Poštnina piačana v gotovini.
Posamezna štev. 1 Din
Tlluima niajiiia
TEDNiK ZA OOSPOOARSTVO, PROSVETO IN POLITIKO
IZHAJA VSAKO NEDELJO. - Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: znaša ieino 36 Din, poiletno 18 Din, 7a tnozemstvo letno 72 Din
UREDNISTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskar-na v Murski Soboti, odgovoren Hahn lzido Teiefon Sštev. 76. — Štev. rač. poštne hran. 12.549
Cena oglasov na oglasni strani : ceia stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 25% dražji — Pri večkratnem oglaševanju popus;.

T
MURSKA SOBOTA, 9. marca 1941.
Politični pregled
Domaii dogodki:
Na poti iz Bolgarije se je
ustavil v Beogradu madžarski pro-svetni minister Homan, Obiskal je predsednika vlade inzunanjega ministra, v avdienci pa ga je sprejel tudi knez nainestnik Pavle. S prosvetnim ministrom dr, Kre-kom sta na sestankih obravnavala vsa vprašanja v zvezi z bodočo kulturno konvencijo med Madžar-sko in Jugoslavijo.
Zunanji minister dr. Cincar-Marković je prejšnji teden urad-no obiskal madžarsko prestolnico Budimpešto, kjer je bil prisrčno sprejet Ob tej priliki so bile sve-čano izmenjene listine o madžar-sko-jugoslovenskem sporazumu o večnem prijateljstvu, s čimer je ta pogodba stopila v veljavo. Regent Horthy je odlikoval našega držav-nika z visokim madžarskim odli-kovanjem. Naš zunanji minister je med drugim obiskal tudi grob po-kojnega zun. ministra Csakyja, kamor je položil krasen venec.
Senator Fran Smodej je v svojem govoru, ki ga je imel na skupščini JRZ na Jesenicah po-udaril, da se mora sporazum o avtonomni Hrvatski razširiti tudi na Slovenijo, glede katere ni no-benega spora.
Deiovni odbor za zimsko pomoč je imel pod predsedstvom Nj. Vis. kneginje Olge sejo, ka-tere se je udeležil tudi predsed-nik vlade Cvetkovič in podpred-sednik Maček. Iz podanega po-ročila je razvidno, da so doslej po vsej Jugoslaviji nabrali za zim-sko pomoč okrog 8,800.000 di-narjev brez Beograda, Zagreba in Ljubljane. Največ odborov za zim-sko pomoč so ustanovili v do-navskibanovini, največ prtspevkov pa so nabrali v banovini Hrvatski.
AmeriškJ Slovenci v Cieve-landu, v največji naselbini Slo-vencev v Ameriki, so imeli veliko 1 zborovanje, na katerem so se po-klonili spominu pokojnega dr. Ko-i rošca in s spomenico izjavili, da hočejo začeti propagando za ze-dinjenje vseh Slovencev. To spo-^menico so poslali jugoslovanski, meriški in angleški vladi in dru-;im oblastem.
Iz Boigarije bomo dobili po-tom „Prizada" 100 vagonov pše-nične moke. Razen tega so se zastopniki „Prizada" dogovorili še za uvoz drugih vrst blaga.
Italijanski bombnik je padel pri Makarski na tla in se razbil. Posadka petih mož se je rešila, le dva sta bila lažje ranjena ter se nahajata v bolnišnici.
Odsek za zaščito in evaku-acijo otrok je ban dravske ba-novine odredil pri oddeiku za so-cialno politiko in narodno zdravje.
Nemški znanstveni[iinstitut, so ob prisotnosti Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in številnih mi-nistrov, svečano otvorili v Beogra-du. Navzoči so bili tudi številni odličniki, ki so prispeli na to sve-čanost iz Nemčije. Novi zavod bo poglobil že obstoječe kulturne vezi med našo državo in Nemčijo.
Iz zameistva:
Med Nemčijo in Anglijo so
bili, kakor v vsem zadnjem času, medsebojni letalski boji in poleti letalstva nad nasprotnikovo ozem-Ije. Nemci so hudo bombardirali angleško mesto Swansea, angleš-ki bombniki pa so izvedli hud na-pad na Koln. Na morju je an-gleška mornarica imela precejšnje izgube radi nemških podmornic.
Na albanskem bojišču je ostal položaj nespremenjen ter se niti Italijani niti Grki niso pomak-nili iz svojih položajev. Ta trenut-ni mir tolmačijo na dva načina: Ali se pripravlja večja ofenziva ali pa so v ozadju pobude za sklenitev miru.
Na afriškem bojišču, razven v Libiji, nadaljujejo Angleži s prodiranjem, posebno v Abesiniji, kjer se je povečalo delovanje abe-sinskih četnikov globoko v notra-njosti Abesinije. Itaiijanska Soma-lija pa je že vsa v angleških ro-kah, odkar so Angleži zasedli glavno mestc* Mogadišo. Ob tej priliki so ujeli mnogo italijanskih vojakov med katerimi so bili tudi trije generali.
V Ameriki se mrzlično pri-pravljajo, da stopijo ob strani An-glije v vojno. Ta čas se, po vseh znakih sodeč, hitreje bliža, kot pa so sprva računali. Temu so vzrok zadnji dogodki v Evropi, pred-
10.
vsem pa zadržanje Japonske na Daljnem vzhodu.
