Iih«i» rMen in prasaikev. Uiu«d dali j »teept Saturdajs, . sundaj^and Holklers. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdniški la upramilki prostori: 8657 South Lawndals Avs. Offlos of Publleation: BS67 South Lawndals Sva. Tslsphons, Ročk ws II 4*04 • ^Z7year xxm Caaa lista ja |6.00 K»iw«* M mmi uhm auUter J.i.uao 1«. IIU, mt Um »m* «ffi— s> eat—«. nits«a. uu« o* a« «i Oorinm «* h*rek i. un CHICAGO, PONPK1JEK. 4. MARCA (MAK( H 4J., 1940 Subscriplion $0.00 Yaarly ®TR V.—NI' M Ii E R 45 Aeeaptanca for siaUing at special raU of posta*« provtdad far Mi ssetioo 11 OS, Act of Oct. 8, 1817, asthorts«! on Juaa 14, 1911. (OOSEVETOV ODPOSLANEC PRI HITLERJU hktator orisal mirovne pogoje ANGLIJA SE MORA PODATI BERLIN, 3. marca.—Sumner felles, ameriški držami podtaj-Ik, je včeraj konferiral z dik-itorjem Hitlerjem. Po konfe-,nfi je bilo naznanjeno, da je iller orisal mirovni program, | vsebuje štiri točke. Te so: , Češka. Moravska In Poljaka iorajo uslati pod nemško kon-ok>. Anglija mora prenehati pritiskom na ška^dinavake dr- ive ia agitacijo proti Nemčiji, (poklicati svoje vojaštvo z Mal-l, otoka v Sredozemskem mor-i, katerega zahteva Italija. ■Ije mora odstopiti Gibraltar paniji in se odpovedati Singa->ru, pomorski bazi. Svet mora riznati Nemčiji slično pozicijo centralni Evropi kot jo imajo družene države na zapadni he-isferi. BKU8EIJ, 3. marca. —Dve tljfijski letali sta bili sestrelje-i v bitki z nemškim bombnikom, i se je vršila nad belgijskim semljem. Eden belgijski lets-c je bil ubit v bitki, drugi pa ia jen. Belgija je naalovila iter protest Berlinu proti Inva-ji svojega ozračja. LONDON, 3. marca.—Admt-Meta je naznanila, da so nem ti bombniki napadli potniftki irnik Domala ln ga potopili, apitan parnika in 108 članov isadke je izgubilo življenje. Berlin, 2. marca. — Ameriški žavni pod tajnik Summer Wel-k se je včeraj sestal z nemškim inarfjim mmistrom Ribbentro->m. Konferirala sta dve uri, da značaj razprave ni bil posiljen. Krogi, ki imajo tesne eze 7. zunanjim uradotn, poro-ijo, da je Ribbentrop povedal ellesu, da Nemčija ne bo skle-la miru, dokler ne bo vpliv Veke Britanije in Francije v cen-alni in vzhodni Evropi popolno-a strt. Zunanji minister je naglašal )trebo življenskega prostora za emce, ki mora uključevati vso >ntralno in vzhodno Evropo, emčija in sovjetska Rusija mo-»ta postati vodilni sili v ceneni in vzhodni Evropi, male ttavice na tem ozemlju pa bo-»morale "kooperirati" z njima. Napol uradna nemška časopis-» aRe nt ura je naznanila, "da se lemčija pripravlja na najhuj-udarec v svoji zgodovini. Na-i oborožena sila je pripravlje-1 "i Čaka samo ukaza za uda-* Niltfe V tem momentu ne kdaj in kje bo udarila, toda na stvar je gotova: sunek bo "lajal vsa ugibanja o mogočno-l> udarnosti nemške oborožene lir" . __ hvedelo se je, da sta WeUes ' Ribbentrop razpravlja tu-1 0 'zboljšanju odnošajev med in Združenimi država-"Važno je, da Nemčija In wika navežeta tesne diplo-rw* odnošaje." je izjavil ■"■faUvnlk nemške vlade. "A-^a je (Ktzvala svojega posla-v Berlinu domov in vsled mora ona ftoriti prvi ko-« *» vzpostavitev normalnih »Plomatičnih odnošajev z Nem- Turčija ne bo napadla Rusi je Premier pojasnil stališče vlade Ankara, Turčija. 2. marca. — Premier Refik Saydam je povedal svojim rojakom, "da so od-noftaji med Turčijo in sovjetsko Rusijo dobri in normalni." Zunanji diplomatični krogi, ki o-. ... j-pazujejo militaristične aktivnosti Velike Britanije in Francije na Bližnjem vzhodu, sklepajo iz premierjeve izjave, da -bd Turčija skušala ostati nevtralna v sedanji vojni. Prijela bo za o-rožje le, če bo napadena. Seydam je ožigosal one, ki vodijo propagando z namenom, da potisnejo Turčijo v vojno. Obrambne ukrepe, katere je vlada nedavno uveljavila, ne pomenijo, da se hoče Turčija zaplesti v vojno z Rusijo ali katerokoli drugo državo. Rusija ni doslej še pokazala, da ima agresivne namene proti Turčiji. Premier je dejal, "da poročila o spopadih med turškimi in ruskimi obmejnimi stražami niso bila resnična. Turška politika je bila in je še vedno odkrita. Država se ne bo pridružila nobeni kombinaciji sil, ki je v nasprotju z njenimi interesi." Premier jeva izjava pomeni, da hoče Turčija ostati zaveznica Velike Britanije in Francije, ne bo pa šla v vojno, če ne bo napadena. Le v slučaju, da bi bila njena integralnost v nevarnosti, bo prijela za orožje. Vojna zanesena ; v ameriško vodovje Podmornica napadla angleški parnik New York, 2. marca. — Za-vojevane evropske države so spet raztegnile vojno na ameriško vodovje. Angleški tovorni parnik je poslal radijsko poročilo, da ga je podmornica napadla 130 milj severnovzhodno od por-toriškega obrežja. Neki nemški parnik je včeraj zgorel, ko ga je prestregla brit-ska križarka Aruba v bližini o-brežja holandske Zapadne Indije; Ogenj ao zanetili člani posadke, ko je parniku pretila zasega. Urugvajski list v Monte-videoju je sinoči objavil poročilo o pomorski bitki pri rtu Po-loniji. Napad na angleški tovorni parnik je bil izvršen v coni, katero je 21 ameriških republik proglasilo za nevtralno. Nem-ši parnik je bil tudi uničen v tej coni. Vlade teh republik bo-do ponovno protestirale proti kršenju nevtralnosti svojega vodovja. Kitajci reokupirali strategično mesto Japonsko poročilo o kitajskih izgubah Hongkong, 2. marca. — Vest iz kitajskega vira se glasi, da so kitajske čete ponoči preplezale zidove mesta Tenghaja in porazili Japonce v bitki. Tenghaj je strategično mesto v provinci Kwantung ter leži dvanagat milj Swatowa, EKONOMSKE ODREDBE FRANCOSKE VLADE ________ 77 r-~ Delitev živil v odmerkih naznanjena UPOSLITEV 2ENSK V INDUSTRIJAH V, — ' Pariš, 2. marca. — Francija je uveljavila serijo dekretov, da ojači svoje gospodarstvo in finančno strukturo, da bo lahko vodila vojno proti Nemčiji. E-den izmed dekretov se nanaša na delitev živil v odmerkih, drugi pa na revaluacijo zaloge zlata in iskanja posojil. Revaluacija zlata bo zvišala vojni sklad za 50 milijonov frankov. Francosko ljudstvo je informiral o odredbi glede delitve živil finančni minister Paul Rey-naud v govoru po radiu. Izjavil je, da ekonomske odredbe, sprejete na aeji članov Daladierjeve-ga kabineta, pomenijo nov ekonomski čarter za deželo, ki bo v veljavi, dokler bo trajala vojna. "V prihodnjih par dneh", je iejal Reynaud, "bodo prebivalci dobili živilske nakaznice. Slaščičarne bodo odprte samo štiri dni v tednu in vlada bo odalej naprej pomagala v večjem obsegu poljedelstvu. Nemčija vodi tudi ekonomsko vojno proti Franciji, ker je Hitler računal, da se Francozi ne bodo podvrgli diecipUni, ki zahteva delitev živil v odmerkih. Odpor naj bi o-majal bojno razpoloženje francoskega ljudatva predno Nemčija zsčne ofenzivo ns vaaj črti. V iinanšnem o»iru je Frgncljg močna, v ekonomskem pa draa nazaj. To je vzrok, da se je vlada odločila za delitev potrebščin v odmerkih." Nove ekonomske odredbe omejujejo tudi prodajo alkoholnih pijač in potniški promet na železnicah. Francija potrebuje vlake za prevažanja vojaštva in bojnega materiala' na fronta Neka odredba se tiče kontrole cen, tri druge pa obdelovanja zemlje, da se pospeši produkcija poljskih pridelkov. Vlada je po-dvzela tudi korake glede večje uposlitve žensk v industrijah. Okrog 280,000 žensk je že zdaj uposlenih v industrijah. Finska dobi posojilo v Ameriki Roosevelt podpiie načrt Waahington, D. C., 2. marca. — Jesse Jones, načelnik federalne kreditne administracije, je naznanil, da bo Finska dobila dodatno posojilo $20,000,000 iz sklada federalne Export-Impori banke. Zakonski načrt, da se zviša sklad te banke na $200,-000,000, Je bil sprejet v nižji kongresni zbornici zadnji četrtek. Senat je že prej odobril ta načrt. Jones je dejal, da ga je predsednik Roosevelt obvestil, da bo podpisal v kongresu sprejeti načrt. Poleg Finske bosta dobili posojila tudi Švedska in Norveška. prva $15.000,000, druga pa $10.000,0.00. Z denarjem, ki ga bo dobila Finska, bo lahko kupovala v Ameriki živila in druge potrebščine nemilitaristične-ga anačajs. severnovzhodno od | pristanišč nega mesta ob obrežju južne Kitajske. Tenghaj so držali Japonci pet [Jfuja Časnikarjev mesecev. Zasedli loga po bitki, fl ^^ v kateri je padlo več tisoč KI- - ^ ; Poročilo poveljatva se| Chicago. 2. marca — Amerl ■ N^evelt pozval poslanika luifhs r NVilaona domov v no- '■'ot ^rimr j j Ak^peflrmeina^i?"^^!