. december 2021, ob 8.30: Zdravilni učinki medu in medenih izdelkov petek, 10. december 2021, ob 8.30: Prednosti digitalizacije poslovanja s PANTHEON-om petek, 17. december 2021, ob 8.30: Vdihni življenje s polnimi pljuči, ruska dihalna telovadba petek, 31. december 2021, ob 8.30: Novoletni podjetniški zajtrk, pregled dosežkov prejšnjega leta in načrtov z a naprej Podjetniški zajtrk je namenjen članom in drugim podjetnikom. Pridržujemo si pravico do spremembe teme in gosta v posameznem terminu. Potrjene teme boste prejeli po elektronski pošti pred posameznim srečanjem. VLJUDNO VABLJENI! 60 NAS CASOPIS 498/29. 11 2021 Skupne strani 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ana svetuje Iz Upravne enote Vrhnika Novosti zakona o prijavi prebivališča Novela Zakona o prijavi prebivališča je bila sprejeta 27. marca 2021, uporabljati pa se je začela 27. 6. 2021. Isti dan se je zaičel uporabljati tudi Pravilnik o določitvi površinskih standardov za prijavo prebivališča, ki določa normativ uporabne površine dela stavbe za število prijavljenih oseb v posameznem stanovanju oziroma delu stavbe, namenjene nastanitvi. Cilj novele zakona je zagotovitev dodatnih vzvodov za preprečevanje fiktivnih prijav, zlasti prijav več posameznikov na naslovih, kjer prebivanje tolikšnega števila oseb ni mogoče. Kot pomemben element preprečevanja fiktivnih prijav se ponovno uvaja krajevna pristojnost za prijavo stalnega ali začasnega prebivališča ter določitev naslova za vročanje. Pristojna je upravna enota, na območju katere posameznik prijavlja stalno ali začasno prebivališče. Krajevne pristojnosti pa ni za odjavo začasnega prebivališča, spremembo naslova za vročanje v Republiki Sloveniji, prijavo stalnega naslova v tujini, prijavo in odjavo začasnega naslova v tujini in spremembo naslova v tujini. Za navedene prijave in odjave je pristojna upravna enota, ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Za prijavo prebivališča je bistvena novost tudi urejenost podatkov o vrsti rabe v evidencah GURS. Ob vsaki prijavi prebivališča bo uradna oseba dolžna preveriti naslov, ki ga posameznik prijavlja. Tako bo preverjala tudi podatek o dejanski rabi (mora biti stanovanjska), uporabni površini in številu že prijavljenih oseb na naslovu. Podatki bodo iz evidenc Geodetske uprave RS na voljo neposredno v registru prebivalstva. Normativ kvadrature uporabne površine dela stavbe za število prijavljenih oseb v posameznem stanovanju je najmanj 8 m2 uporabne površine na prijavljeno osebo, na naslo- vih stanodajalcev pa 6 m2 na prijavljeno osebo. Površinski standardi ne veljajo za naslove delov stavb za posebne družbene skupine oziroma za posebne namene (na primer stavbe za bivanje starejših, študentov in otrok, za zavetišča za brezdomce, bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, zapore, delovno-varstvene in druge institucionalne namestitve, druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje). Če pogoji za prijavo ne bodo izpolnjeni (ni določena ustrezna raba, ni določena hišna številka, več prijavljenih oseb glede na uporabno površino dela stavbe, posameznik ne predloži dokazila o pravici do prebivanja na naslovu), bo upravna enota uvedla skrajšani upravni postopek. Posameznik bo prejel poziv k dopolnitvi vloge, da v roku osmih dni predloži dokazilo, da je začel urejati podatke v evidencah Geodetske uprave RS oziroma predloži dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu. Če ga ne bo predložil, mu bo upravna enota izdala odločbo o zavrnitvi prijave prebivališča. Če bo stranka predložila dokazilo, da podatke ureja (vpis stavbe v kataster stavb, vpis sprememb podatkov katastra stavb, določitev hišne številke ali številke stanovanja) bo na naslovu, ki ga prijavlja, prijavljena začasno. Če pogoji za prijavo prebivališča v obdobju enega leta ne bodo izpolnjeni, bo posamezniku izdana odločba o zavrnitvi prijave prebivališča. Izjema velja za prijavo prebivališča otroka. Otroci bodo prijavljeni na naslov že prijavljenega starša, četudi pogoji za prijavo ne bodo izpolnjeni (na primer premajhna kvadratura glede na število že prijavljenih oseb). Izjema velja tudi za prijavo ožjih družinskih članov že prijavljenih posameznikov, vendar se bo zanje opravilo dodatno preverjanje v postopku preverjanja resničnosti prijave (ali na naslovu, ki ne izpolnjuje pogojev za prijavo, tudi dejansko prebiva). Upravna enota Vrhnika CMYK Zavist »Ko prijatelj doživi uspeh, nekaj v meni umre,« je v nekem intervjuju priznal ameriški pisatelj Gore Vidal. S tem je izrekel tisto, kar kdaj pa kdaj obide vsakega človeka, vendar tega nihče ne prizna rad. Menim, da je zavist najbolj nesmiselno, neuporabno in strupeno čustvo. Zato sposobnost uravnavanja zavisti je eden od zavisti vrgla iz kletke in odklotemeljev dobrega življenja. Če nila nadaljnje sodelovanje. Pri zavisti je zanimivo, da bolj boste obvladali to muho, boste ko se primerjamo z drugimi, veveliko dosegli. čja je nevarnost, da sami postanemo zavistni. Po navadi zaviZavist ni lastna samo človedamo tistim, ki so nam podobni ku, poznajo jo tudi živali. Razpo starosti, poklicu, okolju ali iskovalci opic so dve kapucinki načinu življenja. Profesionalni za preproste naloge nagradili s tenisači se primerjajo s profekumaricami. Opici sta bili visionalnimi tenisači, vrhunski deti zadovoljni in sta hvaležno menedžerji z vrhunskimi mesprejeli darilo v obliki kumarinedžerji, pevci s pevci … ce. V naslednjem poskusu pa Tako smo že našli rešitev težaso raziskovalci eno kapucinko ve z zavistjo. Torej: ne primerjajnagradili s kumarico, drugo pa te se z nikomer in uživali boste s sladkim grozdjem. Ko je prva življenje brez zavisti. Strogo se to opazila, je svojo kumarico iz izogibajte vsem primerjavam. To je zlata pot! Verjamem pa, da je to lažje reči kot storiti. Znano je, da npr. Facebook frustrira številne uporabnike, saj spodbuja, da se primerjajo med seboj. Tukaj gre za popolno leglo zavisti, saj všečki, število prijateljev in sledilcev spodbuja primerljivost, ki pa nas onesrečuje. Zavedati se moramo, da se vse naložene podobe ne skladajo z normalnim in resničnim življenjem vaših prijateljev. Z namenom so skrbno izbrane, kar pa hitro vzbudi lažen vtis, da je vašim prijateljem bolje kot vam. Moj nasvet je takšen: socialnih medijev se izogibajte v največji mogoči meri! Res pa je, da se ljudje še nikoli niso toliko primerjali kot dandanes. Internet je zavist spremenil v sodobno zasvojenost. In ko se umaknete iz socialnih medijev, je čas za zajezitev primerjav v resničnem življenju. Recimo, da zavidate sosedu, ker si je z dediščino kupil bleščečega srebrnega porscheja. Novo vozilo vidite lepo parkirano pred oknom svoje dnevne sobe. In vedno, ko vključi motor, vas rahlo zabode pri srcu. Zakaj? Ker je vaša pozornost napačno usmerjena. Ko življenje svojega soseda primerjate s svojim, se avtomatično 61 osredotočite na tista področja, ki so različna – torej sosedovega porscheja primerjate s svojim golfom, s čimer pa precenjujete pomen avtomobila za zadovoljstvo z življenjem. Menite, da je vaš sosed bistveno bolj srečen od vas. Pri tem pa (objektivno gledano) avtomobil doprinese le majhen košček (če sploh!) k zadovoljstvu z življenjem. Vse stvari, ki jih zavidamo drugim, so veliko manj pomembne, kot si mislimo. Če ste sami vredni zavidanja, ostanite skromni. S tem, da boste druge obvarovali pred zavistjo, boste zmanjšali trpljenje na svetu. Skromnost je vaš prispevek k skupnemu blagru. Kako že pravijo? Največji izziv po uspehu je o njem molčati. Če že, bodite ponosni na svoj molk. Naj povzamem: v sosedstvu, krogu prijateljev, na vašem strokovnem področju vedno obstaja nekdo, ki mu gre lahko boljše kot vam. Sprejmite to. Morda se lahko skupaj poveselite uspehov drugih. In tako zavist spremenite za občudovanje. Prej ko boste zavist izbrisali iz repertoarja svojih čustev, lepše vam bo. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja www. motivacijainsvetovanje.si 61 NAS CASOPIS 498/29. 11 2021 Skupne strani Ste vedeli? CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 62 okrajšano iz st. Nicholas in je uvoženo založbi Zveze prijateljev mladine Sloiz Holandije. Gre seveda za sv. Miklav- venije. Izdaja razglednic je bila ena od ža (holandsko Sinterklaas). Prvi je bolj marketinških akcij za uvedbo mitosuh in resen, drugi pa nadvse dobro- loškega lika, ki naj bi v novi družbeni dušen. Santa Claus oziroma Božiček ureditvi po 2. svetovni vojni postopoje osvojil že ves svet, njegovo podobo ma nadomestil Miklavža in Jezuščka... lahko opazujemo tudi pri nas v ilustra- Na začetku uvajanja novega lika so celo cijah ali na božičnih voščilnicah pred razmišljali o drugačnem imenu, ki ne prvo vojno in med obema vojnama, pa bi bil neposredni prevod sovjetskega seveda tudi sedaj. Po (še eni) legendi deda Moroza, ampak bi se imenoval naj bi svetnik (sv. Nikolaj) vrgel v di- Sneženi mož, tudi oče Triglav. mnik nekaj zlatnikov, ki so padli v noPredlagan je bil tudi ženski lik, bagavico, ki je visela ob ognjišču, da bi bica Zima,« je zapisal etnolog Janez Ko se leto preveša h koncu, se posušila. To je bil začetek znameBogataj v knjigi Slovenija praznuje. Drje vedno več teme, zato je nite »Božičkove nogavice« v katero so žava je že leta 1948 uvedla večdnevno osrednja nit vseh praznikov dajali in še dajejo otrokom darila. K popularizaciji Božička so pripomogli praznovanje Novoletna jelka, in sicer luč, svetloba. angleški in ameriški pisci. Sprva so najprej v Ljubljani, tedaj še brez dedka ga prikazovali v zelenih, modrih in Mraza, a že s pravljično gozdno scenaŽelimo si življenja, radosti, zato ne črnih oblačilih. Že leta 1866 je dobil rijo, nagačenimi živalmi in partizani. preseneča, da so se ravno v decembru rdečkasto rjavo obleko, obrobljeno z V obsežni propagandni akciji so pozvrstili kar trije dobrodušni možje, ki belim hermelinom. Takrat smo izve- stopoma oblikovali lik dedka Mraza. nam vedno pričarajo nasmeh na ustih. deli tudi, da živi na severnem tečaju. “V javnosti so te novosti označevali To so sveti Miklavž, Božiček in dedek Coca Cola je pozneje (1931) njegovo kot odlične, zasebno pa so jih ljudje Mraz. podobo samo še popularizirala, ni pa, sprejemali z dokajšnjimi pomisleki, še Decembrsko obdarovanje sega v kot je pogosto slišati, ustvarila njegove posebej po vaseh. Pomembno vlogo pri pradavnino (Rimljani so obeleževali podobe. Na slovenskem podeželju se uvajanju tega rituala je imela šola,” piše saturnalije ob zimskem solsticiju), čeljudje za božič in novo leto skoraj niso Bogataj. Izvor dedka Mraza je predkrprav se zdi, da gre za nekaj novodobneobdarovali, v mestih pa je otroke za ščanski. Po slovanski mitologiji je bil ga. Rimljani so verjeli, da bodo darila, božič obdaroval Jezušček. Zelo redko najprej snežni demon, ki pa v tistem kot so sadeži, med in kolački, zagotovili, se je pojavil Božiček, sledi o njem so času ni imel negativne konotacije. da bo naslednje leto dobro in uspešno. praktično znane samo iz voščilnic iz Šele z vplivom zahodne kulture se je Z razmahom krščanstva se je delno začetka 20. stoletja. Pod vplivom me- prilagodil novim razmeram, še poseobdarovanje razmahnilo na skoraj sta se je šega obdarovanja z Jezuščkom bej priljubljen pa je postal od 19. stoleceloten december in delno celo na pozneje prijela tudi na podeželju, a se tja naprej, ko so ga popularizirali prek januar. Tam, kjer poznajo prvotnega je zaradi spremembe političnega siste- knjižnih in gledaliških del. Po oktobrsv. Miklavža, ta nosi darila iz 5. na 6. ma moral umakniti. Mimogrede: vpliv december, Božiček nosi darila na sveti ski revoluciji so bile božične tradicije ameriškega Božička je tako močan, da večer, dedek Mraz pa med božičem in nezaželene. Leta 1928 so deda Moroza so ga vzporedno sprejeli celo Kitajci. novim letom, največkrat na silvestrovo. razglasili za “zaveznika duhovščine in Božiček ni bil od nekdaj v rdeči obleki. Tam se imenuje Lang Khoong (PrijaPred tem so ga med drugim poznali tudi v zeleni. kulakov”. A tradicija je bila tako zasizni starec) ali Dunche Lao (Božični Sv. Miklavž drana med ljudmi, da jo je nova oblast Sv. Nikolaj, ki mu pri nas navadno poročil; ta so ohranjena le po legendi,« posvečenih največ cerkva. Legenda stari mož). pravimo Miklavž, je gotovo eden naj- piše v Veliki knjigi o praznikih etnolog predstavlja sv. Nikolaja tudi kot velikebolj priljubljenih svetnikov v Evropi. Damjan J. Ovsec. Sveti Nikolaj naj bi ga čudodelnika in dobrotnika. Hčere Zlepa se ni okrog katerega svetnika nekoč pomiril nevihto na morju, zato siromašnega moža naj bi rešil sramospletlo toliko legend kot prav okrog je naravno, da so temu svetniku že zgo- tne usode, ker jim ni mogel dati dote, sv. Miklavža, ki simbolizira prijazno daj začeli postavljati, zlasti ob vodah ko jim je ponoči porinili skozi okno tri darežljivost. »Miklavža imamo za ško- in pristaniščih, cerkve in kapele. Na kepe zlata. Ena se je zavalila na tla in fa, čeprav o njem ni preveč zanesjivih Slovenskem mu je od vseh svetnikov pristala v copatu. Od tod nemara šega, da otrokom prinaša ponoči darove v nastavljene posode, coklje, nogavice … Miklavž, kot še marsikateri zimski obhodnik, se pojavlja v zimskem času zato, ker je ta čas po prastarih pojmovanjih obdobje duhov; na zemljo se vračajo zlasti duhovi prednikov. Te duhove so častili pogani in Cerkev je z njimi imela veliko težav, zato je šegam dala novo preobleko. »Našemljenci, ki so prej predstavljali rajnike in druge demone, so se, po krščanskem pojmovanju, spremenili v hudobne duhove, ki jih v taki obliki pogani sploh niso poznali: tako so nastali hudiči, parkeljni, zlodeji… Postali so Miklavževi spremljevalci in izvrševalci kazni nad porednimi otroki,« piše Ovsec. Miklavževanje se je globoko zakoreninilo med Slovenci (razen na Primorskem), zato tudi povojno obdobje ni moglo izkoreniniti te navade. Razširjena je navada, ki je bila med obema vojnama v mestih, na primer v Ljubljani, tako rekoč obvezna, da otroci Miklavžu pišejo ali mu rišejo svoje želje. Pismo položijo na okno, zjutraj pa v svoje veliko veselje opazijo, da ga je »Miklavž« vzel. Včasih darovi niso bili dragoceni, Dedek Mraz je imel na ruskem ozemlju tako močno tradicijo, poredni otroci so dobili samo šibo, ker da se mu ni mogla upreti komunistična oblast. naj bi bila v naših predstavah kazen za porednost. »V resnici pa je bila šiba morala sprejeti, a seveda politično nekoč magični pripomoček, saj naj bi Dedek Mraz posredovala življensko, vitalno moč, ki Dedek Mraz je bil prvič upodobljen prilagoditi. Dedek Mraz nosi darila jo vsebuje narava,« piše J. Ovsec. s polhovko na glavi na naslovnici Ci- nekaj dni pred novim letom, a vedno cibana decembra 1949, naslikal pa ga po božiču.. V Sloveniji imamo torej tri je slikar Janez Vidic, a je imel dedek obdarovalce. Božiček Kaj bo prinesla prihodnost? Bodo Mraz tedaj še ruski beli plašč. Zaradi Germanski, zlasti pa anglosaški informbirojevskega spora mu je sovjetostali vsi trije, bo kateri le še predmet svet včasih razlikuje med dvema Boska oblačila snel Masim Gaspari. Leta spomina ali pa bomo dobili še četrtežičkoma: eden je Oče Božič (Father 1952 je po naročilu države pripravil ga? Otroci bi si verjetno želeli slednje … Christmas), ki je prvotno nosil darila v Gašper Tominc Angliji, drugi pa je splošno znani San- tri upodobitve dedka Mraza v kožuh. Voščilnica s sv. Miklavžem iz začetka 20. stoletja ta Claus ali še krajše – Santa. Ime je »Leta 1952 so izšle kot razglednice v Trije dobri možje 62 NAS CASOPIS 498/29. 