Bolgarija se je slednjič po-polnoma nagnila na nemško stran in pristopila k trozvezi. Podpis pogodbe se je na svečan način izvršil na Dunaju ob prisotnosti državnega kancelarja Hitlerja in predsednika bolgarske vlade Filo-va. Bolgarija je sedaj četrta dr-žava, ki se je priključila trem ve-lesilam. Pred njo so pristopile Slovaška, Madžarska in Romunija.
Nemške čete so že naslednje-ga dne prestopile Donavo in pri-čele korakati v Bolgarijo. Zvečer so že prvi nemški oddelki prispeli v prestolnico Sofijo. Nemško vo-jaštvo je v polni bojni opremi. Zvečer je bila že odrejena zatem-nitev Soflje. Vsi angleški držav-ljani so takoj zapustili Bolgarijo. Radi nastalega položaja se priča-kuje, da bo Anglija napovedala Bolgariji vojno.
Angleški zunanji minister je bil pretekle dni v Turčiji, kjer je imel važne sestanke z vsemi tur-škimi državniki in vojaškimi stro-kovnjaki. Sprejeti so bili sklepi, ki dajejo angieški vojni mornarici pravico prehoda skozi Dardanele v Črno morje, če bi Nemci za-sedli Bolgarijo.
Sovjetska Rusija je v novem proračunu določila skoro 80 mi-Iijard rubljev za oboroževanje in vojsko.
Novo vojno letalo, ki leti z brzino 998 km na uro so preis-kusili v Zedinjenih državah. To najhitrejše vojno letalo na svetu se more spuščati z višine 7000 m navpično na zemljo.
Na Holandskem, ki sojoza-sedli Nemci, je prišlo do nemi-rov, pri katerih je bilo 8 ubitih in 14 ranjenih.
Spet razbita glava
V Žižkih se je spet dogodil primer fantovske podivjanosti. V medsebojnem obračunavanju sta dva fanta obdelala z nožem in železno palico 22 letnega sina ta-mošnje posestnice Ignaca Špilaka, ki je dobil zelo hude poškodbe in so ga morali prepeljati v so-boško bolnico. Imel je razbito glavo, vendar pa je veliko upanje, da ne bo trpel hujših posledic.
300 vagonov iita so izvozili iz Prekmurja
v zadnjih mesecih, ko še ni bila v veljavi prepoved o izvozu izven mej soboškaga in lendavskega okraja. V tej količini je seveda všteta tudi ajda (okrog 43 vago-nov) proso (okrog 40 vagonov). Največ je bilo izvožene rži (čez 100 vagonov), ostalo pa odpade na soržico, pšenico inkoruzo(15 vagonov). 'iretjino od izvožene količine žlta so odpeljali s tovor-nimi avtomobiii. K temu je še treba pripomniti, da so sezonski delavci pripeljali s seboj iz Ba-nata okrog 50 vagonov pšenice in 20 vagonov koruze. Ves izvoz iz Prekmurja je šel v pasivne kraje Slovenije. Izgleda, da je kljub iz-vozu v Prekmurju še toliko žita-ric, da bodo zadostovale za pre-hrano gosto naseljenemu prebi-valstvu do nove žetve. Seveda pa so v gornjem delu Prekmurja kraji, kjer nimajo dovolj žita in tudi de-narja ne, da bi ga kupili (Kuzma, Dolič, Boreča, Trtkova itd), ker je lani samo 25% delavcev odšlo na sezonsko delo v Banat in ino-zemstvo. Zato bodo družine tistih delavcev, ki lani niso mogli na sezonsko delo, kljub dovoljniza-logi žita v Prekmurju, trpele spo-mladi pomanjkanje, ker nimajo denarja. Temu vprašanju bo pač treba posvetiti vso pažnjo, zlasti ker so prizadeti kraji tik ob meji.
PoglobifBV tupističnih stihov z Madžars&o
V sredo so se vrnili udeleženci prvega Putnik-ovega recipročnega izleta v Budimpešto, ki se je vr-šil od 22. do 26. februarja. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni ter so posebno hvalili prisrčen sprejem m ljubeznivost turističnih krogov in javnosti v Budimpešti. V kratkem času jim je bilo omo-gočeno pod strokovnim vodstvom ogledati si najpomembnejše zna-menitosti in lepote slovitega ve-lemesta ob Donavi.
Će bo zato dovolj zanimanja, namerava Putnik to potovanje po-noviti v mesecu maju. Vsled po-trebnih in obsežnih predpriprav naj vsi interesenti za ta majski iziet v Budimpešto zaenkrat brez obveze to čimpreje sporočijo na na naslov „PUTNIK-a", Maribor.
Ninisfter dr. Kulovec v
V nedeljo je bila v Ljutomeru širša seja okrajnega odbora JRZ, ki ji je prisostvoval minister dr. Franc Kulovec. Ob tej priliki je imel daljši govor, v katerem je številnim zborovalcem razložii na-še notranje in zunanje politično stanje. 0 našem zunanje poli-tičnem položaju je rekel, da je delo viade narodnega sporazuma v tem, da v dostojanstvu ohrani naši državi mir. Temu cilju je služil tudi zadnji obisk predsed-nika vlade in zunanjega ministra v Nemčiji in prav tako dr. Cin-
car Markoviča na Madžarskem. To svojo politiko bo vlada na-daljevala pod vodstvom našega kneza-namestnika Pavla in naših odgovornih državnih činiteljev, kakor tudi vse vlade narodnega sporazuma. Prebrodili borno vse težave. Največja korist je zdaj ko-rist države, ki ji moramo vsi služiti in zato podpreti vodstvo države.
Po seji je dr. Kulovec sprejel deputacijo iz Murske Sobote, ki jo je vodil bivši poslanec, odv. Bajlec in soboški župan in ban. svetnik g. Hartner.