^ jSaalTda "aa idpoacT obkolili kl- škl č^nlkar^kl gll4 in čikašks ^ l-tem k Hitkr odpokli- tajsko armado 30.000 mo* H«^ ^^^JJTThIT planika dr. Hansa liieck- fronti 60 milj južno od Nannln- kriv. Msrtg ^ Waahinrtona Nrm*ki ga V bitki, ki ae je vrš i. ob juje p ketlranje ui^da Hearsto- Domače vesti r r ----- Nov grob v PennHvIvanlji Rillton, Pa. — Dne 29. februarja je i>o dolgotrajni bolezni u-mrla Francka Strmljan omožena Suster v starosti 76 let in domu iz Zatišja od Brega pri Litiji na Dolenjskem. V naši naselbini, v kateri se je njena družina naselila leta 1916 in si tu u-stanovila svoj dom, zapušča moža Antona Susterjs, tri sinove in enajst vnukov, v starem kraju pa brata in aeatro, Pokoj niča ni bila članica kakšne podporne organizacije, ampak vsa njena družina s vnuki vred je včlanjena pri SNPJ. Nov grab v Ohiu Lowellville, O. s- V tej naselbini je Vinku Koinkeli, Članu društva 37 SNuis Mam. — Poročena sta bila Charles Kerzln in Frances Plazotta. — V bolnišnici se nahaja Ana Gei-ser, dočim je Jennie Oblak iz West Allisa zapustila bolnišnico iu zdaj se zdrsvi doms.—V She-boyganu sta bila poročena Jos. Jernc ml. In Anne Šimenc. Clevelandske novice Cleveland. — Dne 28. febr. je za srčno kapjo umrl 43-letni Tom Brodnik, rojen v Clevelandu in mornar po poklicu. Tu zapušča dve sestri, dva strica in teto, v Ix»s Angeleau, Calif., pa brata. — John Rožanc je prijavil svojo kandidaturo za državnega poslanca na demokratski listi. — Dne 29. febr. Je umrla 68-letna Katarina Tekavčič, rojena v HI-nju na Notranjskem. V Ameriki je bila 38 let in tu zapušča moža, tri sinove, tri hčere In brata. — Dalje je umrl 20-letni Ed. J. Peteri in, rojen tu, ki zapušča starše. — V bolnišnici je umrl 31-letni Ix>ui* Mankuch, rojen v Uticl. N. V., ki zapušča starše In druge sorodnike v Clarkaburgu. W, Va. — Te dni je umrl tudi Mike A. Strumbel, star 32 let In rojen tu; zapušča ženo. atarše, tri brate fn tri sestre. VISOKA CENA STALINOVE INVAZIJE FINSKE Cez 200,000 mož padlo na bojiščih RUSI IZGUBILI TISOČ TANKOV Helalnki, Finska, 2. marca. — Stalinova nenapovedana vojna na Finskem, ki traja že tri mesece, ja fte stala po sodbi veščakov čez milijardo dolarjev. V tem času je padlo čez 200,000 vojakov na finskih frontah, med temi veČina Rusov, dočim so bombe sovjetskih letalcev, katere aipajo na finaka mesta, uuičile nu tisoče poslopij. Skoda maša več sto milijonov. Sovjetske izgube v tankih, letalih in drugem bojnem materialu znašajo najmanj pol milijarde dolarjev. Stalinova pustolovci na na Finskem, ki so je pričela pred tremi meseci, da podjarmi malo republiko, je povzročila ogromno škodo. Nihče ne more natančno orisati trpljenja 500,000 finskih beguncev, ki ao morali ispUatiti avoje domove, ne agonije 250,000 mater in vdov, katerih ainovi in možje se ne' bo nikdar vrnili, Za vse to ogromno tratenje človeških življenj in uničevsnje bogastva nima Kremlin dosti pokazati. Sovjetske čete ao bile vržene nazaj z velikim izgubami v vaeh krajih 750 milj dolge fronte na vzhodu. Edini ao-vjetaki uspehi so na fronti v karelijski ožini. Od ladetka vojne dosjjei so rusko čete prodrle le 40 milj daleč, kar pomeni, da ja znašala cena za vsako miljo pe-netracije najmanj deaet milijonov dolarjev. Jasno Je, da Je Stalin plačal fantastično ceno za zasedono zemljo v Kareliji, čeprav se je prestiž njegove armade v operacijah na karelijski fronti nekoliko dvignil. Nemogoče je oceniti škodo, ki ao jo povzročile bmbe aovjetskih letalcev v finakih mestih. Ruske izgube se lahko ocenijo. V treh mesecih vojne so sovjeti izgubili čez llaOČ tankov in čez petsto bojnih letal. Tanki in letala so predstavljala vrednost $135,000,000. Krogle in šrap-neli, katere so izbruhali ruski težki topovi, zaseženi topovi, strojnice, tovorni avti,' atrelivo In bojni material predatavljajo tudi izgubo najmanj pol milijarde ^dolarjev. Kljub ruskim uspehom na karelijski fronti, Finska še ni poražena. Vojna še ni končana in od|K>r finskih brambovcev.nl zlo» mljen, čeprav se morajo bojevati proti sovražniku, ki razpolage z ogromno oboroženo silo. Milijarda dolarjev je vsekakor visoka cena za |H»d jarmi Jene deželice, ki ima manj ko Štiri milijone prebivalcev. Vse kaže, da bo moral Stalin vreči Aadaljtije milijarde v ogenj, ki ga je zanetil s svojo agresijo na Finskem, da podjarmi državico. Diktator lahko argumentira, da potrošene milijarde ne pomenijo doati, čeprav uključujejo življenja In prihranke neštetih finskih delavcev in kmetov. Pozabljeni ruski proletariat bi lahko dobil moderna atanovanja za vsoto, ka Uro Je Stalin že potrošil sa financiranje vojnih operacij na Finskem, in ohranil življenja delavcem. katere je pognal na fronte, kjer ao jih pokoaile krogle t** ^ v f orirsl Wellesa. Obja- meji provinc Kerangsl in Kwang-.vega IMa » CMjSp, pr«KI ka 5£ - Z tis. i- - ^ ^v gmZ r.ki plačati $2500 vaak in stroške zaslišanja, ki ae je vršilo pred ao<»-nikorn B. E. Cohenom. Kazen je naložil aodnik John i. Lupe. Ar-thur J. Goidberg. odvetnik Gil-da. je naznanil, da bo vložil pri zlv proti odloku sodišča. Leufis na počitnicah na Floridi Miami Bear h, Fla , 2. mana. — John L. l/ewis, predsednik Kongres« industrijskih organizacij. njegova žena in hči Kathryn ao doaiieii aem na počitnic* Nastanili ao ae v n.jbolj razkošnem hotelu Nautlluau. Za dve sobi v tem hotelu plača l*wle $3* na dan. Tu bodo ostali deaet dni. nakar ae bodo vrnili v Wa«hlhgton.. Čehi pobegnili iz poslaništva Ogrska policija ie vedno oblaga poslopje Budimpešta. Ograka. 2. marca. —Čeprav je francoski poslanik Plerre Guerlet izjavil, da ao češki begunci, ki so dobili zavetje v njegovem uradu, pobegnili, o-grška policija še vedno oblega poslaništvo. Policija in detekti-/1 so uverjeni, da poslanik skriva begunce. % Policaji so ustavili vae tujce, ki so vatopili ali pa odšli iz po-slaniškvgn urada. In jih preiskali. Od nekega Američana so hoteli i8v««k'ti, če je Ceh. Izpustili so ga |M)tem, ko je dokazal svojo indentiteto. Guerlet je protestiral pri madžarskih avtoritetah zaradi policijskega obleganja poslaništva. Dejal je, da je to kršenje diploma t lčne Imunitete. Madžari trdijo, da je 40 Cehov dobilo zavetje v poslaništvu, dočim Je Guerlet dejal, da jih je bilo dvanajst. Vsi so ae izmuznili v Čaau, ko je on oblaka! ameriškega poslanika John F. Montgomeryja. Francoski poslanik Je dalje rekel, da Je ograka policija saatražila poslaništvo vsled pritiska U Berlina. Tam trdijo, da ao vai begunci, ki ao dobili zavetje v francoskem poslaništvu, bivši vojaški taatniki, ki se hočejo pridružiti češkoslovaški legiji, kl Je bila organizirana v Franciji. Fašistična milica del armade li ______L__ ,. Proslave priključitve v italijanskih mestih Kim, 2. marca. — Fašistična milica tii ved neodvisna bojna enota, se glasi uradno naznanilo. Milico tvori 13U bataljonov, ki so bili včeraj vsi priključeni rtsrularni italijanski urmadl. Milica as bo Itojevala kot del armade, če se Italija zaplete v vojtto. To je v soglasju a Mua-sollnljevo odredbo. On je takrat, ko Je naznanil odredbo, Izjavil, da se lio 142 bataljanov fašistične milice pridružilo armad! Včerajšnje poročilo omenja samo 132 bataljonov, ki se nahajajo v različnih italijanskih krajih. Kaj se bo zgodilo z ostalimi desetimi bataljoni, poročilo ne pove. Milica Je obdržala avoje poveljnike In častnike, kakor tudi oro tje in drugo opremo, toda postavljena Je bila pod direktno kontrolo članov vrhovnega štabe I-talijansko oborožene sile. V zvezi s priključitvijo milice k regularni armadi mi se v Rimu in drugih mestih vršile velike pro-slaVe. Rumunija povečala svojo armado 200,000 mož pozvanih k orožju llukareAta. Kumunija, 2. marca. — Kumunija je včeraj pozvala nadaljnjih 200,000 mož ptai zastavo in a tem povečala svojo oboroi.no silo na 1,600,-000 mož, To Je dokaz, da je prijavljena na obrambo avojega ozemlja, če ae bo evropnk* vojna raztegnila. Odločitev bo po mnenju rumunaklh vojaških krogov prišla v nekaj tednih. Kumunija ja poalala še več tiso* vojakov na m»jo ob Rusiji. One aodl, da jI s te strani preti največja nevarnost. Sovjetska Rusija ae ni nlkd«r odpovedala lifaarabiji, provinci, katero je Kumunija dobila od nj« po ave-tovnl vojni. RUSI ZASEDLI ZELEZNICO PRI VIIPUR1JU Sovjetsko poročilo omenja velike finske izgube LETALSKI NAPADI NA FINSKA MESTA MOSKVA, 4. marca__Sovjetsko poveljstvo danea poroča, da so ruske čete zasedle vsa Saarelo na neverni strani Vlipurija In otok Tuppuranaaari v -«Hvu Južno od mesta. V soboto ao sovjetske čete okuplrsle železniško, postajo na Južni strani strate-glčnegs mests, otok Turkinaaari In Kaantymo ter | taai tolia re r- $ vaiaga laaaaa mm aaalaaa f«a tlflfTTT PNMtl) I* pratoAaa mm. im aa aaai Sal aa aaUa • • Y' • * ■y>' 1}!; Republikanci se motajo Osrednji odbor republikanske stranke je pred kratkim objavi! osnutek programa te stranke za letošnjo volilno kampanjo. Okrog 200 "naj-bistrejših glav" z dr. Glennom Frankom—profesorjem* in bivšim predsednikom wisconslnske univerze—je mesece in mesec« delalo na Um programu, toda rodilo se je puhlo »našito. Kdor objektivno študira to ploho besed, se ne more otresti vtisa, da republikanski vodje M i« danes po desetih letih niao opomogli od efekta strahovitega poloma Harding-Coolldge- Hoovrove "prosperitete" leta 1929 ln