11 2021 Skupne strani 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Čari zimskih zelišč in začimb Zimski čas je hladen, temen zaradi dolgih noči, pokrajina je pokrita s snegom. Narava počiva. Se pa prav v tem času zgodi največ v letu: zamenjamo letnico, dnevi se začenjajo spet daljšati in sonce vedno bolj prijazno greje. Rimljani so novo leto praznovali marca z začetkom pomladi, ko so zamenjali konzule. Leta 154 p. n. š. pa zaradi upora španskih kmetov tega niso hoteli in so leto skrajšali na devet mesecev ter začeli z Janusu, čuvarju mestnih vrat, posvečenim mesecem. Novo leto so razuzdano praznovali našemljeni. V krščanstvu to škofom ni bilo všeč in so ob božiču pozivali k spokornosti. Z letom 1691 pa so novo leto spet prestavili na 1. januar. Mnoge šege in navade so povezane s temnimi zimskimi dnevi, ko so bili ljudje večinoma doma, odvisni od zalog hranil in domačih živali, čakajoč na podaljšanje dneva in novo moč sonca ter toplote. Domove so okrasili z zimzelenim rastlinjem (bela omela, bršljan, pušpan, bor, smrečje) in vsem, kar je simboliziralo plodnost (mak, fige, granatna jabolka, štorži ). Čas so si krajšali z bajkami in prerokovanji (jabolko, svinec, gosja kost, copati). Slovanski bog Svarog je umiral, mladi Svarožič pa se je rojeval in medtem so imela posebno moč hudobna bitja: pehta baba, divja jaga, divji lovci ... Koledniki (ime je iz latinščine – calendae januariae), pozvačini, kurenti … naj bi jih pregnali. Germanska in skandinavska ljudstva so častila ogenj, zato še zdaj nekaj praznikov v zimskem času ne pomeni nič brez njega. Advent – čakanje na prihod – je s svojim vencem, zdaj vedno bolj tudi pri nas, ob tedenskem prižiganju sveče več, spomin na skrb za ognjišče in dom. Pohod Lucij s svečami preganja vedno daljše noči. Okraševanje drevesc in celih naselij z lučkami je samo modno posnemanje starodavnih običajev. V naših krajih so prižigali badnjak ali čok, ki je moral biti tolikšen, da je bil na ognjišču od božiča do novega leta. Iz načina gorenja so prerokovali: miren plamen - dobra letina, iskrenje - več jagenčkov ali piščancev, prasketanje - poroka. Brin je veljal za čuvarja pred zlimi duhovi. Svojo moč je dobil tako, da je dobila jagoda križ, ko je skril Marijo z detetom pred zasledovalci. Po drugi zgodbi pa mora čarovnica, ki hoče v hlevu škoditi živini, najprej prešteti iglice na vejici, zataknjeni na vrata. To seveda traja do jutra in tako izgubi moč. V Kneippovem zdravljenju grizljamo jagode vsak dan postopoma od ene do dvajset in spet nazaj pri prehladnih ali prebavnih težavah. V kulinariki sodi brin k mesu tistih živali, ki se poleti pasejo ob njem, torej ovce, koze in divjad. Za »lovsko« pripravo jeter pomokamo na pol centimeter debelo narezane kose, jih popečemo v ponvi, odložimo in na preostanku CMYK prepražimo strte brinove jagode, zalijemo z vodo ali jušno osnovo. V omako vrnemo jetra, posolimo in dodamo kislo smetano. Hrast ima po zgodbah iz druidskih časov posebno magično moč, še posebno za belo omelo, ki zraste na njem. S tem, ko mu listi ne odpadejo, naj bi dokazoval, da je mogoče kljubovati zimi. Po koroški pravljici pa je to svojo trmo plačal z obliko listja. Peklenščki so hoteli v ne- besa, Bog pa jim je povedal, da bo šlo, ko bo odpadlo vse listje. Na hrastu je seveda ostalo in zato so ga jezni razcefrali. Ne morejo pa škoditi hiši, ki jo varuje hrastova vejica. Hrastova skorja je staro domače zdravilo za kožne težave. Uporabimo jo za mokre ovitke, pa tudi za sedeče kopeli. Posušene, v prah stolčene šiške lahko uporabimo kot posip za rane. V nadomestke pravi kavi pogosto primešajo želod, saj vsebuje tanin, škrob, sladkor, beljakovine in maščobe. Tudi posušene liste lahko dodajamo zdravilnim čajem. Jabolko spremlja toliko zgodb, da spoznamo, da je pomembno za človeka že od nekdaj. Antični Grki so se zapletli v trojansko vojno, ker je Paris podaril jabolko Afroditi in ne Ateni, pa se je užaljena boginja maščevala. Adam in Eva sta bila pregnana iz raja, ker se mu nista mogla upreti. Znana pisateljica kriminalk Agata Christi je menda ob vsakem jabolku,k i ga je pojedla, opisala kakšen umor. Morala je imeti kar lepo zalogo jabolk, saj je napisala veliko romanov. V novoletnem času uporabljamo jabolka za krašenje pogrinjkov, vencev in kot sredstvo za prerokovanje. Pravilna zvezda na prerezu je pomenila srečo. Eno jabolko na dan, prežene zdravnika vstran je tudi naša ljudska modrost. Uporabljamo sveže nastrganega pri zaprtosti, že oksidirano porjavelega pa pri driski. Krhlji so zimska sladica, lupine uporabimo v čajnih mešanicah, kis pa je eden najbolj zdravih. Recepti za kompote, zavitke in pite so znani na vseh koncih sveta. Žito je simbol osnovne hrane, zato so ga sejali v posodice kot božično žito, da bi zagovorili dobro letino. Od naših starih sort se vrača pira, ki jo uporabimo kot zrnje za kavo, kuhano za priloge, pa seveda kot moko. Vsebuje vse življenjsko pomembne snovi v idealnem razmerju, in to v obliki, ko jih telo najbolje izkoristi. Je pravo polnovredno živilo. Zanimiva jed 63 je koroma,č pečen na pirinih zrnih. V zelenjavni juhi skuhamo pirina zrna, v drugi juhi pa koromač. Odcedimo obe juhi, ju zmešamo in začinimo z galgantom ter ponudimo za uvod. Pirina zrna damo na ognjevaren krožnik, nanjo položimo koromač, pokrijemo s sirom, potresemo s papriko, kumino in koščki masla ter zapečemo v pečici. Polnovredna žitna prehrana je največ, kar lahko storimo za svoje zdravje in preventivo. Tudi čaji iz zelenja žit in ajde (le-ta ni žito, plodove pa uporabljamo podobno) spet dobivajo pomen. Dan naj bi začenjali z zdravim zajtrkom iz polnovrednega kruha ali kosmičev s sadjem, medom in kavo ali čajem. Cimet, klinčki, piment, kardamom, oranžat in citronat so začimbe, ki še posebno v zimskem času pomagajo ogreti telo od znotraj, budijo dobro počutje in zbistrijo duha. Zato so nepogrešljivi v sladicah in drugi hrani. S svojimi učinkovinami pomagajo tudi pri prebavi in presnovi, kar je ob obilni hrani in manj gibanja zelo pomembno. Pa ne samo to, tudi kot dišavna olja pričarajo praznično vzdušje. Prazniki pa so prav to, da se sprostimo, se družimo, ustvarjamo tudi kaj lepega, ne samo potrebne stvari. Po Kneippovo se razgibajmo in poiščimo harmonijo v sebi in dali jo bomo lahko tudi svojim bližnjim. Pozitivna naravnanost nas edina vodi v lepše in boljše počutje. Francka Čuk, Kneipp Adventni venček Tradicija, ki polepša dom Letos se adventni čas začenja že 28. novembra. Eden njegovih najbolj razširjenih simbolov je adventni venec, ki letos praznuje dobrih 180 let obstoja. Je poln simbolike in hkrati dovolj zgovoren, da so ga za svojega vzeli tudi v družinah, ki niso verne. Prvi adventni venec, kakršnega poznamo dandanes, se je pojavil leta 1838 v nemškem Hamburgu v domu za revne otroke. Tam je evangeličanski pastor Johanan Wichem svojim varovancem, ki so imeli trdo otroštvo, želel olepšati adventne dneve in pričakovanje božiča. Naredil je velik lesen obod in nanj namestil 24 sveč, 19 majhnih za vsak dan in štiri velike za štiri adventne nedelje. Sveče je prižigal postopoma in obred je bil otrokom tako všeč, da se je odločil, da bo to vsako leto ponavljal. Trinajst let pozneje so leseni obod začeli krasiti z zimzelenimi vejicami. Kmalu so vence pletli samo z zimzelenimi vejicami. Lep običaj se je sčasoma razširil po vsej Nemčiji. Od tam je prešel v druge evropske države, zatem še v Ameriko, ob koncu stoletja se je udomačil povsod po svetu, kjer živijo kristjani. Adventni venec je doživel spremembo: na njem so samo štiri sveče za štiri adventne nedelje. Venec poln simbolike Dandanes lahko adventni venec kupimo že v katerikoli trgovini, seveda pa je veliko več vreden tisti, ki ga naredimo sami. Pri izdelovanju venca lahko uporabimo lovorjeve vejice, ki označujejo zmago nad grehi, vejice cedre, ki so simbol moči, vejice bodike (božjega lesa), ki spominjajo na trnjevo krono. Pri nas je večina vencev spletenih iz smrekovih vejic, ki so vedno zelene, tako kot bi morala biti vera. Venec v obliki kroga pomeni večnost in zvestobo, saj nima ne začetka ne konca. Svetloba sveč nas spominja na svetlobo odrešenja iz teme grehov in nam prinaša upanje in odrešenje. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju. Latinska beseda »adventus« pomeni prihod. Izdelava doma je preprosta Na spletu najdetet na stotine predlogov, kako izdelati venček. Potrebujete samo izbran naravni material, domišljijo in dobro voljo. Osnova sta seveda obod (lahko uporabite tudi pla- denj) in štiri sveče. Od naravnih materialov lahko uporabite vejice, mah, storže, želod, šipek, okrasni slak, orehe… Z dodanim sadjem, rezinami suhih pomaranč, storži in cimetovimi palčkami vdahnemo svoj značaj Priporočamo nakup lepilne pištole. Z njo bo lepljenje dekoracij na vaš adventni venček mnogo lažje in hitrejše. A ne pozabite: bolj kot stil venčka je pomembna njegova sporočilnost. (gt) 63 NAS CASOPIS 498/29. 11 2021 Skupne strani Urška svetuje Psihoterapija poteka v obliki pogovora med psihoterapevtom in posameznikom, parom ali družino. Prek pogovorov terapevt-ka ustvarja varen prostor, v katerem ugotavljamo vzroke za nastale težave, osmislimo pomen učenja novih vzorcev in se jih tudi naučimo. Novi vzorci vedenja so prilagojeni vašim potrebam in vaši specifiki glede na anamnezo iz preteklosti in glede na cilje za prihodnost. V psihoterapiji predelujete vaše nepredelane travme iz preteklosti; kadar le-te slabo vplivajo na dojemanje sebe, drugega in na vaše delovanje v odnosih. Celoten proces psihoterapije temelji na medosebnem odnosu med terapevtom in klientom. Psihoterapevtski odnos, ki se vzpostavi, je ključnega pomena za sam terapevtski proces in ravno ta odnos je temeljno sredstvo, ki klientu omogoča delo na sebi, na lastnem doživljanju in na odnosu do okolice. Gre za temelj, ki ga terapevt in klient skupaj gradita in je prilagojen vsakemu klientu posebej. In ravno psihoterapevtski odnos je tisti, ki človeku lahko omogoči nove izkušnje, nove poglede, nova spoznanja. Potek in trajanje psihoterapije Prvo srečanje s psihoterapevtom je po navadi predvsem spoznavne narave. Namen srečanja je, da terapevt- ka iz pripovedovanja obeh zakoncev dobi vpogled v čustveno dinamiko njunega odnosa. Skozi njuno pripovedovanje dobi priložnost, da prepozna njun skupni vedenjski vzorec in vedenjski vzorec vsakega posebej ter jima poda približen oris tistega, kar se jima dogaja. Ob zaključku prvega pogovora se skupaj odločijo, ali bodo nadaljevali s terapijo in na kakšen način. V nekaterih primerih se psihoterapevt odloči, da bo delal z vsakim partnerjem posebej. To prakso uporabljamo v primerih hude zakonske krize, ko je čustvena prizadetost z obeh strani prevelika, da bi zmogla konstruktivno komunikacijo. Pozneje, ko terapevt presodi in oba partnerja v to privolita, se proces nadaljuje s skupnimi pogovori. Kot že omenjeno, par, posameznik ali družina najprej pride na uvodno terapevtsko srečanje oziroma svetovanje. Na tem srečanju se dogovorimo o nadaljnji terapevtski obravnavi, ciljih, na katerih si želite delati, okvirno določimo potrebno število nadaljnjih srečanj. Predlagano število srečanj 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si se lahko spreminja, odvisno od obsežnosti težav, finančnih zmožnosti, napredka terapije … Če se po prvem razgovoru vključite v daljšo terapevtsko obravnavo, v začetni fazi prihajate na terapije enkrat na tedeno po eno terapevtsko uro, ki traja 50 minut (načeloma stalen termin). Sčasoma lahko pogostost srečanj prilagodimo vašim potrebam in ciljem (enkrat na dva tedna, enkrat na mesec oziroma po potrebi). Po navadi traja terapevtska obravnava od treh mesecev do enega leta, po potrebi lahko manj ali več. Na terapiji terapevt in klient skupaj ugotavljata, odkrivata in raziskujeta težave in teme, s katerimi klient prihaja. Zato je zelo pomembno, da je klient aktiven oziroma da prihaja na dan s tegobami in dilemami, o katerih želi govoriti, da pripoveduje o svojih čustvih in občutkih, o doživljanju in svojih mislih, ki se ob tem pojavljajo, ter da skupaj s terapevtom raziskujeta vzroke in morebitne rešitve. Ob tem se oblikuje zaupen odnos med klientom in psihoterapevtom. Psihoterapija ni svetovanje, je aktiven odnos med klientom in terapevtom, je delo klienta na sebi. Klient odkriva teme, o katerih želi govoriti, psihoterapevt pa z uporabo različnih tehnik in metod spodbuja klientove notranje vire moči in podpira klienta. Zelo pomembna je vse- Epidemija covida-19 bo na področju obvladovanja sladkorne bolezni terjala visok davek Medicinske sestre, ki izvajajo programe edukacije ob novoodkriti sladkorni bolezni, so bile v zadnjem letu večinoma prerazporejene na točke testiranja in cepljenja proti covidu-19. Presejanje za sladkorno bolezen se je v posameznih mesecih popolnoma ustavilo je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo 14. novembra, opozorila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza). NIJZ-jeva raziskava o pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2 med odraslo populacijo kaže, da je pri nas okoli 80.000 oseb, ki živijo s sladkorno boleznijo, pa zanjo ne vedo. Groba ocena, ki po mnenju strokovnjakov ni precenjena, je, da se število oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji giblje okrog 200.000. »Sladkorna bolezen res nič ne boli, prezrta pa vodi v težke pozne zaplete, kot so slepota, amputacija noge in odpoved ledvic. Ugotavljamo, da imajo zaplete najpogosteje osebe, ki zdravnika ne obiskujejo ali ga obiščejo zelo redko,« je dejala Jana Klavs, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji pri Zbornici – Zvezi. »Osnovno poslanstvo medicinskih sester je človeku nudi- 64 Kako poteka posamezna, partnerska ali družinska psihoterapija? 14. novembra smo obeležili svetovni dan sladkorne bolezni Epidemija covida-19 bo na področju obvladovanja sladkorne bolezni terjala visok davek. CMYK ti pomoč in oporo ob bolezni. Zaradi covida-19 je dostopnost do zdravstvene pomoči marsikomu omejena, še zlasti tistim, ki niso vešči uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, in socialno šibkejšim. Zaskrbljeno zremo v prihodnja leta, ko se bodo pokazala stanja, povzročena zaradi epidemije covida-19, in zapleti, ki jih povzroča visok sladkor v krvi,« opozarja Jana Klavs. »Zato skušamo že danes pripraviti čim bolj kakovostne programe za edukacijo oseb s sladkorno boleznijo, saj dokazano šele 10 ur edukacije – stika z zdravstvenim osebjem – izboljša kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo ter zmanjša zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni.« Psihoterapija ni namenjena le osebam, ki so žrtve travmatskih dogodkov, nasilja ali zlorab, ki so se znašle v krizi oziroma stiski ter ne vedo, kako naprej, ki so doživeli izgubo bližnjega, ki se borijo z različnimi oblikami odvisnosti ali ki trpijo za motnjami spanja, pozornosti in podobno. Psihoterapija je namenjena vsem, ki si želijo izboljšati kakovost svojega življenja in način vsakdanjega delovanja, pridobiti večjo osebno avtonomijo in bolj pozitiven pogled na prihodnost, ter vsem, ki se morajo (ponovno) naučiti spoštovati, ceniti in ljubiti sami sebe kot edinstveno osebo. Kajti ravno to smo – sami sebi največje bogastvo. Cilj psihoterapije je v tem, da človek odkrije svoj pravi jaz in da se sprejme, kakršen je, skupaj s svojo življenjsko zgodbo, svojimi ranami, značajem in z vsem, kar je v njem. Skozi terapijo klient pridobi nove izku- šnje, nove poglede ter drugačne uvide, ki jih lahko nato preverja v stvarnem svetu. Terapevt mu pri tem pomaga, ga usmerja in skupaj z njim hodi po poti, na kateri se posameznik nauči drugače ravnati s samim seboj, tako, da s tem lahko živi. Pomaga mu prepoznati in začutiti različna čustva, sprejeti in spremeniti neprijetne občutke in manj funkcionalne oblike vedenja, vodi ga k ozaveščanju skritih vsebin in postopnemu odpravljanju omejujočih vzorcev iz preteklosti. Predvsem pa je pomembno, da v procesu psihoterapije postanemo aktivni; aktivnost je tista, ki da zagon, ki omogoča, da živimo, kot je lepo dejal že Marcus Aurelius; »Življenje je lepo, zato karkoli se ti zgodi, nikoli ne pozabi živeti! Živeti je ena najbolj redkih stvari na tem svetu, saj večina ljudi samo obstaja.