• štev 269 (2888) BSKI dhevhik glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 12. novembra 1954 Cena 20 lir za pogojni vstop v vlado: “i* Mliak danes začetek razrovorov ..... • m \ oen. knn7iil u Trstu o m i n S, Vukmanovic - H. Stassen jj^za ratifikacijo pariških sporazumov Srelel»e,,’ii *pa*ova,w*’ i« verjetnosti, da bo vlada pogoje \>oSoin»JL I4*, "51 raf,ika r:,asov zagovorniki pogojnega in brez- Mendes-Francen l»*o,Bega sodelovanja - So„et bo p A TJ T 7 1 1 , "es izglasoval' r7,I°?ri franC0Skih socialistov je da-Mzndcs-Francea vod d 1’ - Se- lzrcka za vstop v vlado C',J0- ki vooblnsfn ,cVn- pogoji, in drugo resolu-Stasuje za ratifiVn SOeif! .tcno Parlamentarno skupino, da a Tatlf'kacijo londonskih. spo-z fa2umiiiUC1-a ? Par’ških 2817 glasni sPfejeta ' pasovi proti 454. .^ljevanTe «. , '^.eka za na' integraciip • l^e evropske ^rancfia cr,m .zahteVa- naj bi Pnala vsp ali Pod‘ "js med VrhJi za P°Saia-dom všte -. dom 'n Zaho-nai 'hi ®‘?VS1 konferenco, ki lotne Pr"Vtedla bodisi do ce’ vPrašanj m® raednarodnih etapo 'fin ?a kot Prv0 Spor3zuiniv jasnih družitve Lm-'ZlaStl glede !ke državn ln avstrii- °*Caimn stpogodbe)- ki nai !a nJ°.:f)Xaren napredek m pariških sporazumov. la francoskim delavcem. Dejal je. da je socialistična stranka prav napravila, ko je pokazala zaupanje Mendes-Franceu, čigar prihod na oblast je Vzbudil mnogo upanja na vseh sektorjih. «Za stranko — je nadaljeval Mollet — bi samo socialističen predsednik lahko bil bolj zaželen od Mendes-Fran-cea». Ko je omenil razgovore med Mendes-Franceom in socialisti, je izjavil, da je Men-des-France skoraj o vseh vprašanjih dal zadovoljiva pojasnila toda njegovi odgovori niso predstavljali rešitve za posamezna vprašanja. Z druge strani pa, če je Mendes-France vreden zaupanja, ima okrog sebe vlado in večino .Ob vsaki koncesiji socialistom bi zgubil glasove na desnici. Takoj nato se je sestala posebna komisija, da se sporazume o skupni resoluciji. Predložene pa so bile tri resolucije, o katerih so ločeno glasovali, ker se komisija ni mogla sporazumeti o enotnem besedilu. Kongres je s 1.773 glasovi odbril resolucijo, ki se izreka za pogojno udeležbo v vladi Resolucija, ki predlaga brez pogojno udeležbo, je dobila 1.091 glasov, resolucija, ki nasprotuje udeležbi v vladi, pa jaških“i;,Se za *ntegracijo vo- 498 glasov. Ta -esolucija odo- w U ‘Prejmejo določbe’---------------- . , rezultat glasovanja. Toda opazovalci so mnenja, da bodo pogoj nesprejemljivi za vlado. 8ePetostkStiteV mednarodne lu •u potem kn lla kma' tave ra?f,v ,bl prizadete dr-ne Aele i ‘ ale sporazum, in Jažkih določb lzvedbi vo' Resnik-- sporazumov. da Cdon.t' ugotavljo nato, razumi ohra1' m pariški spo- :^h2£rpsko ,n tan^^eno jamstvo*" z prinasa- n v * v. j z on* ■!aS° "av.zocnostjo in ustvar. r-emškti ?dje za francosko- ra Ingres rm°' i ^ dodaja, c:rane Irl p?0Dlasca kvalifi- •Jaj Laburisti za odobritev pariških sporazumov LONDON, 11. — Laburistična parlamentarna skupina je danes na skupnj seji sklenila, da se ne bo uprla ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov, o katerih bodo prihodnji teden razpravljali v spodnji zbornici. Sklep je bil sprejet s 124 glasovi proti 72. „ prai jo skupina zavrnila s llo glasovi proti 82 predlog bevanistov, naj bi se ratifika-C'if v.,omenjenih sporazumov odložila na čas po konferenci štirih. Tudi spreminjevalni predlog, ki ga je stavil voditelj laburistične sredine Geor- ge Strauss, je bil zavrnjen s 115 glasovi proti 82. Na podlagi tega predloga naj bi se vzporedno z ratifikacijo pariških' sporazumov napravili novi poizkusi za konferenco štirih. Vlada pa je nocoj položila v predsedstvu spodnje zbornice resolucijo, s katero zahteva odobritev londonskih in pariških sporazumov. Ker so se tudi laburisti izrekli za o-dobritev sporazumov, je verjetno, da bo resolucija sprejeta brez glasovanja. MONTEVIDEO. 11. — Izvršni svet UNESCO je na predlog japonskega predstavnika soglasno odobril resolucijo. v kateri priporoča Združenim narodom, naj nadaljujejo sedanje študije glede nevarnosti. ki so povezane z a-tomskimi poizkusi. gen. konzul v Trstu BEOGRAD, U. — Mitja Vošnjak, dosedanji svetnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve in bivši šef konzularnega urada za zvezo v Celovcu je bil imenovan za prvega jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu. V Trst bo odpotoval,, kot pričakujejo, ,v kratkem in bo takoj prevzel svojo novo dolžnost. DVA Glavni predmet razgovorov bo razvoj kmetijstva v FLRJ in ukrepi za ublažitev posledic suše - Vukmanovic se bo se stal tudi z Eisenhovverjem in Dullesom BOGO GORJAN pri komisarju Paiamari Tiskovni urad generalnega komisariata sporoča, da je vladni generalni komisar dr. Palamara sprejel včeraj v svojem uradu gospoda Boga GORJANA, odpravnika poslov jugoslovanskega predstavništva v Trstu. V razgovoru sta obravnavala nekatera u-pravna vprašanja, ki se tičejo izvajanja memoranduma o sporazumu. WASHINGTON. 11. - V Washingtonu se začnejo jutri pogajanja med predstavniki ameriške vlade in jugoslovansko delegacijo, ki je pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozara Vukmanoviča prispela včeraj v ZDA. V jugoslovanski delegaciji sta tudi svetnik v dr-j žarnem tajništvu za zunanje ! zadeve Stanislav Kopčok in I podpredsednik zveznega zavo-I da za planiranje Kiro Gligorov. Z ameriške strani se bo pogajanj udeležil ravnatelj ustanove za sodelovanje s tujino Harold Stassen in podtajnik v zunanjem ministrstvu Herbert Hoover poleg številnih predstavnikov. Jugoslovanski predstavniki so si danes v New Yorku ogledali industrijske naprave. Razne industrijske in kmetijske naprave si bodo Prepre^° zopetno \3 s*aba ? "enaskega glavne-toE>ek v “v 3 se UV£de po-Hva ’,ki bo nudil vsa jam* 1“ gled6 V1®3lh 'menovani za skupno 'st«ilov? kadrov- 3. Naj se Wlmi orfiamzera, ki bo voiasv? S?bel za °Prfe-■!val tu ,n bo razde- V: “ ° Pomoč. 4. Naj se ^'odgovornost predvide-Sv JL n®Pre.dvidenih or-0q y skupščino ki na s izVoiiena >n Oblast 5,0no U,da de’ ^reh-t0 36 j3zPravljanje o ^ 1« j ?■ ,sodeloVE»nju v vla-iita,» ? - debat0 so Prišle do V vUd tez^le: Proti vstopu "lltli V|*d?, za brezpogojni vstop 1° m za vstop pod določe- Gl Moli^ni tainik stranke Guy »e ” l.e izjavil, da socialisti foeoiev30i,-zgubiti lzpred °m fajo w,’ kl S1 l'h sami nala-Vašk?- gre za vst°P v vlado. Sli(ianbL Se 26 treba- kai bi v Social sw pogo,iih navzočnost nstov v vladi lahko nudi. Pogoji. brava zunanjo politiko vlade glede akcije Mendes-Francea za mednarodno pomiritev, poudarja pa, da vladna akcija na socialnem področju ne nudi potrebnih jamstev. Resolucija o brezpogojni u-deležbi v vladi izreka mnenje, da pojasnila, ki jih je dal Mendes-France med raz-gevori s socialističnimi predstavniki. odgovarjajo direkti- va'n socialistične stranke Tretja resolucija, ki se izreka za vstop v vlado, pa na-do33 pod ka,ei'imi bi prišlo r- v vladi lahk0 prišlo. Gre namreč za pogoje kl SO jib čnfi nlietlo- t . ‘ stavniki Izbira s9 .jih socialistični vred-des-F^nceu. ^ Prestavljali stranko- P, d' laičnosti na neto. t, načela Ilovi glasovi o sovjetskih oreiUo^ih za izboljšanje odnosoi/ meti Vzhodom in Zahodom V Washingtonu zatrjujejo, da je Maienkov med sprejemom v Krem-lju izrazit ameriškemu in angleškemu veleposlaniku željo po izboljšanju odnosov med tremi deželami in omenil načine, kako bi to dosegli Upravna reforma in decentralizacija upravljanja gospodarstva v ZSSR ogledali pozneje tudi še v raznih drugih državah ZDA- Svetozar Vukmanovič je izjavil danes, da je do obiska prišlo na ameriško povabilo. Dejal je tudi, da namerava p leg razgovorov z omenjenimi ameriškimi predstavniki imeti razgovor tudi s predsednikom Eisenho\verjem in z zunanjim ministrom Dulle-som. Glavni predmet razgovorov bo razvoj jugoslovanskega kmetijstva in ukrepi za ublažitev posledic nedavne suše. «New York Herald Tribune« piše danes o obisku jugoslovanske delegacije v ZDA in poudarja, da je to prva jugoslovanska gospodarska delegacija tako visokih predstavnikov. ki je prišla na obisk v ZDA. 1VASHINGTON, 11. — V dobro obveščenih ameriških krogih zatrjujejo, da je sovjetski ministrski predsednik Maienkov predlagal britanskemu in ameriškemu veleposlaništvu v Moskvi, naj tri velesile izboljšajo svoje odnose s praktično diplomatsko delavnostjo. Kot je znano, , je imel Maienkov na svečanem sprejemu, ki je bil v nedeljo v Kremlju ob obletnici oktobrske revolucije, dolg razgovor z angleškim veleposlanikom Williamom Hayterom in z ameriškim veleposlanikom Ch. Bohlenom. Bohlen je poslal ... drž'avnemu tajništvu poročilo J diplomatski o tem svojem razgovoru. Pred-‘ včerajšnjim je Foster Dulles na svoji tedenski tiskovni konferenci izjavil, da to poročilo «ne vsebuje ničesar senzacionalnega«, ni pa hotel povedati podrobnosti. Kot poročajo iz Londona, je predstavnik Foreign Offi-cea na vprašanja novinarjev danes izjavil, da je poročilo 1 no želijo, razdobje miru. da veleposlanika Haytera o raz- pa nočejo izgubiti nobene govoru z Malenkovom prispe- svoje strateške prednosti. List lo v London. Predstavnik pa ni hotel komentirati vesti, da je Maienkov predlagal ameriškemu in angleškemu veleposlaniku izboljšanje odnosov med obema deželama in uporabo normalni)! diplomatskih ilnih poti za urejevanje medsebojnih nesoglasij. Novinarju, ki je vprašal, ali je dobil s teni v zvezi sir William Hayter nova navodila, je predstavnik odgovoril, da Foreign Office nima navade objavljati navodil, ki jih dobivajo angleški predstavniki v ^edno vztrajnejši glasovi ^odstopu predsednika Nagiba ^očesom odstoP sprejeli v zvezi s Kair0 ’ vodi proti «Muslimanskim bratom« ked Pošei1'- ~ Daties se je ^otiUatenatdJi-airdirCae2™av V razprava hr Abdefi =i-?5?r3®- Atenta- tU le samnt ',e 1Z3avi'‘. da at izročil advo- Spada tuSi • katirn obtožence, in pro- ,se b0 Pfoces za-danii k0 b° ^ J1 proces zaključen 5'ian bil Hindavi za- izjavu pnCa' Med drugim Ntelj «iw’ 3e vrhovni vo- l «odfe 0“lnskih brat°v» i* atentat na al ukaz ti' da mu t Naserja. Dodal k dni prei ta ‘Poročil šti- f*bi: Hinda!-intat°m Sam ti JB Uročil V 3,e Priznal. Lalig samokres Lati- Ji? aassst ■ikvStiti oblasti bratov« C?iral. vse’ ^tera ko bi )ilnlucijskega svetane. vlade-> v. visje m ste- lŽ.t«*«epa4,wnik-e" čeneVa- kjer'* bi'radijske po- .^:\..o ime”ovanjPrebrati b'he, V Vrhov Iziavii 'j'"*V,','1JU nove ski8 i voditii- dl- da je 6(1 svbratov» Hna” u,Usl‘man' Jt v°Jem riodeibi takoj v urVe dni u iz Siri- bo> s pred*Paembra stopil ®°dišče f- d k9m N«S“ tio & 5projel0 n! te iz-'ave znanje. a gi- ^Po-OVska do ličkov :Zornos't^avn°st veli- ^e^?60dke."J,J2,aspremlja zad- v Zvezi * Pa razv°j gib°m v ,predsed-5 ie in ofi„- riza med * z asti Po oric‘rsko vlado nnU,sllmanaktnritju žaro-Senp°globi,an,k>b bratov« ogRd,le Lij a ve dal h lJo „ 0 spo- N tii^t'- daU'sVztprajno se ni !j °Volieti; skl*- ,PoU{ePo 8 *j anj?h ns°p io§ ?bi*a?hma 3p«ga Prišlo -en. ni v..ubl lf? Pri . . Predsednii,„ V^pbfred-d-nika Pbgodbf3 Ul'adno ob- h;}fSe ‘° ,kaze- da bi utegnile 11 resnične vesti, da je Na- že odstopil, gib zadnje dni radi1),3 .n;iegovega odstopa u-adno se niso sprejeli. V ti-'U ’0 tudi ukinili rubriko Poročil iz predsed-biln zepublike. v katerih je delu g0V0Fa o vsakdanjem rih ' spreJemih in razgovo-valci sPera Nagiba. Opazo-gfbovsa ™nenia. da bodo Na-dai v . °p sprejeli šele se-som '’ezi z velikim proce- bratnm,?r° “Muslimanskim Safem ga vod' Gamal Nacihov 36 Znan kot oseben ag’bov nasprotnik. Po odstopu dveh grških ministrov Sterle' ‘V Griki b11"'-1 ciio gosp°d.arsko koordina- nister S, S m finančni mi- „■„ j Papajannis sta sinoči enadoma podala odstavke cim Pripadata sku- pini bivšega ministra za po. spodarsko koordinacijo Mar-kezinisa v Papagosovi gršk skupnosti, ki je pri ' S volitvah dobila absolutno ^ p v Parlamentu. Maršal Papagos jc začasno iraenova Panajotisa Papaligu,™!"0^ ministra za gospodarsko koor Pa zaJ°f'- Lambrosa Eutahiasa vi a Lnancnega ministra Vladni list «Akropolis» ,rdi osnoval mar5a) Papag0a Pre-- oval svojo vlado, takoj ko Svice° v'alH KPaVe’ v.Vrni> iz r rooih dobro obveščenih iz v adPr6nVldraj0* da b°do dni iz^orpiiZi"1S-31.-namree sti in pagosu izjavil, da grška vlada ni izpolnila obveznosti, ki jih je sprejel njen bivši minister. Sprememba politike SZ do Torčije in Irana MOSKVA, 11. — Kakor zatrjujejo v diplomatskih krogih v Moskvi, se je sovjetski obrambni minister maršal Bulganin pri sprejemu ob 37. obletnici oktobrske revolucije odločno izrekel za tesnejše odnose med Sovjetsko zvv-o, Iranom in Turčijo. Po trditvah omenjenih krogov je Bulganin to izjavil skupini iranskih in turških diplomatov in vojaških atašejev in i je tudi dodal, da je prišlo i do spremembe sovjetske po-' litike do teh držav. Jean Monnet ne bo več kandidiral PARIZ. 11. — Predsednik evropske premogovne in jeklarske skupnost Jean Monnet je sporočil, da nima namena znova kandidirati za predsedstvo te skupnosti, ko bo 10. februarja 1955 potekel njegov predsedniški mandat,. To sporočilo ie Monnet poslal pismeno šestim državam članicam. Monnet je bil predsednik skupnosti od njene u-stanovitve. Govori se, da bo njegov naslednik Robert SchumSn. iz grške skupno-da hn ,opazovalci domnevajo stranki, P°ZVrodil° razkob v valcev3 Saj?