Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. \ NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! ® 02/ 7494 S30 H termalni.park@terme-ptuj.si Štajerski TEDNIK Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Zdravstvo Slovenija • Zakaj za tujino posebna zdravstvena kartica O Stran 7 Ptuj, petek, 15. januarja 2016 letnik LXIX • št. 4 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDNIH Podravje • Šolska prehrana pod denarnim drobnogledom Eni zmorejo in znajo poceni, drugi ne Šole so dolžne v dneh, ko poteka pouk, za vse učence, ki to želijo, organizirati malico. Lahko pa šola kot 'dodatno ponudbo' organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldansko malico. Kako je to videti skozi oči denarnice staršev, pišemo na straneh 2 in 3. Kronika ^ Podravje • Ceste lani zahtevale 20 življenj O Stran 19 Šport Nogomet • Datkovič v Koper, Zorko k Dravi O Stran 11 Tenis • Rola obstal v kvalifikacijah Melbourna O Stran 11 RADIOPTUJ 89.8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s Slovenska Bistrica • Nagrade v KS od nič do 300 evrov O Stran 8 Mariborski vodovod • Večina občin v vzdrževanje ni vložila nič O Stran 9 \ Športniki v javni upravi Zaposlitev za športnika, dokler dosega rezultate O Stran 16 A »v objektiv • m Je bil napad ; 1 JA % Kurenti - živa mojstrovina • Korak bliže Unescu med O Stran 6 2 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 15. januarja 2016 Podravje • O labirintu cen in različnih zneskih šolske prehrane Najcenejši Benedikt, Sv. Tomaž in Olga V skladu z zakonom o šolski prehrani so šole dolžne v dneh, ko poteka pouk, organizirati malico za vse učence, ki se zanjo prijavijo. Pravila šolske prehrane sprejme svet šole. Vsi vzgojno-izo-braževalni zavodi morajo pri organizaciji šolske prehrane upoštevati smernice za prehranjevanje. Ceno šolske malice določi ministrstvo za izobraževanje; v šolskem letu 2015/16 je ta 80 centov. Cene obrokov, ki sodijo med tako imenovano dodatno ponudbo šolske prehrane (zajtrk, kosilo in popoldanska malica), pa šole določajo same. Ceno predlaga šola oz. v njenem imenu ravnatelj, potrdi pa jo svet šole. Cene obrokov, ki sodijo v dodatno ponudbo, smo preverili na več kot 30 šolah na območju Podravja, zato vsi podatki in primerjave temeljijo na podatkih, ki smo jih pridobili od vodstev šol na območju Ptujskega in Dravskega polja, Haloz, Slovenskih goric ter na Bistriškem in Ormoškem. Uvodnik Zajtrk in popoldanska malica, kosilo za mlajše in starejše Cene obrokov se precej razlikujejo. Začnimo pri zajtrku. Nekatere šole ga ne ponujajo, v nekaterih je ta obrok za učence brezplačen (OŠ Olge Meglič Ptuj in dr. Ljudevita Pivka Ptuj). Med šolami, ki zajtrk zaračunavajo, ima najnižjo ceno OŠ Ljudski vrt (20 centov), sledijo Ormož s 25 centi, Sv. Tomaž z 29 ter Središče ob Dravi in Breg s 30 centi po obroku. Najvišjo ceno za zajtrk zaračunavajo na OŠ Majšperk (84 centov). 80 centov stane zajtrk tudi na dveh šolah na Bistriškem: v Laporju in na OŠ Pohorskega odreda. Popoldansko malico zagotavlja dobra polovica šol, nekatere Mesečna cena za šolsko kosilo Homo homini lupus Angleški filozof Thomas Hobbes je sredi 17. stoletja skušal dognati, zakaj je družba sploh nastala. Predpostavljal je, da zato, ker so v preddružbenem stanju vladale nenehne spremembe, zmeda in trd boj za preživetje. Ljudje so po naravi sebični, grabežljivi in željni nadvlade, zato v naravnem stanju ni bilo mogoče zaupati nikomur. Pakti med posamezniki so sicer obstajali, vendar so se zaradi umanjkanja razsodišč ob prvih sporih razvelja vili. Nara vno stanje je pomenilo vojno vsakogar proti vsem, z vsemi sredstvi. Ljudje so hitro ugotovili, da je takšno stanje nevzdržno, zato so si postavili zakone in pravila. Da pa bi to novo družbeno pogodbo res vsi upoštevali, je bilo treba vzpostaviti oblast, ki so ji predali vse svoje pravice. Vladarje tako dobil moč nad drugimi, kar je seveda prineslo povsem nove težave. Kljub vsemu so se te zdele sprejemljivejše od naravnega stanja, zato se je družbena pogodba ohranila do danes. Za kar mi je skoraj malo žal. Kot novopečeno novinarko me je šokiralo, s kakšno neznosno lahkostjo se spreminjajo odloki, uredbe in zakoni. Ste pred kratkim odprli svoje podjetje (kaj drugega vam, jasno, tako ni preostalo), pred tem pa skrbno preračunali vse stroške, da bi se vam račun nekako izšel? Davčne blagajne so vaše izračune spremenile. Ste lastnik starejše hiše, pri kateri ste z zadnjimi prihranki uredili malo čistilno napravo, da bi se izognili visoki globi? No, ne bi vam bilo treba! Se vam je v zadnjih sedmih letih rodil otrok? Potem vam pripada dodatnih pet dni očetovskega dopusta! No, ne čisto vsem. In recimo raje v treh letih. Kateri križec ste v odločbi označili? A da niste vedeli, kaj pomeni? Pa saj takrat še ni pomenil tega, kar je pomenil včeraj. Danes, recimo, ne pomeni ničesar. Uganka pa vsekakor ostaja, kaj bo pomenil jutri... Iz obeh stanj človeštva smo ohranili najslabše. Kot družbena bitja smo za nekaj navidezne varnosti žrtvovali svojo svobodo in zajeten delež sadov svojega dela. Trdemu boju, predvsem pa zmedi in nenehnim spremembam se vseeno nismo izognili. Kot naravna bitja smo namreč ostali v stanju, ki ga je Hobbes povzel s "homo homini lupus" (človek človeku volk). Kaj bo pa jutri novega? Eva Milošič 37 €: 38 €: 40 €: 42 €: 44 €: 45 €: 46 €: 48 €: 50 €: 52 €: Benedikt Sveti Tomaž Videm, Cerkvenjak-Vitomarci, Ivanjkovci Sveta Ana, Breg Ptuj Kidričevo, Cirkovce, Hajdina, Velika Nedelja, Podlehnik, Majšperk, Rače, Spodnja Polskava, Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič Ptuj Ormož, Središče ob Dravi in Miklavž pri Ormožu Cirkulane Zavrč, Destrnik-Trnovska vas, Laporje Markovci, Dornava, Juršinci, Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Makole Gorišnica (kuhinjo upravlja zasebni koncesionar) Izračun je pripravljen ob predpostavki 20 delovnih oz. šolskih dni, cene kosil veljajo za višje starostno obdobje (kjer imajo različne cene). Vir: osnovne šole na območju Podravja med njimi redno, druge občasno. V nekaterih šolah je popoldanska malica brezplačna. Med temi so OŠ Olge Meglič, Ormož in Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Cene popoldanske malice so od 30 centov do enega evra. Najcenejša je OŠ Središče ob Dravi, najdražja OŠ Breg. Cene kosil imajo šole povečini razdeljene glede na starostno obdobje; za mlajše je nekoliko nižja kot za starejše. Sorazmerno s ceno je za mlajše manjša količina hrane. Cene kosil za nižje starostno obdobje so od 1,5 do 2,3 evra. Najcenejša je OŠ Olge Meglič, sledijo Sv. Tomaž (1,7 evra), Benedikt (1,76 evra), Sv. Ana 1,8 evra ... S ceno 2,3 evra po obroku je najdražja OŠ Cirkulane-Zavrč. 2,25 evra stane kosilo za mlajšo starostno skupino v OŠ Gorišnica in v OŠ Šmartno na Pohorju. Ceno, višjo od dva evra za kosilo, imajo še osnovne šole Markovci, Dornava, Podlehnik, Majšperk, Juršinci in Laporje. Kar nekaj šol ima ceno dva evra po obroku, nekaj je tudi takšnih, ki imajo ceno nižjo od dveh evrov. Najdražji šolski obrok je kosilo za starejše starostno obdobje. Tudi tukaj so cene različne: od 1,85 na OŠ Benedikt, kjer je kosilo najcenejše, do 2,6 evra na OŠ Gorišnica, kjer je najdražje. Ceno, nižjo od dva evra, ima poleg Benedikta samo še OŠ Sv. Tomaž. V večini šol je cena kosila za drugo starostno obdobje okrog 2,2 evra, ponekod deset centov manj, drugje 10, 20 ali pa tudi 30 centov več. Cena dopoldanske šolske malice je na Od česa je odvisna cena obroka Na sestavo cene šolskih obrokov vpliva več dejavnikov, pojasnjujejo ravnatelji podra- Slovenija • Ne zamudite roka za oddajo vloge Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane 5. februarja 2016 se izteče rok za oddajo vlog za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2015. To oddajo le tisti, ki olajšav ne uveljavljajo med letom. Posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljajo zavezanci za dohodnino, ki med letom te posebne olajšave niso uveljavljali, in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo podatke o tem spremeniti. Vlogo je treba oddati najpozneje do 5. februarja za preteklo leto, saj tistih, ki prispejo po tem datumu, davčni organ ne bo upošteval. Obrazci so na na spletu ali v finančnih uradih, kjer jih lahko tudi oddate. Za tiste, ki olajšavo uveljavljajo med letom, so njihovi izplače- valci do konca decembra 2015 že morali posredovati podatke o medletnem uveljavljanju olajšave. Kot vsako leto pa bo tudi tokrat smiselno preveriti, kdo izmed partnerjev bo olajšavo uveljavljal oziroma komu se to bolj splača. Za enega otroka jo lahko namreč uveljavlja eden od staršev ali pa si uveljavljanje razdelita po mesecih. Na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2016 znaša olajšava za prvega vzdrževanega otroka 2.436 evrov, za drugega 2.649 evrov, za tretjega 4.418 evrov, za četrtega 6.187 evrov, za petega 7.957 evrov, za vsakega nadaljnjega pa se olajšava povečuje za dodatnih 1.769 evrov. Za druge vzdrževane družinske člane znaša olajšava za leto 2015 2.436 evrov (203 evre mesečno). Prvo pošiljanje informativnih izračunov dohodnine bo 31. 