« Na poti študija psihoterapije sem se tudi sama srečala z lastno izkušnjo psihoterapije. Pridobljene izkušnje v tem okviru so zame neizmerno bogastvo. Delo na sebi je vseživljenjski proces, vedno odkrivamo kaj novega, vedno nas lahko kaj preseneti, vedno lahko naredimo še kakšen korak bližje k notranjemu miru in sreči. Zaključen študij psihoterapije in delo psihoterapevtke je zame nedvomno velik korak k izpolnitvi moje življenjske želje in prepričana sem, da sem na pravi poti v poklicu, ki ga dejansko opravljam s srcem in z velikim zadovoljstvom. Lahko rečem, da sem srečna in da dejansko počnem tisto, kar sem si vedno želela. Spoštujem ljudi, ki so se pripravljeni odprto pogovarjati in narediti spremembo v svojem življenju. Od njih se vsak dan lahko naučim kaj novega, skupaj lahko oblikujemo prijaznejši svet in za vse to sem življenju iskreno hvaležna. Vsak odnos je unikat in se gradi ter oblikuje skupaj, v medsebojni povezavi med terapevtom in klientom. Je polje, ki predstavlja varnost in neobsojajočo sprejetost terapevta in je polje, na katerem klient lahko raziskuje svoje občutke, doživljanja, meje ter vzorce obnašanja in razmišljanja. Tako se lahko začnejo osebnostne spremembe in klient se ob spremstvu terapevta poda na pot osebnostne rasti. Izberite pogum za okrevanje. Rezervirajte si svoj termin in dajte odnosom priložnost za spremembe in rast že danes. Zato naredite prvi korak že danes, kajti danes je prvi dan preostanka tvojega življenja. Naj bo danes dan, za prvi korak! Urška Jesenovec mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com; 031544095 Ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni je bil na 12. Nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni 2021 predstavljen Državni program za obvladovanje slad- korne bolezni 2020–2030, pri katerem so sodelovale številne institucije, med njimi tudi Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji pri Zbornici – Zvezi, na pobudo katere je nastal tudi nacionalni spletni portal E-diabetes.si, namenjen povezovanju slovenskih zdravstvenih strokovnjakov, ki izvajajo edukacijo oseb s sladkorno boleznijo. (gt) kakor stalnost srečanj in upoštevanje dogovorjenih pogojev, saj to oblikuje in ohranja občutek varnosti, ki je dodatno podkrepljen s pravilom zaupnosti, kar pa je zavezujoče tako za psihoterapevta kot tudi za klienta. Za vključitev v daljšo terapevtsko obravnavo se odločijo ljudje, ki si želijo resnične in trajne spremembe v svojem življenju. Namen in cilj psihoterapije 64 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 K U LT U R A CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 65 Sam svoj stol-ar Arhitekt Branimir Kostrić, ki že veliko let živi na Vrhniki, na Cankarjevem klancu, je 9. novembra predstavil svoje izvirne stole na odprtju razstave v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Naslov razstave je Sam svoj stol-ar in je na ogled do 12. decembra 2021. Odprtje razstave je z zanimivim kulturnim programom popestril vsestranski umetnik Lado Jakša. Vsak razstavljeni stol ima svoje ime, katero je Lado Jakša predstavil z različnimi glasbenimi instrumenti in z različnimi fotografijami, ki so se pojavljale na filmskem platnu velike dvorane. Tako tudi njegova izjava potrjuje povezanost stolov, glasbe in fotografije: »Brankovi stoli kar kličejo po uglasbitvi in se mi zdijo kot nekakšna razstavljena velika akustična lesena glasbila, ki jih je mojster z estetskim čutom zopet sestavil in jim dal novo poslanstvo v sintezi lepote in uporabnosti, ki ubrano diha zvenečo energijo lesa.« O razstavljenih delih in arhitektu Branimirju Kostriću pa je spregovorila Tatjana Oblak Milčinski: »Arhitekt Branimir Kostrić je čar lesa odkril že zgodaj. Kot dijak Šole uporabnih umetnosti v Zagrebu se je pri praktičnem pouku seznanim z osnovnimi mizarskimi tehnikami, ki jih je v naslednjih letih vztrajno razvijal. Njegovo občudovanje umetnosti obdelave lesa je v njem z leti le rastlo. V želji po študiju pri profesorju Niku Kralju, ikoni slovenskega industrijskega oblikovanja in avtorju legendarnega stola Rex, se je vpisal na ljubljansko Fakulteto za arhitekturo, kjer je pod njegovim mentorstvom tudi diplomiral. Po diplomi je Branimir Kostrić še enajst let sodeloval s profesorjem Kraljem v okviru Inštituta za industrijsko oblikovanje Fakultete za arhitekturo. V času dela na Inštitutu se je kot štipendist finske vlade izpopolnjeval na Fakulteti za oblikovanje v Hel- Avtor razstave arhitekt Branimir Kostrić sinkih, kjer je obiskal številne projektivne biroje in se seznanim s proizvodnimi procesi pohištvene industrije. Po odhodu z Inštituta je kot samostojni ustvarjalec na področju kulture tri desetletja deloval kot arhitekt, oblikovalec notranje opreme in pohištva. V svoji delavnici na Vrhniki je začel izdelovati unikatne stole iz lesa – materiala, ki mu je Koronaukrepi ob odprtju Na Trojici nova lipa Novo posajena lipa naj lepo raste. Konec oktobra je arhitekt Branimir Kostrić povabil prebivalce Cankarjevega klanca na krajšo prireditev. Domislil se je, da bi zasadil novo lipo, ki bo po dolgih letih prvo novo posajeno drevo. Tudi sam že 40 let živi na Klancu in, kot je dejal, je doživljal samo podiranje dreves na Sv. Trojici. Zato naj bo pozasajena lipa povod, da bi posadili še kakšno drevo, ki bo dalo pomladansko in jesensko radost obiskovalcem tega lepega Cankarjevega in sedaj vrhniškega kotička. Simon Seljak Najprej so narejeni pomanjšani modeli stolov. najbližji in ga najbolj obvlada. Stoli, razstavljeni na tej razstavi so celovita predstavitev prepleta avtorjeve estetike in veščine izdelave stolov.« Ob koncu glasbeno-kulturnega programa je o sebi in o izdelovanju zanimivih ter unikatnih stolov spregovoril sam umetnik. Poudaril je, da se z oblikovanjem in izdelavo stolov ukvarja predvsem zadnjih deset let, čeprav je les vzljubil že na začetku svoje profesionalne poti. Les sam ga pomirja, mu prebuja ljubezen do narave in ga krepi v mislih na arhitekturno izdelavo stolov. Zato tudi naslov razstave Sam svoj stol-ar. Ogled razstave je res lep in zanimiv, tako da je vreden pogleda. Za izvedbo postavitve razstave je poskrbelo Mizarstvo Janez Kogovšek iz Velike Ligojne. Zgibanko za odprtje razstave pa je oblikovala Milena Oblak Erznožnik. Simon Seljak 65 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 K U LT U R A R A Z S T A V E v Cankarjevem domu Do 5. decembra 2021 je v avli Cankarjevega doma na ogled fotografska razstava Lado Jakša: SVETLOPISI & ZVOKOPISI. Do 12. decembra 2021 je v galeriji Cankarjevega doma na ogled razstava stolov Branimir Kostrić: SAM SVOJ STOL-AR. 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tatjana Oblak Milčinski: KAŠČE NA VRHNIŠKEM DANES. V torek, 7. decembra 2021, ob 18. uri Vas vabimo na odprtje razstave, ki jo je ob 30-letnici samostojne Slovenije pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu: SLOVENCI PO SVETU V ČASU OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE. Odprtje bo spremljal folklorni koncert Zlati časi, na katerem bosta nastopili folklorni skupini Šumnik in Klas. Dokumentarno razstavo v avli si lahko ogledate do 10. februarja 2022. Ob odločilnem trenutku Slovenci vemo, kaj moramo storiti. Slovenci v domovini so se na plebiscitu množično odločili za suverenost, Slovenci po svetu pa so množično zbirali podpise v podporo plebiscitu in zahtevali od svojih vlad, naj priznajo samostojno Slovenijo. Ko se je Slovencem uresničil tisočletni sen svobodne Slovenije, smo vsi proslavljali, v domovini in tujini, združeni v naš slovenski narod. Razstava prikazuje utrip slovenskih src na tujem, njihovo skrb, njihov ponos in vsestransko delovanje v času, ko se je Slovenija osamosvajala. Slovenci, vključeni v slovenske skupnosti po svetu, so bili vedno povezani s svojo domovino, z njeno bogato kulturno in duhovno dediščino. Zato bo ta čas za vedno ostal kot najsvetlejša točka v naši zgodovini. Izseljensko društvo Slovenija v svetu Ne maram senc, ne trohnobe, ne molka, ne žalosti, ne vzdihovanja! Kaj ni najlepše, z očmi, z ustmi, z vsem telesom sesati vase luč, ki je je toliko na tem svetu, da je človek nikoli ne popije, ne more popiti? Povsod je luč, povsod samo živo življenje, kamor se ozrem; ali pa so moje oči tako ustvarjene … Ivan Cankar, Lepa Vida, 1912 ČETRTEK, 9. 12. 2021, ob 17. uri. Vstop je prost. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Cankarjeva knjižnica Vrhnika ali ZOOM V torek, 14. decembra 2021, ob 18. uri Rezka Arnuš LJUBEZEN MED BREZAMI. Razstavo v Galeriji si lahko ogledate do 23. januarja 2022. RODOLJUBNI ZALOŽNIK LAVOSLAV SCHWENTNER Predavanje Roka Glavana. Ob 21. uri: SOREČJA Predstavitev ustvarjanja literarne skupine JSKD OI Vrhnika ČETRTEK, 9. 12. 2021, ob 19.18. Vstopnina: 18 €, za abonente sezone 2019/20 in 2020/21 do 20. 11. 2021 vstopnina: 14,40 €. Ob 22:30: BRANJE CANKARJEVIH DEL Marko Hatlak & Kapobanda: A V MOJEM SRCU NI MIRU … SOBOTA, 11. 12. 2021 od 11.12. do 19.18. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN: Koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhnika PETEK, 10. 12. 2021, ob 11. 12. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA BRALCI CANKARJEVIH DEL Pred spomenikom Ivana Cankarja pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika PETEK, 10. 12. 2021, ob 17. uri. OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA RAZKRITI ZAČETKI Predstavitev pesniške zbirke učencev Mentorica: Ranka Keser Posnetek na spletnih straneh šole in Cankarjeve knjižnice Vrhnika in visitvrhnika.si PETEK, 10. 12. 2021, od 19. do 24. ure. Vstop je prost. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, Literarna skupina JSKD OI VRHNIKA, TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA, Recitatorska skupina MePZ MAVRICA VRHNIKA Ob 19. uri: POVSOD JE LUČ 2021: VSAKA MELODIJA JE BITJE ZASE Nastop učencev Glasbene šole Vrhnika Vas vabimo na odprtje slikarske razstave 66 Povsod je luč LITERARNI VEČER Z LIDIJO GOLC V Miklčevi kašči v Verdu si lahko ogledate dokumentarno razstavo, ki smo jo pripravili med Dnevi evropske kulturne dediščine 2021 Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Muzejsko društvo Vrhnika: CMYK Ob 19:18: Ivan Cankar: MOJE ŽIVLJENJE Cankarjeva knjižnica Vrhnika Vstop je prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DAN ODPRTIH VRAT CANKARJEVE SPOMINSKE HIŠE NEDELJA, 12. 12. 2021, ob 17. uri. Vstop je prost. KULTURNO DRUŠTVO TRIO RUPNIK, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SVETLEJŠI IZ NOČI ZASIJE DAN … Koncert Klavirskega tria Rupnik Glasbena šola Vrhnika NEDELJA, 12. 12. 2021, ob 19.18. Vstop je prost. KULTURNO DRUŠTVO MAH TEATER ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Miran Setnikar: POHLEP V DOLINI BARJANSKI Gledališka predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 13. 12. 2021, od 10. do 12. ure. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DAN ODPRTIH VRAT IN STALNA RAZSTAVA FLORISA OBLAKA Muzejsko društvo Vrhnika Predstavitev ponovne izdaje knjige iz leta 1920. Gost: Sebastijan Pregelj, prejemnik prve Cankarjeve nagrade. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SOBOTA, 18. december 2021, ob 11. uri Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh) ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obiščete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika, MDV). Vstop je prost (ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju PCT pogojev). Vabljeni! LUNOŽER Jure Karas: Zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju Igrana predstava BIMBO TEATER Režija: Jure Karas Igrata: Juš Milčinski Urška Mlakar Polna luna že tri dni sveti nad gozdom in živalim krade spanec. Bo pogumni princ Vito rešil uganko, bo našel skrivnostnega krivca za nastalo zagato in ali je to morda strašni Lunožer, boste izvedeli v novi pripovedi Zavod Federacija, Humanistično in umetniško društvo »O«, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Sreda, 15. december 2021, ob 19. uri Andreja Rauch Podrzavnik: POSEBNA IZDAJA Serija krajših gibalno-zvočnih slik Ples: Andreja Rauch Podrzavnik, Jerca Rožnik Novak Glasba: Jošt Drašler, Vid Drašler Posebna izdaja je serija krajših gibalno-zvočnih slik, ki jih izvaja Andreja Podrzavnik s sodelavkami in sodelavci, ustvarjalkami in ustvarjalci uprizoritvenih umetnosti. Pri svojem delu uporabljajo različna ustvarjalna sredstva, medije, veščine in znanja: ples, glasbo in gledališče. V okvirih zastavljenih koreograf- skih konfiguracij (duet, trio, kvartet, kvintet) nastopajoči predstavo hipno komponiranjo (instant composition) z načeli in znanji odprtih koreografskih del in improvizacije. S povečano pozornostjo, odzivnostjo, sledenjem, manipuliranjem sproti ustvarjajo strukture posameznih slik, sestavljene iz gibalnih in zvočnih podob, iz katerih vznikajo vzorci, ki se pretvarjajo v potencialne pripovedi. Po predstavi bo predvajan video, ki je koncipiran kot kolaž vseh dosedanjih edicij Posebne izdaje. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika POVSOD JE LUČ 2021 Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Četrtek, 9. december 2021, ob 19.18 uri MARKO HATLAK & KAPOBANDA KONCERT: A V MOJEM SRCU NI MIRU Nastopajo: Marko Hatlak, Klemen Bračko, Goran Rukavina, Miha Meglič. Glavka in Zbrka, pravljičnih debeluščkov, ki otrokom in staršem pripovedujeta zgodbe, ki sta jih nabrala na svojih dolgih popotovanjih. Predstava traja 30 minut; 2+. Vljudno vabljeni! 66 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 K U LT U R A CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 67 CANKARJEV DOM VRHNIKA TOREK, 7. 12. 2021, ob 18. uri. NEDELJA,12. 12. 2021, ob 17. uri. PETEK, 17. 12. 2021, ob 19. uri. IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU, JSKD – OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KULTURNO DRUŠTVO TRIO RUPNIK, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PIHALNI ORKESTER VRHNIKA Vstop je prost. SLOVENCI PO SVETU V ČASU OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE Dokumentarna razstava ob 30. letnici samostojne Slovenije Folklorni skupini Šumnik in Klas ZLATI ČASI Program prireditev do 20. decembra 2021 SOBOTA, 4. 12. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LUKA Animirana pustolovščina, SINHRO, 95 min., ZDA, Italija, 8+ Vstop je prost. SVETLEJŠI IZ NOČI ZASIJE DAN … POVSOD JE LUČ 2021: Koncert Klavirskega tria Rupnik Glasbena šola Vrhnika ČETRTEK, 9. 12. 2021, ob 19.18. KULTURNO DRUŠTVO MAH TEATER, JSKD OI Vrhnika, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POVSOD JE LUČ 2021 Vstop je prost. Marko Hatlak & Kapobanda A V MOJEM SRCU NI MIRU … Koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhnika Miran Setnikar: POHLEP V DOLINI BARJANSKI Gledališka predstava Režija: Matija Milčinski Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ZAPOJ 2 Animirana pustolovščina, SINHRO., ZDA Rezka Arnuš: LJUBEZEN MED BREZAMI Slikarska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 5 €. KRALJ RICHARD Ob 19:18: Ivan Cankar: MOJE ŽIVLJENJE Andreja Rauch Podrzavnik: POSEBNA IZDAJA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Biografska športna drama, 138 min, ZDA NEDELJA, 5. 12. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEOBRZDANI SPIRIT Animirana pustolovščina, SINHRO, 90 min., ZDA, 8+ Predstavitev ponovne izdaje knjige iz leta 1920. Gost: Sebastijan Pregelj, prejemnik prve Cankarjeve nagrade. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstop je prost. ZAVOD FEDERACIJA, HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O«, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NEDELJA, 19. 12. 2021, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAPOJ 2 Animirana pustolovščina, SINHRO., ZDA Serija krajših gibalno-zvočnih slik Ples: Andreja Rauch Podrzavnik, Jerca Rožnik Novak Glasba: Jošt Drašler, Vid Drašler Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 20. 12. 2021, ob 18. uri. Ob 21. uri: SOREČJA ČETRTEK, 16. 12. 