le danes niso sposobni poglobiti se v realno situacijo, kakršna je in ne more biti drugačna. Takšni so kakor neozdravljivi metafiziki, katerih noge so na realnih tleh, ampak glava jim zmerom plava nekje nad oblaki, kot da s6 ne drži telesa. Skratka, republikanski burboncl ne morejo pozabiti in ne bodo nikdar |>ozabili "sedmih debelih let" (1922-1929) in trdovratno sanjajo, da je mogoče poriniti Ameriko nazaj v ta leta, v katerih se je do zadnje pike uveljavila stara ameriško-burbonska. ekonomska dogma, kl se glaai, da je "svobodno privatno podjetje temelj ameriške demokracije" in da vlada mora strogo "držati roke proč od svobodnega privatnega podjetja." V tem njihovem programskem osnutku kar mrgoli izrazov "svobodno podjetje (free enterpriae)," ki je njihov malik. Obenem, ko republikanci naglašujejo dogmo "svobodnega podjetja." ne morejo kot ljudje preko dejstva, da live v novih razmerah. Ho. češ ali nočeš—morajo priznati, da nove razmere v Ameriki odločno zahtevajo razvoj socialne kontrole ln socialne odgovornosti, dasi j« ta pojav V ostrem konfliktu z njihovimi starimi dogmami. Na eni strani pojejo slavo mrtvi dogmi "svobodnega podaja," na driigl strani pa no izključujejo več socialnega zavarovanja, kolektivnega pogajanja med delavci ln delodajalci ter javnih stanovanjskih projektov ; razlika Je le, da republikanci bi vae to "izboljšali" in nji-bova vlada bt bila le "vzgledodajalec. svetovalec in stimulator privatne iniciative"! Torej republikanska vlada ne bo več držala rok proč, kakor Jih je držala v zadnjih "sedmih debelih letlhH! Skratka, jasno je, da se republikanaka stranka mota po ^no man's landu" med dvema svetovoma, od katerih eden je mrtev, drugi pa nima moči, da bi se rodil!—po besedah Matthewa Arnolda. Glasovi iz naselbin Katoliško kadilo komunistom Pred dnevi je Chicago Times citiral katoliškega misijonarja in urednika Catholic VVurlda is New Vork« drja. Jamesu M. Gillisa, ki je rekel v neki pridigi, da imajo katoliki in komu-niati veliko skupnega in s ozirom na socialno pravičnost v teoriji in praksi ni med katoliki ln komunisti nobenega nasprotstva. '■» "Mi smo prav tako ali še bolj radikalni kot so komunisti," je rekel reverend GiUis. "Na obeh straneh vidimo iste probleme ln priznavamo ista dejstva; oboji Iščemo sredstva za rešitev socialne krize. Katoliki nisn^L nič manj revolucionarni. Pred več ko BO leti je papež I/eon dal svetu pravtako revolucionaren socialni dokument kol je bil Marksov komunistični manifest. Razlika med nami je le v metodah. Komunisti verujejo v razredni boj, mi pa verujemo v razredno slogo; komunisti' verujejo v nasilno revolucijo, mi pa verujemo, da ae Človeška družba lahko ozdravi brez nasilja." Rtv. Gillis je dober socialni pridigar v teoriji. kaoruje pa najnovejša dejanja katoliških voditeljev. Teorija in praksa ne gresta akupaj. GiUis lahko veruje v rešitev socialne krize brez nasilja, ampak Dollfuss, katoliški "mali Napoleon" v As tri j i je z orožjem napadel soclallate na Dunaju ln izzval enega najbrutalnejših pokol jev dunajskih delavcev. Gillis lahko odklanja nasilje, ampak velika večini katoliške duhovščine v Španiji je blagoslovila Frankov krvavi puč proti pravilno In demokratično Izvoljeni vladi republike. Voditelji cerkve so kaj|mda vse te krvave puče z zvijačo tspremenili v "obrambo proti nasilni manjšini"! Hujskač Coughlin tudi ne da nič na Gilllaovo vero. ko je zagrozil • "Frankovim načinom" tudi v Ameriki . . . Dejstva kale jo. da med katoliškimi fašisti in kemuniati ni razlike v sredstvih In metodah. Prt obojih namen posvečuje sredstva." Dolžnost Hooverja (,oManda, N. V. — Ruski ko-smeti medved je ušel iz brloga pred par meseci in na vso aiio boče, da požre Fince. Ker ao mu pa Finci pomolili pod nos bodečo žico ter iz betoni in jekla narejene vojaške postojanke, ima kosmatinec s svojimi siediteljl, kakor poročajo razni poročevalci, veliko težave, ker se mu Finci ne puste pohrustati. Ker pa je kosmatinec precej velik proti Fincu in ker je radi tega zadnjemu začelo slabo presti, se je obrnil in se še nadalje obrača za pomoč v ponoreli Evropi in Ameriki. Evropski lunati-ki, ki načeljujejo ljudstvu, so se obrnili na našegs slavnega inženirja Hoover j s, kateri je znan vsem radi svojih dobrih del v korist Evrope, za finančno pomoč od strani ameriškega nevtralnega naroda. Ker je ta slavni inženir in bivši predsednik Amerike zelo dobrodelen, je takoj postal načelnik organizacije za finančno pomoč Fincem. Do sedaj je že odposlal okrog dva milijona dolarjev v Evropo. S to svojo propagando je zmešal pamet 75% a-nieriškega naroda. Vaa drvi za nJim |n daruje novce v enem a-li drugem oziru, nekateri direkt-tno, drugi indirektno. Apelirajo v časopisih, po radiu, letakih, profeiionalni pretepači se tepejo, tekači dirkajo, pevci pojejo, diletantje Igrajo. gobezdaČi go-tezdajo in lažnjivci lažejo. Vse za pomoč ubogim Fincem, katere hoče kosmati ruski medved pod svojo taco. Kar ne dobe direktno od darovalcev, pa prirejajo razne ameriške reči, katere imajo privlačnost, da računajo Vstopnino, kamero nato Hoover pošlje v Evropo. Mnogo raznih organizacij je ie darovalo v ta namen in oelo delavskih unij, uključivši, kakor slišim, naša domača kompanij-ska unija "tanemir $10. Nisem simpatičar komunistov n vem, da nima Rusija prav, ko Je napadla mirno ter pošteno finako ljudstvo. Po glavi se ml pa pletejo misli, kaj imamo ml s to evropsko norišnico opraviti. Ali smo zato tukaj, da plačujemo za tisto, kar marelar Chamberlaln in Daladier prodajata? Kje je bil Hoover in nje-gova* finančna vojska, ko sta prodala omenjena diplomata Ce-hoalovakijo, Avstrijo, Poljsko in Španijo? Hoover je po Ameriki tiste čase rogovilll po odrih raznih milijonskih hotelov in grmel po radiu proti zakonom, ki so v prid večine ameriškega naroda, katere je sprejela sedanja administracija. Veliko njegovih vojakov pa je na hrani Strica Sama, na takozvanem relifu, katerega jim je Hoover zanikal; in Če so parudirali k njemu v Belo hišo v času njegove administracije je najel policijo, da jih je Izgnala z bombami solzavkami. ■Ko Je leta 1928 vpil, da bo I mel vsak delavec dva avta ter vsak dan dve pečeni piški, Je bil izvoljen za predsednika Ameri ke, katero je pa tako vodil, da Jo je speljal v bankrot stvo ln lakoto, katere še danes ne manj ka. In to so Bile posledice njegovega inženirstva ter njegovih finančnih vojakov. Ali ko je narod, katerega je bil on voditelj, Kakor prej omenjeno, moje simpatije so na strani finskih revežev, mislim pa, da je prva dolžnost Hoover ja in vseh, kateri so jo upropastili, skrb za domače reveže, in to poprej ko začnejo plačevati za nekaj, kar Daladier in Chamberlaln prodajata evropskim diktatorjem Ko bo imel ameriški narod tisto, kar mu po pravici pripada, potem bo lahko daroval tistemu, s katerim simpatizira. Nič neumnega bi ne bilo, Če bi Hoover ku-pil od kakšnega "ogla" proaperi-teo, katera se mu v sanjah ponuja že U let. John Matekovich, 825. S "primorskim jezikom" ne bo nič Biwabik, Minn. — Ker imam dosti prostega časa zu čitanje, zato pregledam vse, kaj in kje je kaj novega. Tako sem videl tudi Pavllnichev dopis, v katerem pravi, naj se priglasi 26 pravih Primorcev. Ne vem, katere Primorce ima v mislih, ker amo Svoje vrste: kraški in hrvaški. Ko bi ga slišal, bi takoj vedel, h katerim on spada. On pravi, ako bi se jih priglasilo 25, da bi pisal v njihovem narečju. Jaz pa pravim, da je to škpraj nemogoče, ker v vaakl vasi aH selu drugače govore. In čeprav se vsi prištevamo med Primorce, je med nami v govorici velika razlika. Mi kraški Primorci se štejemo, da smo nekaj več, ker so naši pradedi še Kristusa in sv. Petra ogoljufali; vzeli so jima peršut iz torbe in vanj djali kos lesa. Zato pa s z denarjem, katerega lukaj reveži grozno pogreia- jo.. .. :•"./ pa se je prepričal, da pišem ns nico. Res aem dobil apetit do ga, do klobas in pijače, potem pa sem se podal do BakAovih, kjer mi je Mike naročil, naj njegovemu bratu Jožetu sporočim. da pridejo 19. marca "ofi* rat". Povelje sem izvršil, za plačilo pa sem dobil vetyko klobaso. Žena je kupila dve knjigi, nakar sem se po vojaško poslovil in obiskal Martinčičeve. Zena mi je ponovila Prosveto, Tone pa podaril dve veliki klobasi, da se bodo prašiči bolj redili. Ko sem naselbino izčrpal in ker po ledenih stezah in zame-tenih hribih nisem mogel naprej, sem poprosil« Rudija Fradela, naj me popelje v Herminie. Seveda sem mu obljubil plačilo, toda ga ni hotel vzeti od starega zastopnika. Naročil mi je, naj ostanem doma pri materi, dokler bo tako slabo vreme, da se ne prehladim. Pred odhodom iz Vukona sem obiskal Johna Der-moto, ki ml je ponovil celoletno naročnino, čeprav mu poteče šele 28. aprila. Naročil mi je, naj bolj pogosto'gtftem. Rada bi se bila še kaj pogovorila, toda me je Rudy že