ISSN 0350-5561
za kon^c tedna
PovBČinijdsno in ^slo mœ bo. Pû/fekodùo čez dan zapiha! jugozBfwrini
54 let
stB\filkB 28
četrtek, 13. jufija 2007
1,25 EVR ' 300 sir
Zrelostni izpit v 131 rokah
Velenjski gimnazijci so v ponedeljek zvečer prejeli uradna potrdila, da so opravili maturo - Stisk roke za vsakega posebej
Razredi 6o na oder prihajati skupaj, vsak od uspešnih maturantov pa je osebno dobii
potrdilo o uspešno opravljeni maturi.
Veleiý^ - Na velenjski Splošni in strokovni gimnaziji so se v ponedeljek /vcOer v dnmu kulture uradno poslovili od se ene ^cne-racijc svnjih dijakov. MalurantI so AC zjutraj i/veUcIi, kako uspesni so bili ua maturi (več na notra-njili t^iranch), oiitno pa so bili uspcsni tudi udelczcnci niaiuri-leinega tečaja, saj je ravnalclj Raj-mund V»lcl /večer polno dvorano siarscv, sorodnikov in maiurati-lov se;.nanil, da je bila rodna generacija uspešna kar v 97.1 %. kar je 5 % več od republiškega povprečja. Vsi skupaj pa so bili uspesni 96.3 %. Nekaj lepih, vzpodbudnih besed ob koncu za mnoge najlepšega obdobja - gimnazijskih let - je avditoriju poleg ravnatelja gimnazije izrekel tudi direklor SCV Ivan Kotnik. Oba sta jima zazelcia lepa ^iiideutska leta in veliko sreOe v življenju. Polem pa su vsakemu posebej še slisiiila roko in izročila luaiuri-letuo spričevalo. Bilo je slav-ni)Sim> in veselo hkrati, /a kar je poskrbel ludi Joži Salej pri klavirju Id s pesmijo.	I 0$
/.ačeli so se pasji dtjexi. Doheset/r/o. Tei/iperalure rasle/o i: dneva v iJaN, .stopinjo in) ^lopnijo. in ml vsak dan iezje funki kwiramo. F(> moje ^a ni. ki hi lahko učinkovito delal ves dan. ko se termometer ustavi pri M stopinj Celzija. 'lolfko so vremenoslovd naftoveJali včeraj /« ludi za Jutri. da)ies ho kakšna siopinja nuin/. Pasji dri(i\ i .^e hoJo enkrat končali, ni d\oma. Kakšne bodo posledice hude pripeke in xroàne, bomo ugotavljali ixt koncu te^u obdobja, ki naj hi trajalo vsaj se leden dni. Treba bo zdrzati. Sko<Jo na pridelkih, v naravi In na zdra\Ji/ ljudi, honu> verjeino ugotavljali, ko bo vrth
(inu /KipUSliliL
Končal .se Je tudi .s/Mtiladunski del zasedanja državnega .nt-w. Velenjski fmlanec Bojan Konilč je napovedal, da bo nov začetek, ft)-rejJesenski, zelo vroč ()pf>zicija napoveduje interpelacijo pmti mim-stru za zdravje ma^. Andreju Bručanu, iudi re^ionulizacija zna hititrd oreh. Morda hodo ponekod fxurehni celo referendumi, ker se skoraj povsod »t)o slovensko'i ze prepirajo, kje naj bi bil dez pokrajine In katera občina bi bila v kateri pokrajini. Pa sploh se ni ftič jasno, tilti dokončno število pokrajin ne. Ustavili so se pri .številki 14. hi odšli na počitnice.
No. pred (eui so obravnavali tudi zakon o alternaUwl medicini, ki je zagotovo nujen, .saj se vse več ljudi ukvarja s tako inteno-vuno alternativno medicino, in lo hrez kontrole. Seveda večina za svoje storitve tudi računa, zalo Jc prav. da se stvar uredi. Da bo konec fH^iiolne anarhije na tem področju. Med drui^lm smo lahko v razfmjvi .slišali tudi mnenje poslanca državnega zbora iz So.sianja Dra^a Korena, da bi lahko za zdravUce razglasili tudi vse duhovnike. Sicer go-.stobesedna tu ostajam hrez be.sed. Na počitnice je .\el tudi \^lenj.'Jci me.'itni svei. S kepo v že-lodcu, bi lahko rekli. Predpočitniška seja Je bila preki' njena. Ker Je 12 (mí 25 v dvorani f)ri.winih swinikov dvignilo zelene kartončke, da jih v dvorani ni. Saj ne. da bi h& lell biti nevidni, tako so se odločili, ker niso zeleh glasovali o amandmaju o zavodu Kssena. ki %u niso obravnavali prvič. Prvič .^0 ga uspeli zavreči, ker Je bila dvorana polna, tokrat hi se tetko /r-šlo. Do oktobra .^edaj v Velenju ne ho več s^ sveia. Ker so počitnice, fn poleni se ho spet začelo. Ne dvomim, da bo politična jesen ludi v Velenju vroča. Tudi zalo, ker .so pogajanja z Unijo za razvit/. ki ji sedaj ()redseduje Drago Marlink'k. l>qjda na najslabši točki doslej. Zna bili pa poletje v dolini vrr)če tudi zaradi nekaterih kadnmkih zamenjav. 7Mkaj do njih prilu^a.je težko reči. Ker Je molk prevelik. Menda se nove ze tiafxwduj^'o. Kdo ve, ali to drzL A ko se začnejo pojavljali govorice, se ponavadi že nekql kuha. Naj končam hrez politike. V teh dneh so zame najlepši začetki in konci dneva. Ne razumem ljudi, ki pre.spiJo Jutra. V teh dneh .ko brez ohlačhn'. le rahel veter jim daje svežino in lepoto. Pa Jutranja rosa, 0.\reži zelenje, pa tudi moje noge. Ni lepšega, kot zgodaj zjutraj slo piti na rosno tnito. L^pi so ludi večeri, ko vročina začne iy)puščQti in ko se vse okoli luts umiri. Dnevi so. zal. vsak dan krajši. Danes Je .sonce vzšh oh uri. zmlo bo ob 20.47 uri. Dan bo lorej dolg 15 ur in 18 minut. In potem bo vsak dan se krajši. Ker se bomo bližali novemu koncu. Koncu poletja in koncu počitnic. Eni Jih že preživeli. drugi nanje še čakamo. Najsrečnejši v tem tednu so jih zagotovo zaćeh malura/iîi. ki uspešno zaključili šolanje. In s lem končali e?2o najlepših obdobij v Svljenju. srednješolski, najstniški čas.
Nič novega ni. čf povem, da se svet vrli. Vse za začne In konča. Tudi pasji dnevi b(Hlo uiinili.
Odstopil predsednik NS Esotech
Velenje, 16. julija • Novi direklor Tisnieclia, Marko Škobenie, jc pt> trdil, da jc za prvo skupščino druAbe napovedal odstop s funkcijo predsednik nad/ornega sveta Anion Žove. To naj bi se zgodilo na prvi skupščini družbe predvidoma koncc avgusia. Kaj ga je pripeljalo do te odločilve, bo pojasnil na ze omenjeni skupščini.
Spomnimo, daje vzačelku julija nadzorni svel Ivsoiecha z mcsia direktorice odstavil dotedanjo direktorico Zofijo Mazej Kukovič, na njeno mesto pa imenoval Marka Škoberneta. Informacije o razlogih, ki so privedle da take odločitve, so nadvse skope. Sedanje vodstvo poudarja, da bo lahko več piwedalo po končani revizJji poslovanja, in da se tačas ukvaija predvsem z obstoječimi, pa ludi novimi projekti. Ku-kovičeva pa pred tednom dni, ko seje vrnila s Kitajske, kjer je bila v času odstavitve s položaja, odločitve nadzornega sveta ni želela komentirali, prav tako ni dajala izjav o tem, kaj bi lahko bili razlogi za ta korak.
■ mkp
9770350556014

^ lokalne novice
Velenjčani v Nemčiji
Velenje. Ki^eiii • l.ani so v voionjskem Mladinskem centru v okviru progrHina NaciDnalne agencijc Mladina gosliii mlade i/ Nemcijc, iz mesta Kocin. Lcios zaradi dvostranske i/nienjave, v kateri sodciujela dve ra/lični drtavl, članici Ilvropske unije, obisk vračajo.
Mladi VdcnjcanI sîî že od ponedeljka v tem nemškem mestu, kjer bodo ostali do 24. julija. Namen izmenjave je spo7Jiavanjc ra/Jičnosii in zapiranje vrat predsodkom v skupni Evropi, zalo jo tudi financira Evropska skupnost. Hkrati pa se mladi v sklopu izmenjave nciommlno i/obražujejo, samostojno organizirajo potovanje v tujino in predstavljajo svoja sialisca. Izmenjava bo 7.anh miva. saj so gostitelji pripravili pester in zanimiv pn)gram. kale-rei?a redeča nil je/družena Evrapa.
■ bš
Končno Primorska
Sošlaiy -V Šoštanju bodo i. avgusta pričeli obnovo Prim(»rske ceste na odseku od Bj barskega mostu čez reko Pako do vkljuûKî stant>vanjske hiše na Primorski 3.
Cesta bc dobila nuv pl(jčnik za pešce, javno razsvetljavo, urejeno bo odvodnjavanje, predvsem pa bo /a uporabnike bistveno bolj varna.
ilkraii z obnovi) Primorske ceste bodo na isti trasi zamenjali tudi industrijski vodovod Trš, obnovili vodovodno omrežje, delno tudi fekalno kanalizacijo, eleklm in kabelske vode.
■ mkp
Nova parkirišča^ širši ovinek
ŠošUnj^ II. julija-V sredo so v Šoštanju končali d<ibre tri ledne prej začeta dela med Mez nisko progo in vrtcem Brinaicrdelana lokaJni ceMi Soštanj-Lokovica.
Mesto je pri vrtcu dobik^ desel novih parkirišč. Obenem so zaključili dela pn razširilvi in preplastitvi ovinka na lokalni cesti pod graščmo.
Mesto kot iz škatlice
mkp
Staro se je umaknilo
Šoštanj. 14. julija - Občina Šoštanj je konec junija dobila grad* beno dovoljenje za rušenje zgradb i^a Prešernovem trgu I in 2 in se nemudoma lotila dela. Pripravljalna dela so opravili v p^tek. objekt pa porušili dan kasneje, v soboto. Prostor bodo v Šošlauju /daj utrdili z makadamsko podlago in pripravili za gradnjo delno pokrile mestne tr^^nice.
mkp
Varneje po javni poti ob šoli
Topotsica- Krajevna skupnost TopolMcaje ob podružnični Šoli v kraju uzdila javno pot. kije bila prej makadamska, pozimi pa tudi precej nevarna za voznike, ki jim je zaradi strmega prikJjjčka na javno ccslo povzročala precej preglavic. UredUi so odvodnjavanje. zaključujejo pa ?.e tudi preplastitev z asfaliom vse do kmetije /abrezmk oziroma Stropnik. Nov priključek je nižji in varnejši. Kljub temu pa previdnost na Lem odseku ne bo odveč.
■ mkp
Dnevno čisti mesto okoli 45 dijakov -Mladi izjemno zadovoljni z delom
Velerye - Ko se začno počitnice, je na različnih mestih mogoče opazili uniformirane dijake, ki vztrajno skrbijo, da se naše mesto sveti od čistoče. Mestna občine Velenje daje ieios ^e ćeirtn leio možnost dijakom, da v obliki počitniškega dela čistijo mesto. Zanimanja je veDko, narašča pa kar od ust do usi! Mladi s^i / njim laki) zado voljni, da ga priporočajo ludi svt> jim prijateljem in lako na občino
Affadi čistijo na več mestih v Veienju in okoíici.
Posameznik lahko delo opravlja 14 dni. V prvih počitniških mesecih pridejo na svoj račun dijaki, saj imajo počilnice do prvega septembra. Potem lahko kakšen evro zaslužijo ti:di študentje. Na različnih lokacijah vsak dan čistijo .1 skupine po 12 do l.^ udeležencev. Seveda delavci !iiso prepuščeni sami sebi. ampak ima vsaka skupina mentorja. Na svoj način se ob delu zabavajt), pt)leg tega pa predstavlja enega redkih
pretežno dostopnih možnosti manjšega zaslužka. Nekaj dijakov je povedalo:
Aida Ahmetović: »/a delo ini je povedala kolegica. Ze lani sem napisala pmšnjo in sedaj delam že drugo leto, Všeč mi je, ke" se družimo, prijeino je delali v skupini, Ni pretežko, plačano pa je dobro. Marsikatera dela so îc za majhno razhko bolje plačana, pa so dosti bolj nap<ima.«
Milan Danijanovič in Nejc Skar-lovnik; »Sva že veterana v cem po slu. saj delava že drugo leto. /a delo sva izvedela preko prijateljev. Prošnjo sva oddala že ob koncu šole. da sva se prepričala, da bova res dobila možni)St za delo, lajří je plačano, od vsega pa je najbolj naporno zjutraj vstati. Drugače pa dobro prenašamo tudi vročino, Sef nam zjulraj pripelje V(ïdo, nekaj je prinesemo sami. Veliko časa delamo v senci» kjer se da vročino lažje prenašati,«
Pri tem delu je pozitivno tudi 10, da se mladi z njim kaj naučijo. Verjetno je kar dosti takih, ki po končanem delu dvakrat pomislijo, preden kaj vržejo na tla, tu da na to kdaj opozorijo tudi svoje prijatelje.	■ Tjasa
Janko Ramšak: Mladi delo radi opravljajo.
že decembra nimajo prve prošnje 7Z poletno počitniško delo. Priložnost je letos dobilo okn)g 250 dijakov in študentov. Janko Ramšak, ki spremlja del<i dijakov in skrbi tudi za izobraževanje, preden se odpravijo na teren, je povedal, da »se čisti središče mesta in okotica. Kardeljev tr^, nekaj del so mladi opravili v KS Skale-Hrasiovec. v
Aida Ahmetović
KS Koňovo - zaselek Šembric. pospravili sc^ avtobusna postajališča ob Partizanski cesti in še marsikaj. Odziv mladili je presenetljiv. Veseli so in radi (opravljajo to del<i. zato iščemo načine, kako ustreči čim večim. Bistvo je, da se očisti okolje in pospravi smeli, to pa spremlja ludl druženje in nenazadnje na ktmcu tudi zaslužek. Trenutno imamo srečo z vremenom, s^i smo imeli le en deževen dan. Nadomestili smo ga s soboto, čeprav sicer delovnik traja od ponedeljka do peika.<»
Nejc Skarlovnik in Miian Damjanovič

Razprava o vsebini, vsi o obliki
Končno se je začelo! - Celjska bo prva, je komu zal za Sašo? - Nova delovna mesta, kje so delavci? - Bo Janša tožil Ropa, bo Cvik! zaslišal Janšo? -Država bo svoje dobro plačala
If I ae Je začelo! V/nlinUi drtavnego itora so te začeli premlevat/ /lašo pokrajinsko zakomxiajo. '/m zaceiek nttj bi $:o\orill o snehinskih zakomh. pa xandarjç y^ak razpravfjakv ^>xoril tudi O .v/nvVi/ m )*obli-kah^. in iako smo znova slfMi uike. ki so zagovarjali predvideno šTevifo, ^firinajsl. pa lake, ki so odločno proti lako velikemu š(eviln, (udi luke, ki hi ^e kaksfio dodamo poi:raJifH>. Tej temi se seveda uidi niso mo^U Izopiiii med obiskom \>ladc v vzhodni p^wlovicif na^e se-danje skupne sîuiisfiùw re^je. čeprav prevelikega zanimanja za lo lemo ni hilo. Premier Janša in resorni minisier '/agar sta seveda f)o-udarjala nujo po deli(^'i Slovenije, če telimo enakomernejši razwj, talski tupan J^o/ze Posede! je hil osamljen v razpravi, da Je predvidenih pokrajin preveč, osamljen t^tdi v opozorilu, naj s sprejematijem zakonodaje ne liiiimo preveč, '/agar pa v odgovoru odločen: če ne zdai.Je vprašanje, kdaj homo la projekt sploh izi'edii. Sicer pa je hilo med lem dmdnevnim vladnim obiskom predvsem iz ust predsednika največkrat slišati »^Celjska i>okrajiua« • termin, za katerega se zavzemajo predvsem Cel/am'. pridružujejo se jim v nekaterih predvsem sosednjih občinah. Vsem namreč ime Savinjska ni najbolj )*blizu«: ne resničm geogndsko in ne tudi drugače. Siœr pa so se nekateri liho spraševali, če katerim občinam zahodnega ohnKKja ni zal, da so se odločile za samostf^no pokrajino .Saše, ko i>a vendarle celo sam dr-iavfii vrh napovedt{/e. da se ha Celjska regija, če ho šel razvoj tu tako hitro naprej, kmalu znašla med vsemi slovenskimi na prvem mestu.
So na tem obisku govorili tudi o tretji osi. Vendar IwlJ o jui/iem delu cestne imezave. to je od avtoceste Maribor-J ju bljana imni Hn'o-
ški. lij so tri moine poti. Od avtoceste (fientrupertj proti Zasavju in nato proti l)olef(h'ki: o<i avtoceste (I..opata)preko Celja. }.ašlcega in Zidanega Mosta i)ro{i Dolenjski, ali od avtoceste (Dramlle) preko Sen tj ur/a, Planine in Sevnice f>ro(i Dolenjski. Eni hi kol krak radi vi-deh še povezavo med Šenčurjem preko Smar/a in Rogaške Slatine do fhbovca. Osnovna odločitev naj bi po besedah prometnega mini-sira Botiča padla nekje Jeseni. Premier pa je v irvo/ih razpravah vendarle govoril o cesti ire^e razvojne osi tudi »širšem Predvsem v smisla "če bi se je htili pravočasno, hi že hila '.
Zanimiva je bila tudi razprava o v.\e manjši brezposelnosti, pa tudi o tem. da predvsem gostilničarjem in trgovt^em močno pri ma/i/kuje delavcev. Strokovnih delavcev pa ludi nekaterim drugim. Oh tem pa so ob vladnem obisku f)olozih še temellni kamen za novo lovamo na Vranskem, država je podprla gradnjo nove tovarne v Nazarjah, za ka-tero so tudi prejšnji teden polotili temeljni kamen. Tuš je začel graditi nov market v '/.aku ... Slišali i)a smo tudi opozorilo, da je pri delovni sili začel delovali irg. In bo moral tisti, ki bo dobre delavce telel dohiti. zanle ludi ft^alo globlje s^či v tep. In tudi ne več tako zviška gledati na malo starejše delavce, kijih Je na zavodih za zaposlovanje vendarle še kar precej Tudi na delavce iz tujine vsi ne bodo mogli misliti vnedogled. A ko mnogi še vedno opozarjajo na plače zaimle-nih,je zdal te ja^to, da je vsaj država dobro paskrhela za smje. Ja\'-nim - eni Jim še iedno enostavno rečejo drtavni - uslužbencem hodo plače do{)ro poskočile. Pa čeprav je včasih veljalo, da je dobro, če je kdo v drtavni sluthi: plača ni najvišja. Je pa >isigurnaf. Pri nas je ohcge.
In ko se nekaiei'ti stvari razčiščujejo, še ni zfiano. če bo Janša zaradi »IKjpagajske Sove'^ totil Kopa menda i)a je veliko bol} verjetno, da bo i^na's" Cvikl zadihal Janšo. A v povsem drugi zgodbi. V tisti o domnevno spornem nakupu oklepnikov Pa tria.
m k
rja UHata: teQiitsi»alfl2rtâa to hSlLJ Rnr drioi. ioa íáuií. ob tetrtUh. C«na pceamez/^ga lzvođ9 je 300 sn. mesdina narc^nlna 1.200 SIT. Ifirresečnd naročnina 3.450 STT. polletna naročnina 6.6S0 SIT, lelna naročnina 12i00SfT.
UreMtvo: Svis Zakola k (dlcektorl, Slane Vovk (odgcvor nI uradnik]. UOena Krsiif>Pi^lnc (pcnoćr^ iKedn Iks}, Jane; Resnik. Tatjana Podjuriek, Bojana âpegdl (notf nat)4), Mita Zakciek (urednica radija), Janja Kc^iuts^ {teflnifna urednica). Tjm^ Gsršak (oblikovalec), Profagimb: M^rta Jug (vodfa propagande), Sašo KoneCnIk, Jute BeiiCnSi (propaganůsta);
sedaí uemt» in vn«; 3a20 Mm}«. Kidrcsvi 2a. p. p. 202. iMm m\
\7ffi.iMn (OS)S0?4S43.
TRR- Nova LB. Vatenje* 024 2&0020133854
iml: pres^rtascas^sj
OblHmiila h gni. pnprtn: Naš 6ss d.0.0.
rtk TMrr^ SET d.d. NHâate 5.400 iivodcv Nsovotofiih rotogralil in rokofis» n vračanti
Po zakonu o Ot)V je "HaS &as" uvrščen mad {loizvod? rformalivnaga značaja a kaidr» dav«^ po ^^ znl^i stcpnjl.
SEJE
Dr. Dušan Mlinšek častni občan Velenja
Na junijski seji je velenjski mestni svet potrdil imena letošnjih občinskih nagrajencev - Brez zapleta ni šlo - Vrtci polni, kot že dolgo ne
Velenje • Prejšnji lorekje. kol smožtí poročali, v mestni iii^i polekala ic /aJnja prcdpočiiniška seja sveta. V prejšnji številki smo že pi)ročaii. zakaj Je niso končali, pa ludi o ra/pravi o enerireiskl prihodnosti Šaleške doline. Kljuh icmu, da so sejo prekinili, so pred lem sprejeli nekaj p<mienibnib odlokirv in sklepov.
Razmislek o lokaciji za avtobusno postajo?
/hčeii so kol ponavadi, i vprašanji in pobudami. Mojca Lorger (SDS) je opo/orila na nevarno pespol 7 Gorice proti zimskemu ba/enu, ki je v toplejših dnevih tudi dirkalni poligon /a motoriste. Najhuje je na ulici V in VT, kjer se i/ naselja zapeljejo na pešpot. Prebivalci se tam p<ićutijo precej ogm/eni. /ato želijo, da na prehodu občina poskrbi za postavitev talnih ovir, ki bi preprečevale vožnjo motorjem. Andrej Kuznian (NSi) je vprašal, kaj bo z domačijo PoioOnik, ki jo je občina odkupila /e pred časom, sedaj pa močno propada. Gre za domačijo pod o/.ko cesto takoj po odcepu /.a Kavče, ki ludi močno kazi podobo tega področja. Zanimalo ya je tudi, kdaj bodo končno začeli urejati pokopališče Šmartno, ki naj bi postalo spo-
minski park. To namreč ie naprej propada, njegova podoba je iz leta v leto slabša.
Jože Kavfičnik (l.DS) je ponovno opozř>ril na sramoto nedtv grajenih poshivnih prostorov v mestu. Najhuje je na Kardeljevem iTgu. prostori pa so pravi raj /a podgane in nepridiprave. P<v novno je predlagal, da občina sprejme odlok, po katerem bi lastniki takih lokalov plačevali več nadomcsilla za stavbna zemljišča, kar bi jih morda prisililo, da lokale prodajo ali dokončajo. Ker je v nicsiu vse več lastnikov, ki ne skrbijo za svojo lastnino v naravi in se zato na njej »redijo« kače, podgane In druge ludi za okužbe nevarne živali, je predlagal. da jih Inšpekcija po prijavi opozori, da parcele očistijo. Ce tega ne bi storili, pa naj bi občina poskrbela, da to uredi za to usposobljeno podjetje, ki bi račun za storitev izstavilo lastniku zemljišča.
Drago Marliniek (LDS) je vprašal, kakšna bo dinamika urejanja krožišč na Šaleški cesti. Ob tem gaje /^nimalo, ali ho zgrajen še en podhod pnd lo cesto. Predlagal pa je ludi. da strokovne službe se enkrat preverijo, ali je predvidena lokacija /a mjvo avto busno postajo res najboljša možna rešitev, /alrdil je. da je v pogovorih z mnogimi strokov-
njaki dobil več mnenj pnui lokaciji pod zimskim bazcnř>m koi pa za njo.
Trije grbi, tri plakete
Mestni svet je na julijski seji potrdil imena letošnjih občinskih nagrajencev. Septembra, ko bo MO Velenje praznovala občinski praznik, bo za časinega občana imenovan prof. dr. Dušan Mlinšek, po n^du Velenjčan, svetovno znan strokovnjak za sonaravno gozdarjenje. Grb MO Velenje bodo prejeli dolgoletni velenjski župnik, monsinjor Marjan Kuk. član številnih društev in organiza-t or h u m a n it a rn i h priredi te v Janko Sešel in Kari Drago Seme, ki vrsJo let aktivno deluje v kulturi. Plaketo MO Velenje bodo prejeli plesna učiteljica in koreo-grafinja Dragica Mavec, glasbena skupina Ave in dolgoletni gasilec v Šaleku Darko Oder
Komisija za priznanja, ki ji predseduje niag. Dragica Povli, je nagrajence svetu v potrditev predlagala v .>pakotLi«, svetniki pa so bili pri pt>trjevanju soglasni. Do zapleta je prišlo le pri predlogu za Janka Sešla. Nad njegovo kan-didatuH), predvsem pa nad obrazloži tvji o nagrade, so se pisno pritožili člani društva Flumoristov Velenje, saj je hiJo v obrazložitvi napisano, da je pomagal ustanovili to drušivo in aktivno deluie v
njem. Trdili so, da ni več član društva in da ne dovolijo, da je to v obrazložitvi, Komisija je njihovo pritožbo obravnavala, a na njihovo odločitev to ni vplivalo, saj so meuili. da gre le za majhen segment dela Janka Sešla, ki očitno tudi po mnenju svetnikov in svetnic ni tako velik, da bi kandidaturo izvzeli ali zavrnili. So pa preverili vse podpisnike njegove kandidature in ti s<i potrdili, da so jo podprli- V njihovem imenu jo je namreč podpisal le vlagatelj.
Vsi za Sašo
Direktorica Savinjsko-šaleSke obmtične razvojne agencijc Jasna Kiepec je na seji predstavila Območni razvojni program SAŠA od leia 2007 do leta 2013. obravnavala in potrdila pa sta g» projektna skupina ter Območni svet SASA že septembra lani. Občine regije SASA naj bi za sofinanciranje dobro ocenjenih gospodarskih projektov prejele 5 milijard evrov. od tega velenjska 1,3 milijarde.
Velenjski mestni svet je med drugim sprejel Predlog mnenja k predlogu območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži. V razpravi so mnogi menili, da regionalizacija poteka prept)č3si, da pa bodočo regijo SAŠA vsi podpirajo. Ob tem je župan Srečko Meh poudaril, da bodo prostori, potrebni za sedež pokrajine SA.SA regije, v Velenju na red do leta 2009. Slišati je bilo, da ni prav, da še preden so regije sploh v celoti polrjene, že potekajo
spori, kje bo sedež regije. Dr, Franc Žerdin je celo glasno podvomil, da bo regionalizacija v sedaj predlagani obliki sploh izpeljana.
Mestni svei je v nadaljevanju podpri imenovanje Kalje Esih za direktorico javnega zavoda Regijsko študijsko središče, ki ima sedež v Celju. lisihova tam ni novinka. trenutno pa vodi regijsko središče kot v. d. direklimce, saj jo morajo potrditi vse občine ustanovheljice iz širšega celjsko-savinjskega območja.
Vrtec v Cirkovcah ostane
Na zadnji predpočiiniški seji so svetniki in svetnice potrdili Predlog sklepa o določitvi fiksnega normativa v oddelkih Vrtca Velenje. /a rad i velikega zanimanja za vpis v Vrtec Velenje bi namreč brez lega morali jeseni zavrniti kar 120 oirok.
V Vrtcu Velenje so tudi letos v maju izvedli redni vpis novincev za novo šolsko leto. Zanimanje staršev je preseglo vsa pričakovanja. tako da so vse prostorske z mog y ivo si i enot Vrtca Velenje v samem mestu že povsem zapolnjene. Na novo bodo celo uredili dva doslej pomožna prostora in lako v njih omogočili varstvo še dvema skupinama malčkov. Za jeseni je že vpisanih 1050 oin^k. kar je precej več. kot je bilo prostih mest po odhodu šestletnikov, k: gredo jeseni v prvi razred osnovne šole. Mestni svetniki so ludi zato povečali normativ šte-
vila otrok v posamezni skupini na zgornjo zakonsko določeno mejo. Sprejeli pa so ludi sklep, da vrtec Cirkovce kljub manjšemu številu vpisanih otrok v novem šolskem letu ostane odprt • trenutno je vpisanih 10 malčkov -verjetno pa bodo zaprli enolo vrtca v Plešivcu. kjer je vpisanih le 5 olrok. Občina zelo veliko prispeva za delovanje vrtcev, največ za soHnanciranje plačil, pa tudi za stroške vzdrževanja stavb. V enoti Plešivec bi samo za redno dejavnost v letu dni odšieli 2X tisoč evrov, zato je župan prepričan. da gre /a nadstandard, ki si ga občina težko privošči. Ce si ga, pa zmanjka za druge potrebe, je povedal. In dodal, da ne razume, zakaj ne bi starši vozili otrok v enoto Skale, kjer je še dovolj pnv stih mest za otroke iz Plešivca.
Ob lem pa je mestni svet tudi seznanil, da v kar nekaj večjih podjetjih že razmišljajo o organizaciji vrlcs za otroke zaposlenih. Najbližje naj bi bili v Gorenju, kjer se po Mehovih besedah že dogovarjajo z Ministrstvom za šolstvo KS. Dejstvo je. da Vrtec Velenje nima več prostora za širitev dejavnosti, so pa pred nekaj leti zaprli kar nekaj manjših enot, zmanjševali pa so tudi šte>ilo oddelkov. Število letos vpisanih otrok se približuje številki, ki so jo v Vrtcu beležili, ko še ni bilo deveiletke in so imeli v varstvu ludi vse šestletnike v generaciji.
■ Bojana Špeget
Kako umiriti divje motoriste?
Velenjski svetniki sprašujejo in predlagajo, strokovne službe občine odgovarjajo in ukrepajo
Velerye- Na junijski seji svela so velenjski svetniki in svetnice postavili nemalo vprašanj in p<fbud. Velikokrat jih na težave ali pcv manj kijivosti opozorijo ludi občani. Po novem osnovne odgí)-vore na vprašanja in pobude izvedo že na seji sami, z gradivom za novo sejo pa jih dobijo tudi v pisni obliki. Vprašanja in odgovore, ki so zanimivi predvsem zato, ker so velikokrat povezani z vsemi, ki živimo v Velenju, povzemamo tudi mi.
Anton De Costa je mestnemu svetu podal pisno pobudo, da se prične postopek učinkovitega kazenskega razreševanja proli ti slini, ki s svojimi motornimi dvokolesi, skuierji. kros moioiji in štirikoles-ninii motorji življenjsko ogrožajo pešce, mamice z vozički in kole-satje, ki se sprehajajt) ali kolesarijo po dovoljenih ki)lesarskih siez.ah in peš poteh. Posebej je izpostavil, kako brcz(U>zirno se vozijo okoli velenjskih jezer. Dal je pobudo, da obdjîa poskrbi za postavitev fizičnih zapor na peš piîleh, pa ludi, da tiaj večkrat opravljajo kontrolo polidštiv civilu.
Strokovne službe odgovarjajo, da je zemljišče okoli velenjskili jezer večinoma v lasii Premogov-tiika Velenje, pešpoti in kolesarske steze pa niso kategorizirane kot javne ceste, /alo je za pronjetni red odgovoren lastniL Premogovnik je postavil obvestilne table, ki prepovedujejo vožrijo z motoiji in štirikolesniki, ob jezeru ludi s ko-
lesi, Oe se lahko kdo odloči /a po-stavitev fizičnih /jpor na teh p^v teh, to lahkih stori le lastnik, lorej Premogovnik Velenje. Vendar bi postavitev takili preprek onemogočila dostop iniervencijskun vozilom, predvsem reševalcem. Dejstvo je ludi, da policija težko nadzora vedno večji promet z motorji in štirikolesniki, saj se večina primerov konca s pobegi kršiteljev, pohciji pa so že posredovali pfv hudo o pogostejši prisotnosti poli-cisitTV v civilu na področju TRC Jezero in po mestu.
Milia Letoi^ je želel, da se po prestavitvi avtobusne postaje iz sedanje lokacije uredi ludi postajališče /Ji taksije, ki naj bi bili eni> tne barve. Odgovtjrili so mu, da so barvo taksijev določili v odloku leta 2005. Ta naj bi bila bela. Vendar pa so zaradi negativnih izkušenj z določanjem barve taksijev v Ijubljani lo določilo iz odloka črtali. Počakali bodo na odločitev na državni ravni, ki bo predpisala obvezno barvo taksijev po vsej državi. V Velenju naj bi bili vsi taksiji beli.
Kam z rabljeno obleko?
Ana Roza Hribar je predlagala, da v Velenju postavijo kontejnerje /J odlaganje rabljenih oblek in posteljnine. Kot je povedala, jih v nekaterih krajih že imajo, nam najbližje na Dobrni. V odgovoru urada za negospodarske službe izvemo, da rabljeno obleko in po-
steljnino zbirajo na velenjskem EUečcm križu. Oddale jo lahkcj v njihovem skladišču v času uradnih ur. to je vsako prvo in drugo sredo vmeseaiod 12. do 16. ure, sprejemajo pa jo ludi na sedežu Rde-
tiTvo pa so rabljenih oblek veseli tudi na velenjskem Kariiasu.
O drogah novembra
Kar nekaj pobud in vprašaru je bilo píwezanih z uporabniki drog.
lika zelo široka, bodo letos no» vembra v Velenju pripravili okroglo mizo, na katero bodo povabili strokovnjake iz Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ki jih je ustanovilo Ministrstvo za zdravje ter policija. V Velenju obsežen program pripravljajo v Zavt>du RU.l, kjer se že sedaj uspešno ukvarjajo s pomočjo odvisniki^m, pa tudi slariem odvisnikov, ki ob otrokovi odvisntî-sli prav tako doživljajo hude krize. Zato bodo zagotovo na
imajo težave z zasvojenostjo, ter Center za reintegracijo, v katerega bodo vključeni zdravljeni odvisniki. Tem namreč po vrnitvi iz zdravljenja ni prav nič lahko, /a delo v njih naj bi usposobili ludi prostovoljce, sicer pa v dveletnem proračunu MO Velenje za delovanje teh centrov še nls(3 zagotovili sredstev, zalo je vpraša-iye. kdaj bodti res zaživeli. Na občini pravijo, da bodo veliko pozornosti posvečali preventivi (v okviru LAS), žal pa tudi brez ku-
Pesci so na sprehajalnih poteh res veUkokrat ogroženi. Motoristi, štirikolesniki, pa tudi kolesarji nanje ne sodijo. A je tistih,
ki prepoved kršijo^ vse več.
čega kri^.a na 1'oiiovi. Tam poskr-bgo ludi /A povezavo med tistimi, ki želijo oddati rabljeno pohištvi) ali gospodinjske stroje, in tistimi, ki to potrebujejo. Za prevzem pa se naprej dogovorij(3 sami. Z ago
ki naj bi jih bilo tudi v Velenju vse več. Že nekaj let v Šaleški dolini deluje lokalna akcijska skupina Las, ki se ukvarja predvsem s preventivo v zvezi z vprašanjem ne-dovoljenili drog. Ker je problema-
okrogli mizi lahko več konkretnih podatkov podali tudi oni, saj naj bi kmalu zaživel Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Dnevni cenier. ki bo izvajal podporni program vsem, ki
raiive v Šaleški dolini nc bo šlo več. Droge so že dolgo med nami in pred tem si ni mogoče zatiskali oči.
■ Bš
IM^JISS
Bo avgusta sploh kdo delal?
V mnogih kolektivih zaposleni v pričakovanju kolektivnih dopustov - Najdlje, kar tri tedne, bodo prosti v Premogovniku, v Gorenju so kolektivni dopusti stalnica, Vegradovi pa gradbišč ne bodo pustili praznih
Milena Krstić - Planine
Veíeiye - Kdo bo avgusta sploh íe delal, ko v Šaleški dolini v množili kolektivih, sploh tistih večjih, načrtujejo odhod na kolektivni di> pust? Tako je ludi v treh največjih podjeijili oziroma družbah, Ciorcnju, Vc^^radu in Premogovniku.
Gorenje z dolgo tradicijo kolektivnih dopustov
Svetovalec direkloija za področje kadr<iv in izobraževanja v Gorenju, d. d., Jože Meh pravi, da bodo v (îorenju lakn kot žc vrsto lel ludi letos imeli kolektivni dopuî^t. »Pri nas je la tradicija /e zelo dolga, pogojena pa z načinom proizvodJijc, kije v velikem delu veri/no povezana. Poleg lega se tako odzivamo na sezonska nihanja na trgu,« pravi.
Zaposleni vCinrcnju odhajajo na kolektivni dopust v ponedeljek, 30. julija, doma pa bodo do torka, (4. avgusta, torej 12 delovnih dni. 15. avgust je prazniL Na kolektivni dopusi odhaja večina zaposlenih (înrenja, IPC-ja, Cřorenja Notranje opreme, skupaj okoli 6.250 delavcev, »Nekateri pa kolekiivnejia dopusta nimajo, denimo Indop. Gorenje Orodjarna, pa tudi dve tretjini v/drzevalcev, varnostniki, gasilci, serviseiji in uekalcri iz strokovnih služb. Računamo, da bo vsak dan v velen-
jskem območju na delu približno 600 ali 700 delavcev.« pravi.
V lem času bodo opravili večja letna vzdf/^evalna dela. ki jih v času. ko leče proizvodnja, ni mogoče. Večja hosia obnova dela stiskalnic v kuhalnih aparatih in emajliranih pečeh, medtem ko večjih investicijskih del, ki so bila prisoma v prejšnjih letih, tokrat ne bo.
Vegradova gradbišča nemoteno
'i\jdi Vegradtwi delavci, ne pa vsi, bodo letos korisiili kolektivni dopusi. Direktorica za kadrovsko In splosno področje v Veg radu (in
direktorica INDH) Branka Klav/ je povedala, da imajo planiran kolektivni dopusi v času od 30. julija do 10. avgusta. »Ne m (TOU pa govorili o tem, koliko delavcev bo lahkn koristilo tak dopusi. ker bo delo na naših gradbiščih iu v proizvodnji potekalo bolj ali manj neokrnjeno. Tam, kjer bo delovni proces to dovoljeval glede na obseg de i. zahleve in terminske plane» pa bodo delavci odšli na kt)lekiivni dopust.«
Narava dela v gradbeništvu pač leija, da se sezona i/koristi. •Tako nam narekujejo in vest i-torskc pogodbe, roki so posiavl-jeni in mi jih moramo spoštovali in dosegali. Kjer bo mogoče, bomo delavcem lak dtîpusi omogočili, a najbolj vitalne funkcije bodo v obratovanju.« še pravi Klavževa.
Rudarji prvič tri tedne
»Zaposleni v Premogovniku Velenje in invalidskem podjetju HTZ pa bodo letos prvič v zgodovini premogtwmka na ki)lekiivnem dopustu cele iri tedne, od 27. julija do 20. avgusta,« je povedal direktor dr. Tvgen Der-varič. v tem času bo seveda poskrbljeno, da bo v jaiDi vse tako. kot mora bili, načrtujejo pa ludi temeljil remont glavnega izvajalnega stnija na jašku Preloge, lako da bo nekaj zaposlenih v času. ko bodo drugi počivali, moralo opravljali svoj posel. Druge odvisne ozironîa povezane družbe Premogovnika Velenje pa svoje dopuste načrtujejo po svoje, ne pove zanos Prem ogovn iko m.	■
Telekomunikacij e : zneski se vrtijo od 70 do 1.200 evrov
V občini Šoštanj 1.600 upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje -Sezname bodo na krajevno običajen način objavili danes - Izplačila v najkrajšem možnem času
MIhna Hrstic - Planine
Šoštajý • Na nsmw podpisanih poravnav o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje lahko v občini Šoštanj vračilo preveč plačanih sredstev pričakuje 1600 občanov, nam je konec prejšnjega ledna piwedala direktorica uprave Občine Sošianj Darja Medved, Zneski vračil se gibljejo med 70 in 1.200 evri. razlikujejo se od krajevne skupnosli do krajevne skupnosti, odvisni pa so ludi od leta izgradnje omrežja.
»v dogovoru s po se buo komisijo za seslavo seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje bomo v leh dneh na krajevno običajen način, torej na oglasnih deskah občine in kTajevnlh skupno Sli, objavili sezname končnih upravičencev. Seznami bodo na oglasnih deskah objavljeni vsaj 30 dni.« razlaga Medvedova. »Ker zakonodaja natančno predpisuje, kdo so končni upravičenci - in li bodo na seznamih tudi objavljeni. se želimo 2e zdaj opravičiti svojcem listih, ki bodo na seznamih. a so že pokojni. V teh
primerih prosiino pravne naslednike, da se, če je le mogoče, še pred prejemom poste oglasijo na sedežu občine ali sede/u krajevne skupnosti z ustreznimi listinami. ki bodo dokazovale dedno upravičenosi. Yňko se bomo izognili neljubim nevšečnostim in v najkrajšem mo/nem času pripravili nove dokumente,« dodaja direktorica občinske uprave.
Po objavi sezjiamov na oglasnih deskah, kar se bo. k<u že rečeno, najveijetneje zgodilo danes (čelr-lek, 19. julija), bodo v Šoštanju pričeli pošiljali dokumeuie vsakemu posameznemu upravičencu. Ti bodo dobili dopis s kratkimi pojasnili oziroma navodili, obrazec, kamor btîdo vpisali svoje podatke in dva izvoda lako imenovane Poravnave o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, kjer bo mdi že vpisan znesek vračila v evrih.
Kol še zagotavljajo v Občini So šianj, bodo i/plačila upravičencem nakazali v najkrajšem mc^ž-nem času. lam, kjer kakih zapletov ne bo in kjer se bodo upravičenci odzvali takoj, /e v začetku avgusta.	■
Izdelki Tuš - ïïhunska kakovost potrjena
Na osrednjem mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni so izdelki blagovne znamke Tuš prejeli kar 12 medalj. Tuš je tako prvi trgovec, ki je izdelke svoje lastne blagovne znamke postavil ob bok priznanim znamkam in s tem dokazal, da izdelki Tuš sodijo med najboljše.
Kakovost je prvo merilo našega dela in tako temelj tudi na segmentu naše lastne blagovne znamke. Izdelki Tuš so vrhunske kakovosti, z oceno na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa smo prejeli tudi strokovno potrditev. V primerjavi z izdelki priznanih proizvajalcev, ki so v povprečju tudi za več kot 30 odstotkov dražji, so se izdelki Tul izkazali odlično.
Visoka kakovost je priznanje tudi slovenskim proizvajalcem, saj so vsi nagrajeni izdelki blagovne znamke Tuš slovenskega porekla. Zato se ni čuditi izredni priljubljenosti Tuš izdelkov med številnimi kupci, ki jim zaupajo pri vsakdanjem nakupu. Izbirajo namreč lahko med več kot 650 različnimi izdelki Tuš.
Osvojenih 12 odličij dodatno potrjuje vrhunsko kakovost izdelkov TuŠ in nov slogan "Tliš, vedno boljši!".
€nf«tuf tt^ CaU v TfwvttB jOOO Cdfe