Občni zbop PpebmurstiB bankc d. d. v fflurshi Soboti
vanju pa Din 82,487.394 20. Vlo-ge na hran knjižicah in na teko-čih računih znašajo na novem po-slovanju že Din 3,851.201-41, na starem poslovanju pa Din 12,229.535 91. Ćisti dobiček v le-tu 1940 je znašalDin 181.895 84 od katerega se je porabilo za razne odpise Din 159.323 96.
Pod predsedstvom župana in banskega svetnika gosp. Hartner Ferdinanda je bil dne3. t. m. 67. redni letni občni zbor najstarejšega denarnega zavoda v Prekmurju.
Zavod je imel lani zelo lep promet. Skupni promet na no-vem poslovanju je znašal Din 164,611.093 86, na starem poslo-
Občni zbor S. K. Mure
Preteklo soboto so polagali od-borniki agilnega Sportnega kluba Mure pred klubovim članstvom svoje račune. Članstvo se je obč-nega zbora polnoštevilno udele-žilo in je z zanimanjem sledilo zanimivim poročilom. Poleg šte-vilnega članstva sta bila na obč-nem zboru tudi sreski načelnik g. dr. Bratina in župan g. Hartner.
Občni zbor je otvoril klubov predsednik g. Lipič Josip, ki je v toplih besedah pozdravil vse navzoče in je zaključil svoj go-vor s vsklikom Njegovemu Veli-čanstvu. Nato so sledila poročila poedinih funkcijonarjev. Poročali so: agilni tajnik kluba g. Peterka, blagajnik g. Cvetko 0., za no-gometno sekcijo prof. Benedičič, za plavalno sekcijo g. Šerbec, načelnik tenis in table tenis sek-cije g. Nemec L., načelnik prire-ditvenega odseka g. Zrim in na-čelnik odbora sekcij g. Nemec J Iz vseh teh poročil je bilo po-sneti, da je bilo Murino delova-nje preteklo leto prav uspešno.
Zeio uspešno je bilo preteklo leto delovanje nogometne sekcije, ki je poleg številnih prijateljskih tekem, katere pokažejo pozitivno bilanco, zasedla v svojem okrož-ju mariborske podzveze prvo me-sto. V prvenstvenem tekmovanju je zmagalo Murino moštvo na vseh tekmah in je količnik 26:2 v nje-govo korist. Lepo se je uveljavila tudi plavaina sekcija, ki je v krat-kih letih zasedla v slovenskem plavalnem sportu vidno vlogo. Prav poseben uspeh je dosegel Murin plavač Cvetko Stefan, ki je dosegei v prsnem plavanju pr-venstvo Slovenije. Uspešna je bila tudi table tenis sekcija, njeni čla-ni so dosegii na domačih turnir-
jih v Mariboru in Ljubljani lepe uspehe in na rang-Iisti 10 naj-boljših slovenskih igralcev je najti dva Muraša. Tenis sekcija je pri-pravila Soboti senzacijo z gosto-vanjem evropskega prvaka Pun-čeca. Godbena sekcija je zaklju-čila poslovno leto z velikim mo-ralnim in tudi materijalnim uspe-hom. Prireditveni odsek je bil celo leto pridno na delu in je spravil v klubovo blagajno lepe zneske. Šahovska sekcija je dokazala, da Sobota tudi v duševnem sportu prav nič ne zaostaja za ostalimi mesti Slovenije.
Iz ostalih poročil je bilo raz-vidno, da je oilo klubovo admi-nistrativno delo vzorno, financi-jelno poslovanje pa zelo uspešno.
Občni zbor je pri volitvah no-vega odbora izkazal staremu od-boru polno priznanje s tem, da ga je skoraj v celoti izvolil na novo.
Pri slučajnostih so bili sprejeti razni važnejši sklepi, od katerih je zlasti omeniti ustanovitev dam-skega odseka.
Občni zbor je potekel v naj-lepšem redu in je zopet dokazal, da vlada med našimi sportnimi delavci najlepše soglasje.
Rokavice na roko!
Pri vprizoritvi predzadnjega fil-ma v grajski dvorani je neka mlaj-ša dama za vsakim smešnim pri-zorom nadvse navdušeno ploskala. Ker se junaki na filmskem piatnu niso nič zmenili za tako glasne dokaze odobravanja, okoli sede-čim pa je to ploskanje na vsak način presedalo, vljudno prosimo cenjeno damo, da prihodnjič iz-voli ploskati — v rokavicah.
Petaniski brod sluii novemu gospodariu
Te dni je bil za 15.000 din prodan občini Križovec pri Mur-skem Središču brod pri Petanj-cih, ki je od jeseni leta 1934 do lanskega poletja vzdrževal zvezo med obema bregovoma Mure na prometni cesti med Petanjci in Radenci. V času od oktobra 1934 do avgusta 1940 je prepeljal 89.000 pešcev (lokalni promet je bil za-stonj in ni vštet v tej statistiki, ki obsega prodane vozne listke), 102.000 kolesarjev, 35.000 eno-vprežnih in 28.300 dvovprežnih voz, 7446 osebnih in 6400 to-vornih avtomobilov. Cestni odbor, ki je bil lastnik broda, je izdal za vzdrževanje in gradnjo broda skupno 288.000 din, dohodkov na prevoznini pa je imel 386.000 din. Brod so prepeljali na ta na-čin, da so ga razstavili in nalo-ž li trame na oba čolna, ki sta gladko drsela po Muri do nove-ga gospodarja, kateremu bo brod lahko služil še dolgo vrsto let. V Petanjcih je z brodom izginil tudi del romantike, ki je bila zvezana z brodom in njegovo vožnjo sem in tja. Tudi tn smrtne nesreče so bile zvezane z brodom, nje-govo službo pa zdaj opravlja no-vi most. Ker brod ob poplavah Mure ni vozil, se je neki brusač hotel popeljati s čolnom na dru-go stran. Čoln se je prevrnil, mož pa je utonil. Druga smrtna žrtev je bila neka nesrečna mladenka, ki je sredi reke zvečer v temi skočila z broda v narasle valove in utonila. Zadnja smrtna žrtev pa je bila stara občinska reva, ki so jo konji z vozom potegnili v vodo, ko so jo peljali iz bolnice domov.