Čakal. Lepa hvala vsem. ki ste mi j dobrega storili. Ze od mla^ dih let imam navado, da se zahvalim ljudem, ki mi pomagajo živeti. Ce bi mi kapitalisti dali toliko, da bi mogel pošteno preživeti sebe in družilo, bi ne hodil po ledenih potih in zametih. Niso pa vai ljudje tako "prišti-mani . Ko sem zadnjič stopil y neko gostilno in potretal prija* tel j a, se je Bogu zahvalil namesto meni. Ljudje so res Čudni. Nekateri še vedno hvalijo Stalina in pravijo, da so ljudje svobodni pod njegovo diktaturo. Naj vrag vzame tako svobodo. Se bomo lačni. Unije se kavsajo med seboj, kapitalizem pa gleda na delavca z velikimi očali, ali slepo ljudstvo tega noče razumeti. Anton Zidaašek, zastopnik. Pogovor s kritikom Philaddphia, O,—Frank Barbič pravi, da sem ga spravil v zagato radi mojega političnega prepričanja, ker ne ve, h kateri stranki spadam in kakšne kandidate naj bi priporočal, da bi bilo meni po volji. O kandidatih ni bilo govora v mojem dopisu. Pravi, ko je meril, ni bil njefov cilj zajec, ..marveč grm, za katerim se skriva, da se prepriča, kakšne barve Je in v katero smer se bo obrnil, da človek ve, a kom ima opraviti. To je važnoi*<3tede barve in smeri, sem oboje dobil, ko sem bil star 16 let, da vem, kaj delavec potrebuje. Na tem stališču sem Še danes ip ostanem do smrti. Kar se tiče kandidatov, kakor jih določa resolucija SNPJ, jih še ni. Morali bi se potruditi, da jih dobimo in sicer take, ki so v resnici tisto, za kar se predstavljajo, a ne kakšni kimovci. Sele potem bi bilo mogoče delavstvu doseči, kar mu pripada; dokler tega ne bo, bo tudi delavski trud brez uspeha. Pravi, da sem rekel, da so govori nekaterih glavnih odbornikov kakor inšurenc agentov. Rekel sem le, da se bolj prilagajo inšurenc kompanijam. V resnici se njih govori ločijo od inšurenc agentov ko noč in dan. Ni bil moj namen, da bi se spuščal v razpravo radi govorov glavnih odbornikov, ampak zdaj sem pri-moran, da površno povem razliko. Kadar govori gl. odbornik na proslavi SNPJ, se razume, da je njegov namen, da pridobi čim več članov jednotl. če. je dvorana polna, govori bolj z veseljem, ker vidi, da se članstvo zanima; če je bolj prazna, je drugačnega mnenja. Ko konča govor, ue ve, koliko jih je pridobil. Recimo, da se prepriča, da ni pridobil nobenega. Ali bo prišel nasaj, da ga pridobi? Seveda ne, ker on je izvršil avojo nalogi, ostalo delo pa morajo izvršiti društveni člani. Kadar govori inšurenc agent, bo prišel nazaj jutri, čez en teden; prihajal bo toliko časa. da te u-jame v svojo mrežo. Sele potem bo dobil svoj komišen, a ne prej. In tako je delal tudi br. Barufal-di v Pennsylvanlji, katerega BarMt omenja. Pridobil je prav tolika. Članov kakor inšurenc agent. Da bi jih glavni odbornik toliko direktno pridobil s svojim govorom kakor Banifaldl, tega pne m* more nihče preprečiti na ta oačin nam je mogoče priti lo večjega uspeha v pridobivanju novih članov. a Kar se tiče pogrebov, o katerih pravi Barbič. da ni mogoče prrprtčati članov niti v tem. da je pogreb u $200 prav tako do- Charles S. Mott, podpredsednik korporacije General Motors. ber kakor za $2000 ali $8000. To je uganka, katere ne more nihče rešiti, ker je zvezana z vsakovrstnim mišljenjem in ne-prilikami. Je najbolje, da to prepustimo tistim, HI so prizadeti, da-urade po svojem okusu. Naj opišeip le dva slučaja v New Philadelphiji. , Dve vdgvi sta bili prepričani, da jima ni mogoče niti ni koristno, da bi trošili za razkošne pogrebe. K eni so prišli sorodniki pokojnega moža in narekovali, kakšen naj bo pogreb. Ker zavarovalnina ni bila velika—1600 —je šla vsa za pogreb, dasi se je žena umrlega zavedala, da jI nI mogoče potrošiti tolikšne vsote. Pri drugem pogrebu ni bilo sorodnikov in je Žena umrlega potrošila za pogreb $150. Toliko je razločka med tema dvema pogreboma. Z zemljo sta pa oba enako pokrita in pokopal je oba eden in isti pogrebnik. Iz tega se vidi, da pogrebnik ni imel nič a tem opraviti, marveč nekdo drugi. f Moj prijatelj pravi, kdo je ti sti, ki ga lomi, In da se mu čudno vidi, čemu se toliko govori o delavski državi, v kateri delav stvo nima pravic, kakor tudi to, da je tudi za Rusijo potreben dolar. Resnično ne velja časa porabljati niti si mučiti možgan, kajti to nalogo še lahko sprejme Uncle $am. Znano je, da so Finci dobili milijone, da se bore za demokracijo, Rusija pa blago, da se bori proti demokraciji. Ampak kaj hočemo, biznis je biznis, a delavec je pa hlapec biznisa, da se pretepa zanj, dasi ne ve zakaj. Moj prijatelj smatra, da je bolje biti poražen socialist kakor zmagovit republikanec aH demokrat. Čast ti dam, da si ponosen, kar si, samo izpolnjuj jtakor pravi socialist, pa bo okey. Kar se tiče poraza, ne bi smel nihče biti užaljen, ne glede kakšnega političnega prepričanja je. Ker prvič Imamo tak aistem, drugič ga pa 'včasih tudi sami kandidat je polomijo, da so pora ženi. Pa brez zamere. William Pongratz, 484. V»ak§ffu nekaj Sharon, Pa. — Pri nas so delavske razmere padle pod ničlo. American Shoet & Tin Plate Co. sedaj Carnegie-Illinois Co. — je odslovila vse delavce. Okrog 2500 nas je ob delo. Nekateri še delajo, da izgotove zadnja naročila, potem bodo pa Tin Mili popolnoma zaprli. Vsaj tako se govori. Vso mašinerijo so namazali z oljem. Kdaj prične pa pet z delom, je uganka. Govorica je, da imajo drugod tovarne, na primer moderno je-klarno pri Clairtonu, ki tako delo izdeluje doati ceneje. Cul sem, da se je tukaj zbrala skupina in se pogovarjala, da gredo do kompanije in jo prosijo, naj začne z delom, čeprav plačo znHLa. Tudi unija CIO je zborovala. Go< vornlk je rekel, da bo Tim Mili še začel z obratom, toda dosti ne, ker drugod tak pleh izdelujejo ceneje, ker imajo po novih tovarnah moderno mašinerijo. Zato je pričakovati, da bodo stare tovarne opustili. Tako se je zgodilo tudi v New Caatlu. In zdaj bo gotovo tudi tu na vrsti. Kdo bi si kaj takega mislil. V tej tovarni delam še. od kar s«m prišel iz Puebla. Celo., let* 1910 in cpvno ta mesec — februarja —je :w> let. toda se ni še slišala taka govorica. Ako bi kdo rekel, da bodo U Mili zaprli, bi mu rekli. da je neumen. Tako lepa tovarna kot je sedaj, vte večinoma predelano, pa jo tako zapu-t Ufcljt aa «. »trasi.) Kakšna je Rusija? ^ Norman Thomas in Joel Seuinum ' DE LOV NI K, PRODUKCIJA JN PLANIRANJE — 15 V prizadevanju, da se dvigne produkcii« bili sovjetski delavci podvrženi strogi disciniM Pri vhodih tovarne ali rova često stoje oU ženi stražniki, ki dovolijo vstop le tist m^l imajo izkaznice. Tajna policija ima svoje'li stopnike skoraj v sleherni večji tovarni „«3 pa poročajo špioni in denuncianti. Ce delavci! napravijo produkcijske kvote, jim odtrgajo £ Mnogo železničarjev je že bilo ustreljenih'J obtožbo, da so zakrivili nesrečo. Nedvomno je dogodilo mnogo slučajev resnične stbotiS toda take obtožbe omogočajo to strogo kun tudi radi površnosti ali politične opozicije^ sti, ki bi godrnjal proti razmeram in agitiral J stavko, bi bil skoraj gotovo smatran kot nd redni sovražnik. Tehniki so bili že tak.- I)0aJ sto kaznovani radi sabotaže, v reRnici pa & jA pravili le pomoto, da so prišli do zaključka J je bolj varno zanje, ako se izognejo odgovorj sti in napravico čim manj odlokov. Ameriški rudniški inženir John D. LittlenJ ge podaja zanimiv opis o aktivnosti tajne cije v industrijskih podjetjih: "V slehernem rovu, tovarni ali uradu jeadj šno znano, da je neko število delavcev v gluifaj tajne policije, toda nihče ni gotov, kateri delav., ci so agentje in kateri ne. Znano je, da im policija svoje amaterske agente povsod, in ti imajo navodilo, naj jo obvestijo o vseh »umljj. vih akcijah ali pogovorih. Te vrste Čujeti)(*ti je toliko po vseh sovjetskih podjetjih, da »j vjetaki državljan le redkoma govori, kar misli, in to celo v majhnih skupinah, ker se boji, di je kdo izmed prisotnih policijski agent... Zi3 no je, da ti agenti zatožijo celo delavce, ki ki neprenehoma godrnjajo ... "Policaji, ki so nastavljeni v sovjetskih M dustrijah, ne pazijo samo na potenčne razdM ralce. Iz svojega lastnega opazovanja mi je znano, da organizirajo tudi mrežo spionov. Dejstvo je, da bo vsak "troublemaker" med delat ci, ki preveč dogrnja ali kaže tendenco do kritiziranja vlade, izginil brez vsakega šuma. V takih primerih policija zelo previdno pontoJ in le redko dvigne hrup. S tem ne mislim reci, da s takimi delavci nasilno postopajo; najbrfe' jih pošljejo v kakšno samotno tovarno ali delo, mogoče na projekt, katerega policaja san^ obratuje." Kdo pa kontrolira tovarno? Originalno s delavci imeli velik del kontrole, toda so jo m zdavnaj izgubili. Kaganovitch, ki je v Sovjetski uniji danes najbrže drugi za Stalinom, ve> ruje v centralicirano upravo. Na fcedemnajstea kongresu komunistične stranke je rekel, ds "uprava pomeni moč, ki distributira materiali ne stvari, ki nastavi