DOGODKI
Dva zlata, 28 odličnih maturantov
Dijaki velenjske gimnazije so bili na spomladanskem delu mature zelo uspešni - S 97,1-odstotnim uspehom se uvrščajo nad republiško povprečje
Velenje - Noč iz nedelje na ponedeljek je bil« za leiosnje inaluriime naporna. Vedeli S(i. da bodo ?.c ob /4£ndn;i 5. uri lahko s pomočjo interneta izvedeli, kako uspcsni so bili na letošnji splosni maluri. Maluranli velenjske gimna?:ije so bili kar zadovoljni, eni bolj. drugi manj, Zadovoljenje biJ ludi ravnaielj Rajmund ValcI. saj sa bili dijaki uspcsni kar v 97.1 %. Žal Iclos velenjska gimnazija nima Loliko /lalih maiuraniov ioi prejšnja leia • 30 in več lock na niaiuri je uspelo zbrali le dvema: Šifer in 2anu Vtnrkanu.
Rajmund Valcl« ravnate^ velei^jske Splošne in strokovne gimna7.ije. ki sodi pod okrilje Šolskega ccnira Velenje, je bil v ponedeljek zjutraj po pregledu re-/utiaiov zadovoljen. O uradnih rezulla-
lih letošnje mature nam je povedal: »K maturi je pristopilo 110 kandidatov splošne gimnazije in 26 kandidatov ujnetniske gimnazije, skupa^i torej 136 maturantov. V splasni gin^naziji je v spamladanskem delu mature to uspešno opravilo 107, v umetniški pa 25, skupaj 132. To pomeni, da so bili naši maturanti uspešni 97,1-odstotno.« S tem so bili seveda na velenjski gimnaziji /tadovoljni. saj je to rezultat, ki je nad republiškim povprečjem. Vseh pet maturantov, ki mature niso opravili, je negativno ocenjenih samo iz enega predmeta, zato imajo veliko možnosti, da bodo uspesni na jesenskem roku mature, ki se bo zacel 28, avgusta.
»Letošnji rezultati mature so v primerjavi s prejšnjimi leti pod<^hni. Oe
naredim prlmeijavo z lanskim letom, imamo nekoliko manj ziailh maturantov. I.ani jih je bilo šest. letos, kot že rečeno, le 2. Zadovoljni p« smo, da je na letošnji maturi kar 28 dijakov doseglo več kol 25 točk in s tem odličen
Oopofdne so maturanti dobili uradna obvestila o uspeftu na Mošnji maturi. VeČina pa je rezultate že poznala,
uspeh na maturi. To pa Je toliko kot lani.«
V ponedeljek dopoldne po obvestila o uspehu na maturi ni prišlo prav veliko maturantov. Verjetno tudi zato, ker so /e vse Izvedeli preko interneta, morda je bila kaj kriva tudi vročina, ki te dni pritiska z vso močjo. In tudi zaio napetosti, ki je prejšnja leta vladala pred razdelitvijo obvestil o uspehu, ni bilo čutiti.
Za slovo od velenjske glmna:iijc pa so zvečer pripravili še uradno p(»delitcv spričeval v domu kulture. To je bil res sprosčen večer, razlogov za veselje pa pri večini veliko. Dn konca tedna naj bi bodoči itudemje tudi i/vedeli, kako uspešni so bili letos pri vpisu na izbrane fakultete oziroma kje vse so bile omejitve, potcni pa se ho za njih začelo dolgo, brezskrbno poletje.
I Bojana Špegel
Najuspešnejši razred je bii letos 4. b. Z odiiiio ga je končalo kar 12 dijakov, dva od njih pa sta tudi zlata
maturanta. Tega naziva se veselita Kaja Šifer in Žan Markan.
Uroš Arandželovlc: »Re/uliale Zc vem, vseeno sem prišel se po uradno obvestilo o uspehu na maturi. Kar se mene tiče. sem zadovoljen. Zbral sem 15 točk, kar je dober uspeh. Nekaj takega sem tudi pričakoval. Danes pa splíMi nisem spal, že oh 5. uri pa sem takoj pogledal na internet. In kot že rečeno, sem se razveselil. Točke, ki sem jih dosegel, bodo po mojem zadoščalo /.a vpis na željeni Studij. Vpisal sem geografijo in teologijo. Velenjskt> gimnazijo /apusčam z lepimi spimiini. Prepričan sem. da bomo sošolci tudi v prihodnje obdržali stike. «
Zlati maturant Zan Markan: »Priznam, da sem kar nialt^ presenečen, da seni zlati maturant. Zbral sem 3Í) t<ičk, imel pa sem dobtt) mcîtivacijo za učenje. Veliko več sem se učil za maiuro kol pa prej. saj ie matura več vredna. B^leg tega so mi starši obljubili avto za odličen uspeh na maturi. V gimnaziji nikoli nisem bil odličen, vsa štiri leta sem bil prav dober, (iinmazija se mi ni zdela zelo težka, bilo je vredu. čeprav je bilo včawh malo zate/eno. Obrazložil pa tega raje ne btnn. Vpisal sem šuj-dij informatike na mariborski univerzi in z^oti)vo bom sprejet. Zato se sedaj zame res začenjajo prave, dolge počitnice.«
Zanimanja veliko^ ponudbe pa ni toliko
v poletnih dneh se marsikateri srednješolec odloči, da bi poleg popolnega odklopa možganov lahko storil tudi kaj koristnega in ob tem zaslužil kakšen evro. Informacije o stanju počitniškega dela smo poiskali na Študentskem servisu Maribor in Mladinskem servisi Velenje.
Suzana Žida. diplomirana eki> nomistka, kije na mariborskem študentskem servisu že 18 let, je povedala, dn je v našem mestu ponudba del precej obubožana. VeČina podjetij, ki daje možnosi zaposlitve v poletnem času. ima mesta rezer\'irana za otroke svojih delavcev V Velenju imamo tudi tradicija pn)šenj. ki jih pišejo dijaki a^i jžtudemje. Delodajalci se nanje dobro odzivajo In zato je tudi tu lahko pomembna pomoč pri iskanju službe. Će član študentskega servisa sam išče službo, ga je potrebno opiv zoriti na dogovore, ki nastanejo z delodajalcem. Še prehitro se zgodi, da delodajalci govorijo o bruto ccnah» medlem ko so za delavce pomembne nelo ccne. Vedno bi se (uorali pogovarjati o slednjih, da kasneje ne bi bilo razočaranj oziroma presenečenj.
Na Mladinskem servisu Velenje je največ zanimanja za delo v pisarnah, na računalniku, tudi v proizvodnji. Vodja izpostave Danijela Ožir je povedala tudi. da dobro plfčane selitve, /alo je
veliko povpraševanja tudi po teh. Pri delu se je treba veliko prilagajali. problem» ki nastaja, pa je, da bi nekateri radi delali 14 dni. dela pa je za cel mesec. Največ se zaposlujejo dijaki zaključnih letnikov in študenti, precej dela se najde tudi septembra, preden
valo Gorenje, vendar danes nI več tako,
V letošnjem letuje prišlo ludi do določenih novosti v zaposlovanju mladih. Splošna olajšava za delo preko študentskega ser-
Suzand Žula: »Dijaki in študentje J Id sami iščejo zaposlitev, bi se vedno morali dogovarjati v neto cenah."
se začne novo študijsko lelo. Urne posl avke se gibljejo od 2,5 do 5 cvrov, odvisno od vrste dela.
Največji favorit v zaposlovanju je pri nas MOV, kjer imajo otroci možnost, da vsaj 10 delovnih dni delajo in si prislužijo nekaj de-Včasih je veliko zaposlo-
Danijela Ožin -Največ zanimanja je za delo v pisarnah, na računalniku pa tudi v proizvodnji,»
visa znaša 2K00 evrov. pri akontaciji uad 400 cvrov pa se znesek obdavči za 22,5 Seveda je denar povrnjen, če posameznik ne preseže maksimuma. Delajo lahko tudi osnovnošolci, vendar le tisti, ki so zaključili osnovno šolo, dopolnili 15 let in so vpisani v katerega od sredjije šolski h programtw,
■ tz
fs/l	A.	K
Eni bolj delavni, drugi manj
Počitnice niso samo čas lenarjenja, temveč sc vedno več mladih odloča za počitniško delo. Vsaj tisti, ki so bolj marljivi. Le komu ne pride prav kdkšen evro. ki ga zaslužijo'' Med sprehajalci po velenjskih ulicah smo poiskali dijake In študente ter jih povprašali, ali so kaj delavni ali ne. Povedali so:
Ivana Masatovič: »Prejšnja leta. ko sem bila šc dijakinja, sem med počitnicami tudi delala, letos pa že iščem službo. Ponavadi so me vzeli ko( či-stilko zraven mame ali pa v pmizvodnjo, Mislim. da šludenrom dajejo lažja dela, zato sem bila ludi sama zadovoljna. Ponavadi sem delala 14 dni. Sicer sem do dsla prišla po zvezah, vendar mislim, da imajo tudi mladi brez zvez dovolj možnosti za delo.«
Dragana Oljača: »Da. med počitnicami sera že delala, in sicer sem v trgi >vi ni pomagal» pri pro dajl. Bila sem zadovoljna, vendar si bom letos privoščila malo počitnic in bom lenarila. Vem pa, da večina mladih te dni dela. saj sem prepričana, da lahko počitniško delo dobi v^k. kije dovolj vztrajen.«
Darko Đorđioski: »Med poletjem se že delal, ponavadi v kakšnem podjetju, tudi v proizvodnji, Tam nisem imel določene naloge, ampak sem naredil, kar je bilo treba. Za delo mi ni bilo treba pisati nobenih pn>-šenj, saj so me iz podjetja poklicali sami, ko so potrebovali pomoč. Letos pa mislim, da bom kar doma. saj za počitniško delo nimam časa.«
Maiic Plazar: »Počitniškega dela nisem opravljal še nikoli, saj za kaj taksnega nimam nobenega interesa. Niti Iskal ga nisem. Sicer si želim zasluzili nekaj denaija, vendar ga trenutno ne potrebujem, Drugače pa mislim, da imajo dijaki in študentje kar veliko možnosti za počitniško delo. Samo poiskati ga je treba.«
Tomaž Podkrižnik: »Sam sicer uiscm nikoli delal med p(5č)tnicami. saj te možnosti nismo imeli. Danes je situacija drugačna, in prepričan sem. da lahko delo dobi vsak, saj je dela dovolj, samovoljo je treba imelL Mislim, da je prav, da mladi delajo vsaj poleti in izkusijo, kako sc služi denar. Prav bi bilo, da poprimejt) la vsakih delo.« ■ vg
MED DRETO IN SAVINJO

19. julija 2007
Mđ Cirortco
Pokrajinska inflaiija
i.ucki ^paii ('jril R{)sc bo prišel v zgodovino pokrajinskega gibanja v tem Jelu Slovenije kol tisU, ki seje vsaj pri imenu znper-Slavil predlogu države in namesto SavinJsk^vSaleske predlagal Zgornjesavinjsko pokrajím). Njegova uienieljitev Je preprosia, vendar logična: kar sedem od desetih občin bodoče povezave leži ob Savinii in tudi sicer je marsikje prak^, da občine niso ll/ičmi povezane s krajem o/iroma reko ali čim tretjim, p(j katerem naj bi bodoča pt)kfajina dobila ime. l.ep primer je Obsotclje, ki ga umeščajo v Savinjsko pokrajino, čeprav jc oddaljeno od Savinje bolj kol Šaleška od /gornjesavinjske doline. Na koncu bo seveda namesto logike odločala politika, je prepričan tudi Itički občinski svetnik Jernej Plankl, Po njegovem obsiaja uieincljena boja>œn, da štirinajst pokrajin n: končna šlcvilka, kar je manj bistveno od spoznanja, da se s pokrajinami ustvaij^o dobro plačane Itnkcije, brez definiranih izvirnih pristojnosti. V p<îdlnnu je zaznali tihi pristanek poliiike na enotirni sistem, kar pomeni prenos pristojnosti z upravnih enot na pokrajine in v posledici oddaljevanje storitev od občanov. Temu bi se marale občine v svojih stalii^čih jasno upreti in doseči, da bodo pokrajine razvojni servis ohčin. l.učki svetniki sn tudi prepričani da bi bilo zaradi geografske lege najbolj primerno zji pokrajinsko sredisče Mozirje, predvseirî pa so prepričani, da bo bohoienje državne uprave edini otipljivi učinek hodoiili pokrjgin.
Povrnjenih bo 265.442 evrov
Po zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omreige. lenega a so poslanci sprejeli v letu 2002 in je zadnje spremembe 1er dopolnitve doživel v tem letu. so vso dokumeniacijo zbrali tudi v občini l.uče in na drMno pravobranilstvo pc^slaii zahtevek za vračilo vlaganj. Zahtevek Lučanov je bil odobren v višini 265.442 evrov. Na sedež občine je prispeh> okoli 330 vlog upravičencev, težava pa bo, ugotavlja župan Ciril Rose, ker vsi upravičenci niso vložili pisne vloge za vračiltj. Občina je dolžna sredstva razdeliti v irideselih dneh, zaradi časovne stiske seje župan odločil ustanoviti komisiio, ki se bn ukvarjala s posameznimi primeri. Svetniki občine so na zadnji seji spravljivo razpravljali o občutljivem vpralajyu in menili, daje edino pošteno denar razxie-liti med vse. ki so prispevali k izgradnji javnega telefonskega omrežja. Torej tudi tistim, ki se zaradi takšnih ali drugačnih razlo gov niso pobrigali, da bi jim država vrnila vložena sredstva. Tako bo volk sit in koza cela. v Luča h bo še i\aprcj vladalo geslo mušk^ liijev, vsi /a enega, eden za vse.
Ni najbolišega turističnega spominka
v Mozirju želijo lastno razpoznavnt)st gradili (udi s pomočjo turist ičncjja spominka, do katerega so želeli priti preko javnega natečaja, na katerega sc je prijavilo sedem avioriev s skupaj sedemnajstimi predlogi. .Sesi članska komisija s predsednico ta njo Pogorevc Novak se je soglasno odločila, da ne bo podelila nobene nagrade, saj med ponujenimi predlogi ni prepoznala izdelka, ki bi v celoti izpolnjeval vsa merila. Nekateri predlogi že v osnovi niSíí zadoslih temeljnim strokovnim kriterijem, v ožji izbor pa so se uvrstili ^irje izdelki, in sicer: škatlica s tulipani, grb občine Mozirje, sveti Jurij ter srednjeveški vhod k taborni cerkvi. Mnenje komisije je, da mora biti spominek prepoznaven z-a kraj Mozirje, navdih naj bi poiskal v kulturni dediščini kraja, biti mora niarjših dimenzij, iz kakovostnega materiala in oblikovalsko strokiwno narejen. Uporabna vrednost ter všečnost sta predvsem pri spominkih za turiste ravno tako kriterija, ki vplivata na odločitev o izbiri spominka.
Stoletnica v objemu sramote
Nobena novost ni govoriti o hudih težavah, s katerimi živijo na gornjegrajcki osnovni šnli, ki bo prihodnje loto «iavila <5tnletnico šolske zgrddbe. Vsa lela so prostorske zmožnosti v glavnem /ado stile kriterijem, ob uvedbi devetletnega Šolskega programa pa je bilo potrebno obstoječe razjnere prilagoditi novim potrebam. Ravnateljica Lilijana Bele ugotavlja, da jih pesii prostorska stiska tako za potrebe pouka kol za potrebe zaposlenih, predvsem pa ostaja premajhna solska knjižnica in zbornice za učitelje, S podo» bnimi težavami se ukvarjajo tudi v vrtcu. Tako se že nekaj let dogaja. da poteka pouk v kletJiih prostorih sosednjega zdravstvenega doma, en (Oddelek vrtca pa gostuje v večnamenskem prostoru Sole, »/aradi pomanjkanja prostora morajo J^lirje oddelki na predmetni stopnji malicati v učilnicah, kar je s higienskega vidika neustrezno. Tudi malico za prvi razred je treba vsak dan prena-:žau preko dvoril^ča v sosednjo zgradbt) in jo nato pospravljati. Učenci prvega razreda morajo v vsakem vremenu preko dvariSča na kosilo v solskn jedilnica 1er k pouku Športne vzgoje v s<ilsko telovadnico,« razčlenjuje razmere Beletova razočarana, ker se kljub ptîspesenemu iskanju možnosti izgradnje ozimma adaptacije šole ne premakne nič. Za popolno sramoto vseh. ki so bili ozimma sd odgovorni za katastrofalno stanje gornjegr^uske §ole, velja zapihati, da so v preteklem letu ponovno pokazale pre-cejsnjč pomanjkijivosii v solskib prostt)riti, na zunanjosii in sirehi. se posebej v dotrajani opremi in instalacijah. Nujna vzdrževalna dela In manjša popravila obvladuje liisnik. vendar po mnenju Bele tove to ne bo več dolgo možno. Za ni a kanje streh, odstopanje opleska. dvigovanje parketa v telovadnici, razpadajoči okenski okviri in les na stavbnem pohištvu so samo manjši del težav. s katerimi se dnevno ukvarja šolski hišuik.
■ £di Mavric • Savinjčan
Zaposleni ao si verjetno zapomnili besede gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, kije v govoru pozval slovenske
podjetnike, naj dajo ljudem višje plače.
V nazarskih BSH hišnih aparatih bodo zaposlili 200 ljudi
Podjetje BSH Hišni aparati bo v Nazarjah zgradilo novo industrijsko halo, v kateri bodo izdelovali visokokakovostne kavne aparate - Država prispevala 1,2 milijona evrov. celoten projekt pa je vreden 7 milijonov evrov
Nazarje • Temeljni kamen za ni)v objekt je ob navzočnosti najvišjih predstavnikov skupine BSH dr. Kurt^Ludwiga Gulber-leta, glavnega direktorja skupine BSl 1. ter dr Peira Goetza, direk-toTja divizije mahh gospodinjskih aparatov v skupini BSIl, ter vodstva Bsn Hišni aparati položil minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, Investicija v širitev in spremembo proizvodnega prt^grama je eden najpomembnejših projektov nazar-
zdaleč ni samoumeven, saj je podjetje v stalnem konkurenčnem razmerju, tako z ostalimi hčerinskimi podjetji na eni ter skřípino agresivnimi proizvajalci, ki prihajajo predvsem s Kitajske, na drugi strani,« je še dejal Gut-berlet. S komplimenti ni varče-val niti minister Vizjak, saj bo po njegovem nov produkt konkurenčna nadgradnja in to Hišne aparate dolgoročno umešča tako na evropski kot globalni trg. Slovenska vlada je
nih tujih inveslicij, se pravi uo vih, dolgoročno zanimivih obratov, ki zaposlujejo kvalilicirani) in visoko izobraženo delovno silo,« je dogajanje v najuspešnejšem zgornj es svinjskem podjetju, za katerega delajo številni kooperanti, komentiral minister za gospodarstvo, vesel informacije, da v BSH ustvarijo veliko Število patentov. To pomeni, da gre v resnici za razvojno ptîdjetje. ki temelji na (llozofiji znanja in inovativnosti.


vrednost na zaposlenega, ki znaša kar 60 tisoč evrov. »Takšen razvoj podjetja je v interesu lastnikov, ki jih zanima predvsem dolgoročna, stabilna in vama naložba, zaposlenih, ki od podjetja pričakujejo dolgoročno socialno varnost, 1er vzpodbujanje nrvih potencialov in kupcev, ki želijo kupovati kakovostne in cenovno konkurenčne izdelke, je povedal Gorjup in napovedal, da bodo v prihodnjih letih povečali obseg realizacije za 150 odstotkov. Direktor področja tehnike Andreas I .iebl je napovedal, da bodo v novem objektu i/delali dva vrhunska kavna aparata na minuto, letni obseg proizvodnje pa bo obsegaj milijon tovrstnih izdelkov. Izpostavil je. da so ti tehnološko napredni aparati nastali v so-delíwanju nazarskega kompe-tenčnega centra z razvojnim oddelkom korporacije BSlI v Nemčiji-
Nova industrijska hala bo končana predvidoma februarja prihodnje leto. zaradi povečanega obsega proizvi^čnje pa nameravajo v nazarskih Hišnih aparatih zaposliti okrog 200 ljudi. Kavni aparati imajo visoko dodano vrednost, zato je vodstvo prepričano, da bodo s prodajo aparatov v prihodnjem letu prihodke in dobiček še povečali. ■ Cdi Mavric - SavinjĆan
S položitvijo temeljnega kamna za novo proizvodno halo stopa nazarsko podjetje na globalni
trg kavnih avtomatov.
skega podjetja v lem obdobju.
Ob tej priložnosti je dr. Kurt-Ludwig Gutberle! povedal, da se je nazarska tovarna stroškovno in kakovostno razvila v popolno zadovoiistvti korporacije Bosch and Siemens. Še zlasti se Hišni aparati, eno od 45 hčerinskih podjetij skupine BSH po vsem svetu, uvršča med najboljše. Uspeh nazarskega pcjdjelja še
vložila v projekt milijon evrov in tako neposredno podprla tuje investitorje, »Vesel sem besed predsednika uprave BSJl, kiugo lavlja, daje Slovenija atraktiven, stabilen in zanimiv trg in prostor za investiranje. S tem se potrjuje pravilnost dosedanjih vladnih uk'epov. Zavedamo se, da je kiinkurenčnost slovenskega go-sporiarslva odvisna od neposred-
Direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup je po slovesnosti poudaril, da lahko obstoj nazarske tovarne zagotovijo samo tehnološko vrhunski proizvodi z visoko dt)dano vrednostjo. v preteklem letu so s 600 zaposlenimi ustvarili 144 miJijo-nov evrov prometa in 14,5 milijonov evrov dobička. Ctorjup je izrazilo ponosen na dodano
MED DRETO IN SAVINJO
Vol namučil nestrpne gledalce
Na Menini planini organizirali deseti pastirski praznik - Volovska ruleta pritegnila rekordno število ljudi in sploh so se organizatorji zelo potrudili
Vlenina • Cionýcgrajski knielje. ztlru/cni v Pňino skupjiosl Qo-spodnji^-Crlobaćc, so v nedeljo pred planinskim domom na Mo-nlni planini pripravili jubilejntj dťseio druženje, ki privabi sie-vilue ljubitelje pastirskih iger in planinskih p ros Iran sle v. Okoli li-soč jih je prišlo užival in pastirji jih tudi letos niso ra/očarali. Svoje je di)dalo sončno in vroče vreme, tako da so ljudje lahko u/ivali v pustrcm programu, ki je
vilko polja, kamor se vol podela. Tokratni «glavni igralcc« ni po siopinjah svojih predhodnikov h prejsnjili let, ki so potrebo opravili v nadvse kratkem Času. Skiv raj celo uro je paral Živce lastnikom srečk, se mimo pasel in razgledoval po radovednežih <ikoli sebe. K" mu jc poslalo dolgčas, se je (jdločil. da postane njegova nova lasinica enajsilelna /ala Canžek Casl. verjeli ali ne. vnukinja menin^kega pasUija Iranca
S{)tna že od nekdaj. Običajen mir, ki ga uživa, jc bil v nedeljo neko (ikt) «kaljen, saj so se kmetje pi> trudiD in pred radtwcdne obisktv valce prignali celotno čredo, kije zaupljivo sledila pasiiiju Francu Oaslu, ki dobro sliši ludi na ime Slričko. Prihodnje leto bo gornje-grajska pastirska oi^ani/acija. ki jo že vrsto let vodi Ivan Preseč-nik, praznovala sioletnico usia-novilve Pašniške zadruge za (»or-nji Cirad. Novo Šiiflo, Ljubno in
Qudje so "kupovali" vola, vendar Je samo ena od 420 prodanih srečk prinesJa glavni dobitek.
Tako kot vsako leto je tudi tokrat pritegnila največjo pozornost volovska ruleta.
hil v celoti pastirsko obarvan.
Kot vsa leta doslej je bila tudi tokrat deležna največjega zanimanja volovska ruleta. Pravila Igre so preprosta. Vola naženejo v ograjen pmstor z narisanimi in oštevilčenimi kvadrati, zmagovalec in obenem novi lastnik živali pa postane kupec srećke s àte-
Časla. /ala ni porabila veliko časa za odločitev, kaj storili z volom. Do jeseni se bo pasel na me-ninskih pašnikih v družbi 2.17 glave črede goveje živine in k(mj, potem pa ho verjetno v dru-žinsketn krt^gu padla odločitev n usodi priigranega vola, Živina je na Menini planini pri-
Lučc. Čeprav jc večji del takratnih pašnikov že prekril gozd, nameravajo kmetje sedanji obseg pa§nlh površin, ki so jih dobili od ljubljanske na d škofije v brezplačen in trajen zakup, oliranlii tudi prihodnjim rodovom.
■ Edi Mavric ' Savinjčan
Možnosti čezmejnega sodelovanja
Občina Solčava je tradicionalno povezana z avstrijsko Koroško, zato je še posebej aktualno sodelovanje v okviru čezmejnih projektov
Solčava - Osrednji del obiska koroškega deželnega svetnika dr. Jožefa Marliiiza (zadolženega za evropske prograTne ter kmetijstvo in go/Jarsivo) pri predstavnikih solčavske občine je bil namenjen medsebojnemu sodelovanju v okviru čezmejnih projektov v novem programskem obdobju od leta 2007 do lOn.
Tako na koroški kol solčavski strani so si že v preteklosti prizadevali vzpostaviti konkretne ob-
like sodelovanja, vendar brez otipljivih finančnih rezultatov, zato je po besedah direktorice solčavske občinske uprave Mateje Brlec Suhodolnik tokratno srečanje dobra p^^dlaga /a uirdiiev partnerstva. v tem obdobju naj bi se okrepila gospodarska in socialna povezanost v Evropski uniji tudi s pomočjo čezmejnih vzpodbud. Priiîriteine teme so predvsem varstvo okolja in virov, razvoj prostora in povezovanje na po-
Občina Solčava ima po besedah direktorice občinske uprave Mateje Brlec Suhodolnik pri čezmejnem sodelovanju bogate Izkušnje pri programih Interreg in Cipra.
dročju transporta kakor tudi pretok informacij.
■ Edt Mavric • Savinjčan
Vzpodbujanje razvoja lesarstva
Z lesarskim razvojnim centrom želijo v Občini Nazarje vzpostaviti sodelovanje med lesarskimi podjetji iz regije in doseganje večje konkurenčnosti lesarjev
Nazarje - V zadnjih letih jc viden zaton lesne industrije v celotni čezmejni regiji zaradi neprožnosii podjetij, preživelih proizvodnih programov, nizke lehnolojtke za-hteviu^sti proizvodov in procesov v proizvodnji, kar jc po besedah direktorice Območne Savinjsko-šaleske razvojne agencije Jasne Klepe C posledica pomanjkanja vlaganja lesarskih podjetij v raziskave in razvoj. Vse to se odraža v izvozu surovin in poli/de)ki)v z nižjo dodano vrednostjo, kar ptv sledičtio pomeni izgubljanje konkurenčnosti in inovativnosti.
Klepčeva opozarja na številne prednosti v regiji • le se kažejo predvsem v velikem številu podjetij v lesarski industriji ter zadostnih zalogah lesne surovine. *Na
osnovi tega obstajajo številne priložnosti. kot so povezovanje podjetij, razvoj, pn^izvodnja in trženje novih proizvi>dov z večjo dodano vrcdm)Stjo in bi jih lahko uspešno izvajali v sklopu lesarskega razvojnega centra, /notraj tega so tudi možnosti intenzivnejšega zap<> slnvanja mlajših izc^braženih kadrov v domačem okolju.« je prepričana Jasna Klepec.
Nosilka projekta je Občina Na-/aije, ki se je lani prijavila na raz^ pis v okviru Si)sedskega programa Slovenija - Madžarska • Hrvaška 2004 - 2006. Aktivnosti so zaživele po n<5Vem letu, v projektu pa sodelujejo tako slovenski kot hrvaški partnerji. Osnovni namen projekta je, kot pravi Klepčeva, vzpodbujanje in doseganje večje
Jasna Klepec: »^Ugotoviti želimo, katera podjetja imajo voljo In interes slediti razvoju in pridobivanju novih znanj,"
konkurenčnosti pcjdjctij iz lesarske panoge in vzpostaviti sodelovanje med lesarji iz regije. D(î tega cilja se kaže pol preko centra spodbujanje razvoja lesarstva, seveda pa bo potrebno lesarski dejavnosti zagotoviti tudi strokovno, razvojno In svetovalno pnmtK.
■ EdI Mavric ' Savinjčan
Med nalogami lesarskega razvojnega centra bo tudi ugotavljanje razvojnih prioritet
lesarske panoge.
Atraktivno tekmovanje s starimi brizgalnami
Gasilci iz Radmirja so ponovno uspešno izpeljali tradicionalno tekmovanje s staro gasilsko tehniko in opremo
Radmlije • 7a končno oceno ni hil pomemben samo čas i/vedbe vaje. ampak tudi zgled posamezne ekipe, njena opremljenost in Izvirnost. Sicer bolj maloštevilno občinstvo je inielo prilfížnosl občudovati edinstvene ročne In mo-
torne brizgalne» z najstarejšo ročno iz leta 1X70 so se ponašali gasilci iz Šentjurja, ki po hitrosti ne zaostajajo veliko za sodobnimi naslednicami. Poseben čar so k tekmovanju dodali sami gasilci, ki so poskrbeli za vso potrebno opremo, ki je bila konec 19. in v začetku 20. stoletja nepogrešliiva v slehernem domu gasilcev.
Tako sni(ï videli starinske roč-nike, sablje, ki so kazale na lo, kdo pi)veljuje, trobente, ki so naznanjale začetek vaje, stare svetilke, ki so pomagale pri taksnih in drugačnih intervencijah. Vajo s staro miv torao bri/^alno so najliitreje in z najmanj kazenskimi točkami
opravili gasilci iz Paške vasi, v ženski brnkurenci so bile brez konkurence gasilke iz Šoštanja. / ročno brizga Ino so se tako v moški kot ženski konkurenci najbolje izka-Ziili (iiimjegrajci. priznanje za najstarejšega gasilca pa že vrsto let prejema štlriinoscmdesotleini AlojzJeraj iz PC/D Pobreze ob Savinji. R) končanem tekmovanju jc sledila še podelitev p<íkaíov in priznanj 1er druženje med tekmovalci in organiazorji, ki so pcv novno dokaziîli, da je sodobno gasilstvo možjio graditi samo na spo štijivem odnosu do pretekltjsti in oliranjanju tradicije.
■ EdI Mavric • Savinjčan
Dobro ohranjena gasilska oprema Iz 19. stoletja še vedno služi svojemu namenu, čeprav
samo na tekmovanjih in prikazanih vajah.
t^HjiS