* T™'I13 opaz°' nemškega nastala zaradi nosrp Kordt«3 Planika potrdit veri? dtrk6ZlniSa' da b° S leti« dvema nemškima pod- Iči i wa n.nka'era dela v Gr-3 • Nemiki poslanik je p* WASHINGTON, 11, — Ameriška komisija za atomsko e-nergijo je zanikala trditve, da so v načrtu poizkusi z vodikovo bombo na področju Južnega tečaja. Vest o bližnjih a-meriških poizkusih na tem področju se je razširila zaradi ekspedicije nekega ameri-skega ledolomilca na to področje. kar je povzročilo zaskrbljenost Nove Zelandije. Ministrski predsednik te države je izjavil, da bo zahteval o tem pojasnila od ameriške vlade. pravi nato, da je treba izkoristiti to priložnost in »uživati« razdobje miru, ki se ponuja. V Londonu so medtem v uradnih krogih izjavili, da so netočne vesti o posvetovanjih med Veliko Branijo in .IDA o najboljšem načinu nevtralizacije Formoze. po informacijah, ki so ijh v Londonu zanikali, bi bila ena izmed predloženih rešitev organiziranje Formoze kot neodvisne države. Sicer pa je angleško tujini. | mnenje, da se vprašanje For- Kot zatrjujejo nadalje v, može Velike Britanije nepo-Washingtonu, je dal Maienkov' sredno ne tiče. juridično ima nekaj konkretnih predlogov, j britanska vlada Formozo za da se konča hladna vojna. I ozemlje brez gospodarja, če-Glede tega zatrjujejo, da je prav de faeto priznava ob-Malenkov med drugim orne- sj0j nacionalističnih kitajskih ml, da bi bila koristna kon- oblasti na otoku, obenem pa ferenca štirih zunanjih mini- ge angleška vlada ni nikoli strov. Opazovalci sodijo, da je značilno, da Maienkov pri tem ni govoril o konferenci štirih načelnikov vlad in da tudi ni omenjal časa in kraja konference zunanjih ministrov. Pri tem pa je Maienkov izrazil mnenje, kot zatrjujejo, da odnosov med tremi državami, ZSSR in Zahodom ni mogoče popraviti čez noč ir. da bi morali biti glavno sredstvo običajni diplomatski kanali. V ameriških virih dodajajo, da sta oba zahodna veleposlanika iz vsega pogovora sklepala, da je Maienkov očitno spoznal, da je povojna sovjetska politika povzročila na Zahodu preveč nezaupanja, da ni bilo mogoče medsebojnih odnosov urediti od danes na jutri. Ce je ta sklep veleposlanikov točen, pravijo politični krogi v Washingtonu, obstaja verjetnost iskrenosti Malenkovovih ponudb. Pri tem opozarjajo na nedavne Eisen-ho\verjeve izjave o ZSSR in o letalskem incidentu pri Hok-kaidu in poudarjajo da so bile te izjave izredno umerjene. Zatrjujejo tudi, da je Eisenhovver pozval tudi državnega tajnika Johna Fo-sterja Dullesa in druge visoke vladne predstavnike, naj se zaenkrat ravnajo po njegovem zgledu. V nekaterih ameriških vladnih krogih menijo, da utegnejo poročila iz Moskve dati pobudo francoskemu ministrskemu predsedniku Pierru Mendes-Franceu, ki bo prihodnji teden obiskal Washing-ton, da predlaga konferenco štirih zunanjih ministrov v začetku prihodnjega leta. Mendes-France je že večkrat poudaril potrebo takšne konference, pri čemer očitno uživa podporo francoskega javnega mnenja. Sodijo tudi. da bo angleški ministrski predsednik sir Winston Churchill v kratkem izmenjal mnenje s predsednikom Eisenhowerjem Ameriški minister za vojsko Robert Stevens je v govoru, ki ga je imel danes pred trgovinsko zbornico v Port VVorthu v Texasu dejal: «Bolj kot poznaš vojno, bolj ljubiš mir, in naš predsednik in vrhovni poveljnik Ei-senhower je živ primer tega načela.« Angleški liberalni dnevnik «Manchester Guardian« pa zatrjuje v svojem današnjem uvodniku, da se po hladni vojni začenja razdobje ((hladnega miru«. List ugotavlja izboljšanje mednarodnega položaja, poudarja pa, da to izboljšanje še ne sloni na popolnoma trdnih temeljih- Razne konference in nedavne Molotovove izjave, pravi list, so pokazale, da Rusi verjet- uradno izjavila o vprašanju nevtralizacije Formoze, k; jo zahtevajo nekateri angleški politiki, med njimi laburistični prvak Clement Attlee. Obenem poročajo iz Tokia, da reakcija letala «Sabre» spremljajo ameriška izvid-niška letala nad japonskimi vodami. Neki visoki ameriški častnik je izjavil, da se bodo poleti ameriških letal za iz-vidniško fotografiranje v bližini spornega področja nadaljevali. MOSKVA. 11. — Arsenij Zverev, finančni minister ZSSR, razkriva v članku v reviji ((Komunist«, plašilu CK KP ZSSR. da izvajajo v Sovjetski zvezi pomembne ukrepe za «poenostavljenje državne uprave in zmanjšanje števila osebje v državnem aparat u«. V okviru te reorganizacije, ki bo obenem prihranila več milijard rubljev na leto, bo 46 ministrstev in osrednjih u-prav nadomestilo 200 giavnih direkcij, 147 trustov. 898 organizacij za preskrbovanje in 4500 raznih uradov. «Ta reforma — nadaljuje sovjetski finančni jninister — bo obenem omogočila, da se v industrijo, kmetijstvo in promet pošlje veliko število specialistov, ki so zdaj zapo- sleni v uradih. V samem finančnem ministrstvu se bo osebje zmanjšalo po predvidevanj ; za 4000 oseb. Prav tako so bili podpreti odločni ukrepi za poenostavitev evidence in knjigovodstva. Obseg knjigovodstva je bil zmanjšan trikratno, za kolhoze pa petkratno«. Zverev zatrjuje nato, da je glavni namen novih smernic ta, da se doseže decentralizacija gospodarskega upravljanja in poveča samostojnost pokrajinskih in krajevnih organov. V razdobju 1953-54 je bilo osebje v upravi znatno skrčeno, izdatki za državni aparat pa so predstavljali 2,5 odst. državnega proračuna* v primerjavi s 3.4 odst. v letu 1950 in s 4.4 odst v letu 193S. «Ti ukrepi še niso bili zadostni — zaključuje Zverev — ker jim ni sledila resna reforma upravnega ustroja in ker so mnogi vodilni funkcionarji pretiravali potrebo po osebju v svojih uradih.» K upravni reformi, ki jo najavlja Zverev, pripominjajo opazovalci, da je to že tretja reforma v dveh letih. Po Stalinovi smrti marca 1953 je bila sestavljena nova vlada, ki je namesto 52 ministrstev štela le 26, toda zdi se, da je ta reforma nekaj zalegla samo v obrambnem ministrstvu, ki ima še danes ustroj iz marca 1953. V ostalih ministrstvih se je ohranila «hipertrofija», kot je poudaril Maienkov 26. a-prila letos pred Vrhovnim sovjetom Po 15. septembru 1953 se je začela delitev obširnih ministrstev, zlasti z gospodarskega sektorja, na manjše specializirane organizme. Zadnji ukrep v tej smeri (5. avgusta 1954) je bila ustanovitev dveh ministrstev; za proizvodnjo prometnih sredstev in za urbanistiko in podeželske gradnje. Po tem je sovjetska vlada, kot v Stalinovih časih, spet štela 52 ministrstev in še dve komisiji s položajem ministrstva. Proti temu novemu bohotenju državnega aparata je nastopil prvi sekretar CK KP ZSSR Hrušiev v svojem poročilu na izrednem zasedanju CK v februarju 1954. ntleliA Iranski Gtoicl BEOGRAD, 11. — Na angleški in franoeski vojaški grobnici v Beogradu so bile danes popoldne spominske svečanosti v počastitev padlih v prvi m drugi svetovni vojni. Pri svečanosti ob britanski grobnici so bili med drugimi navzoči odpravnik poslov britanskega veleposlaništva John Shatock, vojaški, letalski in pomorski ataše veleposlaništva, kakor tudi britanski državljani, ki žive v Beogradu. Navzoča sta bila tudi ameriški veleposlanik James Riddlerberger ter odpravnik poslov kanadskega veleposlaništva David Stan-sfield. BEOGRAD. 11. — Jugoslovanska zvezna uprava za prehrano je kupila v tujini 3-000 ton masti in 600 ton margarine. Kupljeno blago bo prispelo v Jugoslavijo ob koncu tega meseca in v prvih dneh decembra. Te količine maščobe bodo popolnoma zadostovale za kritje domačih potreb. 1. Na žalost moramo tudi danes pisati o nadaljnjih napadih na spomenico o soglasju, podpisano v Londonu, in na njen sestavni del, posebni statut. Gre za dva novejša napada: prvi, ki je najbolj žalosten in ki je izšel v ((Mesečni reviji Trstas, in sicer r> posebni številki za meseca oktober in november t. I in drugi napad, o katerem smo čitali v včerajšnjem ell Piccolos v poročilu o sestanku na sedežu Italijanske liberalne stranke, na katerem so razpravljali o spomenici o soglasju. Predvsem moramo povedati, da bi morala na podlagi drugega odstavka točke 5. posebnega statuta ((Mesečna revija mesta Trsta» po 26. oktobru izhajati tudi v slovenskem prevodu, prav tako kot izhaja na primer v prevodu tudi ((Službeni cestnik« Generalnega vladnega komisariata. Omenjeni člen namreč določa, da morajo poleg javnih razglasov, .jaonih u-kazov oblasti poskrbeti za prevod tudi vseh uradnih publikacij. Med takšne uradne publikacije spada tudi o-menjena revija, saj jo, izdaja občinska uprava in občinske uprava določa zanjo tudi potrebne kredite, za katere prispevajo poleg italijanskih davkoplačevalcev tudi slovenski. V tej številki revije je objavljen na prvem mestu razglas tržaškega župana ob priliki prevzema civilne oblasti s strani Italije, nato sledi članek občinskega odbornika V. Furlanija pod naslovom ((Londonski kompromisi), nato kronika o obisku predstavništva tržaške občine pri predsedniku Einaudi-ju v Rimu, govor Maria Scelbe v senatu na dan podpisa sporazuma. Na naslednjih straneh pa je objavljeno besedilo spomenice o soglasju, priloga štev. 1 — zemljevid z začrtano mejo in priloga 2 — posebni statut ter dodatni dokumenti — pisma in seznami šol. Sledijo fotografije o zadnjih dogodkih in končno Bartoli-jev govor na Trgu Unita dne 5. oktobra. Resnici na ljubo naj povemo, da je samo v tem govoru omenjena volja, da se tudi s strani tržaškega županstva dokaže želja za pomiritev. Nekaj popolno nasprotnega temu najdemo pa v članku V. Furlanija, ki je en sam krik upora proti londonskemu kompromisu, kjer na primer na strani 8 beremo med drugim: ((Kljub temu nam prihajajo pripovedovat o «po-miritvi» ravno tedaj, ko se prihaja na vrh gričevja, ki obkroža vhod v naše pristanišče, z nevrednim in neodpustljivim dejanjem. Pomiritev je tudi beseda interesi, anih londonskih snubačev, o pomiritvi se čvje govoriti tudi s strani odgovornih političnih ljudi iz Rima, ki — in mi jih popolnoma razu- Aretacije v Arezzu zaradi škandala INGIC Zaradi korupcije se bodo morali zagovarjati pokrajinski funkcionarji DC, KPI in PSI, ki so si složno delili podkupnine ustanove INGIC - Danes bo razpravljajo vodstvo PSDI o rešitvi /male vladne krize» (Od našega dopisnika) RIM, 11. — V zvezi s škandalom v ustanovi za izterjevanje trošarinskega davka INGIC (Istituto Nazionale Gestione Imposte di Consumo) v Arezzu so bile danes v tem mestu in pokrajini izvršene številne aretacije. Med drugimi so aretirali Santija Galimbertija, bivšega župana v Arezzu v letih 1948-52 (PSI). Antonia Pa-cinija. funkcionarja federacije KPI. Vinicia Ardinija, ki je bil še do nedavnega pokrajinski tajnik demokrist.ianske stranke in še nekaj občinskih tajnikov in funkcionarjev treh prizadetih strank. Aretacije so se začele po malem ze 1. oktobra in doslej je aretiranih 27 oseb. Danes so v Rimu areti-tirali tudi predsednika pokrajinske uprave province Arezzo, demokristjana Aureliana San-tinija. in ga prepeljali v Arezzo. Aretiranci so obtoženi korupcije, podkupovanja in sprejemanja podkupnine. Škandal v ustanovi INGIC v Arezzu je izbruhnil že pred jr- — i!-1 »---t -K r '.? l" ■ o -■ •?*, An t > ..r'- ...e- .J.. <■ " A' n nekaj časa, vendar se je časopisje z njim zelo malo ukvarjalo, kar končno ni čudno, ker so prizadeti vidni pokrajinski predstavniki treh največjih italijanskih strank, ki neposredno ali posredno nadzirajo dober del tiska. Gre za široko razpredeno korupcijsko mrežo; aretinski funkcionarji ustanove INGIC so plačevali pokrajinskim voditeljem DC, KPl' in PSI in nekaterim občinskim funkcionarjem znatne vsote, da je ustanova dobila pooblastilo za izterjevanje trošarine na ozemlju občin, katerih u-prave so pod vplivom omenjenih treh strank. Današnje aretacije so opozorile javno mnenje, ki je bilo poprej večinoma nepoučeno, na ta škandal, ki je veren prikaz korupcijskih razmer in v katerega so, kot pravijo hudo-mušneži, «brez politične diskriminacije« zapleteni predstavniki treh strank, ki so se sicer v političnem življenju gledali kot pes in mačka, na tihem pa lepo delili podkupnino. Medtem se Je v Rimu nadaljevalo razpravljanje o ((rešitvi« male vladne krize. Izvršni odbor PSDI je imel danes popoldne pripravljalno sejo v zvezi z jutrišnjim sestankom vodstva stranke. Po seji je predstavnik PSDI izjavil, da so «neosnovane» vesti o nesoglasjih med tajništvom in izvršnim odborom. Saragat pa je imel danes nov enouren razgovor s Scelbo. Demokristjansko vodstvo se je že danes ukvarjalo s sporazumom iz vile Madama in odobrilo tako sporazum kot ravnanje političnega tajnika Fan-fanija med «malo krizo«. De-mokristjansko vodstvo je nato imenovalo Arnalda Ferragnija za delegata v vodstvu mladinskih skupin namesto Malfatti-ja, ki je odstopil zaradi sporov s predstavniki mladih demokristjanov. A. P. V Kalkuti je indijskega ministrskega predsednika Nehruja sprejela ob njegovem povratku s Kitajske ogromna množica skoraj milijon ljudi in ob tej nriliki je imel Nehru važen govor o indijski zunanji politiki. Kongres avstrijskih socialistov DUNAJ, 11. — Danes se je na Dunaju začel kongres avstrijske socialistične stranke Predsednik, podkancler Lchaerf, je podal obširno po-ročilo in poudaril uspehe socialistov pri zadnjih deželnih volitvah ter navedel bodoče naloge, ki so dvig življenjske ravni vseh slojev ter popolna svoboda in neodvisnost Avstrije. metno — morajo tako govoriti, kajti sicer bi morali vreči na dan ono drugo besedo, ki bolj odgovarja in ki jim stiska srce: izsiljevanje.» In tako dalje vse v tem smislu-izbruha ogorčenja proti londonskemu sporazumu, ki že meji na podžiganje nacionalnega sovraštva, katerega prav pred dobrim mesecem podpisani sporazum pod kaznijo prepoveduje. Članek, končuje z grožnjo: «Videant consules...h Pazite, kako 00-ste izvajali določbe statuta! Toda višek napada najdemo v pripombah istega Furlanija, ki jih je objavil v nadaljevanju besedila posebnega statuta. Predvsem avtorju ni prav, da določa člen 5. spomenice o soglasju, da se italijanska vlada obvezuje obdržati svobodno tržaško pristanišče v skladu * določbami člen Ov 1 do 20 priloge VIII. miropne pogodbe z Italijo. Furlani pravi, da se priloga Vlil. nanaša na že ustanovljeno Tržaško ozemlje — emedtem ko londonski kompromis je njegovo nasprotje, ker se nanaša na ugotovitev neizvedljivosti istega STO.s Ali je hotel s tem avtor pokazati svoje nasprotovanje ustanovi proste luke? Upamo, da ne. Prav tako ne ugaja Furlani ju člen 8. spomenice o soglasju, in sicer besede «enake pravice kot ostali prebivalci obeh con«, ki morajo uživati enake pravice. Furlani pravi, da bi morali v coni B veljati italijanski zakoni, češ da tako določa začasni statut mirovne pogodbe, kjer pa so ti zakoni po-vsem zanemarjeni. Zaradi tega svetuje rimski vladi, da mora ta člen tolmačiti tako, da bo zahtevala uživanje pravic po italijanskem zakonu; v nasprotnem primeru bi pomenilo, »dati pran onemu stanju kršitve, glede katerega bi moral komaj podpisani sporazum težiti, da ga odpravi- Poleg tega bi bilo že v začetku uničeno načelo reciprocitete, ki ga je poudaril pred kratkim Scel-ba.» Skratka: Furlani zahteva uvedbo italijanskih zakonov — in z njimi rred tudi vseh fašističnih, ki veljajo v coni A in Italiji — tudi na cono B. Brez komentarja! Tretja Fu rlanijeva zamera se nanaša na dvojezične napise, ki jih predvideva člen 5. posebnega statuta. ((Nikogar ni, ki ne bi videl, da je ta člen v vso škodo rečine, kt je tako v coni .4 kakor v coni B italijanska. Z njim. se hoče ustvariti dvojezičnost celo v enem, nedobro določljivem delu tržaške občine s posledicami, ki jih lahko predvidevamo. «Rek!t smo v enem delu... ker v Trstu ne' obstajajo volilna okroijav. Jasno: občinski odbornik Furlani bi hotel za vsako ceno, da sc na področju tržaške občine nikjer ne pojavijo dvojezični napisi enostavno iz razloga, ker v Trstu ni volilnih okrožij. Za Furlanija je torej vsak izgovor dober, pa naj bo še tako iz trte izvit in neumen, samo da se sporazum ne bi izvajal. To se po njegovem pravi: «Ne bomo dopustili, da bi se odrekli tistemu, kar je bila največ ja slava naše občine, njenemu italijan-stvu... Cum latini turnus linguam ignoramus theuto-nicam» kot citira Furlani na strani 8, češ da so tako rekli Tržačani avstrijskemu nadvojvodi že leta 1523. P našem primeru misli Furlani reči: Ne maramo tevtonskih napisov v tržaški občini! Takoj nato antitevtonski avtor in urednik tržaške mesečne revije ves zaskrbljen ugotavlja, da manjka v sporazumu kakršna koli omemba, kako itse bodo državljani bodisi cone A bodisi cone B, ki so vsi po mirovni pogodbi (čl- 6 stalnega statuta) italijanski državljani, izvlekli iz sedanjega stanja minoritete bodisi glede pravice do političnega predstau-ništva, bodisi glede pravice do vojaške službe.