ZdravlJenie zobov
Združenje trgovcev v Murski Soboti je objavilo v zadnji šte-vilki „Murske Krajine" štev. 9 z dne 2. marca t. 1. kratko obves-tilo vsem članom Bolniške bla-gajne, Trgovskega bolniškega in podpornega društva, kam selah-ko obrnejo glede zdravljenja zo-bov. Omenilo je, da si smejo čla-ni te bolniške blagajne zdraviti zobe med drugimi tudi pri zobo-tehniku g. Emilu Percu. Ker je združenje (po krivdi napačnega obvestila s strani Bolniške blagaj-ne) storilo g. Emilu Percu krivi-co s tem, da je pri objavi na-vedlo napačen naslov njegove stroke, popravlja združenje lojai-no to napako in sicer s povdar-kom, da je g. Emil Perc diplomiran dentist, ki je kot tak upravičen opravljati vsa dela, ki spadajo v zobozdravniško stroko.
JHoderne otnHrje za slibB Post. vložhe —
đobite aajceneje pri
N e m e c J., M Sobota.
BHH3SHIHIHO MUBSBfl SDBOTH
FREDVAJA
v četrtek, dne 6 III. 1941 ob 20 30 uri v soboto, dne 8. III 1941 ob 17*30 uri in ob 20 30 uri v nedeljo, dne 9 III. 1941 (zniiane cene) VELEFILM	ob 11-15 uri
Pesem sreče"
Oeanne Durbin
Maia Glorija, hči siavne fijmske umetnice, se vzgaja v prekrasni Svici.....
ft
Herbert Marssall
V nedeijo, dne 9. III. 1941 ob 15 15 uri
ob 17 30 uri in ob 20-30 uri v ponedeijek, dne 10. III. 1941 ob 17 30 uri VELEFILM	in ob 20 30 uri
ff
99
Veina karavana
HANS ALBERS
Strast, ljubezen, sreča, skrbi in veselje ijudi iz cirkusa.....
DodaMcl: „Ula" ali ,,Fex-ov" lednHc I
Pregled motornih voiil
V smislu točke 4 pravilnika mi-nistrstva notranjih poslov z dne 26. IX. 1928. uradnilistšt. 336/100 se vrši po za to določem komi-siji pregled motornih vozil dne 20. III. 1941. ob poi 9 uri v M. Soboti pred sreskim načelstvom za vsa motorna vozila iz sreza Murska Sobota.
Opozarja se vse lastnike šo-ferskih legitimacij, da je rok za plačanje predpisanih taks zapadel z dnem 28. II. 1941.
Sreski načelnik: Dr. Bratina.
Izpred sodišia
Orožnike je žalil. Kolar Ka-rol iz Logarovcev ni spoštoval zakonov in je v gostilni napravil različne izgrede. Ko so prišli orož-niki po njega, ga je Toplak Alojz iz Sv. Križa nagovarjal naj se orožnikom ne pokori in je pri tem orožnike tudi žalil. Toplak je do-bil primemo nagrado: 20 dni strogega zapora in 100 Din de-narne kazni.
Pretep. Kovač Jožef in Tišler Mihael sta že dalje časa v so-vraštvu. Pred kratkim je prišlo med njima tudi do dejanskega obračunavanja. Kovač je Tišlerja poškodoval s kolom in mu raz-bil nosno kost. Tišler pa jepre-til Kovaču s svojim nožem. Ob-sojena sta bila oba. Kovač na 5 mesecev strogega zapora, Tišler pa na 500 Din denarne kazm.
Najmani sladkoria
v Sloveniji porabi lendavski srez, namreč 2 in četrt kg na leto ali 19 dek na mesec na osebo. V Radovljiškem okraju odpade na osebo 23 kg na leto. V soboš-kem srezu ga porabimo nekaj več kot v lendavskem, vendar pa je tudi ta poraba prav majhna. Slad-korju dela namreč hudo konku-renco tihotapski saharin. Tako je na pr. na neki šoli v Prekmurj« ugotovljeno, da od 50 otrok dobi samo eden zjutraj sladkor v ka-vo, ostalih 49 pa saharin. Pravijo, da je sladkor najpotrebnejše hra-nivo za otroka.
DOMAČE VESTI
—	Evang. dijaški dom v M. Soboti je dobil od Kreditne banke 500 dinarjev in od „čevljarskega ceha" v M. Soboti 100 dinarjev podpore. Imenovanim podporni-kom se za njihove ljubeznive da-rove najlepše zahvaljujemo. - Rav-nateljstvo.
—	Krojaški mojsterski izpit je napravil v Mariboru na obrtno-izpraševalni komisiji g. Štefanec Joško iz Martjancih. Mlademu obrtniku mnogo sreče.