Od srede do torU • sjct ii dosovii«
Sreddi 11. julij
Med prebivtílsivom je odmeval lorkov »indicciU«, ki seje y^oďi] v dr/iîvnem zboru, ko je poslanec SDS Marijan Pojbić poslancu SD Milanu M. Cviklii pok^/al oslovska ušesa. Ob tem jc Miran Poirč (xl Jo-/eîa laiika za h levai, naj od svojega sirankiirskc^ kolo^ zahteva, da so Cvikiu javnt) opraviči, saj je po Potr-čcvciri mnenju taksno ravnanje nespodobno in žaljivo. Pojbič je pojasnil. da jc svojim kolegom povedal nekaj smešnega, lo pa jc spremljala ludi primerna gcifiikulacija, slučajno pa je îakral govoril Cvikl
Postanec PojbiČ je kolegu CviMu pokazai osiovska uéesa, a kot pravi, po pomoti.
Premier Jan^ in pravosodni minister Šiurm sna obiskala sede/ skolljc ("elje in se pogovarjala s celjskim Škofom AntiJnoiîî Stresom. Ob koncu obiska je Jan^ poudaril, da je Savinjska regija obdržala visoko četrlo mesU) meU staiistićnimi rejp-jaiiti v Skwniîi in velja za eno najbolj ra/vitih.
Državni zbor je zavrnii predlog LDS. po katerem 7a vojsko ne bi veljala kolekljvîia pogodba za javni sektor. Izključitev veljavnosti kolektivne pogodbe za javni sektor za vojsko je po mnenju miiiisira za obrambo Karla hrjavca nereaba, saj so bila pravkar zaključena pogajanja, ki so trajala veC let.
V Srebrcnici so oh slovesnosti ob 12. obletnici pokola skoraj osem li-SOĆ Bo:^)jakov pt)kopali še 465 idcn-lificiranih žrlev. Slovesnosti v Poto-Carili se jc udeležilo okoli .SO tisoć ljudi, med njimi s-vojcí žrtev in tuji politični predstavniki, uidi glavna haaška ložilka Carla Del Pome. Združenje mater in /ena žrtev je izrazilo protest proti njenemu pri-IkxIu, saj je razočarano nad rijenijn delom, predvsem nad (em, da sla glavna krivca Radovan Karadžič in Ratko Mladić Se vedno na pmsiosli,
četrtek, 12. julij
ljubljanski /upan /oran Janković se je odlodl. da ho zoper nekdanjo župaujo Danico Símáič vložil kazensko ovadbo, /upan Ljubljane namreč meni, da je bil z odstopom zemijišCb oškodovan mesuii proračun.
Nadzorniki Vzajemne so v skladu z odločbo A/N razrešili predsednika in Člana uprave Marka Jakliča in Franca Ilenigmana. Oba naj bi svojo fiiokcijo opravljala do imeiio-
T ' ^ U	- 1 i
m VZAJEMNA	
Predsednik uprave Marko JakUi je bil razrešen.
Vanja nove uprave, kar naj bi se zgodilo do 1. oktobra.
U^vno sodišče je odločilo, da v registru ncprcmičiiiii ne ho podatkov o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljalcu nepremičnine. Odločitev sodisča pa ne ho vplivala na vsebino registra nepremičnin iji
izvedbo 1er obdelavo podatkov iz popisa. Lastniki nepremičnin bodo inwli pravico do vpogleda v vse podatke o nepremičnini v njihovi lasti, vendar le z digitalnim potrdilom za fizične osebe.
Slišali smo lahko julijsko poročilo o stanju v Iraku, ki je /adalo nov udarec Američanom: Iračani so le na osmih od IX področij iy,b(^ljšali razmere v državi. Poročilo navaja, da je strategija ameriškega pre^lscd-nika Buslia /a ureditev razmer nezadostna. Bush, ki se otepa ostrih kritik tako demokratov kol republikancev, je zato že poz?/aL da je treba za celovito oceno stanja v tej nemirni državi počakati na pi^ročilo poveljnika ameriških sil v Iraku generala Davida Petraeusa. predsiav]jeni> bo septembra.
Petek, 13. julij
Slovenko zimanje ministrstvo je protestirajo pri 1 Irvaski, saj ta skuša enostransko in iie/akoniio razpolagali z/emljl^i na slovenskem ozemlju. Gre za ozemlja na levem bregu reke Dragonje, ki naj bi bila v postopku prodaje oziroma najema ui so v lasti slovenskega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Po sredini napovedi združenja Zares, da b<ido na predsedniških v<ilil-vab piKlprli
SD in Zares so se odločili za podporo Tisrku.
Danila Turka, je Î0 storila tudi stranka ,, ^^	Socialnih de-
mokratov. ^^^ V	Predsednik Bo-
rut Pahorjede-jal, da je s tem formalni postopek v okviru stranke končan, »začenja pa se delofl.
(icnerakii direktor KTV Slovenija Anton Gu/ej jc sprejel odstopno izjavo odgovornega urednika Vala 202 Mirka Stularja. čeprav je Štular svoj tnisiop podal zaradi namena o (Odpustitvi novinarke Nataše Šicfe. ki pa za tem ni bila odpuščena.
Nekdanjega direktorja Sove l/loka Podhregarja na sejo konnsije DZ za nadzor vamostno-obveščevalnili služb ni bilo. Predsednik komisije Pavel (iantarje po zasedanju povedal, da b<xJo s^o nadaljevaU j>tak<y), ko ho pogovor s Píxihregaiiem mogoč«.
Španska obalna straža je presire-gla ameriško ladjo /a iskanje zakladov. ki naj bi našla za pol milijarde dolarjev zlata in srebra. Kiipiian Od-ysseya trdi. da je hil<i vkrcanje policistov nezakonito, grozili pa so mu ludi s sik^ če ne bi ubogal tikazov. Iskalci zakladov nienijo. so zlato in srebro zaplenili zakonito, niso pa hiîteli izdad lokacije, kjer so našli poîoplient» galejo, I^djo naj bi tudi wjeli v me^lnarodnih v<Klah, zato so že protestirali pri oblasteh v Panami, kjer je ladja registrirana.
Poljski pretlsediîik seje odUvcil. da bo Ronaldu Reaganu podelil eno najvišjih državnili odlikovanj zaradi njegovih zaslug pri padcu komunizma. Ixch Kaczynídci bo red belega orla predal Reaganovi vdovi Nancy naslednji teden, ko bo obiskal ZDA. V izjavi iz urada poljskega pretlsednika so sporočili, da bo odlikovanje pri/)ianie za osemletno Reaganovo predsednikovanje in njegíw prispevek k padcu komunizma v len5 delu CsTope.
Sobota, 14. julij
Slovenijo je zajel pričakovani vročinski val, najmočnejši v tem letu. Marsikje po državi so sc temperature dvignile preko 30 stopinj Cel-
Strokovnjaki opozarjajo^ da se je treba ob vročini lzogit>ati soncu in ve«
liko pití,
zjja, ob lein pa jo Andrej Pečenko z Agencije l^publike Slovenija za okolje dejal, da v /raku na srečo ne bo veliko vlage, tako da hude sopare nc bo.
Minister za c^brambo Kari ['rjaveč seje oh robu slovesnosti v čast fran-coskemtt državnemu pra/niku sestal s portugalskim kolegom, Hrjavec in Nunt) Severiano leixeiro sla se piv govarjala o ireruUnem položaju na Kosovu in se zavrela za nadaljevanje vprašanja o reševanju statusa te p<v krajine in enotno stališče članic HU o kfísíívskem vprašanju.
Na Pokljuki je potekala zaključna slovesnost, ki so jo pripravili veterani vojne za Slovenijo, /ve/a slo-vetiskih častniki)v in Združenje borcev. Številni udeleženci so na slovesnost prišli s iracticionalnega spominskega pohoda na Triglav,
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim je začasno prekiniJ uresničevanje Pogodbe o konvendonahiih silah v l'v-ropi. Odl(îk naj bi bil po navedbah Kremlja poslcciica izrednih okoliščin. ki vplivajo na varnost Ruske federacije in zahtevajo takojšnje iikre-pauje. saj zahodne ilržave nočejo ratificirati amandmajev k pogodbi, ki odražajo nekatere spremembe v svetu, ki so sc zgodile po koncu hladne vojne.
Francija se je s tradicionalno parado na l-^lizejs^h poljanah v Pari/ii sponuiilapadcaBastiljeleta 1789, ki je sprožil francosko revolucijo. Parade. ki jo l-'ranco7i vsako leto priredijo oh državiietn prazniku, se je udeležilo štiri tisoč francoskih vojakov in 800 vojakov iz drugih držav 1-vropske unije, tudi 32 pripadnikov častne enoto Slo venske vojske.
Nedelja^ 15. julij
Katoliška cerkcv v Los Angelesu sc je z več kot 500 ljudmi, žrtvami spolnih zJorab duhovnikov. pogodila za visoko odškodnino. Katoliška cerkev naj bj tako oškcnl ovan ceni izplačala 660 milijonov dolarjev, kar pomeni, da bo posamezni tožnik dobil nekaj več kot milijon dolarjev.
posfietek z naslovom Veter mučeništva je prvi. v katerem se je pojavil bin Laden po več kol letu dni. Posnetek ni opremljen z datumom, zato ni znano, ali gre za nov posnetek in ali je sploh pristen.
Iranska policija je sporočila. da bo ostreje ukro-r^la proii ženskam, ki ne spoštujejo islaniske^ffl zakona o oblačenju. Ibkrat namerava policija prvič zaostrili ukrepe, ki so bili sprejeti aprila; skupine /a človekove pravice so Iran obtožile zJorab. kot so policijsko ukrepanje proti kršilcem zakonov o oblačenju. Iran ohtožbe skupin za Človekove pravice vztrajno zavrača» češ da je svoje poskuse ttsmeril k »boju proti moralno pokvarjenim liudem«.
žabja
perspektiva
Ponedeljek, 16« julij
Okrožno sodišče v Ljubljani je Bi>-risa Šuštarja, ki se skriva v Kanadi, obsodilo na šest let zapora, še na-prej pa ostaja ziinirzjijeno ludi njegovo premoženje.
Dijaki, ki so prvič opravljali splošno maturt), so izvedeli za dosežene rezultate. Oć 8256 dijakov, ki so maturo (Opravljali na s|v>miadan-skeni roku, jo je uspešno <îpravilo 7649 kandidatov, kar je 92.65 où-stotka dijakov.
Nobelov nagrajcjiec za mir Simon Í^íres je pred knesetom prisegel kot novi izraelski prei.lsednik in tako nasledil Mošeja Kacava. Ob prisegi je Peres dejal, da ni več glasnik stranke, ampak zaupnik naroda, vseh dr/Bvljanov in zatrdil, da si ne bo nehal prizadevati iň mir s Palestinci, H.^^etni veteran i/raelske pf)li-tike je s tem okronal 50-lctn<} politično kariero, med katero je zasedel tako premierski položaj kol več ministrskih niest, kljub tenui pa se ga je tiržal sh)ves volilnega poraženca.
1/ japíHiskc nuklearne elektrarne Kašivazaki. ki jo je po hudem potresu prizadel požar, je stekla voda z radioaktivnimi materiali. V potresu 6,8 stopnje po Wchteijevi IcsMci. ki
Tudi na Japonskem umirajo zaradi naravnih nesreč.
Svet ugiba, ali so posnetki Bin Ladna avtentični.
V videoposnetku na spletu sc je pojavfl v(jdja Al Kaide Osama Bin Laden, ki hvali vse, ki so umrli za >-sveto vojno«. Manj kol minuto dolg
je prizailel sever Japonske, pa je umrlo najmanj sedem ljudi, več kot 500 pa je ranjenih. Središče potresa je bilo v hli-žini obalnega mesta Nijgala, okoli 260 kilijmeirov oddaljenem <xl Ibkia.
Torek, 17. julij:
Mitja Ctaspari jc. potem ko si je vzel čas za razmislek, na tiskovni konferenci sporočil, lia ho kandiiiiral /a pretiscd-tiika države. Kot je povedal, si kampanjo /a predsednika republike predstavlja kot široko javno ra/pravo o vrednotah, ciljih in strategiji razvoja naše države.
h poslanske skupiiie SD so sporočili. da je predsednik DZ-ja na petkovem kolegiju onemogočil uresničitev dogovora o delitvi mest v nail-zornili telesih. Vodja i><'>slanske sku-
O zaukazani svobodi
Jure Trampuš
Pred tedni je Ijubljano obiskala Ana De Selnica, fesiival uličnega ^fedaiišča, ki se Je ui krufek cas us{avif ludi v Sosianju (eden od na$io{xijiKih v ljubljanskem pw%ramu je bil tudi Salečan). Bil je lep večer in z družbo smo sedeli v Miklošičevem parku in ffledoli preJsiavo R<mdinel/a. NaslojHijočI so plesali na iruvi. se igrali s sretloijo in semurni. mi pa smo sedeli na deli in. vsaj jaz, utirali v z^odhi o ljubezni in izgubah. misli ki in nostalgiji, f^ek trem nek pa Je niay,ijo zmotil mi' moidoa. Priijetjai je psa in Je želel, kot verjetno piKne vsak lian, sprehoditi po zelenici, točno na meatn, kjer so plesali plesalci. >^Gospod. ne morete, lukaj je predstava,h mu Je diskretno za-šepetal varnostnik, nedaleč stran od mene. »Kako ne ntorem.^ se Je razburil sprehajalec s psom na vrvici, »Včeraj sem, danes bom. jutri ludi«. Je zavel govoriti na ves ^las in ni zmotil samo gledalcev. pač pa tudi uastoiHiJoče. »Tukaj je Slovenija, tukaj smo svobodi. lahko ^rem, kamor želim, in sel bom. Tukaj Je tylové nijalf. je ponavljal in ponavlji^. dokler ^a dva varnostnika nista odpeljala siran. Kuža Jim je mirno sledil. predsra\a pa se Je j)otem nadaljevala. kol da se ne bi zgodilo nič posebnega. Brl hi navaden incident, če ne bt besed o Slovenija In njeni izbra-nosti te dni slisal se velikokrat. Govorijo Jih politiki, o njiý raz-pravijajo kulturniki, pa učitelji, zadnji čas o njeni izhranosli in edinstvenosti pišejo (udi mediji In t/sti, ki trdijo, da se moramo nudo sprostiti, pa bomo kmalu .'^plezali na vrh sveta. MoJa ožja domovina se iz realnega sveta počasi spreminja v virlualen .'ivet enih in istih pred slu v o večvrednosti, edino.'ili raja p(}d Triglavom. Oblasi, ki nam vlada. Je pač n apt jena k prip<ivedovanJu z^odb, K ustvarjanju mita o nezamenljivt)sti države in posledično tudi tistih, ki nam lo pridigajo. Kar sicer ni sloven.ska posebnost, podobne lasinosU imajo tudi nekatere dru fie vladavine, ki se ji m zdi pomembnejša ločno določena skupnost kol pa svoboden, pa tudi, če že hočete, odpivoren piisameznik (primerjanje svobode z odgovornostjo sicer načeloma sovražim, svolwda je morda res omejena s svobodo dru^e^a. človek pač mora /H>znali meje ,tvo-je^a okolja, vendar ne gre za isre snari. pravice in dolžnosti niso vedno komplementarne in zamenljive). Paradoks sprehajalca in tistih, ki nam pridigajo, kako spnh sčena Je Slovenija in kako svobodno, srečno se moramo počutiti v njej. je ravno v tem, da govorijo iz pozicija posameznika, ki teli svoj prav razširili na dru^e. Meni pa se zdi, da je svobodna Slownija tista, ki dopušča f(ledališke predstave sredi mestnih travnikov, In lista, katere državljani .w lahko sprosčeni, zagrenjeni, veseli. Jezni, žalostni, kakršnikoli želijo biti. Svobodna Slovenija je tista, kjer se lahko večerni sprehajalec vsak večer sprehaja po mestnem travniku, razen listo uro. ko na njem poteka predstava, ki jo ^leda množica ljudi. !u svobodna Slovenija je ludi lista, v kateri iabko poliiiki govorijo, kar pač želijo, njihovi voUlci pa jim lahko verjamejo. Jim lahko žvižgajo ali pa Jih preprosto /freslisijo. Niti sitrebajalec nili /udilika pa Jlb pri tem ne obtožujeta in zaničuj ta, ker delajo drugače, kot želijo om', ki so prepričani, da imajo prav.
'17sii sobotni večerje sklicevanje m Slovenijo morda zvenelo smešno, ko so ga začeli ponavljati ljudje z nutčjo, je posta/ nasmeh bolj kisel. Trdijo, da bomo svobodni in srečni le, če bolj dch volj sproščeni? Tudi par Uja Je mah p<> koncu druge svetovne vojne razmišljala, kako naj bo bolj s/toročena. In je poiem o sproščeno-.Hii mirno razmišljala še nekaj dolgih desetletji...
pijie Miran Potrč je opozoril, da bi morala opozicija v îdcladu z dogovo-nm in sprenietn-bami zakona o nadzoru nad varnostno obveščevalnimi službami in spremembami poslovnika imeli veČino v jiadzor-nih telesih,
Rusija je Veliki Britaniji zagrozila 2 rcsjùnii posledicami zaradi izgona štirih ruskih diplomatov iz države. Odgovor Rusije je poslcdica odločitve Velike Britanije, da ho izgnala štiri ruske dipltv male, če ji Moskva nc bo izročila Andreja Lugovoja. ki ga jc London
Da se podaja v boj za predsednika države, je oznanil tudi Mitja Gaspari,
obložil umora nekdanjega ruskega agenta Andreja Litvinenka.
Pred splošnimi nedeljskimi volitvami v lurčiji so v Carigradu ubili 42-lelnega neodvisnega kandidata I\mcaya Seyranliogluja. V napadu so bili ranjejii še trije ljudje, ki so jih takoj odpeljali v bolnišnico, huje ranjen pa ni bil nihče.
enem md^lU p. iformacije in osti« vvAv.nascas-sije po 3rav tako tudi na m id iovcienje.com, ' "'fcvcnca in tako
NASI KRAJI IN UUDJE
Vroče in veselo praznovanje
m
v Pesju so prejšnji teden praznovali krajevni praznik -Prve dogodke je zmotil dež, v soboto tekmovanja v vročem vremenu - Gasilci zbirajo za nov orodni avtomobil
Pesje - Ker so iincij v prejšnjih Ic-lih v Pcsju smolo / vrenicnain, će so krHjevni praznik pra/novall prav na dan, ko ga praznujejo, torej 7. julija, so letos praznovanje prestavili m teden dni. Na /a-ceiku. /ačtíli so nanireć prejšnji torek. jih jc malo močil dc?., a /m-dnji dogodki so se odvUi v lepem, poleincm. skorajda /.a prevr<Kem vremenu, ludi letos so se krajani odzvali vabilu organizatorjev in sodelovali v kar nekaj aklivnosiih.
V celrtck popoldne so malčki s pf^močjo staršev simpatično porisali nov asfalt pri domu krajanov, v petek se je pohoda po mejah krajevne skupnosti udeležilo 47 krajanov. Pravijo, da jc bilo već b>i
Orago Gluáič
prijetno. Glavni dan praznovanja, sobota, pa j« bil res poln dogodkov. Cîasilcl veterani in veteranke, ki so že dopolnili 60 let, i/ ccloinc (fZ Velenje, so se v velikem številu udelcM različnih športnih tckni^v vanj, od kegijatîja, do balinanja, pikada in streljanja /. zračno puško ... Na travniku kinološkega društva pa so i/vedli gasilsko iekmt> vanje za clanc In članicc v dveh tekmovalnih disciplinah, obe pa sla bili seveda povezani z gasilskimi spretnostmi.
Drago Glušic. podpredsednik PCiD Pesje. nam je povedal: »Ib gasilsko tekmovanje pripravimo pmv vsako leto v okviru praznika krajcvtie skupnosti Pesje. Pome-
rijo se tako moške kot ženske članske desetine. Tokrat tekmovalci prihajajo iz Šaleške in Savinjske doline, pa tudi iz Koniške In Kt)ga-ške Slatine. Na koncu podelimo prehodni pokal mo^ki in ženski desetini.« smo izvedeli. !n kaj se letos dogaja v PCiD Pesje, čemu posvečajo največjo pozornost? »Letos sc trudimo zbrali čim več sredstev za nabavo níwega orodnega voziia. Pričakujemo ga konec prihodnjega leta. Sicer je naše društvo kar dobro opremljeno, je pa dejstvo, da tehnologija napreduje, prihajajo novosti, ki jih jc treba znati tudi uporabljati. Zalo veliko poz<ïrnosti p<ís"Vcčamo tudi izobra/evanju. Imamo pa malo manj sreče pri iskanju finančnih sredstev, kijih potrebujemo za nakup te modeme opremo.« Izvedeli smo se. da je v KîD Pesje 167 članov, od tega 45 članov in članic, ki so mlajši od 15 let.
Po tekmovalno obarvanem sobotnem popoldnevu so se tako tekmovalci kot krajani v velikem številu udeležili zj^bave Kljub vročini so gasilske desetine v polni opremi priliazaie svoje spretnosti, Šteie so seveda sekunde.
pod šotonmi, ki S(î ga postavili na parkirišču gasilskega doma in doma krajanov. Na njej so podelili tudi pokale in prizjianja najboij-predvsem pa so ob zvokih ansambla Don ptïzabili na skrbi in sc zabavali dolgo v noč. In tudi to sodi k prazniku, kajne?
■ Bè
Zabava ob koncu pražnovanja je bila dobro obiskana. Na njej so podelili priznanja in pokale najboljšim tekmovalcem, potem pa so se dolgo v noČ •vrteli" ob zvokih ansambla Dori,


Kakovost bivanja dvigujejo (tudi) drobne stvari
Robert Podpečan, predsednika Sveta Mestne četrti Levi breg - zahod in Olga Hriberšek, tajnica te četrti, ocenjujeta, da ni težave, ki ne bi bila rešljiva - Za drobne izboljšave na voljo material
Milena Krstić • Pfaninc
Velenje-Svet Mestne čclrii Levi breg - zahod je skupaj s predstavniki Mestne občine. Policgskc pi> staje, upravljalcev objektov v njej. predsedtiiki nadzornih svetov v stanovanjskih blokih pred časom sedel za skupno mizo, za katero so »p rede bat i ral i« težave, s katerimi se meščani srečujejo, in skupaj iskali rešitve, kako jih odpraviti.
»Ne gre za velike zadeve, gre pa za več manjših, ki se jih bo dalo v sodelovanju z vsemi, predvsem pa strpnostjo, rei^lti v ustreznem-času,« ocenjujejo v tej mestni četrti.
Svet po svetu s fotoaparatom v roki
Zanimiv je ?m način, s kaierim so se lotili dela. linkial mesečno se sestane svet in skupaj, s fotoaparatom v roki, opravi obhod po mestni četrti. Poslikajo, kar jim ni všeč, in o tem obvestijo pristojne. Ob sredah pa na sedežu
mestne četni med 16. in 17. uro pripravijo nekakšno uro za krajane, na katero lahko pride vsak. ki si lo želj, bodisi s predk^gom. bodisi s težavo, bodisi kritiko ali polivalo. Prisluhnejo slehernemu.
Fotoaparat jc nazadnje največkrat v objektiv ujel udrte jaške, ceste. poškodovane stopnic«, beton-
Roberf Podpečan: »Z dobro voljo seda resiti vsako težavo,"
ske robnike ... Zima je ludi v centralnih delih mesta napravila svoje. »Predstavniki Mestne občine Velenje so nam zagotoviO, da bodo zadevo uredili. Nekaj so jih ze. nekaj jih še bodo. Seveda pa povsiid l(i ne bo mogoče, ker p<ivsod še ni urejeno lastništvo.« pravi Robert Podpečan, predsednik sveta mestne četrti. Vse tisto, kar je na j^seznamu«, ta pa je kar dolg, čeprav ne gre za velike posege, naj bi bilo urejeno najpo-ztieje do konca (»ktobra.
Križem-kražem po zelenicah ...
Uredili so pešpoi mimo vile Mojca. Da je ta niiina. so opoza-tjali tudi krajani sami. Ob nalivih je na poti stala voda. pozimi je bila na njej poledica. Ker jo uporablja veliko otrok, so tej poti dali prednost.
Jih pa moti, ker si ljudje veliko krat, tudi po nepotrebnem, krajšajo poli lako, da jo mahnejo čez zelenico. Fden, pa drugi, pa tretji ... In ni)va pot je tukaj. "Tako je s
potjo čez zelenico na Šaleški 2 d od Mercatorjevega Standarda proti skakalnici, 'le poti ne bomo uredili, kot tudi ne bomo tiste med Ibitovo 2 in 4," je odločen predsednik. « Tako kol ne bi nihče. ki ima svojo hišo, zcicnicc, ki jo obdaja, prepredel z nešteti mi pt)lmi, založenimi s ploščami, tako si tudi mi ne žehmo, da bi bile zelenice z njimi pt>sejane kri-zem-krazem,«
Vsako drevo je treba nadomestiti
Pcjnosni so na zelenje v mestu, na drevesa, ki rastejo v njem. Vsako drevo in vsak grm želijo ohratiiti. Ca se to ne da, pa ga je treba nadomestiti.
»Z odgovt)rninii snto se domenili. da bodo ok<îli Titovega trga zasadili nova manjkajoča drevesa, prav tako kot tudi za Prešernovo 22 a. Za drevesa pred Jenkovo 11
Otroških igrišč ne mislijo spreminjati v parkirišča.
Olga Hriberšek: »Menda so zvočni signali na semaforjOt ponoči zelo moteči. Meritve so naročene,"
in Prešernovi) 9 pa bo sin>kovna komisija ocenila, ali so potrebna obreziïvanja ali nc.^ pravijo.
Lani so s p<)močjo dijakov, ki so tjpravljali počitniško delo, v celi čcirti uredili in prebarvali cvetlična korita. »Oe kje teh šc nimajo urejenih, pa bi jih radi
Tako skrbijo za zelenje, da včasUt pozabijo, da ga je treba obrezati. Kateri spomenik je že skrit za njim?
imeli, naj se oglasijo pri nas. Prispevali jim bom<i barvo in potreben materia L«
Kjer ni razsvetljave^ je ponoči nemir
Predvsem se zaradi nočnega kaljenja počitka pritožujejo stanovalci ibiiove 4 in 6. »Na velikem parkirišču namreč ni razsvetljave, zalo je ponoči primerm) mesto za druženje, a kaj ko največkrat mladi, pa tudi manj mladi, ne razmišljajo o tem, da pa si kdo ponoči želi miru,« pravi Olga Hriberšek. V pripravi je dokumentacija, tako da bodo. tako računajo, že v kratkem resili tudi to tež.avo.
«Stanovalce razumemo, saj se ponoči vse veliko boy slisi. S pritožbami prihajajo k nam, čeprav bi bil boljši naslov policijska postaja. Njiliov predstavnik pa zatrjuje. da kakih posebnih pritožb, razeu ene. doslej niso prejeli- Cq teh ni, pa ne morejo ukrepati,« pojasnjuje Hribcrškova.
V zadnjem času ljudje tarnajo ludi zaradi zvočnih signalov na
semaforjih. Ti so ponoči, ko je vse mirno, veliko bolj sDšni ki>l čez dan. »Predstavniki mestne občine so nam zagotovili, da bodo opravili meritve in težav<i zmanjšali na minimum.«
Igrišča ne bodo parldrišča
Čeprav tudi v tej mestni četrti parkirišč ni v izobilju, pa odgovorni zatijtijojo, da Igrišč, ki so posebnost marsikaterega stanovanjskega bloka v tem predelu, iie bodo dovolili spreminjati v parkirišča. «Čeprav posebnega denarja za nova igrala na njih nimamo, pa se da z dobro voljo in malo lastnega dela ta ohranjati taka, kol morajo biti. V zvezi s tem bi rad pohvalil župana, ki itna za to, da se lahko ouoci igrajo na »»čch staršev, veliko posluha, da včasih lahko kupimo tudi kako novo igralo, predvsem pa so na volio barve, če smo le sami pripravljeni prijeli za čopič. Samo želimo si, da bi bilo tudi naprej taico.« ugotavlja Podpečan.	■

Napotniku v Šoštanju mesto^ ki si ga zasluži
Zagotovljena sredstva za oživitev likovnih del iz zbirke Napotnikove galerije - Nekaj prispevalo ministrstvo, nekaj občina
Šostarv, 13. julija - Zavod za kullurn ŠoSiřinj je na javnem razpisu minisirstva za kuilufo pridobil finančna sredstva v višini 5,500 evrov/a o/ivilev likovnih del iz zbirke Napoinikovc galerije, jc povedala Andreja Moskon, svetovalka /a odnose z javnostjo v Občini Šoštanj.
Skupaj s sredstvi Občine, denar za to pa jc zagolovljen v proračunu. bodo vsa likovna dela ob-nowli în jih pripravili za razstavo, ki bo dccembra v Mesini galeriji Sošjanj. Ob tej priložnosii bodo izdelali kalalo^ in galerijski fond izjemno umetniške zbirke Ivana Napotnika,
Napoinikova galerija s 87 likovnimi deli najra/liCnejštli zvrsti in tehnik zadnjih irideso! let ni bila na o^lcd javnosti, zato je šc tolika boJj pomembno, da se zbirka spel predstavi lokalni in širši skupncv sli, saj predstavlja ncpreccnljivo promocijo lokalno in nacionalne likovne kuliurne dediščine.
Napolnikovo galerijo so lela 1963 ustanovili v bivši Osnovni soli Bibe Roecka in je bila nekaj let edina in vodilna galerija v Šaleški dolini, saj jc bila velenjska ustanovljena šele 15 lel pozneje. Ustanovitev galerije v Šoštanju je mogoče razumeti kot prizadevanje tedanjih lokalnih oblasti, da se s poimenovanjem galerije po rojaku, leta 1960 preminulem aki'deniskem kiparju Ivanu Napotniku. pokloni njegovemu spominu.	■ mkp
Pika je izdala zloženko
V času, ko na številnih gredicah v Velenju cvetijo vrtnice z imenom Astrid lindgren, so priprave na 18. Pikin festival že v polnem teku
Velerye- Pikin festival največja prireditev za otroke v Sloveniji, bo leto septembra mesto spet spmmenil v mesto pik, peg in pisanih nogavičk. V Velenju bo namreč potekal ze osemnajsii festival, ki bo le.os potekal na temo Pikinih osemnajst. Ja. nagajivka. ki jo imamo vsi za svojo, bo po stala polnoletna. Glavno prizorišče dogajanja bo tudi tokrat po stavljeno v TRC Jezero, v Belo dvorano in na travnik ob njej, zagotovo pa bo utrip festivala po neslo tudi v center mesta, kjer bodo potoka.e številne Pikine razstave, predstwe...
v letoSnjem letu pa beležimo tudi 100. obletnico rojstva avto-ricc zgodbe o Piki Nogavičlu. ki je bila navdih za to prireditev, švedske pisatelj i ce Astnd l.ind-gren.
Na pobudo župana Mestne občine Velenje Srečka Meha in Simona Ogrizka, tehničnega vodje vrtnarstva v povelju PIJP Velenje, to loto velenjske cvetlične gredice krasijo vrtnice, ki nosijo ime Astrid IJndgTin. Cepiče te vrtnice
je imel v domačem rodovniku znani ljubitelj in gi)jitolj vrtnic, častni občan Velenja dr. Matjaž Kmecl, za zasaditev vrtnic v Velenju jc poskrbelo Podjetje za ure-
janje prostora PliP Velenje, d. d.
Zasadili so jili 200, nekaj tednov pa jih lahko cvetoče občudujemo na gredicah ob Titovem spomeniku, pri avtobusni postaji.
pri Knjižnici Šolskega centra Velenje in Kunigundi. regionalnem multimedijskem centru (biv^ lîlek trote Ima) 1er pri Zdravstvenem domu Velenje, Vrtnice vrste Asi rid [.indgrcn sodijo mod grmičaste vrtnice, ki /.rastejo v višino iU(ji več kol meter. Imajo lepe. rožnatovijolične cvetove, katerih premer je lahko tudi 10 centimetrov. Na velenjskih gredicah so zasajene ob osnovnih, krovnih vrinicah vrste The Fair>'.
■ Bš
Na močno cvetočih grmičkih vrtnic z imenom Astrid Lindgren se ustavi marsiicatero oko. Tudi
zato, ker niso pogoste, A v Velenju jih cveti že 200 grmičkov^
V orientalskem duhu
VcleiOe. 13. jiilya - Prejšnji petek skoraj ni bilo možnosti, da bi bilo komu dolgčas, V večernih urah se je odvijalo (prc)več zanimivih prireditev. V Velenju se očitno organizatorji mod sabo no morejo dogovorili, da bi bili dogodki bolj razporejeni po dnevih. Tako je naenkrat potekal reggae večer v MC-ju. zani-mivfj je bi\o m jezeru, kjer je bil prvi večer mednari^dnega tabora Lollipop, v Šoštanju je potekal odličen koncert. Je pač tako, da se na en večer dogaja ogromno stvari, druge dneve pa je zopet dolgčas. Škoda, saj od tega nima nihče koristi. Kakorkoli Že, se eden zelo atraktivnih dogodkov je bil ludi večer v stilu riamenka. Id je potekal v Shake klubu.
V s<3ju bakej so trebušne plesalke obiskovalcem popestrile petkov večer. Zanimanje za dogajanje je pckazalo tudi mnogo mimoidočih, ki so si vzeli čas in malce postali ob prizorišču. Shake klub že lep čas, odkar po-novno obratuje, vsak petek ponuja raznolik glasbeni program, kjer navadno nastopajo tudi uveljavljene slovenske skupine. Zadnji dan pred prejšnjim vikendom so na svoj račun prišle tudi oči. Trebušne plesalke so prisotne popeljale na vzfiod, mog<iče pa katero od do-klet tudi prepričale, da se bo vpisala v kakšno plesno solo in so tudi sanm preizkusila v trebušnih plesih. Večer bi lahko kratko opisali kol: zanimiv, prijeten in v priht)dnosii več kot dobrodošel,
■ T/aša
F-ET
KOLOISTA
Kako lahko je
napisati
kolumno?
IVtatjažŠale/
Ce senj iskmi, si r/e predsiar/Jam, koliko ljudi prebere v hkalvik čmopisih kolumne, kijih pismo lokalni pisci. /Mi se ini pa, da jih prebere mordu nekaj dcsel bmlcew še imehej zaîo. ker ima iak^rt lokalni tednik oh nakladi nekaj íixoč številk predvsem i?t prvotno in-lórmatiyen značaj, komenlarji. kolumne in dni^i novinarski ianri jHi so U bolj nje^va dru^oina fimkcija. In ker smo kolumnisti lisli, ki razgaljamo predvsem samega sebe. nuj bo la poletna kolumno numei^ena prsdvsem drugačnemu razkrivatyu v kolumnah^
Sq/ ne da bi se ubadal s širšo verodosiojnosf/o kobmme, ki meni osebno fmie/si predvsem osebni pogled m doloá^no vprašanje, problem, o kaieretn váisilt malo razmislim, s kom kakšno reće/n... Aío-ram pa priznati, da napisali Izviren avtorski icksi enkrat mesečno včasih predsiavlja letava. Meni zato. ker .se teh sivari loiewm včasih lik pred zdajci, a sem vseeno vesel, da se lahko o kakšni slvari iz-kašlja m. Jo poimlim ali zavijem v mejilo in tako pristavim svoj loth ček. Preti vsem sem vesel, da si lahko malo kravžl/am motgane in sem prisel/im napisali kqi. recimo temu pn^mišljii/očega. ZMve-dam se. da bi mi bilo vrstice na kulturne Jenomene ležko napisati vsak teden, da je mesečni Oilmik zame kar primeren. In ne boste ver/eli, so (/udfe, ki so spasobni tedensko pisali tudi več kolumn, kar se mi zdi izjemno zahtevno. Ob tem si priznam, da dvomim. (V U ne o kvaliteti. p(t vsc^ osehti wrodostqfnosti nekaterih podobnih podvigov.
Ne razmnen/ pa nekaj: ljudje, ki se zdilo idealisti (tako ali drih gače), inieligenttJi fiinkcionalno pismeni in povrh Še kol u m ni sli, izrabljajo svojo medijsko prisoinosi za .çm/o popularizacijo in imelek-lualno prcmiociio. So ljudje, kijih kujemo v nekakšne pišoče zvezde, ki znova in znova dokazujejo, da se da videz, komunikaiivno.'U. všečnost in še kakšna zunanja in vidna člowkóm lasumi še kako izrabljali na račun tega, da so enostavno prisotni. V kolumnističncfn smislu mislim predvsem na nekda/y'o .^iestro Vido 'Zahoi in, kar je aktualno v minulih tednih, na kolumnislko Mf^co Mavec, ki sta si v si-qiem kolwnnisličMm obdolf/u nakopali še loli ko drugih a kily nosli, da kakšno kolumno prepisali iz lujih časopisov. Pravzaprav setu kar f nezlonamerno) vesel, da .<iem to gospodično spregledal te nekako iniuftivno. brez predhodnih dokazov, ko sem se večkrat s pryaleljf pogovarjal o medijski v.šečnostt Mojce Mavei^ In ko so Jo izjeli še pri nespi^obnem dirjanju prevajanja in prirejanja ko-lu m ne tujega avtorja, sem dobil tudi nekakšno potrdiiev. Predvseui .se mi zdi nespodobno to, da ljudje, ki na zunaj ustvarjajo videz in fimago^ izjetnne moralne, intelektualne in .^e kakšne integritete, opravijo nemoralno dejanje - »smrtni greh* kraje lastnine, in kar jť najhtifše, ker ^e numla dandanes kar na veliko krade, je krttja intelektualne lastnine toliko bolj na ttdaru in graje vredna, '/.e res» da obe omenjetd publicisiki dejanje obtalujeia ht sta se opravičili, po vendar, knj pa jima preostaja drugega...
Erazem PifUar, kolumnist. Je na spletni sirani iťn «'.r^rzy^í-siop.si/akiuidito v prispevku Alenke Sivko z naslowm »Mq/ca. kaj ti Je lega ireba bilo?* z vso stvarjo obračunal lakole: f'Opravićila in-lelekiualnlh kritninalcev - da se to še v veliko ve^em obsegu dogaja v raànialni.^iv;i. ^xxljelnišivu in (udí ekofiomiji - se mi zdijo sicer res-ničrut, midar tx>vsetu neumestna. Kopiranje avtorskih deliz^HnanC' nega pridobllništva se mi zdi vseeno manj sporno kot pa tisto, kjer gre za intelekiualrw pridobiutišnv.^ MoJ predlog Je torej, če kolu m-nisika nima kaj obleči, naj še kar piše kolumne, če pa ima, pa naj neha pisati vsaj v filmski reviji Premiera, za Ono /hj lahko še kaj napiše, saj Ji dekliško ženske teme kar leiijo. kar Ji potrjuje tudi ga. Manva Košir.
in če jximisHm Še enkrat: po moje Je kriv predv.^iem sistem, šolski, !>olilični. kullitrni. Sistem, v katerem Je bolj vatno. da se identificiraš s sistemofi/ vrednot na zunaj in ne osebno navznoter Kriva je miselnost ki se bori za idealizem s svojimi vsiljenimi ideali, v bistvu pa gre za slslem, ki zavrača idealizem. Ali če povem s "smrtniškimi» Imedami koi geograf in kulturolog, menije pometnhn^še doživeti retímo Krišku jezera v večernem soju in s pr\jateSi »modwvali^ o slovenskemu gorništvu 1er dotnnevnem bivalnetn prostoru Dedka Mraza pod severno Triglavsko steno, kot pa intervju vati »Božička» na ÎMponsker'i ob lojvi in sladoledu in poveličevali vrednote, ki so nam če te ne it(/e. pa v.\aj Oilmuknjene.
107,8 MHz
IDO Č/^S(2)p[lSDai
Delovni dopust
Dopuslniška vročica se vse bolj stopnjuje. V Šaleški dolini smo že navajeni, daje na višku od konca julija pa do sredine avgusta, ko je večina delovnih kolektivov že tradicionalno na kolektivnem dopustu. A že v teh dneh ostaja veliko telefonskih klicev neodgovorjenih, klici z mobilnih telefonov pa jadrajo dobesedno po celem Sredozemlju in še kam. Eni se tudi oglašajo in nam delajo skomine. «Ja, sem v Turčiji; še cel teden bom v Tuniziji; kako krasno je na Malorci, čez Jadran ga ni, v Grčijo pa moraš nujno« in podobno. Na drugi strani pa kažejo statistike, da bo skoraj polovica Slovencev dopust preživela doma, tisti, ki si ea bodo orivoščili drusie. oa
bodo večinoma letovali po en teden.
No med tistimi, ki si bo privoščil letošnji enomesečni dopust doma, bo tudi naš odgovorni urednik Stane Vovk, ki seje v začetku prejšnjega meseca preselil v svojo novo hišo v rodnem Hras-tovcu. »Toliko je še za postoriti, da res ne morem od doma,« pravi in hiti pripovedovati, kaj vse ga čaka v prihodnjih dneh. Sodelavci seveda držimo pesti, da ne bo prevroče, da bo lahko tako v celoti uresničil svoje načrte.
Dogajanj pa je kljub poletnemu dopustniškemu razpoloženju še vedno zelo veliko, tako da pripravljamo tudi za prihodnje številke Našega časa obilico dobrega branja. Radijski program pa smo malce »razbremenili« z govornimi prispevki in vanj vključili več sproščenih tem in glasbe.
■ M7
7 /lAlrlAff «A ftAČ Šttstnl^Ěav vt^Hnn Hnhrn rawumfk
LFSTVICň
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Vrstni red v nedelio, 15. 7.2007 (št.:738}:
1.	SPOMINI: Zagrabi me
2.	ZAPEUlVKE: Rdeči mak
3.	FRAJTON ŠPELA: Ljubim poletje
4.	URŠKA IN TURBO TEENS; Fantje glasno juckajo
5.	POGUM: Š'ntjernejski sejem
6.	MALIBU: Kup problemov
7 VESELE ŠTAJERKE: Sama bom ostala
8.	GOLTE: Bodeča Neža
9.	CEGLAR: Mreža dveh ljubezni
10.	NAVOIH: Mobi polka
H I/2IS
PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalna skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih
ob 18.30.
I.SHAKIRA-Pure Intuition 2. AVRIL LAVIGNE - When You're Gone
Kolumbijska zvezdnica Shakira je za potrebe angleško govorečega trga izdala novo verzijo pesmi Las de la Intuicion, ki je izšla že na albumu Fi-jacion Oral VoLI leta 2005. Skladba v angleščini nosi naslov Pure Intuition in se pojavlja tudi v oglasu za Seat. Za pesem, ki je medtem že postala njena nova uspešnica je Shakira posnela tudi videospot, navdih zanj pa je našla v delu znanega foto-
nrofo Ualmiita IVIoiit/fnna