In odstavi podložne, z dr»l go besedo: pomeni, da je gospodar nad podjetjem." Kontrol^ vsake tovarne je v resnici v roksh ravnatelja, tajnika komunistične tovarniške* lice in načelnika unijskega odbora. Izmed tel treh je ravnatelj najvažnejša oseba, ostala dva pa sta večinoma le njegova svetovalca. Ti "trojka" je v resnici na čelu sleherne tovard ali drugega podjetja v Sovjetski uniji. Todaftj trojka ne more kazati konfliktih interesev, ke sta tudi običajno oba, ravnatelj in unijski na> čelnlk, člana stranke, izbrana po stranki in po* vržena strankini disciplini. Vodja unije je no-, minalno izvoljen po delavcih, toda avtorja nista mogla priti na sled niti enemu slučaju, v katerem bi bil izvoljen na to mesto delavec, ki «i imel podpore komunistične stranke. Toda utra* ka stori pametno, ako sugestira priljubljeni kandidate. Le če ta trojka pade v nemilost pri višjih avtoritetah radi nezadostno produkcij^ ali če krši strankino disciplino, lahko delavci i pritožbo povzroče njen padec. In kljub Um da ima ravnatelj veliko moč, je vseeno lwlje zanj, ako je ne izrablja, marveč se poslužuj! akcij, ki so popularne med delavci. Proces sovjetskega planiranja je smatrnn k< demokratičen, vsaj v detajlih. Tods malok* bo zanikal, da glavne smernice določajo le t^-ni vodje države. Produkcija je planirsna m podlagi poročil o pretekli produktivnouti i« » dočih ocenah, katera pošljejo tovarniški ravnj telji. In splošne smernice za bodočnost dokj politični biro komunistične stranke in avtsrj tete, fci planirajo, pa aplicirajo te smerntce rt izdeianju produkcijskih kvot za posamezne j* dustrije, komisarijat vsake industrij«' P» P* tem razpošlje te kvote posameznim tovma* Prav tako so tudi poljedeljske .kvote dolu** za vso deželo, nato razdeljene na distrik« », končno za vsako kolektivno farmo. O provizoričnih kvotah diskuzirajo I««*** na podlagi lokalnih poročil pa potem sestan« končne številke. Delavci in uradniki nava«*! sprejmejo določeno jim kvoto ali jo p» šajo, toda v nasprotnem slučaju, ako w ■ (Dalja na B. strani.) ■ Pred dvajsetimi Ieli (Iz Prosvete, 4. marca 1920) Domače vesti. V Springfieldu. HL, je*| aha Franca" (/Iu) pokosila Mary BsrborK ■ Dobmič na Dolenjskem. Delavidte vesti. Appeal to Reason i* ^ da, Kans., je objavil seniacionaln«' P*^, veliki kapitalistični »aroti proti delavskim ~ jam in strankam. lx inozemstva. V Milanu, It|Jija. J« nila generalna stavka. Sovjetska Kueija. Sovjetske šeti I«**** zadnje ostanke carietičnih armad. J - 1 ■.^.Mt. «. M ABC A. ovice z starega kraja Slovenije ^ jo MUlufiili ni iz peči Maribor, 24. jan. Tragična smrtna nesreča se je merila v Lormanju pri Sv. : u v Slovenskih goricah, ustnica Antonija Tavžičeva je mrila v prostoru, kjer spi, rt) kmečko peč. Proti večeru v peči ogenj ie pojemal Za-ii te«* je postavila Tavžičeva h drva, da bi se posušila. Dr-s<, bila V bližini pojemaj oče-ognja. Kmetica je zaprla peč tudi vs« odvode. Drva pa ao ku tleti. Ker so bili vsi od-ji Wprti, so nastali v peči upeni plini, ki so potem skozi mjice peči uhajali v sobo, kjer spala Tavžičeva. Bila je pol a vesti, pol v nezavesti. Revi-„i mogla niti poklicati na po- i saj jo je tako dušilo, da si v smrtnenjL etrahu nagrizla ik na več mestih. Našli ao jo »vestno naslednje jutro v po-tlji. Zdravniška ppmoč ji je daljšala življenje le za nekaj Zdaj je revica umrla. V sosedni sobi je spala neka 'odnica. Tudi v njeno sobo 90 odrli strupeni plini. K sreči pa je pravočasno zbudila, odpr-okno in prezračila sobo. Ni niti slutila kako je s Tavži-0 v sosedni sobi. Letos je že o nekaj primerov zadušitve, udje si v hudi zimi ny>rajo ku-■spalnice, pa ne vedo, kakšni varnosti se izpostavljajo, če jnajo tako, kakor kaže gornji imer, ki bodi vsem resno opo- jfe. uili, odpadli nogi drži vojih rokah Maribor?-2fr. januarja. 36-letni Miroslav Marinič' iz tfakov je doživel pretresljivo odo. Svojčas je bil zaposlen v tovarni Unionu, potem pa pri nljenju leda. Pri tem je dobil radi strupenega mraza zad-ih dni take ozebline, da se je tekel i>od jasli v hlev posest-ka in gostilničarja v Zgornjem dvanju. Pet dni je ždel tukaj s premrzel. Ker je bil popol->ma tih, ga domači niti opazili so, četudi so večkrat na dan ihajali v hlev krmit živino, uadnje je Marinič onemogel, raz zadnjib dni pa je povzro-, da sta mu obe nogi popolno-a zmrznili in odpadli. Zaradi iečin je pričel stokati. Njego-stokanje je slišal radvanjski ožnik Obren Mirdinja, ki se je 'čajno mudil v bližini^hleva. opil je v hlev in opazil pod jami nesrečnega Mariniča, kako ii obe odpadli nogi v svojih kah. Mirdinja je takoj obve- reševalce, ki so ubogega Ma lica prepeljali v mariborsko lliiišnico. zgodilo. Takoj so obvestili orožnike, ki so kmalu prispeli na kraj zločina in uvedli preiskavo. Ljudje so videli v zadnjem času okolici dva su«r|jiya moška. Opis enegtf moškega se ujema s popisom morilca, ki je identičen z zloglasnim razbojnikom Hace-tom. Morilec je imel očividno pajdaša, ki je stal pred hišo na preži. »parski umor Malih Itraslovčah Celje, 25. jan. r"e jan. se je raznesla po vinjaki dolini in Celju razburiva vest, da je bil v Malih Bra-oveih izvršen roparski umor. -letna Neža Puncerjeva in nje-nekoliko mlajša sestra Mari-■ stari okrog 70 let, sta živeli lepem posestvu, ki leži bolj na »noti. Hili sta zelo marljivi in >ano je bilo, da sta premožni. pravijo po domače pri Me-j«u- V xredo zvečer sta šli po vadi spat. Kmalu po polnoči w j'' Marija Puncerjeva zbuja zaradi ropota, ki ga je po-nekdo, ki je tri na hišna F*ta 1'rižgala je luč, v tem pa »topil v »obo neznan moški, J' imel podolgovat obraz in Nritenc brke. Ta moški je ta-"J "daril Marijo Puncerjevo, da zgrudila nezavestna, nato 1 J« «tra mrtva Pohite *-v »o«edn» hišo, kjer stanu-">«-na nečakinja in njen r ( H"'iek. katerima sta obe PJ ara tki m izrodili poaeatvo. ;«aa i sedala, kaj st je bilo Stalna nevarnost plazov Škof j a Loka, 26. jan. -Kakor smo izračunali, je snežilo v zadnjih štirih dneh do včeraj domala 80 ur. Včeraj je nastopil dan, ko ni bilo novega snega. Nevarnost plazov s hribov je povsod velika Tako se je vsul velikanski plaz na banovin-»ko cesto med vasema Praprot-nlm in Bukovico. Da omogočijo čimprej vsaj zasilni promet, je bilo naprošeno za pomoč vojaštvo. O nevarni nezgodi poročajo iz Železnikov. Tamkaj je na neki strmini nedaleč od Sokolske-ga doma podsulo nekega delavca. Po njem bi bilo, če bi mu ne prišli hitro na pomoč. Izkopali so ga prav v zadnjem trenutku. Bil je le ves otrpel, ko so ga rešili. Znaten ovinek so morali zaradi nevarnosti plazov napraviti gorci, ki so pokopavali včeraj pod plazom preminilega učenca Božnarja Urbana od Sv. Andreja. Malega Urbančka so v beli krsti pripeljali do sodiščnega poslopja v Skofji Loki s sanmi, potem pa se je razvil dolg žalni sprevod. . Spredaj za križem so nesli šolsko zastavo, ovito v flor, in za zastavo je stopala šolska mladina vseh razredov deške ljudske šole z učiteljstvom. Pri odprtem grobu sta se lepo poslovila od mlade žrtve zime v imenu učiteljstva, učencev in šole učitelj Rudolf Horvat in ve-roučitelj mestni župnik Jernej Podbevšek. Vojak pod plazom Železniki, 26. jan. Plazovi so še vedno zelo nevarni. Grape in doline, pa globoke zaseke so v sedanji zimi nevarnost, ki narekujejo slehernemu človeku vso preudarnost. Le za las je manjkalo, da ni postal žrtev plazu neki vojak. Tik za So-kolekim domom so strmine. 2 njih 8e je odtrgal plaz prav te daj, ko je stopal spodaj neki vojak. V trenutku ga je sneg za grnil in po njem bi bilo, da niso opazili plazu ljudje, ki so pri' čeli takoj z reševanjem. Uspelo jim je, da so potegnili vojaka iz snega. Bil je na pol mrtev, po vsem telesu 1 modrikast. Vztrajnosti je potem uspelo, da so spravili moškega počasi spet k življenju. Sneg je zametel Kočevsko Kočevje. 