—	Vodstvo šoferske šole J. T. K. v Murski Soboti, sporo-ča vsem interesentom, da se bo
denarja, če bi jim ga cigan od-nesel. Vsi trije so bili slabo obie-čeni in so se tresli od mraza. Vsi so šli nato k nekemu peku, kjer so se pogreli, bankovec pa so izmenjali v sosednjem lokalu. Ci-gan je dobil 200 din in jo je ja-drno odkuril.
—	Pohištvo za opremo odra ob zadnjem gostovanju Maribor-skega narodnega gledališča v M. Soboti je posodila mizarska tvrdka B a 1 a ž i č Josip v Martjancih, zakar se mu prireditelji lepozahvaljujejo.
—	Izgubiia se je ženska zla-ta ročna ura, dne 2. III. 1941. Prosim, da se najditelj javi pri upravi Murske Krajine in jo bla-govoli vrniti proti nagradi.
PREDNO Sl KUPITE
kolo, radio aparat, šivalni stroj • oglejte si našo veliko zalogo. : NIZKE CENE!	!
Finh Leopoldina, M. Sobota i
pričel tečaj za samovozače in poklicne šoferje v ponedeljek 10. marca ob 9. uri zjutraj v hotelu „Slon" (pri Bacu) v M. Soboti.
—	Gostovanje članov nar. gledališča iz Maribora je spet napolnilo dvorano Sokolskega do-ma. Vprizorili so duhovito kome-dijo „Dva tucata rdečih rož", ki se odlikuje po neprisiljeni besed-ni in situacijski komiki. Gledalci so se od srca nasmejali in mar-sikomu je lahko žal, da je ostal doma. Žal je bilo mnogim one-mogočen obisk te predstave zaradi občnega zbora SK Mure. Hvale-žno občinstvo ni štedilo s pri-znanjem in je celo nagradilo igralce s ploskanjem na odprti sceni. Gostovanje članov našega narodnega gledališča bo v Soboti vedno deležno toplega odziva.
—	Razburljiv lov po sobo-škem trgu. V nedeljo nekako ob treh zjutraj, ko so vrli Sobočani že legli k počitku, so zakasneli nočni gosti videli na trgu prav razburljiv prizor. Za ciganom, ki je bežal proti parku, so udrli trije moški in ga skušali zadržati. Eden ga je dohitel in ga pričel raikastiti. Vrgel ga je ob tla in mu skušal nekaj vzeti iz rok. Gledalci so radovedno pristopili in zvedeli od tujcev, da jim je cigan obljubil, da jih bo za na-grado 200 din pripeljal do že-lezniške postaje. Imeli so samo bankovec za 500 din, ki so ga izročili ciganu, da ga izmenja. Cigan pa je pograbil bankovec in jo je z njim odkuril proti par-ku, trije tujci pa za njim. Biliso to trije židje, ki so skrivaj prišli iez mejo in bi se zjutraj radi od-leljali z vlakom do Zagreba. Ker to imeli samo bankovec za 500 din, bi ne mogli nikamor brez
—	Združenje obrtnikov za
srez M. Sobota v Murski Soboti vabi na 47. redno skupščino, katera se bo vršila v torek, dne 25. marca 1941. ob pol 10. uri v sejni dvorani združenja obrtni-kov. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo bla-gajniško. 5. Poročilo nadzorstve-nega odbora. 6. Odobritev računa za leto 1940. 7. proračun za leto 1941. 8. Slučajnosti.
—	Polarni sij so opazovali Sobočani v soboto zvečer na severni strani neba. Rdečkasta svetloba se je pojavila okrog osme ure in je trajala le nekaj minut. Iz sredine mesta ni bila vidna zaradi premočne mestne razsvet-Ijave, pač pa so jo prav dobro videli iz stranskih ulic in v oko-lici. Ker ta nenavadni nebesni pojav ni bil prvi v naših krajih, so nekateri takoj uganili, da je to polarni sij, drugi pa so spet mislili, da gori nekje proti Mar-tjancem. Gasilci so zatrobili v rog in izvlekli brizgalno, ker iz-pred doma ni bilo videti polar-nega sija, ki je nato kmalu izgi-nil, ljudje pa so pomirjeni razšli.
—	Pomlad že sili v deželo.
Menda bo letos zima le nekoliko krajša kot lani. Zvončki so že prekrili travnike okiog Pušče in tišinskega gozda, čeprav se tuin tam še blešči sneg. Pridni go-spodarji že obrezujejo drevje in opravljajo prva spomladanska poljska dela. Ceste so se osušile in kmalu bomo imeli na njih prvo letošnjo porcijo prahu.
— „Razvalina življenja". Vprizoritev te značilne Finžgar-jeve drame v Prosvetnem domu
pod vodstvom prof. g. Potokarja je doživela lep uspeh ob obakrat polni dvorani. Glavni delež na uspehu sta imela nosilca najpo-membnejših vlog petošoiec Franc Jurjec in osmošolka Marica Ko-šutnikova. Prvi je v prav nepri-siljeni obliki posrečeno podal pristnega Finžgarjevega gorenj-skega očanca. Košutnikova je bila veren tolmač nesrečne usode lepe Lenčke. Tudi cstale vloge, ki so jih podali Ferčak, Puhan, Ana Bojnečeva in Kreftova, so bile več ali manj posrečene in so de-loma izstopale iz onega okvira okorelosti, ki je običajen pri no-vincih na odru. Z uprizoritvijo je naše dijaštvo lepo počastilo ju-bilej zaslužnega pisatelja.