Emashie v Velenju
v petek, 27. julija, bo v velenjskem klubu Max nastopila mednarodna zasedba Emashie. Beseda Emashie je sicer ganskega izvora in pomeni nekaj, kar traja za vedno. Skupino sestavlja osem glasbenikov, ki prihajajo iz različnih glasbenih okolij, njihova glasba pa je nekakšna mešanica latina, afriške ritmične glasbe, funka, reggaeja in soula. V ospredju njihove glasbe so tolkala, na nastopih pa uporabljajo tradicionalne instrumente iz Afrike, Brazilije in Kube, s katerimi ustvarjajo enkratno ritmično in plesno vzdušje, polno groova, ki kar sili v gibanje. Skupina je lani navdušila na festivalu Lent v Mariboru, letos pa se ponovno vrača v Slovenijo v okviru
tiit*r»iai<3 i^r\lr\iirc Tniir Cil


/ -r y
Manca Špik zmagala na 30. festivalu MMS
Na že 30. jubilejnem festivali Melodij morja in sonca, ki se vsako leto odvija v Porto-
MetalcampJD?
rožu, je zmagali Manca Špik. S skladbo Baila, baila baila je v skupnem seštevki točk komisije petnajstih radijskiL postaj, občinstva v portoroškem Avditoriju in telefonskega glasovanja osvojila prvo mesto. Po lanskoletnem uspehu skladbe Marinero (-drugo mesto in nagrada strokovne
žirije) je dolgonoga Gorenjka v svo _
jem tretjem nastopu na MMS-u segla po najviš jem mestu in za sabo pustila mlado skupina Pi jamas, ki je sicer dobila največ telefonskih gla sov in glasov občinstva. Poleg zmagovalne pesmi je strokovna komisija podelila še pet na grad. Nagrado za najboljšo melodijo je prejel Aleš Klinar za pesem Naj ljubezen vrne se, ki jc je zapela Petra Slapar. Nagrado za najboljšo pri redbo je dobila pesem Priznaj v izvedbi Steffy in skupine Donald Trumpet. Nagrado za najboljše izvedbo je prejela Maja Slatinšek, za najboljše besedilo pa Duo Platin. Najpomembnejšo na grado strokovne žirije za najboljšo skladbo v ce loti si je prislužila primorska zasedba Sons.
Samostojna Nicole
Nicole Scherzinger, čla nica skupine lepotičl The Pussycat Dolls-pripravlja svoj prvi samostojni album. Ta naj bi izšel oktobra pod naslovom Her Name Is Nicole zanj pa je že posnela večino skladb. lzi( albuma bo napovedala skladba Whatever U Like, k je nastala v sodelovanju z
ameriškim ra-	^
perjem T. I.-jem. Poleg njega so lepi Nicole pri nastajanju njenega prvenca pomagali še Will.I.Am, Timbaland, Ne-Yo, Kara Dioguardi in Bryan Michael Cox. Nicole Scherzinger je sicer najbolj znana članica skupine The Pussycat Dolls, doslej pa je že posnela nekaj duetov z zvezdniki, kot so Shaggy, Win Simith p HidHv ali HaHHv Ynnkpp
Na prizorišču pred kratkim končanega festivala Soča Reggae Riversplash v Tolminu (na Sotočju) v tem tednu vladajo metalci. V ponedeljek se je namreč pričel Metalfest 07, ki tokrat poteka že tretjič in postaja eden najbolj pomembnih slovenskih festivalov. Organizatorjem je doslej uspelo ■ privabiti v idilično okolje ob sotočju Tolminke in Soče številne znane izvajalce metalne glasbe in tudi letos je tako. Seznam nastopajočih, ki so že ali pa še bodo nastopili na festivalu do nedelje, 22. julija, je dolg in izjemno zanimiv. Naštejmo le nekaj imen: Motorhead, Cradle Of Filth, Blind Guardian, Immortal, Sepultura, Satyricon, The Exploited, Grave Digger, Threshold, Unleashed, Converge, Dismember, Pain, Kreator, Ensife-rum. Die Apoka-lyptischen Reiter, The Vision Bleak, Disillusion, Elu-veitie. Aborted, One Man Army & The Undead Quartet, Born From Pain, Deadlock,Vreid, Kor-piklaani. Dead Soul Tribe, Sadist, Animosity,
_ Prospect, Noctife-
ria. Eventide, Ars Moriendi in še mnogi drugi. Poleg teh se bo predstavila še cela kopica mladih, še neuveljavljenih bendov, katerih zlati časi metala šele prihajajo.
Jeseni nov album Alicie Keys




Drinkersi in Haidi
Kadrovsko spremenjena skupina The Drinkers, ki bo letos dopolnila 14 let delovanja, je pravkar izdala svojo sedmo ploščo in obenem prvo z novim pevcem Makijem. Sedmi album so poimenovali Hajdi, na njem pa ponovno predstavljajo vsem dobro znani drink'n'roll. Za tri skladbe (-Hura, Tine rine in Stari mož) so še pred izidom plošče predstavili videospote, poleg njih pa je na albumu še šest čisto novih pesmi in trije dodatki. Prvi je skladba Lep dan za smrt skupine Niet (katere član je bil tudi kitarist Drinkersov Robert Likar), drugi je znana tema iz filma Ko to tamo peva (na novo posneta z Makijem), tretji dodatek pa je priredba skladbe Jest sm na liniji legendar-
Po več kot štirih letih, odkar je izšel njen zadnji studijski album, bo Alicia Keys to jesen spet predstavila svoio novo ploščo. Naslovila jo je As I Am, na njej pa bo nadarjeno glasbenico, sicer znano po r&b baladah, slišati v bolj rockovsko in funkovsko obarvanih skladbah. Tri pesmi z novega albuma je zanjo napisala znana avtorica Linda Perry. Med njimi je tudi skladba The Thing About Love, ki jo je Alicia premierno predstavila na koncertu Live Earth v New Yorku. 27-letna glasbenica se kljub mladosti ponaša s številnimi glasbenimi priznanji. V njeni zbirki je kar devet grammy-jev, enajst Billboardovih nagrad

Gasilci vaterani, to so tisti, ki so že dopolnili 6 desetletij, so tudi cr v Šaleški dolini zelo aktivni. Kadar tekmujejo, pa četudi v pikadu, streljanju, kegljanju in balinanju, tudi to vzamejo zares. Da vse »štlma« pri rezultatih, sta na nedavnem tekmovanju v Pesju poskrbela prav tako gasilca veterana Ivo Gorogranc in Franćek Glažer. Vse sta preštela, preverila in potem pomagala tudi pri razdelitvi. Nemalo dela, poglejte samo, koliko pokalov je dobilo nove lastnike.
^ Joži Salej mlajši je odličen pianist, pa tudi pevec. Čeprav ga veČina pozna predvsem po sodelovanju z znanimi ljudskimi pevci in šansonjerji^ mu je prav prijetno prisluhniti tudi, ko se odloči zapeti sam. A zakaj je bos? Zato, ker si bo kupil nove čevlje. Vsaj pel je tako. Morda jih bo obul že danes zvečer, ko bo na Velenjskem gradu na klavirju spremljal odlična Matija Vastla in Vesno Pernarčič Žunič. Skupaj se bodo šli Ježka, kar pomeni, da se bosta pevca na duhovit način sprehodila skozi življenje Frana Milčinskega Ježka.
Mama Urška Stropnik, očka Sašo Sonc in njuna sinčka Bruno in Lenart letošnje poletje res uživajo. Po tem, ko je mama prikupno poslikala stene novega predšolskega dispanzerja v velenjskem zdravstvenem domu in verjetno ilustrirala še kakšno otroško knjigico - teh je vsako leto več -se je družinica odpravila na morje. Očka, sicer glasbenik, je namreč na porodniškem dopustu, ker mamica veliko dela. Po vrnitvi pa se radi spravijo na kolo in družno zakrožijo po mestu. Trdijo, da je tudi doma zelo lepo.

Testiranje kondomov
Svetovno /nani proizvajalec kondomov Durcx $c je odločll, da ho v Avslralijj p<îiskal prostovoljce za delo. za katerega pravijo. da jc najboljše delo na sveiii • tesilranje k o n d o • mov. Di-r C k i o r marke-linga podjetja Sam White je povedal, da lahko sodeluje vsak Avsiralec. siarejSi od oseninajsi let. ki se lahko poteguje za eno nd dvestotih delovnih mest preizkuševalca kondomov, ki sicer ne bo plaćano. Vsak pre-j/kušcvalcc bo prejel le Durexove proizvode v vrednosti 25 funtov, za kar bo podjetje od njega priča-k<wa[o kvalitetne podatke o kvaliteti proizvodov. Kden od preizkuševalcev pa bo za svoj trud prejel posebno nagrado v vrednosti 400 funtov.
Tudi NASA potrebuje stranišče
opravljanje potrebe v vesolja je brez dvoma drago. NASA jc namreč za na mednarodno vesolj-
sko postajo za dobrih 19 milijonov ameriskili dolarjev kupila ruski loaletoi sistem.
Številka jc resnicnt> astronomska. vendar s<) Nasini strokovnjaki povedali, da je investicija veliko cenejša, kot če bi izdelali svoj sistem. Poleg tega so astronavti z ruskim sistemom že dobro sezna-oje ni, saj podobnega na vesoljski postaji že uporabljajo. Novi sistem bo med drughn uriii prenesel v napravo, ki lahko iz njega proizvede pitno vodo, prav takn naj hi nudil veliko več zasebnosti kol obsti)ječi.
Povečava prsi kot nagrada za opravljeno maturo
študija je pokazala, da je povečava prsi najpogostejše darilo mladim Italijankam /.a uspesno opravljeno raaiuro, kar je s prvega mesta izrinile^ avto in p<fčit-nice. Većina maturantk se strinja.
Odprt muzej Huckelberryja Finna
1 luckelberry Finn je končno dobil. kar zasluži, saj so se za javnost odprla vrata muzeja llucka Finna. Iluckelberry Mnn in 'Inm Sawyer sta namišljena lilerarna junaka, ki pa lemeljita na resničnih osebah, ki ju je poznal Samuel Clemens, znan pod psevdonimom Mark Twain. Pisatelj je življenje obeJi dečkov ovekovečil v dveh zjianih literarnih delih z

..i
da je pndaljen operativai poseg, s katerim si lahko povečajo prsi, precej bolj praktično darilo kot avtomobil ki se čez nekaj let pokvari, ali počitnice, ki minejo samo v tedim aH dveh. »Prsi so/a vedno,« so namreč ugotovile.
naslovi Prigode Huckelberryja Finna in Prigode 'Uma Sawyeija. I luck, ki naj bi mu v resnici bilo ime Tom Blankenship, je bil sin pijanca, s katerim sta živela v po drliji v bližini reke Mississippi. Muzej Hucka lïnna se nahaja prav na mestu, kjer je nekoč staJ dom družine Blankenship, za hiso, v kateri je odraščal Clemens. Originalna hisa je sicer bila porušena leta 1911. vendar so novi lastniki posestva, na katerem je nekoč stala hiša» zemljo podarili Združenju llucka Finna. Člani zdruzetija pa so na osnovi najdenih fotografij poskrbeli za njeno rekonstrukcijo in odprli muzej.
Ponarejeno meso
Na Kitajskem so zasařDi uličnega prodajalca pri prodaji cmokov, polnjenih z lepenko pod pre-ivczo, da je meso. Prodajalec je kose lepenke raztopil v industrijski kemikaliji in ponarejeno meso utrdij z nekaj mastne svinjine. »Večina strank sploh ni opazila, da 80 cmoki, znani kot baozi, ponarejeni,« je povedal prodajalec in dodal, da jih sara ni poskusil. Sicer pa poročila o ponarejenih, cenenih ali nevarnih dobrinah na Kitajskem kar de^.ujejo, lo je le ena od številnih afer, povezana s potrošniškimi dobrinami. Strupeni morski sadeži, okuženi prašiči in zobne paste, polne kemikalij, pa so že druga zgodba.
Rodil se je pijan
Ko so zdravniki na jugu Poljske ugotovili, da je bodoča mamica na smrt pijana, so naredili preiskavo krvi in dobili sriiljive rezultate. Analizirali so tudi kri nerojenega <uroka in ugotovili, da je imel v krvi žest promil alkohola. Deček je po ćudezu preživel, a zdravniki tiapovedujejo, da bo verjeino imel hude nevrološke motnje. Dobra dva kilograma težak deček jc v inkubatorju na intenzivni negi, neodgo-
vorni materi pa grozi, da ji bo socialna služba novorojenčka vzela.
Spregovoril po 10 letih
Ko sla britanska starsa pred 10 leti sina prisilila v operacijo, jima je ta zitgrozil s tišino in se grožnje tudi držal. Natančneje: ki5 je biJ star tri leta jc Ben Cîrocock iz britanske pokrajine Cornwall zagrozil staršem, da ne bo nikoli več spregovoril, čc bo moral na operacijo maiv deljnov. Starši dečka niso vzeli resno, zalo so ga vseeno poslali pod nož. Ko se je triletnik prebudil

i/ ancste7jje, ni pozabil na obljubo, ki jo je dal staršem, Naslednjih 10 lel zato ni spregovoril niti besede. Ponovn<i je začel govoriti šele po tem, ko je začel obiskovali tečaj samozavesti. ki ga je organiziralo lo kalno gasilsko društvo. Takrat sla ga njeg(jva slani siarta prvič slišala govoriti. Vse od svojega tretjega leta jc Bon govoril samo s svojim bratom, vendar le. ko sta bila sama. Z ostalimi je komuniciral s pisanjem sponičil in s kretnjami. Pred štirimi leiL ko jc imel Bcn nesrečo s kolesom, je mami prvič potožit da ga vse boli od padca, la kra t se je pi)časi Zitčel njegov napredek v spi »razumeva nju.
I
fižSGte
&
Razprodaje
Spet smo sredi razprodaj. Državi bo tovrstnih >»artikIov*< kmalu zmanjkalo.
Pes -ie
v Pesju še vedno poka in nastajajo razpoke. Zato nekateri predlagajo, da ga preimenu* jejo v Pes-je.
Brez počitka
Nekateri (§e) načelniki upravnih enot ne bodo imeli mirnih počitnk. Minister Gregor pa nič.
Ribič!
Ribiči so se tudi letos borili za »»rudarsko svetilko«. Osvojili so jo ribiči premogovnika. Prijemale so jim v zà" hvalo^ ker so poskrbeli» da je voda bolj čista.
Napetost
Velenjski svetniki z energetiko nimajo sreče. Razpravo o bodočnosti energetike v Šaleški dolini so komaj spravili na dnevni red, pa se to okrnjeno, Kssena pa je že na dveh sejah naredila »kratek stik'^.
Jeza
v marsikaterem kraju se jezijo na TV operaterje. Nekateri po nepotrebnem. Za slabe tv programe oni niso nič krivi.
Smepo
Sredi razprav o pokrajinah nekateri na našem 6ir§em območju znova pogrevajo, da bi tu kot doslej ostala enotna pokrajina. Imenovala bi se Smepo - Smetar-ska pokmjina. Sedež bi bil seveda v Celju.
Zadimljena
Marsikje v državi imajo Se vedno težave z dimnikarji. Zaradi podražitev ljudem ravno ne prinašajo sreče. Konce-sionarjem pač.
'Ka dogaja'
Poletje je čas za različne prireditve. Ponekod izvirne, ponekod drugačne. Ponekod tudi take, da nekateri sprašujejo, le kaj se to dogaja. Drugi so zadovoljni^ da se sploh kaj dogaja!
REPORTAŽA
Sonce + počitniški petek + zaprte ceste = Šoštanj rola
Prejšnji petek potekalo tekmovanje v rolanju - Sledil koncert, ki je dodal piko na i celotnemu popoldnevu
/. /Jîljt)» da bi nbudili dogajanje v mcsiu svoilobe iu poskrbeli za već zaniinivili dogodkov, je bilo organizirano tekmovanje v rolanju. Ob osemnajsti uri so šošlanj-skc ulicc napolnili prvi ickmo VHici-v kategoriji do 12 let. Dogajanje ni Uî^lo manjini mno/ici radt)-vodnih občanov, ki sc utegnejo naslednje leia preizkusili ludi na progi ali pa /a lo navdušili druge.
Mod najmlajšimi jc prvi ciljno čflo prevozil Bor Jarli, druga je hila Uarbara Trubarac. irelja Maja Melansek. Najmlajša deklica tla rolerjih je bila komaj 4-lelna pogumna Pia Konovšck. Marsikateri mladi rolar, seje odločil lekmovalno stezo prevoziti veckral in tako so se izven konkurence pomerili z malo siarcjšinii -v kategoriji 12 do 24 (el. Tu sla se najbolje odrezala Umš Svetina in Tina Ocbul. V tej kategoriji jc tek-movaliatudi ena najbolj zanimivih udeležencev- družina PavM. Oćka Bojan Pavš^k je povedal: Pred štirimj leli sva se udeležila Tolarskega tekmovanja v Roicr-damu. Tani jc lo prireditev z soon obiskovalci Ickmuje pa se na 16 kjlomelmv dolgi progi. Že tam sva videla mnogo mladih družin. V Šoštanju v bistvu spioli nismo nameravali tekmovali, ampak nas je potem organizator postavil kar prod starino eno. Nekako smo želeli spodbudil tudi druge mlade družine, da bi sodelovale na takšnih prireditvah." Dobre volje, glasbe, spodbude in seveda roîanja je bilo već kol d<v volj tudi na ki)ncu, ko so tekmo-
vali še najstarejši • slan od 24 let naprej, /mago v tej skupini sije prirolal Tilen Potoćnik. drugi je bil Circga Bcvc. trelji pa Damjan Konovsek. Najstarejši tekmovalec Franc Planine jc povedal, da seje za udeležbo odločil, ker se mu tekmovanje zdi zanimivo in
Rolanje - Najmlajši tekmovalci so se v tekmovanju izven konkurence na cilj pripeljali kar skupaj.
Družina • eni najbolj zanimivih tekmovalcev je bila gotovo
družina Pavšek.
Franc Planine
rad rola. Bi bil pa raje v vlogi najmlajšega tekmovalca kot pa najstarejšega.
Vse to je bil seie prvi del prireditve, Ob osmi uri zvečer so se na rokometnem igrišču začeli kon-ccrîL Najprej sla se predstavili mlajši neuveljavljeni skupini The 1'ugilivcs in Toymakor. Zahvaljujoč odlični osveilitvi. dobremu zvoku in spodbujajoči množici,
Zak/onisce • Koncert je bil višek celotne prireditve.
so sc n a SI < upajoči na odru gotovo počutili enkratno. Za njimi je prišla na vrsto bolj uveljavljena slovenska skupina, kije na sceni že dolgih let- Zasedba Zaklonišče prepeva je navdušila in obnorela mlade. Mnogo pesmi so pod odrom peli s pevcem vred, na koncu pa seje nekaj udeleženk tudi pridružilo skupini na odru.
Celotna prireditev je zagotovo
dodala velik plus seznamu dogodkov, ki se dogajajo v Šoslanju. Predsednica KS Vilma I'ece je obljubila, da bo podobnih zanimivosti v prihodnosti še več. Vsc-kakiT se jili že sedaj veselimo.
■ Tjasa
Lizika
Na jezeru
mednarodni festival Lollipop - Udeleženci iz cele Evrope.
V teh počitniških dneh je v Velenju in okolici opaziti, da mesto nikakor ne počiva, ampak se v njem vztrajno kaj dogaja! Kdor je hodil mimo aviokampa Jezero, jc laliko opazil da je bil ta poln aila-dih» ki so se odlično zabavali. Od r>etka pa do ponedeljka Je trajal mednarodni festival LOLLIPOP s temo »Podiramo meje<t. Organiziral ga je Mladi forum .Socialnih demokratov» namenjen pa je bil mladim socialdemokratkam in demokralom cele Evrope. Pričakovanih udeležencev jc bilo okrog 300, priSJj so iz Hrvaške, Trancije, Orne gore, lialije. Madžarske. Nizozemske in od drugod. Na območju aviokampa je bila za kratek čas ustanovljena pr>sebna država Lolipop s svojo lastno ustavo. Pci glavnih zapo vedi se je glasilo: vsi smo enaki v različnosti; nc verjamemo v meje. ne gJede na geografske, pohtične. socialne ali kulturne razlike; verjamemo v demokratična načela; vei^amcnio v človekove pravice in enake možnosti; verjamemo v so-
cialno demokracijo. Pravi idilični raj pod soncem. Siarostni razpon državljanov je bil zelo širok - gibal se je od 15 do let. Orga-niz.ator Ditnitrij Anion (oče Lollipopa) je povedal, da so udeleženci lahko sodelovali na različnih področjih. Ccz dan so potekale razlićne razprave, katerih izhodišče so bile težave, ki pesiijo mlade: zaposlovanje, izobraževanje, slano-vanjski problemi in vprašatijc šengenske meje. ki povzroča preglavice predvsem državam, ki še niso v EU. Skupaj so iskali rešitve in predloge za izboljšavo razmer. Predsednik MF SD Dejan L^variičjc zagotovil tudi. daje bilo dobro poskriilieno za sprostitev in zabavo. Udeležencem so bile na voljo delavnice body-pain-linga, bobnanja, igre brez meja in drugo. Nedvomno se organizatorji zavedajo pomcmbnosii športa, saj so vsak dan organizirali juiranjo aerobiko in tek okoli jezera. Seveda udcjsîvovanje v lem ni bilo obvezno, zato laliko z.al.rdimo, da se država ni zgledovala po Sparti- Mnenje o dogajanju je povedal tudi udcieženec Marko Baruca iz Kopra, ki kandidira za predsednika Mladega foruma: »Presenetilo me je čudo-
vito okolje, v katerem se nahajamo. Organizacija festivala je supen drtizcnje tudi. z veliko udeleženci se ptîznamo že od prej. Udeležil sem sc tudi delavnic, med drugim na temo ustvarjanja kampanije
Različne aktivnosti so trajale od jutra do večera, ko so se začeli tudi glasbeni koncerti. Oas so vsi pristHni maksimalno izkoristili za uživanje in druženje prijetnega s koristnim. Da bi le rešitvam in predlogom, ki so zrasli na zelniku Lollipopa, prisluhnili tudi poslanci.
■ Tjasa
Bobnenje, ki se je slišalo z jezera, ni bilo zaradi vremena, ampak zaradi ude/eie/icev
bobnarskih delavnic.
««HjiS
Harmonija na gradu
Maadalc so vizuHliia in simbolična sporočila, S svnjo likovno formo, največkrat v obliki kroga, /aradj simetrije in skiaJnosli har-manično delujejo na okolico. Govorijo iiidi o popolnosti vidnii^a in iievidnoi^a sveta.
S takšnim imenom seje poimenovala tudi vokalno-insi rumen-lalua glasbena /.aseciba. sestav-Ijena iz sedmili članov, ki večinoma prihajajo 1/ Ijubljane. Ve-lenjcanonî se predstavili prejiv-nji tcUcn in poželi zavidljiv aplavz, čeprav <Jhiskovalcev končena ni bilo veliko.
Skupina skuša ustvaijati skladje in harmoniji) / glasbo, /alo deluje kol zvočna mandala. V prijetnem ambientu Velenjskega gradu so prisotne s peljem in igranjem popeljali po Ilvropi od v/hoda do zahoda. Člani, ki pri svojem ustvarjanju uporabljajo liarnnv niko, violino, klarinet, kitaro, tol-
kala, piscali. posebno grško bren-kalo In seveda svoj glas. so nam približali vzdušje Armenije, Izraela. Skandinavije, Španije. Italije ... Skupina se zaveda, da evropska zakladnica narodov sknva ogromno skladb. Većina ljudi glasbe preko meja niti malo ne pozna, zalo Člani Mandale izbirajo najbiïjjse pesmi različnih narodov in z izvajanjem njihove glasbe iirijo obzorja svojim po slusalcem.
Na gradu so na koncu konccria prisotne povabili še k preprostemu plesu in dodobra upravičili prihod vsakega posameznika na koncert. S celoinim pristopom so tako navdušili, da na koncu ni šlo brez dodatne pesmi, ki sojo/veseljem zaigrali. Velik aplavz in zadovoljna publika je navsezadnje največja pohvala, ki jo lahko dobi nastopajoči.
■ Tjaia
Najboljši V Mariji Reki
1'cstival domačih ansamblov -12 sodelujočih • /maga I Ansambel bratov Avbreht
Pred nedavnim je kulturno društvo Marija Reka izvedlo že peli j'osiival domačih ansamblov /a veliko nagrado Savinjske doline -Marija Reka 2007. Na njem se za zmago piueguje več narodnoza-bavnih ansamblov, letos jih je bilo 12. Zmaga je šla v Šaleško dolin<n natančneje v roke Ansambla bratov Avbreht iz Cirkovc, ki seje festivala udeležil vsako leto do sedaj. \i\ letos je članom uspelo tudi zmagali. Zasluženo so torej prejeli zelo lept> nagrado, kajti zbirki dobrih uvrstitev In po kalov Sla se sedaj pridružila še zmaga in ogromen pokal. Dobili pa so tudi več snemanj (tako vi-deospotov kot ludi skladb v studiu)» denarno nagrado ter po-
sebn(^ nagrado za vsakolctiïo sodelovanje na festivalu.
Poleg marljivih članov ima veliko zaslug za zmago tudi njihov mentor Ri)berî Goličnik, s čigar glasbeno šolo ansambel tudi so deluje. Vsi člani namreč igrajo in pojejo pri Robertovih orkeslrih, vodja ansambla Dani pa zadaje iri mesece v tej šoli ludi poučuje.
Ambiciozne mladeniče in mladenko čaka sedaj nov izzJv • snemanje z-goščenke. na kalen bodo tudi njillove avtorske skladbe. Načrtujejo, da bodo obsežen projekt zaključili konec tega ali v začeiku naslednjega iura.
Oh tej priložnosti so zahvaljujejo vsem. kj so glasovali za njih, in vsem, ki jim vcn<mier stojijo ob strani, tudi svojim učiteljem: Bo janu Zemelu, Romani Cafuta in Boštjanu Merzdovniku. ■ vg
Ansambel bratov Avbreht je zmagal na festivatu Marija
Reka 2007.
Aktivne
v
Studentske počitnice
Cas iz.pitov je za nami. zato se nas je večina aktivnih študentov podala na zaslužene počitnice. Nekateri se predajajo »pajsa-njutf na soncu, drugi v Franciji jezdijtï vali)ve. spel tretji se potikajo nekje po slovenskih vršacih.
Skupinica ššk-jevcev se je pred kratkim vruila z aktivniji poćitnicih v Grčiji, kjer smo se na vse pretege trudili vsrkati vase čimveč grške kulture. Srkanje nam je šlo predvsem dobm od grl. pa tudi druge, bolj kulturne znamenitosti smo dali čez.
Da pa ne bi samo uživali in se pekli na ^ 45"(', vam Šaleški študentski klub pripravlja tradicionalno laborienje v Ribnem. Ribno. za mnoge Salečane no-stalgičen kraj, kjer se lahko po mili volji predajamo žuborenju Save, petju gozdnih ptic. pikanju komarjev in prepevanju ob tabornem ognju, ima še vedno svoj čar.
Tudi letos se nam obeta prav zanimiv program: blatni nogo met, kmečki bilijard, ročni nogomet. sinjska alka. paintball. lokostrelstvo, pohod na Talež. Vasilij Zajcev open No. 2, turnirji v košarki, odbojki in kvar-topirsivu. da o družheno-zabav-nih večerih sploh ne govorimo.
Študentsko Ribno se bo pričelo 1. in končalo 5 avgusta. V teh petih dnevih bomo skušali
11
šaleški
Studentski
klub
www.ssk-klub.si
iztisnili )Z nas vseh, kar je še ostalo avanturističnega duha. ki v mestenm vrvežu ne pride do izraza. Sal in zgodbic o prejšnjih taborjenjih je na pretek, samo obudili jih jc Ireba.
Pridite v Ribno in se ^odklopile« za pet dni. Ne bo vam žal. Za več informacij glede samega poteka taborjenja in prijav pa samo za vas www.ssk-klub.si. oziroma 041/775-567 Aco. Pa lepe in viime počitnice!
TbVe je spomin nd /dnskofetne studentske počitnice v fffbnem. Tudi fetos, v začetka
avgusta, bodo "Zavzeli' Hajuhov tabor.
Šilih bo sijal v Heliosovih barvah
Domžale, Velerye- llelios iz Domžal in Olimpijski komite Slovo-niie - Združenje športnih zvez (OKS-ZSZ) sta pred tedn<mi dni objavila Iclošnje prejemnike premazov, ki jili llelios v okviru svojega partnerskega sodelovanja z omenjeno šponno organizacijo vsako leto nameni slovenskemu športu. Letos se je na izbor prijavilo deset športnih zvez s skupno šestnajstimi športnimi objekti, od lega je bilo izbranili šest projektov. Med njimi je tudi Športna zveza Velenje, ki bo dobila brezplačne barve za obnovo telovadnice osnovne šole Crustava f5iliha v Velenju.
Vrednosi dodeljenih IJeliosovili premazov v letošnji akciji presega šest tisoč evrov. Zanimanje za program ugodnosti, ki jo OKS-ZSZ ponuja v sodelovanju s svtîjimi parineoi svojim članicam, je iz leta v leto večje. Kronično namreč primanjkuje sredstev za vzdrževanje in vlaganje v športno infrastrukturo. Prav zaradi tega je akcija obnove športnih objektov ena od najuspešnejših akcij, ki jih OiCS izvaja s svojimi parterji. Rezultat je viden. Obnovljeni so številni športni objekti po vsej Slovenrii. nekatere planinske koče in markirane planinske poti po vsej Sloveniji. No, .Salečani bomo zagotovo veseli ludi obnove velenjske telovadnice, na Športni zvezi pa st> lahko veseli, da Si> program pripravili taki) dobro, da je bil letos izbran.
■ bš
Veselo druženje mladih
Kulturnosporino društvo Vulkan Bole Vode je priredilo turnir v malem nogometu in odbojki na mivki. Mali nogomet je polekal v soboto z udeležbo devetih ekip. Zmagala je ekipa iz Smartnega. kije v linalu premagala ekipo Belih Vod. Odbojka na mivki je potekala nedeljsko popoldne z udeležbo desetih ekip. Zmagala je ekipa Florjana, kije v finalu premagala ekipo Zavodenj. Odbojka je potekala z veliko dobre volje, smeha in druženjem okoliške mladine,	■
nikoli sami
VI PIŠETE
Zavod za gozdove ivetuje
Aktualne težave varstva gozdov v letu 2007
v naSih gozdovih se poleg »klasičnih« pojavljajo §icvilne nove bt^le/.ni iji novi škoOljivci. Vse lii-irejši in abse/nejšj pretok ljudi in dobrin omngoca ludi liilio in obsežno siljenje nc/a/elenilî pojavov, torej ludi bolezni in škodljivcev go/dnega drevja. Ker li v novem okolju p(niavadi ne naleiljo na M)dpor okolja«, saj nimajo plenilcev. bolezni, gosiiielji pa nanje niso odporni, lahko naredijo veliko gospodarske in ludl ekološke škode.
/a 10 moramo bili gt)zdarji /XxS in ludi lastniki gozdov pozorni na vse sumljive spremembe in pojave v gozdovih. Gozdaiji moramo opravljali sislemaiični ruosanitarni nadzor v zve/i s šli-rimi novimi škodljivimi dejavniki v gozdovili: hrusevim ožigoni ali ognjevko, kostanjevo siškarico. 0-loflorno susico vej in borovo ogorčic<\ Poleg tega pa se v naših gozdovih pojavljajo številni drugi škodljivci in bolezni, ki prav tako v večji ali manjši meri ogrožajo naše gozdove. To so jesenov ožig, javorov rak, rak črnega gabra, kosmaii bukov lubadar in številni drugi.
Imenovali so jo osudden oak de-aili«, nenadna smrt hrasta. Pri nas sojo odkrili na okrasnih rastlinah, rododendronih in drugih.
S leh rastlin lahko hitro zaide v gozdove, /ato bomo na /(iS do jeseni zbirali podalke n drevesih, ki kažejo s: m pu >inc okužbe z glivami iz rodu Phytophlhora.(črni izccdki iz skorje, odmiranje skoije. predvsem bukve, hrasta, jelše, lahko pa se bolezen pi)javi tudi na drugih drevesnih vrstah).
Kostanjeva šiškarica
Je najbolj nevaren škodljivec pravega kostanja. V Sloveiujo so jo vnesli leiH 2005 z oku^.eninii sadikami. Spoznamo jo po šiškah na mladih poganjkil) in listih.
Borova ogorcica
/ nad/<ïrom v luki Koper in v njenem zaledju želi Ti t osa nil a rn a uprava RS preprečili vnos lega za iglavce zelo nevarnega škodljivca v Slovenijo. Pri tem sodeluje tudi /XÎS.
Jesenov ožig
Hrušev ožig.
v preteklih lednih so v Sloveniji odkrili kar nekaj novih zariše hrušcvega ožiga ali ognjevke. Tri nova žarišča so ludi na našem območju, dve na lokacijah, ki jih ne bi pričakovali. Oe pra v je ognje-vka nevarna predvsem sadnemu drevju, zlasu jablanam, moramo nadzor izvajali ludi gozdarji, saj so gostitelji ognjevke ludi Številne gozdne drevesne in grmovne vrste. Gozdaiji smo pozorni predvsem na drevesa in grme ob gozdnem robu,
Fitoftorna sušica vej
Je b<ilezen. ki povzroča sušenje dreves. Ker napada številne vrste, do sedaj je bila ugotovljena na več kot 60 vrstah, je zelo nevarna in se iahk<i razširi na velikem območju. V Severni Ameriki je zajela obsežna območja, v kratkem seje v najbolj ogrr>ženih gozdnih predelih pí>susílo 40 % hrastt>v. ki so lam izredno pomembne vrste.
Lansko jesen smo lahko na drevesih velikega jesena opazili velike grozde semena, ki ga drevje tudi preko zime ni odviglo. Spomladi mnoge veje na leh drevesih niso ozelenele. /jčele so se sušiti in odpadali. Sušijo se tudi mladi poganjki na mladoyiu, ponekod pa ceie skupine mladih drevesc, ludi tisiil]. ki rastejo ua optimalnih rastiščih. Pravega vzroka za to bolezen še niso določili, sklepajo na kombinacijo suše in bo le7.ni (glive). Pojav je razširjen po vsej l->ropi. v večjem obsegu seje pojavil leia 2003, v letu močne suše.
Javorov rak
Javorov rak je př>membna bolezen številnih vrst javorjev v Severni Ameriki. V livropi je bil prvič najden prav v Sloveniji, Napada mlada drevesa javorja in maklena. Na našem območju ga še nismo zasledili, čeprav že nekaj časa izvajamo sislemaličen nadzor nad lo boleznijo.
■ Marijan Denša
Pomagajmo živalim v stiski
Človek pt)slaia vse bolj bnízob/á-ren do živali in narave, hnamo Zakon o ^Asčiti živali, a wndaraiio še vaino priče hudili primerov zlorabe. iykoriščajija in miičcnja.
Poletje je tu in s / njim vroči dnevi. Vemo, kako v tem času živali irpijo, prepogosto so izpostavljene vročini, žgočemu soncu in žeji. Zaščiiniki živali prosimo lastnike živali naj posvetijo rejnim in vsem tlrugini domačim živaUm več pozornosti, kajti iwutjc teh nebogljenih bil (j je odvisno samo od vas. same si «1 ne morejo in ne znajo pomagali. Naj živijo v svojem okolju, brez stisk, strahu, bolečin, naj ne bodo žejne in lačne, njihovi bivalni prostori naj bodo dovolj zračni in čisli. vročinskega vala so zlasti psi čuvaji. ki svojcn'iu gospodarju zvesto služijo m čuvajo tîjegov ilom ter imetje. 16 pasje bilje, ki je človeku najbolj zvesto, je ziiradi krutosti in malomarnosti mnogih ljudi uajholj zopersiavljeno. Ponovno opozarjamo lastnike, ne puščajte psov v tej vroči in sončni pripeki, naj imajo vedno na raspo lago svv/.o, prepotrehno, čisto in piino vodo ter vsakodnevni dvakratni obrok ne^iporečne. zdravv hrane. Mladiče do enega leta starosti hranile večkrat na dan. Oe že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dovc^lj dolga (4 do 5 m), z usnjen(Ï ovratnico, ki ga ne sme sliskaii. Skrajno nečloveško jc ovijanje vratu psa z verigo, vrvjo ali celo žico, saj se m» le^a dobe-scdtio zazre v meso. Psa večkrat skriačitc. da mu <xlsirauite odmrlo dlako in zajedalce: bolhe.
klope in osUile. Imeli mora leseno Ulico s pred prostorom in ležiščem. kjer bo inicl varno zavetje pred vremenskimi neprilikami. Nikar ne imejte psa neprestano na verigi, peljite ga vsaj dvakrat na dan tm sprehod, da se spros». Isto velja za pse. ki prebivajo v bolj ali manj tesnih prosiorih. Pes je družabno bitje in si želi blizino svojiii skrbnikov, čulili mora. da je član dnižine, zato NI: PU-Síťlli PSA OSAMlJiiNIiGA. Verjemite, takšen pes trpi in se počuti zavrženega. V primeru ho-lezjii živalim pravočasno priskrbite veterin areko pom(K. To naj bi bili najosjiovnejši pogoji za normalno življenje naših živali.
Zaradi neodgovornc^sti ljudi je tudi vse več /iivrženih mačk (• psov), ki si iščejo zavetje, vse preplašene, že.ine in lačne, bolane in preganjane od brezčulcčih ljudi, lako poslane njiliovo življenje eno samo trpljenje. Zato opozarjamo. predno si nabavite kakršno koh žival, stiîkrai premislite ali ste sploh pripravljeni skrbeti za njo. E>a ne bo toliko nezaželjenih sirtH vam priporočamiJ sterilizacijo samičk ali kastriranja samcev, ljudje se mtiramo k(mčno zavedali. da imajo živah vso pravico živeli v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne. Toda žal v naši vsakdanjosti še vse prevečkrat doživljamo preveli k(» človeško k miosl in objestnost nad nebogljenimi šcirlnožnimi bitji. S skupnimi močmi lahko taka dejanja, če ne preprečimo při vsaj omilimo. Ib naj bo poziv na p(jmoč za vse trpinčene živali, kajti lUDl ŽIVAMSO ŽIVA BITJA, MAR NH? ■ Cianica Društva za za* èéito in proti mučenju živali Štefka Kos
Mnenja in odmevi
Šoštanj « bazen trgovina
V Šoštanju sprejemajo nov prostorski akt. v katerem naj bi namesto bazena stal trgovski center z garažno hišo.
Res je. daje Šoštanj edino mesto v bližnji in daljni okolici, ki še nima luša. Spara ... Je pa tudi mesto, ki je imelo bazen, na katerem je več-hio šošfanjske mladine preživelo svojo mladost. Ponosni smo bili na naš baze ti.
Pred leti je občina porabila kar neka) sredstev za vzdrževanje in obnovo bazena, sedaj pa ir<lijo. da je vzdrzevanje bazena prevelik strošek za eno bolj zadolžeuOi občijj v državi. Da je najbolj enoslavno prodati zemliišče veliki trgovski verigi in s tem zmanjšali prezadolžcnosl. Ne razimiem pa. da mora lo stali sredi mesta. Vsi trgovski centri so zunaj mesi. saj s svojim videztun
kvarijo urejenost mesta. pogic' damo Mozirje, lahko vidimo, kako sedaj zgleda vstop v nekoč zelo lepo sraro slovensko mesto. Same trgovine. Sedaj je na vrsti se Šoštanj. Kot da nimamo kje drugje boljše lokacije ziJ novo trgovino.
Na tem mestu bi lahko naredili nekaj za mlade, Npr, otroško igrišče z otroškimi igrah, športna igrišča za odbojko, košarko ... Vse je zagrajcjw, v njem so lepa drevesa in grmovnice. Vsak, ki bi prišel v naše meslo. bi videl nekaj narave, nekaj lepega.
C^elo življenje smo že prikrajšani zaradi lermoelektrarne, ki jena začetku mesta. Celo življenje že gledano hladilnike, dimnike in dmi, ki se vali iz njih. Sedaj pa bomo gledali še veliko garažno hišo s trgovskim centrom. Potem pa se sprašujemo, kam odhajajo mladi, mlade družine. N( jih - šli so. Tu ne vidijo prihodnosti.
Ko sem še sama imela majhnega otroka, sem hodila na oiroško igrišče v Velenje ali k Beli dvorani, saj Šoštanj ne premore otroškega igrišča, mladijiskega centra in še marsikaj. Bazen, kot edino zbirališče mladih v poleimli mesecih do sedaj • pa sajneva in propada. Tudi veliko družbi iz regije, ki si zaradi dohodkov ne morejo privoščili po čitnic na morju, seje hodilo ob vro. čih poletnih dnevili hladit na bazen. Žalostno je, da se ob lakem »iTiduslrijskem bazenu«, kol jc Sale-ska dolina, ne najdejo sretlstva za obnovo oziroma posodobitev lega objekla. Tako je propadel velenjski, sedaj pa še šošlanjski bazen. Poj-tîiie v Krško in si poglejie, kako se razvija meslo oh elektrarni.
Pa še to!
V Šoštanju je trgovina v lasti Mer-kaio^a. V zgornji etaži so oblačila tiekega privalnega podjeija. Zopel sfj ga zaprli, ker ni prometa. Ljudje
hodimo kupoval v velika mesta, kjer je kupna moč večja in je zaradi tega trgovin veliko, za najrazličnejše c^kuse. Še lo. kar imamo, zapirajo, Kako dolgo bo živel velik trgovski center v Soštanjiu jc samo vprašanje. Potem bodo ostale prazne trgovine, grde stavbe. Ba-zeua pa nikt^li ne bi»!
Zgleda, daje "Shoping« trenutno najbolj popularna stvar. Mar ne znamo več v netleljo v naravo? V nedeljo znamo v trgovino, v zaprl prostor in najverjetneje še na šo-štanjsko kosiJo	(lasi -food}.
To se dogaja v Velenju v Inlersparu in še v kale rem kraju po Slovenji.
Toda Veleiijčani so bili vsaj toliko pameini, da so trgovske centre postavili zunaj mesla.
Ali se bomo vsaj ŠošianjČani spametovali iji sprejeli boljše rešiive za mesto.
■ Prizadeta Šoštanjčanka (Nasiov v uredništvu)
Kam se pa vi odpravljate?
Ko se pomlad prcievi v poletje, se vsem v mislih ptirajajo ideje /m razJična poitîvanja. Še vedno na prvem mestu za krajši ali daljši oddih ostajajo načrti /a odhod na morje, V Velenju smo obiskali turistične agencije Intelekta, Palma in Ilirika in zbrali nekaj osnovnih informacij o p« rtova nju.
Zadnja minuta
vsaka stvar, imajo ludi Last minule ponudbe dobre in slabe strani, /najo biti ugodne, prinesejo še malo več vznemirjenja, ker so la potovanja manj načrtovana. Ce imamo srečo, lahki) naleiimo na sicer zelo drago poiovanje. kije, ziiio ker je last minute, precej znižano. Ponudbe zadnjega irenutka pa znajo bili varljive-imajo ugodno ceno, vendar ne vključujejo veliko stvari. Prcd odhodom kamork<^li bi vsak posameznik moral dobro preverili, kaj vse je v ceno vključeno in če se ptuovanje sklada z našimi pričakovanji. Kakšna je namestitev, hrana, kaj vse je v ponudbi, Cenisie boljavaniurisiičen človek, kise prepušča toku časa in srečnim naključjem, bo bolje, da se odl<ii:iie za bolj organizirano potovanje.
Riziko odpovedi
Je priporočljivo d<'plačilo k p<novanju, ki znaša 3 do 5 odsunkov osnovne ccne. Zagotavlja nam vračilo denarja, če zbolimo in v tujino ne moremo. Oe rizika odpovedi ne plačamo, se zgodi, da nam agencija vsote, ki smo jo za potovanje odšteli, ne bo povrnila.
v
Ce nesreča ne počiva
Vsak dan poslušamo o lalvinah in izgubljenih vsotah denarja. Se večje težave nam lahko prinese izguba osebnega dokumenta, Cc le-tep izgubimo v tujini, danes to ne predstavlja več takšnega problema. V državah EU se moramo oglasili na policijski postaji, kjer nam izdajo polrdilo, s katerim se lahko vrnemo v domovino. V l'XJ ni potmbno več na konzulat, celoicn postopek je krajši in bolj preprost.
Viza in cepljenje
Lksotični kraji, za katere je ponudba izjemno široka, dostikrat zahtevajo vizo in cepljenje. Aktualna desiinadja. pri kaieri se moramo cepili 10 dni pred odhodom, je npr. Kenija. Viz<î zahteva večina krajev, kol so 1'gipi, furčija in podiibno. I.ahko se dobi na kraju samem -na letališču, ali pa je že vključena v ceno. Za še bolj oddaljene kraje (-Kuba. južna Amerika ipd.)jo je potrebno nabavili na najbližji ambasadi. Vsekakor vse t e informacije agencija sporoči pred samim odhodom. če ne. pa je o lem dobro povprašali.
In kam se odpravljajo Velenjčani?
v turistični agenciji Intelekta je tudi več zanimanja za lasi minule ptv nudbe in odhod v Romunijo, ki je rudi ena najcenejših desiinacy. ki jih agencija ponuja,
V turistični agenciji Palma je še vedno največ zanimanja za našo sosedo Hrvaško, Jadran in seveda Mediteran, od Španije, Tunizije. Svoje popularnosti ludi še ni iz^^ubila Grčija.
Tudi v agenciji Ilirika ljudje največ zanimanja kažejo za last minute ponudbe, ki vodijo do grških otokov, tgipta, Tunizije, Kenije, pa ludi Kube, Dominikanske republiek. Na drugo meslo bi lahko pi)stavili Mediteran in poKivatija z letalom. Manj interesa beležijo za Hrvaško.
Če se še niste odpravili na dopust in ga šele načrtujete, tidločilevgtv tovo ne bo lahka, saj je ponudba zelo pestra.
■ TJaša
Statistika o potovanjih Slovencev: V lanskem lelti, seje 60 % slovenskih državljanov, starih 15 let in več, udeležilo zasebnih potovanj z vsaj šlirimi zaporednimi preniíčirvami. Vseh poiovanj, ki so jih Slovenci opravilije bilo 4,8 milijor^a. Za krajša potovanja so se odločili na domačih cesiah. 45 % daljših potovanj je potekalo na Hrvaškem, sledijo Grčija. Ćnia gora in Italija. Kar S4,7 % luristiiv je tned razk^ge za pi)lovaiye navedlo preživljanje prostega časa. DrugI razlog. z.a katerega seje opredelilo IS,2 % ljudi, je obisk sorodnikov in prijateljev. Slovenski turist je za daljše potovanje (približno 4..^ prenočitve) porabil 142 evrov. kar je na dan. če je bilo potovanje v Sloveniji pa 25 evrov. Za zasebno potovanje v tujini je posameznik odšiei povprečno ^7,6 evra dnevno.