« Furlani odgovarja, da je glede službe v vojski Scelba že pojasnil, da bo to vprašanje rešeno sporazumno z Jugoslavijo. Scelba je namreč dejal, da je ((državljan, ki stanuje v inozemstvu dolžan izvršiti vojaško dolžnost...» Zaradi tega da Furlani razumeti, da bo stvar tako urejena, da bodo italijanski državljani cone A in B morali služiti italijansko vojsko... Logično: saj so po njegovem in po teoriji znamenitega profesorja Cammarate oboji italijanski državljani!! Furlanija le muči drugo vprašanje: Kako si bodo ti italijanski državljani izvolilt svoje politično predstavništvo; seveda i .isli pri tem na rimskj senat in parlament. «Ne govori se o glavnem problemu, o političnem, predstavništvu, ki mora biti absolutno rešen, če se pomisli, da je eden glavnih razlogov antijuridičnosti Tržaškega ozemlja bil prav ta, da ono ne bi imelo nikdar prave zakonodajne oblasti, temveč le upravni svet in še ta z oblastjo, ki mu jo omejuje Varnostni snet...« In prav ta položaj je bil tisti, ki je poleg gospodarsko-finančnega predstavljal glavno oviro za ustanovitev STO; ne pa zadeva o guvernerju, ki je služila samo za izgovor, da bi se skrili pravi razlogi». Spričo takšnih in podobnih modrovanj se prav nič ne čudimo, da vsega tega niti (dl Piccolos še ni pomislil in tudi takšne ((argumente)) proti izvajanju statuta in vsega sporazuma uvrstil v svojo kampanjo, vredno njegovega imena in fašističnega slovesa. Drugi napad šo — kot rečeno — sprožili liberalci s podobnimi furlanijevskimi razlogi, o katerih pa bomo spregovorili jutri. .(Nadaljevanje (ledij PRIMORSKI DiJEVNIB 2 — NfOMINhKI PNKV1 Na današnji dan je bMo leta 1874 ustanovljeno v Trstu ort Sv. Ivanu politično društvo ((Edinost«. 12. novemb'5 1954 Danes, PETEK H. Sence Effi SSTA •“s&zsar E m i Zudnji politični dogodki so brej dvoma ustvarili ugod. naj te ozračje za reševanje perečih gospodarskih vprašanj, za ozdravljenje krize tržaškega gospodarstva. Predvsem je rešeno politično vprašanje med Italijo in Jugoslavijo ustvarilo možnost za vsestranko plodno gospodarsko sodelovanje, ki se bo odrazilo prav V Trstu- Pa tu-dt mednarodni položaj je postal mnogo mirnejši, hladna vojna je izgubila na ostrini in so s tem ponovno ustvarjeni pogoji, da Trst globoko poseže v tradicionalno zaledje. Vendar pa se istočasno, ko zlasti jugoslovanska deloma p ■ tudi italijanska vlada, odgovorni gospodarski krogi, avtoritativni tisk itd. vedno jasnej« postavljajo vsa perečo vprašanja v duhu teženj po medsebojnem sodelovanju, skušajo v Trstu prav ta vprašanja zabrisati in skriti pod plaščem višjih nacionalnih interesov. Značilnost za tako stališče je bil nedeljski uvodnik «11 Piccola«, ki smo ga ie komentirali in ki je v dokaj temni luči prikazoval bližnja gospodarska pogajanja tl Beogradu. Tržaški gospodarski krogi ie niso zavzeli enotnega jasnega stališča, temveč se med seboj borita dve tezi. Dobršen del teh predstavnikov, in sicer zlasti iz vrst industrijcev se poteguje za obnovo prostega pristanišča, okrepitev pomorskih prog in istočasno za aktivnejšo industrijsko politiko, skratka za obsežno državno pomoč za okrepitev industrije. Poleg tega pa zahtevajo ti krogi obsežna javna dela, ki bi imela izključno značaj pomoči industriji oziroma, ki bi v prvi vrsti zaposlile brezposelne delavce. Vsi ti ukrepi, pa naj so še tako vabljivi, ne morejo dokončno rešiti krize tržaškega gospodarstva. Ti ukrepi bi sicer začasno omilili krizo, če bi bili izvedeni dosledno in bi bila državna pomoč dovolj obilna- Z vso to pomočjo pa bi žal bilo podobno, kot te je že zgodilo z milijardami EBP, ki so trenutno olajšale stanje, niso pa odpravile vzrokov krize. V sedanjem ugodnejšem mednarodnem ozračju pa obstajajo možnosti za odstranitev vzrokov krize, za tako ugodno mednarodno gospodarsko sodelovanje, ki bi Trstu ponovno odprlo tradicionalne gospodarske vire ne samo za rešitev krize temveč tudi za vsestranski razvoj. Do tega pa je seveda nemogoče priti, če se resno ne prouče vsa odprta vprašanja gospodarskih stikov z zaledjem, Londonski sporazum, posebno pa določbe o pristanišču prav Trstu puščajo izredno široko odprta vrata. Pripadniki ustanovitve dosledne svobodne cone, ki predvideva posebno carinsko ozemlje, kjer ne bi veljal ifa-lajinski carinski sistem, mnogo resneje upoštevajo tradicionalno funkcijo Trsta. Po njih mnenju bi dosledna ukinitev carine omogočila ugodno konkurenčno bitko s severnimi pristanišči in istočasno odprla vrata za nove industrijske pobude italijanskega in drugih kapitalov. Znižali bi se proizvajalni stroški, padle bi cene vsega pofrošnega blaga, kar bi pri- vedlo do večje konkurenčne sposobnosti tržaške industrije in istočasno do dviga življenjske ravni prebivalstva. Zal pa se tudi zagovorniki svobodne cone istočasno, ko tako mnogo govore o potrebi povezovanja z zaledjem, izogibljejo jasni besedi o rešitvi vseh perečih odprtih vprašanj, katere postavlja sedanji mednarodni položaj. Avstrijci vedo mnogo povedati, kakšna bi po njihovem mnenju morala biti u-reditev pristanišča in stapljajo tudi jasen pogoj — sodelovanje v upravi, za kar se potegujejo tudi Jugoslovani. Bojazen pred uresničitvijo teh teženj pa je zelo očitna pri Nemcih in Holandcih, ker bi pač ti ukrepi predstavljali resen udarec interesom njihovih pristanišč. Skrajni čas bi bil, da se tudi v Trstu premaga dolgoletno lažno patriatično besedičenje in da odgovorni gospodarski krogi resno proučijo ta vprašanja in da skušajo pripomoči do ugodne rešitve, ki bi Trstu omogočila Zdrav gospodarski razvoj, NOVI TEČAJI ZA POKLICNO USPOSABLJANJE BREZPOSELNIH Za rešitev vprašanja brezposelnih je Ireba ustvarili nove vire stalne zaposlitve V omenjenih tečajih bodo zaposlili 630 moških in 210 žensk, ki bodo dobivali samo po 300 lir na dan, to je le nekaj več od podpore za brezposelne SKUPŠČINA IZSELJENCEV IZ MILJSKIH HRIBOV Poleg načrta, ki ga je pripravil vladni generalni komisariat za ustanovitev izrednih tečajev za poklicno usposabljanje brezposelnih, ki se bodo začeli v mesecu novembru, bodo na Tržaškem ozemlju še drugi tečaji za poklicno uspo-sabljenje brezposelnih v okviru rednega načrta, ki ga izvajajo s fondi, dodeljenimi neposredno od ministrstva za delo in za socialno skrbstvo. Ministrstvo je na posredovanje vladnega generalnega komisarja dr. Palamare sklenilo v celoti odobriti program, ki bo zaposlil 840 brezposelnih (210 žensk in 630 moških) zd povprečno dobo šestih mesecev. Plačilo je določeno na 300 lir za vsak dan prisotnosti (za brezposelne, ki prejemajo brezposelno podporo, se zniža na 200 lir), poleg 60 lir družinske doklade za ženo in vsakega otroka, ki ga mora delavec vzdrževati. Nadalje bodo dobili končno nagrado 3.000 lir vsi udeleženci tečajev, ki bodo položili končni izpit. Tečaji bodo porazdeljeni po priloženem pregledu: Zadruga aKonzorcij ribičeva (Consorzio Coop. Pescatori): ribiške mreže (ženske) 30, krpanje mrež (ženske) 30, krojenje in šivanje (ženske) 30, pletenje, vezenje (žensk) 60, gozdne drevesnice (moški) 30, trte in kletarstvo (moški) 30. Organizacija za tehnično prevzgojo: tapetniki (izpopolnjevanje) 30, tapetniki (specializacija) 30. Ustanova «Ente Naz. Adde-stramento Lavoratori Commer-cioii): trgovski dopisniki: kva- ZtA IZBOLJŠANJE PROMETNIH ZVEZ Z ZALEDJEM Uresničevanje načrtov za obnovo tržaške in združitev openskih postaj Ni se gotovo, ali bodo tržaško postajo popolnoma obnovili, kar je vse-kakor odvisno od tega, ali bo zadostovala milijarda in pol za vsa dela V okviru «izrednih» finančnih ukrepov, ki jih je italijanska vlada 15. oktobra odobrila za «poživljenje dejavnosti tržaškega gospodarstva«, sta tudi postavki za obnovo tržaške železniške postaje in za preureditev openskega železniškega vozlišča. Za ureditev tržaške železniške postaje in druga železniška dela na tej postaji je bilo nakazanih 1.500 milijonov lir, za združitev postaj Opčine in Opčine - polje ter razširitev tamošnjih tirnih naprav pa je bilo določenih 1.300 milijonov lir. Dela na obeh gornjih železniških objektih so tako nujna, da jih ne bi mogla nobena železniška uprava in niti državna oblast več zavlačevati. Tržaška železniška postaja je danes v takšnem Stanju, v kakršnem ni niti najbolj zakotna železniška postaja. Ze njena zunanjost kaže, da je konstrukcija tako zastarela, da ne ustreza več ne tehničnemu napredku železniških naprav ne sodobni obliki podobnih zgradb. Ce pogledamo v notranjost naprav, pa moramo reči, da skimi deželami, gotovo ne zadostuje. Na Opčinah pa imamo dve železniški postaji, ki sta bili zgrajeni kot prehodni in ne moreta sedaj ustrezati potrebam obmejne potniške in trgovske postaje- Postaji sta ločeni in nimata zadostnih naprav za vzdržanje kakršnegakoli povečanega potniške-g i m blagovnega prometa iz zaledja v Trst. Zato ponavljamo, da so bila dela za obnovo in ureditev omenjenih železniških objektov tako nujna, da je bila predvsem nova italijanska oblast prisiljena podvzeti takojšnje ukrepe. Ne smemo pozabiti, da se je italijanska vlada z londonskim sporazumom obvezala, da bo omogočila vsem zalednim državam vse ugodnosti za trgovinski promet skozi tržaško pristanišče, Ta obveza jo sili, da hkrati u* sposobi železniške naprave na Opčinah in v Trstu za bo-doče potrebe. Iz Rima poročajo, da je bil tam sestanek strokovnjakov, ki ' so proučevali vprašanje obnove tržaške in openskih železniških postaj, Načrti do niso v tem pogledu v vseh | ločajo pupolno obnovo posta- povojnlh letih nič napravili. Pločniki med železniškimi tiri so še vedno pokriti * zasilnimi napravami, ki so jih zgradili takoj po končani vojni, ker •■o za časa vojne odstranili veliko ostrešje. Železniške naprave kot takšne pa so zelo skromne In ima postaja še vedno samo štiri tire za potniške vlake (dva za prihode in dva za odhode), kar za takšno mesto kot je Trst, če mu hočejo vrniti vlogo posrednika med zalednimi državami in prekomor- je v Trstu z gradnjo nove postajne zgradbe in razširitev železniških tirov v smeri «Sllosa». Toda že se slišijo glasovi, da bodo morali pristojni uradi računati z razpoložljivimi denarnimi sredstvi in ni rečeno, da bo 1.500 milijonov lir, ki so iih nakazali za tržaško postajo, zadostovalo za vsa dela. Zato že danes govorijo, da bodo baje najprej preuredili in povečali število železniških tirov, da bodo obnovili notranje pločnike, popravili natra- Juqos!ovanski strokovnjaki obiskali rafinerijo Aqui!a Včeraj je prišlo v Trst enajst predstavnikov jugoslovanskih čistilnic mineralnih olj pod vodstvom direktorja Jugonafte iz Zagreba Dipka Tomičtča, Jugoslovanski stro- i kovnjaki so iz čistilnic na Reki, v Slavonskem Brodu, Sisku ln Zagrebu. Včeraj so omenjeni strokovnjaki obiskali rafinerijo Aquila. Po vsej verjetnosti se bodo v Trstu zadržali ie nekaj dni. V MEDJI VAS! POPRAVLJAJO MED VOJNO POŽGANE HlSE Še pred zimo je treba dobaviti vrata in okna Pravijo, da ie za mizarska dela zmanjkalo potrebnih tonoov - Cesta iz Stivana v Medjo vas je v obupnem stanju Cesta, ki vodi z Stivana v I celo zimo. Zato so nas prosili, Medjo vas, je v res obupnem da apeliramo na občinsko u-stanju Pred časom 30 jo de- pravo in na ostale pristojne Delegacija iz Ricmanj pri profesorju Faddi Včeraj je šla delegacija mater šoloobveznih otrok iz Ricmanj g načelniku prosvetnega urada prof. Faddi. Prof. Faddi so dejale, da bi otvoritev italijanske šole v Hie-manjih močno prizadela pouk njihovih otrok, ker ni dovolj prostora niti za slovensko šolo in morata imeti prvi in drugi razred skupaj pouk, Žene so tudi poudarile, da niso oblasti nikoli hotele poskrbeti za otroški vrtec, čeprav se je prijavilo zanj 23 otrok. Sedaj pa hočejo ustanoviti šolo za 4 ali 5 otrok, čeprav nekateri starši raje pošiljajo te o-troke k Domju, kjer je popolna šola. Profesorju Faddi, so tudi povedale, da je bil predvčerajšnjim, ko je prišla v vas italijanska učiteljica, navzoč samo en otrok. Prof. Fadda je obljubil, da bo proučil zadevo na kraju samem. Pri upravi primorskega dnevnika TRST Ul. sv, Frančiška 20/lU Tel. 37-338 • lahko naročite JUGOSLOVANSKE in SLOVENSKE revije zdravstvene literarne pravne uedaguJkr polit ičn e 1 t d luvci SELAD sicer nekoliko zakrpali, toda kaj Kmalu so vozila nnnosen gramoz odstranila in cesta je zopet taka — če ne še slabša — kot je bila prej. Ker je ta pot edina, ki veže Medjo vas z glavno cesto, je nujno, da jo takoj popravijo. Ni treba čakati, da bodo oblasti nakazale vsoto, ki bi bila potrebna za asfaltiranje ceste (vsaj tako je bilo oh. ljubljeno); za začetek bi bilo dovolj, da se luknje zamašijo, in to bi lahko opravil SELAD. Seveda pa bi bilo treba poskrbeti, da bi bilo delo bolje opravljeno kot zadnjič. Pred štirinajstimi dnevi so v Medji vasi začeli popravljati hiše, ki so bile požgane v času vojne in so jih dohičkaželjm gradbeniki v prvih povojnih letih popravili tako, da so se v strehah in zidovih kaj kmalu pojavile luknje in razpoke, Popravila Je prevzela tvrdka ICET Iz Trsta. Doslej so pokrili že 20 streh, prejšnji teden pa so pričeli popravljati zunanje dele hiš, predvsem zidove, in sicer zato, da jih ne bi pri kasnejšem delu oviralo slabo vreme. Zaenkrat SQ V delu tri hiše, kmalu pa jim bodo sledile še ostale. Ko bodo zunanja dela končana, pa bodo uredili se notranje prostore. Vaščani so z delavci kot tudi * podjetjem zadovoljni saj so se že prepričali, da je bilo vse dosedanje delo solid no izvršeno. Toda po vasi se govori, da so fondi za nabavo vrat in oken nezadostni ter da zaradi tega nj hotelo nobeno podjetje prevzeti naročila za la dola, Vaščani ro zaradi teh govoric precej vznemirjeni, saj bi morali v primeru, če jim ne izstavijo vrat in oken, prezebati oblasti, da podvzamejo vse potrebne ukrepe in zagotovijo v najkrajših« času dobavo vrat in oken. Sele ko bodo tudi ta dela izvršena, bodo vaščani lahko z zadovqljstvom ugotovili, da jim je bila vsaj deloma poravnana škoda, ki so jo utrpeli v času vojno. Ce pomislimo, da je od leta 1944, ko so Nemci požgali vas, poteklo že 