3. 2016, drugo pa 31. 5. 2016. Dženana Kmetec Prijava dohodka od najemnin Če dajete v najem svoje premoženje, ne pozabite, da je danes (15. januar) zadnji rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Če ste vi morda pozabili - Finančna uprava RS zagotovo ne bo. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 15. januarja 2016 Aktualno Štajerski 3 Meglič, najdražja Majšperk in Gorišnica Kot dodatno ponudbo lahko šola organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldanski malico. vskih osnovnih šol. Vanjo je treba vračunati stroške dela, nabave živil in materialne stroške (energija, čistila, higienski material, prtički ...), stroške odvoza bioloških odpadkov, delovnih oblek, drobnega inventarja (posoda in oprema za kuhinjo), rednega poslovanja, tekočega vzdrževanja, amortizacije ... V nekaterih šolah se cene šolske prehrane niso spreminjale že več let. Med temi je denimo OŠ Miklavž pri Ormožu, kjer so cene nazadnje novelirali leta 2010. »Te cene veljajo še danes in jih nismo spremenili, ker že ob teh cenah kosilo obiskuje komaj polovica učencev. Smo na meji rentabilnosti in bomo ceno v naslednjem letu verjetno primorani dvigniti,« je povedal ravnatelj Vlado Hebar. Medtem ko so cene zajtrka, kosila in popoldanske malice od šole do šole različne, pa je cena dopoldanske malice (ki jo mora šola tudi obvezno zagotoviti; preostali obroki po zakonu niso nujni) na vseh šolah v Sloveniji enaka. Znaša 80 centov po obroku in je tudi enaka že nekaj let. Ravnatelj OŠ Podleh-nik Dejan Kopold pojasnjuje, da je takšna cena na meji vzdržnega. Po njegovih besedah se morajo šole kar potruditi, da se jim kalkulacija s stroški priprave obroka in njegovo ceno izide. »Večje šole morda (ne vem) s tem zneskom nimajo težav, manjše pa kar. Ministrstvo drži ceno umetno na tej vrednosti, ■ m ■ ■ ■ V | ■ ■ ■ Vil Med najcenejšim in najdražjim razlika 40 evrov Preračunali smo, koliko stane šolska prehrana v primeru, da ima šolar vse obroke, ki so ponujeni: zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in še popoldansko malico. V izračun smo zajeli ceno kosila za starejšo starostno skupino in samo za šole, ki ponujajo vse štiri obroke; nekatere šole namreč zaradi nezadostnega povpraševanja zajtrkov in popoldanskih malic ne organizirajo. Teh v preračun nismo zajeli. Smo pa vključili tiste, ki zajtrk in popoldansko malico nudijo brezplačno. Za »paket« vseh štirih obrokov bi starši za 20 šolskih oz. delovnih dni na OŠ Olge Meglič Ptuj plačali 60, pri Sv. Tomažu dobrih 69 in v Benediktu nekaj manj kot 72 evrov. Sledijo Ivanjkovci (73 evrov), Ormož in Ljudski vrt (76 evrov), Cerkve-njak-Vitomarci (80 evrov), Videm (82 evrov), Breg Ptuj (84 evrov), Mladika Ptuj (86 evrov), Miklavž pri Ormožu (87 evrov), Gorišnica (97 evrov), Destrnik-Trnovska vas (89 evrov) in Majšperk (dobrih 99 evrov). Med najcenejšim in najdražjim »paketom« je razlika skoraj 40 evrov. Foto: Črtomir Goznik vseh slovenskih osnovnih šolah enaka, 0,80 evra, cene preostalih obrokov pa so precej različne. da prisluhne staršem. Šole pa se moramo znajti (in tudi se). Obroke za malico izračunavamo tako, da z zneskom pridemo skozi. Seveda moramo pri tem paziti, saj bi z bogatejšimi obroki zlahka presegli zastavljeno ceno,« pravi Kopold in dodaja, da so tudi pri sestavi cene kosil na meji vzdržnega. Obstoječa cena omogoča pokrivanje stroškov za pripravo trenutnega števila obrokov. Če bi bilo prijav na kosilo manj, bi bili ceno primorani dvigniti. Dodajmo še to, da so nekateri starši plačila šolske prehrane oproščeni, saj imajo njihovi otroci ceno obroka (malice in kosila) subvencionirano iz javnih sredstev. To so otroci iz socialno šibkejših in rejniških družin, prosilci za azil in nekatere skupine otrok s posebnimi potrebami. Mojca Zemljarič Šola | Zajtrk (€) | | Kosilo mlajši (€) | Kosilo starejši (€) | Popoldanska malica (€) | MO Ptuj Ljudski vrt 0,20 2 2,20 0,60 Mladika 0,50 2 2,20 0,80 Olge Meglič brezplačno 1,50 2,20 brezplačno Breg 0,30 2 2,10 1 Dr. Ljudevita Pivka brezplačno 2 2,35 0,80 Dravsko in Ptujsko polje Kidričevo nimajo 2 2,20 0,6 Cirkovce 0,44 2 2,20 Hajdina 0,50 2 2,20 nimajo Markovci 0,50 2,15 2,40 nimajo Gorišnica 0,65 2,25 2,60 0,8 Dornava 0,50 2,15 2,40 nimajo Haloze Cirkulane-Zavrč 0,60 2,30 2,30 nimajo Podlehnik 0,50 2,20 2,20 nimajo Majšperk 0,84 2,21 2,38 0,94 Videm 0,50 2 2 0,80 Makole 0,50 2 2,50 - Slovenske gorice Destrnik-Trnovska vas 0,54 2 2,30 0,83 Juršinci 0,40 2,20 2,40 nimajo Cerkvenjak-Vitomarci 0,58 1,98 2,07 0,58 Benedikt 0,47 1,76 1,85 0,47 Sv. Ana 0,50 1,80 2,10 nimajo Ormoško območje Ormož 0,25 2 2,20 brezplačno Središče 0,30 2 2,25 0,3 Velika Nedelja 0,50 1,8 2,20 nimajo Ivanjkovci 0,40 1,84 2,07 0,80 Miklavž pri Ormožu 0,50 2 2,25 0,80 Sv. Tomaž 0,29 1,70 1,92 0,46 Stanka Vraza Nimajo 2 2 nimajo Slovenska Bistrica in okolica Pohorskega odreda 0,80 1,90 2,10 in 2,40 brezplačno Laporje 0,60 / 0,80 2,15 2,30 nimajo Šmartno na Pohorju 0,45 2,25 2,45 - Rače nimajo 1,90 2 in 2,22 nimajo Spodnja Polskava 0,60 2 2,20 0,50 DARS SVETUJE: V VOZILU NAJ BO POZIMI ALI V ZIMSKIH RAZMERAH V REZERVOARJU NAJMANJ 50 % GORIVA. OB ZASTOJIH, NESREČAH ALI PODOBNIH NEVŠEČNOSTIH BO MORAL MOTOR MORDA DELOVATI DALJ ČASA. UPOŠTEVAJTE TUDI VEČJO PORABO V ZIMSKIH RAZMERAH. C 1970 Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah. promet.si DARS 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 15. januarja 2016 Podravje, Slovenija • Medena afera razdvaja javnost, številna vprašanja ostajajo neodgovorjena Gre za odvračanje pozornosti ali je V decembru je javnost razburila novica o nevarnosti slovenskega medu za potrošnike. Čebelarji, kmetijsko ministrstvo in Zakaj je torej nastala afera o nevarnem slovenskem medu? »Zgodba je odjeknila v javnosti, ko je 17. decembra veterinarska inšpektorica na komercialni televiziji izjavila, da je vsaj 30 % medu zastrupljenega,« je izpostavil Ivan Atelšek, predsednik komisije za ocenjevanje medu pri ČZS. »Poročilo, ki ga je izdala uprava za varno hrano, temu ne pritrjuje. Še več, poročilo potrjuje, da je v 20 analiziranih vzorcih medu čebelarjev, ki so uporabljali Debevčeve pripravke, 14 vzorcev popolnoma neoporečnih, v nadaljnjih šestih vzorcih pa so prisotni ostanki amitraza v dovoljenih količinah. V javnost pa je bila vržena slastna kost in narejena gromozanska škoda. V podzavesti množice ljudi bo izrečena besedna zveza 'zastrupljen med' prav gotovo odzvanjala še dolga leta, še posebej zagrete insinuacije voditelja, da smo slovenski čebelarji z medenim zajtrkom zastrupljali slovenske otroke,« je bil oster Atelšek. Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) nadalje meni, da je bil napad na slovenske čebelarje načrtovan. »Neupravičene in neosnovane javne obtožbe glede varnosti medu, pridelanega v Sloveniji, so še eden od načrtnih udarcev proti uživanja lokalno pridelane hrane in s tem proti obstanku našega kmetijstva in poseljenosti podeželja ter kot posledica uničenje dela gospodarstva. Sprašujemo se, ali vse to niso povračilni ukrepi, ker smo zahtevali zaposlitev veterinarja specialista v okviru javne sveto- O snovi amitraz v slovenskem medu V nekaterih vzorcih medu je bila ugotovljena prisotnost snovi amitraz, vendar vrednosti niso presegale mejne vrednosti varnosti živila. In kaj je amitraz? »Amitraz je uvrščen med dovoljene snovi, ki se lahko uporabljajo kot aktivne snovi v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini. V omenjenem primeru je namen njegove uporabe zdravljenje čebeljih družin. Mejne vrednosti za ostanke veterinarskih zdravil so določene na podlagi varnostne ocene za posamezno substanco, ki jo pripravi Evropska agencija za zdravila. Za ostanke ami-traza in njegovih razpadnih produktov je v medu določena mejna vrednost pri 200 pg/kg, kar pomeni, da živila, ki vsebujejo ostanke pod omenjeno mejno vrednostjo, ocenjujemo kot varna in ne predstavljajo tveganja za potrošnika,« so povedali na Upravi za varno hrano. Bolj skrb vzbujajoča spojina, ki je bila v nekaterih primerih odkrita v satju in ne v medu, je klorfenvinfos, ki se najpogosteje uporablja kot insekticid in akaricid. V EU spojina ni dovoljena. Študij o akutni toksičnosti pri ljudeh ne obstaja, pri kronični izpostavljenosti pa je znano, da je rakotvoren, genotoksičen. Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Foto: ČG V Sloveniji je bilo aprila lani po podatkih ministrstva 10.884 čebelarjev, število čebeljih družin pa je znašalo 169.000. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v Sloveniji od leta 2000 do 2014 pridelano med 1.480 in 2.470 tonami medu letno. Po oceni Čebelarske zveze Slovenije je slaba tretjina medu akacijevega, slaba tretjina lipovega in kostanjevega medu, preostalo je cvetlični, gozdni, hojev in smrekov med ter drugi. Zadnja leta je najmanj smrekovega medu, so še dodali. Sicer pa svetovna proizvodnja medu znašala okoli 1,7 milijona ton. Največji delež proizvodnje odpade na Azijo, Evropo in Ameriko. Največje proizvajalke medu so Kitajska, Turčija, Argentina, ZDA, Ukrajina, Rusija. Kot opažajo na ministrstvu, je potrošnja medu v opazovanem obdobju presegla domačo proizvodnjo in je vsa leta stabilna, znaša okrog 1 kg/na prebivalca na leto in se v zadnjih desetih letih bistveno ne spreminja. »Stopnja samooskrbe niha, giblje se med 70,6 % in 85,0 %. Slovenski čebelarji več kot 80 % medu prodajo neposredno na domu, vendar je v zadnjih desetih letih opazen trend povečanja prodaje na tržnicah.« valne službe v čebelarstvu, ureditev trga z zdravili, evropsko primerljive cene registriranih in dovoljenih zdravil.« Ob tem opozarjajo, da so zdravila na Češkem trikrat cenejša. Komu so čebelarji stopili na žulj Atelšek je še prepričan, da so čebelarji s svojimi aktivnostmi in spodbujanju k nakupu bolj ekoloških pridelkov nekomu stopili na žulj. »Interesi velikih špekulantov z drugorazredno, v vodi pridobljeno zelenjavo; interesi farmacevtskih multinacio-nalk in njihovih lobijev po dogovorjenem trgu so bili naenkrat ogroženi. Treba je bilo nekaj narediti, da se ustavi nadaljnje gibanje k samooskrbi slovenskega prebivalstva in s tem zaščiti tuje interese. Udariti je bilo treba po populistični gonilni sili sloven- Zveza potrošnikov Slovenije: »Minimizira se razsežnost in kompleksnost afere« Zveza potrošnikov Slovenije je pred novim letom zaradi afere slovenski med prek medijev pozvala ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, da na večjem vzorcu odredi ponovno preverjanje varnosti medu s ciljem varovanja zdravja potrošnikov. »Začudeni smo nad odzivi na razkrito afero, ki najbolj izpostavlja tiste, ki so izvedli nadzor in predstavili ugotovitve le-te-ga. Žal afera z medom ni prvi primer, ko so izpostavljeni predvsem nadzorniki, s čimer se minimizira razsežnost in kompleksnost afere ter odgovornost vseh vpletenih. Naj spomnimo na afero kloramfenikola v mleku, ki ni nikoli doživela ustreznega epiloga. Afera slovenski med ruši zaupanje potrošnikov v varnost in ne le v kakovost slovenskih pridelkov. Na ZPS pričakujemo takojšnje ukrepanje ministra s ciljem, da bo medena afera čim prej doživela epilog in da se bo nadzor okrepil, kršitelji pa bodo razkriti in kaznovani,« je povedala predsednica ZPS Breda Kutin. Stopnja samooskrbe (v odstotkih) I Leto | Žita I Meso I Jajca I Krompir 1 Zelenjava 1 Med I 2004 63,3 91,9 102,9 86,1 43,3 102,2 2005 60 88,4 94,5 74,1 45 75 2006 50,1 88,1 96,8 59,8 38,6 80,9 2007 53,6 92,5 95,1 70,4 33,8 77,9 2008 63,5 91 95,4 57,5 36 81,4 2009 56,6 82,6 93,1 62,8 37,4 85,3 2010 56,6 84,2 92,7 62,9 30,1 73,9 2011 71,1 84,7 96,2 63 36,5 85,2 2012 70,2 83,4 92,2 55,1 34 51,2 2013 54,7 81,9 91,4 46,3 33,8 82,2 2014 76,6 79,8 90,4 67,5 37,8 20 Vir: Surs in Kis petek • 15. januarja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 napad na slovenski med načrtovan? strokovne institucije sedaj potrošnike mirijo, da je slovenski med varen in ne pomeni tveganja za zdravje ljudi. Prodaja medu zasebnih pridelovalcev neposredno končnemu porabniku I Leto I 2004 I 2005 I I 2006 I I 2007 I 2008 I I 2009 I 2010 I 2011 I 2012 I I 2013 I 2014 I Količina (kg) 57.751 41.835 51.393 46.591 69.867 84.088 137.445 130.796 86.633 60.811 49.982 Povprečna cena 4,77 4,82 4,7 4,91 5,26 5,47 5,67 6,24 7,05 7,83 8,08 Št. čebelarjev, čebelnjakov in čebeljih družin v letih med 2007 in 2014 I Leto I 2007 I 2008 I 2009 I 2010 I 2011 I I 2012 I I 2013 I 2014 I Št. registriranih čebelarjev 6.949 7.475 8.838 9.019 9.532 9.638 9.885 10.145 Št. čebelnjakov 10.000 10.414 11.253 11.504 12.206 12.469 12.545 13.164 Št. čebeljih družin 146.951 137.211 142.751 150.000 167.750 167.000 145.775 176.995 Foto: Črtomir Goznik ske samooskrbe - po čebelarjih. Saj v vsej tej zgodbi sploh ne gre za podjetnika z Vrhnike, ne gre za ostanke dovoljenih in nedovoljenih sredstev v medu. Gre za to, da se zaustavi gibanje.« »Stroka je dopuščala proizvodnjo prepovedanih zdravil« Kot je še opozoril Ivan Atel-šek, naj bi veterinarska uprava vedela, da podjetje v Vrhniki proizvaja sredstva za zaščito čebel pred varojo. »V čebelarskih krogih se je dolgo, že okoli 20 let govorilo o učinkovitem naravnem sredstvu, ki je ob odsotnosti veterinarske stroke, ob odsotnosti učinkovitega sredstva, ki ga je ponujala veterina, ob stalnem spreminjanju odločitev zdaj dovoljeno in zdaj isto prepovedano reševal y////////////////z. Čebelarstvo Pislak Bali: »Slovenski med si tega ni zaslužil« »Slovenski med se je povsem neupravičeno znašel na zatožni klopi, glede na to, da so bili vzorci popolnoma ustrezni in torej v skladu s slovensko (ki je, mimogrede, strožja kot zakonodaja številnih držav, iz katerih država Slovenija med uvaža) in evropsko zakonodajo. Glede na kakovost, po kateri je slovenski med znan po vsem svetu, si tega res ne zasluži, prav tako ne slovenski čebelarji, ki smo drugim vzor glede na tehnologijo in higieno čebelarjenja. V teorije zarote sicer ne verjamemo, vendar nas skrbi dejstvo, da je bilo predvsem na največji slovenski komercialni televiziji velikokrat poudarjeno, da naj kupci kupujejo med v trgovinah, ki je seveda večinoma uvožen, kar lahko ugotovite, če skrbno preberete nalepko, spet poudarjamo, iz držav, v katerih imajo enake ali večje težave z zdravstvenim stanjem čebel, poleg tega pa ne vedno enako strogo zakonodajo; na primer med je mešanica medov iz držav EU in medov, ki niso članice EU. Kot največje čebelarstvo smo pod neprestanim nadzorom različnih inšpekcijskih služb, svoje proizvode pošiljamo v analizo tudi v tujino, poleg tega pa tudi analiziramo sami v svojem priročnem laboratoriju. Takoj po izbruhu afere smo na svoji Facebook strani objavili rezultate analiz za naš med za zadnja tri leta, v katerih v našem medu ni bilo ostankov. V zadnjih tednih smo prejeli veliko klicev in elektronske pošte, v kateri so nas ljudje spraševali glede afere, kije izbruhnila, razposlali smo tudi veliko izvidov našega medu, opazili smo tudi, daje kljub vsemu našemu trudu prodaja upadla, trenutna ocena je od 30-40 %. Afera je prinesla slovenskim čebelarjem in čebelarstvu na splošno veliko škodo, ki jo bomo lahko ocenjevali šele v prihodnosti,« so povedali v Čebelarstvu Pislak Bali. številne slovenske čebelarje pred propadom. Čebelarska zveza Slovenije je na številnih posvetovanjih - tudi z upravo - zahtevala, da se sredstva podjetja proučijo, ali ustrezajo normativom, se legalizirajo ali zavržejo. Stroka je mimo tega dopuščala, da je podjetnik svojo proizvodnjo neovirano nadaljeval.« Posedi: Med je varen Da je postopek nadzora veterinarske uprave potekale že vr- sto let, je priznal tudi generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi. Dodal pa je, da metode niso zalegle in da se je kršitelj vrsto let izmikal. Zato je bila septembra leta 2014 oblikovana skupina, ki je morala pridobiti podatke, kdo so potencialni kupci, kako je možno priti do zdravila in opraviti navidezen nakup, na podlagi katerega je bila izdana sodna odredba za vstop v zasebne prostore, kjer se je zdravilo proizvajalo in kamor inšpektorji pred tem niso imeli možnosti vstopa. Potrdil je, da v analizah vzorcev medu, ki jih je uradno izvedla Uprava za varno hrano v zadnjih letih, nikoli ni v medu našla substanc, ki bi bile prepovedane ali bi presegale mejne vrednosti. Tudi v analizah medu, ki jih obravnava to poročilo, v medu ni bilo najdenih nobenih substanc, ki bi bile prepovedane ali bi presegale mejne vrednosti. Prav zaradi tega umika medu s trga ni mogoče zahtevati, saj je le-ta skladen s predpisi in povsem varen, je pojasnil. Mojca Vtič Med "=B■0mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi0. Med je vsestransko uporaben. Je hrana za ljudi v vseh življenjskih obdobjih in vseh letnih časih. Še posebno za težke fizične delavce, otroke, športnike in ljudi, ki so podvrženi stresu, je med nepogrešljiva hrana. Za otroke je primerna hrana po enem letu starosti. Med ima tudi antioksidativne in protibakterijske lastnosti. Za zdravljenje okuženih ran so ga uporabljali, še preden so ugotovili, da so bakterije tiste, ki povzročajo infekcijo, danes pa poleg tega, da se uporablja v ljudski medicini, gledajo nanj tudi kot na konzervans za shranjevanje živil. Med se sicer po vrstah med seboj razlikuje, vendar težko po vrstah opredelimo njegovo zdravilnost. S cvetnim prahom je izredno bogat kostanjev med, v katerem je kar v več kot 86 % zastopan cvetni prah kostanja, iz česar izvira tudi grenčina tega medu. Akacijev in lipov med poleg drugih vrst cvetnega prahu lahko vsebujeta tudi manj kot 7 % cvetnega prahu akacije oziroma manj kot 1 % cvetnega prahu lipe. Čebele ne nabirajo surovine samo na eni rastlini in večkrat se zgodi, da med nima tipičnih značilnosti določene vrste, v tem primeru ga lahko označimo kot cvetlični med ali med iz mane