Popravil 12 let star rekord
V Evropi se vrstijo zanimiva atletska tekmovanja; na katerih nastopajo tudi mladi velenjski atleti
Svetovnega atlelskuga prvenstva /a mlajše mladlncc (Uo 17 let), ki je bilo od srede do nedelje v 0!>lravi na Českem, sla sc ude» Icžila ludi Rok Jovan v disciplini 2000 melr5>v z zaprekami in Matic lenari v leka na 400 meirov-r-Malicje bil v predtekmovanju bli/u svojega osebnega rekorda, kar pa ni zadostovalo za napredovanje v čelrllinalc.« je povedal Marfin Steiiier. ki je bil lebniOni vodja ekipe, sicer pa je ćlan slrcv kovnega svci.a v Ailelski zve/i Slovenije.
Bolj je navdušil Rok Jovan. V sredo si je v kvalifikacijah i/boril peikov llnalni nasiop, v katerem je bil s ćasom 5:55.S7 develi in s tem podrl 12 let star rekord,«
Rok in Matic se bosta v nasled-njill dneh udeležila Olimpijskega festivala inladili Tvrope v Bet>-gradu.
Nina in Maja na mladinsko EP
Od danes do nedelje bo polekalo v Henglu na Nizozemske mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki.
Slovenijo bodo /asiopali trije aileti in devet atletinj, med njimi tudi dve iz velenjskega atletskega kluba • Nina Kokol v skoku v da-
ljino in Vtaja Mihalinecv teku na 100 m, z njima pa bo ludi trener Boris Salamon.
«Maja Je bila prvi del sezone poškodovana. Oe bo lekla blí/u osebnega rekorda, bi se lahko uvrstila v poirinale, V skoku v daljino pa ima pet, šesi lekmovalk podoben izid in z malce sreče se lahko pri Nini nadejamo tudi me-dalje," je pred odhi)doni dejal trener, Tudi Nina, ki je letos končata gimnazijo in bo šolanje nadaye-vala v /DA, je dejala, da bo presrečna. če bo skočila do medalje. In Majina napoved: *BÍIa seiu že na svefovnem prvenstvu za sia-rejse in mlajše mladinke In na evropskem mladinsken], tako da sem teh velikih tekem/e nekoliko navajena. ílelela bi leći osebni rekord, kar bi mi najbrž prineslo uvrstitev v potllnale. "Dobro sta trenirali, dobro sla pripravljeni in motivirani gremo na Nizozemsko." je dodal njun Boris Sálání on.
Petra Poznič znova rekordno
prejšnji klubski rekord. ki ga je na začetku lega meseca postavila na državnem prvenstvu na Ptuju. To je dober obed za državno prvenstvo 28. julija v Novi Oorici.
■ vos
Nina Hokot • upa na medatfo
Na atletskem mitingu v Celju za skakalce s palico sc je znova izkazala članica velenjskega alletska kluba Petra Poznič. Skočila je .^60 cm in za 5 cm zb<iljšali svoj
Maja in iranar Boris Šalamon
Brane Oblak: »Poskušali bomo«
Nogometaši Rudarja so v drugem tednu priprav - Z dobro igro vrniti gledalce -Želja za jubilej: prva liga
Nogometaši Rudaija so v drugem tednu priprav. Kljub neznosni vročini jim irener Branko Oblak ne prizanaša, a ludi igralci se niso niii crenuiek pritoževali nad vročino in zelo zahtevnimi treningi.
»Vročina je resda neznosna, a to ne moti igralcev. Kdor teče, ga veter sproti neki»liJio hladi.« je dejal med ponedeljkovo vadbo z nasmejanim obrazom trener in nadaljeval. «»ra/.položenje je med igralci zelo dobro, pa čeprav vadimo zelo zavzeto. Delamo na hi-trosii, tečemo, streljamo na gol. vadimo z žogo ... Nimamo uieŽi. je pa možnosti za pridobitev tele-
sne moči na Igrišču na pretek, To so lako imenovani instanl treningi, Kratki, intenzivni. Dela se na hiirosii, ni počivanja, to so treningi. ki trajajo uni. uro petnajst. Danes ni več v modi nekdanji vadba - dva meseca nižinskih - visinskih priprav. P<jmembno je.
da se igralci ne zasitijo, da zadovoljni odhajajo domov. V nadalje-vatiju bomo vse več pozornosti namenjali uigravanju mtJštva, zato bodo na vrsii pripravljalne lekme. (Prvo so odigrali sinoči s 2 novim članom trelje lige» Šmartnim, drugo pa bodo v soboto v Avstriji, v meslu Arnold-siein, kjer bo njihov nasprotnik nizozemski PSV Ividhoven, op. pisca). Pripravljeni bomo dobro; to je zanesljivo, Zelja bo seveda osvojili čim več točk.«
Moštvo je nekoliko spremenjeno?
«Želel sem sicer nekatere igralce. ampak niso prišli. No. kar smo dobili, smo dobro dobili. Okrepili smo se v obrambi. To je bila do sedaj Rudarjeva rak rana. Tudi vezna vrsta bo obetavna, pričaliujcm pa tudi, da bo napad bolj učinkovit, kolje bil doslej. Ne bojim se nikogar, nobenega nasprotnika. Zavedam pa se, da bo predvsem zelo ležkti igrali na
Treningi so raznovrstni,
domačem Igrišču, pred našimi gledalci, da bomo zunaj lažje igrali, Naše igrišče, ambieni. omt> goča nasprotniku, da čim bolj razvije svojo igro. Vsak je zelo nioiiviran proti nam. Poleg tega pa je ludi naša publika nema. gledališka, težko se n/2m. To bolj ugaja nasprotniku koi nam. Upam. da v novi sezoni ne bo lako in da bodo gledalci resnično naš dvanajsti igralec.«
Prihodnje leto bo za Rudar jubilejno, saj bo v zjiamenju 60-lel-nice obstoja kluba.
»Zelja vsakega je. da napreduješ. Tudi naš klub. Poskušali bomo. Najprej pa moramo naredili vse, da bo na lekme prihajalo več ljudi, /a to pa potrebuješ dobro ign"), predvsem moraš doma zmagovali. Skratka, ludi jaz si želim, da se Rudar vrne v prvo ligo: 10 bo leLos /Aio ležko, ni pa Heures ničiji vo.«
■ vos