26. jan. Iietošnja zima na KoČevakem je po stopnji mraza in njegovega trajanja kakor tudi po množin zapadlega snega izredna, le dolga leta ni bilo pri nas toliko snega in tako vztrajnega mraza. Ves teden naletava brez pre-stanka, že nad mesec dni pa ne vidiš po cestah niti najmanjšega madeža, ker jih sproti pobel sneg. Vse je belo. Danes imamo po dolinah malodane meter snega, po hribovju ga bo še ka, več. Brezposelni čistijo mestne ulice, vendar ne končajo s de-om, ker jim jih sneg čez noč spet žamete. Vlaki imajo zamude. Pošte, ki vozijo v razne občine — tudi ^jna privaditi stradanju, pa bo šlo. Saj aem slišal še v stari domovini, kako se lahko varčuje. Neki kmet — mislim, da je bil a Pijave gorice je učil konja stradati s tem, da mu je namesto krme dajal žaganja. In komaj se ga je konj privadil, ko mu je poginil. In tako bo tudi s nami. S tisto malo podporo ne bo Šlo dolgo. Treba se bo Tonetu Zidanšku pridružiti. Toda ne vem, ker je začel nekaj brcati od aebe. Zadnjič je zapiaal, da je Mt prvi dan odstavitve, pa že tako jokam^On si najbrže misli: Poglejte stfre-ga "kerlca", že wč let brez dela, pa se še tako ne solzi! No, časa bom imel dovolj in se bom včasih spustil na Španci r in še Toneta obiskal. Gotovo bo toliko prijazen, da mi bo porinil kako staro smodko, najutjgrede bom pa še drv npbral. Kajne, Tone, da se boš nas revežav usmilil? Zdi se mi, da naše že določene veselice ne bodo dobro uspele. Ampak bomo pomoč od drugod pričakovali, vi pa tudi ne boste tako grdi, da bi nam v sili ne pomagali in obiskali naših zabav (veselični odbori, oglašajte veselice!). Ce bi imeli dosti snega, bi Imeli delo vaaj z odmetavanjem; toda kaj nuca, ker ga solnce uni čuje. Tudi to ni preslabo za naa delavce oziroma brezdelavce: bo- gov ar jal i smo ae tO in ono—« današnji miseriji in o delu, da kapitallati z nami delajo kakor svinja s mehom. Pa je Joe Garm rekel, da je čltal knjigo, da ao v neki vaai na Hrvaškem imeli kmeta, katerega se je bala vsa vas. Nekdo se je zavzel, kako bi temu konec napravili. Sel je v šumo, ai nalomil šibic, jih prinesel domov, poklical oatale vašča-ne in jim začel pripovedovati, kako bi odpravili atrah pred hudim sosedom. "Vidite, dragi mo-i," jim je rekel, "to j* ena šibi-ca. Lahko sem jo zlomil. Dal aem dve skup in je bilo že malo taije; dal aem tri skupaj in bilo je še težje." Zvezal je vae v eno butaro, ki ae ni dala prelomitk "No, in to smo mL Ako se zaveftemo vsi kot eden, nas ne bo aosed več ustrahoval " In tako je Joe dostavil, da nam je treba delati vsi kot eden za naš obstanek. Poslali naj bi de* egacijo v VVaahington, kjer naj bi povedali, ako država ne nastopi proti kapitaliatom, da nas ne bodo na cesto metali, da nas bo morala država pošteno In pravično živeti. To bi se doseglo, samo skupnosti je treba. Dostavil je tudi,.da imamo nekaj dobrih voditeljev in večkrat tudi dobro zborovanje in seje. Pa ao ljudje, ki pravijo: Ja, kaj k te mu bom šel? To ao boljševlki, ao komunisti, ao socialisti! Ka dar pa je kakšno kapitalistično zborovanje, tedaj pat Ja, Ja, to pa to! In kam naj pridemo tako? Le stradajmo in dajmo naše domove sapiaati državi, da bomo dobili relif. A relifa pa prej dobil ne boš, Če ne pustiš društva, ka terega plač u ješ že več let. in potem ti bodo dali cesarsko delo, kjer boš delal par tednov in te zopet odalove. In kaj imaš potem? Ne htte, ne društva, ne denarja, v trebuhu as ti pa pajče-vina dela. Le vsi sa kapitaliste, da nas bodo še bolj na cvirnu imeli! Ali ate že kdaj videli leno brez srca, brez "pumpe", kakor se je izrazila tista dopisnica, ki je "pumpo" v Chicagu pustila? Ko sem nekoč jaz z njo potoval Eksplozija potopila francoski parnik London, 2. marca. — Francoski 5391 -tonski parnik se je potopil na Severnem morju po notranji eksploziji. Štirje člani posadke so izgubili življenje, 99 drugih pa je rešila angleška bojna ladja. Logično Lastnik nekega kina na Kitajskem je obeail na steno desko z napisom: "Kaditi prepovedano! Mislite na požar v mestu Kantonu!" Neki šaljivec je pa pod to prepoved pripisal: "Ne pljuvajte po tleh! Mislite na poplave v mestu HankauL" (Ta je prvi izmed člankov, pripravljenih od F.L.I.S., ki raz pravljajo o nekaterih problemih, ki nastajajo med tujerodnimi ro- SZffi^S^J^^Tn v Staro domovino, Je imela še dlUljl In njihovimi tukaj roje- bovse prav prišlo ' veliko "pumpo" aH srce. iPoaeb- nim otroki. Ako imate v Um Do vse prav prišlo. ^ , u Ju. —— prav prišlo, V Pittsburghu so 4[ febn imeli zborovanje. Bilo je 90 zastopnikov od sedem različnih organizacij. Sklenili so, da se vrš slovenski dan drugo soboto v ju liju v West parku. Oital sem tu di, da se je JSKJ morala zagovarjati radi lanskega slovenskega dneva te skupine. SNPJ tudi-nasprotuje takim skupščinam. No, in kdo Ima pravico sklicava-ti take skupščine: posamezna organizacij« ali celokupni slovenski narod? Nekateri pravijo, da ta nima dobrega vodstva, da ta preveč na levo gleda. Torej kdo in kaj naj bo dobro vodstvo? Ako ga prevzame ta ali ona organizacija, tudi ni dobro. Vsi, ki kaj vedo, naj bi šli na tako zborovanje In kar ni dobrega, Si naj odstrani, ali pa naj se Slovenski dan zavrže ali pa vrši v najboljšem im«nu. To je dolžnost vseh slovenskih organizacij, da skupno delujejo za tak dan, ali pa naj se ga zavrže, če nam ne koristi na ugledu. (Prvega aprila se prične v A-meriki ljudsko štetje. Predaed-njk USA apelira na vse, da poveste resnico. Ne bojte se, vse je tajno. Informacija bodo služile za popolen pregled prebivalstva, domov, Jfarm, tovarn, trgovin. Vsakdo, ki bo za to delo pooblaščen, je pod atrpgo kaznijo, da ne izda nobenih informacij. Danes sem imel vasovalce. Po- Hoover priporoča pomoč Poljakom Milijonom preti stradanje VVasbington. 1). C* 2. marca. —Sedmim milijonom prebivalcev podjarmljenS Poljake preti stradanje to pomlad, če ne bodo dobili živil v vrednosti najmanj $60,000,000, je izjavil bivši predsednik Herbert Hoover pred člani sunanjega odseka nižje kongresne zbornice. Amerika mora priapevati sa ublažitev bede na ^oljskem deset do dvajset milijonov dolarjev, Člani odseka razpravljajo o več načrtih glede pomoči poljskim revežem. Hoover je bil de-ežen ovacij od množice, ki se je sbrala v dvorani, kjer odsek vodi saališanje, ko je naglašal, da je dolžnoat Amerike pomagati vsem žrtvam vojne, pa naj bodo te Poljaki ali člani katerekoli druge rase. Na vprašanje Sola Blooma, načelnika odseka, ali on misli, da bi ameriška pomoč ;ujim narodom pognala Ameriko v vojno, je Hoover odgovoril: Taka humanitarna akcija ne tvori nevarnosti, da bi se Amerika zapletla v vojno. " Ako zavzamemo popolno humanitarno stališče v tem osiru, ne bomo korakali po poti, ki bi vodila v vojno. Kolikor se mene tiče, sem ta naaičevanje ženak in otrok in ne briga me, kakšne raae ao. Kot ljudstvo, kar Js naravno, smo za to, da se raspečavanje živil na naše atroške vrši pravično. Pomoč morajo dobiti vsi, ki Jo potrebujejo. Uverjen sem, da bo vsa Evropa vržena v stradanje, ko bo ta vojna končana." msmmmmsšdmssmJmJL boljše, kar je v nas kot atarših in človeških bitjih. To pa je tako važno. Mi hočemo biti dobri roditelji. Mi hočemo zdrave, arečne in uapešne otroke. Mi hočemo, da naa ljubijo In razuma« vajo. Pa dajmo se na posti ■ vat muko. . | |Ta v rsta člankov bo ruzprav-jala o stvareh, ki povsročajo težave med starši in otroci. Morete v njih najti nekaj, kar ravno v as moti. V vsakem slučaju, sekaj nam ne bi pisali potom vašega časopiaa? Morda vam ti član-d sugerirajo kako idejo. Pilite tem.' Morda utegnemo pomagati. Morda ne najdete, kar mo-ti ravno vašo družino. Ako je stvar važna, pišite in dobite odgovor v tem časopisu ali pa s direktnim pismom. Ako gledamo nazaj na mnoge stvari, ki jih poznamo in vršimo, najdemo, da smo se mnogih teh stvari naučili, ko smo bili mladi. Ista je stvar z našimi otroki. Ali oni se jih učijo v deželi, kjer je vse tako različno. Ali ni po-tem naravno, da njihove in naše dej« so tako r*zlične? Mnogi roditelji skušajo reševati ta problem. Nokuterl so poakuaill valje vat i svoje idej« svojim otrokom. NaVadno pa to ne gre. Drugi so obupali in pustili, naj otroci gredo svoja pota. To tudi ne gr«, Kaj naj storimo? Pr«d vsem rasumevstl svoj« otroke. In ravno v to sm«r so nap«rj«ni ti članki. Upam, da bost« globoko rasmtšljall o njih in ss potem odzvali. Morda bi bilo dobro vprašati same otrok«, kaj o tem mislijo,—F.L.I.R. Mi in naši otroci goalavljo. Ko smo se peljali na parniku proti New Yorku, je stala sadaj na krovu In solznih oč rekla: Lepa moja rojstna domovina, čeatitam ti! Moja pumpa bije le sa tebe zato, ker imaš ts ko lepe navad«. Lepo si nas spre jela. Poleg imaš pa š« tiste lepe izraze: klanjam s«, gospa; prosim, gospa; čeatitam, gospa itd Jr, zato smo pa bosi prišli v New Vork in sp«t rokav« sasu kali za obstansk. Blažena A me rlka, kdor Ima kruh v nji! Domu ga nI, kajne? Ko smo bili v Pa risu in šli spat — ne vem v koliko nadstropij In vsak po svojih stopnjicah — ava prišla na ovinku stopnic prav blisu skupaj. Oči ao ae srečal«, ali zaman so bile takrat najine "pumpe". Morali smo vsak v svojo sobo. Da sem bil rad v ženski družbi, je dokaz, ker sem se vozil od Ljubljane do N«w Vorka s njimi. Toda v tisti "vljl-vljl" v Hav-rah bi me bile kmalu puatile. Vidite, toliko jim J« bilo zame. Sam sem si moral pomagati In prišel zadnji na parnik. Poiskal sem svojo druščino in takrat je bils Tereza že v kabini na postelji. No. le Še kaj napiši, kaj smešne-ga radi čitamo. Glej tudi, da kmalu dobiš "pumpo" nazaj, čeprav ne bije tako močno ko nekdaj, pa vse eno j« bolj« ko nič. An Um Valentini!!, 202 Nikaragva odkrila komunistično zaroto Manegue, Nikaragva, 2. marca. — Juan Joae Meza. vodja komunistov v Centralni Ameriki, In dvajset drugih radlkalcev Je bilo aretiranih po odkritju zarote proti vladi. Policija je uprizorila naval