2021, ob 19. uri. KONCERT ORKESTROV GLASBENE ŠOLE VRHNIKA Ob 22:30: BRANJE CANKARJEVIH DEL ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RODOLJUBNI ZALOŽNIK LAVOSLAV SCHWENTNER Predavanje Roka Glavana. Predstavitev ustvarjanja literarne skupine JSKD OI Vrhnika NEDELJA, 5. 12. 2021, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. Akcijska pustolovščina, ZDA SREDA, 15. 12. 2021, ob 19. uri. Nastop učencev Glasbene šole Vrhnika SOBOTA, 18. 12. 2021, ob 19. uri. SPIDER MAN: NI POTI DOMOV Ob 19. uri: POVSOD JE LUČ 2021: VSAKA MELODIJA JE BITJE ZASE SOBOTA, 4. 12. 2021, ob 19. uri. Dramska predstava za otroke Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhnika ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, Literarna skupina JSKD OI VRHNIKA, TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA, Recitatorska skupina MePZ MAVRICA VRHNIKA Jure Karas: GLAVKO IN ZBRK; LUNOŽER Vstopnina: 5 €. Vstop je prost. Vstop je prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN KULTURNO DRUŠTVO BIMBO TEATER SOBOTA, 18. 12. 2021, ob 17. uri. TOREK, 14. 12. 2021, ob 18. uri. PETEK, 10. 12. 2021, od 19. do 24. ure. Dirigent: Matic Titovšek Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 6 €, za abonente sezone 2019/20 do 15. 12. 2021 vstopnina: 4,80 €. NEDELJA, 12. 12. 2021, ob 19.18. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN POVSOD JE LUČ 2021 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT SOBOTA, 18. 12. 2021, ob 11. uri. Folklorni koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 18 €, za abonente sezone 2019/20 in 2020/21 do 6. 12. 2021 vstopnina: 14,40 €. Vstopnina: 7 €. Cankarjeva knjižnica Vrhnika SPENCER Vstopnina: 5 €. DEŽELA NOMADOV Drama, 108 min., ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Zgodovinska drama, 111 min., ZDA Vstop z gratis vstopnicami. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! Povsod je luč 2021 Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika JSKD OI Vrhnika POVSOD JE LUČ 2021 Cankarjev dom Vrhnika Nedelja, 12. december 2021, ob 19.18 uri KULTURNO DRUŠTVO MAH TEATER Miran Setnikar: POHLEP V KOTLINI BARJANSKI Po satiri Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« Režija: Matija Milčinski Dramaturgija: Leon Magdalenc Scenografija in kostumografija: Nevenka Kralj Šepetalki: Liza Golob in Damjana Rožič Luč in ton: Tadej Kvaternik Osebe: Peter, imenovan Hassan: Ivica Rajković Julija: Suzana Pitka/Damjana Rožič Župan: Sašo Brejc Županja: Inka Zdravkovič Bankir: Aleš Kozjan Kulturno društvo Trio Rupnik, Glasbena šola Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika POVSOD JE LUČ 2021 Glasbena šola Vrhnika Nedelja, 12. december 2021, ob 17. uri SVETLEJŠI IZ NOČI ZASIJE DAN … Koncert Klavirskega tria Rupnik Lokalna zdravnica: Zinka Kos Učiteljica Angela: Nevenka Kralj Župnik: Silvester Pontelli Popotnik: Igor Bobbera Ministrica: Metka Jurač Hudič: Miran Setnikar Glas radijske napovedovalke: Petra Kerčmar Glas policistke: Liza Golob Vrši se farsa v kotlini barjanski v današnjem času. Iz gledališkega lista: Pred dobrimi stotimi leti je Ivan Cankar napisal dramo Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Ob nastanku so ga, milo rečeno, raztrgali z besedami: to ni umetniško delo, to je konfuzno delo brez dramatskega zapleta, pisec prezira moralo in žali kristjane in je obenem vzvišen ter nesramen. Viri navajajo, da je Cankar vse skupaj napisal iz enega samega preprostega razloga: šlo je za odpor do odnosa, ki ga je imela vladajoča družba do umetnosti in svobodnega izražanja. POHLEP V DOLINI BARJANSKI je veseloigra, ki bi jo lahko danes napisal taisti Ivan Cankar. Pohlep je mamljiv tako kot pohujšanje. Dolina pa se spremeni v barje. V močvirje, ki ga je potrebno izsušiti. V igri vidimo zakaj je to Sizifovo delo. Nravi posameznika pač ni mogoče zamenjati. Lahko se zamenja dlako, Program: R. Schumann: Klavirski trio št. 3 v g-molu, Op.110 J. Suk: Elegija, op.23 D. Šostakovič: Klavirski trio št. 2 v e-molu, Op.67 Nastopajo: Anže Rupnik, klavir; Manca Rupnik, violina; Nejc Rupnik, violončelo Vljudno vabljeni, vstop je prost. Faksimile Cankarjeve knjige MOJE ŽIVLJENJE tistega spodaj pa nikoli. Tako se veseloigra brez napovedi spremeni v farso. Farsa je vse, kar se dogaja v tej barjanski kotlini, ki je navadno močvirje. Močvirje, prepleteno z egoizmom in spletkami. Nihče ni nedolžen in nihče ni direktno kriv. Vsak igra več vlog. Razlog, da uprizarjamo to delo, je podoben Cankarjevemu. Umetnost, kultura in svobodno izražanje so na preizkušnji. Obstaja nevarnost, da v imenu boja za zdravje pozabimo na boj za kulturo. Kulturo, ki nastavlja ogledalo tudi skozi takšne igre, kot je Pohlep v dolini barjanski. In da ne bo pomote: vsaka podobnost z junaki našega časa, ki nam odrejajo koščke svobode, je zavestno naključna. Predstava traja 1 uro in 5 minut in nima odmora. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja, Can- karjeva knjižnica in Muzejsko društvo Vrhnika smo se zopet lotili nove skupne izdaje. Ob 145. letnici rojstva Ivana Cankarja smo založili ponatis knjige Moje življenje, ki jo je leta 1920 natisnila in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Zbirka Cankarjevih črtic je izšla kasneje tudi v mnogih ponatisih. Knjige iz prve izdaje so bile tiskane in so ohranjene z različno oblikovanimi platnicami, v različnih barvah; naslovnico faksimila pa je oblikovalka Milena Oblak Erznožnik grafično pripravila po vzoru najrazkošnejše ornamentirane originalne naslovnice. Tiska knjige se je mojstrsko lotila tiskarna Birografika Bori d. o. o. iz Ljubljane, tako kot že ponatisa Erotike in Cankarjevega albuma leta 2018. Ponovna izdaja zbirke črtic bo predstavljena med nizom kulturnih dogodkov Povsod je luč 2021, in sicer v petek, 10. decembra, ob 19.18 uri v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, kjer bo gost tudi prvi prejemnik Cankarjeve nagrade Sebastijan Pregelj. Knjigo, ki je lahko izviren spominek, imenitno darilo ali obvezno šolsko berilo, bo možno kupiti v TIC-u Vrhnika. Vljudno vabljeni! 67 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 K U LT U R A CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 68 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Vabljeni na naše prireditve za december 2021 TA VESELI DAN KULTURE 2021 V Prešernovem letu 2000 je Ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje ob 3. decembru. Za Prešernov rojstni dan se na najlepši način združujeta dostopnost in želja ljudi po kulturi. – Brezplačen vpis: splošne knjižnice omogočamo dostop do kulture vsem prebivalcem; da bodo naše storitve in dejavnosti še bolj dostopne, k brezplačnemu vpisu vabimo nove člane. Zatorej vljudno vabljeni v petek, 3. 12. 2021, od 9.00 do 19.00 na Vrhniko in od 8.15 do 13.00 v Borovnico, da se BREZPLAČNO VPIŠETE V KNJIŽNICO vsi, ki še niste vpisani. Vabimo vse, da se udeležujete naših dejavnosti, si sposojate knjige in tako širite svoje znanje, krepite socialne veščine in živite bolj kakovostno življenje. – Vračilo gradiva brez zamudnine: če imate doma gradivo, ki mu je potekel rok izposoje, ga na ta dan lahko vrnete s širokim nasmehom, saj ne boste plačali niti zamudnine niti stroška opominov. Zatorej vljudno vabljeni v petek, 3. 12. 2021, od 9.00 do 19.00 na Vrhniko in od 8.15 do 13.00 v Borovnico. Opozorilo: starih dolgov za že vrnjeno gradivo ne bomo brisali. – Fotografski natečaj: do 3. decembra 2021 vas vabimo, da nam na jelena.cvetkovic@ckv.si pošljete fotografijo naše knjižnice, morda vaš najljubši/najlepši kotiček. Izbor najboljših fotografij bomo objavili v knjižnici in na spletu. S poslano fotografijo se strinjate z njeno objavo. Če bodo na fotografiji osebe, pošljite zraven še soglasje fotografiranih oseb. Med prijavljenimi, ki nam boste zaupali svoje podatke (ime, priimek, telefon in naslov) bomo izžrebali knjižne nagrade: Ivan Cankar: Erotika; Niko Nikolčič Matužinov: Pesmi za Nemojo; Zdenka Obal: O človeku, ki je iskal srečo in Nina Vehar: Jakobova želja. Žrebanje bo potekalo v knjižnici, v ponedeljek, 6. 12. 2021. Nagrajence bomo objavili v knjižnici, na spletu in v Našem časopisu. Nagrado bodo nagrajenci lahko prevzeli v knjižnici; če to ne bo mogoče, bomo nagrade poslali po pošti. Potopis – FOTOPIS Velikonočni otok, Čile in Bolivija – Nejc Draganjec Tokrat se bomo podali na raziskovanje enega izmed najbolj skrivnostnih kotičkov sveta – Velikonočnega otoka. Do tja nas bo na fotopisu – potopisu s posebnim poudarkom na fotografij–- preko Bolivije in celinskega Čila popeljal fotograf Nejc Draganjec (wandergraphy. com). Nejc je mednarodno objavljen in nagrajen popotni fotograf z več kot desetletnimi izkušnjami odkrivanja sveta skozi kamero. Kot je dejal, je videl že veliko lepega, manj lepega, najlepše do sedaj pa ravno na Velikonočnem otoku. Razkril nam bo sveže poglede na znane ikonične destinacije, pa tudi veliko skritih biserov, idealnih za popotnike in fotografe, ki si želijo nekaj drugačnega. Prijazno vabljeni v četrtek, 2. 12. 2021, ob 18.00 na Facebook livestream na profil Kluba vrhniških študentov. Povsod je luč Povsod je luč je niz kulturnih dogodkov, ki nastaja v sodelovanju Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika, Glasbene šole Vrhnika, Literarne skupine JSKD OI Vrhnika, Turističnega društva Blagajana, Recitatorske skupine MePZ MAVRICA Vrhnika, Muzejskega društva Vrhnika, Pevskega društva Ivana Cankarja Vrhnika, Kulturnega društva Trio Rupnik, Kulturnega društva Mah teater in drugih pod okriljem Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Program bo objavljen tudi na spletnih straneh in družbenih omrežjih organizatorjev. Prijazno vabljeni na »skodelico« kulture, upamo, da v živo! Literarni večer – Lidija Golc Prijazno vabljeni na predstavitev zadnjih dveh pesniških zbirk magistre Lidije Golc. Dvojezični pesniški zbirki je izdala pri založbi Buča – Novakoronavirusnice in pri Založbi Mohorjeva družba Celovec – Kakor roke v objem. Prireditev bo povezovala Mirjam Suhadolnik, za glasbeno obogatitev pa bo poskrbela Urška Sajovic na citrah. Prireditev smo uvrstili v projekt Povsod je luč. Četrtek, 9. 12. 2021, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. V primeru poslabšanih epidemioloških razmer/vladnih odlokov bomo prireditev izvedli preko ZOOM-a. Povezava bo objavljena na družbenih omrežjih in na spletni strani www.ckv.si. Literarni večer Razkriti začetki OŠ AMS V sodelovanju z OŠ Antona Martina Slomška je bil v četrtek, 18. 11. 2021, ob 17.00 literarni večer prek spletne aplikacije ZOOM. Posnetek bo na spletni strani in družbenih omrežjih knjižnice in šole objavljen v petek, 10. 12. 2021, ob 17.00. Prijazno vabljeni k ogledu, všečkanju in deljenju posnetka predstavitve pesniške zbirke Razkriti začetki, ki je nastajala v prvem letu pouka na daljavo in izšla ob 20-letnici šole. Mentorica učencev je učiteljica slovenščine Ranka Keser. Posnetek bomo objavili v okviru projekta Povsod je luč. Ponatis Moje življenje in predavanje o Lavoslavu Schwentnerju V petek, 10. 12. 2021, ob 19.00 vas vabimo najprej k poslušanju učencev Glasbene šole Vrhnika, ob 19.18 pa k ogledu predstavitve ponatisa Moje življenje Ivana Cankarja in predavanju o Lavoslavu Schwentnerju. Z nami bosta gosta: Rok Glavan (Antikvariat) in prvi dobitnik Cankarjeve nagrade Sebastijan Pregelj. Grabeljškova dvorana Cankarjeve knjižnice Vrhnika. V primeru bistveno spremenjenih epidemioloških razmer/ vladnih odlokov spremljajte spletne strani in družbena omrežja organizatorjev. Prireditev smo uvrstili v projekt Povsod je luč. PIŠ – Predstavitev ustvarjanja literarne skupine JSKD OI Vrhnika V petek, 10. 12. 2021, ob 21.00 vas v sodelovanju z JSKD OI Vrhnika in ZIC vabimo na predstavitev literarnega zbornika Sorečja in drugih ustvarjalnih del vrhniških literatov. V Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. V primeru bistveno spremenjenih epidemioloških razmer/vladnih ukrepov spremljajte spletne strani in družbena omrežja organizatorjev. Prireditev smo uvrstili v projekt Povsod je luč. pravljičnih uric nismo mogli izvajati v živo v knjižnici, so pa otroci lahko spremljali pravljice prek Facebooka (v skupini Ure pravljic CKV), v Borovnici pa smo pripravili izbor slikanic s predlogi za ustvarjanje. Ker je to potekalo doma, se nismo omejili le na likovno ustvarjanje, ampak smo nabor dejavnosti razširili še na peko, nabiranje zelišč za čaje in pripravo čajanke, vajo v umivanju zob … Tudi letos bomo nadaljevali v tem duhu. Vabljeni k ogledu novih in že objavljenih pravljic na Facebooku, v skupini Ure pravljic. V letošnji sezoni bodo v obeh knjižnicah za izposojo na voljo Moljčkovi pravljični nahrbtniki (za tri različne starostne skupine otrok), v katere bomo poleg knjig za otroke in priročnika za vzgojo dodali še idejo za ustvarjanje ter priporočilni seznam knjig na to temo. Vabljeni k izposoji ter ustvarjanju v družinskem krogu! Ure pravljic pa bodo (ob upoštevanju vladnih ukrepov in navodil NIJZ) v živo potekale na Logu. Prijave in več informacij prek sms-a na 031 656 543 (ime in priimek ter starost otroka). Vabljeni v družbo pravljičarja Matjaža Prelogarja v sodelovanju s KUD Kosec. Želimo vam veliko dobrih pravljic v najboljši družbi. Branje Cankarjevih besedil Skodelica literature za V petek, 10. 12. 2021, ob 22.30 lepši dan – NMSB'21 vas vabimo k poslušanju Cankarjevih del. Cankarjeva dela bodo brali bralci Cankarjevih besedil, ki se že od jeseni 2016 redno srečujejo v Močilniku, občasno tudi na drugih lokacijah, in prebirajo odlomke iz različnih del Ivana Cankarja ter tudi o njem. Prireditev bo povezovala predsednica Turističnega društva Blagajana Mirjam Suhadolnik. Prireditev smo uvrstili v projekt Povsod je luč. Grabeljškova dvorana Cankarjeve knjižnice Vrhnika. V primeru bistveno spremenjenih epidemioloških razmer/ vladnih odlokov spremljajte spletne strani in družbena omrežja organizatorjev. Ure pravljic na Vrhniki, v Borovnici in na Logu V času, odkar je med nami zaokrožil novi virus, smo se preizkusili v iskanju novih rešitev in se že dodobra navadili, da je vse malo drugače, kot je bilo še pred nedavnim. V lanskem šolskem letu Da bo dan lepši in prijetnejši, beremo za vas. Prek knjižnične skupine na Facebooku z naslovom Skodelica literature za lepši dan vas vabimo na »požirek branja/poslušanja«. Da bo vaš dan lepši in prijetnejši, vas torej vabimo, da ob kavi/ čaju poslušate krajše zgodbe/poezijo/... Objave so dostopne tudi na You Tubu, Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Projekt je potekal v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja 2021, ki se bo letos dogajal vse leto. Z njim želimo prispevati k promociji skupnega branja in večji kakovosti bralne pismenosti. Vabilu k sodelovanju so se odzvali bralci Cankarjevih besedil: Mirjam Suhadolnik, Bor Mesec, Terezija Nikolčič, Lidija Golc, Marjana Vrhovnik, Slavi Štirn; za snemanje in fotografije bralcev so poskrbeli Janez Garafolj Gari, Andrej Kos in Primož Sark. Iz zavoda ZIC sodeluje mag. Tatjana Oblak Milčinski. Sodelujoči iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika: Barbara Kuzmič, Zdenka Obal, Niko Nikolčič in Sonja Žakelj, svoje sodelovanje je obljubila tudi nekdanja dolgoletna direktorica knjižnice Marija Iskrenović. Za snemanje in montažo posnetkov v knjižnici ter objave so poskrbeli sodelavci Ema Križič, Jelena Cvetković, Sonja Žakelj in Niko Nikolčič. Prijazno vabljeni k poslušanju, všečkanju in deljenju posnetkov ter seveda BRANJU KNJIG. Kot je rekel že Tone Pavček: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Beremo s tačkami – program R.E.A.D. Program je v osnovi namenjen otrokom 2., 3. in 4. razreda, ki rabijo dodatno spodbudo pri branju, prednost imajo otroci z disleksijo in drugimi bralnimi težavami. Aktivnost poteka v sodelovanju z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Društvom Tačke pomagačke. V knjižnico bosta prihajali Ljubica Jelovšek in njena Tita. Udeležba je brezplačna. Termini