NA KRATKO
Več sedežev v Rdeči dvorani
Veleiye - Rdeča dvorana bo z novo sezono bogatejša za nove tribune. Na južnem balkonu bodo namesiili še 240 novih sedežev. Skupno bo od konca seplembra dalje lako v Rdeči dvorani skupaj ok(»li 2000 sedežev.
To je seveda velika pridobitev tako za mesto Velenje kot tudi za Rdečo dvorano, predvsem pa za RK Ciorenje, ki mu v zadnjih letih kol edinemu klubu še uspe napolnili dvorano in privabili več kot 2000 gledalcev na tekmo. Prav zato so bili rokomelaši ludi največji pobudnik nabave novih iribun. S tem se bo sprostil prostor na južjii tribuni v parterju, kjer si lahko ludi kupci sezonskih vsiopnic od včeraj zagiUovijo sedež.
Nasfja Govejšek osvojila pet zlatih medolj
Pričela so se lelošnja državna prvenstva v 50 m bazenih. Na Ravnah so na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajši dečki (rojeni leia 1995 in mlajši) in mlajše deklice (rojene leta 1997 in mlajše). Na dvodnevnem posamičnem in niošivenem tekmovanju sc je zbralo 2X1 plavalcev iz 20 klubov. Med njimi je zelo uspešno nastopilo tudi 16 velenjskih plavalcev, řzredno seje izkazala Nastfa Govejšťk. kije osvojila 5 zlatih, 1 srebrno in 1 bronasto medaljo in lako postala najuspešnejša plavalka prvenstva. Pa ne samo osvojene zlate medalje, temveč tudi njeni doseženi rezultati so bili skoraj vsi ludi novi klubski rekordi za to starostno kategorijo. Poleg lega je Nusa Erjavec v mlajšem letniku osvojila eno prvo in eno irelje mesio in Urša Eijavfc dve (retji mesti. To je odlična napoved za prihodnjo tekmovalno sezono. Med mlajšimi dečki sta bila najboljša Boris Nikic in Krisljau Meža. V klubskem vrstnem redu. kjer so v vsaki disciplini upoštevali tri najboljše posameznike iz vsakega kluba, je ekipa Plavalnega kluba Velenje dosegla únbTo 7. mesto.
Rezultati (do 30. mesta):
Mlajše dcklice - 50 m prosto: 2. Nasija Oovejšek (klubski rekord za mlajše dcklice), 24. Nuša lirjavec 27. Urša Tr-javec 29,X5. 29. Nika Spoljar 40,21; 100 m prosKi: I.Naslja Govejšek 1:09,06 (klubski rekord za mlajše deklice), 24. Urša Eijavec 200 m prosio: 1. NasijaCrovejšek 2:30.21 (klubski rekord za mlajše deklice), 23. Urša Lrjavoc 3:10,fi4, 28. Nuša lirjavec 3:1X.94; 400 m prosio: 1. NasljaCíovejšek 5:17,66 (klubski rck<ird za mlajše deklice), 21. Urša lirjavec 6:29,84. 2K. Nika Špoljar 6:49,45; 50 m prsno: 20. Nuša Eriavec 51,76, 21. Urša Erjavec 51,X7; 100 m prsno: 1.3. Urša Eriavec 1:47.20; 200 m prsno: 10. Urša ilrjavec 3:40.43; 50 m lirbtno: X. Naslja Govejšek 41.2X. i5. Nuša ErjaVTîc 43,55; 100 m hrbtno: 19. Nuša Ifijavec 1:40.44; 200 m hrbino: 23. Medeja Jevšnik 3:59.X8: 50 m delHn: L Nastja Ciovejšek 35,X3, 29, Nika Špoljar 49.21; 100 m delfm: 1. Nastja Govejšek 1:17,KI (klubski rekord za mlajše dcklice); 200 m mešano: 3. Naslja Govejšek 2:53,17 (klubski rekord za mlajše deklice); šiafeia 4 x 50 m prosto: 5. Velenje 2:27.K0 (Nuša l-rj^vec, Nika Špoljar. Urša lirjavec. Naslja Ciovejšek); šiafeta 4 x 50 m mešano: 5. Velenje 2:4X,3X (Nuša Tijavec, Urša Trjavec. Nastja Ciovejšek. Nika Špoljar).
Mlajši dečki - 50 m prosto: 25. Kristjan Meža 33,30; 100 m prosio: 25. Bíiris Nikič 1:13,29; 200 m prosto: 6. Boris Nikič 2:31,01: 400 m prosto: 11, Boris Nikič 5:15,61; 200 m prsno: 4. Boris Nikič 3:0X,27 (klubski rekord za mlajše dečke); 50 m hrbtno: 7. Boris Nikič 35,77, ."iO. Kristjan Meža 39,97, 100 m hrbtn<i: X. Boris Nikič 1:IX.X5: 200 m hrbtno: 4. Boris Nikič 2:.^9,42; 50 m delHn: 26. Kristjan Meža 38,6.3; 100 m delfm: 19. Kristjan Meža 1:29,09; 200 m mešano: 15. Boris Nikič 2:54,56, 25. Krisijan Meža 3:04.55.
REPORTAŽA, REKREACIJA
Pričakujejo več kot 300 udeležencev
Kolesarski klub l.nergija Velenje lucli lelos prireja kolesarski vzpon n« /avodnjc in na Sleme, ki bo že enajsti/apt)fed, na njem pa pričakujejo već kol 300 udeležencev.
PrircUiiev bo v nedeljo. 22. julija. slari bo ob 10.30 v Topol-sicl Prijave bodo sprejemali pred hotelom Vesna na dan lek-movanja od 8, ure naprej.
Moški bodo razdeljeni v kale-gorije do 20. m 40, 50. 60 in nad 61 let, ženske v dve kategoriji, do 30 in nad 31 lei. Svoje ka-legorije bodo imeli ćlani >^port-nlh drušiev Cîorenja {moški in ženske). ŠD Premogovnik (enotna kategorija) in SKD TliS (tn<íáki do 35 in nad 36 1er ženske skupno).
Startnina bo 12 TUR. Člani ^porinili društev <iorenja In TliS ter kiuha llnergija Velenje z izkaznico oziroma potrdilom o plačani članarini so oproščeni plačila siartnine. Člani ŠD Premogovnik imajo 50 % popusta, imetniki olimpijske izkaznice 10 % popusta. Vsak udeleženec
prejme na cilju medaljo in prigrizek. Pokale bodo prejeli prvi tfije uvrščeni v posameznih kale-gžorijah. Posebne nagrade bodo prejeli najmlajši in najsiarejsa udelcženca. najtežji in najodda-Ijenejši udeleženec. Cilavni nagradi na žrebanju bosta gorsko kolo Scott ter kopalniški blok Gorenje Notranja oprema.
In kakšna so
pričakovanja
organizatorja?
»Največ bo prav gotovo ljubiteljev kolesarstva iz športnega dru-slva Gorenja, ki so doslej bili kar devetkrat najmnožičnejša ekipn na tem sedaj že uveljavljenem vzponu. Proga je dolga 16 km in je v celoii asfaltirana (od Ši»sia-nja do Orne na Koroškem). Je priljubljena med kolesarji, saj pomeni zaradi več strmih klancev za vsakega udeleženca poseben izv.iv,« je povedal glavni organizator vzpona Roman Bor. predsednik KK lincrgija Velenje.
Htnko Herčic
Tekavec - največ energije
V soboto. 14. 7., se je v Poljanah pri Škofji I.oki odvijal kolesarski vzpon na smučišče Stari vrh. Dirka šteje pokal .Shweuije, zato so na njei nastopali tudi tekmovalci velenjske Tnergijc. Najbolje seje z vzponom b<3ril Gregor "lekavec. ki je v cilj pripeljal z minulo prednosti pred prvim zasledovalcem, /a rekord pmge mu je zmanjkalo nekaj sekund.
Drzni Martuljkovi slapovi
ï\
■
/a [ep zaključek šolskega leta smo si planinci UNI 3 izbrali »prelep<i Gorenjsko« in se podali v hlad drznih Martuljkovih slapov, kjer jc to območje že od 1,1949 naravni rezervat.
Avtobus smo v rosnem jutru zapustili v Cîozdu Martuljku in se med lepo urejenimi hišami, obdanimi s cvetjem, podali pmti ob-
šace nad nami. od katerih je tu najmogočnejši ošiljeni S pik.
Zalem smo se podali čez jaso mimo kapele In se v krnico /a Akom podali v vzno/je zgornjega Manuljkovega slapu. Nekateri so se zadt)Voljiii z ogledom od spodaj navzgor, ostali pa sm(f popiezali čisto pod njegov m visok slap. Vklenjen med lesne gladke
Nav<ftiš«nci pod zgornjim Martulfkovim slapom
močju širokega Martuljka. Takoj nam je pričel delali družbo živahen potok Martuljek, ki nam jc kaj kmalu pokazal svoj spodnji slap. Malo pod Lipovčevo kočo (sedaj jc to simpatična brunarica »Pri Ingotu«) smo si ogledali delovanje glasnega »koštruna« - preizkušene naprave za dovajanje vode. Ob prvem počiva-nju so nam meglice skrivnostno odstirale vr-
skalne stene vitkti pada navzdol in se ne pusti motili, dokler ga ne razpršijo mogočne skale pod njim,
Vračajoč od tega prizorišča smo se po priključku na prvtuno pot spel razdelili: eni so odšli nazaj do koče. kjer so nas počakali, polovica pa nas je odšla do Bivaka 111 na višini 1340 m.
Ob p(ivraiku v tibmočje brunarice smo sc poklonili spominu ene naših prvih alpinistk Pavle Jesih. ki jo obeležuje tabla na mogočni skali ob robu gozda.
Pred kočo se nam jc nadvse prilegla hladna skodelica kislega mleka, katerega »pr«izvajalke« so nase opozarjale s svojimi zvimci, ko so se vztrajno pasle na pašniku tik ob nas.
Pt) združitvi obeh skupin v dolini smo se odpeljali v prelep količek Zelencev, kamor smo sc sprehodili po lepo urejenem naravnem parku in si ogledali biser, kjer izvira Sava Dolinka,
Vračajoč d<imov smo se ustavili v Dov-jah, kjer smo na pokopališču obiskali grt)-bove slovečih slovenskih imen; Jakoba Aljaža. Janeza Polde in iragično preminulih alpinistov, med njimi dr. Klementa Juga in /voneia Koflerja. /atem smo prečili glavno cesto in sc v Mojstrani usmerili proti dolini Radovne. ki je popestrena z mnogimi zanimivostmi. Sprehodili smo se okrog jezerca Kreda, ki je ostanek enega nekdaj najbi>ljših nahajališč krede.
Prizadela nas je podoba osiank<iv po-žgane Smoiejeve domačije in z njo kruta usoda šliriindvajsolih domačinov, ki so zaradi maščevanja Nemcev živi zgoreli v dvanajstih hišah, in to starosti (^d sedem mesecev dí> enainosemdesel let.
Ob takšnih spominih se še bolj zavedamo dragocenosti današnjega časa in užilkov, ko lahko mirno uživamo lepote naSe lepe narave, za kar smo ji zelo hvaležni!
■ Marija Lesjak
Bodoča POTEPANJA PO GORAH:
Mladinski odsek PD Velenje se pripravlja na osemdnevni Mladinski tabor v Uijm (Bojga-rija).
Letos kot že tolikokrat, letos kot še nikoli
Taborjenje tabornikov rodu Jezerskega zmaja iz Velenja
Dvakrat po 10 dni „, Več kol 450 labi>rečih ... Scmcc, dež. smeh. zabava, pohodi, vodovi ko tički. orieniiringi, lovi na lisico, mnogoboj, športne aktivnosti, pesem, «Saloon pri črnem pesu«. Šobec, Bled. bivakiranje, vodniška šola. večeri tib ognju, novi pri-jalclji, iskrica v očeh. ogromno občutkov, nepozabni spomini in najboljši »ta mali« na svetu ... To Je bilo Ribno 2007 v izvedbi la-bomikov rodu Jezerskega zmaja iz Velenja,
Je sploh potrebno zapisati, da je bilo fenomenalno? /daj smo že vsi skupaj navajeni, da taboije-nje v Ribnem vedno dobi izjemno visoko oceno. In čeprav velenjski taborniki v Ribnem taborijo že 40 let, je vsako laboije-nje nekaj posebnega. Oct udi je program dela vsako leio prccej podoben programu prejšnjih Ici. je vsako Ribno zgodba zase. Tudi letos je bilo lako .„
Prvih desei dni je na magični jasi taborilo več kot 250 tabornikov. Ja, bila je ogromna izmena. Bilo jc ludi prccej težav s slabim vren^enom. A kaj, ko za tabornike težave pravzaprav ne obstajajo, Obstajajo le izzivi. In z njimi smo se ludi lelns spopadli izjemno uspešno. Morda lahko za največjo zmago nad slabim vremenom štejemo enega od večerov v Saloonu. Takrat je več kol sto M(*-jev in CKi-jev ob kitari in pesmi usivarilo vzdušje, ob kata-
rem nihče ni mogel ostati ravnodušen. Bilje sedmi dan taborjenja, deževalo je in večera ob la-bfîrnem oguju ni bilo m<igoče izvesti. Pa sm<i se prestavili v naš zlaii &Saloon pri črnem pesu«. vzeli kitaro in ob glasni pesmi vztrajali do zelo poznega večera. Verjemite, ludi (ali pa predvsem) za *\ A male« (dovolite, da tudi ti> krat za naše M(-je in CiG-je uporabim la izraz) je bilo nepozabno.
Nova prijetna zgodba prve izmene M, Kako lepo je bilo videli več kot dvesto tabornikov v enakih majicah (posvečene so bile stoletnici skavtstva). s taborniškimi ruticami in vodovimi zastavicami na poti v Šobcc. Koi ponavadi smo sc lam malce osvežili in si nabrali novih moči /ja (na trenutke naporno) delo.
Našemu potepanju po taborniškem raju bomo zdaj priključili še taborjenje druge izmene. Nekaj manj koi 1X0 tabornikov je v Rib-
nem laborilo v drugem »velenjskem* terminu. Vreme je bilo neprimerno boljše, vzdušje prav tako prijetno kot v prvi izmeni, tabor pa še za odtenek bolj lično urejen. Izvedli smo ludi bivakiranje za naše GG-je. Nepozabna dogodivščina tako za »ta male« kot tudi za nekoliko starejše, ki so si privoščili celo spanje na seniku. Bivakiranje jc že po tradiciji nekakšen n\ah vrhunec taborjenja. ko se tako »la mali« kot vodniki še bolj povežejo in z novo energijo nadaljujejo 'ribnsko pravljico*.
Ob razmišljanju o Ribnem je vedno znova povsem na mestu vprašanje, kako magicnosl neke jase razložili nekomu, ki ga ni zraven. V zadnjih letih smo našli nekako najbolj primeren odgovor če nisi zra ve m. lega ne moreš razumeli. Ko pa doživiš najlepši kraj pod soncem ... potem veš. da so zvezde v Ribnem najlepše, da je jutraiîja telovadba v Ribnem nekaj čislo posebnega, da Ima pašteta v Ribnem čisto drugačen okus. da so ljudje v Ribnem nekako bolj prijazni, da so večeri ob tabornem ognju v Ribnem prava mala umetnost, daje postavljanje širtorov v Ribnem îahko ludi zabavno, da je v Ribnem najlepše spoznavati prijetne človeške lastnosti. da je v Ribičem lahko tudi dež zelo prijazen, da je rim-šim-šim v Ribnem več kot le ples. da je v Ribnem tudi tuširanje z
mrzlo vodo užitek, da si lahko v Ribnem preprosto TI... in ko si enkrat lam, na listi neverjetni jasi, med lislimi neverjetnimi ljudmi in med lisiimi najboljšimi otroki na svetu, se čas za 10 dni ustavi. In dogajajo se res imenitne sivari ...
Morda nisle razumeli vsega, kar sle prebrali? Se vam zdi kakšna stvar pretirana? Verjetno imate prav... Pa vendarle - stopile do prvega tabornika in mu samo omenile Ribno. Prepričan sem, da boste videli zelo iskreno zadovoljstvo na njenem ali njegovem obrazu, Če pa želite o Ribnem kaj več izvedeti bolj objektivno in z
Viki krema sta naši najboljši prijateljici) in potem dopoldanske aktivnosti. Vodovi kotički za MĆ-je, skice (minskega polja, terena in kniki) za CiCi-je, predavanja za vodniškti šoli). Ko smo ravno pri tem - letos smo v Ribnem izšolah sktiraj 50 novih vodnikov iz Velenja in okolice. Celja, Tolmina. Sežane in Izole. Po kosilu je sledil kratek počitek (ki se zdi vsako leto krajši) in nato popoldanske akiivnosii. ki so večkral ludi ne povsem taborniške, saj so se »la mali« ludi kopali in udejsivovali v raznih športnih igrah.
Večer smo tudi letos vedno začeli z drugim dnevnim slavncjsi-
jim zares vehkim veseljem do petja, v drugi i/meni pa Malija in Nejc s svojo vrhuîîsko interpretacijo dveh pomembnih mož iz sveta velenjskega taborništVH in slovenske p<iliiike. Morda zdaj razumete nekoliko bolje?
Ogromno generacij tabí^rnikíw je že laborilii v Ribnem, a vsakem taborjenje, skoraj vsak dan v Ribnem je zgodba zase. In verjetno je ludi razmišljanje o Ribnem pri vsakem taborniku pi>vsem samt)-svoje. Nekaj pa jc skupno (skoraj) vsem ... Ko omenimo besedo vRibno«, je iskren nasmešek na obrazu skoraj neizbežen In če niste povsem razumeli tega zapisa, ne bodite jezni. V Ribnem nekaterih stvari preprosto ni mtv goče razumeli ... In morda jc ravno lo car magične jase ... In
manj čustvi - potem preberite še nasiedniih nekaj vrstic...
Dan v Ribnem je za vsakega tabornika že rutina. Vstajati med sedmo in pol osmo. sledi jutranja telovadba z elementi karaieja in ostalih šporlov, zajirk (pašteta in
nim zborom (prvi je na sporedu pred zajtrkom), ga nadaljevali z večerjo in rim-šim-šimom. Potem je bil vsak večer (če le ni deževalo) na vrsti še večerni pn^gram, v kaierem so letos v prvi izmeni blesieli predvsem »ta mali« s svo-
čeprav je do naslednjega tab<ïrje-nja še skoraj 365 dni, že odštevamo dneve, ko bomo vsi skupaj spet tam, kjer je naš raj na tleh, tam. kjer je naš kos nebes...
■ Hugo
'^HjiS
Policisti prisilnih sredstev ne uporabljajo nežno
»Policistom načeloma ne ustavljam,« je rekel 26-letni Velenjčan, ki so ga v petek v Bevčah ti prisilili, da je vendarle ustavil - Pritožil se bo, ker naj bi ga med postopkom tepli - Policisti se bodo pritožili; ker dežurna prekrškovna sodnica večkratnemu kršitelju poleg globe ni izrekla tudi kazni odvzema neregistriranega vozila
M//ena Krstfč - Planine_
Velerye, 16. ju l\ia • »Nimam vozniškega izpila in ga ludi ne bom átVňl Rys je tudi. úa imam dva neregistrirana osebna avtomobila. S hondo, ihmie st<yi (poka/e na parkirišče za Foitovo 8) se ne vozim vsaj tri mescce. Avto, s katerega so policisti zdajle sneli registrsko tablico, pa ni moj,« je v ponedeljek dopoldne začel svojo pripoved 26-lclni Velenjčan Rod Jelen, preden seje ra/govoril o petkovem »bližnjem srečanju« s policisti v Bevčali in po tistem, ko so se ti odpeljali s parkiri?^ča na Foitovi in s seboj odnesli tudi ukradeno rcj^istrsko tablico, nameščeno na enem od avtomobilov v okolici.
»Pcîlicistom načeloma ne ustavljam. To pa zato. ker oie. će jim uslavim. nialtrctirajo,« je nadaljeval. »v petek zvečer so me v Buv-call lahko ustavili le tako. da so mc dobesedn<i zablokirati. Potem so me potegnili iz avta in se nie H-
ziCno lotili. Vse modro jih je bilo okoli in okoli,« je pripovedoval na dvrjriscu pred blokom, kjer mu je delala družbo mladoletna deklica. ki naj bi bila v času t^bcv-skih« dogodkov skupaj s šc tremi v avtomobilu, ki ga je vozil Jelen. i>Pa me policisti niso hoteli zapisali kol pričo zato. ker sem mladoletna»« je rekla.
»Ko so me potegnili iz avta. so me brcali, vlekli po tleh, tepli tudi potem v marici in tepli spet na policiji. /daj pa pravijo, da imam rano na glavi, ker sem zadel ne vem kam, modrice po telesu pa »d varnostnega pasu ... Tako z menoj, nc glede na prekrške. ki mi jih očitajo, ne bi smeli ravnali,« pravi, »Zdajle grem v <'elje na Policijsko upravo, kjer bom sprožil potrebne p<v stopke zoper policiste, ki
so tako ravnali z mano. obenem pa bom poda[ l;gavo za POP'IV.« Povedal je Se. da je prejšnji dan, v nedelj<3 Kirej, obiskal dežurno ambulanto Zdravstvenega doma
Rod Mbo: 'Vlekli so me po tleh in Izjavo bom podal tudi za
Velenje, da dobi ustrezno zdravniško spričevalo, ki bo pričalo o udarcih.
*Naj najprej povem, da smo to osebo, o kateri je govora, od druge polovice leta 2005 pa do zdaj. v ta-kojsiîji postopek pre-krškovnim organom privedli že Štirikrat. Zaradi zasegov prepovedano droge, voženj brez vozniškega d ovo-ljenja z neregistriranimi vfjzilj, drugih registrskih oznak na vozilih. tudi ukradenih, pa smo podali zoper njega že 48 obdolžil-nib prediogiîv In plačilnih nalogov. Nazadnje v petek. koso mu policisti zaradi vožnje skozi rdečo luč, izsiljevanja prednosti prepovedali nadaljnjo me tepli,	P« Povedal
POP TV." komandir Policijske
Povzetek policijskega poroHlo
Med dogodki velenjski policisti omenjajo tudi tega. Zapisali so, da so v petek ponoči v cenJru mesta kontrolirali voznika osebnega avtomi>bi)a liyundai lan tra i a ugotovili, d» voznik nijna vozniškega dovoljenja, vozilo, s katerim je vozil, pa ni registrirano. Policista sta mu nadaljnjo vožtyo prepovedala, vendar je ni upo^ levai, saj so ga kmalu za tem opazili pri vožnji na l'ollovi. Tokrat jim ni ustavil, ampak je peljal vse do Bevč, kjer sla ga dve patrulji uspeli usiaviiL Kršitelja so najprej pridržali do uradnih ur sodišča, mu i/dali plačilni nalog v višini 3,000 evriiv in mu /iičasno odvzeli tudi osebni avtomobil, potem pa ga. kot je pojasnil že ko-inandir. prcpcijaM sodnici za prekrške v Zaiec.
Dodajajo, da so pri kontroli mladoletnemu sopotniku zasegli dva M.U zavitka marihuane in da sta bili v vozilu se dve mlajši mladoletnici, ki soju po opravljenem postopku odpeljali domov in o okoliščinah seznanili starše. «Starši morajo vedeti, da so za vami>sl svojih mladoletnih otrok zakonsko odgovorni.« dodaja v poročilu Policijske postaje Velenje Janez Pra^dw.
postaje Velenje AJeš Lipus. A očitno fant prepovedi ni vzel resno.
«Ko so ga policisti ustavili v Bevčah. se jim je fizično upri. Zato so, da so ga obvladali, uporabili prisilna sredstva, ob uporabi teh je bil poškodovan, a je zavniil ponujeno zdravniško piimoč. Pridr-A&h smo ga do uradnilî ur prekr-ški>vnega <irgana. V stjboio t>b 10 h smo ga odpeljali k dežurni prc-krskovni sodnici v 7-alec, ta pa mu je izrekla 620 evrov kazni, ne pa tudi odvzem motornega vozila. Zaradi tega so bomo najverieloeje prito/jli.« pa jc zadevo opisal V,o-mandir Policijske postaje Velenje in dodal, da bodo tako. kol so U)-krat. v skladu s pooblastili, kijih imajo, ravnali tudi v prihodnje. Vsak kršitelj, ki se upira uradnim in zakonitim postopkom polici-
stov, lahko pričakuje, da borno zoper njega uporabili prisilna sredstva. Tudi pri upt)rabi prisilnih sredstev pa policisti striktno spo-siujemtî človekove pravice in nje-gov<^ dostojanstvo.«
Lipuš je dodal še, da seje zoper ravnanje voznika tudi na Mestno občino Velenje pritožilo več občank in tíbčanov. tako da so že IX. junija z njih(we strani prejeli dopis, v katerem lokalna skupnost od policije terja, da zoper objestnega v<iznika ukrepa, preden se zgodi kakšna nesreča. »KiH sem že omenil, bomo zoper lega in tudi druge kršite^e ukrepali pit naSih pristojnostih. Vedeti pa morate, da je za Izrekanje var-noslnih ukrepctv, koi je denimiî odvzem motornega vozila, pristojno sodišče,« poudarja I.ipuž.
Bodo zdaj delali?
Velenje - Po tistem, kar vlomilci in tatovi odnašajo zadnje dni. bi lahko sklepali, da bodo odslej delali. ne več kradli. Izginja namreč najrazličnejše orodje.
V	h>rek, 10. julija, je nezjianec iz vikend hišice v Gavcah odnesel več električnega orodja različnih znamk v skupni vrednosti 600 evrov. On^dje je izginilo tudi iz prostorov biv^e videoteke na Trgu mladosti. Neznanec je odnesel krožno žago za beton. In da ne bo umazan, ko bo delal, tudi kombinezon.
V	noči na pelek. 13. julga. je nekdo vlomil v zaboj, ki je služil kol priročno skladišče orodja na tovornem avtomobilu, parkiranem ob Kidričevi cesti v Vele-T^u. Odnesel je več kosov električnega orodja s priborom, motorno žago in posodo z bencinom, Ciradbeno podjetje iz Velenja je oškodoval za dobrih 4.000 evrov. Na gradbišču v Šmartnem ob Paki je bil<) vlomljeno v gradbeni kontejner, od koder je odšlo različno električno orodje, med drugim tudi dve udarni kladivi, skakalna žaba in 180 metrov električnega kabla. Skupna vrednost ukradenega znaša 3.000 evrov.
V	noči na ponedeljek, 16. julija. je bilo vlomljeno v novogradnjo na Vodovodni cesti na Konovem. Lastnik je pogrešil več električnega orodja, vrednega okoli 1.500 evrov. Občani pa so v bližini opazili kombinirano vozilo in si zapisali registrske oznake. Tako so policisti voznika in vozilo kaj hitro Izsledili na parkirišču na Šaleški cesti. Ukradeni predmeti so bili ^e v aviu. /oper voznika, mlajšega moškega in povratnika, so odredili 48-urno pridržanje, pri last-
niku vozila pa opravili hišno preiskavo.
Med vikendom je neznanec z delovnega stroja na gradbišču v Veliki Pirešicf odtujil vibracijsko iglo in s tem lastnika oškodoval za 6.000 evrov.
Pogrešajo (tudi) radio
Veliki Vrh, 15. jiilUa-VVelikem Vrhu je bilo vl^miljeno v počitniško hišico. Lastniki pogrešajo radio. mikrovalovno pečico, jedilni pribor iz srebra za 10 oseb. kosilnico in še nekaj drugih srvari, bu-teljnčno vino in brezaikoholne pijače. Z dejanjem so oškodovani za okoli 1.200 evrov.
Ogoljufal trgovko
Velenje, 12. julija - V četrtek popoldne so policisil spet obravnavali primer goljulije pri nakupu blaga manjše vrednosti z večjim bankovcem, tokrat v trgovini Ifi-tex v Nakupovahiem centru.
Goljufiv kupec je izbral izdelek, vreden nekaj več kot 7 evaw, in ga plačal z bankovcem za 200 evrov. Ko mu je prodajalka vrnila razliko, sije kupec premislil, češ da bo nakupil še voč, zaio naj mu bankovec vrne. Prodajalka mu je vrnila bafikovec za 200 ev-r<iv, nepridiprav pa ji jc vrnil le razliko do 100 evrov. Potem seje izgovoril, da gre po torbo, kamor bo spravil izbrano, trgovka pa mu je medtem izbrano pripravila. Ker pa ga ni in ni bilo nazaj, je trgovka pri štetju ugotovila, da jo jc ogoljufal.
Gre zii moškega, visokega okoli 190 centimetrov, močnejše postave, kratko pristriženih temno kostanjevih las, oblečen je bil v črne hlače in črno srajco z dol-
gimi rokavi in svetlejšimi črtami. Slovensko jc govoril precej slabo, možno je, da gre za Ceha ali Slovaka. Oe imate morda informacijo o tej osebi, vas prosijo, da pokličete na PPVelerye. na številko 898 61 00,
Brez vozniškega v ograjo
Veleiye, 12.jiilya-Včetrtek pcv noči se je na cesti Simona Blatnika pripetila nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hhrosti in vožnje pod vplivi^m alkohola trčil v drsno ograjo. Voznik je vozil brez vozniškega doviîljenja.
Enim se kar lepi na prste
Velenje - V začetku prejšnjega tedna je iz odklenjenega stanovanja na Bračlčevi Izginila ženska torbica. V podjetju Uabli na Kersnikovi je neznanec izkoristil nepazljivost zaposlenih in iz pisarne odnesel prenosni računalnik. Po vlomu v nimomat na Kidričevi je vlomilec odnesel 200 zgoščenk in manjšo vsoto de-naria. Iz odklenjene sobe preno čišč Rajh na Partizanski cesti pa je nepridiprav odnesel LCD televizor.
Privlačne kleti
Velenje. 10. julija - V torek je bilo vlomljeno v štiri kleli slano vanjske stolpnice na Kardeljevem trgu. l7 ene od kleti je neznanec odnesel kopalniški blok bele barve in štiri pnevmatike M^S z jeklenimi platišči. Jz preostalih ireh kleli ni odnesel ničesar.
Tudi otroci morajo biti pripeti
Že majhno zaviranje je dovolj; da otrok, ki ni pripet; poleti po avtomobilu
CeUe, 12. jul^a ' Policisti pri svojem delu še vedno ugotavljajo, da vozniki mol<irnih vozit in njihovi sopotniki ne uporabljajo varnostnih pasov, pogosto teh ne uporabljajo tudi otroci, so sporočili s Policijske uprave Celje.
/a 10 policisti predvsem siar§e opozarjajo, da seje poirebno z-a-veda ti. da svoje otroke vzgajamo
tudi takrat, ko se lega ne zavedamo, Otroci spremljajo naše obnašanje in zaznajo napake, po katerih oblikujejo) svoj odnos do prometa.
Mnogi starši se ne zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otroku, če ni pripet na običajnih sedežih, poudarjajo policisti. ostro zavijanje pri majhni hitrosti je dovolj, da otrok, ki običajno ne
spremlja dogajanja v primielu, kar polcli po avtomobilu in se poškoduje,« opozarjajo na Policijski upravi C^elje. Po njihovem mnenju je edina dobra rešitev otroški varnostni sedež.
»V vozilu mora hiti prurjen Čvrsto in natančno po navodilih pniizvajalca. Otrok mora bili v njem pripet, pas pa ustrezno zadrgnjen. da otrokovo lelo ob morebitnem trku ne zaniha preveč. Varnostni pas mora v vseh primerih potekati preko ramen,* §e opozarjajo.
Iz policistove beležke
Je kriva vroana?
Večina zabeiezk v policijskem notesu iz prejšnjega tedna se nanaša na siJo. Kar naprej so se nekaj prerivali, tepli in razgrajali.
V torek, 10. julua, popoldan v stanovanju na Koroški cesii, kjer je doma raz^zrajal siarejši sin, ki si je za to zaslužil plačilni nalog. V četrtek, 12. julya. je v irgo\ini v centru Super Nova bivši pariner pretepel bivšo p a r in erko, ( ) vadb< ) z a rad I kaznivega dejanja nasitništva p<ilicisti ze pišejo. V petek. 15. julija, je pred hišo v Podkraju vinjen last grozil zetu. Ker sc ni pomiril niti, ko so prišli policisti, so ga ti vzeli s seboj. V soboto, 14. julija popoldan, sta se na parkirišču na Trgu bratov Mravliakov v Šoštanju sprla In stepla dva moška. V ponedeljek,
16. julija, pa je v bistroju Anja v Šmartnem ob Paki razgrajal pijan gost. Ne samo natakarica, račun so mu Izstavili tudi policisti.
Slike so mu bile vsec
v poiieileljek, 16. julija, je neznanec iz stanovanjskega bloka na Prešernovi v Velenju snel in odnesel pet slik Velenje, mesto premogarjev. ki so krasila stene
stopnišča. Bodo zdaj stene njegovega stanovanja?
Kolo poiabii lakienîti?
Brez vsakega truda je neznani nepridiprav izpred stanovanjskega bloka na Prešernovi v Velenju v nedeljo. 15. juiya popoldan, odpeljat gorsko kolo. Sedel je nanj in bilo je »njegovo«. Kolo namreč ni bilo zak-lenjentK
Vredno pohvale
v ponedeljek. 16, julija dopoldan, je občanka na Policijsko postajo prinesla žensko denarnico z denarjem. i)sebnimi dokumenti in bančnimi karlicanii. Našla j<i je na Cesti talcev v Velenju, l.astnica. ki je po denarnico že prišla, se najditeljici iskreno zahvaljuje.
SVETUJEMO