na glavni komuni-tičnl atan In saaegls tisksrake stroje in tiskovine s prevratno vsebino. Skupina kilajsk* f ***** ▼ Hitlsrjsv agent aretiran v Švici Schaffhauaen, Avlca, 2- man a. — Robert Tobler, sdravnik in odvetnik, je bil aretiran na obtožbo špionaže v prilog Nem' i jI. On Je nač«lnlk švicarske narodne front*, naeljske stranke. Avtoritete s« Izjavile, ds je pošiljal milita rietlčr* Informacije n*e i Jem v Berilo l*(te Ger* larh, Tobler Jeva tajnica, je bila 'tudi aretirana, pogledu kake pomsnke ali vpra šanja, pošljite jih na F.L.1.8 Parent, 222 Fourth Av«nue New York Clty. Po mogočnost pišite v angleščini.) NAfil AMERIŠKI OTROCI Ali se apomlnjatl, ko ate prvič zagledali kip Svobod« ali amerl ško obal? Naše mlali so s« tsda, zlile na vse ono, kar smo sapu stili sa sebbj—prijatelje, druši no in preteklost—kakor tudi na vse one dobre stvari, ki bodo prišle. Tukaj v tej novi semljl smo upali na novo Življenje. Zlasti smo upali sa velike stvari v prid našim otrokom, že rojenim ali še nerojenim. Danes vsčina izmed nas gleda nazaj na te nade s podeljenimi občutki. Življenj« v Ameriki Je bilo drugačno, kakor smo si ga tedaj predatavljaltJ Tudi naši otroci se nam zdijo drugačni, kakor smo pričakovali, da Isjdo. Nekatere stvari so_ bile dobre, nekatere alabe. Ko gledamo na naše ainove In hčerke, bržkone mislimo na to, kakšni smo bili ml v njihovi staroatl In kaj amo ml tedaj uganjali v atarem kra-ju. Morda čutimo, da amo mi razumevali svoje starše mnogo bolje kot naši otroci razumevajo naa. Doma v atarem kraju je družina delala toliko stvari skupno: na samem delu, v cerkvi, na zabavah in v društvenem življenju. Naši etrocl gredo v šolo aaml, gredo aaml v "mo-vlea," aaml na delo, Igrajo avoje igre in'imajo svoje zsbave z drugimi. Kakšenkrat ae nam zdijo, da nimajo apoštovanja do naa. Dostikrat ne znamo, s kom se brat (jo ali občujejo, dočlm naši starši so poznsli vse naše prijatelje In tudi njihove družine. Mords m talimo, ds naši otroci niso pri volji udeleževali ae dru-žlnskih brlg. Ps se vsi razburjaj« o baaeballu, footballu in drugih igrah, ki jih mi nismo igrali, ko amo bili mladi. Oni ao naša kri. Mi Jih ljubimo. Vendarle včasih utegne* mo čutiti, kot da bi bil visok zid med nami In njimi. Mi nič drugega ne želimo kot njihovo arečo In dobro uapevanje; aH njihovi nazori so tako različni od naših. Kako ruij proderemo La sid? Kako naj duiudUmo rsanično razumevanje z njimi, tako da bi mogli1 akupaj miallti in delati? To ni laftko, Ta zahteva ono naj- Finska se pritožila Ženevi * Rusija obdolžena krienja vojnih pravil 2en«va, Avlca, 2. marca. — Finaka Je poalala Ligi narodov dve noti, vsebujoči pritožbe In obdolžltv«, da sovjstl kršijo vojna pravila. Ena nota uključuje seznam ruskih letalskih napadov na neutrjena finska mesta v ozadju vojne oone. Rudolf Holstl, bivši finski zunanji minister, ki Js predložil noti, Ligi nsrodov, je dejal, da njegova vlada le Šell, da ves cl-vllisirani svst izve podrobnosti o brutalni aovjetskl agresiji in pobijanju civilnih prebivalcev. "Sovjetaka vlada", Je dejal Hol-stl, "krši vojnk prsvlla, ki ae. oblčsjno aplicirajo celo v vojnah te vrate. I * ta lak I navali na neutrjena mesta in pobijanje civilnih prebivalcev se dogajajo dnevno. V zadnjih dve msseclh so ruski letalo! uprizorili 641) navalov na 207 meat in vrgli 20,7110 bomb. Bombardirali so tudi nevtralne Alandake otok« v Bolniškem zalivu med Finsko In 8v«dako." Rualja je bila izključena is Lige narodov saradi napada na finsko republiko. Kakšna je Rutija? (Nsdaljsvaajs s I. »trasi,) pritožili, da je kvota previsoka, riaklrajo obdolži tov, da ao sabo-tažniki. Neki profeaor Je bil nedavno aretiran, ker se Je Israsll, ds poljedelakl načrt dovolj rv< jemlje v obzir vremenskih nego. tovoatl. V prejšnjih letih je bilo več prilike sa revizijo številk navzgor sli navsdol. Diskusije o produkcijskih kvotah. ki se vrše v tovarnah in kolektivnih farmah, karakterisira Mihael T. Flori nsky takole: "Diskusije so organisirane In lokalne skupine čestokrat Izdelajo protlnačrt. TI proti načrt I pa akoraj v slehernem alučaju au-geatirajo zvišanje originalnih kvot. Nobenega sledu nI o kakšnem (Niročilu, v katerem bi delavci iiraaiii svoje pomislek«, dasl Je nedoeelenje produkcijskih kvot neksj vaakdanjega. Na poziv lokalnih komunistov delavci In kmetje zahtevajo Už-Je naloge In večje kvote s lato enotnostjo, po kateri so znane aovjetake volitve " » Pobijanje birokracije in aode-lovanje velikega števila oseb pri delu vladnih agencij se akuša do-aečl s organiziranjem skupin prostovoljcev Ampak M se pečajo le 1 detajli uprav«, ni pa t vprašanji temeljne politike. '(Dalje prihodnjič.) , Agiilrajt« it Pro« v t to I ^ PROSVETA PONDELJEK, 4 piaanu, pd de b' v»e teku zapi-aou, kukr bi mogu znat' Jest prav'm, de b'mu ta prave umare dal, pa b' fviinu znoti bule raj-tat, kukr praute de zna! Vajste kaj, prekleta algebra in kdur ae jo je zmialu ?" Mladi grajski gospod ae je nekega večera zmrdova! Francku, ki je napajal živino ob Biatrici, in ga oponašal. Francek ga je pa le pomilovalno gledal. Ker pa goapod le ni odnehal, ga je zavrnil: "Jajd nu pajd, iemešče, kaj boš noru, če t' naj danu!" Bila je nenavadno mrzla zima. Burja je brisala suhi sneg z gladkih tal in kopičila z njim v zatišju visoke žamete Nisi vedel, če mete, ali če burja pleše svoj divji ples s suhim snegom, ki udarja v obraz kot bi bil iz peska. Vsa obleka nič ne pomagu; burja ti jo prepiha, uhaja skoz rokav in za ovratnikom, tako da te zebe v lakte in hrbet. Ušesa so odrevenela, mraz je napravil vtis nate, kakor bi bil brez njih. Sleherni, ki se je pojavil na prostem, je poskušal znižati glavo globoko med rame. da bi zatirani! uSesa pred mrazom. Nos je vedno moker, kdor nosi brke, v mrzli zimi se mu led nabere na njih. Vas je izgledala kot bi izumrla, le redko si videl človeka nt^ cesti. Burja jih je prisilila, da so se zaprli v hiše. Dobro ao preskrbljeni z drvami, zdaj pa brezskrbno glodajo iz gorkih sob, skozi zamrznjena okna v mrzlo zimo. Zima, četudi mrzla, ledena, ima tudi svojo dobro stran. Vaa se v mrzli zimi odpočije. V tej burji pa hodi ciganska družina od hiše do hiše ter prosi prenočišča. Vaak se boji ciganov v hiši, zato jih odpravljajo naprej z raznimi izgovori, da nimajo prostora, da je velika družina, da še sami so na tesnem. { Vsak jim da dober nasvet: pri sosedu vprašajte, on ima dosti prostora, pri njem boste lahko prenočevali. Tako jim vsi kažejo pot naprej. Se par ur je, če tukaj ne dobe prenočišča, bodo prisiljeni v tej hudi zimi ostati vso noč na prostem. Zato so |>odvojili svojo prošnjo, skoraj silijo: vzemite nas pod streho. V hiši, kjer so tudi potrkali na vrata, proseč prenočišča, sta sama mati in sin. Prostora Je dosti/ težko se bo izgovarjati. Ciganka je prosila: usmilite se nas; ne za voljo nas, za otroke mi je težko, če ostanejo zunaj, bodo zmrznili v tej zimi; aaj vas ne prosimo, da nam daste sobo in posteljo, mi se zadovoljimo z vsem, le*da smo pod streho. Mati in sin sta poslušula prošnji) ciganke, ki je še naprej govorila. "Kdo bi vzdržal ztmaj v tej zimi. Saj veste, cigani ne prosijo radi prenočišča, so najbolj zadovoljni zunaj na prostem. Sedaj smo pri-morani vas nadlegovati." "Koliko vaa j«r je vprašala mati. "Pet nas ja, midva z možem, dva otroka in Iva. ki je hči moje sestre. Revica je ostala sama, nima ne očeta ne matere, oba sta umrla, zato hodi z nami, da midva skrbiva zanjo." Iva, postavno dekle, oblečena po cigansko, je malo zardela od sramu, ne zato, ker so govorili o nji. Sram Jo je bilo pred domačim sinom Tomažem. ki jo je ogledoval od strani, ko je držala nabrano krilo v rokTter ga zasukala nazaj, da ae ni videlo. Gotovo je raztrgano, si je mi-alil Tomaž. "Ce hočite, lahko prenočite na stelji," je rekla mati. "Mraza Um nI, je vse zaprto, ne piha od nobene strani. Tomaž, |>okaži jim prostor, jaz pa vam bom med tem napravila kaj za večerjo." Tomaž je šel pokazat ciganu Janezu lo|>o zraven hleva, kjer bodo prenočili. Imela je dva vhoda, enega z dvorišča in enega iz hlevu. Bila je dobro zaprU, le skozi malo okno Je prihajala svetloba. Janezu se je dopadlo, raztegnil Je staljo ln napravil ležišče. Potem sU se vrnila v kuhinjo, kjer je že sedela vsa družina okrog ognja na ognjišč u. Tudi onadva sta sedla na ognjišče. "Bo dobro?" ga Je vprašala mati. 