so praviloma enkrat na teden ob sredah ob 16.00 in ob 16.30. Otroka lahko prijavite osebno na mladinskem oddelku, po e-pošti tamara.jesenovec@ckv.si ali pošljete sms na 041 379 688 (prijava naj vsebuje ime in priimek ter starost otroka). Gibanje po Kneippovsko Gibanje je zelo pomembno in zdravo. V sodelovanju z Društvom Kneipp Vrhnika vas vabimo na brezplačno udeležbo na vadbo, kjer se boste razgibali in krepili svoje zdravje. Vadba je v osnovi namenjena starejšim, lahko pa se je udeležite tudi mlajši. Prijave na 041 833 238, Maja Artenjak. Vsako sredo ob 17.20 v Grabeljškovi dvorani CKV. 68 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 K U LT U R A CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 69 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A E-knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplačno izposodite e-knjige preko portala Biblos in zvočne knjige prek aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava za branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam. suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner v Cankarjevi knjižnici Vrhnika V prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika je v novembru in decembru 2021 na ogled razstava, ki prikazuje življenje in delo Lavoslava Schwentnerja, legende na področju slovenskega založništva in knjigotrštva. Pripravili so jo v Antikvariatu Glavan v sodelovanju z Zavodom za kulturo in prosveto. Schwentner se je rodil 15. decembra 1865 na Vranskem kot Leopold. Pozneje je svoje ime spremenil v bolj slovansko obliko Lavoslav. Po končani celjski gimnaziji se je v domači trgovini učil knjigovodstva in korespondence. Na Dunaju je opravil knjigotrški tečaj ter svoje znanje praktično izpopolnil v knjigarni A. Storch in sin v Pragi. Po vrnitvi v domovino je prevzel knjigarno v Brežicah in se začel ukvarjati tudi z založništvom, in sicer z izdajami glasbenih tiskov. Ljubljanski župan Ivan Hribar ga je prepričal, naj svojo dejavnost preseli v Ljubljano in tako je 1. julija 1898 odprl novo knjigarno na Dvornem trgu. V isti stavbi je imela svoje prostore tudi znamenita Narodna kavarna, za katere videz v slovenskem narodnem slogu je poskrbel mladi arhitekt Ivan Jager. Pozneje je Schwentner svojo knjigarno SVETOVALNO SREDIŠČE LJUBLJANA Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: – INFORMIRANJE: o možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), o vpisnih pogojih, o trajanju izobraževanja, o učni pomoči … – SVETOVANJE: pri odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), pri premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam in kako …), pri načrtovanju rob dneva pokličejo me z imenom in zaman razlagam da ni več moje da so vse besede shranjene v starih vitrinah le v konzervah sanj je še ostalo nekaj svetlobe vendar jih ne odpiram ker dobijo pokrovi ostre robove kakor pisma ki so se me lastila z naslavljanjem in ugašala s pregibom časa v dneve viharjev brezvetrja Milan Žniderič preselil na zdajšnjo Čopovo ulico, v prostore Mestne hranilnice. L eta 1938, po 40-ih letih dela v Ljubljani, je založbo in knjigarno predal sorodniku in se vrnil na Vransko. Umrl je 29. decembra leta 1952. Razstava postreže s številnimi zanimivostm, na primer z namišljenim pogovorom med dvema, s katerima je Schwentner odlično sodeloval: Ivanom Cankarjem in Hinkom Smrekarjem. Iz pogovora v Narodni kavarni, ki bi se lahko zgodil, pa se ni, med drugim izvemo, kako pomemben je bil za Schwentnerja videz knjig, ki jih je izdajal, ne samo vsebina. Zato so dobili priložnost ustvarjanja likovne opreme številni mladi, še neuveljavljeni slovenski likovniki: Ivan Jager, Matija Jama, Hinko Smrekar, Ivan Žabot, Maksim Gaspari, Gvidon Birolla in Ivan Vavpotič. Schwentnerjeve knjige so tako postale miniaturne celostne umetnine, ki imajo v slovenski kulturni zgodovini izjemen pomen. V vitrinah v Cankarjevem salonu in v sprejemnici knjižnice je razstavljenih več kot 60 izvirnih izvodov Schwentnerjevih izdaj različnih knjig in revij: otroških, leposlovja, strokovnih, učbenikov, poleg tega pa še razni katalogi, letaki, razglednice ter dokumentarno gradivo, kot so fotografije, dopisnice, računi. V ZIC se zahvaljujemo za posojene vitrine. Vljudno vabljeni na ogled razstave. Nataša Oblak Japelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika. in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (učenje učenja, načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju) … Dejavnost poteka: – v Cankarjevi knjižnica na Vrhniki/prek spleta enkrat na mesec – prva. sreda v mesecu: od 8.00 do 9.00 ure: skupinsko srečanje in od 9.00 do 11.00: posamezna svetovanja in informiranje. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali svetovalno.sredisce@cdi-univerzum.si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference/informacijo ali bo svetovanje v knjižnici. V decembru bo svetovanje v sredo, 8. 12. 2021. RIMA RAJA, Festival otroške poezije, že enajstič razpisuje natečaj, namenjen mladim pesnicam in pesnikom, ki v letošnjem šolskem letu obiskujejo osnovno šolo. Namen festivala je vzbujanje literarne ustvarjalnosti mladih, ki bodo predstavili svoja dela in si s tem, morda, prislužili pohvalo, celo podporo, na osnovi katere bi vztrajali na začrtani poti. Vse mladenke in mladeniči, ki radi zapisujejo v verzih in jih želijo podeliti, so vabljene(i), da se odzovejo na natečaj s svojimi pesniškimi deli, pri čemer naj upoštevajo naslednja navodila: – posamezen(na) avtor(ica) lahko pošlje največ pet (5) pesmi – vsebina pesmi je odločitev avtorja(ice) – pesem ne sme šteti manj kot šest verzov – napisana mora biti v slovenskem jeziku – VSAKA PESEM mora biti opremljena z imenom in priimkom avtorja(ice), nazivom osnovne šole in razreda, ki ga obiskuje – verzi morajo biti napisani v wordu, v znakovni podobi Times New Roman in levo poravnani, medtem ko naj med njimi ne bo povečanega razmika (le-ta naj ločuje zgolj posamezne kitice) – avtorji(ice) bodo razdeljeni(e) v dve starostni skupini, in sicer v mlajšo (od prvega do petega razreda) in v starejšo (od šestega razreda do devetega) – kot pravočasno prispele bodo upoštevane vse pesmi, dospele na elektronski naslov rimarajafest@gmail.com do vključno 31. 1. 2022. Več podrobnosti na: www.ckv.si • Skodelica novega znanja CKV • Donacija Lions Kluba Vrhnika za U3ŽO Vrhnika Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika je od Lions kluba Vrhnika prejela donacijo v višini 1.600,00 EUR. S tem denarjem bomo poravnali strošek izobraževanja za december za vse študijske skupine. Donacija bo zagotovila brezplačno izvajanje desetih izobraževalnih programov v decembru. Ob tej priložnosti se Lions Klubu Vrhnika iskreno zahvaljujemo! Prijazno vabimo k udeležbi na študijska programa Keramika in Ustvarjanje glasbe: v decembru bo brezplačno tudi za nečlane, zato vabljeni vsi. Programa bosta potekala v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Program Ustvarjanje glasbe bo potekal vsak ponedeljek ob 10.00 (začetek 6. 12. 2021), vodil ga bo mentor Lado Jakša. Opis programa: Naše ustvarjalne seanse se bodo začele s spoznavanjem različnih glasbil, njihovih izraznih možnosti in zvočnih posebnosti pri muziciranju z njimi, nadaljevale s solistično in skupinsko igro, improvizacijo ter z uresničevanjem lastnih glasbenih idej, skladb, projektov. Bistveni del našega druženja ostaja vsekakor skupno muziciranje in spoznavanje magije glasbenega izraza ter zvoka različnih instrumentov, glasbenih stilov in navdihujočih trenutkov spontanega igranja. Mentor prinese s seboj vrsto zanimiv glasbil, ozvočenje in mikrofone ter naprave za snemanje ter obdelavo zvoka. Mentorica Majda Oblak bo vsak četrtek ob 10.00 (začetek 9. 12. 2021) vodila izobraževalni tečaj Keramika. Opis programa: Teoretski del programa bo potekal spotoma, mimogrede, ob ustvarjanju samem, saj le tako lahko nazorno podajam znanje. Kandidati bodo že prvo uro dobili na mizo kos gline in začeli z delom. Prvi izdelek bo kaktus. Na njem bomo osvojili osnovno formo, kako narediti linije, ki so potrebne za izdelavo takega izdelka. Pozneje, ko se bomo dodobra naučili osnov, bodo kandidati sami predlagali, kaj želijo izdelati. Udeležba bo v decembru brezplačna za vse. Prijave na ckv.u3zo@gmail.com do 2. 12. 2021 ali od ponedeljka do petka od 12.00 do 14.00 na št. 041 265 126. Vesna Petkovšek, UO U3ŽO Vrhnika 69 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 ŠPORT CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 70 Futsal Po polovici prvenstva drugi v Sloveniji Za člansko ekipo Siliko Vrhnika je v času nastanka tega članka polovica prvenstva. Pred varovanci trenerja Simeunoviča je zgolj »evropski« Dobovec, ki se je pred kratkim uvrstil med šestnajst najboljših ekip Evrope. Na tretjem mestu je najtrofejnejši slovenski klub Litija, sicer z istim točkovnim izplenom, a slabšo gol razliko. Pred nami je torej zanimiv drugi del sezone, ko se bo odločalo o štartnih pozicijah za lov na naslov državnega prvaka. Igra se namreč po sistemu prvi z osmim, drugi s sedmim in tako naprej. Po nekaj odpovedanih tekmah s tekmovanjem nadaljuje tudi naša mladinska selekcija. Kot smo pisali že v prejšnji številki, bo naša ekipa težko ponovila uspehe prejšnjih let. Vrstniki iz Ljutomera, ekipa Meteorplast, meljejo vse pred sabo, med tem, ko je četa trenerja Elvisa Behriča klonila že trikrat Zelo uspešno pa je začela naša najmlajša ekipa, selekcija U13, ki jo vodita igralca naše članske ekipe in reprezentanta U21, Tod Ciuha in Max Vesel. Po slabi polovici rednega dela vodijo v skupini zahod in se jim že nasmiha nadaljevanje tekmovanja v končnici. V primeru uvrstitve med prve štiri, bodo tekmovanje nadaljevali po sistemu prvi s četrtim iz vzhoda, drugi s tretjim, itd. Slovenska futsal reprezentanca je dobila tekmece na evropskem prvenstvu, ki bo na Nizozemskem v času od 19. januarja do 6. februarja naslednje leto. 20. januarja se bo naša izbrana vrsta pomerila s Kazahstanom, 24. z Italijo in 28. s Finsko. Naj se še pohvalimo, da je bil na prijateljski tekmi s Hrvaško vpoklican tudi naš Max Vesel, na kar smo seveda zelo ponosni. Aktivni so bili tudi v mladinski reprezentanci Slovenije. Mladinci so se dvakrat pomerili z Italijo. Naš Žan Janež, ki je tudi kapetan ekipe, je na prvi tekmi celo trikrat zadel za rezultat 3:3. Jure Suban pa zaradi poškodbe ni bil v ekipi. O vsem kar se bo dogajalo v slovenskem futsa- lu in vrhniškem futsal klubu, pa v naslednji izdaji Našega časopisa, ali pa na naši FB strani, kjer najdete tudi vse aktualne informacije v zvezi s slovenskimi futsal ligami in Futsal klubu Siliko. Foto: RK, tekst: FK Siliko Iz Judo kluba Vrhnika NK Dren – Vrhnika Uspešen prvi polčas tekmovalnega dela sezone 2021/22 Iz derbija mladinskih ekip Tabor Sežana in NK Dren Vrhnika. Prvi del nogometne sezona se je v novembru tudi uradno zaključil in v NK Dren – Vrhnika lahko z zadovoljstvom zrejo na rezultatsko lestvico jesenskega dela tekmovalnih selekcij. Ni skrivnost, da je eden od velikih ciljev vrhniškega nogometa, preboj članske ekipe v tretjo državno ligo. Pod vodstvom novega trenerja Jana Kraglja člani zasedajo drugo mesto v 4. ligi in so v igri za napredovanje. No, vsekakor bo potrebno opraviti še veliko dela, treningov in predvsem utrditi obrambo, ki je Naši odlični tekmovalci in prejemniki rjavega pasu (z leve proti desni): Žan Frank, Lina Makek, Matevž Potrebuješ nekajkrat v jesenskem delu preveč popustila. A ob dejstvu, da se ekipa prebija iz pete v četrto ligo in ob potencialu ter z malo sreče, lahko doseže željene cilje. Zelo dobro kaže tudi mladim nogometašem, ki tekmujejo v drugi državni kadetski in mladinski ligi zahod. Na skupni lestvici, kjer se seštevajo rezultati selekcij U17 in U19 (kadetska in mladinska selekcija), zasedajo skupno peto mesto, kar je v okvirjih zastavljenih ciljev pred začetkom sezone. Predvsem so v tem delu sezone navdušili kadeti, ki na svoji lestvici zasedajo zelo visoko drugo mesto in redno premagujejo ugledne slovenske klube. Mladincem ne gre tako dobro, poleg tega pa so imeli še veliko težavo s poškodbami obeh vratarjev. Vsekakor je prostora za napredek ob trdem delu in boju na igrišču še veliko. Navdušujejo tudi mladi nogometaši v selekciji U15, ki v prvi medobčinski nogometni ligi zasedajo prvo mesto. Predvsem je spodbudno to, da so fantje brez poraza in brez prejetega zadetka. Predsednik NK Dren – Vrhnika Andrej Šega tako prvi del sezone ocenjuje kot uspešen. Ker je v klubu poudarek na razvoju igralcev, se višjim selekcijam na treningih ali tekmah pridružujejo že mlajši člani, da si lahko nabirajo izkušnje. Ob tem je poudaril, da v selekciji U13 še ne gledajo tako močno na rezultat, saj je v ospredju razvoj igralcev in prilagajanje na zahtevnejši tempo igre v kasnejših selekcijah. Nogometaši si bodo v decembru vzeli tekmovalni premor, ko bo tudi čas za regeneracijo in počitek, ki bo še kako pomemben pred drugim delom sezone, ko bo treba še enkrat ponoviti odlične predstave na igrišču. Vse aktualnosti, novice in rezultate lahko spremljate tudi na socialnih omrežjih NK Dren Vrhnika in na njihovi spletni strani. Besedilo in foto: Peter Kavčič . Judoisti Judo kluba Vrhnika so v avgustu 2021 opravljali praktične in teoretične izpite za višjo stopnjo pasu v judu. Izpite za rjavi in črni pas organizira Judo zveza Slovenija dvakrat na leto in so avgusta potekali v času Poletne šole Izola 2021. Stopnjo pasu 1. KYU (rjavi pas) so si pridobili: Žan Frank, Lina Makek, Matevž Potrebuješ. Čestitamo. V soboto, 2. 10. 