10 let, tedaj mora biti želja in zahteva vaščanov vsakomur razumljiva. Pristaniški promet od 1. do 10. novembra V prvih desetih dneh novembra je znašal promet skozi Javna skladišča pristanišča o« krog 38 tisoč ton blaga, razdeljenega na 28.000 ton izkrcanega in 10,000 ton vkrcanega blaga. Promet je znatno nižji kot običajno, na kar so vplivali v precejšnji meri tudi prazniki. Med pripeljanim blagom prevladujejo kot običajno premog in rudnine s 16.000 tonami. žitaric so izkrcali 4.400 ton in raznega blaga 7.800 ton, Napovedane so večje količine premoga in rud ter suhega sadja. njost postajne dvorane in obnovili pisarniške prostore. To pomeni, da bodo baje za sedaj odložili gradnjo novega modernega poslopja postaje. Mnenja smo, da je nujno, da se železo kuje, dokler je še vroče in da se zahteva popolna obnova vseh naprav in zgradb glavne železniške postaje. Ko se napravijo dela na pol, potem je težko ponovno zahtevati denar za nadaljnja dela. Sicer poročajo, da se bodo dela takoj začela, ko bodo sprejeti predloženi načrti. Glede železniške postaje pri Sv. Andreju pa za sedaj ni govora, da bi jo popravili. Preureditev te postaje je odvisna, tako trdijo nekateri krogi, ud bodočega razvoja novega pristanišča in z gradnjo novega pomola št. VII. Vloga omenjene postaje pa je samo trgovskega značaja ih pridejo v poštev samo dela za razširitev železniškega parka. Na Opčinah pa sq dela na dveh železniških postajah res nujna. Opčine so postale železniško ohmejno središče dveh najvažnejših železniških prog za tržaško pristanišče, Zato je potrebno, da se železniški postaji združita, da se razširi železniški Park, ki mora ustrezati bodočim potrebam pristanišča, če bo italijanska vlada resnično nudila zalednim državam ugodnosti za promet skozi Trst. kar je poudarjeno v spomenici londonskega sporazuma. Hkrati pa moraio Opčine dobiti ustrezno potniško postajo, ki mora ustrezati mednarodnim zahtevam prometa in ne kot sedaj, ko so postavljene navadne barake za vse službe, ki so tesno povezane s potniki. Po načrtih železniške uprave bi morale Opčine postati osrednje obmejno železniško vozlišče dveh glavnih železniških prog, ki vežeta Trst z zaledjem, in sicer prog Trst—Ljubljana in Trst—Jesenice. Padec med hojo Med hojo po Ul. Sorgente je 32-letnega Josipa Dodiča z Vrdelee Timinjana neki neznani pešec nehote podrl na tla in se takoj nato naglo oddaljil. Ker se je Dodič pri padcu ranil, se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 5 dneh na opazovalnem oddelku. Oslepljen od luči se je zaletel v pešca Ravno V trenutku ko je 46-letni Oton Sancin iz Ul. Son-cini včeraj po 17, uri vozil s svojim avtom po Ul. della Pace v smeri svojega doma. je iz nasprotne smeri privozil drug avto z odprtimi lučmi. Žarki luči so Sancina trenutno oslepili, tako da šofer ni opazil pešca, k1 je tedaj hotel prekoiačit\ v višini vojaškega pokopališča cesto. Naravno je pešec zaradi sunka padel na tla in Sancin mu je takoj priskočil na pomoč, ga povabil v svoje vozilo in z njim odbrzel v bolnišnico, kjer ap pešca, identificiranega za 85-letnega Marija Uc-cinija 1* Ul. Koštalunga. pridržali zaradi rane na glavi, prask po kolenu in gležnju leve noge na 11, kirurškem oddelku, Ce ne bo komplikacij, bo Uceini že v 9 «11 7 dneh zapustil bolnišnico, lifikacija za Avstrijo 30, kvalifikacija za Anglijo 30, spedi-terska podjetja 30, stenograf-ke, tipkarice - komptometrist-ke (ženske) 30, točaji in natakarji (moški) 30, prodajalci v trgovinah živil 30. Ustanova kENAIPii (ACLI): elektromehaniki 30, električarji za avtomobile 30, strugarji 30, kovači 30, tesarji 30. mizarji (vložna dela) 30, inštalaterji 30, mehaniki (kvalifikacija) 30, mehaniki (izučitev) 30, mizarji 60, elektroinštalaterji 30. Ustanova nCentro Solidarie-ta Sociale«: šivilje 30. * * * Kot vidimo iz zgornjega poročila vladnega generalne- ga komisariata, je to že tretji ukrep za ublažitev brezposelnosti. Najprej so napovedali izredne tečaje za poklicne usposabljanje brezposel- nih. v katerih bodo dobivali tečajniki po 880 lir na dan. Ti tečaji bodo trajali 6 mesecev. Nato je dr. Caffarelli obljubil, da bodo zaposlili še 600 brezposelnih pri Selad, kasneje pa nadaljnjih 300 ali 400. Naposled bodo zaposlili še' 840 brezposelnih z rednimi fondi ministrstva za delo; tem pa bodo dajali samo po 300 lir na dan, kar je za tržaške brezposelne kar smešno nizka V3ota, saj dobe skoraj toliko, tudi če ne delajo in je sploh vprašanje, ali pojde kdo delat osem ur na dan za tako majhno vsoto. Ne mislimo podcenjevati ŠTEVILNE PRITOŽBE LJUDI o slabib razmerab v barahab Ponekod je mraz, drugje nimajo luči, v hangarjih tržaškega velesejma pa se je nabralo pod posteljami 15 cm vode Zaradi žalostnih razmer, v katerih zdaj oni, ki so lahkomiselno in pod pritiskom lažnive propagande zapustili svoje domove v vaseh, ki so po londonskem sporazumu bile priključene k Jugoslaviji, se je pred dnevi formiral pripravljalni odbor, sinoči pa so se prizadeti zbrali v Miljah in ustanovili svoje združenje, ki naj bi jih zastopalo in branilo njihove interese. Izvolili so tudi izvršni odbor. Miljski župan, ki je prisostvoval zborovanju, je sicer obljubil vso pomoč občinske uprave, poudaril pa je, da ima miljska občina zaradi novih razmer zdaj velike težave. Prepričani smo, da teh težav ne bi bilo. če dobro znani aktivisti ne bi zapeljevali in zastrupljali ljudstva s protijugoslovansko propagando. Zupan je tudi povedal, da je občinska uprava sestavila memorandum o razmerah in potrebah omenjenih družin in ga predložila prit. jnim oblastem z zahtevo, da čimprej sezidajo stanovanjske bloke za nove prostovoljne brezdomce in nudijo gmotno pomoč, oziroma predujme za gradnjo stanovanjskih hiš tistim, ki so svoje hiše zapustili. V tem smislu so sinoči tudi odobrili posebno resolucijo, ki jo bodo izročili vladnemu komisarju. Med diskusijo so sinoči prj-šli na dan razni žalostni primeri, ki kažejo, v kakšnih razmerah žive ti ljudje. Kre-vatin Ernesto ie na primer povedal nekaj o razmerah v hangarjih tržaškega velesej- ma. Rekel je, da nimajo na teh pobud, ki kažejo, da se oblasti zavedajo, da je treba I FPP°j4S° a ' kn brezposelnim nujno pomagati, I ®a . daleč m nezadostn' > da prebrodijo zimo. Vsa stvar Pa Je začelo pred dvem pa se omejuje le na pomoč voma deževati, se jim je na-brezposelnim v drugi obliki. hriUo cez noc pod posteljami - .... - 15 cm vode. Drugi se je pn- Res, da se bodo ti brezposelni učili novega poklica, toda če gledamo na stvar s tega stališča, tedaj moramo ugotoviti, da se ti brezposelni ne bodo mogli temeljito naučiti novega poklica v šestih mesecih. Razen tega je med delavci. ki so bili odpuščeni od angloameriških vojaških sil, mnogo specializiranih delavcev, ki se jim ni treba učiti novega poklica, marveč jim je treba zagotoviti delo v njih-vem poklicu-Nedvomno je zlasti mnogo mladincev, ki so brez poklica in deklašfrani ter je dobra vsaka pobuda za njihovo usposabljanje. To usposabljanje pa mora biti temeljito in se ne sme omejiti na 6 mesecev. Razen tega pa je treba tudi ustvariti nove vire stalne zaposlitve, da dobe ljudje, ki se bodo v tečajih kaj naučili, tudi zaposlitev v novem poklicu- Zato morajo imeti taki ukrepi za blažitev brezposelnosti le začasen značaj, sicer se ne bo kriza tržaškega gospodarstva nikdar premaknila z mrtve točke. tožil, da mora njegova tričlanska družina spati pri nekem znancu v te sr, .n prostoru, kjer je bilo prej stranišče. Oglasil se je starček, ki se je pritožil, da v njegovi baraki nimajo luči in da je mraz. Neka ženska se je pritožila, da miljska gospoda slabo ravna z njimi in da jih zmerja. Drugi spet so se pritožili, da čuvaji v skupnih barakah slabo ravnajo z njimi, da je povsod nesnaga in da v hangarjih tržaškega velesejma malopridneži kradgjo ure in druge predmete. Žalostne, res žalostne razmere, prikriti* in neprikriti o-čitki ter mnogo obljub. Kdor je vsega tega kriv, nosi veliko odgovornost za tako stanje. To je v prvi vrsti šovinistični župan Facco in njegov strankarski poglavar Vidali. Tistim, ki so ostali na svojih domovih se ni treba pritoževati, ker vsi lahko zahajajo vsak dan v Milje in Trst na delo kot doslej. z dne 12. maja 1951 bivše ZVU, v tajništvu državnega pravd-ništva, soba 245, do 30. t. m. V NEDELJO »PONOVITEV« Sv. Martin na Proseku Kljub slabemu vremenu, dežju in burji, je Prosek vseeno dostojno proslavil sv, Martina. Res je, da je bilo na semnju manj ljudi, da ni bilo tistega živahnega prometa, ki ga na ta dan in ob lepem vremenu ustvarjajo številni izletniki iz Trsta in okolice, ki pridejo na Prosek z avtobusi ali vespami, lambretami in drugimi podobnimi vozili. Toda važno je blo to, da je semenj bil, da so Furlani pripeljali svoje prašičke (ki so bili letos še precej dragi) in da se je v proseških gostilnah dobila prazna stolica pri pogrnjeni mizi. Kot je za sv. Martina običaj, so vam na Proseku postregli z vsem, kar sj je le kdo zaželel: purana, piščanca, svinjsko pečenko, domače ali kranjske klobase s kislim zeljem, pa še štruklje in drugo sladkarijo, tako da je vsak prišel na svoj račun. Zraven seveda še kapljico domačega vinca, ki je bilo povsod res izvrstno in so ga gostilničarji še kar precej iztočili. Dobro so delale tudi osmice, kjer so si žejni «Martini» sproti podajali vrata. Ker bo v nedeljo prav zagotovo lepo vreme, tako vsaj trdijo proseški vremenoslovci bodo praznovanje sv. Martina na Proseku ponovili tudi v nedeljo. Zato vas vabijo, da pridete k njim v vas in pokusite vse dobrote, ki smo vam jih prej našteli. Vil q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 12. novembra 1954 ob 20. uri gostovanje v KOPRU z Jonsonovo komedijo VOLPONE" *» Jutri 13. novembra 1954 ob 20. uri gostovanje pri SV. ANTONU z Jonsonovo komedijo wVOLPONEw *» V nedeljo 14. nov. 1954 ob 16. uri gostovanje v ŠKOFIJAH z Jonsonovo komedijo .VOLPONE" _ /JF-sui &3B&K4 petek, 12, novembra K O P K O 254,6 m ali 1.178 kc SLOVENSKA POROČA U dan razen nedelje ^ 13.30, 14-30, 19'3°' 2 ',.ILA- vS* HRVATSKA POROČILA dan ob 20. uri. ..-mA: fi-U italijanskaporocil 12.30, 17.00, 19.00, 23.00. ^ 6.40 Jutranja S^J^ar' - V!J gled liska: 7.00 Ko ^ JulrJcj glasba^ NasveU » ggj 'n oo Melodije orKestrah te s* te MS-sr** smo; 15.10 arije * melodije; J5.310 , = dueti; 16.00 Tečaj neka*j; 1IMJ &LZpo željah, >8^1$ &svit!b .^'VsV; dne in ritmi; JO.m pesio^ vedrih mel^J. ^;39,^ N*> Hrvatskega Zagori'-^ koncert komorne f*#T 1 "-200 Ph-“i^fo kakegfj Minister Romita v Trstu Snoči je prišel v Trst minister Romita, ki so ga sprejeli predstavniki oblasti ? generalnim vladnim komisarjem dr, Palamaro na čelu. Danes bo proučil program javnih del. ki jih je določila italijanska vlada za Trst. Izpiti za davkarje Usposobljenostni izpiti za davkarje bodo 13. decembra (pismena naloga) in 18, decembra (ustni izpiti)v in sicer od 9. uri dopoldne v sodni palači. Ul. Coroneo -16/111. Prošnje za pripustitev k izpitom je treba vložiti, opremljene s predpisanimi dokumenti, ki jih določa ukaz št. 79 Proslava sen. Facchmelhja Na auomtnaki svečano«ti za senatorja Cipriana Faechinet-tija, kt bo v nedeljo dopoldne v mali dvorani gledališča Verdi, ata določena kot zastopnika parlamenta za zbornico podpredsednik (lino MaerePt. za senat pa podpredsednik Glor-gio Bo. ODVZEM POTNIH LISTOV ILEGALNIMA ZOBOZDRAVNIKOMA ..Zdravnica" in njen pomočnik delovala brez zdravniške diplome Preiskavo so uvedli po prijavi beoqrojske policije • Jugoslovanski zobozdravnik obtožuje žeoo, ki je v Trstu, da mu ie odneslo diplomo Oktobra si Solo vdora e zlomila rame v bolnišnico S prognozo okrevanja v 30 ali 80 dneh »o popoldne »pre- jeli na ortopedskem oddelku 73-letno Caterino Ramani vd, Colauttt iz Ul. Montecucco, ki »o il zdravniki ugotovili zlum ramena. Zenska, ki »e je zatekla v bolnišnico t rešilnim avtom, je izjavila, da je že 31. oktobra nerodno padla na tla, pri čemer si j- že tedaj zlomila rame, 'a da kljub bolečinam m mislila da je poškodba ta-I ko hudega značaja, Tržaška policija je pred nedavnim dobila po Interpolu zanimivo prijavo od poveljstva beograjske policije. Zobozdravnik iz Omišlja dr. Pava Ljutic je namreč prijavil svojo 46-letno ženo Ljubico Lipovšek, češ da mu je pred begom z ljubimcem iz Jugoslavije U-kradla doktorsko diplomo. Naravno je. da je tukajšnja policija uvedla preiskavo ln ugotovila, da stanuje Lipov-škova v Ul. F. Venezian v stanovanju, ki je bilo vpisano na ime njenega 45-letnega moza Mattea Brauta. Pred nedavnim so agenti odšli v stanovanje ln ko so vstopili, so opazili v predsobi precejšnje število ljudi, v sosedni sobi pa. ki je bila odlično opremljena z vsemi zobozdravniškimi napravami, je Lipovškov« s pomočjo Brauta popravljala nekemu pacietu zobe. Na prošnjo naj ženska pokaže diplomo, je ta pojasnila, da nima nobenega dokumenta razen dovoljenja »a zobozdruv-niško delovanje v občini sedanjega Zalega hriba, ki ji ga je izstavil aeptembra 1947. leta tedanji ameriški vojaški komisar tistega področja. Ker so ze s tern ugotovili hud prekršek zakona, so oba povabili na poveljstvo, medtem ko »o vse prostore zaprli in orodje zaplenili. Med zasliševanjem je ženska takoj zanikala tatvino diplome, ki je policija ni našla nikjer. Zenska je pojasnila, da se je po ločitvi od moza poročila z Brautom, ki je stanoval na Sušnku in da je z njim pribežal« v cono A. kjer sta v Zalem hribu odprla zobozdrav-piški nmhvilatorij. Ko so bili septembra 1947. leta* kraji, v katerih je delala, priključeni k Jugoslaviji, sta se z možem .zopet preselila v Trst, kjer sta 'letos ponovno začela z zobo-zdravniškim dolom, in sicer ona kot zdravnica, njen mož pa kot pomočnik. Oba sta seveda izjavila, da sta italijanska državljanu in ženska je kot dokaz predložila potrdilo bivše občinske oblasti v Zalem hribu, ki je bilo izdano točno tri dni pred priključitvi jo tistih krajev pod Jugoslavijo. Sklicevala se je tudi, da je italijanska državljanka po možu Brautu, Tudi o njem ni nič točnega, ker je policiji znano da je imel po prihodu v Trst dovoljenje za bivanje kot vsi tujci in da je kasneje šel na anagrafski urad, kjer je izjavi), da mu državljanstvo pripada po očetu, ki je kot italijanski državljan živel na Sušaku, to je v tujini. Na podlagi tega je državljanstvo tudi dobil in tako sta si Braut in Lipovškova preskrbela tudi italijanski potni list, katerega so jima sedaj odvzeli, ker preiskava še traja. Predvsem bodo morali ugotoviti, kako je z državljanstvom in, z drugimi dokumenti. Za sedaj so iu izpustili na začasno svobodo in ju prijavili sodisču zaradi ilegalnega izvrševanja zobozdravništva. TUDI BANI SO V TRŽAŠKI OBČINI ! Bani terjajo kanalizacijo