— Iz Francije so se vrnili izseljenci v domače kraje. Prišlo je okrog 30 sezonskih delavcev, ki so bili tam že več let, zdaj pa so zaradi težavnih razmer zgubili delo. Mnogo sitnosti so imeli, predno so se mogli vrniti v do-movino, ki jih je zdaj sprejela v svoje okrilje. Cel mesec so čakali na obmejni postaji, da jim je bil dovoljen odhod iz Francije. De-narja niso smeli vzeti s seboj, obleko in drugo pa le v omeje-nem obsegu. Ko so se vrnili do-mov, je takoj prišla skupaj vsa vas, da čuje iz njihovih ust, kako so se rešili pred vojno vihro.
CEHTHflL HlHfl. DITTHICH
UHiimiminnmmiiiminimmmimmnimimimnftiiiiniTniiiiii
PREDVAJA: v soboto, 8. marca ob 729 uri zvečer v nedeljo, 9. marca ob >/z4., 6. in i/29 uri v ponedeljek, 10. marca ob i/29uri zvečer
Dežnik sv. Peftra
(Szent Pćter esernyoje)
Slavno delo nedoseženega pisatelja Mikszatha Kalmana, ki je tudi v našera jeziku doseglo izredno popularnost. Odlična karakterna igra s ponosi madjarske dramske umetnosti v glavnih vlogah, kakor: Gerway Marica, Gombassogl Ella, Baslhy Lajos, Rat-kay Marton i. t. d.
Dodatek: NajnovejSi FOXOV in GOU> MONT BRITISN Surnal.
Pride: Kontedija LJUBIM TEI
Viktor de Kowa in Luise Ullrich
Pri nakupu 12 vstopnic (blok) — cena za deset vstopnic. —
šo oskrbo. Gramoz je v Prek-murju predrag, ker ga je treba uvažati iz oddaljenih krajev. Ban-ski svetnik g. Hartner je na za-sedanju banskega sveta v Ljub-Ijani povdarjal, da je treba cest-nemu vprašanju v Prekmurju po-svetiti največjo pozornost, ker je nevarnost, da bodo zaradi neza-dostnih kreditov postali nekateri cestni deli ob slabem vremenu sploh nesposobni za težji promet. Stavil je tudi predlog, da se z znižanjem prevozne železniške ta-rife za gramoz preskrbi Prekmurju zadostno količino posipnega ma-
	RADIOAPARATI ^mm z dvoletnim iamstvom	
		
Kolesa DIAMANT in ostale znamke		SlVALNI STROJI od Din 2.500 -
najcenejše
pri
NEHEC JANEZ, H. Sobota.
Strokovno polnenje akumulatorjev.
— Proračun sreskega cest-nega odbora je po novem pred-pisu sestavljen samo do konca tega leta. Sestavljen je v dveh postavkah: 1. Koliko bi bilo od-boru potrebno kredita za tekoče leto in 2. koliko dohodkov priča-kuje za najnujnejše potrebe. Prva postavka znaša 2,003.000 din, druga pa samo 914.000 din. Pri zadnji številki bo najbrž proračun tudi ostal, saj je težko verjetno, da bi bilo dovolj denarja na raz-polago za razna cestna dela, ki so potrebna. V proračunu so pred-videna naslednja nova dela: Most čez Ledavo v Polani, ki bo stal 300.000 din in več propustovna cestah v skupnem znesku 100.000 din. Če bi bilo dovolj kredita, bi prišel v poštev še most v Dol. Slavečih za 226.000 din. Za gra-moz je predvidena vsota 265.000 din, kar je na vsak način prema-lo za naše ceste, ki sožemočno obrabljene in bi potrebovale bolj-
terijala. Gotovo je želja vsenaše javnosti, da bi bili ti predlogi čimprej upoštevani.
— Nesreča mladega družin-skega očeta. Vid Škoda, 32 letni delavec iz Kotoribe in oče 5 otrok, je dal v Soboti nekemu neznancu 350 din, da ga prepe-lje do Cankove. Sedli so v avto in odbrzeli po gladki cesti. Ta-koj zjutraj pa je mladega moža doletela usodna nesreča, ki je skoraj neizogibna na taki poti. Prepeljali so ga v soboško bol-nišnico s hudo rano na nogi. Po-škodovano ima kost v stegnu in bo moral dalj časa ležati. Ostali trije moški, s katerimi je bil v družbi, so odnesli zdravo kožo. Ranjenec tudi ne ve, kdo so bili, niti ne ve, čigav je bil avtomo-bil, ki ga je vozil. Sobočani bo-do pa to gotovo uganili.
/
Pregledovanle in žigosanje sodov
Na osnovi delavnega programa odobrenega po ministrstvu trgo-vine in industrije, osrednje upra-ve za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 12. II. 1941. štev. 544 se bo vršilo pregledo-vanje in žigosanje sodov na po-staji za kontrolo sodov v Murski Soboti dne 10., 11. in 12. aprila, dne 8., 9. in 10. maja, dne 9, 10. in 11. junija.
SOKOL
Odigralo se je tretje kolo na-raščajskega šahovskega turnirja. Posebno napeta je bila partija Gjergjek : Koren, v kateri sta se nasprotnika po težki in dolgi bor-bi sporazumela za remis. Nadalje je premagal v ostri igri Kerčmar Intiharja. Veble pa je izgubil proti Čisarju L. Po dolgi igri je pre-magal Heiser Gabrijelčiča.
Odigrala se je tudi partija med Šumenjak S. in Vebletom. Ta partija je iz drugega kola in je v njej zmagal Šumenjak S.