oz. gozdni med. Najbolj milega okusa je akacijev med. Barva tega medu je od skoraj brezbarvne do slamnato rumene. Ker je blagega vonja in arome, je odlično sladilo za čaj, kavo, kosmiče, pijače, pripravo sladoleda. Cvetnega prahu je v akacijevem medu malo. Kristalizira zelo počasi. Prijetno po svežini, po lipovem cvetju in mentolu diši lipov med, ki je svetlo rumene do svetlo jantarne barve z zelenim odtenkom. Močnejšega in bolj grenkega okusa je kostanjev med. Ta je rjave, jantarne barve, vonj je oster, trpek. Grenko aromo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost. Smrekov med je rdeče rjave barve, diši bolj nežno po smoli, aroma je po sirupu smrekovih vršičkov, zeliščnih bombonih. Včasih hitro kristalizira. Kadar nabirajo čebele mano večinoma na jelki, takšnemu medu rečemo hojev med, ki je temno sivo rjave barve z zelenim odtenkom. Diši po smoli, dimu. Aroma je po smoli, po karamelu, zažganem sladkorju, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov. Kristalizira počasi in v velike kristale. Vir: Čebelarska zveza Slovenije Vir: ČZS Foto: ČG 6 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 15. januarja 2016 Podravje • Kurent še korak bližje UNESCU Kurentovi obhodi - živa mojstrovina Da so obhodi kurentov živa mojstrovina državnega pomena, jim je zagotovil odlok, ki ga je 23. decembra lani izdala slovenska vlada. V Register žive kulturne dediščine so kurenta vpisali že v letu 2012, ima pa tudi že soglasje ptujskega občinskega sveta za vpis na Unescov seznam. Kurentovi obhodi so se po pisnih virih verjetno začeli v drugi polovici 19. stoletja v Markovcih in okoliških vaseh. Kurenti so bili najprej plužarji; s pustnimi orači so obiskovali tako bližnje kot oddaljene vasi. Prvi je k hiši pritekel kurent in vprašal gospodarja, ali bo dal orati. Po kmečkem dvorišču so vrezali simbolično brazdo in posejali seme za debelo repo in dobro letino, nato pa so jih domači pogostili. Kurenti so po ljudskem verovanju odganjali vse slabo ter prinašali srečo in zadovoljstvo. Kjer pa niso bili dobrodošli, se je eden od njih povaljal po tleh, s čimer je družini napovedal nesrečo v prihajajočem letu. Od leta 1884 naprej se v literaturi kurenti že omenjajo kot samostojni pustni liki. Danes njihovo skupino navadno spremlja še en ali več hudičev. S Kurento-vanjem, ki ga na Ptuju prirejajo že od 60. let prejšnjega stoletja, je kurent postal najprepoznav-nejši slovenski pustni lik in celo eden od simbolov narodne identitete. Register žive kulturne dediščine 23. decembra 2015 je vlada izdala odlok o razglasitvi obhodov kurentov za živo moj- strovino državnega pomena. Živa mojstrovina pomeni nesnovno dediščino (npr. ustno izročilo, šege, navade, znanja in veščine), ki je razglašena za spomenik. Na ta način naj bi Ptuj • Ocena poslovnega leta 2015 v Termah Pozitivni trend se nadaljuje V Termah Ptuj so zadovoljni z rastjo prenočitev v letu 2015. V hotelu Primus in v bun-galovih jih je bilo za 20 odstotkov več kot v letu 2014. Več gostov je bilo iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Belgije, Nizozemske in Madžarske. Pozitivni trend se nadaljuje tudi v začetku letošnjega leta, je povedala izvršna direktorica Milena Mojzeš. V času božično-novoletnih praznikov so bile zapolnjene hotelske kapacitete, apartmaji, bungalovi ter mobilne hiške. V hotelu Primus je bilo največ italijanskih gostov, v bungalovih pa hrvaških. V skupnem seštevku pa so v povprečju prevladovali tuji gostje, teh je bilo okrog 70 %. V hotelski restavraciji je novo leto pričakalo 190 gostov, v klubu Gemina XIII. pa 120. V hotelu je v prazničnih dneh potekal tudi božični bazar, na katerem so sodelovali različni pridelovalci in oblikovalci s Ptuja in okolice s ponudbo domačih in prazničnih izdelkov. V avli hotela so jih razvajali tudi z glasbenimi in družabnimi večeri. i .„ f v * * * 5 «ys m. t < Foto: Črtomir Goznik V Termah Ptuj so zadovoljni s poslovanjem v letu 2015. V paketih TOP ZIME so za goste pripravili privlačne ponudbe z vključenimi vrednostnimi boni za velnes in zdravstvo. „Goste tudi pozimi razvajamo z gostoljubnostjo, kulinariko s poudarkom na lokalnih posebnostih in zdravem prehranjevanju, spremljevalnimi programi za najmlajše v družbi otroških maskot in odrasle, da se bodo lahko dodobra sprostili v objemu termalnih vrelcev ter v velnes centru s široko ponudbo tretmajev in storitev za lepoto in nego, s tem pa si bodo pridobili potrebno energijo za nove delovne izzive," je še povedala Milena Mojzeš. V Termah Ptuj so se na novo turistično leto dobro pripravili, z izbrano in vrhunsko ponudbo na vseh področjih bodo skušali pritegniti še več domačih in tujih turistov. Pri tem računajo tudi na sodelovanje vseh sooblikovalcev ptujske in okoliške turistične ponudbe. MG se povečalo zavedanje o njenem pomenu na lokalni, regionalni in državni ravni, njena prepoznavnost in dostopnost ter spodbudilo njeno ohranjanje. Živo kulturno dediščino vpišejo v register, poleg nje pa tudi njene nosilce. To so tisti, ki morajo skrbeti za njeno ohranjanje. Po strokovni plati za ohranjanje skrbi koordinator varstva žive dediščine v sodelovanju s krajevno pristojno organizacijo za varstvo premične dediščine. Za hranjenje in predstavitev kurentij bo kot že doslej skrbel Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Register žive kulturne dediščine je poseben seznam, ki ga vodi in zanj skrbi ministrstvo za kulturo (MK). Isto ministrstvo vodi seznam nepremične kulturne dediščine, v priho- ■H Foto: Črtomir Goznik dnosti pa naj bi ga sestavilo tudi za premično dediščino. "Obhodi kurentov so bili v nacionalni register žive dediščine vpisani aprila 2012. Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja je MK pripravilo predlog odloka o razglasitvi. Pred sprejetjem odloka pa je potrebna javna obravnava predloga. Prva obravnava je bila februarja, druga pa oktobra lani, obe v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO)," pojasnjuje Andrej Brence, kustos etnološkega oddelka PMPO. Kaj konkretno to za kurenta pomeni? V odloku je zapisanih nekaj ukrepov, ki naj bi ga varovali. Društva, ki so nosilci šege, spodbuja k vsakoletnemu izvajanju šege, izdelovalce pa k ohranjanju in prenašanju potrebnega znanja na mlajše rodove. Kurentovo poslanstvo se bo ohranilo le, če ga bodo nadaljevali mladi, če bodo šego predstavljali na razstavah in festivalih, če bodo kurenta varovali in raziskovali. Javni zavodi, ki so zadolženi za živo dediščino, pa morajo preprečevati komercializacijo in globalizaci-jo, ki bi šego lahko ogrozili. Šele zdaj, ko je ta odlok sprejet, bo mogoče kurenta prijaviti na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva Unesco pri Organizaciji združenih narodov. Pobudo za uvrstitev na seznam je dala Zveza društev kurentov, ki jo sestavlja 22 društev s skupno skoraj 900 člani. 21. decembra 2015 je svoje soglasje dal tudi ptujski mestni svet. Ko bo kurent vpisan na seznam, bo še bolj mednarodno prepoznaven, pa tudi več mednarodnih znanstvenih in strokovnih obravnav si lahko obeta. Pričakuje lahko še več povabil na etnografske in karnevalske prireditve po vseh kontinentih. Etnolog dr. Aleš Gačnik, predstojnik Katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, sklene: "Razglasitev obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena je pomemben strokovni korak naprej na področju varovanja in popularizacije tradicionalne pustne kulture. Ob tej priložnosti bi izpostavil troje: 1. da bi pridobljen status pripomogel k zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev za raziskovalno delo ter vzpodbudil nove primerjalne raziskave dediščine kurenta v širšem evropskem kontekstu; 2. da bi prišlo do močno povečanega dviga znanja o tradicionalni pustni kulturi med samimi nosilci teh tradicij - tudi v obliki specializiranih izobraževanj; 3. da se premisli, kakšne so globalne pasti in priložnosti na področju razvoja Kurentovanja in karnevala na Ptuju v kontekstu dediščinskega oz. kulturnega turizma." Eva Milošič Enota žive kulturne dediščine Nosilci Obhodi kurentov TD Korant iz Pobrežja; FD Lancova vas, sekcija Koranti; KD folklornih dejavnosti Korant Spuhlja; TD občine Markovci; Društvo Kurenti Center Ptuj; KD Rogoznica, sekcija Koranti Rogoznica; ED Kurent; KD Draženci, sekcija TeDe Korant klub; Društvo Kurenti Ptuj 1; Društvo Koranti Destrnik; ED Korantov duh Ptuj; Kulturno folklorno društvo Podlehnik; Kulturno, turistično in etnografsko društvo (ED) korantov Demoni; KUD Baron, sekcija Koranti; ED Zvonec; Društvo Koranti Podlehnik; ED Korant 94; Društvo Koranti Grajena; ED Ježevka Vpis v register april 2012; 23. 12. 