Ko so pred dvema ali tremi leti asfaltirali cesto skozi Bane, niso tehniki prav nič pomislili, da mora biti ob cesti kanal, v katerega naj bi se stekala voda, ki prihaja bodisi kot umazanija iz raznih dvorišč bodisi kot deževnica ob deževnih dnevih. Tako se sedaj voda odteka kar po robu ceste mimo edine trgovine v vasi in še naprej mimo gostilne navzdol, kar povzroča v središču vasi velike mlake, v katerih se nabira vsa mogoča umazanija. Da ne gre za malenkostne nilakuže, priča dejstvo, da so domačini že večkrat intervenirali pri pristojnih oblasteh in zahtevali, da se v interesu higiene podvzamejo vsi u-strezni ukrepi, ki naj preprečijo nabiranje vode, O tej zadevi so bili sestavljeni celo policijski zapisniki, vendar nista občina oziroma njen tehnični urad, storili ničesar. Vse je ostalo po starem. Cas bi bil da se tudi to vprašanje enkrat za vselej reši. Ce se že ne more urediti kanalizacija, ki bi bila sicer nujno potrebna, je treba nastaviti vsaj cestnega pometača, ki ga Bani nimajo, in čigar dolžnost bi morala med drugim biti tudi ta, da bi ob ča»u nastajanja mlak v središču vasi, odvajal vodo in u-mazanijo, ki se nabira prav pred vodnjakom in trgovino. Omeniti je treba tudi obupno cesto, ki vodi od Banov na Konkonel, Kjer se konča asfalt, so cesto prečkali tanki ter jo povsem razrili. Sami domačini so jo do neke mere zakrpali, da je bila sposobna za promet z motornimi vozili Prav bi bilo, da bi cesto popravili in jo asfaltirali, saj gre po njej vse več motornih vozil. Mladina z Opčin organizira 28. novembra množični izlet v Sežano Vpisovanje vsak dan na sedežu od 20. do 21.30 do vključno 19. t m. Ljudska prosveta prosvetno društvo v Barkov-ljah sklicuje 21. novembra ob 16. uri v društvenih prostorih, Frank-lovo pri Gregorčiču, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom in eventualno spremembo pravil. Vabljeni so vsi društveni člani kakor tudi prijatelji našega društva. Prosvetno društvo v Skednju sporoča članstvu, da se preureja društvena knjižnica v obnovljenih prostorih (Skedenjska ulica 122 — nad mizarno) in prosi člane, ki so medtem zadržali knjige na domu, da jih izroče zaradi kontrole knjižničarju v ponedeljek, torek in četrtek od IS do 19. ure Vsi odborniki društva so naprošeni, da se v teh dneh javijo na novem sedežu. Razna obvestita Akademski klub «Jadra»» vabi vse svoje člane-športnike, da se udeležijo sestanka, ki bo danes 12, t. m. ob 20.30 na sedežu društva. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 14. t, m. ob 19. uri martinovanje v gostilni pri Preslu («Na pošti«) v Bazovici. Naročila za večerjo se sprejemajo na sedežu v Ul. Machiavelli 13 do sobote vsak dan od 19. do 20. ure. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. V nedeljo 14. t. m. bo običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Odbor priporoča članstvu, da prevzame v nedeljo pripadajoče znamke, ker je to zadnji dan delitve. V sredo 17. t. m. bodo ostanki neprevretih znamk na razpolago vsean članom interesentom davanje; iz-*« J“D0 željni, kaj; 13.00 GU*JkP'^30^ tn Kulturni obzornik; /-Romunska raP?? fg.bO 0W1S iodije iz r^y/.ilra gla3t>®;. a svet; 19'k5nsP?ioe melodije Šport; 20.05 Lep TržasKi kU _ lepi slaaoJ‘’ j5 Konceh .« ni razgledi, 21.1 Hjnaca, TjJ rista Renata Kooe na jtiSJ, Dohinanyi: Varl/c Jorgest5f' lemo za klavir uinetnost. ttj) Književnost in ,2 jezero. Tit S* 11.45^ 11.30 Havajske ^''^otivi^ morna SlaS^?-’-nCert soRln M11' oper; I200 H® Ade Orel; 21.05 S.m ^ cert, dirigent Bruiv K N > J A *!,«» Glasbena metligra; ”a"ir *o *Jj Grieg: Koncert » Qp 16^^ kester v a-*110??:. J2.10 neS”1 Kmeti jski nasvet, unietn« ske narodne m kaltli kv poje Gorenjski [5 i ^ 13.00 Na .stražo, ‘z? P^giid; ekaj: 7,4:?0pfiilci »‘Vj* % M/.^I"S Lriredbai: ‘tj*** g ar nekaj; Fran MMči'— ^ da (radijska poldanski or^?Jba' l5.3 nnrf" 15.15 Lahka Tn °*V io kV rature - P p,-c beni razgledi: ^joki uverture; io.iy ri; 18.10 P«e j5 ii zbor; ,18^? 30.00 skega venca; W.» r poslušajte!; 17. | simfonični cert za cem^aio kester v Osma pogovor Avgustom Star-(f 2o!i5 bena oddaja » 0iesna » 21.30 Zabavna m v Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338. Ob 35-lefnici poroke jima sin Oskar z ženo Marijo ter mali Aleksander želijo mnogo sreče in zadovoljstva v njihovem nadaljnjem zakonskem življenju. Taksi v dekle Medtem ko je 17-letna LU; Piana Navarra iz Ul' Navali hotela prekoračiti Ul. Bra-mante, sc je vanjo zaletel s svojim taksijem 52-letni Marino Scodellari i» Ul. Molin a vapore, ki je takoj priskočil dakletu na pomoč in jo odpeljal v bolnišnico. Tu so jo zaradi podplutbe na zatil-lliku pridržali na opazovalnem oddelku, kjer so mnenja, da ho okrevala že v nekaj dneh, on vfieraj do danes H-JSTVA, Si M K Tl IN POROKE Dne it novembra se je v Trstu rodilo 5 otrok, porok je bilo 9, umrle so 3 osebe. POROČILI so SE: vojak am. vojske Marvvin Dalton Bund in gospodinja Marcella Bendi, krojač Ottavio Ersettl in gospodinja Nevina Argenti, prevoznik Vittorio Stener in gospodinja Marcella Ariani, trgovec lV1ario Benevoii in gospodinja A ona Maria Gorella, zdravnik Sergto Suša in študentka Opi Cavigiioli, siudtnt Lucian« Locchetti In študentka Lisetta Antonetti, špediter Guido Assalini in gospodinja Ltcia Maschietti, pomorščak Jurij Rajčevič in uradnica Bruna B a buder, električar Umberto Stulle In gospodinja Jolanda Makovec. , , UMRLI SO: 64-letni Franc Brce. 46-letna Maria Klemer vd. Tedeschi, 62-letna Rozalija Gerbec vd. Vales. VREME VCERAJ Najvišja temperatura 13.7, rvaj-tližja 114, ob 17. uri 13.6 zračni tlak 1013.8. narašča, veter 48 km severovzhodnik, sunki vetra do 86 km na uro, vlaga 64 odst., padavine 37.8 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 15.3. Excels!or. 1600: «Grisbi», J. Ga-bln, L. Ventilira. Fenice, 15.30: «Upor na Caini«, H. Bogart, llossetti. 16.30: «Rdeči kapitan«, R. Greene, L. Amar Nanomue, 16.00: «Veseii konjeniški oddelek«, V. De Sica, S. Pampanini, FUourammatico. 16.00: «Serlf brez pištole«, W, Rogers ml., N. Olson. Arcobaieno. 15.30: «Rdeče kape«, A. Ladi, L Genu. Astra Rojan. 16.30: «Skrlatn,l angela, V. De Cario. Capltol. 15.30: alzdana«, L. Bos«. Cnstallo. 15,30, 18.30, 21.30: «Quo vadisVa, R, Taylor. Grattacielo 16.00: «Stiri v medicini«, D. Bogarde, Alabarda. 18.00: (iHonduraški uporniki« A. Sheridan. AristOn. 16.00; «Operacija Cice-ro», J. Masen. Armoula. 14,30: «Parada sijaja« Aurora. 16.00: «Junašk) princ«, J. Mason, J. Leigh. Garibaldi. 15.30: ((Operacija Ap-lelkern«, B. Daurant Ideale. 16.00: ((Podeželska ljube-zen«, F Granger. Im pero, 15.30: (( t ramvaj — pože Jenje«, M. Brando. Mladoletnim prepovedano. Itaiis. 16.00: ((Spalnica mladenk«, F. Arnoul. S, Marco. 16.00: «Zlata kletka«, D Farrar. Kino ob morju. 16.00: «Qnstran Sahare«. Moderno. 16.00: «Ponosni», M Morgan. Savona. 15.30: «2alostna sirota«, G. Garson. Viale 16.00: sPlen zveri«, M. Po-wers. Mladoletnim prepovedano. Vittorio Vepeto. 13.30: ((Tramvaj — poželenje«, M. Brando. Mladoletnim prepovedano. Azzurro, 15.30: ((Giuseppe Verdi« film o življenju slavnega skladatelja. Belvedere. 16.00: ((Železni ljubimec«, A. Ladd Mladoletnim prepovedano. Marconi. 16.00: ((Zapuščena«, L, Padovani. Masslmo. 15.30: «Lovec na srečo«, J. Derek. Novo cine, 16.00: »Kruh, ljubezen in fantazija«, G. Lollobri-sirta. „ „ Odeon, 16.00: «Vrtipec», S. Pampanini. Radio. 16.00: «Se In vedno«, J. VV.vnann. Secolo 16.00: ((Narednik Bum«, V IZJAVO. Veoezia ' 14.00, 16.30, 19.00, 21.30: ((Odrske iuči«, C. Chaplin. Skedenj. 18.00: «Odpusti ml, če me jjubiš«. Kino na Opčinah 18.00: «Nočne lepotice«, G. Philtpe, M. Carol, G. Lollobriglda. t ADEX J 27. in 28. n°vePflj,r REKrSV ŠTANJEL branik ZALI ^oRICA nova GORI kanal . s0cl MOST NA TOLMIN KOBARID BOVEC 28. n°ve®gv*t> (enotIne 195* ŠTORJE SENOŽEČE p POSTOJNA i8 Vpisovanj* _ vp R® u A D r 1A št. *' UL Cicerone ^ Telef0 HERPEUE materija OBROVO PODGRAD^. j, re^ Turska JJ5VV* iNJ ovanje 20. m dvodneV"1(, oP*2'*ySr»,c‘ ROVI« * J«» e** Vpisovaoj^- jj5* 28 nove|I,t, \ 37. in 2 ,i i dnev*1 JAN« lJUBLJ POSTOJNO SENOVO STOR-lE SEŽANO^; dvodn sv NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ui. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Gmci-ner, Ul. Glulia 14; Al Llovd, Ul delTOrologlo 6; Signori, Trg Oapedale a; Haratoaglia v Bar. kovljah in Nicoli v Skednju, Po dolgi in mučni bolezni je u oče, tast in brat , c bri:« 64 le\ ufl p» FRANI cestar star Pogreb bo danes 12. t. TO* ob 15. A 51* MfO lišče v Bazovici. MariJa’ ** Žalujoča: žena Ana. oS“ vnuček Slavček m Gropada, 12. novembra 1954 stalo 6° 3 •*p'" 12. novetpbra 1954 r L®ODOt|UB ČOLAKOVIČ ^ J fri belgijskih socialistih 2. vndstvo Socialistične stran- f zel0 skrbi za vzgo- kadrov. Zato je upo. trazbe entral° delavske izo-Prek irib ' V°di stranka stonan V katerem 50 *■- Ta centrala* ' giban-ia>>- •tavnike v \ '? SV°je pred' 8*ranke in kr#J?fcvn,h ^cijah Njena „ i -160111 federacijah. P° vsej organizir«t> k«terib Pu Posvetovanja. delavci zini ^ VZbu;iati med »««•« 2anlmanje za sociali- njihovo lnl^°8I3t in dVigati ven r kulto» ra- SeC:en r3la °rganiZlra tud’ Uujei jJ*i’ -V katerih pro- d'lavlkeeUa lebenCi zgodovln° Politična glbanja ln pereča »t«na str ?rasania- Sociali-Belglje ima tu' dv, le« PN°htlCno šol°. ^ traja času nl slušatelji v tem ttied »ni • *n dobivajo Vsi s ŠtipendU- 30 ireTfnničkadri 50 Stari Po šolali Ce Se ni£0 red' n, t‘aU’ 80 Pa hodili v raz- Po v . '1e in strankine šole. oovii« • -e ta stra"ka usta- Cm „,E“" v“ »aStitut m - znanstveni P'entaci’i»u prej doku’ C CBlpk° fred«ee za stran-™ Predvsem za k»ndidate I"'" - in 8trankine i° Pred v Jo ',em ProPčuje- ki jih h a m tlSta vPrašanja, lamentu0!0 obraynavali v par- k°n°v ali v? V °bhki za' krepa na , ga druSeŠa u- vanje tP>,amenta' Za Prou4e' strokovniakpVPraŠa,nj pridobe delajo st a socialiste, ki ne več H i ° V inštitutu, mar- krezn,aJaj° v Prostem času p°Samezni°h 23 °bravnavanie izdajo " vprašanj. Inštitut krom* “6Secn° revii° «Socia- Co s 3oSlnT .1Zbrano knjižni- 'orimi Jr? kn]lgaini. med ka- dCce!?dl nekaj redkib lotni ?lg’ n' P^ ce- Co*mune h" D°£lCiel de la tiasilo " ® Pans» (Uradno 2ei0 Pariake kumune). blrojem ? 5 S° Stiki med iami Fll5‘ranke in federaci- Ciiskoga talnih3 - organiza-‘kuiein e j cesto obi' So J jo federacije, pogosti pa 4orari ■ sestanki tajnikov fe-"a kot 8 Predstavniki biroja. Mitič! obravnavaio pereče ene naloge stranke. Wr bel8lj ski so- *Ujo L°ČjU kadrov’ “i- >1 dM - 3nje sv°i«l članov Molocene konkretne posle, iv organizacijah svojih s! gibanj*, bodi v občh »v V katerih imajo večino. 'Nam niso potrebni aktivi-cisto politične narave« aftl je rekel eden izmed taj-*»v Socialistične stranke rti.i-W’ < ^javnosti2"10 V6lik del svoje '°tial,stf a ^Iabij° belgijski tanih Ln drobne Poale v or-^bčiui ali Javne samouprave, Obujajo TomUni’ k8k0r hav* n ' Je stara u vaku’ v f ala že v srednj. N„m inb°3.u mad fevdalnim ^dificirana tV?m'.kl lma-VaŽn° vloon V a apital‘Zmu, *0litlčnem iV družbenem i Sociaiisti žlvljenjn Belgij is »».rs,; -™'1" »Ml« >o To fu„zi ./Predsedniki) *«io n ?’j° °bdrže, ko pc Oistri s /.’ senatorji ali ijavljain 3 iSt' d0 kraja bh SV0Ja Pravice, ki "ah J* zakon- in si v ^dročjlh3'16/350’ da na ■ 6r«ivet, ’ z asti na p0( raščiteZdravstva '« social V*dj s l! " graditve bkor J* Za delovne Me! le.ra°rejo, l>*ledannkak-^0hlsk0m »ih *U kak'h deset ki Sn ..zdravstvenih k*'erVlhnZgradila občine dtrosk! odločajo s l01' za T!tiŽČa' ambUl ^*zen tPa otroke SUa tutdeb občinskih lm ^mbnalneT tbŽinske t6 ne , ! dstanove *tva en stuieio s 5k«in e občine, v ind- Ustan* Charleroiu 1,0 Ua « i jih je ! ddstvi. bfln s Poro. o“a de Lln De«jo r dastanieni ’ v ] > brez ata naidenčk: ^»i ;sev^ U.j postavi aio ‘aln „gl še 1° ha jo usta- jem in le. ro- mnog ,1 bur- občin. Pošta- mi- uve- jim obči- vseh področju stano- ljudi, smo si Prosvet- ustanov socialist ambulante itd, a Bel-(inter-za kasarno sred- industrij. smo -e zgra-skupnimi porodnišnico Razen h,8i ša dZf3?.pa SP bdtanove kot^l0 1 drJ* 8bagok°‘n5kUpi uEih st;ag0 i ^eiikn • r,isthe !r s° te SVrt 2a ^ 1 • v mesto katerih :i in o-teh uh usta-tej pod-komunal-'he servi- opravljanje s* u*tanoV( delo l> v °cialisti p°men l!b°I za 80 deset skt ./ boj "“stl so Vpliv v * »frank. deseti obči 5U v 'e ko-^ivljenj-'vnih lju-tudi Belgij. letja bi. n«b. Me. v boju proti socialističnemu gibanju trdile, da so socialisti nesposobni, da bi karkoli konstruktivnega storili in da bodo občine uničili. Praksa je dokazala nasprotno, to se pravi, da znajo socialisti upravljati občine bolje kakor meščanske stranke, in to je spoznala tudi večina volivcev. Zdaj v Belgiji razpravljajo o nacionalizaciji in sodelovanju delavcev v upravljanju pod-jetij. Zdaj često slišiš besede: «Kakor so se naši očetje naučili upravljati občine, tako se bomo tudi mi naučili upravljati podjetja«. Zato posveča Socialistična stranka Belgije toliko pozornosti strokovnim kadrom za delo v samoupravnih organih in raznih organizacijah socialističnega gibanja, kakor tudi vsakdanjemu drobnemu delu, s katerim se uveljavlja v množicah, si pridobiva njihovo zaupanje ter s prakso pobija sovražno propagando o socializmu in socialistih. V tem oziru je dosegla lepe uspehe, vsaj sodeč po čedalje večjem številu glasov, ki jih dobiva na občinskih in parlamentarnih volitvah. Zadnje čase je začela prodirati tudi na vas, in sicer v flamskih krajih, ki so bili doslej trdnjava katoliške reakcije. Razen «štirih gibanj* — stranka, sindikati, zadruge m vzajemna pomoč — je še nekaj organizacij, ki jih vodi Socialistična stranka Belgije. To je Konfederacija socialistične mladine, ki združuje v svojih vrstah več mladinskih organizacij, kakor «Mlada garda*, «Rdeči sokoli* (pionirji), Federacija socialističnih študentov, dalje razne športne in kulture organizacije, ki jih stranka izdatno podpira, ter končno ((Nacionalno gibanje socialističnih žensk*, ki se ukvarja z vprašanji žensk in varstva otrok. Prek omrežja različnih organizacij je So-sialistična stranka Belgije čvrsto povezana z delovnimi množicami, predvsem z delavskim razredom. Stranka spravlja v skiad njihovo gospodarsko in politično dejavnost, usmerjeno zdaj predvsem na a o jšanje življenjskih razmer. Tako 1 je postala važen politič- ni čimtelj v družbenem živ-Ijenju Belgije. Položijj socialistične stran- v'vfae!Sii! k0t 8tranke’ ki ima denlal„gl8,yn0. b68ed°. ie -10 vpreg?"' V‘adVe koalicijska ralcev I TvlT™ “ hbc- priti daleč. Zatn'°• moč grama globMih a !