Stanje je po tretjem kolutorej naslednje: po 2 in pol točki imata Koren in Gjergjek, po 2 točki Ćisar in Kerčmar, po eno pa In-tihar, Šumenjak in Heiser. D.Z.N.
Kroiaiki pomožnik
se takoj sprejme. Poizve se: M. Sobota, Cvetna ul. 13
Sluibo iSfe mlada moi
samo za M. Soboto s 4 srednjimi in eno trgovsko šolo za pisarniško ali trgovsko moč. Poizve se pri g. Hahn Izidorju v M. Soboti.
PRODA SE HIŠA
v MURSKI SOBOTI ter lep travnik gozd in njiva. Poizve se v PREKMURSKI BANKI.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TROOVCEV V MURSKI SOBOTl
Zasedanje reklamacijskega odbora.
Z 10 rcarccra t. 1. bo pričtlo za-sedanje reklamacijskega odbora drav-ske finančne direkcije v Mariboru. Cisni, ki so vložili pritožbe na rekla-macijski odbor, naj se zglasijo aii v pisarni združenja ali pa pri čianu re-kiaraacijskega odbora g. Francu Cehu, predsedniku združenja. S seboj naj pri-nesejo prepise pritožb, ki so jih vlo-žili in eventuelne kratke sestavke po-jasnil k reklamacijam, tako, da bo član reklamacijskega odbora poučen o vsem kar bi biio dobro v obrambo interesov prizadetih.
Opozorllo vsem trgoVcem s perutnlno In jajcl.
Združenje je biio opozorjeno, da se bavi Ficko Anton iz Večeslavcev s posli trgovine z jajci in perutnine. Imenovani niraa pooblastila, da ku-puje jajca in perutnine za sebe ali na račun kakinega trgovca. Svarimo vse trgovce, da od imenovanega ne pre-vzeraajo blaga in da ga nemudoma prijavijo najbiižji žandarmerijski po-staji, kakor hitro bi ga zasačili pri poslih prekupčevanja. Proti članom, ki bf od g. Ecka prevzemali blago, bo združenje izvajalo konsekvence.
Naredba o obsegu blagovne prodaje.
Se enkrat opozarjarao vse čiane na naredbo o obsegu blagovne prodaje z dne 18. januarja t. i. po kateri ne smejo trgovci prodajati in dobavljati kupcem živijenske potrebščine in osta lo blago iz čl. 1. uredbe o pobijasju draginje (to uredbo smo posialivsern članom v obliki brošurice in jim pri-poročamo, da si ta čl. točno ogleda-jol) v večjlh koltilnah od koiičin, ki so jih kakor običajno prodsjali in do-bavijaii pred 1. septembrom 1939. Kdcr ravna proti tej naredbi bo imei nepri-jetne posiedice.
Kontrola cen.
Z odiočbo od 17. februarja t. 1. Sl. 1. kos 17. od 26. februarja je kon-trola cen raziirjena na vse te predmete: Žlvtla:
moka: pšenična, ržena in koruzna; otrobi: koruzni in pšenični; testenine domače proizvodnje vseh vrst, odprte in zaobaljene; riž,
jedilno olje vseh vrst, svinjska mast za jed, kava surova in pražena, čaj tujega izvora, kakao v zrnju, prahu in maslu, seeže meso, slanina in salo, suhomesnato biago in klobase po seznamu, ki ga doioči urad za kon* trolo cen, kruh in sladkor.
Obleka in obutev:
Moška, ženska in otroška iz tkanin, ki so pod nadzorstvom cen kakor tudi njih posamezni deli;
plašči vseh vrst in izdelki iz tkanin, ki so pod nadzorstvom cen,
piašči vseh vrst in izdelki iz kože pod nadzorstvora cen,
plašči vseh vrst in izdeiki iz kav-čuka ter iz kavčukastih tkanin,
tuljci za moške klobuke domače proizvodnje,
moško perilo, žensko in otročje iz tkanin pod kontrolo cen,
pleteno moško, žensko in otročje perilo, bombažno in volneno,
■ogavice bombažne in volnene vseh vrst,
obutev vseh vrst, izdelana iz kože pod kontrolo in sicer iz mastne kože vseh vrst, telečjega boksa in boksa juncev (goved) vseh barv in vrst ter kombinacij teh koi,
obutev deloma ali popolnoma iz-delana iz gumija in kož in vsi gu-raasti deli za obutev.
Tekstilno blago: surovi bombaž, domač in tuj, ovčja volna surova (prana in nepra-na), domača in tuja,
bombažno predivo vseh vrst, do-mače in tuje,
volna in volnica za pletenje in ve-zenje vseh vrst,
sukanec za šivanje vseh metraž ra-zen svilenega, molino amerikan vseh vrst in širin, srbsko platno borabažno. izdelano iz prediva do vkijučno št. 40 vseh vrst, beljeno platno bombažno v vseh izdelkih in širinah,
gradl vseh vrst, barv fn širin razen gradla za žimnice in zavese, cic(kreton), poldelćn vsehvrstinširin, flanela, borhent vseh vrst in širin, šajak in sukno za narodno nošnjo, sukno za meščanske obleke (moško in žensko) domačega in tujega izvora, hlačevina, cajg,
Halo!	Halo!
Štednja je vedno umestna a najbolj danes, zato zamenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam porabi preveč toka.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V.
Vam prihrani 50% na anodi in 75% na kurilni bateriii. Polnjenje akumulatorja odpade.
Zahtevaite opis in ponudbo'
Radio aparatl vseh najboljiih znamk s velihi izbiri vedno na zalogi.