2015 pa je bil izdan Odlok o razglasitvi Obhoda kurentov za živo mojstrovino državnega pomena Obhodi pustnih oračev Etnografsko društvo Orači Okič april 2012 Izdelovanje kurentij Marko Klinc ml. iz Spuhlje in Benjamin Vidovič iz Pristave februar 2015 Izdelovanje papirnatih rož nosilci iz Podravja: Marija Janžekovič iz Bukovcev, Darinka Meznarič iz Stojncev, Zvonko Mikša iz Dornave, Marija Rizman iz Nove vasi in Milena Zelenik z Ločkega Vrha april 2012 Vir: Seznam registriranih enot žive kulturne dediščine petek • 15. januarja 2016 Politika Štajerski 7 Slovenija • Stroški izdelave evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja za tujino Zakaj za tujino posebna zdravstvena kartica? V letu 2015 je izdelava več kot pol milijona evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja stala 271.749 evrov, kar je dobrih 13.600 evrov več kot leto poprej. Ob tem se pojavljajo vprašanja, zakaj za tujino pravzaprav potrebujemo posebno kartico, zakaj ne zadostuje tista, ki jo imamo v Sloveniji in ali ne bi bilo možno z enotno kartico prihraniti kar nekaj denarja. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je za zavarovance brezplačna, z njo pa se uveljavlja pravica do zdravstvenih storitev v državah članicah EU in še nekaterih drugih državah. Kot so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS, izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja določajo predpisi na ravni EU, enako kartico pa izdajajo svojim zavarovancem vse države članice. Slovenija ima sklenjene meddržavne sporazume o socialnem zavarovanju še z nekaterimi državami: Avstralijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. Kartica je načeloma izdelana v štirih delovnih dneh, v primeru, ko zavarovana oseba potrebuje podatke o zavarovanju za tujino prej, pa se lahko na pristojni območni izpostavi pridobi certifikat oz. potrdilo, ki začasno nadomešča evropsko kartico. Evropske kartice so izdane za najmanj 30 dni in največ za 5 let, kar je odvisno od urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja osebe. Zraven osebnega naročanja je na voljo tudi možnost naročanja preko spleta ali mobilnega sporočila. evropska kartica zdravstvenega zavarovanja Kartica zdravstvenega zavarovanja ot tn: ZZZS itevilka Trenutno evropske kartice izdeluje pogodbeni izvajalec Cetis iz Celja, ki je bil izbran na podlagi javnega naročila. V letu 2014 je bil strošek izdelave in pošiljanja za 511.842 kartic 271.749 evrov, leto prej pa je 510.627 kartic stalo 258.105 evrov. Dženana Kmetec i Kaj pa, če rodite v tujini? „Evropska kartica ne pokriva stroškov zdravljenja oz. poroda v državah članicah EU, EGP ter Švici, če je bil namen bivanja zavarovane osebe v teh državah zdravljenje oz. porod," pojasnjujejo na ZZZS. Prav tako prevoz zavarovane osebe iz tujine v domovino ni pravica, ki bi se krila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Stroski.jzdelaye in pošiljanja evropskekartice za zadnji dve leti Količina Znesek v evrih 2014 510.627 258.105 2015 511.842 271.749 Je izdelava evropskih kartic nepotreben strošek? Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja izdeluje podjetje Cetis iz Celja. V lanskem letu sta njihova izdelava in pošiljanje stala 271.749 evrov, kar pa je očitno kaplja v Cetisovo morje. To podjetje več kot odlično posluje z državo. Od januarja 2003 do januarja 2015 so od države po podatkih Supervizorja prejeli nakazila v višini več kot 89 milijonov evrov. Med drugim izdelujejo biometrične potne liste, orožne liste, obmejne prepustnice, pomorske knjižice, indekse, zdravstvene izkaznice ... Za tujino je treba imeti posebno (evropsko) kartico zdravstvenega zavarovanja. Zakaj posebna kartica Vedno večkrat se pojavlja vprašanje, zakaj podatki o zavarovancu, ki so na osnovni zdravstveni kartici, niso berljivi tudi v tujini. O tem smo govorili s Petrom Rutarjem, strokovnim sodelavcem sektorja za informiranje in odnose z javnostmi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dejal je, da je v prihodnosti mogoče pričakovati, da bomo tudi v EU uporabljali enako pametno kartico (s čipom), kot jo uporabljamo doma. A opozarja, da bo to mogoče šele, ko bodo vse članice EU s tem soglašale. „Pogoj za to je, da bodo vse članice EU razpolagale z ustrezno infrastrukturo za branje pametnih kartic in bo sprejet ustrezen predpis na ravni EU, ki bo to določal, trenutno pa predpisi EU določajo za vse države EU izdajo takšne evropske kartice, kot jo izdaja tudi ZZZS," še pojasnjuje. Dokler so predpisi takšni, kot so, bodo državi ostali stroški izdelave evropskih kartic. Promocijsko sporočilo Katere zdravstvene storitve lahko uveljavljamo? Z evropsko kartico se lahko uveljavljajo nujne zdravstvene storitve pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. „Gre za storitve, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v teh državah. Obseg in vrsto zdravstvenih storitev opredeli zdravnik, ki sprejme osebo na zdravljenje, pri čemer je ključnega pomena opredelitev pričakovane dolžine bivanja v tujini, saj je zavarovana oseba, ki dalj časa biva v drugi državi članici (npr. študentje na študiju v tujini, delavci na delu v tujini, iskalci zaposlitve), upravičena do večjega obsega pravic kot oseba, ki biva v drugi državi članici krajši čas (npr. osebe na službenem ali zasebnem potovanju)," pojasnjujejo na ZZZS. V nekaterih državah pa je kljub evropski kartici zdravstvenega zavarovanja treba nekatere storitve doplačati. Lahko pa se ta strošek zavarovane osebe ob vrnitvi v Slovenijo uveljavlja in ga - upoštevajoč medicinsko dokumentacijo in originalni račun - ZZZS povrne. S TELEMACHOM LETNA VINJETA NI VEČ ENKRATNI STROŠEK Ob sklenitvi naročniškega razmerja do mobilnega telefona in letne avtomobilske vinjete po zelo ugodnih cenah. Z najnovejšo ponudbo vam Telemach prinaša posebno ugodnost, s katero lahko svojo vinjeto in mobilni telefon odplačujete »na obroke«. Ob vezavi za 12 ali 24 mesecev si lahko poslovni in zasebni uporabniki izbrani mobilni telefon in letno avtomobilsko vinjeto privoščite že od 3,91 evra dalje in si ju skupaj s paketom ŠE VEČ zagotovite že za neverjetnih 18,91 evra na mesec. Za uporabnike Te-lemachovih fiksnih storitev, ki sklenejo aneks za popust z vezavo za mobilne storitve, pa je ponudba še ugodnejša, saj bo vaš mesečni strošek lahko znašal zgolj 15,91 evra. Vse do 29. februarja lahko pri Telema-chu v kombinaciji z vinjeto izbirate med tremi mobilnimi telefoni: LG Leon, Hu-awei Y5 in TM 1000. Z izbrano ponudbo mobilnih telefonov in paketom ŠE VEČ, ki vam nudi neomejene klice in sporočila, 5 GB prenosa podatkov, uporabo dodatnih storitev UNIFI in D3GO ter letno avtomobilsko vinjeto, boste leto 2016 začeli varčno in brez skrbi. Telemachovi mobilni paketi po vaši meri z bogato izbiro dodatnih storitev Poleg paketa ŠE VEČ lahko pri Telemachu izbirate tudi med paketoma VEČ in NAJ- VEČ, ki sta namenjena manj in bolj zahtevnim uporabnikom ter vam prav tako nudita pestro izbiro dodatnih storitev. Z uporabo brezžičnega omrežja UNIFI, ki ga Telemach zagotavlja skupaj s partnerskimi podjetji, boste prihranili pri prenosu podatkov, saj se bo vaš mobilni telefon samodejno povezal na več kot 100.000 UNIFI točk, preko katerih brez dodatnega plačila uporabljate internetne storitve. V vse pakete pa je vključena tudi storitev D3GO, ki vam na prenosnih napravah omogoča spremljanje televizijskih programov v živo doma in na poti. Ob temeljiti nadgradnji obstoječega 3G-omrežja in izgradnji novega omrežja prihodnosti LTE boste tako deležni najsodobnejših možnosti, ki jih je Telemach kot celovit ponudnik na trgu telekomunikacijskih storitev pripravil za vas. Splošni pogoji Za pakete VEČ veljajo Splošni pogoji naročniških paketov VEČ. Vključene storitve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne številke, pošiljanja sporočil SMS/MMS v tujini ali v tujino ali pošiljanja sporočil SMS/MMS v donatorske ali komercialne namene. Klici v druga slovenska omrežja se v paketu VEČ po porabi vključenih količin obračunajo v višini 0,16 EUR/min. Strošek priključni- ne je 12 EUR, strošek spremembe naročniškega paketa je 19,90 EUR. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij o akcijski ponudbi, sklenitvi naročniškega razmerja in cenah drugih storitev za naročnike ter aktivaciji storitev UNIFI ter D3GO poiščite na www.telemach.si, v vseh poslovalnicah Telemacha in na brezplačni telefonski številki 080 22 88. Skupina Telemach obsega družbe Telemach, Telemach Mobil, Telemach Rotovž, Telemach Pobrežje, Telemach Tezno in Telemach Tabor. Leto Vir: ZZZS 8 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 15. januarja 2016 Svet je majhen Ptuj 2016 in naprej Žalostna plat dela komentatorja je, da prevečkrat stvari predstavi negativno. Vsi tisti, ki pišemo kolumne ali sodelujemo z medijskimi hišami, se zavedamo - točno tako, kot se zavedajo sami novinarji v opravljanju svojega dela - da smo včasih preveč črnogledi. Pozitivna kritika ne manjka, ampak negativna prevlada; verjetno le zato, ker želimo spodbuditi pozitivne premike. Na koncu leta 2015 sem pogledal malo nazaj. Prebral sem nekatere stare članke in nekaj intervjujev. Ugotovil sem, da se v političnem in družbenem okolju v Sloveniji v zadnjih letih ni prav nič spremenilo na boljše in da so nekatera realno usmerjena razmišljanja včasih celo preblaga. Ker se pa je začelo novo leto, sem se odločil, da se bom potrudil prvi članek leta 2016 napisati v pozitivnem duhu in ga nameniti svojemu, našemu lepemu Ptuju. Zaradi omenjenega razloga ne bom začel članka z nela-godjem, ki sem ga občutil v trenutku, ko sem zadnji dan leta želel povabiti tujega gosta na ogled ptujskega gradu in so bila vsa vrata zaklenjena. Bilje delavnik, bilje dan, ko turisti hodijo po muzejih in obiščejo turistična mesta, razpršena po Stari celini. Ptuj, biser, zrcalo naše turistične ponudbe, o kateri imamo vsak dan polna usta, pa je imel zaprto najpomembnejšo interesno točko. Presenečen sem rešil našo čast tako, da sem pojasnil zaprtje muzejskega območja iz varnostnih razlogov zaradi priprav na velik ognjemet, ki bo »bruhal« z grajskega griča ob prehodu v novo leto. Ni treba omeniti, kako sem se počutil, ko sem dvajset minutpo polnoči ugotovil, da se ognjemet izvaja na drugem bregu Drave. Ne. Ne bom začel tako negativno kritično. Začel bom z zgodbo, ki me je navdihnila.Prvi dan leta sem šel v ustanovo, ki ima ne glede na dopuste v civilnem svetu vedno odprta vrata. Obiskat sem šel razstavo jaslic v minoritski samostan. Lepi, unikatni primeri jaslic iz vse Slovenije. Medtem ko sem se sprehajal po hodniku samostana in pozdravljal vedno prijazne patre, sem se spomnil svojega obiska v tamkajšnji prelepi knjižnici v družbi - žal že pokojnega - patra Pihlerja. Mentalna povezava mi je pripeljala v spomin intervju, ki sem ga prebral pred leti v Štajerskem tedniku. Šel sem domov in ga poiskal. Aprila 2011 je za naš časopis pisatelj in kot bibliotekar dober poznavalec skrivnosti Minoritske knjižnice Jakob Emeršič dejal, da bi »Ptuj moral najti svojo paradigmo«. Emeršič je bil takrat kritičen do nastopa MOP v vlogi partnerja Maribora kot prestolnice kulture. Dodal je še: »Premalo je, da vidimo samo rimski Ptuj in kurente /.../, treba se je zavedati , da je naša kultura latinska, nemška in slovenska, da je treba vse vključiti, ničpozabiti.«Vsak razgledan človek se lahko le strinja s temi besedami. Mislim, da se v zadnjem obdobju mogoče pri nas le nekaj malega premika v pravo smer. Se začenjamo dejansko zavedati naših različnih identitet in kultur sto let po začetku prve svetovne vojne in sedemdeset let po buržoazni čistki druge svetovne vojne? Center mesta počasi kaže željo po razvoju. Zaradi začetne obljube tokrat ne bom kritiziral stilistično katastrofalne ne-harmonične obnove trga pred Mestno hišo, ki se ne ujema z niti enim samim arhitektonskim detajlom okolice, sočasno pa nam onemogoča gospodarsko ali kulturno izrabo rimskih in srednjeveških ostankov hiš oziroma samega pristanišča, ki so nam ga občinske oblasti raje skrile pod tonami betona. Bolje opozoriti na strokovno izvedeno obnovo nekaterih hiš v mestnem jedru in na odprtje novih lokalov, ki kažejo na rafiniranost, ki jo tuji gostje pričakujejo v kultivi-ranem mestu. Lepo je opaziti, da mestno gledališče že nekaj let pozitivno ustvarja, žanje priznanja in pohvale po svetu in da mestna knjižnica vsako leto preseneča z novimi iniciativami. Osebno se še spomnim, ko je bilo Varaždinu - s Ptujem pobrateno mesto - potrebnih veliko vlaganj, da bi pritegnili enega samega obiskovalca. Danes so sosedje čez mejo leta in leta pred nami v vzdrževanju mesta, urejanju okolja ali oblikovanju kulturnih prireditev. Na Ptuju smo zaspali. Izgubili smo vsaj dvajset let razvoja. Vlagali smo samo v komercialne centre, izgubljali srce mesta in s tem privlačnost. Čas teče in nič ne reče, ampak mogoče smo sami razumeli, da je treba nekaj narediti, da sami sebi vrnemo mesto, ki nam pripada, in njegovo lepoto celotni centralni Evropi. »Na Ptuju so se dogajale številne pomembne stvari; če bi jih Ptujčani dojeli, bi dobesedno zazijali,« je poudaril Emeršič v svojem intervjuju. Rad bi videl en dan vse nas zijati in gledati, kako turisti zijajo, ko se sprehajajo po našem lepem mestecu.To želim Ptuju za 2016 in za vsa naslednja leta!Vsem bralcem in bralkam pa srečno novo leto! Iz srca, Laris Gaiser Slovenska Bistrica • Nagrade predsednikov KS od nič do 300 evrov Večja izplačila posledica boljšega dela? Slovenjebistriško občino sestavlja 15 krajevnih skupnosti, ki upravljajo s svojim proračunom. Vsaka KS ima svoj svet krajevne skupnosti, ki je najvišji organ v KS in samostojno na začetku mandata določi višino nagrade za voljene funkcionarje ter višino sejnin. In nagrade se med posameznimi skupnostmi razlikujejo tudi do 300 evrov. Svetnika Draga Capla je zanimalo, ali je res, da nekateri predsedniki KS poleg sejnin dobijo še posebne nagrade. Občinska uprava mu je pripravila odgovor, iz katerega se da razbrati, da ni enotnega izplačila nagrad, saj kot je omenjeno v uvodu, njihovo višino sprejme svet posamezne KS. Tako trije predsedniki krajevnih skupnosti v mestu prejmejo 300 evrov na mesec ter ob vsaki seji še nagrado, na drugi strani pa se je predsednica KS odpovedala sejnini in nagradi v dobrobit društev. Ob tem je tudi mogoče videti, da so se nagrade v primerjavi s preteklim mandatnim obdobjem v nekaterih KS zvišale tudi za 20 odstotkov; predsednik KS Šmartno na Pohorju pa je v letu 2015 v primerjavi z 2014 prejel kar za 230 % višjo nagrado. Od urednikovanja do upravljanja s pokopališčem Za pojasnilo smo prosili predsednika KS Šmartno na Pohorju Modesta Motalna. Povedal je: »Najprej bi rad poudaril, da je bila mesečna nagrada za moje delo v krajevni skupnosti v mandatu 2010-2014 ena izmed najnižjih med krajevnimi skupnostmi v občini Slovenska Bistrica. Tudi sejnine za člane sveta krajevne skupnosti so ene izmed najnižjih v občini. Zaradi povečanega obsega dela sem lani ob nastopu novega mandata svetu krajevne skupnosti predlagal, da bi nagrado s 130 evrov mesečno zvišali na 200 evrov. Člani sveta krajevne skupnosti so na to odgovorili, da si zaslužim višjo nagrado in da naj ta znaša 300 evrov, saj je KS z mojim delom doživela razvojni preskok. Treba se je tudi zavedati, da si kot predsednik KS ne izplačujem potnih stroškov, čeprav delam v krajevni skupnosti z daleč največjo površino v občini (57 kvadratnih kilometrov!). Prav tako plačujem telefon iz lastnega žepa in ne iz proračuna krajevne skupnosti.« Dodal je, da je krajanom na osebni telefon dosegljiv 24 ur na dan, torej tudi zunaj uradnih ur. »V prostorih krajevne skupnosti sem večkrat na teden in tudi takrat me obiščejo. Zavedam se, da delam v njihovem imenu, in se trudim, da bi jim pomagal pri njihovih težavah, teh pa ni malo. Te so se še posebej izrazile lani ob žledolo-mu, ko sem ves mesec delal od jutra do večera vsak dan in si za to nisem izplačal nobene doda- Foto: Mojca Vtič Predsednik KS Šmartno na Pohorju Modest Motaln za svoje delo prejme 300 evrov mesečno; potne stroške in stroške mobilne telefone si krije sam. tne nagrade. Zima je običajno v naših krajih neusmiljena, s tem pa je treba reševati tudi težave zimske službe. V naši krajevni skupnosti upravljamo tudi s pokopališčem, kar s sabo prinese birokratsko delo na tem področju, ki ga opravljam sam. Izdati moramo vlogo za pokop, zaračunati grobarino ... « Poleg naštetih dejavnosti Mo-taln upravlja tudi s Facebook profilom KS, upravlja novo spletno stran, je urednik krajevnega glasila Nov dan, ki izide dvakrat letno in za kar ne dobi dodatnega plačila. Svetnica Lea Ornik je predlagala, da bi poenotili plačilo sejnin, vendar kot je odgovoril eden izmed predsednikov KS, se njihovo delo razlikuje. Motaln je k temu še dodal: »S predlogom, ki je bil podan na seji občinskega sveta, da bi se plačilo predsednikom KS poenotilo, se strinjam, če se bo kot kriterij upoštevala velikost krajevne skupnosti, število prebivalcev in kilometri cest. Me pa jezi, da se vse predsednike krajevnih skupnosti meče v en koš, saj se naše delo in njegov obseg zelo razlikujeta. Poleg zakonskih obveznosti, ki jih opravimo vsi, se eni za svoje krajane in skupnost bolj angažiramo, drugi manj.« Mojca Vtič 1 Predsednik v mandatu 2014-2018 (izplačano v letu 2015) 1 Krajevna skupnost Nagrade Sejnine Podjeme pogodbe KS Alfonza Šarha 300 € na mesec (prej 225) 60 € na sejo sveta KS nič KS Črešnjevec 180 € na mesec (prej160) nima sejnine nič KS dr. Jagodica 300 € na mesec (prej 250) 50 € na sejo sveta KS nič KS Impol 300 € na mesec (prej 250) 60 € na sejo sveta KS nič KS Kebelj 145,53 € na mesec (enako) 30 € na sejo sveta KS nič KS Laporje neto okoli 1.200 € na leto nima sejnine nič KS Leskovec - Stari Log 150 € na mesec (prej 130) nima sejnine nič KS Poh. odred 250 € na mesec (enako) 70 € na sejo sveta KS 500 € 1x letno KS Pragersko 160 € na mesec (prej 120) nima sejnine nič KS Sp. Polskava nima nagrade (enako) nima sejnine nič KS Šmartno na Pohorju 300 € na mesec (prej 130) 25 € na sejo sveta KS nič KS Ti nje 150 € na mesec (enako) nima sejnine nič KS Vrhole - Preloge nima nagrade (enako) nima sejnine nič KS Zg. Ložnica 200 € na mesec (enako) nima sejnine nič KS Zg. Polskava 200 € na mesec (enako) 20 € na sejo sveta KS nič Vir. Občina Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica • 73. obletnica padca Pohorskega bataljona Izšla knjiga o slavnem partizanskem zdravniku Zmagu Slokanu Dan pred spominsko slovesnostjo pri Treh žebljih na Osankarici sta avtorja Gregor Pivec, direktor UKC Maribor, in profesor Elko Borko predstavila knjigo o slavnem partizanskem zdravniku Zmagu Slokanu. Slokan je pomembno vplival na potek druge svetovne vojne na Slovenskem, saj je sodeloval pri vzpostavitvi šestih bolnišnic na vzhodni strani Pohorja, tudi pri partizanski bolnišnici Jesen nad Tinjem pri Slovenski Bistrici. »S knjigo o Zmagu Slokanu se ne poklanjamo zgolj 73. obletnici padca Pohorskega bataljona, temveč smo obeležili tudi jubilejno leto 2015, ko smo se spomnili na 70. obletnico konca druge svetovne vojne, v kateri so številni Slovenci dali svoja življenja za svobodo.