/ma pr0‘ form. družbenih re- življenje, od"?! PS 2ahteva nadalinii ]e °dvisen predvsem Belgije. Gre nekaterih • *? naci<>nalizacijo Sindikati zeloU5,klh -Pan°g' vprašani«. ostro načenjajo C“ixV'JrScl1* rr rilnost v primerjavi z industrijsko bolj razvitimi deželami je glavna hiba belgijskega gospodarstva; zaradi nje postaja belgijsko gospodarstvo čedalje manj sposobno za konkurenco na svetovnem trgu. Zagovorniki nacionalizacije menijo, da bi x njo uredili to vprašanje. Kapitalisti zdaj nočejo investirati večjih vsot, država pa bo investirala. Delavci bi delali z večjo vnemo v industriji, katere profit ne bi šel v žepe privatnih kapitalistov. To bi pomenilo prvi važnejši korak v razvoju gospodarske demokracije, ker bi dobili delavski kolektivi v nacionalizirani industriji pravi-ce> ki jih zdaj v privatno-ka-pitalističnih podjetjih nimajo. (Nadaljevanje sledi) Celo nadstropje argonske klinike za raziskovanja raka je določeno za živalske laboratorije. Miši, podgane, kunce in morske prašičke uporabljajo znanstveniki za svoje poskuse. Vsak teden se zvali tisoč novih križanih miši, na katerih proučujejo učinek radijskega izžarevanja in obsevanja 50 let napredne organizacije ameriških Slovencev V Johnstownu (Pa.), nekdanjem velikem središču premo, garske in jeklarske industrije v Pennsylvaniji, je bila od 20. do 25- septembra XV. konvencija (zborovanje) Slovenske narodne podporne jedno-te (SNPJ) iz Chicaga (Ul.), ki je največja organizacija ameriških Slovencev. Ta konvencija je bila obenem tudi jubilejna ob 50-letnici obstoja te velike organizacije z 71.000 člani, ki so združeni v 571 društvih iz 30 držav ZDA, distrikta Columbije in raznih provinc v Kanadi, kjer je 11 društev SNPJ. Na zborovanju, na katerem je članstvo zastopalo 197 delegatov in 23 glavnih odbornikov, skupno torej 220 upravičencev za glasova- Set nad belcem Bronasti kipi - Meso za krokodile - Masa, za-povednlk reptilov - Afriška erotika - Tam-tam ^ DR. ALEKSANDER LENARD: LEPOTE IN STRAHOTE AFRIKE s. Vse se je pričelo v začetku maja leta 1937. Sonce se je že bližalo zatonu, ko sem prispel do prostorne ilovnato zgradbe y polpuščavskem delu francoske Ekvatorialne Afrike med deželama Kamerun in angleško-egiptovskim Sudanom. Takšno kočo imenujejo v kolonijah »rest — house* m v njej prenoči administrator enkrat ali dvakrat na leto kadar potuje po predelih, ki jih upravlja. Kolikor sem mogel spoznati iz zemljevida sem se nahajal približno dva dni hoda od kraja Maseno Kabeche. Ravninska džungla, zelena, mo- dra in rumenkasta, kakor morje, se je stikala z oblačnim nebom proti severu in vzhodu, v smeri jezera Cad in dežele Bornu in ob reki Lo-gone, ki je po nekaj tednih preplavila s svojo vodo pretežni del te dežele sto kilometrov daleč. Nekoliko nizkih gričev se je dvigalo, kakor zadnja straža sosednjega goratega Kameruna nad ravnino, Ti griči so bili videti divji in živalski, kakor ogromne počivajoče pošasti, poraščene s kratko in debelo dla ko. Čudni glasovi, ki so prihajali iz džungle so še povečali nenavadni vtis. Moji črni nosači so odložili bremena v prostoru, ki bi mi % ta* i". (h-. . t trične PP proizvodnje elek-nergije in plina. Vod- stvo stranke se v tem vpraša- Stališče P0StavU0 ^ enotno I??' Eni men'i°, da bi na- dustrij nerentabilnih in-dTrij Pomenila novo bre- da bi?, drŽaVn° blagajno. ukreo 7 Zel° . nePrlljub!jen • agovorniki nacionali-oje mislijo, da bi nacionalizacija najprej teh, potem pa drugih industrijskih panog Pnnesla v belg.jsko gogp* oarstvo nov moment in da Odprla perspektivo, ki ie zdaj nima. Belgija je navezana na uvoz kov’VR-c,n Pa 'ZV0Z P°lizdel-11 sposoben za konku- iP °!i !a sve,ovnem trgu, to Bil? 0 vračanje za bel-8i sk° gospodarstvo, v tem dovoir še zdaleč ni za’ dovolj.vo, Nizka delovn Masa ga je poklical in krokodil Je priplaval na breg; dal mu je kos mesa, krokodil pa Je celo dopustil, da mu je masa privzdignil rep naj služil za spalnico. Domačini so na§ opazovali iz daljave, ko smo vstopili v čudno stavbo. Kmalu so se približali in so pozdravili »Salam Alikum*. Pred tem sem mislil, da so pogani, ker so bili nagi, kakor sto različnih plemen okrog njih, ki prebivajo v Afriki od 10 stopinj, severno od ekvatorja in daljnih mej anglo-egipčanskega Sudana do Guineje in Liberije. Volte, Toga in severnega Dahomeja, Nigerije in Kameruna. Med temi plemeni sem živel že nekaj tednov. Čeprav so se ločila po jeziku, običajih in morali, sem že pričel razlikovati med Kotoko, Masa, Sara in Tupuri, ki so vsi živeli v ravnini, kakor sem pozneje ločil med njihovimi gorskimi sosedi Gude. Džimi, Paba, Kola, Hogi, Kapsiki, GL siga in Matakam. Bo njihovi nošnji se ni moglo ničesar ugotoviti, ker je prvi in drugi niso imeli. Kožo so imeli vseh barv, ki jih vidite v tropskih krajih, nekateri vranje črno, drugi temno bronasto. Bili so goli, — nekateri popolnoma nagi — često lepi ljudje širokih ramen, posebno kadar so se bliščali od znoja ali od vode, kakor pravi bronasti kipi. Posebno Sara, Masa in Tupuri so bili veliki, močni in okretni. Masa imajo dolge lase zvite v pramena, ki jim padajo do ramen. »k Ko sem nekoč na poti iz gorovja v severnem Kamerunu hotel preplavati reko Logone, blizu kraja Bongor, da bi prišel v francosko Ekva. torialno Afrike, sem opazil v reki in na obrežju cele skupine krokodilov, ki se niso niti zmenili zame. Oddaljil sem se od njih ob reki, slekel obleko in ie sem bredel v vodi, ko je pritekel altetski Masa in mi klical, naj opustim svojo namero: «Beli mož ali ne veš, da si tudi ti za krokodila meso? Z udarcem repa te zlomi, nakar te pograbi z ostrim zobovjem m ne izpusti več. Prebrisan je in jak, Ne boji se nobene zveri na suhem ali v reki. Počakaj, da te nesem jaz čez reko.* Ker sem bil tedaj neizkušen mladič, moram priznati, da se mi je zdelo, da me Masa po nepotrebnem straši. Krokodilov, kakor tudi drugih zveri sem že videi pred tem nič koliko, zato sem mislil, da bi bil popolnoma zmožen rešiti zadevo sam. Kakor hitro bi opazil, da se mi eden ali drugi bliža, bi podvojil brzi-no plavanja v vodi in bi mu ušel. Zgornje samo kaže, kako r.e. previden ip domišljav je lahko človek, kadar je mlad. A kakršno koli precenjevanje je zamrlo dovolj hitro, ko mi je Masa pokazal, kako reagirajo krokodili na njegov glas. Eden, ki so se mu videle samo oči iz vode je .priplaval na njegovo vabilo k njemu in Masa je poklical čarovnika v beli halji, da ga je hranil in mu je celo privzdignil rep. Še preden mi je razložil, da nosi na vrvici okoli vratu mogočen šarm ali čar, ki mu ga je dal čaravftik, se nisem več ustavljal, ko se je pripognil in me dvignil na ramena. Nosil me je čez ie-ko, kakor da bi bil pero, čeprav mu je nekaj časa voda zakrivala ustnice. Krokodili so naju gledali iz daljave in tu in tam je kakšen dvignil svoj dolg gobec iz vode. Te pošasti smrti so bile nepopisno strašne; počasi in grozeče sc se premikale proti nama z zijajočimi, nepremičnimi očmi — brezobzirne in hudobne in srečen sem bil, ko se je Masa pričel dvigati z rameni nad vodo. Zdelo se mi je, da je moje življenje v njegovih rekah. Tedaj je moj zaščitnik zakričal in presenečen sem videl, kako gibčni so postali leni reptili, odplavali so v izredni naglici; zdelo se mi je, da bi s svojo hitrostjo lahko prekosili majhen motorni čoln. *s O o 2e več mesecev sem živel pod žgočim afriškim soncem, n» milost in nemilost kač, divjih zveri in komarjev. Sam z domačini. Nekega dne sem slišal stokanje, ki je bilo tako pretresljivo in bridko, da sem pogledal od kod prihaja. Pomirjen sem se gromko zasmejal, ko sem uzrl za hišo nekega Tupurija, ki je le. žal nag kakršen je bil z dekletom. Ni čudno, če sta se tožila v vročini, nepojenja-joči vročini, ki je prihajala ne samo iz neba, temveč tudi iz razpokane zemlje, silna in maščevalna. Ugibal sem že, če je ta kvarila njuno radosh nje, so v šestdnevnih razpravah obdelali obširen program. KONVENCIJE SE SESTAJAJO VSAKA STIHI LETA Razprave so bile živahne, toda stvarne. Povsod se je odražala želja po čim boljši ureditvi perečih zadev, ki niso lahke, kajti organizacija ima vedno več starejših članov in različni zavarovalni razredi imajo zato večje izdatke kakor pa dohodke. Kljub temu je bilo urejeno vse sporazumno. Zlasti so se zborovalci izrekli za ohranitev čimvečje demokratičnosti v organizaciji. To se je zlasti videlo prj razpravi o zastopstvu na konvencijah. Prej je bilo v pravilih določilo, da so upravičena društva z najmanj 100 člani do enega, z najmanj 250 člani do dveh in z nad 500 člani do treh delegatov. Lani pa je bil sprejet predlog društva št. 2 (zaradi varčevanja), * da naj imajo enega delegata šele društva z vsaj 150 člani, društva z nad 230 člani pa dva, a več nobeno. Posamezna manjša društva se lahko združijo in imajo, če dosežejo 150 članov, skupnega delegata. Posledica tega sklepa je bila, da je bilo na letošnji konvenciji 96 delegatov manj kakor 1. 1950 na XIV. konvenciji v Detroitu. Pokazalo pa se je še nekaj Resolucija o združitvi ameriških slovensskih časopisov ustreza predlogom nekaterih ameriških Slovencev, naj se vsi trije največji napredni listi ((Enakopravnost*, «Glai naroda* in «Prosveta» združijo v skupen dnevnik, da bi se tako čim dalje ohranil vsaj en slovenski dnevnik naših rojakov. Konvencija izjavlja, da SNPJ načelno ni proti taki združitvi ter pooblašča glavn; odbor, da o tem sklepa, če bi nastala potreba za tako združitev. Ka sem povečerjal in si j drugega: 89 večjih društev je prižgal pipo, so se ogiasili 'meIo 115 delegatov, 186 manj- bobni v živahnem in veselem ritmu. Prav zaradi monotonosti so vplivali na čute. Zrak sam je bučal od vibracije u-darcev, dokler se posamezni udarci niso združili v močno bučanje. Culi so se nenadni kriki in čudne pesmi in včasih je topel veter še pojačal bučanje. Moji nosači so bili vsi zamaknjeni. Nato sp pričeli krožiti v ritmičnem gibanju. Takšni so prebivalci črnega kontinenta, kadar zaslišijo tamtam pozabijo na u-trujenost, oči se jim blišče, usta se raztegnejo v smehljaj in udje se predajo ritmu. Niso se mnogo premikali; njihova telesa so se stresala in drgetala na način, ki je bil očarljiv na pogled, a nad vse grotesken — nekaterim se zdi strahoten. Oddaljevali so se v smeri bobnanja in kmalu jih je požrla tema. O KOMUN jem pismu Bebelu pravi; «Mi bi zaradi tega predlagali, da se mesto države povsod stavi beseda «občina» (Gemeisve-sen), dobra stara nemška beseda, ki lahko zelo dobro zamenja francosko besedo «com Qlede na II. i , - to Poreklo se ie «eseda občin„ uporabljala tudi v stan Jugoslaviji kot ,,a-«v za najnižjo upravno enl to. V začetku je obč,na oz!!-čevala ne samo vas, odnosno Mo1"?'k Va3i,’ampak tudi me‘ «o. V kasnejši zakonodaji sta re Jugoslavije pa sta se !!na_ ln . me,to raz|ikova]a ,a ko po terminu kot po šiate mu uprave, Zaradi čisto biinistrativnega značajA^ob? ne zakonodaj, in praksi stare Jugoslavije, a še 110 zaradi dejstva, da Poseb- °na umetno ustvarjala kot Slavni „i ...... i v se je s avni -del centraliziranega u-pravno-političnega aparata je Občina v nekaterih krajih na- se dežele začela pVr?*!*ik:.0nal,n‘, prizvok, kakor tudi značaj an_ !?.! birokratskemu centra- lizmu. Puriška komuna je na mno-go sirsi osnovi poudaril-, sp osni sociološki značaj te sede komuna. Točneje rečeno Posebno pod vplivom MarXa Eengelsa izraz muna y resnici označuje ko. munalno ureditev, novi sistem politične, a tudi družbenoekonomske ureditve nacije. V tem pogledu je posebno značilno znano stališče iz Marsove knjige »Dižauljanska poj. na v Franciji*: »Pariška komuna je imela, se razume, služiti za vzor vsem velikim industrijskim centrom. Cim bi se V Parizu in drugostopnih centrih uvedla komunalna u-reditev, bi centralizirana oblast tudi v ostali pokrajini morala odstopiti svoje mesto samoupravi proizvajalcev. V neki kratki skici nacionalne organizacije, ki je pa komuna ni imela ča»a izdelati, je jas-no povedano, da mora komuna postati politična oblika celo najmanjše vasi,,. Kmečke komune vsakega nkružja bi te. Sevale svoje skupne zadeve' na skupščinah delegatov v glavnem mestu okrožja, i» okrožne skupščine pa bi spet Poslale delegate in nacionalno delegacijo v Pariz. Delegati bi se lahko vsak trenutek odpoklicali in bi se mo. vali strogo ravnati po navodilih svojih volivcev (impe- rativni mandat). Majhno število sicer zelo važnih funkcij, ki bi še ostale centralni vladi, ni imelo biti odpravljeno, kot se je to namerno trdilo, ampak so jih imeli o-prgvljati komunalni, zaradi tega strogo odgovorni uradniki. Enotnost nacije ni imela biti uničena, ampak je nasprotno imela biti organizirana na osnovi komunalne ureditve... Vtem ko je bilo treba izrecno zatiralske organe stare državne oblasti uničiti, so se morale njene upravne funkcije odvzeti takšni oblasti, ki si prisvaja pravico, da stoji iznad družbe, in jih vrniti odgovornim služabnikom družbe.