Hali mesečni obroki! tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tei st. 39.
loden (hubertus) vseh vrst, kanapes, french, oksford in ztir, vseh vrst in širin,
popeiin vseh vrst, bombažni in iz umetnega bombaža merceriziranega prediva,
inlet (angin) vseh vrst in širin, naglavni robci vseh vrst, razen onih iz naravne ali umetne sviie in mako-prediv finejiih vrst, klot, serž, podlaga za rokave in žepe, jadrovina, vsa razen samo bombažna, surova juta, tkanine iz jute za za-vijanje in vreče, konopljino predivo in kuSina, vreče iz vseh vrst snovi in vseh velikosti,
pokrivala iz fianele, bombaža, voine, mešanice volne in bombaža razen iuk-suznih izdelkov.
Kurjava, razsvetljava in pogon: vse vrste premoga, koksa, lignita in briketov, sveče vseh vrst razen voščenih, eiektrični tok za razsvetljavo, gospo-dinjstvo in pogon.
Koža:
surova, suha, soljena, in sicer: go-veda, telet, juncev, bivoiov in konj,
kožni izdelki in sicer I. podplatni: a) vse opankarsko usnje, II. vrhna, mastna kravina, čokiovina in telečja, mastni vratovi, okrajevina, hrbti, črna in rumena, gladka in negladka in mast-ne capanice, boks goveji in telečji, črn ali v barvah, dulboks vaterpruj, šport boks in ostale vrste nepremočljivega usnja, vse domače proizvodnje,
podplatno in vrhno: podplati v po-lovicah, kruponi, vratovi, okrajniki ali v garniturah, podloge telečje in notranjiki, VI. sediarsko: jermenski kruponi v kosih;
material za strojenje kož in sicer tanin ter čresiovina.
Gradbeni material:-opeka in strešniki, negašeno apno, cement,
leseni gradbeni material po sezna-mu, ki ga sestavi urad za kontrolo cen.
Železo in železni predmeti:
paličasto in trakasto žeiezo vseh vrst in dimenzij, betonsko železo vseh vrst in dimenzij, fasonirano, hišno in T-železo, nosilci U, T in I,
vlečena žica, žgana in nežgana, po-cinkana v klobčičih vseh dimenzij od 1 mm naprej,
bodeča žica in kvadrasts v vsaki izdeiavi,
beia pločevina, črna pločevina, po-cinkana,
žeblji in železne žice od 4 mm na-prej, žične vrvi od 8, 10, 16, 24 mm do 150 m dolžine.
Steklo tn stekteni izdelki: Okensko steklo, steklo za svetilke.
Elektrotehnlčni matertal:
podzemeljski armirani kabli, gola bakrena žica vseh tež, izoiirana bakrena žica vseh debelin.
Kmettjsko orodje, semena, umetna gnojila itd.:
sekire, lopate, lopatite, rootike, srpi, kose, viie, žeiezne in lesene, grablje železne in lesene, plugi za živalslro vprego in piužne glave, brane in rob-kači vseh vrst, robkači za koruzo, ikro-piinice za trto in sadje, reporeznice in slamoreznice, prsšilci, deli vseh teh strojev,
vrvarski izdelki za kmetijstvo, semena, vse očiščeno: lucerna, de-teljina, živalska repa (krma) vseh vrsta grahorica, umetna gnojila vseh vrst, žvepleni cvet,
rafija, modra galica, manila, guma za vezanje rastlin, meja za vrt.
Barvni material: frnež, terpentin.
Kavčuk in kavčukasti izdetkt:
surov, naravni in sintetični, regene-rirana guma, stara gumasta obutev in odpadkt iz gumija,
avtomobilske gume, gume za moto-cikle, bicikle, zunanje in notranje gu-me vseh vrst, gumaste cevi in vsi gu-masti deli za ikropilnice, vse vrste gumastih cevi za vodo, aikoholne pi-jače, bencin, olje, gumaste pipice, gu-masta iepiva vseh vrst in barv, gumirano platno vseh vrst in barv, termofori, blazine za bolnike in vre-čice za led.
Mllo in tehnične maščobe:
milo za umivanje la pranje razen luksuznega,
tehnične maščobe: loj, kokosovo olje, mastne kisiine, žvepieno olje, ko-iofonija, kostna mast, ribja mast, svinj-ska mast, neuporabna za jed, druge živalske masti (maščobe) in odpsdki masti, vsa mastna oija rastlinska, ki se uporabljajo za izdelavo mila, če niso pod kontrolo kot jedilno olje.
Papir in papirnatt izdelki:
ovojni papir vseh vrst po seznamu, ki ga sestavi urad za kontrclo cenv papirne vreče razen iz luksuznega pa-pirja, kartoni, beli, leseni, sivi (patent), vsi knjigoveški in dvakrit satinirani.
Razno :
parafin, čisti in meiani kositer, šivaini stroji za domačo porabo, ra-zen luksuznih izdelkov in na elektrić« ni pogon.
Z uveljavijenjem te odločbe prene-hajo veijati vse prejšnje, s katerimi so bili postavljeni pod kontrolo cen po-samezni predmeti.
Urad za kontrolo cen bo izdal po-trebna navodila za izvajanje te odločbe.
Opozarjamo vse čiane, da si ta seznam hranijo, da ne bodo imeli kas-neje kakšnih nepriiik.
Za tiskarno je odgovoren Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj Hahn Izidor v Murski Soboti.
Urednik: Nemec Janez, odvetniški pripravnik v M. Soboti.
iV iOJi