2021, je v Ravnah na Koroškem potekalo državno prvenstvo v judu, starosti do 16 let. Na tekmo- vanju je nastopilo 135 judoistk in judoistov iz 36 slovenskih klubov. Judo klub Vrhnika je nastopil s tremi tekmovalci, ki so poskrbeli, da se je klub prvič v njegovem obstoju vrnil s medaljama z državnega prvenstva v tej starostni kategoriji. Tretji mesti sta osvojila: Lina Makek (deklice do 63 kg) in Matevž Potrebuješ (dečki do 66 kg). Na petem mestu je tekmovanje končal Žan Frank v kategoriji do 60 kg, ki je s tremi zmagami dokazal, da je prav tako odličen borec. Iskrene čestitke vsem trem za prikazane borbe. Judo klub Vrhnika 70 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 ŠPORT 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Začetek nove smučarske sezone Po drugem zaporednem letu, ki so ga zaznamovale vse vrste omejitev, se v Smučarskem društvu Vrhnika veselimo priprave na zimo, polno smučanja in zabave. Iz Jeklarne Koliko predelane hrane pojem? Medtem, ko pri številu in razporeditvi obrokov zaenkrat nimamo točnih številk, kaj je najbolj optimalno (verjetno nekje od 3 do 6 obrokov, razporejenih glede na posameznikove potrebe), so pri sestavi obrokov znanstvena mnenja dokaj podobna. Najbolj enostavno lahko to povzamemo nekako tako: uživanje večinoma nepredelanih in zelo malo predelanih živil je za večino ljudi koristno. Predelana živila (tudi procesirana živila, angl. processed foods ali ultra-processed foods) so živila, katerim se v postopku predelave pogosto spremeni oblika, dodane pa so jim snovi, kot so sol, sladkor, različne maščobe in aditivi, ki izboljšajo njihove tehnološke in senzorične lastnosti. Taka živila so za potrošnike pogosto hiperpalatabilna, po domače »za prste polizat« ali »ne morem nehati jesti tega«. Sladko, slano, mastno, slastno – pogosto kar kombinacija vseh štirih. Lahko si jih predstavljate kot živila, ki jih nikakor ne bi mogli najti v naravi in jih verjetno tudi doma ne bi mogli pripraviti brez proizvodne linije. Primer: čips, masleni keksi s čokolado, pašteta. Nepredelana ali zelo malo predelana živila pa so čisto nasprotje – od polja, sadovnjaka, pašnika ali morja do trgovinske police in pozneje našega krožnika so živila podvržena zelo majhnim spremembam oblike, dodajanje pomožnih snovi pa je prej izjema kot pravilo. To so živila, ki bodo zato, da bodo sestavljala obrok, pogosto potrebovala nekaj našega časa in pozornosti – namesto proizvodne linije jih bomo morali mi obdelati na način, da bodo pripravljena za uživanje. Primer: zelenjava, sadje, žita in izdelki iz njih (zelo malo predelani: npr. ovseni kosmiči, polnozrnata moka, ajdova kaša), meso, ribe, fermentirani mlečni izdelki brez dodanega sladkorja. Zakaj ni priporočljivo uživate veliko predelane hrane? Ker so predelana živila pogosto zelo okusna in imajo intenzivne arome, močan okus in »filmski« videz, jih je enostavno pojesti preveč glede na naše energijske potrebe. Drugi pomemben vzrok se skriva v njihovi sestavi. Predelana živila v veliki večini vsebujejo malo ali včasih zanemarljivo količino beljakovin in prehranske vlaknine. Ravno omenjeni sestavini živil zagotavljata največjo sitost, njuna odsotnost v živilih pa torej pomeni, da bomo morali pojesti več, da bomo siti. Tudi manjši volumen predelane hrane v primerjavi z nepredelano je lahko eden od dejavnikov, ki vplivajo na uživanje večjih količin hrane. Sedaj razumemo, da so predelana živila verjetno eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na čezmeren vnos hrane in posledično na čezmerno telesno maso. Uživanje večinoma nepredelanih živil zagotovo ugodno učinkuje na posameznikovo telesno maso in je pomemben dejavnik v celotni sliki zdravja. Če že poznate filozofijo glede prehranjevalnih navad, ki jo zagovarjamo v Jeklarni, lahko sklepate, da ne ciljamo na 100 % izbiro nepredelanih živil. Če vaš energijski vnos v 80 % zavzemajo nepredelana in zelo malo predelana živila, preostalih 20 % pa t. i. hrana za dušo (beri: praktično karkoli), ste ob zagotavljanju pestrosti in redni telesni aktivnosti na dobri poti, da s prehrano svojemu zdravju na dolgi rok delate korist. Avtor: Jernej Ogrin, mag., inž. prehrane Rjavo rdeči listi počasi zapuščajo njihova drevesa, v jutrih nas na poti v službo, šolo in vrtec vse pogosteje spremlja slana, mi pa vse bolj nestrpno pričakujemo spuščanje po belih strminah in druženje na njihovem dnu. Ob nižjih temperaturah se spominjamo toplejših poletnih dni, med katerimi smo naše smuči in kombinezone zamenjali za športne copate in kratke hlače. V septembru so naše članice Klara, Maša in Tinkara, skupaj z OŠ Ivana Cankarja ter OŠ Martina Slomška, sodelovale na mini olimpijadi, kjer so se vrhniški otroci preizkusili v različnih športnih disciplinah. Zima se morda CMYK uradno še ni začela, naše priprave pa so že v polnem teku. Naši najmlajši člani že od začetka šolskega leta redno obiskujejo telovadbo in bodo z njo nadaljevali, vse dokler bo njena izvedba mogoča. Do takrat pa vabimo vse navdušene, da se nam pridružite ob torkih od 17.30 do 18.30 v športni dvorani Partizan. Vedno smo veseli nove družbe in nasmejanih obrazov. Ob upanju, da nam bodo epidemiološke razmere to dopuščale, načrtujemo pester december. Kot prvi na našem koledarju dogajanj bo že tradicionalni Smučarski sejem, ki bo letos potekal 3. 12. (od 14.00 do 71 19.00) in 4. 12. (od 8.00 do 19.00). Glede na predhodne ga bomo letos priredili v športnem parku na Vrhniki ob drsališču, da bomo zagotovili dovolj prostora za naše obiskovalce in seveda vso zimsko športno opremo, ki bo naprodaj. Kmalu po sejmu načrtujemo naš prvi letošnji smučarski izlet, ki bo (najverjetneje) 18. 12. Z avtobusom se bomo odpravili proti Nassfeldu. Njemu bo sledil vsakoletni smučarski tečaj na Krvavcu, ki ga bodo vodili naši izkušeni učitelji smučanja. Tečaj bo trajal od 26. 12. do 30. 12. K prijavi vabimo starše vseh zainteresiranih osnovnošolskih otrok, in sicer od popolnih začetnikov do že učenih mladih smučarjev. Po dveh letih nepričakovanih dogodkov smo se že navadili, da ne moramo predvidevati vseh razmer, ki nas čakajo, kaj šele vremena. Zato si ne upamo napovedati letošnje količine snega, kljub temu pa vemo, da bomo v SD Vrhnika poskrbeli za zimo, polno dogajanja. Veselimo se kakršnekoli udeležbe, sodelovanja in družbe z vaše strani ter nestrpno pričakujemo letošnjo smučarsko sezono. Manca Trček SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA organizira 1 KDAJ: Petek, 3. 12. 2021 od 14. do 19. ure Sobota, 4. 12. 2021 od 8. do 17. ure KJE: Športni park Vrhnika ob drsališču sd-vrhnika.si Smučarsko društvo Vrhnika 71 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 ŠPORT CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 72 Uspeh vrhniških ritmičark v Ljubljani Ritmična sezona se je ravno začela, vrhniške ritmičarke pa so že posegle po prvih medaljah. Drugi vikend v oktobru je bilo v Ljubljani, v organizaciji Kluba za ritmično gimnastiko Narodni dom Ljubljana, tekmovanje, 33. Mednarodni turnir mladih. Mlade tekmovalke so se znova zbrale v Gimnastičnem centru v Ljubljani, ki je postal že naša »stalna tekmovalna lokacija«. V dveh dneh se je zvrstilo lepo število nastopov, a Vrhničanke so prišle na vrsto drugi tekmovalni dan, v nedeljo. Brina Kordež Čebela je bila naša najmlajša tekmovalka tisti dan in je kljub napaki v vaji z žogo zasedla odlično drugo mesto. Ela Lepša je prvič tekmovala s P L A N I N S K I svojo novo vajo z obročem in se uvrstila na četrto mesto. Maša Plantan je svojo vajo s kolebnico tokrat izvedla veliko bolje kot na zadnji tekmi in si zasluženo priborila srebrno medaljo na drugi stopnički. Moja Kofol se je z vajo z žogo zavihtela na šesto mesto, Živa Mezeg, naša že prekaljena ritmičarka, pa je z žogo zasedla drugo mesto. Izza sodniške mize je nastope bedno ocenjevala naša sodnica Ines Fefer, spodbujala in na tekmovanje pripravila pa trenerka Barbara Šinigoj. Tekmovanja pa niso vse, kar se dogaja v našem Gimnastičnem društvu Vrhnika. Z novembrom smo že pošteno zakorakali v sezono. Lahko se pohvalimo z veliko množico deklic začetnic, ki letos pridno spoznavajo prve korake v svet ritmične gimnastike pod vodstvom trenerke Nine Žižmond, v pomoč pa ji je Pika Grušovnik. Imamo tudi lepo ekipo deklet, ki trenirajo že drugo leto in z željo po osvojenem znanju pridno hodijo na treninge dvakrat na teden pod vodstvom trenerke Špele Jilek. Tudi trenerke Ines Fefer, Neža Čuk in Barbara Šinigoj smo aktivne v dvorani in se že veselimo nadaljevanja sezone, predvsem ker začenja veljati nov pravilnik, saj smo vstopili v nov olimpijski cikel. Izzivov nam torej ne bo zmanjkalo. Nikakor, saj nas že kmalu čakajo nova tekmovanja, prvo že 27. novembra v Mariboru. Barbara Šinigoj, Gimnastično društvo Vrhnika K O T I Č E K Lintverni na ploščadi pred stolpom Vinarium (foto: Lintvern Ponca) Lintverni v Prekmurju je bil stolp že viden. Stolp Vinarium je bil zgrajen leta 2015, visok je 53,5m, stoji pa na nadmorski višini 302 m. Po 23. oktober – Po daljšem premoru, kateremu je vzponu na stolp smo si z razgledne ploščadi na v največji meri botrovala epidemija, smo se Lint- višini 42,5m ogledali okolico. Vidljivost ni bila verni odpravili v Prekmurje. Po dveurni vožnji najboljša, tako da razgled ni segal prav daleč. smo prispeli v vasico Globoka, kjer nas je pričakal Sicer pa je v jasnem vremenu mogoče videti v in nam zaželel dobrodošlico naš gostitelj Lintvern tri sosednje države. Naš pohod smo nadaljevali Ponca. do piramide - Larmafa, to je do najvišje točke Po dopoldanskem okrepčilu smo se po lepi Lendavskih goric (327 m). Stolp oz. piramido so prekmurski pokrajini zapeljali v Lendavo na včasih uporabljali kot izhodiščno točko za geoizhodišče pohoda. Najprej smo si ogledali za- detske meritve. Po ogledu te znamenitosti smo nimiv center mesta, nato pa po markirani se spustili po Poti studencev - Kutak utja nazaj pešpoti krenili mimo gradu proti Dolgovaškim v Lendavo. in Lendavskim goricam. Sledil je položen vzpon Vrnili smo se v Globoko, kjer sta nas čakala proti razglednemu stolpu Vinarium. Domačini obilno kosilo in prijeten zaključek druženja na mu radi rečejo Panonski svetilnik, pa tudi Po- vikendu pri Ponci. Zahvaljujemo se Marti, Andremurski Eifflov stolp. Po približno 45 minutah hoje ji, B’čarju in Ponci za odlično pripravljen program in prijetno druženje. Pohoda smo se udeležili: B’čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Iko, Padalc, Ponca, Stari, Špik, Špilčk, Trbovc in Vezist. Zapisal Lintvern Vezist, foto: Lintvern Ponca vzpona dosegli Mali Golak. Vrh je sicer najvišji med Golaki in ga v sončnem vremenu krasi prelep razgled. Tokrat ga zaradi megle nismo bili deležni. Vseeno smo si dejali, da na ljudi, ki nosijo sonce v srcu, vreme ne vpliva veliko in smo na vrhu zavriskali iz srca. Pri spustu smo se ustavili v Iztokovi koči, kjer sta nas postregla prijazna oskrbnika. Tam smo zapeli še naši slavljenki Andreji za njen praznik ter se okrepčali. Hvala ti, Andreja; Kranjcova Tinka bi rekla, da naj ti Bog ohrani to V soboto, 23. oktobra, smo se Veseli Triglavci lepo navado. Pri spustu se nam je pridružil še naš zvesti šofer odpravili na primorski konec naše prelepe SloveMiro, ki nas vedno prevaža varno in z obilico donije. Prvi postanek je bil na Colu, kjer nas je naša bre volje. V veseli družbi, ki hkrati tudi opravičuje planinka Alenka pogostila s kavico in prigrizki ter naše ime Veselih Triglavcev, smo se s prijetnimi nato pot nadaljevala z nami. S Predmeje smo se vtisi vrnili na Vrhniko. podali peš čez Tiho dolino in po približno dveh Veseli Triglavci urah hoje med vrtačami in ruševjem s kar nekaj Veseli Triglavci na Golaku 72 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M A L I Storitve Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Če imate naporni urnik in vam zmanjkuje časa ali pa ste starejši in potrebujete pomoč pri hišnih opravilih, pomivanju oken, sesanju, pospravljanju… pokličite na 040 784 718 Nudim učenje španščine, začetni in nadaljevalni tečaj. Za več informacij in prijavo pišite na tecaji.spanscine@ gmail.com Lesene voščilnice različnih prazničnih motivov. Ročno izdelane. Več informacij in naročilo na tel. št.: 040 235 455 (Robert). Izdelava betonskih visokih gred po meri, možnost različnih barv in velikosti. Več info: Aljoša; 041 369 171. garaž. Količina: 40 m2, smreka. Tel.: 040 850 104. V mirnem delu centra Vrhnike prodam ali zamenjam za večje stanovanje z balkonom opremljeno dvosobno pritlično stanovanje v velikosti 63 m2. Stanovanje je v večstanovanjski hiši (deset stanovanj), ki je bila popolnoma obnovljena leta 2007, zaenkrat še brez UD. Cena 124.990 €. Info- 051381817. Želite polepšati stanovanje ali prijateljem podariti sliko z motivom Vrhnike? Ogled primerov slik in naročilo motiva (akril na platno ali papir, kolaž ali po dogovoru) na tel. št. 070 165465, Nuša. Prodam pet notranjih vrat, bele barve. Telefon 7556 148. Prodam kovačijo, obnovljeno, stanovanjski objekt, v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Prodam 200 m2 strešne opeke bramac, rabljene 20 let. Tel: 040 850 104. Prodam opaž, obdelan polkrožno – primeren za gradnjo brunaric ali O G L A S I Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 1000-litrske PVC-cisterne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam silažne bale, prva in druga košnja. Tel: 041 833 352. Prodam dnevno sveža prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Prodam suha bukova drva – sušena tri leta, žagana na dolžino 0,5 m. Tel.: 041 807 941. Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Prodam gumivoz z 18-colskimi kolesi. Tel.: 040 850 104. Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Električno kosilnico (širina 42 cm) s košem in ročno kosilnico na nitko prodam. Tel.: 01 75 65 802. Prodam dnevno sveža in vložena prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Prodam suha bukova drva, rezana po želji, mogoča tudi dostava. Tel: 041 388 442. Prodam električni invalidski voziček – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Podarim gumi voz (16 col), traktorski priklop, podaljšan. Tel. 031 285 622. Prodam prikolico na kip, domače izdelave. Tel.: 031 285 622. Prodam rezan les, ‘’špirovce’’ (lege), 12 x 14 x 6000 cm. Na voljo 50 kosov. Tel.: 031 285 622. Kupim gozd na območju Smrečja, Žažarja, Podlipe ali Vrzdenca. Tel.: 031 770 671. Kupim njivo, travnik ali sadovnjak na Vrhniki ali Stari Vrhniki, do 4000 m2. Tel.: 051 363 359. Prodam hrastove stebre, 25 x 28 x 5000 cm in še drug rezan les. Tel.: 031 285 622. Kmetijstvo Prodam suha bukova in hrastova drva v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Prodam hrastove deske, debeline 30 mm – 10 m3 in 50 mm – 3 m3 in še drug rezan les. Tel.: 031 285 622. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Cepilnik za drva – na sveder, močnejše izdelave, z večjo konico – prodam. Velikost konice 53 x 28 cm. Tel.: 071 259 440. Nepremičnine, gradnja 73 Ostalo Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam malo rabljena drsna vrata iz polnega smrekovega lesa. Borovnica, 041 276833. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 čisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko različnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Čaji dobre misli Terezije Nikolčič – 101 zelišče za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolčiča Matužinova sta lahko darilo za praznične dni. Vrednost obeh je bistveno večja kot njuna cena: knjiga o zeliščih, trda platnica, 25 €, in 73 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Več na terezija.nikolcic@gmail. com ali tel. 041 537 147. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. Prodam starejšo trobento s kovčkom znanega gorenjskega trobentača. Tel.: 071 259 440. Invalidski voziček, ročni, močnejši, znamke Meyra, in hoduljo na kolesih – prodam. Tel.: 071 259 440. Prodam volvo xc 90, zadnji odbijač črne barve, bočno in zadnje steklo, zadnje luči … Letnik 2006. Tel: 071 259 440. Sliko Josipa Broza za katedrom, barvna, prodam. Velikost 58 x 70 cm. Tel.: 071 259 440. Prodam manjše kose blaga, cena 6 evrov za kilogram, in ostanke volne – za klobčič 1 evro. 040 784 718. Kože, ustrojene, pet kosov – prodam. So rdeče-bele barve, od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Ugodno prodam prenosno otroško posteljico: d: 125 cm, š: 65 cm, v: 62cm, dvignjeno, malo rabljena za enega otroka. Zeleno-rjava s podlogo za ležišče. Cena: po dogovoru. Tel.: 031/350-076. 74 Hladilni pult, večje korito večje in večji hladilnik prodam. Tel.: 041 670 726. Radi hodite vsak dan? Pridružite se mi in bova raziskovala lepe kotičke okrog Vrhnike ali pa še dlje. Že večkrat sem bila na španskem kaminu, lahko greva tudi skupaj. Če ste za, pošljite sms na tel. št. 070 165465, Nuša. Prodam krzneno jakno, kanadski bizam, elegantno, zelo lepo ohranjeno, toplo, št.42– 44. Info 041 828455. Žensko slovensko narodno nošo (gorenjsko) prodam. Tel.: 041 629 862. Prodam sedem kosov rabljenih posod s pokrovkami. Prešla sem na indukcijsko ploščo in niso primerne za undukcijo. Cena 30 €. Telefon: 040 784 718. Preprogo, velikosti 2,95 x 2 m, prodam. Tel.: 040 784 718. Prodam ostanke volne, po en evro za klobčič. Tel.: 040 784 718. Varilni aparat za avtogeno varjenje v kompletu z jeklenkami prodam. Telefon 071 259 440. Peč na na trda goriva, nova, 18kw, Priti, kurišče 50 x 60 cm, dimniška cev 13 cm, prodam. Telefon 071 259 440. Harmonika Zupan, velikosti 32 cm, CFB in Slakov gumb, 11 basov + totter midi, original, lepe barve, v kovčku, prodam. Telefon: 071 259 440. Kotel za žganjekuho kompleten - prodam, cena ugodna, tel. 041 612-847. ZIMSKE GUME IN KIA 2021_2.pdf 1 17. 11. 2021 vodoodporna plošča, montažne noge. Primerne za zunanjo uporabo. Na voljo je tudi šestnovih kovinskih stolov z oblazinjenim sedalom. Tel.: 071 259 440. Prešita odeja iz gosjega perja, nova, dva kosa, prodam. Telefon: 070 670 933 ali 01 3641 288. Prodam gorilec in primeren plato »rostfraj« (velik), skoraj nova. Telefon: 070 670 933 ali 01 3641 288. Termopan stekla, poceni prodam, različnih dimenzij. Telefon: 041 723 391 Nove mize, tri kose, 200 x 100 cm, aluminijasto ogrodje, 12:22:31 Starine Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Pletene steklenice, 15 kosov, 15-litrske, primerne za žganje ali vino. Cena: 15 €. Telefon: 071 259 440. KIA Več kot 3.000 vozil na voljo takoj! C M CM MY CY 01 755 79 05 CMY K + ZIMSKE PNEVMATIKE 1€ Kia - Največ avta za vaš denar! Komb. porabe goriva: 0 – 6,4 l/100km, emisije CO2: 0 – 146 g/km, emisijska stopnja: EURO 6d, emisije NOX: 0-0,033 g/km. Ob nakupu nove Kie iz zaloge set zimskih pnevmatik za 1 €. Ponudba velja za vozila Rio, Stonic, Ceed, Ceed SW, XCeed in Sportage, ki so na zalogi in le do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOX. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika. Tel: 01 755 79 05 7 LET GARANCIJE DOKAZ KAKOVOSTI ne postanite član ljubiteljev letnih pnevmatik, zamenjajte jih preden zapade prvi sneg! VRHNIKA na menjavo in centriranje pnevmatik ŽE OD 21,96€ Potr e bno je p r e dhodno nar očil o preko te l efona. Akcija tra j a od 15.10. 2021 do 10. 11.2021 ter od 20. 11.2021 do 31. 12.2021. NAROČITE SE: 01 750 62 11 Y 74 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 75 Zapleši v nov začetek Dobrodošli v najbolj čarobni čas leta. Čas, ko snujemo nove načrte in uresničujemo najbolj skrite želje. Nekateri na potovanjih v praznično okrašena mesta, drugi navdahnjeni z energijo velemest ali eksotičnih dežel. Potepanja ob koncu leta nam vedno dajo svež zalet, zato smo Palmovci pripravili pestro ponudbo novoletnih potovanj. Zaplešite z nami v nov začetek, pod Palmo je vedno lepo. 6 I Z B R A NI H I D EJ Z A NOVO L E T N I ODKLOP : N OVOLET N I PAR I Z Z AV TO B US O M NOVO L E T NA J O R DA NIJA NOVOLET NI DUB AJ IN EX P O Avtobus, 5 dni, odhod: 29. 12. Letalo, 9 dni, odhod: 26. 12. Letalo iz Ljubljane, 5 dni, odhod: 29. 12., že od 268 € že od 1.269 € sprehod po pariški aveniji - vzpon na Eifflov stolp, simbol Francije možnost obiska zabaviščnega parka Disneyland MAD EI R A čudovito krožno potovanje z obiskom biserov Jordanije in mini počitnicami v Akabi obisk Petre, sedme čude sveta in kopanje v Mrtvem morju že od 1.189 € vzpon na mogočno Burj Khalifo, ki je ob svojem odprtju leta 2009 veljal za najvišjo stavbo na svetu priložnost za obisk edinstvene razstave EXPO 2020 NOVOLETNI VELIKI M A LTA NOVO LETO NA OTOKU VEČNE P OML ADI NOVO LETO NA OTOKU VITEZOV ALB ANS KI KROG Posebno letalo iz Ljubljane, 6 dni, odhod: 28. 12. Posebno letalo iz Ljubljane, 6 dni, odhod: 28. 12. Letalo iz Ljubljane, 8 dni, odhod: 27. 12. že od 699 € Madeira - čudovita neokrnjena narava med morjem in gorami raj za ljubitelje pohodništva in narave, za novo leto spektakularen ognjemet že od 599 € otoška dežela s prijetnimi temperaturami skozi celo leto kulturni festivali, novoletna zabava na ulicah, bogata kulturna dediščina, okusna kulinarika že od 799 € brez hitenja bomo odkrivali najlepša mesta Albanije, občudovali naravo in prijazne ljudi vključeno silvestrovanje z večerjo in glasbo v restavraciji Mondial WWW.PAL M A .S I • 0 5 1 3 8 0 8 3 8 • K L I C N I .C ENTER@PALM A .SI 75 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si VBO – digitalno zdravstvo Koliko stane nevidni zobni aparat Invisalign pri VBO? Največji v tem delu Evrope zdaj tudi v Ljubljani Ob našem pogovoru nikakor nismo mogli mimo cene tega čudežnega aparata, ki ga po svetu uporablja že več kot 11 milijonov ljudi. Prav to vprašanje smo postavili naši sogovornici, ki je povedala: “To je najpogostejše vprašanje, ki nam ga ljudje postavijo, a resnici na ljubo nimam enoznačnega odgovora na to. Cena je namreč odvisna od nepravilnosti zob vsakega posameznika, zato lahko o ceni govorimo šele takrat, ko vaše zobe poskeniramo s posebnim intraoralnim 3D skenerjem iTero Element 5D Plus, ki ga imamo trenutno edini v Sloveniji. Šele takrat lahko vidimo realno stanje vaših zob, posledično pa tudi, koliko časa bi trajala celotna obravnava in seveda - koliko bi vse skupaj stalo. Prav zato pa je prvi pregled za Invisalign pri VBO brezplačen. Ko je govora o ceni pa moram poudariti tudi, da omogočamo plačilo vse do 60 obrokov.” Slovenci smo ponosni na vrhunske mednarodne uspehe naših športnikov; od zlatih košarkarjev, preko kolesarjev, odbojkarjev in nogometašev, vse do smučarjev. Opazili smo, da ste razvili tudi svojo ščetko. Nam poveste kaj več o tem? Pogosto pa spregledamo vrhunske uspehe domačih strokovnjakov, ki so na mednarodni sceni izjemno cenjeni. Ena takih je dr. Vesna Kaloh, direktorica VBO - Digitalno zobozdravstvo, ki velja za eno največjih svetovnih strokovnjakinj za premikanje zob z nevidnimi zobnimi aparati Invisalign. 30 let uspehov in izkušenj V Mariboru že vrsto deluje uspešna ortodontska ordinacija VBO - Digitalno zobozdravstvo. Marsikdo pa ne ve, da VBO prav letos praznuje visok jubilej - 30. obletnico svojega obstoja. Prav v obdobju nastajanja Slovenije, leta 1991, je dr. Božnik odprl svojo zobozdravstveno ordinacijo v Kungoti pri Mariboru. Po letih uspešnega delovanja je ordinacijo prevzela njegova hči dr. Vesna Kaloh, ki je ortodontijo kot prva v državi dvignila na digitalni nivo. Odločila se je, da bodo pri VBO-ju premikali zobe na najboljši in najsodobnejši način - z nevidnim zobnim aparatom Invisalign. Za svoje strokovno delo je bila doslej že večkrat nagrajena. Med drugim je tudi nosilka naslova Moj zdravnik 2019 ter Štajerska zobozdravnica 2018 in 2019. Spomladi letos je VBO svojo enoto odprl tudi v Ljubljani. Največji med Dunajem, Benetkami in Balkanom Dr. Kalohova je bila pri tem zelo uspešna in z leti se je prebila med največje svetovne strokovnjake na področju premikanja zob z nevidnim zobnim aparatom Invisalign. Tako je VBO dokaj hitro po- Kristalna Invisalignova 1000-ica. Trenutno so v pričakovanju 1.500-ice 76 Dr. Vesna Kaloh - ustanoviteljica VBO-ja stal največji ponudnik nevidnih zobnih aparatov Invisalign v Sloveniji, trenutno pa so že največji v tem delu Evrope. Trenutno so na VBO-ju v pričakovanju pomembnega paketa iz ZDA, natančneje iz sedeža Invisaligna. Prejeli bodo namreč kristalno priznanje za uspešno opravljenih več kot 1.500 obravnav z nevidnim zobnim aparatom Invisalign pri VBO. Gre za priznanje, ki potrjuje izjemne izkušnje VBO-ja na tem področju in trenutno so edini daleč naokoli, ki so to dosegli. Za kako pomembno priznanje gre, smo vprašali kar dr. Kalohovo, ki je odgovorila: “Moram priznati, da sicer priznanjem ne dajem posebno velike teže, vendar pa gre tukaj za nekaj čisto drugačnega. Najbolj sem bila ponosna, ko sem prejela kristalno 500-ico, ker je bil to prvi pomembnejši mejnik v moji karieri z Invisalignom. Seveda mi je bilo toplo pri srcu tudi takrat, ko je iz Amerike prispela kristalna 1000-ica. Zdaj, ko pričakujem kristalno 1.500-ico, pa mi je to že postalo neke vrste rutina. Več kot te visoke številke mi v resnici pomenijo neprecenljive izkušnje, ki jih dobim z delom na tem zelo specifičnem področju digitalne ortodontije. Že pri sebi vidim, da danes nekatere primere rešim veliko enostavneje, kot sem jih takrat, ko sem imela za seboj le 300 primerov.” Zanimalo nas je tudi, kaj pomeni, ko pove, da je VBO prejel to priznanje kot prvi in edini v tem delu Evrope in povedala je naslednje: “Ko govorimo o tem delu Evrope, imamo v mislih vse od Dunaja do Benetk in območje celotnega Balkana.” Strokovnost, transparentnost in prijaznost kot ključ do uspeha Glede na to, da se na tem območju nahajajo velika mesta kot so Gradec, Budimpešta, Zagreb, Beograd, Sofija in drugi, se ob tem postavlja vprašanje, kaj je razlog, da je med vsemi mesti in velemesti v tem delu Evrope, uspelo prav VBO-ju, ki prihaja iz majhne Slovenije. Dr. Kalohova na to odgovarja: “Naš uspeh nikakor ni slučajen, saj smo se zadeve lotili res temeljito. Na prvem mestu je naša strokovnost, ki je vsakič na najvišjem nivoju. Potem je pomembna transparentnost, saj naših uporabnikov ne smemo zavajati. Zato se že od začetka držimo načela, da ob pripravi ponudbe zajamemo prav vse stroške, ki so predvideni skozi celotno ortodontsko obravnavo. Pri nas ni skritih stroškov in tega se striktno držimo. In na koncu, a nikakor najmanj pomembna je prijaznost. Zavedamo se, da smo mi tisti, ki pomagamo ljudem, zato je prijaznost najmanj, kar lahko od nas pričakujejo.” Res je. Že od pričetka svoje profesionalne kariere sem iskala idealno ščetko, skratka takšno, ki bo res imela vse tisto, kar je najbolje za zobe. In če kdo, potem zobozdravniki in ortodonti najbolj vemo, kaj je to. Izhajala sem iz tega, da mora ščetka imeti primerno obliko in velikost glave, da doseže tudi nepravilno postavljene in delno izrasle zobe. Posledično jo lahko zelo učinkovito uporabljajo tudi tisti z ožjo čeljustjo. Izjemno pomembno je, da ščetine sežejo tudi v medzobne prostore in pod rob dlesni, zato ima naša ščetka stranske ščetine na vrhovih zožane in nekoliko podaljšane. To ji obenem omogoča dostop do težje dostopnih mest. Površine ščetin so zaradi impregniranega črnega kremena hrapave (na mikroskopski ravni), zato odnašajo obloge bolj učinkovito kot klasične gladke ščetine. Po ščetkanju s Premium zobno ščetko VBO bodo vaši zobje bolj gladki, občutek čistih zob in ust pa bistveno daljši kot pri uporabi klasičnih zobnih ščetk. Ob uporabi Premium zobne ščetke VBO, za dosego resnično čistih zob, ne potrebujete zobne paste. Za doseganje svežine in okrepitev zob z minerali (kalcij, fluor) lahko po ščetkanju uporabite le ustno vodo. Zraven tega pa črni kremen ob ščetkanju sprošča negativne ione, kar zmanjša hitrost nastajanja novih zobnih oblog. Črni kremen je ruda, ki se nahaja le na otoku Hokaido na Japonskem. Tako smo se povezali s tamkajšnjo dentalno univerzo Kanagawa, plod našega medsebojnega razvoja pa je Premium zobna ščetka VBO, ki jo izdelujejo na Japonskem, prva pošiljka pa je pred kratkim prispela v Slovenijo in je že naprodaj v naši spletni trgovini shop.vbo.si, prihodnje leto pa bo na voljo tudi v boljših trgovinah. Idej in delovnega zanosa vam torej ne bo zmanjRecept za uspeh nevidnih aparatov Invisalign pri kalo. Kaj lahko pričakujemo od vas v prihodnje? VBO Dela nam gotovo ne bo zmanjkalo, tako kot ne bo V zadnjem obdobju je uporaba nevidnih zobnih aparatov Invisalign zelo poskočila, zato smo dr. Kalohovo vprašali, kaj je glavni razlog, da se ljudje ne odločajo več za fiksne zobne aparate, pač pa za Invisalign pri VBO. Pojasnila je: “Prednosti Invisaligna pred fiksnim zobnim aparatom je cel kup. Od bistveno boljše zobne higiene v času obravnave, do mnogo krajšega obdobja celotne obravnave, lažjega prehranjevanja, pomembna prednost pa je tudi estetska nevidnega aparata se praktično ne vidi. Dejansko ne obstaja niti ena prednost fiksnega aparata pred Invisalignom pri VBO. Niti ena. To vam lahko zatrdim na osnovi bogatih izkušenj, ki jih imam tako s fiksnimi zobnimi aparati, kot z nevidnimi zobnimi aparati Invisalign pri VBO.” zmanjkalo zob, ki si želijo biti poravnani. Prepričana sem, da bomo z našimi izkušnjami in delom še dolgo največji ponudnik nevidnih zobnih aparatov Invisalign v tem delu Evrope. Ob tem pa se bomo z našimi Premium zobnimi ščetkami VBO usmerili še na tuje trge, od koder že zdaj prihajajo mnoga povpraševanja zanje. Prej ste omenili, da ste od letošnje pomladi prisotni tudi v Ljubljani. Kje se nahajate in kako se lahko ljudje pri vas naročijo na pregled? Nahajamo se na Dunajski 177, na prvi pregled, ki je v celoti brezplačen, pa se lahko naročite na naši spletni strani pregled.vbo.si. Plačana objava 76 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 77 77 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 Ubeauty_Promocijski-letak_TISK.pdf 1 27/10/2021 21:26:51 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 78 Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. v svoj kolektiv, kjer ustvarjamo prijazno delovno okolje, ponujamo raznoliko in dinamično delo ter možnost strokovnega razvoja, vabimo k sodelovanju kandidate za prosta delovna mesta: 1. STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj 4. stopnjo izobrazbe, strojne oz. druge tehnične smeri, z vsaj 6 meseci delovnih izkušenj, - vozniški izpit B kategorije, - vozniški izpit G kategorije. 2. MONTER II (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj 5. stopnjo strokovne (poklicno, tehniške) izobrazbe strojne oz. druge tehnične smeri ali naravoslovne ali družboslovne smeri, z vsaj 1 letom delovnih izkušenj, - vozniški izpit B kategorije. C M 3. KV KOMUNALNI DELAVEC (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj 3. stopnjo izobrazbe, gradbene oziroma druge tehnične smeri, z vsaj 6 meseci delovnih izkušenj in - vozniški izpit B kategorije. 4. PK KOMUNALNI DELAVEC I (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj 3. stopnjo izobrazbe, gradbene oziroma druge tehnične smeri z vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj ali - vozniški izpit B kategorije. 5. PK KOMUNALNI DELAVEC II (m/ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj 2. stopnjo izobrazbe z vsaj 6 meseci delovnih izkušenj Nudimo: - zaposlitev za ne/določen čas s poskusnim delom, - samostojno in dinamično delovno okolje, - možnost napredovanja, - enoizmensko delo, - redno plačilo in varčevanje v pokojninskem stebru. Več o posameznem razpisanem delovnem mestu, opisu del in nalog, si preberite na spletni strani JP KPV, d.o.o. oz. na http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo, kjer najdete tudi ostale pogoje za oddajo vloge. Vloge pošljete na naslov Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika ali na kadrovska@kpv.si, do roka, ki je objavljen na razpisu. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Y CM MY CY CMY K prav Zate. Urška Trnovec s.p. ponUdba Parmanentno lakiranje Geliranje naravnih nohtov Podaljševanje nohtov s šablono Podaljševanje trepalnic 1:1 Maderoterapija Keratinsko vihanje trepalnic Ljubljanska cesta 19, 1354 Horjul +386 41 992 857 studio.lepote.ubeauty Odkrij ebm-papst v sebi. V podjetju ebm-papst Slovenija se ukvarjamo s proizvodnjo malih elektromotorjev in ventilatorjev proizv ter smo sm eden izmed vodilnih igralcev v industriji motorjev za belo tehniko v Evropi in svetu. moto Zaradi širitve produktnih programov iščemo Zarad in sodelavcev za delovna mesta: več sodelavk so vitke pisarne (m/ž) • Vodja Vo informatik (m/ž) • Poslovni Po kakovosti (m/ž) • Inženir In (m/ž) • Mehatronik M skupine v proizvodnji (m/ž) • Vodja Vo (m/ž) • Skladiščnik Sk (m/ž) • Operater O Vse, kki vas navedena delovna mesta zanimajo, vabimo, da nas pokličete na 01/70 90 198 ali nam vabim pišete na zaposlitev@si.ebmpapst.com. www.ebmpapst.si www #razvijamoboljšeživljenje #razv viličariste operaterje strojev Za več informacij o podjetju in naših delovnih mestih skenirajte QR kodo ali obiščite www.dssmith.com 78 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NOVO: HAGT testi, rezultati v 10-ih minutah. Naročanje na 031 632 555. 79 79 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si plesko_moto_220_148.pdf 1 15/04/2021 80 10:08 … kakor tudi mi odpuščamo… moto C M Y V SPOMIN OČETU IN MAMI VEHAR CM Bil je čas, ko so v našo deželo prihrumeli besi treh totalitarnih ideologij in z njimi vojna. V torek, 16. decembra 1941, se je nad našo družino zgrnilo nezaslišano gorje. V hišo v Verdu, kjer smo stanovali, sta zvečer vstopila dva oborožena moška, pripadnika Osvobodilne fronte, in s streli iz pištole vpričo treh majhnih otrok: Amalije (1931), Pavla (1935) in Franceta (1937) pokončala oba starša: očeta Pavla (1902), delavca na Hrenovi žagi, in nosečo mamo Marijo (1904). Otroci smo pri mrtvih starših tisto noč ostali sami. Sami tudi potem, ko smo osiroteli in ločeni drug od drugega živeli vsak v drugem kraju – ranjeni in zaznamovani. Ob 80-letnici tega krutega dogodka, ki je tudi začetek revolucionarnega nasilja in bratomorne vojne na Vrhniškem, želimo sporočiti, da odpuščamo vsem, ki so bili kakorkoli obremenjeni s krivdo tega zločina v upanju, da bo to naše dejanje prispevalo k spravi v našem kraju in domovini. Prosimo dobrega Boga, naj odpusti tudi on. Sin Pavel, vnukinja Viktorijana, vnuk Danijel, pravnukinji Neža in Zala MY CY CMY K PLESKOmoto.COM Vrhnika, december 2021 Tiho si odšla, kot lepa misel, ki mine, a pustila si nam lepe spomine. ZAHVALA V 83. letu starosti se je poslovila IVANKA MALAVAŠIČ, Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) rojena Lešnjak (1938–2021) Mnogo prezgodaj in brez slovesa, je sklenil svoj krog življenja ljubljeni mož, ati in brat V SLOVO STANE GERDINA MIRKO ŽELEZNIK Ob slovesu od najinega očeta se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, Pogrebni službi Vrhovec, g. župniku in pevcem pa za lep poslovilni obred. Najlepša hvala vsem, ki ste ga skupaj z nama pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala za darovane sveče, cvetje in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku, pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevskemu zboru Raskovec, trobentaču, Petru in Barbari za čuten poslovilni govor, DZA Vrhnika, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom… Miro, neizmerno te bomo pogrešali. Žena Milojka, hči Ines, sin Rok, sestra Heli ter brata Toni in Zdravko z družinami. 