* (Izbrana dela, knj. I, str. 497—98). Kot razvidno, razume Marg pod besedo »komuna* novo politično obliko družbe na prehodu od kapitalizma v socializem. Tu komuna pomeni sistem komunalne ureditve, zasnovan na samouprav- ljanju proizvajalcev v osnov« je predlagal, da se poišče tudi beseda, k' bi ne označevala samo posamezno občino, ki bi ne imela samo ožjega administrativno-upravnega pomena komune. Bilo je potrebno najti termin za «skupnost, sistem občin*. Lenin zaključuje svoje mišljenje s tem, da bo morda potrebno — ker ruščina nima primernega izraza za francosko besedo ((komuna* — uporabljati prav ta francoski izraz, dasi ima tq svoje pomanjkljivosti. Zaradi teh pomanjkljivosti, ki o njih govori Lenin in ki ne obstajajo samo v našem, ampak tudi v francoskem in v drugih jezikih, se v naši deželi iaraz komuna ne uporablja v tem širšem pomenu. Mi se poslužujemo sodobnejših in bolj realnih izrazejv, kakor so socialistična demokracija ali sistem samoupravljanja delovnega ljudstva. Uporablja pa se izraz komuna v ožjem pomenu. Mi pod komuno v prvi vrsti ra- nih družbano-političnih enotah. Engels je v tem pogledu še bolj dcločen, V nekem sv.o- zumemo osnovno, najnižjo lo- kalno enoto in pa sistem u-pravljanjg z njo. v tem smislu se komuna krije s ter- minom občina, občinska samouprava, dasi je tudi mesto v tem smislu samo občina. Res, glede na dosedanji naš razvoj in zakonodajo, .terminološko razlikovanje med mestom in občino, t. j. med mest. nim in občinskim ljudskim odborom, ni brez določenega pravnega pomena, Mesto m občina se ne razlikujeta ;J° sistemu, po obliki upravljanja, toda še vedno se razlikujeta po resnični razvitosti notranjih družbenih odnosov, posebno pa po širini 'r. realnosti samoupravnih funkcij. Izraz komuna se uporablja tudi za označevanje okraja. Ta uporaba je tako pravilna, kot nepravilna. Pravilna je v kolikor se hoče poudariti, da je tudi okraj sestavni del komunalne ureditve in. da se tudi v njem v določeni meri uporabljaja načela komunalne samouprave, Nepravilna je, če se hoče poudariti, da je okraj osnovna druibeno-poli-tična enota naše družbene in politične ureditve. To je razumljivo, ker bi se drugače utegnilo razumeti kot da je okraj občina, kar v resnici pi. Ta terminološka nejasnost vodi do zmanjšanja samoupravnosti občine, do spreme-nitve občine v izvršni organ, do lokalne instance okraja kot osnovne jn najvišje komune. «Glusnik» za reakcijske motorje V letalski tovarni družbe Vickers-Armstrong v South Marstonu v bližini Sivindona, so uspešno preskusili nov a-parat, s katerim se trušč, ki ga povzročajo reakcijski motorji pri preizkušanju s popolnoma odprtim motorjem na zemlji, zmanjša za 99 odst. Poskusni aparat, izdelan «po meri* za najhitrejšega reakcijskega lovca RAF za prestrezanje sovražnih letal, Su-permarine «Swift». je prvi te vrste na svetu. Aparat obstaja iz neke vrste odprtega peresa, stene katerega so obložene z materialom, ki vsrka zvok. ših društev pa kljub 27.000 članom komaj 82 delegatov, medtem ko 296 društev, t. j. skoraj polovica, ni imelo nobenega delegata. To pa delegatom ni bilo všeč in so zaradi tega izjavljali, da naj vlada v SNPJ demokracija, ne pa avtokracija pod krinko varčevanja. Zaradi tega je bil odklonjen predlog, da se iniciativa društva št. 2 sprejme v pravila in je ostalo v veljavi staro določilo. Za staro nezmanjšano število delegatov je glasovalo 143 udeležencev, a proti 77. Izvoljen je bil tudi nov glavni odbor. Glavni predsednik je Joseph L. Culkar, glavni tajnik Fred A. Vider, glavni blagajnik Mirko G. Kuhelj, glavni upravnik tiskarne in publikacij Milan Medvešek in glavni urednik «Prosvete» Frank Zaitz. O smernicah za delo je bilo sprejetih več resolucij. Prva resolucija govori o načelih SNPJ. Glavna so: svo. bodomiselnost; popolna gospodarska zaščita članov; svoboda, ki omogoča vsaki osebi, da uveljavi svoj talent in zmožnosti, dokler ne ovira pravic drugih ljudi; boljši družbeni red; svoboda tiska, govora, zborovanja in kritike; in končno obsežnejša demokracija, v kateri bo omogočeno ljudstvu odločanje v političnih, gospodarskih in socialnih zadevah. V skladu s temi načeli morajo biti vsa dejanja glavnih odbornikov-SNPJ in vsebina njenih publikacij. Sprejeta je bila tudi resolucija o stari domovini, ki pravi med drugim: ((Jugoslavija, rojstna domovina starejše geheracije članov SNPJ, je šla skozi veliko trpljenje v drugi svetovni vojni, kljub temu se ni vdala necifašizmu in je bila vseskozi na zavezniški strani, na strani zahodnih zaveznikov in Amerike, naše nove domovine. Kakor se je uprla nacifašizmu, tako se je pozneje uprla pritisku Moskve. Zlasti simpatično spremljamo njeno borbo za neodvisnost vseh malih narodov*. Resolucija o mladinskih aktivnostih poudarja, da je bodočnost SNPJ v veliki meri odvisna od mladih članov. Treba jih je vsestransko podpreti in zaradi tega odobrava odbor 5000 dolarjev na leto posebnega prispevka za razvoj in razširjanje mladinskih krožkov. Posebej podpira resolucija atletsko (t. j. športno) dejavnost v mladinskih krožkih in jim določa posebno dotacijo do 10.000 dolarjev na leto. Posebna resolucija o svetovnem miru poziva Združene države, naj skrbijo za razorožitev in naj podpro gospodarsko, nacionalno in kulturno sodelovanje med narodi. Denar ki se porablja za oboroževanje, naj se porabi za boj proti resničnim sovražnikom človeštva: proti lakoti, revščini in strahu pred bodočnostjo. Resolucija o jednotinh publikacijah nagraša, da ima SNPJ dve publikaciji (dnevnik «Prosveto» in mladinski ttiesečnik «The Voice of Youth»), po katerih izobražuje članstvo v naprednem duhu. Dnevnik, ki ga SNPJ podpira, mora služiti za delavsko izobrazbo in kulturo ter načelom svobodne misli in delavske demokracije. Resolucija o delavskih unijah (sindikalnih organizacijah) priporoča vsem članom SNPJ, da so člani delavskih unij ter da njihovo gibanje povsod podpirajo. Članstvo naj podpira ono stranko, ki je vsaj kolikor toliko naklonjena delavskim koristom v ZDA. Sklepi XV. konvencije SNPJ torej jamčijo, da bo SNPJ še za nadalje delala v naprednem in socialističnem duhu svojih ustanoviteljev in prvoborcev. Cv. A. K. OFENZIVA PROTI POŠASTI B1R0KRAT1ČNEGA CEN1RALIZMA Ulov veter v Sovjetski zvezi (Nacta/jevaiije sled.il V zadnjih dvajsetih mesecih je prišlo v notranji politiki SZ do mnogih pomembnih spremeb. Posebno občutne spremembe so se pojavile v odnosih do državnega aparata, Tudi je znano s kakšno upornostjo se je v prejšnjih letih favoriziral ta aparat. Dasiravno so se, vsaj formalno, še vedno ohranile stare, osnovne oblike, se navznoter njih vendarle vrše spremembe, katerih posledice o-gražgjo celotno prejšnjo službeno koncepcijo. To vsekakor samo v primeru, če la proces ne bo prenehal, ampak se razvijal dalje. Kritika birokratizma postaja čedalje bolj splošna, še posebno pa kritizirajo birokratizem, ki je do neverjetnosti razpreden po vsem državnem organizmu in obeležen s številnimi parazitskimi pojavi. Sovjetski tisk danes zelo rnnqgo piše o njem. To so osnovni značilni momenti iz sedanjega dogajanja glede notranjih sprememb v SZ. Ti momenti pa so v najostrejšem nasprotju s starimi pojmovanji in prakso. Vtem ko se je kritika birokratizma v državnem aparatu, kakor tudi v aparatih, ki niso strogo državni, poprej omejevala v glavnem na kritiziranje tako imenovanih »u-radniško - birokratskih metod vodstva*, se danes kritizirajo tudi vzroki in posledice »birokratskega vodstva*. Znano pa je, da v tem primeru vzrok ne leži v zavesti »voditeljev*, ampak v prvi vrsti in v večini primerov v aparatu samem, ki se je na nekaterih področjih razrastel do neverjetnega obsega. Takšno stanje je postalo nemogoče. Vse tq je že preveč bodlo y. oči povprečnega go- vjetskega državljana. Zaradi tega je bilo postavljeno na dnevni red vprašanje zmanjšanja in pocenitve državnega aparata, pa ne samo državnega, temveč še marsičesa. »Za ekonomičnost državnega aparata* — »Poenostaviti in poceniti upravni aparat* — ((Nepotrebni resorji*, takšne in podobne naslove je danes vsak dan videti v sovjetskem časopisju. V vsej tej kampanji, oziroma kritiki zavzema časopis »Izvestja* posebno mesto. Ta moskovski dnevnik prinaša članke in dopise či-tateljev, kjer se zelo konkretno in poimensko navajajo številne ustanove m resorji, ki bi jih bilo treba likvidirati kot nepotrebne, še več, kot ((škodljive*. Zanimivo je, da je ostrica naperjena v prvi vrati proti tistemu delu aparata, ki se je v prejšnjih letih razbohotil iz raznih panog gospodarske dejavnosti. To vsekakor daje kritiki posebno obeležje. Objavljamo nekaj konkretnih primerov, ki so jih prinesli sovjetski časopisi: »Samo nekaj tvornic za proizvodnjo šprita v zahodnih krajih Ukrajine ima nad seboj sedem raznih truatov in, zraven tega, še Glavkome, kot. neposredne voditelje, s kompletnim, nemajhnim aparatom: da o zadevnih resornih ministrstvih sploh ne govorimo.* V Leningradu obstaja trust «Strojmehanizaoija», «Tu je o-gromno nameščencev, dasi vodi trust samo dve podjetji,* Piše neki Leningrajčan. Delo trusta je v glavnem omejeno na razmnoževanje direktiv, ki jih prejemajo od ministrstva, Dopisnik (dzvestja* se vprašuje; »Čemu leningrajske organizacije, posebno pa še mestni sovjet, trpe takšne birokratske anomalije?* Podobne Članke in dopise objavlja ((Izvestja* iz vseh krajev dežele. V njih se kritizirajo zvezna in republiška ministrstva, ker ne likvidirajo odvečnih resorjev, uradov, oddelkov, nepotrebne načelnike, truste in direkcije. V zaključku nekega nepodpisanega podlistka »Izvestja* pišejo takole: «Pisma čitate-ljev izražajo globoko zanimanje delavcev za nadaljnje izboljšanje poslovanja sovjetskega aparata. Upati je, da bodo voditelji ministrstev, u-stanov, izvršnih komitejev, mestnih sovjetov in gospodarskih organizacij upoštevali mnenje javnosti, da bodo pod-vzeli vse potrebne mere za odstranitev obstoječih napak.* Ta zaključek ((Izvesti j* ne kaže samo, kdo je zainteresi-lan in zmanjšanju in pocenitvi aparata, ampak tudi kdo je tisti, ki se temu protivi. Toda nemogoče si je zamisliti, da bi bilo moč takšen naravni in utemeljen proces zaustaviti tudi zato, ker je najgloblje občuten v najširših množicah sovjetskih delovnih ljudi. Tudi če bi ne bilo znaka od zgoraj •— znaka, ki j« gotovo bil dan, ker si poguma «Izvestij» in ostalega časopisja le ni moč drugače razlagati — bi do takšnega procesa prej ali slej vendarj« prišlo. Saj si napredka človeštva in graditve socializma sploh ne gre drugače predstavljati. Zadnja beseda v proizvodnji in družbi nasploh sodi proizvajalcem, na plečah katerih sloni ves pretekli in bodoči razvoj tistim, ki resnično nekaj ustvarjajo, K. V RUKE Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno vreme z vmesnimi pooblačitvami. Hlad no in burja. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13.7 stopinj; najnižja pa 11.4 stopinj. ŠPORTNE VESTI PO BREZSKRBNEM ITALIJANSKEM OPTIMIZMU Francoske „nade boljše od »pomladi i« rv Francoska mlada reprezentanca je v Vicenzi premagala italijansko s 3:1 VICENZA, 11. — Kljub velikemu optimizmu — ali prav zaradi njega — je italijanska «pomlad» pod lepim jesenskim soncem na stadionu Menti v Vicenzi' doživela hud- in nepričakovan poraz. Mlade italijanske nogometaše so premagale francoske «nade», s katerimi nihče v Italiji ni hotel resno računati, in premagale so jih z zgovornim rezultatom 3:1 (1:0). Italijanski «mladi» so igrali slabo. To je vse, kar bi bilo mogoče reči o njihovi igri, ki je bila kot brez volje in večinoma tudi brez glave. Razmeroma dobro se je držala le ožja obramba, čeprav je tudi večkrat grešila v pogajanju in čeprav je Comaschi delno kriv za drugi gol. Odpovedala sta lijani sklonjenih glav zapuščali igrišče. Tekmo je sodil dobro Madžar Harangozo. Moštvi sta nastopili v naslednji postavah: ITALIJA: Stefani; Coma- schi, Zagatti: Turchi, Maldini, Invernizzi, Dal Monte, Piva-telli, Bettini, Passarin, Bizzarri. FRANCIJA: Bernard; Bou- cher, Bonvin; Oliver, Biegan-sky, Chiarelli; Fulgenzy, Della Ciesa (Wendling), Bliard, Fontaine, Wiznieski. Francija-Belgija 2:2 (0:1) PARIZ, II. — Francoska in belgijska nogometna reprezentanca sta igrali danes na stadionu Colombes neodločeno 2:2. V prvem polčasu so vodili Bel-oba stranska krilca, napadalci j gjjci z 1;0 in v začetku druge-pa so se izčrpavali v poskusih ga polčasa z Lambrechtsom solo akcij in niso mogli biti povečali razliko na 2:0. V zad- nji četrt ure pa je francoski srednji napadalec Kopa z dvema goloma izenačil. Upravni odbor Nogometne zveze Jugoslavije je dovolil igralcema «Odreda» Lesjaku in Peliconu, da smeta nastopati za neki nemški klub. Sprejeta je bila tudi ponudba nogometne zveze Grčije, da bosta povratni tekmi mladinskih reprezentanc 21. in 23. januarja v Atenah. Beograjski šahovski turnir kos trdni in odločni francoski obrambi. »Pomlad* je tako po uspešnih tekmah z ustreznimi reprezentancami Anglije, Madžarske in Švice doživela svoj prvi poraz. V kratkem jo čaka spet tekma z Angleži in po današnji igri bo delo sestavljalcev italijanskega moštva nedvomno t.ezavno. Francoska reprezentanca je ugajala in je upravičila svoje ime «nada» francoskega nogometa. Odličen vtis je zapustil srednji krilec Biegansky in popolnoma potrdil ugled, ki ga uživa v Franciji. Pa tudi ostali niso mnogo zaostajali, zlasti 17-letno levo krilo Wiznieski j Matanovič se je v predzadnjem in Wendling, ki je v drugem kolu približal Bronsteinu na polčasu nadomestil desno zve- pol točke — Odločilna igra med zo Dalla Cieco. Stranska kril-! favoritoma v zadnjem kolu ca sta , dobro pomagala razbi-j Rezuitati 18. kola mednarod. jati šibke italijanske napade, j nfga šahovskega turnirja v obenem pa sta bila v veliko • Beogradu: podporo napadu. j Nievergeit - Porecca remi; Začetni udarec je pripadel j Rabar Gligorič remi; Petro-Italijanom, ki so se takoj zna- s.jan - Trifunovič remi; Kara-sli pred francoskim golom, ven- | klajič - Czerniak prek.; Wade-dar brez uspeha. V 11. minuti : Djuraševič remi; Barcza - Pil-so Italijani, ki so danes nasto-1 nik prek.; Nedeljkovič - Pirc pali v zelenih majicah, izsilili j remi; Milič • Janoševič prek.; prvi kot, že minuto kasneje i ivkov - Bronstein remi; Mata-pa se je italijanska obramba i novič - Joppen 1:0. morala rešiti v korner. V 15. I Prekinjene partije iz 17. ko-min. je po lepi akciji Fontaine |a: Karaklajič - Djuraševič 1:0; ušel branilcema in pripeljal : pilnik VVade remi. Francijo v vodstvo. Gledalci | stanje po 18. kolu: Bronstein — bilo jih je 15.000 —■ sa začeli ■ 53- Matanovič 12.5; Petrosjan ploskati lepim akcijam franco-1 jn Trifunovič 11.5; Pilnik 10.3 skega moštva. Sledili so izme- j (j). ivkov 10.5; Gligorič 10; nični napadi in Italijani so iz- j Barcza 9.5 (1); Djuraševič 9.5; silili se dva kota. V 40. min. \ Nedeljkovič 9; Milič, Czerniak je Biegansky s štirih metrov | in Karaklajič 8 (1); Pirc 8; Ja-zgrešil cilj. Medtem je bil po- j n0ševič 7.5 (1); Rabar 7.5; Poškodovan srednj krilec Maldi- j recca 6; Wade 5: Nievergeit 4. ni in nadomestil ga je Berna- ; jutti bo svoboden dan. Zad-sconi. | nje kolo bo odigrano v soboto. V drugem polčasu je spočet-1 ------- ka kazalo, da bodo igralci «po- | _ , „ , . . , . • mladi* popravili slabi vtis iz j Pf60 S3HOVSKIITI UVOOOjCtTl i lupstoijeZahodM Nemčija obrodilo sad — Bizzarri je na j BEOGRAD, 11. — Jugoslo-Passarinov predložek iz blizi- vansit;a šahovska reprezentan-ne dosegel prvi in edini gol za Italijo. Italijanski pritisk je trajal slabih dvajset minut, ze poprej, v 13. minuti pa je Wiz-nieski dosegel drugi francoski gol. V 23. min. še tretji francoski gol, ki ga je dosegel \Vendling. V preostalem delu tekme so bili večinoma v napadu Francozi, ki so v zadnjih minutah imeli še nekaj priložnosti za uspeh. Ob koncu je občinstvo ploskalo mladim francoskim nogometašem, medtem ko so Ita- ca bo igrala 20. jn 21. t. m. dvokrožni dvoboj na desetih deskah z ekipo Zahodne Nemčije, in sicer v Ruesselsheimu. Proti luksemburški ekipi bo reprezentanca igrala 23. in 24. novembra, proti Posarju pa 26. in 27. novembra. Določenih je 12 igralcev, ki bodo odšli na turnejo: Pirc, Trifunovič, Gligorič, Fuderer, Rabar, Milič, Nedeljkovič, Matanovič, Janoševič, Ivkov, Dju- TJRST, petek 12. novembra 1951 PRIMORSKI DNEVNIK radi® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 20.30: Pesmi s . . ,,ur. Hrvatskega Zagorja. - Trst II.: 21.00: Trzaskikultu^ ni razgledi. - Trst I.: 19.00: Koncert sopran«« ^ Orel. — Slovenija: 14.00: Fran Milčinski: gnezda. 