« Zbrane je nagovoril tudi slove-njebistriški župan Ivan Žagar, ki je poudaril, da so vrednote humanitarnosti in domoljubnosti, ki jih je gojil tudi Slokan, danes še posebej pomembne, ko se soočamo s Foto: Mojca vtič številnimi izzivi. Knjigo o partizanskem zdravniku Zmagu Slokanu sta v pogovoru z Jano Jeglič predstavila avtorja MV Gregor Pivec (na levi) in Elko Borko. petek • 15. januarja 2016 Podravje Štajerski 9 Podravje • O dotrajanem vodovodnem omrežju »Večina občin v preteklem letu v vzdrzevanje ni vložila nič« Na dotrajanost dela vodovodnega sistema od Maribora do Slovenskih goric je sredi decembra lani opozorila huda tehnična napaka - prelom magistralne cevi na delu Košaki-Počehova, zaradi katere je brez vode ostalo 33.000 prebivalcev dela Maribora in več okoliških občin, med njimi tudi občina Lenart. Izpad vodovodnega omrežja je močno ohromil delovanje podjetij in javnih ustanov, tudi tamkajšnjega zdravstvenega doma. O dotrajanosti vodovoda od Maribora do Slovenskih goric smo se pogovarjali z direktorjem Mariborskega vodovoda Danilom Burnačem, ki je med drugim razložil, da je magistralni cevovod, po katerem teče voda iz Maribora proti Lenartu, star že skoraj štiri desetletja. „Huda tehnična napaka - prelom magistralnega cevovoda na delu Košaki-Počehova - pomeni popolno nezmožnost oskrbe v Slovenskih goricah, ker drugega, predvsem zadostnega vodnega vira tam ni. Brez vode je ostalo 60 naselij z okrog 33.000 prebivalci. Ko pride do preloma na edinem magistralnem oskrbovalnem cevovodu, žal ni možno oskrbovati nikogar, tudi javnih ustanov ne." Direktor pa je na vprašanje, kdo je kriv za tako hudo napako, ki so jo sicer delavci relativno hitro odpravili, prst uperil na občine: „Lastniki in edini investitorji v vodovodno omrežje so izključno občine. Mariborski vodovod je s strokovnimi sodelavci vsa ta leta opozarjal na možne posledice, vendar skozi letne plane občin ni bil uslišan. Problem je v dotrajanosti magistralnega cevovoda Košaki-Počehova in premajhni pretočnosti. Od leta 1977 so nastala številna nova spalna naselja v občinah severno od Maribora in treba je preprosto zamenjati ta cevovod. Edina aktivna pri tem je bila občina Šentilj, saj je celo sama pridobila dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je bilo dvakrat „Problem je v dotrajanosti magistralnega cevovoda na delu Košaki-ga vodovoda Danilo Burnač. (Fotografija je simbolična.) Počehova in premajhni pretočnosti," opozarja direktor Mariborske- Občina Lenart: Zamenjava cevovoda je v planu ... Ker je do izpada vodovoda v preteklosti že večkrat prišlo, smo na občini Lenart poizvedovali o morebitnih ukrepih, če bi znova prišlo do podobne situacije: „Posebnih ukrepov ne bomo sprejeli. Smo pa pred leti že izdelali projektno tehnično dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje za zamenjavo navedenega cevovoda, ker se zavedamo, da je ta šibka točka na celotni tranzitni trasi. Preko navedenega cevovoda se napaja območje trinajstih občin. Za zdaj imamo v planu zamenjavo navedenega cevovoda v drugi fazi projekta celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo." 46.000 uporabnikov: „Omre-žnino v višini stroška omrežja mora izvajalec nakazati vsaki občini posebej. To zadevo za-komplicira, saj moramo za vsako črpalko, vsako tehnično napravo dobiti naročilnice vsake občine posebej!!! V preteklosti je bilo dosti bolje, saj so izvajalci javnih gospodarskih služb upravljali s t. i. sredstvi v upravljanju oziroma amortizacijo in so stalno skrbeli, da se je vsa amortizacija vrnila v omrežje v obliki investicijskega vzdrževanja ali novih investicij v omrežje, objekte in naprave. Danes je Mariborski vodovod tako kot druga komunalna podjetja najemnik infrastrukture. Najemnina je najmanj v višini amortizacije omrežja, objektov in naprav. Občine pa želijo zgolj, da se najemnina takoj nakaže v njihove proračune." Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik podaljševano, sedaj pa je dokončno preteklo." „Občine zbrana sredstva nenamensko porabijo" Da so torej nekateri deli vodovoda od Maribora do Slovenskih goric zelo dotrajani, naj bi bilo jasno vsem tamkajšnjim občinam. Kljub temu pa po besedah Burnača večina v preteklem letu v vzdrževanje infrastrukture ni vložila skoraj nič: „Najhuje, kar se dogaja, pa je, da občine zbrana sredstva Ko zmanjka vode, laboratoriji in zobne ambulante ne morejo delovati „Ob izpadu vodovodnega omrežja v Zdravstvenem domu Lenart ne morejo delati zobne ambulante in laboratorij. Ob nenadnem izpadu vode pa največ težav povzroča čiščenje stranišč," so težave ob izpadu vodovodnega sistema, ki se je zaradi hude tehnične napake nazadnje pripetil pred slabim mesecem, pojasnili v ZD Lenart ter še dodali: „Vsekakor bo za takšen primer treba najti tehnično rešitev, teh pa je več." Pogovori z občinami ustanoviteljicami na to temo že tečejo. omrežnine, ki jih dobijo v občinske proračune, nenamensko rabijo. Nenamenske rabe zbranih sredstev omrežnine se zaveda tudi Računsko sodišče, saj se to dogaja po vsej državi z redkimi izjemami, to pa na dolgi rok povzroča nepopravljivo škodo varni in zdravi oskrbi s pitno vodo. Če občina ne izvede razpisov in ne vrača omrežnine v infrastrukturo, gre za t. i. notranji dolg občine in bi ga morala vrniti naslednje leto, v naslednjem proračunu. V praksi se to ne izvaja, odgovorni ne ukrepajo, izvajalci po vsej državi pa nimamo vzvodov zoper naše lastnike infrastrukture, razen dobre besede. Ob tem se vrednost premoženja vse infrastrukture (vodne, kanalizacijske, plinske, toplovodne ...) zaradi nevlaganja in nevzdrževanja zmanjšuje. Občine se sicer tega zavedajo, vendar osebno menim, da pokrivajo razlike neprave višine glavarine oziroma povprečne porabe na prebivalca iz vseh vrst nakazanih omrežnin. Večina občin, kjer je bil izpad oskrbe z vodo, v preteklem letu v vzdrževanje infrastrukture ni vložila ničesar ali samo minimalen del nakazane omre-žnine." Da se najemnina čimprej nakaže v proračune ... Pri tem je direktor še pojasnil, da Mariborski vodovod občinam nakaže omrežnino v višini stroška omrežja, ki ga sicer izvajalcu plača več kot VINJETA IN TELEFON V V PAKETU V ZE ZA 391 EUR/MESEC 08:08 i 09:30 ) O ® O M m m m m Huawei Y5 + VINJETA 3 91 EUR/mesec x 24 91 WEUR/ ■_&LG LG Leon + VINJETA V PAKETU SE VEC EUR/mesec x 24 V PAKETU SE VEC 91 # EUR/ s i p j EUR/mesec x 24 V PAKETU SE VEC Obiščite nas v eni od poslovalnic ali več informacij poiščite na spletnem mestu www.telemach.si. Cene terminalov in akcijskega blaga (letne vinjete za leto 2016 za cestninski razred 2A) veljajo v naročniškem paketu ŠE VEČ ob sklenitvi aneksa za obročni nakup te vezavo 24 mesecev. Akcija traja od 15. 12. 205 do 29. 2. 2016 oz. do razprodaje zalog, karkoli nastopi prej. Naročnik je dolžan prvi obrok kupnine za telefon z vinjeto sočasno s sklenitvijo aneksa. Z pakete 'VEČ veljajo Posebni pogoji naročniških paketov VEČ, ki med drugim po porabi v paket vključenih količin prenosa podatkov v. ..... ...... .... " ~ - .....