íoroskon
Oven od
Vs3k sončen dan bo ?a vas ko! nagrada, pa S«ptav bo te dni krepko pr& ^^^^ VI oče. Poslali %ib na mreč itjemm vremeni ob^iljivi. Če je vreme slsbo. ^ ^ vas popađemaloduSie. Zalo tjosiera razliko od vseh. ki bodo larnalinad V vročino, vi čfstizadovo^rii. Sploh listí, ki bosle v tehdnehulivali počitnice. ^^^^^^ Ste eden redkih, ki seteSko pritûH tla nina dovolj Časa zase imatega četo pieveč. takovelâco.da prevečkrat tuhtaieo stiiislu^ivljerija ino lenx kako vam minevajo dnevi, špottne aklivnosli vam bodo pomagale pt^rodiii krizo. Le btiti se jih moralel
Bik od 22.A. do 20.5.
' v Vsi okoli val bodo prepríani, kako uživale v leh pofeinih dneh. Pa ne
V bo lako. Zelo razdvojeni boste, sajiinebosteznaliprilinačisto
Po eni strani, bi trenutno ljubezensko zgodbo najraje končafi, po dfugi se bojile samote in prihodnosti. Pa tudi vest vamne da mint, saj ^^^^^^ bi znali počutili zeb krřvo, će bi zgodbo prekinili prav vi. lotite se se kakšnega deta. ki vas resveseli.Tovam bo vrnilo vero v življenje m lepšo prihodnost, predvsem pd boste manj lazmiiljali o sebi. Zadnja iase se namreč vse vrti le okoli vas..
Ovoi«ka od 21.5« do 21.6.
Čeprav dobro pogledale, kako obrnete kak lofar. si boste v naslednjih dneh ptrvoSČili. Enoslavrio se vam bo Tdelo. da je itakup nujno potreben in U kmalu se bo izkazalo, da je res. Js. razptodaje znajo včasih koga malce ?avesti. a vi boste tokrat zapravljali premišljeno in i dobrim načrtom. Kar se dela tiče. pa naslednji leden ne bo najboljši. Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo !e kmalu zaćek) iti na živce. Zalo jo bodo najbolje odnesli tisti, ki so zena dopustu ali počitnicah
Rak od 22.6. do 22.7.
Življen)evpasji vroani vamničtcaj ne paše. Če kaj, si želite krepke ohladitve, predvsem pa. da bi spet lahko bili več v naravi. Sedaj se skorajda skrivate pred soricem in vročino, za Itirimi sterami. Čeprav v Nadu. pa iivljen)e n taksno, kot ga potrebujete. Dr?! pa. da lahko te dneve posv& tile partnerju. Malce sta se odtujila in skorajda ne znata več bili sama. Ponudile se. saj je vrednol Tudi od vas je močno odvisno. kakSno prihodnost ima vajina zveza. Finance? Škripalo bo. ker bodo počitnice vzele lep kupček denarja. Zato previdno.
Lev od 23.7. do 23.8.
^^^^^^ Polrebniste spremembe okoija.To čutile hnekaj časa. a se ne moreîeod-
©bćltl da bi ludi ukrepali Družina vas bo podprla v vsem k^r si bostezaž& teli. in vam stala ob strani. Mab manj razumevanja bodo verjetno imeli v sidbi. Kar se zdraviš t£e. boite laNco srečni, saj se spet dobro počutite Scerpastevzadnjihtednihspozr^li. kaj vasspiavJjavsIabo poču^.Ce se boste držali navodil in poslusalinotranji glas. bodo naslednji dnev; res lepi. Pa tudi energije boste imeli vsak dan več. Z obrubami pa raje skopaiiie. da vam prijaielj ne bo zanienll
Devica od 24.8. do 23.9.
^ Letošnje poletje bo zelo aktivno, predvsem rato. ker sie se tako odlo
?čilj sami Po ne)Q krepki življenjski p/eizkušnji dobro vesle, kako ležko je živeti v brezdelju in kako dolg je lahko dan. Sorodniki bodo v leh dneh zelo prijazni, prav razvajali vas bodo. Kar vam bo godilo. Partner bo pozoren in ljubeč. Tudi zato. kei sevanj bo življenje krepko umirik). Počitnice bodo letos zalo zelo lepe. saj bosta odkrrvala nekdanje radosti skupnega zivlje-n|d Kot da bi se na novo zaljubila
Tehtnica od 24.Ç. do 23.10.
Zadovoljni boste s svojim ^vljenjem. saj ne bosle imeli prav veiiko laz-logov, da ne bi bili. Tu in tam vam bo kakšen probiem malce popopral dan. ravno toliko, da ne bo preveč enolično. Oogajab se bo ves čas. zalo bodo dnevi kar prek/alki za vse, kar boste želeli v njih posloriii. Sploh, ker se bosle v teh dneh ludi vi skrivali pred vročino. A vam bo to kar godilo, saj boste ob tem našli čas tudi zase. za dobro knjigo ali krepak klepet s pn-jatelji. pri Čemer ne bosle gledali na uro. ampak se preprosto predali toku dogodkov Nedelja bo se posebej lepa. vi že veste zakaj.
$korpl|on od 24.10. do 22.11.
Tokrat sami ne boste zmogli. Da so lahko tudi prijaldji bríslni. pa če> prav lega nisle nikoli pričakovali od njih. boste spoznali v naslednjih dneh. Žal pa se bo to obrnilo proti vam, saj parlnerju stvar ne bo všeč. Tokrat se paČ ne bosta povsem strinjala vvsem, kar se bo dogajalo. 8 to le ne bo povod ;a večje težave v zakonu. Denar)3. ki ga željno čakale. it ne bo. Sule v denarnici pa vseeno ne boste občulili. Zalo si bosle privolčili. kar si želite. Prevelikih želja pa lako nimate, kar je razlog veČ za dobro počutje v teh dneli.
Strelec od 23.11. do 21.12.
^^^^^ Dobra prijateljica ali prijatelj vas bosla pravočasito opozorila na neko zadevo, ki vam ze nekaj časa ne pusti mirno spali. Ukrepali bosle pra-vilno.Sajnebû treba velite razmišljali, pa bosle ločno vedeli, kam pes taco moli. Tja. kjer je vroče. Doma v leh dneh bo. pa ne zaiadi zuna-^^^^^ niega toplega vala invročine.Partnei bo namreč izvedel kar sle mule pred časom zamolčali. To bo povod za prepir, predvsem pa bo krepko izgulii zaupanje v vas in va^ iskrenost Ne bo vam vseeno, saj sta se zadnje Čase zeb dobro razumela.
Kovorog od 22.12. do 20.1.
^^^^^ Tu in tam se nabere toliko problentov. da bi najraje kričali ali pa kar vr-gli puiko v koruzo inodslopiliod vseh načrlov. Tega ne boste naredili, ker nisie tak lip človeka Će nekaj začnete, to ludi izpeljete, ne glede na žrtve in ne glede na ceno. Dobri prijatelji, s katerimi ste se le nekaj časa bolj malo videli, vam hodo polepiali vikend. Par mer bo bolj liho in se bo drlal ob sirani. Ne bo vam jasno zakaj, pa boste izvedeli le pred sredo. In kar bosle slišali, vam ne bo najbolj v§eč. Ker si je pred težavami najlažje zatiskali oči. Kar pa nikoli ne gre v nedogled. Tokral slavile na iskrenost, ta bo najholji^af
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zaupalibosiečloveku,kisevamjevednDzdelzaup8nióvreden Tokral
Jjk se boste rahlo opekli, zalo bostevprihodnje veliko bolj previdni. Nekaj L skrbi vam bo v leh dneh delaki tudi zdravje, ki zal ne bo najboljše, krive r pa bodo velike lemperatuiite razlike zunaj in v ohlajenih prostorih. Ker Ste Že nekaj ČasaČutilikaj vssčaka.stessna lodobro pripravili. Nikar zaradi prehlada ne spreminjajte načrlov za letošnje poletje, saj bo minilo prej kot si mislite. Morda se vam bo le zdelo hudo. ker v resnici sploh ne bo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Letošnje poleije bo za vas precej delavno, zalo vas bo vročina krepko tt mučila. Počasi si boste sicer prišli na jasno, kje so meje vale zmogljivosli. Zato boste bolj kol sicer pazili nase. Tudi s skrïijo za zdravje. Upoštevali boste vse nasvete, ki so vam jih dali tlstt ki se na stvar spoznajo Prav v roke se boste morali vzeb. da ne boste gre§fli. Ćeprav se zavedate, da bi goljufali sami sebe, se bosle tdko premagovali. Tudi zato. ker včasih tako radi zbežite iz rea^ nosti. V svetu sanj rtč ne beli in nS ne prizadene. Je pa vrrttev na realna tla vedno precej trda.
Brezskrbne dni počitnic in dopusta
V komaj rojenem julijskem ju-iru st{>jima pred Rudarskim do mnm. Ali ves nasmejan, mama v mislili še /.adnjic preverja, će slučajno nismo česa pozabili, midv« s scsirn pa se tiemirno ozirava nazaj mimo kotalkaliSCa, v želji, da čimprej zagiedava aviobus. Konèncï se pojavi. Ves majhen in nalo rasle; vse bolj in bolj, dokler se ne ustavi. Velik, z ogromnim nosom, iiropečim moiorjeni in vonjem po nafU. Tei^ko se zbašemo vanj. v dusi pa veselo vre. Ilura! Ctremo na počitnice, na Piimorsko. na Brkine, k noni. To bo veselje.
počitnice. /. zapr>sIitvijo in delovno knjižico so su preimenovale v dopusl. Tudi danes se veselim obdobja čudovitih brezskrbnih dni, toplih juter brez obveznega /.g(îdnjega vstajanja, bav. hitenja v službo, brez stresa pred neizpolnjenimi nalogami. Obdí>-bje. ko je ves dan, od sončnega vzhoda do srečanja z nočjo, le moj. Potrudimo se in si naredimo vsak dan lep. saj smo naenkrat povsem pny Sli in brez službenih obveznosti. Napolnimo ga z drobnimi utrinki, ki nas bodti hagacili in delali srečne. Poskrbin\o /a lelo in dušo. Pilsluli-nimo biološki url in j(j poskusajmo naravnali /. nihanjem narave. Naj bodo z^od-tîja jutra, ko bomo pozdravljali sonce, tudi čas. ko si bomo prisluhnili, se potopili vase. začutili življenje in se ga veselili. Cas, ko bomo v prsih začutili srce. njegovo moč in igrivost, začutili gibanje zraka v pljučih in ne/DO vah> vanje krvi. ki se širi do zadnjega končka telesa. / vztrajnostjo in vajo nam bo morda uspel poiop na mejo še /a/navnega in nenadoma bomo tam spodaj ugledali svoje telo in duio, kako se nožno zlivata v eno. V nežnem ritmu neustavljivo nihala sem 1er ija, nato nenadoma zdrviia kvišku, čislo pod tiblake in ki)t svi)boden ptič zreta v globino. Nei/mema širina duše vodi telo. Potovanje traja le delček sekunde, hkrati pa je dolgo cclo večnost. Trenutek, večnost. Cas. Nikoli ne bom razumel njcg<ivih dimenzij. Kadar sem žalosten, se kar usiavi. Ko pa ujamem srečo, mi hoče pobegniti. Jc zau) dopust vedno tako kratek?
Naj bo dopust tudi čas, ko ne merimo minul in se lahko sproščeno pogovarjamo o drobnih sivareh. ki smo jih med letom od-ložih na police in jih je prekril prah pozabe. Pa jih je potrebno izbrskati in obrisali, povedali in doreči, jim dati smisel in jih postaviti na svoje mesto. Tako. da bodo vsi koščki celi in da bo velika slika zopet lepa.
i [kraiije U) čas. ko se bomo na-užili sonca, zraka in vode. Le s primernim odmerkom gibalne aktivnosti bomo telo napolnili z energijo in ob tem sprostili dušo. se okrepili tn pripravili za jesen.
Poirudimo se in vsak dan preživimo aktivno. Narava široko razpira roke in vabi. Kako lepo je začutiti. da smo tudi sami del nje, da sodimo k prebujajočemu jutru in rosi Da Iravi, šelestenju listja in
pesmi ptic. Potrebno je le prisluhniti. si vzeli čas in zaživeti. Brez mej, brez ploCevine in betona.
Vsak dan si poklonimo vsaj 30 minut časa. /ase, za telo in dušo. Začnimo z jutranjo telovadbo, ki nas bo prebudila, ogrela in pognala kri po žilah. Poskrbimo Zii vse mišice. Naredimo tudi nekaj vaj za urjenje ravnotežja. Po membnoje. da poleg vzdržljivosti obvladamo lelo, smo dovolj elastični in gibčni. Nadaljujmo s sprehodom ali rahlim tekom. Nikar nc pretiravajmo. Začnimo zmerno, da nam bo aktivnost v užitek. Da bomt) ob tem začutih napetost v mišicah, bilje srca in njegov refren: >»B<ilj ko gibam, bolj sem živ...* Mu prisluhnili in sledili. Ne dt)puslimo. da bi postala pesetn srca prehitra, l Yekvenca srčnega utripa ne sme preseči varne meje. 220 mirms slarosl krat S5 deljeno s 100. Imostavna Ibrmula. ki jo sicer lahko za kompliciramo s številnimi dodatki. Lahko se ravnamo
pa kdaj prereže let ptice.
Jn tam zgoraj je še ognjena knv gla, ki žari in neutnorno sipa energijo, sveti, greje in daje življenje. Sončna svetloba je za človeka. lelo in psiho nujno potrebna. Od sonca je odvisno tudi naše razpoloženje. Brez njega bi usahnili kot cvetica brez vode. Spremenila bi se koža, kosti bi postale rahitične ali osleopon)-tičite, mišice povsem brez moči. poslopno pa bi nas prevzela depresivnost.
V preveliki želji in ob predolgem izpostavljanju soncu si lahko škodujento. Pojavijo se piiškodbe kože. opekline, pogosto tudi kožni rak, Zato velja upošievali nekaj nasvetov: na ziíčeiku sončil nja izberemo višje zaščitne faktorje. odvisno od tipa kože, kijih postopoma zmanjšujemo. Za ekstremne pogr)jc (gore, jadranje) izberem za (ïbraz in nïke zaviralce, ki sončne žarke odbijajo. Izdelek vedno nanesemo najmanj .^0 minul preden grem<i na sinice, Vo-
i
a>
CO
řsj
tudi po ameriških navodilih, ki svetujejo, da naj bo intenzivnost taksna, da se ob njej le rahlo oznojimo in da se laitko še pogovarjamo. Enostavneje» pa tudi bolj vanio se je prepustiti >»polar-čkufl (ura-merijec srčnega utripa), ki nam bo, odvisno od naše telesne pripravljenosti, natančno odmeri) intenzivnost našega dela. Srce bo tako utripalo ravno dovoli hitro. Frekvenca srčnega utripa bo vedno v območju naših varnih mej. Ničesar preveč in ničesar premalo. Trening bo lako optimalen. Poskrbimo, da bo optimalen tudi preostanek dneva. Življenje je prekratko, da bi ga zapravljali in bi nam spolzelo skozi prste.
Privoščimo si in doživimo naravo s kolesa. Cisto drugače je, ko začutiš naprezanje mišic, butanje sa*a, kapljice znoja na koži. sope-nje v klanec In nato veter v laseh, ko se spuščaš v dolino. Uživaš lahko ob petju ptic. vsrkavaš vonje trav in dreves ter se prepuščaš žuborenju potokov. Da nc bo nepotrebnih težav, bomo kolo pred uporabo pregledali, naoljili. poskrbeli za rezervno zračnico, orodje, tlačilko in prvo pomoč. Ce se bomo cjdpravljali kam dalj, ne bo odveč tudi zemljevid. Nekoliko daljši izlet bo zahteval krajši počitek in okrcpčih>. Sadje, voda, energetska ploščica. Morda nas bo premamil cvetoč travnik ali pa jasa obgozdiii cesti. Mehka trava in raznobarvni cvetovi: kot najlepša slika v galeriji. Nad nami pa sinje modro nebo, ki ga kdaj
dot op ne izdelke obnavliamn po vsakem kopanju. vodoobsit)jnc pa nekoliko redkeje, odvisno od moči sonca in brisanja. Najbolj zaščitimo obraz, še posebej nos in uhlje. Med 1I..10 in 15.00 se bomo skrili v hlad in senco. Ce pordečimo, uporabljajmo via-žilne izdelke in ne mastnih, ker maščoba zadržuje toploto. Na kožo. kije zelo tanka, nanašajmo vse zelo previdno, saj lahko pride do prehoda učinkovin iz izdelka v krvni obtok. Zaradi koristnih učinkov sončenja (sinteza vjla-mina D, ugoden vpliv na imunski sistem, izboljšanje splošnega počutja ...) jc najbolje, če se izpostavljamo soncu postopoma in začnemo s krajšimi časfTvnimi intervali. Pred sončenicm ali odho dom v solarij ne uporabljajmo parfumov, ker se nam lahko pojavijo hiperpigmentacije.
In kaj storili, če se nam je kljub temu zgodilo, da nas je sonce preveč opeklo?
Hlajenje bo pomirilo rdečo, vrf>čo in nabreklo bolečo kožo. Pomagajo hladne obloge, gel proti opeklinam, hladilno mazilo ali vlažilna krema. Ce nas močno opeče, moramo k zdravniku. Najboljše zdravilo pa je še vedno preventiva. Zalo pravočasno up<ira-bimo zaščitno kremo in poišči m o scnco.
Nekateri imajo težave z alergijo na sonce. Prepoznamo jo po srbečih, rdečkastih izbokhnah ali mehurčkih na koži, predvsem se pojavlja na dekoileju, rokah, nogah in rametiih. Spmži jt) hista-
min, ki se pod vplivom sončnih žarkov začne sproščali v lelesu. Alergijski» reakcijo lahko preprečimo oziroma ublažile tako, da pel dni pred sončenjem in vse do konca intenzivnega izpostavljanja sončnim žarkom jemljemo proti-alergijske tablete, ki jih dobimo v lekarni ludi brez zdravniškega recepta. Tudi v tem primeru velja pravilo, da si moramo privoščiti več sence kr)t sonca.
Zaradi višjih lemperaiur in intenzivnejšega znojenja moramo posebno skrb nameniti nadomeščanju lekočin. Voda v telesu prenaša hranilne snovi, opravlja funkcijo topila. izločevalca strupenih tjdpadnih snovi, predvsem pa skrbi za regulacijo telesne leni-peralure. Najboljša je čista in hladna studeněni ca.
Po prijetni rekreaciji se bn še kako prileghî zaplavati v reki, jezeru ali moiju. V deželi na južni strani Alp imamo za to kar precej možnosti. Kot za vse aktivnosti velja tudi za plavanje, da naj od obroka mine vsaj ena ura. Pred skokom v vodo se bt>mo ohladili pod prho, sicer pa se bomo zmočili postopno. V vodo ne skačimo brezglavo. Globine lahko skrivajo številne pasti. Tako malo je potrebno, da preprečimo najhujše.
Pazili b<fmo na prehrano, ki naj bo lahka in ne preobilna. Nikar se lažno ne tolažimo in nc tiščimo glave v pesek. Nekaj preplavanih metrov morja ne zadošča, da izgubimo vse kalorije, ki smo si jih nabral: s preveč zaužite hrane. Ce nismo zjutraj intcn-zivtu) prehodili ali pretekli vsaj nekaj kilometrov, prckolcsarili vseh bližnjih zalivov, preplavali nekaj slo metrov mirne vode in naredili obveznih jutraruih vaj za bolj zdravo lelo, imamo veliko možnosti, da bomo s seboj domov poleg lepili spominov odnesli tudi kakšen kilogram več.
Za ustrezno počutje poskrbi tudi ustrezna obleka, ki mora bhi lahka in zračna. Ob izvajanju le-lesnih aktivnosti bomo oblekli le zračen dres, ki nam bo omog^^čil neposrednem kontakt z zrakom 1er onemogr>čil raorebituo pregretje telesa. Intenzivnejšo akîiv-nosl bomo izvajali v zgodnjih jutranjih urah. Izbirali bomo mirne sprehajalne poli ob gozdu ali manj promelne vaške cestc.
Kar prehitro bo minil čas dopusta. Prei^jvimo ga kar se da polno, da ga bo vreduo shranili med spomine. Napolnimo se z energijo in optimizmom. Oboje bomo še kako potrebovah.
■ Prim. Jan^z PoleSf dr. med. • internist
^HjiS
ČETRTEK, 19. juiija
SLOVENIJA 1
06.10 Urlniiivi (17.0(1 Cnroftla O/.in Dobfoimro
08.QD	Pmičila n8.10 Dobro iiiiro D9.0Q Poroùla
09.Db	Mnby Dick m skrivnost dn^elc! Mu. m
lO.in labornikiinskHVti:
('rodiodnic? 10 75 Ra^ arnikuvi v p nitneiu. 6/1Û 1G.6D l%ir?iMilaiiaViitniana, dtd;.
11.40	Ond/iEjiMedneboinin/emljo
13.Qn	PnmfJa. SpnrL vrefMS
13-16	to3rincsani[?.//10
13.^5	Mnofniklub
IbJJO	PoroCila. pfunisi
lb.ll)	Mosidvi
l&.'lb	Krasui'jspairiilja, 13/13
16i!S	Mij|ilasie^f)&ní,rísaiika
16-lb	sama, igraiH film
163(1	(naisia^i»
1/,(10	fJovicD, SporLvrfsnip
\1M	Jasno in ylasíio
18-15	Duhovni uinp 163(1
18>1G	hlo in metlo, nsiinka
19.00	Dneviiik.vrenio, ^poft
19-Bb	bkiinimBradnnsinih korenrn. rkjk. Gililaia
70.b0 iGtinik
22. DD 0(l(nm kullurřt. ^uri. vrainc
?3.nQ	Kujigřiiiitiiic bn[{R ?3.?fl Olashmveřw 00.3b r^ikanakaMnol
Ol.Ofi	Dutinvnnnnp
01.2n	Onuviuk
01.66	Iniokdnai
SLOVENIJA 2
06.3Q	/ahavni tnítikanal
07.Dn	ln(nkBnal
08.30	IVpnirj^a
OG.QQ	/abaviii infrikanal
10.3n	IV prodaja
11.00	(Jiroški infokanal
17.30	/ahm ininkanal
13.36	IVpradaia
H.06	lahimil
14.56	Pel dm. i;ra8l. liok. sBfj|a, 7/2
IbAh	Mo;aik
16.40	Mosiovi
17.10	(^e;rp^a:Ûiniilri|Rupi!l
1/.76	li'fl/dr. Anrlrui Vovkfj
18-00	PoroĎla
18.0b	Slovanski veRrik?(I06
19.10	Z glasbo m plesom...
20.(10	Ne;nnnkinfj pisma (r.fdm
2U6	SitiVilkBjO/t3
22.16	MHíi,kHiainn.lVíilni,l/2
00.16	Noůi î f/mana. I in. ii a d, 1 /3
01.06	Anglehiija in vo|voi1a. (r- lilm
03.10	Zabm iniokanal
SOBOTA, 21. Julija
SLOVENUA 1
0S.20 OdmRvi 07.nn ?mm 07.ÍÍ1
08.00 P(iroňl3 08.10 Dobro luiro 09.00
09.06 Bab^r.iisaoanan. 09^0 /vimnicm/fleflju. 1?/13 09.60 Zgodba u œkinu.i^rsriililn^ 1(1.26 Sama. lyrani lilm 10.40 ínajsia^nla ll.OG Iabnriiikiin$k<jVii:f^uge bivak 11.16 Jflsno KI glasno 12.00 Iskani« narodoosioih korynm.
dnk. oildaia 13.00 Poročila, iporL vriifiiv 13.26 Duhovni mnp 13.40 KiiBnMdBkln,nsm.nall/12 14.2b Slovenski nirinki Ib.OO Porodila lb.ltl Mnsiovi IB.-iS BatanSesponimi? 16.10 U pi^nuiG lorb^;: Krava 1630 Sorodni (lu^f. G/6 17.00 Noviœ. špori vrsnie 17.30 Píjglurina ...PlaínikovH;alg l/.Ab CuflB?mplaiioLB/6 18.40
18.46 PojsRPppa.risi^nka 19.00 Dnpvnik, vreme. &pori 19-66 Coyadnos3njo.8/10 2030 Kooihi i/naSili krajev, l.ilsl 22D0 Odmevi, vrïime. Spori 23.00 PoinoCiHkliAi 00.16 Nikar tako živahno!
00.46	CudeJni planet. B/6 01.36 Dnevnik, ponoviir^v 02.15 Inliikanal
SLOVENIJA 2
0G30 /aiiavMiinlnkannl
07.00 Iniokanal
0830 rV prorata
09.00 Zabavni iníokar>al
1030 TVproriaia
11.00 Qiroâki fniokanal
12.50 IVprodaf8
13.20 SlrwpnskivLiiiSik?DDB
14.20 Ko pndG prav. nsm.^vni íilm
16.40 Mozaik
1635 Mostovi
17.10 iRSlVKjariailnigem
18.00 Poroûla
18.06 liiibR^en.rioni.flok.ieliirjn 18.25 Niugini.dok.DrMaiaTVM» 19.00 Pusiabi§a.aiigl.nad..l/B 20.00 Pa'klelsivoliiariiLDvesistro.
angl. dok. oddaji) 20.66 Vm^slol
21.60 Masajt bojevniki de^ia. fr, lilm 23.20 Ko leidsisiu mojt; Sice. Ir. lilm 01.00 Itonik29rnp|sks IV
01.?b	Zabavni inlnkanal
u.iu /.dunvill iriluk^iihi	^^^^	^^^^
pop I pop
■	■	: D8D0 24 ur
lit. ponovitev
(j9.no	Dvojnu Menje. nad. 09.66 Sptip3dstr3$li, nad. 10-46 IV prodaja
ll.tb	Itubezennauřn^r^i.nad.
12,06	Neukrrjtljivn srLï. nad.
13.00	Naša sodnica, aru. nan.
13.60	rVprofiajH
14.20	/adrjrjinknlium.nan.
Ib.l6	Neukrotljivo sri:B. nad.
16.10	Ltubi;?Rn na ir^nio. nad.
17.06	Spopftrisirasu, nad.
18.00	71 ur vrems
IBHb	Dvoiny^v^|^njK.nad.
19.00	24 ur
20.00 Naiamaiakimika 20.60 Na kraju/ločina, ani.nafi.
21.46	Predr;na kn: Kruto sučuije.
rlel angl. filma 22,46 ?4iir;viítťr 23.Í1Q Predrzna kn: KruLoso£ui|e.
nad. engi. iilma 23.35 Cospaprcilsadnii:a, nan. 00.26 Na kraju Mna. am. nan.
01.15	SknvnosUBoiQk.im 02.06 7A UR 03.06 NoCna panorar^a
09.65 10.45 11.16
12.05 13.00 13.60 14.20 15,16 16.10 l/.Ob 18.00
18.06 19.00 20.00
20.66 22.60 23.06
00.00 00.60 03.00 04.00
24 ur Dvojno ^vl|enj8. nad. SpopaJf sirasii. nad. TV pfOíiaia
(jub/en naif^nitn. nad. Nfukrolliivosrce. n;jd. Naèa sudnica, am. nan. TV proiidia
Zahodno knlo. am. nan. NeiMjivosrce. nad. I jube?Hn na ir^niDi. nad. Spopad sirasii, nsd. 24 ur-vreme Dvojno ^ivljer^fi, nad. 24 Uf
Naša mala klim ka 00/ |]r.No.ani.lilm ?4 ur mtsr
Tajnd mr\>;a. 1. del dngl. arn. nad.
Na kra 111 ?loCina, am. nan. Ri s Irabu, am. lilm ?4 ur. ponovi lev Nořns panorama
©
©
09.00 Dobro|iJiro.inl.odd8fa 10.30 Vabimr^koylRdu 1036 Odprla Urriia pon. pogovora 1136 Vidtiospoidncva 14.00 Virlcosirani. ubvësiila 1/.56 Vabiiiiokosledu 18D0 MujiainmedvcdekJaka, ciro^kaoddaia/najmlailH, 3. rVmrpřa Varnost 18.40 Rt^ ion a lny novice 18.^6 Asova oibariica.mí.oddaja 19.16 Videra pot dneva 19.20 Videos ira ni, obvestila 19,Sb Vabimo k oglt^du 20.no I/oddaje Oobrojiiim,
mlormaiivn^ oddaja, ponovi Ufv 21.30 Isirada. glasbena nddaia 22.46 Regionalne novice 22.60 VidKospotrloeva 22.bb Jesnn /ivljcnja. oddiija /a treiia ^fviicn|sko obdobje, pniuivilcv 23.46 Vabimo k obludu 23.60 Videosirani. rtelila
00.00 Dobro juiœ.intaairv^a
otldaia 1030 Vdbimnkogbkj 1036 Fsirarla. glasbena oddaja.
ponovljiv 11.66 JesKM hvIjDiija, oddaja ;a tnitje
jivl|cnjsko obdobje 12.55 Videcspoi dneva 14.00 Viileosirmii, obvesiila 17.66 Vabimo k ogleriij 18,00 Mi& mal oimSkd oddaja 18.40 Regionalna novice 18.45 (VťíiveljH ob ugniu 19.16 Viduispot dneva 19.20 Vidnosm. obvestila 19.66 Vabimo k oglerlu 20D0 li oddaje Dobro imnj.
ininrrnstivna odda|3, pnnri^mv 2130 Odknionisknto, inlomiativna
SLOVENUA 1
08.16	Odmevi
O/.OO	/godbe iZ Školjke
07,30	[/ popoiAP lorbe: Krava
07.b0	MafiisivccDlice.kvi/
03.36	Sama. igrani Idm
08.50	SorndiiidijSI.4/6
09.16	Sn^ćaniii Ema m Oaniela. švad. (lim
10.40	PnInoCmkIub
11.55	M
13.00	Poro6l3,§porL vrelim
13.25	Vs0o/ivaljh:bobn 13.50	Vseo^ivalihign/lin
14.15	Bre/no, angl.lilm
16.55	Poletni vrtiljak 16,00	OMdiinljurleli 16.10	Absrjiuuit]
16.16	Krsji mljiiitj(;
l/,nfl	Poraftilà.špoiLvrema
l/.lf)	U^ars
1/.20	Poleui] vrtiljak
17.26	taka 1/30	Glasba 1/36	Nnvriu
I/.66	Glasba
18.00	l/horupoliij^.oihdtalogov
18,06	Oâiuio umilno
1830	Glasba
18.40	hlimin/eiiiiïiiki,nďoka
19.00	Dnevnik.vreme.Spori
19.65	Prekleti kralji; Trancoska vnlkolia. 4/fj
2136	Poleuia potepa Ilja
22,20	Poroiila, Spoil vreme
22.66	Sopránoví, 18/21 23.Bb	C[.>§k£sariia,r^iki(ilm 01,20	Onavnik
01.40	inlokanal
SLOVENIJA 2
0630 Zabavni infokansi 08.20 Napovediiiki 08.2b IVprotiaja
08.56	Sko;i ^as
09.0 b Ahsoliiinn globalno 09.40 Vroûsiol
10.30 Niugini.duk.oddaialVMtí 11.00 PrRkletsivcIiianicovtîSBSirfl.
angl. úá,. oddata 11.5Û Pepulka. koproiiukuiski film 13.20 IVpmdaja 13bO Dabanpoj»mpIsS». Idel
16.15	Kol;!»ir^ka(irkapo[rani;i|i. prenos
211.00 /^pKDonava Jadran 20.30 3blBlvala202. l.dol
koncerta 21.36 Poleuii vrtiljak 23.50 Hnil. am. nad,, 3/13 00.46 Pokvarjena di)klRia.anijl.nd„ 3/16
01.36 Onevnik^ameiskclV 02.00 /abavtii infr^anal
pop
07,30 IVpmilaia 08,00 umbnsaiiglpâi^na. otročka oitdi^ia
08.10 Na^malisv^Lns.^urija
08.16	Jaka na I um. rsana serija 08,2i) RadovodnicaBIbi, ns.ssnja 08.66 Slon^HkR(3n]amin,n^. serija 09,26 Zfliunjavtki, ns. senja 10,00 [^Daman. ns. serij fi
10.25	PowtírRHngers.ifilad.nfln,
10.4	6 Mal o Korri gan. ri sana sunja 11.10 Divje sknvrnsti. am. dok. odd. 12.10 Niineviriim.niônesli^im.am.
Ii(m
136b Formula,prenosKV/aVN Fvropp
15.06 Mogočna narava, angl. dok. i. 16.10 /loCim pred domačim pragom, am. nan.
1/36 rano gospodinja, am. nan.
18.00 24 ur vreme
18.05	Zdravnikova vtiSi am. oan. 19.00 24 ur
20.00 U]L4m mu. f:e mr! n^nrc§ am. (ifm
22.26	MiruioCacsl^ca, am.nan. 23.30 NarazpUm.lilin
01,16 Pr3pTitljivaiaut3,am.[ilm
02.65 24 ur
03.!)6 Nni^na panorama
©
22.20 Regionalnu novice 22.26 Popolni ške ra?gledni ce:
Mehika, pniopisoa oddaja 23.20 Videospot dneva 23.25 Vabimo k ogledu 2330 Videosirani. obvesilila
09.00 n/ismalotroSkaoddaia.pon. 09.40 VabmiokoglL>du
09.45	Znamo/moremo: Prehveijeob ognju. uobra^evalna oddaja
10.15 Videosptn dneva 12.00 Videosirani. obvcsufa 17.65 Vabimo k oglnlii 18.00 Mojcainnkedved^kJaka, oir^ka oddata Ta najmlai^s Varnost 18.40 Viiinosprn dnwa
18.46	[Jnliovni vn^lec: Alr.ksandE^r Koron, i^upnik ^iiunije Mo?ir|o
18.50 (as za nćts, mladinska orldaia
Polovaní a 19.40 Viiteostrani, obvesiiEa 19.56 Vabimo k ngleiKi 20.00 Novine loge ledna. ml. oridaja 20.20 Vidanspoi dneva 20.26 Vranski polurni vei^en 2006, ve^rtirtnbilanicjv.poRneiPkl. dela koncerta, ponovitev 22.06 Vabimo k ogltnlu 22,10 Naj i^bor Vašega kanala,
posnetek pnroriive 23.40 Vabimo k ooiwiu 23.46 Virteospot driRva 23.60 VideosuaiII. obvestil»
NEDEUA, 22. julija
SLOVENIJA 1
ii/.no ?iv;av
09.56 SpcriSpas.5/10
10.26	Poduvropskinineboni.b/lO
10.60	1'osliihnimo tjšini
lUO	O^ars
11.26	Ob/n^adiiliB
!2i]{j	ljiirl)Bmzeml|a
13,00	PoroCila. Spon vrOTie
13.10	Koncert i; nabili krajiiv, 1. del 14.25 Vrtiika^i:lammara. IVnad.
14.66	Har(^dinMaud8,am. hlm
1B,26	Nikariakoiivahno!
17J10	Pomirila. Spori vrisne
1 /.15	Gelenia ii^ralnev: Jane; Škoi
10.16	PaikecPiko.nsanka
1Q,20	VRtcnnjrJoi;nsanka
1030	Krevica Katka. rK^anka
Í83b	HrčykMiha.rrsanka
18.40	žrebanje ioia
10.66	Vremo
19.00	Diievnik. vri^me.ŠpiHt
13.66	Dajmo naši!
21.10	PortreuPeier Zobec
22.00	ARS360
22.20	Poročila, vreme. Sport 22.46 Prijaiel|.norv. lilm 00^6 DitRvmk
110.50	IrilnkaoHl
SLOVENUA 2
0S30 Zabavni m loka nal 08,40 IVprodaia 119.10 Sko/ite 09.20 SliletVala 202.Idel 10.20 Poletna potepanja, oddaja o
ttin;!mu 11.00 Našapsom2007 11,30 Med valovi. TV Koper 1220 IV prodaja M.tO IV prodala 14.40 SP v gorskem kolesarstvu,
reportaža 16.16 Kolmr^ika dirka po f ranijfi,
priinfK l/j!0 Slovenci po svetu 18.66 Niignniet: Hit Gonca Dom/ala, prenos
2ĐJ1U Deielesveta. 12/13 20.60 lrasier.24/24
21.15	Umetnost glasbo m pba 22.60 Sirclio! nasprotne usode,
10/12
23.40 Vseeno moja. ii TV blm
01.16	OnevnkTamsj^ IV 01.46 Zabavni m (okanal
pop
07.30	IVprndnja
08.00	l^arolnaanglGito.otrr^ka nddaja
00.10	Našmalisveins.sonfa
08.20	Jakanaluiii.ris.senja
OB30	DrobJÍki.ns.senja
0836	OadovednicćiOibi.ns.senja
09D5	Slonček Benjamin. ns.sen|a
0936	Zelenjavi3;i.ns.8cnja
10.20	ftDaman. ns.sROja
10.46	Power Rangers, mlad. nan.
11.10	Malo Korn gan. ris ana sanj a
11.36	MoCno^dravilo.aiii.nan.
12.30	I taki^ta p iid kozolcem
W-30	Inrmuis IprpnosdirktíwVN Ivrope
16i]0	Mesti^cezavedno.Am.nan.
1€.66	/rvalski videopo^âtfu
i;.15	24 Un.vfC5ne
17.20	Cas metuljev, meh.-am. (lim
19.00	?4ur.vr8me
20.00	Sabnna,am.hlm
22.16	VrlniniiiVNlvrope.řl
2230	MotoGP,prenosdiTkK?aVN ZDA
00.1.^	Kaj piinoi naui^i[o. am. (ilm
02.16	24 UÍ
03.16	NoCna panorama
PONEDEUEK, 23. julija
TOREK, 24.jutiJa
©
raNOVlTEVOODAJ TiDENSKElàASPOf^A
OaOO Mi^maS, otročka oddaja.
porH)vi[ev 09.40 15/2.VÎVniagami 119.55 Kulu;ra. inlomisiivna oddaja 10.00 Êporuii torek, športna in(onrativna oddaja 10,10 Ziipan?vami.pogovor.GDSt mag. Oran ko Ki dni^ Duhovni vrelec: Aleksander Koren, župnik Mpnije Mo/irju PopotniSkera/glednicï: Mehika, potopisna »Idaja Vabimo k ogledti Vranski poletni večeri 2006, večer luhilaniov. posnetek 1. dala koncerta, ponovitev 13.66 Vi d?nstrani. obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 MojcainmedvedekJaka. otir;ika oddaja /3 najmlajše Varnost
í9.46Jascn ^ljenja, oddaja /a tretja
Meniskoobdobjo 2030 Parada humoria 2007. posjietek2. dela primditvev Manboni 21.46 VideostranL obvestila
11.10
11.16
12.10 12.15
SLOVENIJA 1
07Jlfl PoroCila 07.10 Oobrojutro DB.OO Porodila OB,in Oobrojutro 03.00 Poročila 09.06 l^popotn.^i torbe 09.26 Nayajivčki. risiiiika 09.30 Risanka 09.40 GulimiS8k:lltSa.8/10 10.06 V/poa di«. lilm 12 Sd)i|e 10.20 laborntki inskavu 1036 Oa?pokevi^Jîsu,6/17 11.06 Ci;dfi/ni planBL 6/8 12.00 Sloverin v Avsiraliji 13.00 Poročila.^porLvreme 13.26 Daiinanfl^i! 1430 N^kajminut/aimpulanin
glasbo 16.00 Poročila 16.10 Ouberdan.Koro&ka
15.45	MaksinRubi, 19/26 16.06 Marunainpti^jestrai^lo:
Ocset usoi^ dimov
16.15	Ajkec pn n» ta vralnrjili .3/10 1636 Ptvab jene knjige nsšili babic:
O ^iviljf m karticah 17,00 Poročila, Spon vrmim Î/35 Drovovs^dravfls. ncm.dok, oddaia
10.26 žrebanje 3x3 plus 6 1B.40 Nina Nana, nsanka
18.46	Hopla, ns a oka 19.00 Onevnik, vrorrm. šport
19.65	Knc/mdaklR.n^m.n3d..?/l? 20.46 Osmi dan
21.20 V kadru
2 2.00 Urin i evi, kiil Lii la, vrumo, ipon 23.00 0ediS0naEvfopfi.2/2 00.46 Nikartakniivahrio!
01.16	Orevo vseh drpvss U2.05 Dnevnik, ponovi lav
02.45	InIokanířI
SLOVENIJA 2
06.30 Vabavm inlokanai 07.00 Infokaiial OB.DO îVproihja 08.30 Zabavm mlokanaf
09.46	ÎV prodaja
10.15	Poletni vrtilfak 12.30 Vrořksni
12.66	Nikar tako ? iva hn o!
13.26	OalerijaigrabviJane/^ol
14.26	AIPL Donava jadran
14.66	ARS3R0
15.16	Krà'sarskadirkapoIraniijLprcii. l?.On	F.vropski iiia[|3/in
16.30	Slovenski mag
1B,00	Poročila
IB.06	Dudišónaí.vfope.2/2
20,00	Dogodki, kl so v?nermnil svet,
7. oddaja
21.00	Studio ciiy
22.00	Olaslbejnivel^un na drugem
23.00	Nasilne), am. lilm
00.66	DnevmkzamejskeTV
01,26	Zabavm mloksnaf
SLOVENIJA 1
0B.16 Odmevi 07.00 PorriilH 07.10 Dobroiiitio
16.16
(IB.05	Dobioiuifo
(IB.b5	Poročila
09.06	RarMriiTa^j^kUliHlj
09.20	Martinn m ptičje stratio: Dc^t
UsnC dimov
{\m	Risanka
09.40	A|kiicpriri]siav!filornli,8/10
10.0(1	(^o/anjeiie kni i ge n^ih babid U
^vilji m škarjicah
10.15	Zgodbe i/Skofjke
10.46	Taborniki m stevo
llj)6	Orevo vseli drcvi«
12J10	l\irt/et:PBiErZobHi:
13.00	IWila.tpon, vreme
13,15	Niiigini.rlok.oiiija)aIVMn
13.45	Obzorja duíií
14.20	Dsniidan
16/10	Prjrriila
16.10	MostiM
15.45	Irii|ùa>:Pepgfki3/26 IB.IO	KQh.dl^.ppjicï;
PrphrarijEvanja KbukCevR dogodivščin» lulkti 6/1?
16.40	Hotel DbmnrČek. nsana nan., 6.
epi^nla
1/i)0	Novice. Spon ^ffgme
17.46	Imunski sistem, doic oddaja 1B3fl	AcbanpAstra
1B3b	Franfei, nsanka
19.01)	Dnfivnik.wema.Spori
19.66	Uut^ider, taKki lilm
21.40	Kainamškoiť^.kraikiíilmAf^^l
22.00	Oàiievi.vrçme.Spat
23.00	Absolutno yků«Ino
23.10	PgtiiïmH
00.00	lad/aiaitJ5rl[iY.3/4
00.6S	Nikar tako
01.25	Imiïiski sistem, dok. oddaja 02.10	Dnevnik, ponovitev 02.60	Itiiokirnal
SLOVENUA 2
(16.30	Zabavm iniokanal
07.00	Iniokanal
09.00	(Vpiodaja
09.30	Zabavm iniokanal
11,00	Otročki iniokanal
12-26	IVpn)daja
12.55	Dobîir dan. Koroška
13.26	ClasMnivočtm 1435	Studio Diy 16.35	Hnsliđimmo u^iiu
16.00	Vkaitu
16.30	Mn/aik
1/.26	Mnst/jvi
18.00	PomCila
18.06	laiiinnt
19il0	Sltin:Umorne2asi3ra,nem.
nad.. 1/10
20.110	(iorkainnnova točka. àved.
nan.. 1/8
21.30	[lcmeni?ločina. danski him
23.10	Domovina, nem. nad.. 4/6
01.20	Dnevnik zamejske IV
01.46	Zabavm minkanal
SLOVENIJA 1
06.16	Odmevi
07.00	PnroCila
0'/.10	Dobiojutro 08.00 Pwrî^jla
08.10	Dubro jutru 09.00
09.05 Kljukčsve drjgodivščinii, 6/12 09.30 SportšpK.6/!0
10-00	Grdi raček lino. 23/26
1(1-26	labumiki m skavti
10-40	Iniun^i sistem, dok. oddaja
11,26	Platlorma
12.00	I|iid[nin7eriiija
13.00	Pwočila, Sport, vreme
13.16	Udpiiti pf!srHki
13.20	/lica, niio/. lilm
16,00	Pofoftla
16.10	Mostovi
16.45	MobvOickin^nviiostdeiele Mil, //26
16.05	Merim, čudežni ko2a,nsanka
16.20	Podklobukmn
17.00	Novice, Sj)ori vreme
Î7.40	MklKípnientaJuga,dok.
oddaja
18.30	/rabar^aLoia
18.40	Meih/tid^ m ptiček, risanka
18.46	?f>ic|Cki, nsanka 19.00	Dnevnik, vreme, ^ori
19.55	Njenaiivljenjska vioçia. Ir. lilm
21.36	sarijo.kratkililmAGRFI 22.00 Udm m šport, Vf one Z105 0x87 rB?a: di. Jo/r pirjevec
23.35	(h;rB/a:dr.Alc^Gabn('. 00.66 Mit Ktenia Juga. dok.
oddaja
01.46	Nikar tako ^vahno! 0120 Dnevmk, vnsmR. ^ort 02.55 Ininkana!
SLOVENIJA 2
06.30 /abavni iniokanal 0/.00 liM^al 09.00 IVprodaja 09.30 Zabavni iniokanal 11.00 DtroSki iniokanal
12.36	IV prodaja
13.05	Pod iwropskim nebom. 6/10 1335 lestvica na drugem
14.20 Dogoijki,kisov?iwmirlisv8L
2. oddaja 16.16 Kcdr^sar^ka dirka poiranciii,
prenos 1/30 Mosiuvi 18.00 Pitfofria 18.10 Di>diSčirw hrupe 19.45 Sk07itas
20.00 Vi
2230 Krali lear. ruski Cniilm 00.36 SlovenskaJ37^si,una 01.40 Onevnik^amejskelV
02.06	Zabavm iniokanal
11,26 Zabavm mloksnaf	i	i	^^^ ^^^
000	i	11-''-'!-'
1	^^ 1j (18.00 24 ur. poinvimv	j 08.00 24 ur, ponovitev iftnn ____________________: 09.00 Dvoino Jivliemc. nad.	s 09.00 Dvorno íivliaiie. nad.
08.00 24 ur, piinrjviiBv 09.00 Dvojno ^ivljfinj«, nad. 09.66 Spopadstrasti.nad. 10.46 IVproiIsja 1U6 Ljubezen na trinici. nad. 12.06 N[^iikrai(|ivosr(ï, nad. 13.00 NaSa sodnica, am. nan. 13.50 IV prodaja 14.20 Zahodno krilo, am. nan. 16.15 Nnukrotíjivosrra. nad. 16.10 I jiibe/Đn mi tržnici, nad. 17.06 Spupad.*>tra$[i.nad. 18.00 24 tir vrems 10.06 Dvojno řivljpojc. nad. 19.00 24 ur
70.00 N^a mala klinika, nan. 20.46 I aiikj dekleti, am. lilm 2276 ?4iir^Hčer 22.40 Družina na begu. rian. 2330 Nil krafu/ločina, am. nsn. 00,20 Alias, nan. 01.10 Sknwiostni otok. nan. 02.00 24 ur 03,00 Noúía panorama
(I8.0n 24 iir.ponovimv
Dvojno JivljenjG. nad.
09.56	Spopadstrasii. nari.
10.46	IV prodaja
11.15	I lube/un ns tržnici, nad. 12.06	Neukrotliivomnad, 13.00	Naša sotinica. am. nan. 13.50	IVpn^daja
14.20	Zahodnoknio. um. nan.
15.16	Neukrotl|ivo srce, nad. 16.10	liubwen na tr;nici, nad. 1/.06	Spi^aib strasti, nad. 18.00	24 ur vreme
18.05	Ovqno/(vljenjc. nad. 19.00	24 lir
20.00	Naia mailt klinika
20.55	Previ^rjeno!
21,40	Dna je pib^mlaila. 1.delam. 22.45 24iir^vtičsr
23.00	Dna je premlada, nad. am. him a
23,26	Na kraju Mna, am, nan.
00.16	Alias, nan.
01.06	SknvnostiHoiok, t>an.
01.56	24 nr. ponovitev 02,56	Nočna panorama
©
©
24 ur, ponovitev 00 Dvojno/ivijeifle. nad. 09.66 Spt^ad strasti, nad.
10.46	IVpnadaja
11.16	liuba;en na tržnici, nad.
12.05	Neukrotljivo srce. nad. 13.00	Na^sodiBca.am.rian. 13.50	IV prodaja
14.20	Zahodno knla am. nan.
15.15	Neukroil|ivQ snre. nad.
16.10	ljubezen na tř/niix nad.
17.06	Spopadstrasti.nad. 18.00	24 ur.vrBmn
18.06	Dvrqnn ^ivijeiije. nad.
19.00	24 ur 20.00 NaSa mala klinika 20.50 l^evare in lali, kanad. am. hini
22.2.6 24iir?vefír 22.40 Dyrabljeni.B,deI 2330 Nakrajufločina.am.nan.
00.20	Pod lupo píaviœ. nan.
01.10	Skrivnih tni otok. nan. 02,00 24 ur. pnnovitcv 03.00 Nočna panorama
09.00 Dobro iuirainf.oildaja 1030 Vabimo k ogl'idii 1036 Vramki poletni vnčen 2006. večer jubilantov, posnih teki. dela knitu^ria, pmnvitKV 12.10 Videospot dneva 12,15 Naii/borVaSegakanala,
pmriRtek pnrumtve 14.00 Viduostram. obvHstila )/.56 Vabimo k ogisdu IB.OO Mladinpi.otro&kaoddaja 1B.40 Ilegionalne novice 10.46 Vidpospot dreiva 1S.60 Zlau^aska, ^nhr. risani (lim 19.50 Vidaostrani, i]bva<;tila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 I? oddaje Uubro lutro.
inli^ativna oddaja, ponoviluv 2130 DobervEčfir.gaspud ireil^ednik. fosuJofô 'o/mus. predsednik uprave Preveni Global Slovenj Gradec 2230 Regionalnih novice 2235 Vififiospotdnï3va 7?.40 Andrrii^iIrsriOedij/mvejo.
posnetek 1. diila koncerta, pori. 00.10 Vabimo k ogledu 00.16 Vidi?osiram, obvestila
09.00 Dobrnjiitro.ini.oddaia 10.00 Vabimo k ogledtr 10.06 Andrej Jilrer: Dedci /monijo,
posnetek I. deia koncerta, pon. 1136 viduospot dneva 11.40 Dobprveter, gospod prHdsndmk.iiosiiJo^R Ko/mus, pn.*dsednik uprave Prevent tilobal Slovenj Gradec 14.00 Videiis ira ni. obvestila 1/.66 VabimokoQt^Jn 18.110 Pnhilie nilal^ili. mlad. oddaja 18.40 Videospot dnevs 18.45 Na^ Ëvropa, i/obrafavalna oddaja l.vn)p.^ko leto enakih mo^ntsti ?i m 19.16 Vide os ira m, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 l/oddajeiJobroiutro.inf.Ddd. 21.00 16/3. VÎV magazin 21.16 Kultura, m in noa tivna oiklaia 21.20 Sponni torek, .^p. iitl. oridaia 21.30 Asova gibanii:a, ml. oddaja 22.00 Su kitam ?a soncem, oddata o
řivljtínjuRomov.3. TV mrp/a 22.30 l?ad»vaVlV:60?vpjd?a otroke. Dknali muzikanti, ans. Ilon, Bons Kopitar, ans. Damn »t. Vitť^i puÍK 111 valčkov 23.60 Vabimo k ogli)du 23.55 Videosirani. Qiivsstila
©
09.00 Dubmjutro.inl.oddaia 10.00 Vabimo k ogledu
10.05	športni Lo^k.Sporuia minnnstivna oddaja
10.20 liarhtvaVlV;60;vB;d« otrr^e Okrogli munkanii. ans. Don, Bons kopitar, ar«,Danm nič. Vitezi polKinvalCkov 14.00 Vidians tra m. obvestila 17.66 Vabimo k ogledu 18,00 Mnjainčarubnaskrinja,
otm^ka oildaja 18.40 Regionalne novice 18.46 V harmoniji / naravo, knteiiiska
oddaja. ponoviiHv 19.16 Videos Irani, obvestila 19.65 Vabimokogledu 20.00 LoddajeDobrojutm, mlomiativna oddaja 21.00 Odprta tema 22.00 Regionalne nnviœ
22.06	[ltonJûhn:Onenihgionly. posnetek 1. dela koni:eria
23.46 Vidoospoi dneva 23.60 Vabimokoglcdu 23.55 Videosirani. rrbvpstila