'Trav dobro bo, tudi zeblo ne bo," je zadovoljno odgovoril Junez, ae zahvaljeval, želeč jI zdravje, srečo pri živini, da bi Bog varoval hišo pred ognjem, da bi pojje bogato obrodilo. Udomačili so se hitro, pravili so jim svoje doživljaje, odkod so doma, kod ao že hodili . . . Mati ae je razgovarjala z njimi, Tomaž je večinoma molčal, le tu pa Um je kaj vprašal. Opazoval je Ivo, ki je vedno molčala ter gledaU v ogenj, le včasl sta se srečala s pogledi, nakar je ona še bolj povesila glavo. Tomaž je bil mlad in zdrav« sedaj pozimi spočit, zato ni nič čudnega, če se je zanimaf zanjo. Pri sosedih je veljal za dobrega, modrega in pametnega fanU, kar je v resnici bil. Vse je bilo že dogovorjeno, da ae fioroči spomladi z dekletom iz vasi. Mati je med tem skuhala polento, zavrela mleko in jim postregla z večerjo. Zunaj se je začelo mračiti, bližala ae je noč. Burja je tulila neugnano dalje; čim bolj se je bližala noč, tem hujša je bU*. Tulila je kot truma lačnih volkov. Cigani so se spogledavali na ognjišču: kdo vzdrži sedaj zunaj? Prosili so, da bi jim posodili svetilko, da bi šli spat. Voščili so materi lahko noč, Tomaž jim je posvetil in pokazal, kako se zapro vraU od znotraj. želel jim lahko noč in šel. Tomaž se je vrnil v kuhinjo. Mati mu je rekla, da jim je pozabila naročiti, naj pazijo ponoči, da ne zažge jo hiše. Po večerji je šel Tomaž vasovat k svoji izvoljenki. Ko je odhajal, mu je mati naročila, naj se ne mudi dolgo, da ona ne bo sama doma, sadaj ko so cigani v hiši. Ni se dolgo zamudil, le malo je posedel, st raz-govarjal z družino, najrajši bi bil aam z Marij«}. Z njo se bo poročil spomladi. Videl je, da so vsi doma. zato si je mislil, da se ne izplača, da bi počakal: sama danes ne bova. si je mislil. Izgovoril ae je, da mora iti domov, ker Je mati sama in v hiši imajo cigane. Marija ga je spremila do vrat in ga vprašala, kdaj spet pride. "Ne vem kdaj, rad bi videl, dji bi bila sama", Ji Ja odgovoril in jo gledal v oči7* ' "Zakaj sama?" ja odvrnila in iz oči mu je brala njegove misli, "Počakaj še par mesecev in potem bova vedno sama." "Se par mesecev čakanja in te nestrpnosti, to je preveč, ker te vsak dan vidim. Zato ne morem čakati tako dolgo." "Kaj ti je? Se nikdar nisi Uko govoril." • "Enkrat moram, čim prej, tem bolje. Predolgo sem sa že zamudil, mati je pa sama doma, zato moram iti." 2elel ji je lahko noč in odšel proti domu. 4- Zimake nočf ao dolge, brez konca. Se burja se je utrudila v Uj noči, proti jutru je vtihnila in zaspala. Pozno se je zdanilo, nastopil je pust, dolgočasen, kratek dan. Cigani so vsUli. Mati jim je skuhala zajtrk, katerega je nesla ciganka v lopo. Prosila je, da bi ji posodila šlvanko in malo sukanca, da si bo Iva zašila krilo. Kmalu se je vrnila s praznimi posodami in se zahvalila na dolgo in ši-roko, nato pa prosila, če bi dovolila, da bi o-stali še par dni tukaj. Burja je res ponehala, a zunaj je še vedno mraz, ki reže v kosti. "Sedaj gremo prosit po vasi, če bi kaj dobi-II, da ne bi vas preveč nadlegovali." Mati JI je rekla, da lahko oaUnejo še par dni, dokler se vreme ogreje in da ljudje napravijo gaz do dru-ge vasi. Kmalu »o cigani odšli v vas, v lopi je osUla sama Iva, ki ai je šivala krilo. Mati je imela delo v kuhinji, Tomaž je pa krmil z|vlno. Ko je šel po steljo v lopo, se je usUvil pri Ivi. "Te ne zebe v roke, Iva?" jo je vprašal. "Ne," je odgovorila z nasmehom ter ga pogledala. (Dalje prihodnjič) V Ljubljani se ga je oberka-pišon Marko tako nakresal, da je komaj prikolovratil na posUjo in se s težavo naložil v kočevski vlak. V železniškem vozu ae vae-de ravno nas proti-svojemu pri-j jaUlju in sosedu Onetu, ki ga ni spoznal. Tudi 'Cena je molčal, I češ kaj bo vendar Marko ukre-! Slika kaže del ceste, ki vodi iz Nanninga, Kitajska, v francosko Indokin Molk pretrga Marko in prične pogovor: "Kam se pa vi peljate?" "Pa u Ribenco!" "Jest tOdlrVam je Ribenca že kej znana?" "Sevajde mi je znana, kaj m' ne buo!" "Kaj poznate morde enga gvišnega oberkapišona Marka iz / VeKke Mlake številka 68?" "Kaj b' ga nepoznou—sej sva dobra pr^atla." Ribniški procent je kaj enostaven. Ce nekaj kupiš za en dinar in to potem prodaš za dva dinarja, si pri tem zaslužil en odstotek ali en dinar od stotaka. Ali kdo dvomi, da ni res? Menda je bilo to leU 1906, ko se je predpust v Ribnici prav imenitno zaključil. Ribniški lesni trgovec Ram-bouschek, kateremu so pa Rlb-ničani dejali "Raubarček", po rojstvu Ceh, po državljanstvu Nemec, po jeziku pa Italijan, je dolga leta trgoval v Ribnici, ne da bi se kdaj naučil slovenskega ezika. Vseeno je izhajal s svojo >esedno mašanico, kar ni bil drugače napačen človek. Bil je velik veseljak pa* je takrat naročil iz Istre en vagon pravih in živih oslov, katere je nameraval razprodati, dš bi ljudem služili pri vsakovrstnih Opravilih. - Pošiljka oslov Je prispela ravno na pustni torek. Zaradi tega e bil običajni pustni korzo še pestrejši, vsaka šema je imela takrat svojega osla, pa se je pomikal sprevod maškar s "komaj-lo" na čelui proti Dolenji vasi. Prigorčani ao zvedeli še pravočasno za veliko pustno slovesnost, pa so v vsej naglici postavili slavolok z nadpisom: "Pozdravljeni mili osli!" (namesto gosti). tiskarna s.n.p.j Tudi v Ribnici ao bili njega dni ljudje tako močno pobožni, kakor so še dandanes. Molili ao pa nemara več, kakor še molijo. Običajnemu večernemu rožen-krancu je sledila še cela vrsta očenašev kot priprošnja ali pa v zahvalo nebeškemu Očetu. Rib-ftičanje so bili tudi v resnici hvaležni Bogu in so ga zahvaljevali ne aamo kar jim je dal, ampak i udi kar jim je ustvaril. Takemu odenašu je sledil dostavek na primer . . . "ker nam je Buh pravo pamet dau!" ali "k' nam je Buh Jazek ustvaru" ali "pa k' nam je Buh roke za dajlat ua-tvaru!" in tako dalje. In je oče molil naprej, pa je na očenašu dostavil "... k' nam je Buh čajva ustvaru". Sinka, ki je klečal poleg njega, pa je to naštevanje »pravilo v smeh, bog ve kaj si je fantiček vae misli. Pa ae je stegnila očetova roka do njegovih ušes in ga je oče pokaral: "Kruota kaj pa misliš, de bi blu bule, če b' svoje drjake u pjaat' nosil'!" Povedal dr. J. O. • SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiq koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatekem, slovaSkem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ln drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S-N.PJ.Di TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnil« daj« vodatvo tiskarne.—Cene zmerna, unijako delo pm tt* Pilita po informacija na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tel. Rockvrell 4H4 CHICAGO. ILLINOIS Po sklepa 11. redno konvencij« no lahko naroči na list PromU k priiteje eden. dva, tri. Štiri ali pet članov la ene druiine k eni nlnl. Llet Prooveta etane sa vse enako, sa člane ali nečlane SIN n eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aeeamenta $I.N u tednik, ee jim to prliteje k naročnini. Torej eedaj nI vsroka, reči k le Hat predraf ta člane SNPJ. Uet Proaveta je vala lanItiM.(• gotovo |o v vsaki družini nekdo, ki M rad čital Uat vaak dan. Caaa liatu Pronveta le: Za Zdrui. države in Kanado. M-00 Za Cleero in Chleafo |e....$7J« 1 I"............. 4M 1 tednik la............. ' 2 t«h»ika ia............ |.«§ 2 tednika ia............ •1 tednike in............ 2.4« s tednike la......t.....»* 4 tednike In............ 1.20 4 tednike in............ ® tednikov in........... R|i s tednikov In...........»•* Za Evropo je............$9 0« Irpolnite »podnji kupon, priložile potrebno vnete denarja ali Order v pimou in ai naročite Proavoto. Ilat, ki je vala laataina. » - c Veelej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «a" SNPJ, ali če ae preneli proč od druiine in bo zahteval aam «voj H* tednik, bode moral tinti član it dolične družine, ki je Uko »kupa« naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravnižtvu Ii«* In obenem doplačati dotično vnoto liatu Pro»vala. Ako lera n« tedaj mora upravnlitvo mižati datum sa to vaoto naročniku. "Vajate, mama, tak raj vež sem! Osemdeset lajt sem že spounu, po najmam ne očeta ne matere!" Raznikov Francek je imel tudi harmoniko. Vedel je za vse godove boljših tržanov in Vsakega je prišel počastit s škripanjem svojega staroverskegs Instruments in primernim voščilom, Niti deksna ni izpustil, a*j ga je Imel v pratiki debelo podčrtanega, ker mu je vsakokrat padla svetla kronica. Pa se je zgodilo, da je stari dekan umrl In da je Ribnica dobila novega, ki še ni bfl posvetu v Raznikove »bičajo. In stoji nekega dne Rhznikov Francek v farovški veii, pa ga novi dekan povpraša: "No, Francek, kaj bi pa ti rad T "Vejo, sem pršu ranem' te-hant' za gut voščiti" PROSVETA. «NPJ. Mft7 So. Laondale Ave. Chleaia. Ill Priloženo poiiljam naročnino aa Ilat Proavete veete S ..." ...................................ČL drultva it..... Naalov ......................................................... t "t a vite tednik lo K. pripiiifa k moli naročnini od eledečlk «ae* moje druiine: Pride Ribničan vpraAal v gim-naaijo. kako kaj sinek napreduje. Vedel Je, da ima strogega profesorja za matematiko in da mu algebra dela težave. Pa se je moi trudil, da M sina pri reanih gnaimdih opravičil. -Vi, gaapud. ne vajsle, le kuL ku s| moj sinek priedajva i nu de b' vae teku znou, kukr je ta-