18.10: Poje Ljubljanski komorni zbor. !AKCIJA ŠOVINISTOV ZA ODSTRANITEV SPOMENIKA V PEVMI, , 1 Netilci šovinizma in sovraštva med narodi ti vse sovraštvo za srečo in napredek italijanskega in jugoslovanskega ljudstva. Delovni center za sovodenjsko občino Brezposelni naj se prijavijo na občini V ponedeljek bodo v sovo-denjski občini odprli delovni center, ki bo v prihodnjih mesecih zaposlil 30 delavcev; delavnih dni bo 105. Delavci bodo popravljali ceste v občini. S tem v zvezi županstvo obvešča vse brezposelne, naj se prijavijo na uradu za delo v soboto od 14. ure dalje. SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA POKRAJINE Odobritev sklepa sovodenjske občine Na seji upravnega odbora pokrajinskega sveta so odobrili več sklepov, ki se nanašajo na posamezne občine v goriški pokrajini. Tako. je u-pravni odbor odobril sklep sovodenjske občine o brezplačni dodelitvi zemljišča u-stanovi ON AIR za gradnjo o-troškega vrtca (vrtec je že zgrajen). Goriški občini pa je bilo odobreno posojilo 30 mil. lir za zradnjo kanalizacije v nekaterih mestnih ulicah. Prav tako je pokrajina odobrila stroše, ki jih je imela goriška občina z raznimi ceremonijami in manifestacijami. Pokrajinskemu protitur-bekuloznemu centru v Gorici je nakazala denar na račun bodočega poviška na plač. NAKLEPI USTANOVE TRE VENEZIE PROTI PEVMSKiM NAJEMNIKOM SE NADALJUJEJO 96 pevmskih najemnikov zemlje ustanove Tre Venezie je predvčerajšnjim dobilo pisma, v katerih jih omenjena ustanova opozarja, da morajo z 11. novembrom letos prepustiti zemljišče ustanovi; ni dovoljeno nobeno sejanje, če pa bi kdo zemljo posejal, pa bi moral plačati še odškodnino. Med najemniki je ta zadnji ukrep povzročil precejšnje komentarje in nekak preplah, Zaradi visokih žMfenishih stroškov ne smejo povišati stanovanishih najemnin Po toliko pričakovani sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo so kar deževale izjave iz ust najvplivnejših državnikov, iz katerih je odsevalo zadovoljstvo, ker se je odstranilo dolgoletno žarišče sporov med dvema narodoma. Tudi goriški Slovenci smo bili veseli tega dogodka, ker smo po velikih preizkušnjah le upali, da se bo odnos italijanskih oblasti do Slovencev v Italiji spremenil ali ublažil, saj se je zelo govorilo, da se bo del «memoranduma», ki vsebuje tudi ureditev manjšinskega vprašanja, prenesel na ostale Slovence v Italiji. Vse dosedanje ravnanje italijan- f^umTTnam dliePvlzS,Pd°a ™AT HMiUTHUl II /.AKlIflSKHM OSNUTKU za POVIŠANJE STMAHIH se v bistvu ni ničesar spremenilo, pač pa še poslabšalo. Sovraštvo do Slovencev, katerega netijo razne šovinistične stranke, se z dneva v dan veča in ni prilike, ki bi je te ne izrabile za ponovno izlivanje svojega strupa na slovenski živelj. Prav te dni so se lotili spomenika padlih partizanov v Pevmi.češ da je spomenik postavljen brez dovoljenja goričke občine, kamor Pevma spada. V več člankih so spomenik sramotili in se zgražali, ker je v bližini spomenika padlih vojakov iz prve svetovne vojne na Oslcvju. Nekateri prenapeti občinski svetniki so celo vložili pri mestnem županstvu vlogo, v kateri zahtevajo, naj se to vprašanje reši pred občinskim svetom. Omenjene občinske svetovalce bi samo nekaj vprašali, oni pa naj nam mirno in trezno odgovorijo. Vsi dobro vedo, da je partizansko gibanje rastlo iz krivic, ki so sc godile Slovencem v Italiji, katerih je bilo v bivši Julijski krajini o krog bbO.OOO. Fašizem ni oropal Slovencev samo vseh slovenskih šol, ampak je izvajal teror in nasilje nad posamezniki, ki so trpeli ih tudi umirali v italijanskih ječah in na otekih Sredozemskega, morja. Slovenskemu narodu so fašisti oropali t n zaplenili vse kulturne domove in nepremičnine sežgali. Celo prepo- r m razsodne mamprizu ustanova nima pravice izsanjali najemnikov z zemlje Predvčerajšnjim razposlana pisma pa spadajo v vrsto ustrahovalnih metod Tre Venezie, ki so se začele že pred leti, da bi na mesto našega prebivalstva kolonizirali tujce Po daljšem presledku je končno zakonski osnutek o stanarinah prišel pred senat in predvčerajšnjim je bila o njem živahna diskusija, v kateri se je večina govornikov izrekla proti zakonskemu osnutku. Znano je, da obstajajo stanovanja, katerih stanarina je še vedno skoraj ista kot pred vojno ne računajoč na malenkostni povišek v prvih letih po vojni. Te stanarine so blokirane in lastniki stanovanjskih zgradb jih ne morejo povišati. Blokiranih stanovanj je 65%. Ostala stanovanja pa tvorijo predvsem nova stanovanja, katerih stanarina je v primeri z blokiranimi zelo visoka in največkrat' preseže 10.000 lir na mesec. Novi zakonski osnutek predvideva. da bi se blokirane stanarine približno do leta 1960 povišale za 100% in to po 20% letno. Tisto leto, v katerem bi bile dosedanje blokirane stanarine povečane za 100°,.. bi se morale z njimi izenačiti tudi ostale stanarine za nova stanovanja. Dočim so demokristjani, pa i se ti ne v celoti, za novi za- svoji strani tudi sodnijo, bi lahko povišal stanarino prostih stanovanj in bi se lahko pripetilo, da bi moral najemnik plačati za staro stanovanje tudi po več kot. 10.000 lir. kar je za današnji življenjski standard v Italiji absurd. Urnik klavnice Goriška občina obvešča javnost, da bo mestna klavnica od 15. novembra t. 1. imela sledeči urnik: klanje živine v ponedeljkih, v torkih in v sredah od 8. do 12. ure, iste dni od 13. do 17. pa čiščenje klavnice. V četrtkih in v petkih klanje živine od 8. do 13. ure. od 14. do 17. ure pa čiščenje klavnice; ob sobotah bodo klali živino od 9. do 11. ure, splošno čiščenje klavnice pa bo istega dne od 13. do 17. ure. Razen soboto morajo živinorejci in mesarji pripeljati veliko živino v klavnico vsaj 1 uro pred zaprtjem, majhno živino pa pol ure prej. V dnevih in urah izven urnika bodo klali živino le v izjemnih primerih in to z dovoljenjem direktorja klavnice. IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA V BENETKAH Profesor z bajonetom ubil sina svoje oboževalke Aretirali so ga šele po osmih letih ■ le dni hi morala biti prizivna razprava, vendar do nje ni prišlo zaradi prepozne vložitve ubijalčeve prošnje V sredo bi se moral na pri-i vrnil iz semenišča v Vidmu, konski osnutek, so socialko-1 zivnem sodišču v Benetkah po-1 Fant se je postavil po robu , munisti in pa tudi nekateri I r.oviti proces proti 48-letnemu j profesorju Longu in mu jasno vedali so jim govoriti v zrza- i socjaicJemol znakov, z Of\ace™ko prekorS' t0V' ^to^^er z določitvijo prostorov za Poata|anf mu so nih avtobusov, kljub te« ^ še nekatera mesta, varna za promet. ^ V mislih imamT0ravnlka do ulice, ki gre s trga pred škofijo gvtflI#0. ozka. Motociklisti m bilisti privozijo vanjo ^ nika kakor tudl * . brli110' škofijo s PreCe^"Jrnih urad Cez dan in v «ee pa je ulica do kjrajo ^ z avtomobili, ki P Zarad> obeh straneh ce?te’. u teS* (ega za promet se ustaV. Ce privozi mad vPmestni »* ljenih avtomobile tobus ali .kan”°"'ikust V v*‘ kolesar ali mo bji pa *? likih škripcih, avtomol, nikakor ne bi mogel Pred dnevi je «ra. mestni omenjenih n®vaz kabino neJ avtobus zadel p8rkkj kega kamiona. Ki 1 taj o* pred škofijo, m J pa 3® trgal. Na istem J" ^Iclist mest- pred meseci neki b» podrl neko deklif0- ^ Oblasti naj ukr^”f ulici vaf-promet po omenj nejši. ____ dežurna lekabna w Danes posluje Listof0lettl’ ponoči lekarna Travnik 14 - tel. 29 O b»rv' Ki* ^ CORSO. 17: «M°gafbX’G,rd' n. film. C. Gable m ner. V. GaSS* VERDI. 17: «Mamb-mann in S. tatoV> VITTORIA. 17) «TrI Totojem*. MODERNO. 16) ifiUte in Občinska seja v Gorici Sinoči se je nadaljevalo jesensko zasedanje mestnega sveta, na katerim so razpravljali o številnih točkah sporeda, o čemer pa bomo poročali v naši prihodnji številki. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 31. oktobra do 6. novembra t. 1. 10 rojstev, 7 pri- predvaja DANES, 12. t. m z začetkom ob 18. uri film: m i i h * ^ )) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiii trebno pomoč. Ce bi imel na1 Guglielmo, ki se je istega dne i. i. .. y‘»- ^||[[ i.ilillllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllrllllllllllllllllllllillllilllliliiliillllilliilillliliiliiiiiiiiiilliliiiliiiilliiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiililillllilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll1111111111111"11 s!kennedy| 43 «Za kaj gre?» sem vprasa.1 nekoga. »Umrl je Ole Gene,» je odgovoril z žalostnim glasom. «Mitev?» sem ponovil z občutki, kakor kadar sem slišal vest o Mussolini'evl in Hitlerjevi smrti, toda poskušal sem prikriti svoje občutke. dpisi «KKK» so bili nalepljeni po zidovih cerkva črncev. Opozarjal’ so: «Prvi nigger, ki bo glasoval v Georgiji, bo mrtev*. Podobna opozorila so pošiljal’ črncem v pismih (včasih so bili v njih tudi prazni tulci), vrgli so jih iz letala na črnske predele mesta. Ko so se na dan volitev tisoči črncev zbudili so našli pred svojimi vrati miniaturne krte. D':ke je napravil vse, kar je bilo v njegovih močeh da bi preprečil ta teror, toda njegove roke so vezali lokalni organi oblasti, ki so simpatizirali s Klanom. Moj sindikalni prijatelj Charles Pike je vcdil svoje sindikaliste, tako belce kot črnce. skupno na volitve hr četudi so tisoči črncev izzigrall Klanove grožnje in prvič glasovali, so kljub temu sovražne sile zmagale. Talmadge je bil izvoljen, toda liberalci, katerim je po; magal guverner Arnald, so bili poraženi. S temi mislimi, ki so ml hodile po glavi, sem poslušal, ko je napovedovalec razpravljal o možnih javnih posledicah smrti pred kratk;m izvoljenega guvernerja. Radijski napovedovalec je napovedoval, da bo pogrebna povorka Talmadgeja najdaljša v zgodovini države. SPLETKE REAKCIONARJEV «Eugene Talmadge je umrl toono 21 dni preden bi moral prevzeti svoje mesto v guvernerski palači.* je rekel napovedovalec. «Na veliko se je že razpravljalo o dogodkih, ki bodo sledili njegovi smrti. V času zadnjih dni so se v Kapitolu širile vztrajne govorice, da bodo v primeru smrti Oleja Geneja Talmadgeja njegovi simpatizerji poskušali dati guvernersko mesto njegovemu sinu Hermannu, oziroma »Hummonu*, kot ga imenujejo njegovi pristaši.* «To spominja na geslo .Talmadge Je mrtev, živel Talmadge!' ali ne?» je nekdo zašepetal v množici. «Pri tem pa ni jasno, kako bo prišlo do tega,* je nadaljeval radijski komentator. «Po novi ustavi države Georgije, ki je bila sprejeta v času uprave guvernerja Ellisa Arnalla, je imela Georgija prvič svojega guvernerja. Bivši Arnallov tajnik M. E Thompson je bil ravnokar izvoljen na ta položaj Toda nekateri zatrjujejo, da se bo zakonodaja ki podpira Talmadgeja, vendarle postavila na stališče, da Ole Gene ni niti zmagal na nedavnih volitvah, ker zakonodajna oblast ni imela priložnosti, da bi ga proglasila za zmagovalca. Četudi to dejstvo ni zelo znano, je v zadnjih dneh volilne kampanje Talmadgejev tabor vodil propagando za Hermanna. Rezultat je bil v tem, da je dobil 697 glasov. Republikanski kandidat je dobil nekaj tisoč glasov, toda zakonodajna oblast mora po ustavi sama izbrati enega od teh dveh. Potemtakem je bistvo v tem, da Ole Gene odstopi, njegovo mesto pa zasede Hermann. O Thompsonu ne bo vodil nihče računa zaradi tega. ker zakonodajna oblast odklanja, da bi ga zaprisegla kot guvernerja, vse dokler ne bo Hermann proglašen za guvernerja.* »Obeisil se bom!* Je zamomljal moj prijatelj. »Postati guverner Georgije na temelju 697 glasov!* »Toda guverner Arnall je sporočil, da svojega položaja ne da iz rok nikomur razen guvernerjevemu namestniku Thompsonu... Da, ljudstvo. Georgija politično vre in nihče ne ve povedati, kaj se bo iz tega izcimilo.* «Prav ima!» je pripomnil moj prijatelj. «Georgija je bila že prepolna talmadgizma. Talmadge se je zmeraj opiral na reakcionarje, kar je tudi sam bil.* Se nadalje sem opazoval izraz? ljudi v množici, ki se je zbrala pred trgovino z radijskimi sprejemniki. Po izrazih obrazov sem skušal odkriti, koliko Je tu pristašev guvernerja Talmadgeja. Ko sem se sprehajal po Ulici Peachtree sem opazil, da se vest o njegovi smrti siri z velikansko naglico. Zanimivo je, da sem na obrazih mimoidočih ljudi opazil mešanico žalostnih pogledov in nasmeškov. To je bila najboljša ocenitev razmer, ki jih je izzvala guvernerjeva smrt. Sklenil sem sprehoditi se po Ulici Auburn nasproti črnskemu predelu . -n0 mesta. Sele tu je prevladovalo pravo ih s5eLncev v ., Svečanost ni imela meja. Nikoli nisem videl sfflg0 tako srečne, celo niti po zmagi Joeja Lulsa- v s0a Pomislil sem, da se Georgija naglo spremi ^ srpe ,-^i nika. Morda se bodo iskrice kmalu razletele (jresn gia^ «Naslednji ponedeljek zvečer je Veliki Zn’ gvanin1 ° sestanek v klaverni št. 1 in z nenavadno pozval na red. . «S smrtjo Geneja Talmadgeja je Ku r^Lnl, ^ j5 enega izmed svojih najboljših prijateljev,*^ post pi« jji «Vsi beli prebivalci Georgije, ki so pred dos jfuih/11 da prevzame mesto Oleja Geneja Hmnrnom obijub j*#« p že prepričal, da se bo držal vseh ocetovm zašdt°'e0i«,)e dJ da nam bo tudi on zagotovil pot in nudjl države a0ltola' vroče pozive vsem fclavernam na področju ^oJ; in ,, pozivam resnične klamovce, naj se zb ero - vedeti, ,,uds $\ bi okrepili roko zakonodajalcev in jun da ^poro _ glede imenovanja Hummona za guvernerja arjev ' Torej tako se organizira pohod /ealc®ug v ^ Nisem bil daleč od misli, da bi se tak P aclj0 f mogel spremeniti v nasilno akcijo za “ šne so A1^^ dobno onim nevarnim predstavam, KaK:,1aVe Mussolinijeve črne srajce in Hlt'eVe^ktator dr/:%tio bo ta primer šel po sledi, ki jo je dal dl*, -j potr laSti-Huey Lonk. ki je v primerih, ko Je dajni , množic zaradi svojega pritiska proti za1* wVOrne niziral svoje bande in poslal po mestu - l zvočniki. podobe*1 Kot se je pokazalo, je bil puč v Georg J .j i drugemu. - sl* uazovomi Ul edink STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO. ULICA MONTtCCHI »t *• 'II nud - Teieton »levllka S3-HUS lil *4-t>3» - KOiUil predel 50’i — UPRAVA: ttl.lCA SV fHANCISKA »i. ZO — Telefonska Številka 97.338 — OGLASI: od 8. do 12 30 In od 13 • 18 — Tel. 97-338 — Cene oglasov- Za vsak nun viSme v Sirim I stolpca trgovski 60 finančno upravnl 100, osmrtnice 90 lir — Za FLHJ iz vsak nur, Jirine I stolpca 73 vse vrsie oglasov pu 23.. dm - Tiska Tiskarski eavod Z Tl - Podmtn Gorles Ul. S. Prllico l-ll Tei. 33-83 - Rokopisi se n- vračajo (NadaHet ——————————————————— ■ "1 Ii»*r četrtletna 9UO polletna 1700, cejuletna 3200 lit, Fed, ljud. repub. Jugoslavija: ,zv° * prt- Z* račun za SITI ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega možem. tla (gS tisk8 na Stritarjeva 3-L, tel. 31-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tri-i j_ NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, PoStnl tekoči nlje, Ljubija