PRIREDITVE
VCLENit
Četrtek, 19. julija
9.00-1700 Vila Mojca
Odpttd vrata Vile Mojca 10.00 ljudska univerza Velenje Počitnice po me(i otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitniške delavnice (za upokojence) 1700 *20 00 Kotaiksiišče Velenje Poletje na kotalkahlču 7002 Aktivno preživljanje prostega ćasa za mlade 21.00 Velenjski Qrad
23. Poletne kulturne prireditve 2007 • MuzakI: Greva se ježka
Petek; 20. julija
700-18.00 Središče mesta Velenje
Redni mesečni sejem 9.00 -1700 Vda Mojca
Odprta vrata Vile Mojca 10,00 Ljudska univerza Velenje Počitnice po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitniške delavnice (za upokojence) 20.00 Mladinski center Velenje
Geslo Woods to k 20.ÛÛ Shake Club Velenje
Poletni vrt 2007 V ritmu flamenka
Sobota, 21* julija
700 -18.00 Središče mesta Velenje Redni mesečni sejem
Kdai - kje - kaj
8.00 13,00 AtrijKSC Kmečka Uznica 9.0CL Ploščad prbd Centrom ^ov^ 23. Poletne kulturne prireditve 2007 • ljudska glasba na tržnici 10.30 Knjigarna Kulturnica
Sobotno prelistavanje in branje pravljic
21.00 Mladinski center Velenje MC plah-Skriti zmenek 22.00 Max Club Velenje
Closing party with oldies gofdies
Ponedeljek, 23. julija
9.0C-17.00 VilaMojca
Odprta vrata VilaMojca 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitnice po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje F^Čitniške delavnice (za upokojence) 1700*20.00 Kotalkalisče Velenje Poletje na kotalk a (il ču 7002 Aktivno preživljanje prostega časa za m fade
Torek, 24. julija_
Običaji
7.00 14.00 Dom učencevVelenje
Krvodajalska akcija 9.0Q'17.00 VilaMojca
Odprta vrata VileMo|ca 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitnice po meri otroka 10.00 Ljudska univerza Velenje Počitnilke delavnice (za upokojence) 1700 -20.00 Kotalkalisče Velenje
KINO VELENJE:: S
i
OCEANOVIH 13
(Ocean's Thirteenjdkcijska kom&-di|a. t22mmut fíeíi|a: Steven Soderbergh Igrajo: George Clooney« Brad Pitt, Matt Oamon. Andy Garda, Don Chea-tfe. Berme Mac. Ca^v Affleck. Scott Caan, Eddie Jemison, Shaobo Qia Carl Reiner. Elliott Gould. Ellen Bar-kin, AI Radno, David Paymer V tretji Epizodi dogodivščin Mape Dannya 0c8ar)d fiani ne bodo Imeli nobsnega razloga za svoj najbolj drzen in ambiciozen rop doslej • razen tega, da branijo svoje ljudi. Ko neusmiljeni lastniko casinoja Willy Bank. prevara enega od izvirnih članov Oceanove enajstice. se družba ponovno zbere, da bi ugotovila, ali lahko kako pomaga. V glavnih vlogah tudi tokrat sleparijo George Clo-oney. Brad Pitt. Matt Damon. Andy Garda. Don Cheadle. Bernie Mac in Casey Affleck, pa tudi Ellen Barkin in AI Pacino.
REDNE PREDSTAVE (œna3.5ELÎR) Petek, 20.7. ob 21. uri Sobota,21.7ob 21.uri Nedelja, 22.7 ob 18.45 url
SOLA ZA BARABE
(School for Scondrels) • komedija. 100 minut fie6ia:Todđ Phillips (grajo: Jon Heder. Billy Bob Thornton. Jacindd Barrett, Michael Clarke Durtcan. Matt Walsh. Horatio Sanz. Todd Louiso Sramefljjvi in negotovi mladenič Roger se vpiše na skrivni in zelo neobičajni tečaj dvigovanja samozavesti, ki ga vodi vase zaverovani dr. P. Roger naposled zbere dovolj poguma, da na zmenek povabi dolgoletno ljubezen. a njegova konkurenca postane prav tekmovalni dr. R ki želi na najbolj nesramen način dokazati, da njegov šarm ne pozna ovir. Komedijo je retirai Todd Phillips, ki je ustvaril tudi filme Road Trip. Modeli stari šole in Starsky in Hutch. REDNE PREDSTAVE (cena 3.5 EUR) Petek, 20.7. ob 19. uri Sobota, 21.7. ob 19. uri
ŽIVUENJE DRUGIH
(Das Leben der Anderen) - drama, 137 mmut
ReSja: Florian Henckel von Donners-marck
Igrajo: Martina Gedeck. Ulrich Muhe. Sebastian Koch. Ulrich Tukur. Thomas Tîiieme. Hans^jwe Bauer Le pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo zadnje vzdihljaje represivnega sistema v Vzhodni Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obveščevalno poliQjo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo, naj prične prisluškovati znanemu gledališkemu režiserju in njegovi spremljevalki. a počasi odkrije, da pravi vzrok zd nadzorovanje 6či povsem drugod. Vpogled v drobne življenjske radosti in strahove drugih ljudi na glavo obrne Ujdi njegovo lastno razmiSljanie.
Najboljši evropski film leta I Dramo je evropska filmska akademija nagradila tudi še v kategorijah najboljšega igralca in za najboljši scenarij. Oskar za najboljši tujejezični film I REDNE PREDSTAVE(cena 3.5 EUR) Sobota, 21.7. ob 23.15 uri Nedelja, 22.7. ob 21. uri
DIVJINA
(The Wild)- animirani film.94 minut Režija: Steve 'Spaz' Williams Vloge: Primo! Ekart Uroš Smolej. Alenka Tetičkovič, iztok Jereb, Jernej Kuntner. Aljoša Ternovšek Komedija o skupini živali iz newyor-škega živalskega vrta, ki brezskrbno uživajo lagodno življenje. Toda nekega dne igrivega levjega mladiča Ryana po pomoti odpeljejo v Afriko, zato njegov oiie Samson organizira reševalno akcijo. Pri drznem načrtu se mu pridružijo praktična veverica Benny, prebrisana žirafa Bridget, sarkastična antKopaKazar. neposredna koala Nigel in nekoliko trdo-bučna anakonda. Za uresniiiitev za-stavijertih dljev morajo najprej strniti vrste, nato pa se lahko prične popotovanje, kot ga živalski svet še ni videl in ki bo besedi divjina dal povsem nov pomen. OTROŠKA MATINEJA (cena EUR) Nedelja. 22.7. ob 17. uri
Naslednji vikend napovedujemo: akdjskitriier AVTOŠTOPAR (The Hitcher). vojno dramo Ď^NA KNJIGA (Zwartbook), komično kriminálko NORČIJE Z DICKOM IN JANE {Fun with Dick and Jane), animirani film DIVJINA (TheWiJdl-sin-hroniziran v slovenščino.
Poletje na kotaikališču 7002 Aktivno preživljanje prostega casa za mlade
Sreda^ 25« julija
700-15.00 Dom učencev Velenje
Krvodajalska dkcijd 9.GG-170Û VilaMojca
Odprta vrata Vile Mojca 10.00 L|iid$ka univerza Velenje Poćitnice po meri Q^oka 10.00 Ljudska univena Velenje Počitniška delavnice (za upokojence) 17QQ-20.QÛ Kotalkalisče Velenje Poletje na kotalkalisču70l}2 Aktivno preživljanje prostega casa za mlade
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turisticno-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje {03/8961B60}.
ŠOŠTANJ
Četrtek, 19. julija
X Mestna galerija Šoštanj
Odprtje razstave slik slikarke Ivane AfldricTodic
Nedelja, 22. julija
X Hotel Vesna. Topolsice
11. Kolesarski vzpon. Topolšica • Zavotínje • Sleme
Pasji dnevi (od 23, julijo do 23. avgusta)
Pasji dnevi so oznaka za najbolj vroiie poletne dni, ko ljudje rečemo, daje 'pasje' vroče.
Po dvajsetem juliju začne na jutranjem nebu s soncem vred vzhajati zvezda Strij - Sirius, ki je že po verovanju starih Rimljanov prinašala nesrečo ljudem, živalim in posevkom. Zvezdo Sirij so imenovali "pasja
zvezda", ker naj bi v tistem času imeli moč psom podobni demoni, ki naj bi škodovali vsemu živemu na zemlji. Ko pasja zvezda Sirij na svoji poti vzporedno s Soncem spet zatone. Je pasjih dni 23. avgusta konec. Štirje tedni pasjih dni so tudi v srednjem veku veljali za nesrečno dobo.
Tako pišejo stare pradke. Letos pa je pasje vroče že kar nekaj časa.
Piknik
Žeh/aki Pončo, JoSko in Vinko se odločijo za piknik in Joško napolni košaro s piškoti, pijačo in send^nčL Ker je park 20 kilometrov stran, hodijo do njega kar deset dni in ko končno prispejo na cilj. so že popolnoma izmučeni in lačni. Joško začne prazniti košaro, in ko potegne ven steklenico, ugotovi, da je pozabrl odpirač. Z Vinkom začneta prepričevati Ponča. naj gre ponj nazaj domov. Pončo ugovarja, ker se boji. da bosta medtem vse pojedla, po dveh urah prepričevanja pa končno popusti in se počasš odpravi proti domu. Mine 20 dni. a Ponča še vedno ni. Ko mine Se en dan. se Joško )n Vmko vsa sestradana začneta spraševati, kod hodi, a obljuba je obljuba in hrane se ne dotakneta. Minejo še trije
dnevi in Vinko zatarna: "Moram jestir "Ne. obljuba je obljuba; obotavljivo reče Joško, ko pa mine šepet dni, mezdr^a več. Ko odpreta usta. da bosta ugriznila v hrano, skoči izza skale Pončo in reče: "Evo. glih zarad tega ne gremr*
Pregovori:
Ko je princ spustil hlače, je Sneg-uljcica zagledala osmega palčka!
Zakonska zveza je grob poseg v
moško zasebnost!
*-**
Zakai hudiča, je beseda "moškosť' žen^ega spoia?
Liter vina žensko zelo polepša, še posebej, ce ga spije moški.
Zaradi lepih nog je postala slavna.
Njena slava se širi.
9»**
Zvesta žena spi samo z možem! Z
ostalimi )e budna.
«-**
Pri sodobnih Julijah ima največ
uspeha Alfa Romeo.
***
Žeja me je napadla, pil sem v samoobrambi.
s**
če se hočete poročiti, vzemite lepotico. lažje seje boste znebili ***
Če želite videti prijazni nasmeh svoje žene, jo peljite k fotografu.
Nekatera ženske imajo hladne trajne, druge pa so trajno hladne. «-**
Nevesta v belem, vdova v črnem, vse je to isto. Spet je eden moški neha) živeti.
Kgledar imen
Juli| (mali srpan)
19	• Četrtek* Vincenc,
Arsen, Zlatka
20	• petek* Maijeta,
Elija
21	• sobota-Danllo,
Dane, Zora
22	• nedelja-
Magdalena, Marija, Majda
23
ponedeljek-Branis-lav
24	• torek 'Krištof,
Kristina, Boris
25	« srede-Jakob,
Jaka, Tina
Pregpvori
Če je Marjete dan (20.) deževen, lešnik tisto leto bo črveven.
Sveta Marjeta (20.) grom in strelo obeta.
Sveta Magdalena (22.) če deži, dolgo slabo vreme nam preti.
Ako mravlje preko navade mravljišča znašajo, zgodnjo in hudo zimo oznanjajo.
Lunine mene
22 • julij, prvi
krajec, ob 8:29
KRVAVI Hosrn:
(HostibPvTlO
17ilO 19:20 21M 73M Ptso •ttffttt
OCEANOVIH TTUNA3ST
^iin'si^)
so. NE
inwèi.

PE.50
vi»
cmoioumt,
««(««M «»»«rfifkm. iwqicmk
tewwiwa.
•••••••••tj
MOiHrruir
{Mtlnfvhrrr}
mrn^^
Siivi
Muvr
imamon«.
VmiBŽrt».
mtmmbw.
tt t • • ttf tt i
PIRATI S KAlUBOVt iá7 ak." HA ROBU SVETA
(PlntKofine Cairtbean: AtWorlas&id)
21:30 ruenNE
cohwbifim
OMRin. IMinVAf. »••»SWÉ*,
■pm^Mína tlili
a* »ft
3 a
1s Si
a = 3 o 2.
iiS
" N
I
NI
www.nascas«(om
^ Informacije 0 programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66
Rezervdcije vstopnic na vmw.planet-tus.com ali po 14 uri na 03/42 41720 in 03/42 41722
Kinematografi SI pridfiuj»iopr«vicodospremefnbcp^rAnui	WW]^.planet-tUS.COm
engrouil dao. Cesta v Tmovl|e loa, Ciije: ?.t Kineinatognfl« Planet TUš Cti|ê. Uiftbonta u3

Nagradna križanka Pentlja
sesTAvn. psps
kapaixa. ST&0.eNA csvka s i3LlUkLl^s nastavtc
lep wukdemc, O^ZCMp un
POUSKI 8LAV1ST-KAZIMi. EAZ (1874-1bss)
CëAKVEM
zaoR

raskava POVRdh na
vooaSko
poročilo
hrib nad be06ra oom
NORVEè-10
zoooovw. johan ernst
kuvame nkrumah
qrofova-
ka rodbina na
Staje RSK,
slovenski
pisatelj* stanko
azuska oažava. ol. mesto 9aq0a0
NIK rase ob mlu
pozitivna elektro-oa
poldraq okrasni kamen,
RAZLlCČK KREMENA
A
kdor OŮAMTl
«KUPIKA pvch 0«66
pisana tdopma ftkpua
R
wepvco 12 Ali ANmC
PRPVM 2* txamjt
luffttmls 6mAL»3rtui Liffn
rrAHA IMUA
a^aicA
zmna
MliCA v
fteutwtl
ooeovofuem KUIX .
edward (krajfte)
tmûm'ts aooson
nezakons-
tc
otrok (SLAal.)
nareCjs.
dialekt
naoalje-vanje gesla

vekton v MAT^lMno
oommcaa,
vre
novinar-V»MO
efvtanm
pevsc pqmaiiwi
ptica MQCMMU.
pri
george ade
aqamem-nonov morilec
G
majhna. prepros* ta hiša
bit v 8h0las-TlĆNf filozo-fUI
preme-tenka (p06.)
AMERIK
tsnisaC-
arthur (104^-1992)
H
Airao
EINSTEIN
CSM îarilst-dchafiù
kdor se vozi 8 kolesom. koiesar
orjen. talsko riževo žganje
rwWM
kovaCiC
eoTOP toftua
—isi—
slapu PODOBIC e3t0-pajoca stsna
T
ftnUicr
Cankarjeva Id/mestna tržnica/ Velenje Tel.:03/586-3l>39 In Pentlja Šoštanj Koroška cesta 2, Šoštanj Tel: 03 5 881 830
Priskrbite si vse šolske potrebščine in se brezskrbno odpravite na počitnice! Zâ vâs imamo poleg novih in rabljenih učbenikov tudi vse solske potrebščine od barvic do zvezkov, torb in copat. V Pentlji še sprejemamo naročila za učbenike in delovne zvezke.
Vsi, ki boste kupovali pri nas,
sodelujete v nagradnem žrebanju z lepimi nagradami.
Pfftrdudili se bomo, da boste z í^ biro in postrežbo zadovoljni.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naščas. d Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom Penťja. najkasneje do 30. julija, išrebali bomo trí na-grade.nakup v vrednosti 15 EVR v Penťjí.
Nograjenke nogradite kf izonke A<man, objavljene v tedniku Nas îas dne 5.7», so:
Tončka Hrovat Tomšičeva 10, Velenje (nakup v vrednosti EVR); Vida Pašič. Šenbriška 16, Velenje (nakup v vrednosti 12 EVR); Milica Kožar, Kardeljev trg 5, Velenje (nakup v vrednosti 8 EVR). Nagrajenke prejme^ potrdila po pošti. Cestitamol Rešitev gesla: deset let
# # #
Zgodilo se je
Q od 20. do 26. januarja
20. julija 1969 so v Šoštanju ob 100. oblcinici gasilstva odprli ntw gasilski dom;
20.	julija 1979 jc nad Šaleško dolino divjalo strahovito neurje z moćnim vclrom, kije ruval tudi drevesa:
21.	julija 1948 so hDi objavljeni rezultati prveiia povojnega popisa prebivalstva v .Sloveniji: Slovenija je imela loga leia 1.3X9.094 prebivalcev, Velenje, lakrat se ir^. pa natanko 1I2I; 21. julya 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev, zdruzen z velikim političnim zborovanjem;
21, julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom;
21.	julija 1977 je dr. Milaa Zeva n /a svojo monografýo Narodnoosvobodilni boj v
dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda;
22.	julija 1982. koje bila v Velenju osrednja republiška proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, so namenu predHli nova zgrajeni DOM SLO v Velenju; 22. julija 1979 jc Skupščina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok, s katerim si; se naselja Pesje, Prcloge, Ktînovo in Šaiek ukinila in priključila k mesru
Velenje: sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skup-f;čine že ob občinskem prazniku leta 1974, vendar pa ga je morala sprejeti in pi)tfdili tudi republiška skupscina;
- 23. julya 1969 sla člana alpinisličnega odseka iošlanjskega Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno r.igerja;
•	23. julga 1976 so v Velenju sklenili, da bodo kip Josipa Broza -Tita postavili na Titovem trgu in da ga bo izdelal kipar AiUun Augusti nčić;
•	konec julija lela 1959 so začeli v Velenju graditi nove prostore Tovarne gumiranega papirja; tovarno so zaceli gradili z lastnimi sredstvi, občina Šoštanj pa je nato prispevala se 7 milijonov takratnih dinarjev:
-leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil filolog, prole-sor in politik dr. Karel Versiovšek; L novembra leta 1918 je Ver-
stovsck kol predsednik Narodnega sveia /a Štajersko podpisal odlok o povišanju majoija Rudolfa Maisira v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjcm Štajerskem. pogosto pa ga imenujejo ludi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bil nadvse zaslužen za njeno ustanovitev; - 26. julija 1978 se je v velenjskem premogovniku /godila huda delovna nesreča, pri kateri so zivljetîje izgubili trije rudarji.
■ Damijan Kljajič
Praznik prostovoljcev v Velenju (Arhiv Muzeja Veienje)
% . ^ • . •
(te kdaj v zadregi, kaj pokloniti tvojim najbližjim za praznik? Poklonite jim čettitko v liaiem čatu.


It A III o V L E \ J ii
CETRÎEK, 19. iull|:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ces^e infonnacije - poročilo Avto moto zvere Sk)venije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kn)nika; 9.30 Poročila; Rekreacij^i nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila: 1700 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 20. julii:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6-45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto mzB Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; S.OOŠporini utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poničila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21.iullj:
6.00 Dobro jtitfo in veselo v nov dan; 6 30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne infonnacije - poročilo Avo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni imip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 13.00 Na svidenje.
NEDEUA. 22. iulli
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • po-ročik) Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde* 9.30 Poročila; 10 00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; fósttike; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute zdoma-čimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEOEUEN, 23.
6.00 Dobro jutro in veseki v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Hofoskop; 7.15 Cestne informacije - p^ ročilo Av^ moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kai; 16.30 Poročila; 1700 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena leswica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK. 24. julij:
6.00 Dobro jutro in vesek) v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročita; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 1700 Naši kraji in ljudje; 18.30 Porc^ila; 19.00 Na svidenje.
SREDA. 25. juiii:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 8.D0 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kje, kap 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 9. julija 2007 do 15. julija 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mes^e občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegate mejne 24-urne koncentracije 125 mlkrog S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02
od9.juliia 2007 do 15. julija 2007 (v mikro^ S02/m3 zraka) mejna vrednost 350 mikn>g S02/m3 zraka

§1 H
sS
ž
19.ÍU] 110.ju! mi.ju! >12.jut BIS.jul 114.ju! ms.jul

OBVEŠČEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkohol ikom 031/443-365.
ZAPOSLIMO voznika aziroma strojnika za avtodvigalo za delo v Velenju
Informacije: Tel.: 041 / 726 -491, ŽIVKO S.P.. Selnica ob Muli 131.Cev§ak 2215
triKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505-495. GSM: 031/836 378. tel. in faks: 5726 319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
SIMPATIČNO prijateljico, od 45 do 55 let i§čem, da skupaj preživiva dopust. Gsm: 040/85&Í78, Henrik.
PRIDELKI
BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jatiolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
VINO Sauvignon, Beli pinot, Merlot, Cabernet sauvignon. prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel). Velenje -Konovo, gsm: 031/749-671.
ŽIVALI
PRODAJA nssnic v nedeljo, 22.7.2007, od 8.oo do 8.3o, v Šaleku. T8l.:02/87-51-202. BREJE OVCE, jagenjčke za zakol in ovna. prodam. Tel.: Q3/58-85-380. KUNCE, pasme madagaskarski ovnač. prodam. Primerni za nadaljnjo rejo. Gsm: 031/730-263. ODOJKE, težke 25-30 kg, prodam. Gsm: 031/542-738. PRAŠIČKE (20-30 kg) in prašiče (130 kg) prodamo ter pripravimo ortojke 7a žar. Gsm: 041/783-825. JAGENJČKE za zakol prodam. Gsm: 041/341-958.
MLADI K02I, stari 4 mesece, za zakol ali nadal|n|orejo. prodam. Gsm: 041/352-192
INSTRUKCIJE
IZPITI se bližajo. Pofiitt! Inštruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole Gržinič Armando, »Jonela«
izobraževanje, Velenje. Gsm: 040/226-419,040/977474.
PODARIM
ZAJČKA (mladega, hišnega), s kietko. podarim. Gsm: 040/288-865. BALKONSKAvrata:š80, Ixter-moband steklo š 134 in š 195,2x ter okno 80x 75 in 70x75, podarim. Tel.: 5-866054.
PRODAM
SEKULAR prodam. Tel : 5-881-887. HOBELM stroj, hobi program MIO standard in sekular, prodam.Tel.: 5-881-698 ali 041/832433. VRTNO garnituro (novo) iz smrekovega lesa: miza (200x80) in dve klopi z naslonom (debelina lesa 4,5 cm), prodam. Gsrri: 031/344-180. HLADILNIK, štedilnik, pralni stroj, zamrzovalno omaro, skrinjo, TV Gorenje (vsi aparati Gorenje v odličnem stanju), prodam. Možna dostava na dom. ugodne cena. Gsm: 041/945-589 ali 040/807-375.
SOBNA vrata (§ 75 cm), 3-delno belo-roza sanitarno keramiko ter 2-delno modro sanitarno keramiko, prodam.
Tel.: 5-866054. RAZNO
DOSTAVIMO vam plin v jeklenkah na vaš dom. Gsm: 031/227-266. NUDIM čiščenje in likanje na vašem domu. Gsm: 031/597-738.
MOTORNA KOLESA
SKLrrERPEUGEOTElYseo,100ku-bičen, 9000 km. kot nov. servisna knjiga. vreden ogleda. Gsm: 041 632 374
NEPREMIČNINE
TRISOBNO stanovanje prodam ali zamenjam za manjše z doplačilom. Gsm: 040/527-102.
PRODAMO: 2-SOBNO stanovanje, visoko pritličje. 60 m2. letnik 1972, nad Tržnico, pod vrtcem Tinkara. Cena: 70.000 EVR
ZAZIDALNE paicele 300- 1.B00 m2, na izredni lokaciji v zg. Bevčah. Cena: 30-35 EVR/m2
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE Tomšičeva lOa. Velenje, 041233919
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemama 2a informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899547B. dežurno službo pa na 8995445.
Lekarna v Veleni«:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnili zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne-
deljah in državnih praznikih ^ organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravaiki:
21. in 22. julija - Mojca Kc^irivc Bujan. dr dent, med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodniltova 1, ZO Velenje)
Veterinarska postaja $oStani:
Dežurni veterinar- gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek- petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za tnale živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ire ter torek in četrte od 13- do 17 ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Upravna enota Velenje
Poroke:
Senad Mušič, BiH, Kladanj in Sabina Selimovič, Velenje, Kidričeva cesta 8
Smrti:
Suzana Maček, roj. 1965, Velenje,
Šercerjeva cesta 15: Angela Korent. roj. 1922, Celje, Trubarjeva ulica 53 b; Marija Tratnik, roj. 1323, Mozirje, Cesta na Lepo njivo 1; Ana Piki, roj. 1936. Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 2; Marija Felicijan, roj. 1927, Velenje, ZiilanSkova cesta 3;

PSSÏ
Š'SSSs s
radioffllalfa
à 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ vsak rian 36 iir
vsak dan 36 ur
? ifiUliřÓKl^í e
GOZDARSKI VITU
m^Dnďui DÍi elsktro hidrovliíno upinliinli
od 35 kN do 60 W (od 3,51 do 81)
■	KIDRAVUČHI CEPímin tngofl (ireb stelMnomrjo eli nobrcjg ol i t do 201 MOŽEH MAlEMCiPIlNIKOV
■	OSTUA GOZDARSKA OPREMA
kurdan&ke gredi, dfllilusb uprovtiolci, }íúie vrvi... VRinffpflHitsfVt^kCMii Vaš trgovec KZ ioleiko dolino UNIFOREST d,o.«.. Dobřilo vos 14a, 3301 Potrovie, Tel.: 03/ 7131410, into@uni>or»stji
B
C€
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, te!.: 03/ 891 00 30. mob.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI ^ PREVOZI	I
UREDITEV DOKUMENTACIJE ] NABAVA CVETJA	I
MOl^OST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 Ufl DNEVNO
TRGOVINA KOŠARICA
Ha nbutSka slanina Ikg	4.50€
SladolsdSL Polonia	2,«9€
Sok ACE Tropic >,BL	0.49 €
Sladkor a tebelnje 50/1	3B.00 € Krmna komu Iks
Alpsko mleko 3,6K m.m.	0,64 €
OljoFrtoloZL	2,30 € CapileEilrv2,2KW;7,4T MS^«, NOVA CENA 799.00 €
Tlibii iiitilBC na vrsís vgdo	720.00 €
Ki$Zivtsginj«3L	U0€
Kozarci 23 vlag«t^370ml	1,94 €
KtaBrciievlagania72Qml	2.48C
Cai* viMe do nifrad^ afoi
Tolafan: 03/S72 80 BO
V teh vrvčih dneh pohiti^ v tigovino Košarica, kjer lahko dabhe vse za aa plaža, za zunanjo areditBv vašega doma in za poletno osváhav!
Pemovo, tel.: S72 SO 80. Pesje. tal..: 0919140. Gaberke. tel.: 8913210 www.tn}oviiB4(osarícB.sí, »nail: kBSBrtca@siol.net
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko vide
Pokličite 03/ 898 17 50
v SPOMIN
Minilo bo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Že eno leto v^robu ^iš, a v srcih naših Se iviš. Rožce ti grob krasijo in svečke ti v pozdisv son/o. Ostali so spomini tvojih pridnih wk in večni ^minin na te.
SLAVKO TUVIC
z Goriške 47 v Velenju
10.8. 1953-21. 7.2006
Žalujoči: žena Savka, hči Dijana, hči Dobřila in vnuk Nino
Okn xajxem. v spominu vt^nii /Muva Ipbf uxrmi.
Nikjfi le ni i'i tu boli... Spomin na tebe večno ho živel.
nikoli ti zares od nas n« bdi vdiiH,
v ndiib srdh večno boš živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
KARLIJA KOČEVARJA
16. 11. 1941-8. 7. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala tudi Pogrebni službi Usar. govorniku, gospodu kaplanu župnije Šoštanj ter osebju na Intenzivnem oddelku kirurgije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Žalujoči: žena Zora, sin Matjaž z Bernardo, sin Simon z Urško ter
vnuki Nika, Žiga, Ema in Rok
'Im « f
Vsi bližnji, ki smojili ljubili, nas ssmrijo niso zapusuD. v Ijubc/cn sose spremenili, z njo nain srca napoiniU.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža. očeta, sina. brata, sirica, svaka in prijaielja
MARJANA LESJAKA
iz Florjana 1. 5. 1960 - 5. 7. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanccm m iskreno izražena sožalja. darovano cvetje in sveče ter sveie maše. Iskrena hvala diaižinam Lesjak. Komik in Gaberšek v
najtežjih I lenutkih.
Hvala Premogovniku Velenje, HTZ-IP, d, o. o., podjetju Veg rad, grupi Eura Velenje in nekdanjim sodelavkam M cluba Velenje, duhovniku Tadeju I.er.asiju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Svetega Mihaela Šoštanj, moškemu peskemu zboru, govornikoma gospodu Kolarju in gospodu Filipu
Vrabiču, Rudarski godbi, častni straži, izvajalcu tišine ter Pogrebni službi Usar. Še enkrat livala vsem. ki sle ga pospremQi k večnemu počitku na njegovi mnogo prerani za dni i poti.
Žena Gabriela in hči .^ina
Kdo je najbolj zaznamoval mesec junij?
Kupon za naj osebnost junija
3
Glasujem za Obrazloirtev
Mof naslov
Tudi v počitniškem i/hi-ramo naj osťhnusii. v juliju (isio, ki jc najbolj za/namovala junij. Na Icsivico sle tokrai uvrstili Marjana Laniprcla. Ano Jevšck in Toneta Krasovca. /aiije zbiramo glasove vse do konca me-
seca. (îlasujeie lahko na kuponih Našega Casa in vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje (telelbn «97 50Q4 in 897 5004).
Vase	na kuponih /a
osehnosi meseca junija bomo
Marjan Lampret,
Velenjčaa ki vodi parado na riKÎarskem prazniku. ^ so ga rudani in z njimi mnogi Šalečani prazrx^ali že konec junija, l^mpret pj va§8m mnenju ze nekaj let dobro 0{¥3vljd vodenje ceremoniala pri ^(uj ^ kozo.
Ana Jevšek,
StKi^iologinja iz Velanja M že doiga leta vzorno skrbi za zdravje zob, predvsem pn nasb otnxih. Jetudi zelo pnljij)ljena ph svi^lb inalih pacientih, nasvete pa deli tudi staršem, že dolga feta kot strokovnjakinja sodeluje v radijskih oddajah.
Tone Krašovec,
župnik v Vinski Gori. ki je uspsšno izpeljal dve pomembni investiciji. V Vinski Gori so namreč obnovili cerkev, v njej pa ze zvenijo nove orgle, ki so jih blagosloviti prav v mesecu juniju.
upi)šievali, če bodo v nak uredništvo prispeli do torka. 24. junija, do 12. ure. V mcsecu decembru pa bomo med zmagovalci posameznih mcsccev izbrali naj osebnost leta 2007. l.clošnji zmagovalci posamez-
nih mcsccev so Malija tílagus. predsednik Lions kluba. Maja llostnik. mestna svolnica. mag. Tra njo Bobinac, predsednik Uprave (îorenja. Simon Ogrizek, llorist, in Miro Požun, trener.

uiiu
23B(î9SS03G3i2is(!SE^fIDŒ Ea^QpřQcSLbCtíH^
Kakovostne brisače v vee barvah SOxlOO ze O
ék
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja >»Moja harmonija«, ki izvaja protibolBčinske in druge terapije. Nagradi prejmeta: Mira Vrckovnik, Florjan 289, Šoštanj in Dofa^Rutnik. Šmartno ob PaM 17, Šmartno ob Pdki.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo. Med tisiimi, ki boste glasovali na kuponu st..'^ Našega casa, bomo Izžrebali dve brisači pokrovitelja Doni zaves. Prešernova 9 a. Velenje.
Nas naslov: Nas cas. d, o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Veleíye
Dobra setev, obilna žetev
Praznik žetve in kruha
Gaberke. 15. julij
Kar jc dobro, naj osiane. bi lahki» rekli ub prireditvi Prá/AÚk Žetve in kruha, ki so ga v Gaber-kah tamkajšnji gasilci ponovili že irinajsiic- Res se program ponavlja. a organi/alor računa, da se meJijajo obiskovalci, kajti pri tej zadevi gre predvsem zato, da se stare šege in opravila pokažejo mlajšim generacijam in ohranjajo idenliCnost nekdanjega dela na kmetih. Da pa je prireditev bolj privlačna, jc tudi tekmovalnega značaja, je ob lem povedal Bogdan Lampret predsednik društva, lako scjev^eivi pšenice, vezanju snopov, postavljanju kopic m hoji po slamnatih kockah pomerilo kar devet ekip, večinoma iz oko-hce Šoštanja in Velenja, katerim so so pridru/ilc še ekipe iz Vodic in Polja, Nedeljsko popoldne, ki je/arcfo v svojih Iridcsetih in več stopinjah, je se dodatno pripomo-
glo. da so se tekmovalci dodobra spotili in ni bilo strahu, da ne hi okusili napi)rov opravil na polju i/pred nekaj desetletij.
Zanimivo je bilo opazovati dinamiko in spretnost tekmovalcev, katerim je dodatno dajal motivacijo povezovalec programa Pun-gartnikov Karel. Zdujicc so si ogledovale, če imajo srpe dovolj ostre, in moški, ki so vezali snope, so tožili, da vrvica ni prava. Kopice nekako niso hotele stati pokonci in bale. ki so bile povezane s polivinilom, so tekmovalkam, ki so hodile po njih, povznxiale nemalo težav. Pravilnost izvedbe in kakovost cer cas je ocenjevala komisija pod vodstvom Janka Zelcerja. Kljub temu da so rezultati pri žanjicah na prvo mesto postavili ekipo Ga-berk. pri povcztwanju snopov Završe m pri lioji po balah Pristavo, so rezultati, glede na dose/en čas. določili skupnega zmagovalca • ekipo i/. Plešivca. kateri je slediia ekipa iz /avrš tretji pa so bili domaćini. Zanimivost na prireditvi je bila priprava njive za setev po starem, pri kateri sta se za vprego
z dvema konjema potila orač in gonjač. Prav lepo je bilo videli tudi i/delkc iz slame in seveda se jc ob tem marsiktmiu utrnila misel, kako vsestranska je narava, ki piuiuja v enem sadu več dobrin.
Obiskovalci pa so se obilno dre-njali okoli stojnic z dobrotami, ki so jih na pekle gabcrske gospodinje.
Ixpo in po domače je bilo. Prijetno. kljub vročini, ki je / nočjo popusiila. Praznik je uspel in po odzivih sodeč ga bomo pričakovali tudi v naslednjem letu.
■ MUojka Komprej

'ovijapjB 8nop6v « tuál m^di ^najo!
MALA AM IC
Duhovi da ali ne?
Ljudje smo res zanimiva bitja. Vse želimo imeli pod konirolo, vendar nam to zaenkrat še ni uspelo. Duhovi so že ena takšnih stvari. In stvari kijih ne moremo obvladali, sc ponavadi bojimo, vanje ne verjamemo ali pa preprosto o tenî ne razmišljajo. Kaj o tem praviio anketirani?
Simona Mraz: »V duhove ne verjamem, za mene ne obstajajo. Slišala sem sicer že veliko zgodbic o njih, od tega, da naj bi v kakšni siarejši hiši strašilo, do klicanja duhov in podobn(j. Vendar me niso prepričale, to se me ne dotakne. Zanimivo pa je. da sama duhov še nisem klicala, ker si preprosto ne upam. kljub lemu da vnje le verjamem. Previdnost ni nikoli odveč.«
Barbara Bralič: «Jh. verjamem v duhove, čeprav nimam posebnega ra/Ioga za kaj takšnega. Nikoli se mi ni nič konkretnega zgi)dilo» da bi začeia veijeti. Mt>goče le kaj na hitro in sem v tistem trenutku pomislila na to, dd bi mogoče lahko bilo kaj na tem. Seveda krožijo ra/ne zgodbe, največkrat slišim, da se zbere več prijateljev v krogu in kličejo duhove z raznimi starimi predmeti, govori tudi o kakšnih pojavah, ki pa so lahko stvar domišljije, liidi brala sem že k^ o tem.«
Jure Jagrič: »Mislim, da duhovi ne obstajajo. Nikoh jih namreč še nisem videl, tudi ko so jih prijatelji klicali, niso prišli. Kn<»stavno ne verjamem. Sliša) sem tudi takšne in drugačne Zgodbe o duhi)vili. vendar jaz še vedno ne verjamem, ker še nisem tega doživel. In dokler ne bom videl, ne bom veijel."
Julyana NeuUrt: »Ne. ne verjamem v duhove. To je nekaj abstraktnega, nekaj, cesar ne vidiš. Jaz moram videli. da verja-meni. Slišala sem že zgodbe o teh stvareh, ludi brala sem že kaj o tem, vendar me ni prepričalo. Klicanje duhov pa so zatne olroške igrice, ki naj bi bile uspešne, vendar se jaz kaj takšnega nisem nikoli »igrala«. Prepričana sem. da znajo biti nevarne.«
Berta Bosiy: ■»Vcrjamein v duhove, saj
sem se povezala z vedeževalko in mislim, da včasih človek rabi nekaj, da mu pomaga. recimo dobre duhove, V duhove sem začeia verjeti tudi zaradi očeta. On je namreč videl stvari, ki se danes najbrž ne dogajajo več. Videl Je na cesti polno Credo ovac. med tyimi pastirja, v času bratove smrti so se okrog hiše dogajale čudne
stvari, skovikanie sove in podobnt>...«
■ yg