1935 – 2021 Hčerki Lilijana in Tatjana z družinama Vrhnika, oktober 2021 5. 11. 1965 – 9. 11. 2021 Ob izgubi drage mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, darovane sveče in darove za svete maše in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na pot počitka in miru. Zahvala tudi patronažni sestri Barbari, horjulskim gasilcem za hiter odziv, g. Marjanu iz Pogrebne službe Lavanda za nasvete in organizacijo. Hvala tudi g. župniku Smrekarju za lep obred. Žalujoči: sinova Marko in Slavko ter hči Veronika z družinami Horjul, november 2021 ZAHVALA Po težki bolezni našega dragega moža, očeta in dedija smo se poslovili od Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj in tvoja prisotnost je še bolj prisotna kot kdajkoli prej ... (Tone Kuntner) Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite … (A. M. Slomšek) ZAHVALA Na deževen, vetroven in s prečudovito mavrico zaznamovan dan se je od nas poslovil V 80. letu nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric ALOJZIJ BRADEŠKO iz Podlipe (15. 6. 1942 – 15. 10. 2021) Zahvaljujemo se vsem za izraze sočutja, sveče in cvetje ter prispevke za sv. maše in v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti: sosedom, gasilcem, pevcem, govorniku g. Franciju Bozovičarju, Pogrebni službi Vrhovec in g. župniku Ladimirju Jaksetiču za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Aleš z ženo Natašo, Urban z ženo Barbaro in Jernej, vnuki Patrik, Timotej in Dominik, sestra Rezka, nečaki in nečakinje Podlipa, oktober 2021 ZAHVALA PAVEL GERBEC (18. 6. 1933 – 4. 11. 2021) Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, tolažbo in molitve, za darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi prijaznemu osebju Doma upokojencev Vrhnika za nego in skrb. Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali in mu lepo popestrili bivanje v Domu. Njegovi žalujoči: žena Barbara, sin Uroš in hči Mojca z družinama Ljubljana, Zaplana JOŽEFA KERŠMANCA iz Bevk (21. 11. 1944 – 4. 11. 2021) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem in znancem za izrečena sožalja, stisk rok in besede tolažbe. Zahvaljujemo se za vse darovane svete maše, darove za cerkev ter podarjeno cvetje in sveče. Prisrčna zahvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, nujni medicinski pomoči Vrhnika, njegovi osebni zdravnici dr. Tatjani Zavodnik Krupenko in patronažni sestri za nego, sočutje in lajšanje bolečin. Velika zahvala domačemu duhovniku gospodu Janezu Očkonu za vse molitve in nesebično pomoč. Zahvala duhovnikoma Miru Šlibarju in Bojanu Likarju za opravljeno pogrebno mašo in poslovilne besede. Hvala pevskemu zboru Raskovec za petje in pogrebni službi Vrhovec za nemoten potek in pripravo. Prisrčna zahvala tudi gospodu Vinku Keršmancu za poslovilne besede in gasilcem, ki so ga počastili in pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranjali v svojem spominu. Žena Betka, sin Tomaž, hčerki Klavdija in Karmen z družinami 80 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SLOVO BOGOMIR CELARC (1971–2021) Ob prerani izgubi očeta, partnerja, sina, brata, strica se iskreno zahvaljujemo VSEM za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče, za besede tolažbe in denarne darove. Mire, počivaj v miru. Vsi njegovi ZAHVALA 81 Zapel je zvon v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina molk in tišna. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očija, dedka, pradedka, tasta in brata VERONIKA JALŠOVEC (6. 4. 1944 – 1. 11. 2021) FRANČIŠKA AMBROŽIČA Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, pomoč in podporo: vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter dr. Jasni Krmec Kupljenik in sestri Renati ter NMP Vrhnika, župniku Miru Šlibarju in Pogrebni službi Vrhovec. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: hčerki Lidija in Renata z družinama Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za pogreb in obred. Hvala Pogrebnemu podjetju Lavanda za pomoč in organizacijo pri pogrebu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Gozdovi so šumeli, ko si hodil med drevesi. Gozdovi še šumijo, le tebe, tebe več ni. ZAHVALA ZAHVALA (17. 8. 1934 – 7. 9. 2021) Žalujoči: vsi njegovi Šujica, september 2021 ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila V 83. letu življenja nas je zapustil mož, oče, dedek in pradedek MIROSLAV FRANK (25. 2. 1940 – 28. 10. 2021) iz Sinje Gorice Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, topel stisk rok in tolažbo. Prav tako iskrena hvala za darovano cvetje in sveče. Srčna hvala župniku za lepo opravljen obred, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec za njihove storitve. Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Odšel si tja, kjer ni trpljenja in solza. Počivaj v miru. JAKOB KRVINA, po domače Kosmulov Jaka Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Pogrebni službi Lavanda in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Dragi ata, počivaj v miru, v naših srcih živiš naprej. Hvala ti za vse. Žalujoči: žena Štefka, hčeri Milena in Marjeta ter sin Bojan z družinami IVANA TURŠIČ, po domače Smolova Ivanka z Verda (19. 5. 1928 – 9. 11. 2021) Zahvaljujemo se patronažni službi ZD Vrhnika za nego na njenem domu, g. župniku Mohorju Rihtaršiču za duhovno oskrbo in za lepo opravljen obred ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvala Društvu kmečkih in podeželskih žena, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sorodniki in sosedje Verd, november 2021 Žalujoči: vsi njegovi Sinja gorica, november 2021 Misliti hočem kot misli reka. Teči od izvira do izliva kot ona, ki med bregove ujeta nikoli ista in zmeraj živa odteka v večnost in neprenehoma biva. (Tone Pavček) Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN IN ZAHVALO Zapustila nas je naša draga žena, mama in stara mama MARIJA DOBROVOLJC, po domače Mežnarjeva Darinka iz Verda (14. 11. 1941 – 26. 10. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečene besede sožalja, vse besede tolažbe, stiske rok, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku Mohorju Rihtaršiču za lep obred in sočutne besede, Društvu kmečkih in podeželskih žena Vrhnika za besede slovesa, pevcem Cerkvenega pevskega zbora sv. Pavla in Pogrebni službi Vrhovec. Draga mama, hvaležni smo ti za vse lepe trenutke, ki smo jih doživeli skupaj. Pogrešamo te! Mož Lojze, sin Janez z Mojco in Lizo, hči Katarina s Tjažem in Nejcem, hči Marija z Jožetom, Marušo in Brunom, sin Andrej z Marjeto, Andrejo, Vidom in Saro, sin Blaž z Magdo, Maticem in Erazmom, sin Niko z Ireno in Jakobom Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na V SPOMIN IN SLOVO Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA Od nas se je poslovil ZORA POPOVIĆ FRANCE ŽAKELJ (7. 6. 1950 – 21. 8. 2021) (23. 3. 1930 – 24. 9. 2021) Ob boleči in prehitri izgubi drage mame, žene in babice se iskreno zahvaljujemo vsem orodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za lepe besede ter darovane sveče in cvetje. Draga mami, draga žena, draga stara mama počivaj v miru. Žalujoči mož Lado in hči Tatjana z družino Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebna zahvala velja tudi lovskim družinam, Pogrebni službi Lavanda, pevcem, gospodu župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Zahvale Želite tudi vi objaviti zahvalo? Pošljite nam jo po elektronski pošti na nascasopis@zavod-cankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasicni pošti na Naš casopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov placnika in telefon. v v v ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama MARIJA BRENČIČ, rojena Malavašič (28. 8. 1930 – 11. 10. 2021) Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njeni 81 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Simon, niti zbogom nam nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Počivaj v miru.   ..  ,        www.usluge-lavanda.si 82 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) SIMON KOPRIVEC MIRKO ISTENIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečeno sožalje, stisk rok, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ati Franc, mami Ani, sestri Anita in Eva ter nečaka Matic in Simona Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija iskrena hvala za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Zahvala dežurni ekipi ZD Vrhnika, duhovniku za opravljen obred, klapi KAMERATI, Pogrebni službi Vrhovec in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam stali ob strani. Žalujoči: žena Nelka in otroci z družinami (17. 11. 1978 – 21. 10. 2021) Brezje pri Dobrovi 83, oktober 2021 ( 17. 6. 1950 – 27. 10. 2021) POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Tam, kjer si ti, ni sonca ni luči. Le tvoj nameh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli! 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. ZAHVALA MARIJA ŠKOF (25. 3. 1941 – 25. 10. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku Janezu Smrekarju, Pogrebni službi Lavanda ter osebju v Bolnišnici Sežana. Vsi njeni D o l n i č a r OKENSKE POLICE • STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI • BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.oo.o., Siinjnjaa Go Goriricaa 34, 4, Vrh rhni nika ni ka,, teel.l.: ka l.: 040 223 105 • •• e-ma mailil:: ma m rk rkoo. o.do doln doln lnic nic icar ar@s @sio @s ioll.l.ne io l.ne nett •• • Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšla si tiho brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več n i… ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, sestre, tete, pratete in svakinje 01/ 755 14 37 041 637 617 24 – URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... OBVESTILO Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. NUDIMO VAM TUDI LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu (1954 - 2021) Vsem prijateljem, sosedom, znancem iskrena hvala za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjene sveče in darove za maše. Hvala gospodu župniku Gregorcu za lepo opravljen obred. Zahvala Pogrebni službi Pieta. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Janja Borovnica, oktober Vse lepo enkrat mine in na koncu obujaš samo še spomine. ZAHVALA Za vedno je zaspal naš dragi mož, oče in dedek HELENE URŠIČ, rojene Jeraj LUDVIK LAMPE Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala tudi osebju Onkološkega inštituta, župniku g. Šlibarju, pevcem Okteta Raskovec, trobentaču, govorcem ter Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Vsi njeni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem in tudi Konjeniškemu Društvu Vrhnika za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vsemu zdravniškemu osebju in patronažni sestri Jeleni, ki je z nesebično pomočjo lajšala fizične in psihične bolečine. Hvala tudi Pogrebni službi Pieta in pevcem za izjemno lep poslovilni obred. Žalujoči: žena Viljenka, otroci Renata, Robert in Lidija ter vnukinja Nataša z družino (10. 1. 1954 – 7. 11. 2021) Bevke, november 2021 DREN OV GRIČ 128, VRHNIKA NIKOLA ADŽIĆ (7. 1. 1948 – 11. 11. 2021) Srce je omagalo, dih je zastal, a nate somin bo vedno ostal. ZAHVALA TONE PEROVNIK (17. 1. 1941 – 6. 11. 2021) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Velika zahvala negovalnemu in bolnišničnemu osebju doma DEOS Notranje Gorice. Hvala vrhniškemu župniku in pevcem za zelo lep cerkveni obred. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Žalujoči: žena Tita, hči Nataša ter vnuka Brina in Jure Log, 10. 11. 2021 82 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 R AZVEDRILO CMYK 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka 83 SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JU NIO R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Avtopralnice in vulkanizerstva Žagar, se je glasilo: »Žagar in pika.« Praktične nagrade - premontažo pnevmatik in zunanje pranje vozila - so prejeli: Marija Novak z Vrhnike, Marija Kozamernik z Brezovice in Ivica Dolinar iz Brezij. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 5. decembra preko elektronske pošte (nascasopis@zavod-cankar.si) ali preko klasične (Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«). Med tri izžrebane bo pokrovitelj tokratne križanke – Potovalna agencija Palma – podelila sledeče nagrade: 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 30 evrov, 2. in 3. nagrada pa Palmina brisača. V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo.  Uganka: Kaj ima veliko oči, a ne vidi? ne da bi zapustilo svoj kotiček? Odgovor: Krompir. Odgovor: Žig na poštni znamki. Kaj ima veliko igel, a ne šiva? Odgovor: Božično drevo. Uganka: Kaj ima noge, a ne hodi? Odgovor: Miza. Uganka: Kaj ima veliko zob, a ne more ugrizniti? Odgovor: Glavnik. Uganka: Kaj ima besede, a nikoli ne govori? Odgovor: Knjiga. Uganka: Kaj lahko potuje po vsem svetu, Uganka: Kaj ima palec in štiri prste, ni pa roka? Odgovor: Rokavica. Uganka: Kaj je tako krhko, da če izgovorite njegovo ime, ga zlomi? Odgovor: Tišina. Uganka: Kaj lahko teče, a nikoli ne hodi? Odgovor: Reka. Uganka: Ko že govorimo o rekah: človek pokliče svojega psa z nasprotne strani reke. Pes prečka reko, ne da bi se zmočil in brez mostu ali čolna Kako? Odgovor: Reka je bila zamrznjena. Uganka: Kaj lahko napolni sobo, a ne zavzame prostora? Odgovor: Svetloba. Uganka: Kaj je treba razbiti, preden ga lahko uporabite? Rešitev: Jajce. Uganka: Kupil si me za kosilo, a me nikoli nisi pojedel. Kaj sem? Rešitev: Jedilni pribor. Uganka: Če bi iz kupa treh jabolk vzeli dve, koliko jabolk bi imeli? Rešitev: Eno jabolko, ki ste ga vzeli. Uganka: Katera zelenjava je najbolj zabavna na zabavah? Uganka: Koliko jajc bi petelin zložil v treh tednih, če bi bil ustrezno hranjen in nastanjen? Rešitev: nič. Petelini ne valijo jajc. Uganka: Režeš me, narežeš me, narežeš me na kocke in ves čas jočeš. Kaj sem? Uganka: Ko sem zrel, sem zelen, ko me poješ, sem rdeč, ko me izpljuneš, sem črn. Kaj sem? Rešitev: Čebula. Rešitev: Lubenica. Rešitev: Glive. Uganka: Jaz sem ptica in sadje. Kaj sem? Rešitev: Kivi. Uganka: Kako pravite mačku, ki rada plava? Rešitev: Som. Uganka: Marija ima štiri hčere in vsaka od njenih hčera ima brata. Koliko otrok ima Marija? Rešitev: Pet, vsaka hčerka ima istega brata. Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 83 NAS CASOPIS 498/29. 11. 2021 CANKARJEV TRG 6A, 1360 VRHNIKA | 041 204 342 | WWW.LEPAROZA.SI IZJEMNA KAKOVOST Vrtni center Eurogarden TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net SUPER CENE RASTLINA MESECA DECEMBRA - KALANHOJA PE Dobrova Tel: 01 24 25 100 PE Krško Tel: 07 49 88 385 84 MEGA PHONE VRHNIKA Znanje in predanost. -20% NAJBOLJŠA PONUDBA IZBRANO ZA VAS 29. november 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. Laura Primec s.p, Notranjska cesta 15, Vrhnika OGLASI CMYK ADVENTNA PONUDBA eurogarden.eu 84