čenih količin se dodatno ne zaračunava. Klici v ostala slovenska omrežja se v pak v EU/ZDA veja v o ve ne obsegajo klicev na posebne in komercialne števiike, D3GO in UNIFIsta storitvi družbe Telemach d. o.o., Cesta L ■neta prek dostopnih točk UNIFI. Mesečna naročnina za naročniške, ki se praviioma zagotavvjajo preko kabelskih vodov na fiksni lokacj naročnika) je mesečna naročnina z upoštevanim ustreznega aneksa za popusti vezavo 24 mesecev veja za naročnike fiksnih storitev Skupine Telemach in največ 4 dodatne naročnike paketov VEČ. Str _ . blagovne oz. storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Vse cene vkljucujejo DDV Vec informacij o akcijski ponudbi, sklenitvi narocniškega razmerja in cenah ostalih storitev za naročnike ter aktivaaji storite UNIFI ter D3 GO na mvw. telemach.si, v vseh poslovalnicah Telemacha in na brezplačni telefonski števiiki OSO 22 88. Skupina Telemach obsega družbe Telemach, Telemach Mobii, Telemach Rotovž, Telemach Pobrežje, Telemach Tezno in Telemach Tabor. določajo znižanje hitrosti na najvec 64 kbps. Prenos podatkov v Soveniji po porabi vključenih količin se, vabi vključenih količin obračunajo v višini 0}6 EUR/min. Vključen, ' " ------ ' 'Vključene storitve ne obsegajo klicev, ' ' namene. D---- do in SMS/MMS ' storitev, ki t omogoča brezžični dostop do nske komunikacijske storitve, omrežjih operaterjev navedenih v vsakokratnem seznamu par e, pošiljanja sporočil SMS/MMS v tujini ali v tujino ali pošiljanja Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana in partnerskih podjetij. VEČ za UNIFI je ljučriine Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 15. januarja 2016 Ptuj • Sejem višjega in visokega šolstva Ko se odločaš o svoji prihodnosti Kar 34 ustanov, ki izvajajo programe višjega in visokega šolstva, se je s svojo ponudbo letos predstavljalo na sejmu v Šolskem centru Ptuj. Obiskalo ga je okrog 400 dijakov. Regijsko višje- in visokošolsko središčeREVIVIS Ptuj in Šolski center Ptuj sta minuli teden organizirala že 7. sejem višjega in visokega šolstva. Ponavadi se je predstavljalo okrog 25 razstavljavcev, letos pa jih je bilo še več, kar 34. „Očitno se kriza kaže tudi na tem področju. Velika konkurenca v šolstvu je naredila svoje in vsi se zavedajo, da je treba nekaj narediti tudi pri promociji še tako dobrih programov," povišanje števila razstavljavcev na letošnjem sejmu komentira Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj in v. d. direktorice Revivisa. Kot je pojasnila, je bilo med dijaki zanimanje za različne programe precej razpršeno, saj so bili obiskani tako tisti, ki ponujajo družboslovne, kot oni z naravoslovnimi. Največji del obiskovalcev so bili dijaki zaključnih letnikov, kar je povsem pričakova- Na sejmu se je predstavljalo 34 razstavljavcev. no in razumljivo, saj jih čaka pomembna odločitev, kje nadaljevati šolanje. Čeprav Harbova meni, da je večina dijakov že odločenih, je prepričana, da so takšni sejmi odlična priložnost, saj si bodoči študentje zagotovijo veliko informacij. Te najbolj pomagajo tistim, ki kolebajo med različnimi programi. Približno 400 dijakov je na ■C Foto: CG ptujskem sejmu dobilo in izkoristilo to priložnost, nove informacije pa si bodo nabirali tudi februarja na informativnih dnevih. Dženana Kmetec Ormož • Odprtje prve samostojne razstave Tadeje Ozmec Mlada umetnica predstavila 22 del Minulo soboto je bilo v centru Holermous v Ormožu odprtje prve samostojne razstave likovnih del domačinke, profesorice likovne pedagogike Tadeje Ozmec. Mlada umetnica je na svoji prvi samostojni razstavi, kjer je predstavila 22 likovnih del, navdušila s čudovitimi prigodami estetskih užitkov. Razstavljana dela predstavljajo različne motive, narisane z različnimi likovnimi tehnikami. Obiskovalci so se prepustili nagovoriti optimističnim slikam, naslovljenim Sledi sanjam, Ženska s cigareto, Šminka, Barvita potka, Izgubljena, Koča v sivki ... Razstavo je odprla sama avtorice, ki smo jo že lahko videli, kako vodi ustvarjalne delavnice za otroke in likovne delavnice za mlade in starejše ter kako ustvarja na likovni koloniji Malek. „Super se J Domačinka, profesorica likovne pedagogike Tadeja Ozmec je na svoji prvi samostojni razstavi navdušila. počutim ob odprtju svoje prve samostojne razstave. Vesela sem, da so temu prisostvovali vsi, ki me imajo radi in me spodbujajo pri moji ustvarjalnosti. Ustvarjam že od zgodnjega otroštva. Ideje največkrat črpam iz same sebe, iz svojega počutja. Rada ustvarjam s tušem, akrilom, lopaticami, zadnje čase pa me vse bolj zanimajo tudi mešane tehnike, kot je recimo kolaž in akril," je povedala Tadeja Ozmec. Pred odprtjem razstave, ki ga je vodila Marijana Korotaj, je zbrane nagovoril tudi ormoški podžupan Mirko Novak. Odprtju ob glasbeni spremljavi Domna Obilčnik, je prisostvoval tudi podžupan Branko Šumenjak. Čestitke mladi umetnici so kar deževale. Med drugim ji je čestital tudi predsednik Likovno kulturnega društva Ormož Bohomil Ripak, ki je mlado umetnico označil kot še enega izmed stebrov mladega likovnega društva. Monika Levanič Podgorci • Moj ata, socialistični kulak Podgorski igralci navdušili Ljubitelji komedije in dobre volje so se minuli konec tedna v kulturnem domu v Podgorcih pošteno nasmejali ob predstavi Moj ata, socialistični kulak, ki jo je uprizorila dramska skupina Kulturnega društva Podgorci. Le kdo ne pozna legendarne Partljičeve komedije, ki govori o stiski malega človeka Jožeta Maleka? Zgodba na duhovit, deloma tudi na tragikomičen način opisuje čas na slovenskem podeželju po 2. svetovni vojni. Ma-lek, ki je bil vpoklican v nemško vojsko, od tam pa nato pobegne k Rdeči armadi, se vrne domov k ženi in otrokoma. Kot kmečki delavec brez zemlje z agrarno reformo dobi v obdelavo nekaj hektarjev. Toda navdušenje se kmalu sprevrže v težavo tako za Maleka kot njegovega bratranca Vanča. Taista oblast, ki je Maleku dala košček lastne zemlje, pa mu jo vzame. Da je Partljičeva komedija še vedno aktualna, so dokazali tudi člani dramske skupine KD Podgorci, ki so z uprizoritvijo komedije naravnost navdušili. Polna dvorana kulturnega doma je uživala v prepričljivo odigrani predstavi, polni zapletov. Dve-urno dramsko igro sta režirala Klara Megla in Dominik Majcen, ki sta zvesto sledila Partljičevemu izvirniku. V vlogi Vanča se je odlično odrezal Filip Erhatič, v vlogi Jožeta Maleka Marko Hanželič in Benjamin Kandrič, v vlogi Mimike Ma- Množica je uživala v dveurni predstavi Moj ata, socialistični kulak. lek pa Andreja Dovečar. Navdušila sta tudi Matic Majcen, ki se je predstavil v vlogi Tinčeka Male-ka, ter Valentina Matjašič v vlogi Olge Malek. V predstavi igrajo še Danijel Korpar v vlogi župnika, Marija Muršič in Zvonka Antolin v vlogi farovške Roze, Dominik Kukovec v vlogi kmeta Medveda, Alenka Megla in Kaja Majcen v vlogi učiteljice, Marko Janžič v vlogi miličnika Eda, Franc Kova-čec v vlogi predsednika KLO-ja, Dušan Horvat v vlogi tovariša z okraja, Katja Munda v vlogi tajnice na okraju, Dominik Majcen v vlogi tovariša Franca s KLO-ja, Peter Ivanuša in Janko Marin v vlogah Janeza in Mihe (agrarna interesenta), Polona Petek v vlogi agrarne interesentke Marije ter harmonikar Jaka Hanželič. Monika Levanič Tednikova knjigarnica O kravi, ki je lajala v luno Ni prav pogosto, da bi mi od navdušenja nad domačo, izvirno slikanico poskočilo srce. A ob slikanici Ide Mlakar z naslovom O kravi, ki je lajala v luno in z ilustracijami Petra Škerla mi je srce zaigralo od veselja: odlično besedilo, odlične ilustracije! In avtorica je bibliopedagoginja, pravljičarka in knjižničarka iz Ljubljane.Tako je bilo: Na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu sem opazila navedeno slikanico na policah založniške hiše Miš iz Doba pri Domžalah. Razveselila sem se kolegičine ustvarjalnosti, ki jo cenim v vseh pogledih, njena literarna junaka puj-sa Bibi in Gusti sta osvežila slovensko slikaniško sceno, če se lahko tako izrazim. Naj spomnim na naslove: Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost (2004), Kako sta Bibi in Gusti po-rahljala prepir (2006), Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo (2007), Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo (2010).0pazila sem torej novo slikanico, vendar je v sejemski gneči nisem vzela v roke, le pomislila sem, da bo pa to verjetno nekaj novega, drugačnega, morda z elementi nonsensa, izpod peresa Mlakarjeve. Nič kaj skrito poučnega, kot zna avtorica splesti v svojih »pujsastih« zgodbah.Sejem je že davno minil, slikanica je prišla na knjižnične police in nekako ubežala mojemu branju. Kar se spomnim na kravo, obrnjeno na glavo, pobrskam, ali je knjiga doma, kot rečemo v knjižničarskem žargonu trenutno neiz-posojenemu gradivu. Tak čuden januarski ponedeljek je bil, z nenavadno toplim jutrom, soncem in razkuštranim nebom. In z mislijo na pravkar preminulega osebno enega najljubših glasbenikov Davida Bowieja in željo, da bi v Knjigarnici predstavila njegovo biografijo (Wendy Leigh) in zapisala kaj v spomin legendi. Toda biografija je tabloidnega besednjaka ... In z mislijo, kako minljivi smo. Pa vzamem slikanico v roke. Težka temina je v njej na začetku, notranjost prve platnice in vezni list sta v temnih nočnih barvah, le rahlo se bledi luna na nebu brez zvezd. Tudi naslovni list je resen, čeprav bel, zgoraj ime avtorice, spodaj ilustratorja, vmes pa knjižni naslov in ob njem klobuk z nekaj kovanci naokoli. Zgodba se začenja na obojestranski ilustraciji, ki prikazuje kmetijo ponoči: Mrvica je zavzdihnila, da bi se še kamnu zasmilila. Skozi hlevsko okno je sijala velika luna in se ji smehljala z bleščečimi očmi. »Pazi, krava trapasta, potacala me boš,« je zavreščala Kura in se obrnila na drugo stran. Mrvica je povezala culo v vozel in potiho, da ne bi še koga zbudila, stopila ven v jasno pomladno noč. »Grem,« je rekla Psu, ki je v temi tiho zacvilil. »Ampak hitro,« je zabevskal, »jutri te pridejo iskat.« Naslednja celostranska ilustracija je še temnejša in prikazuje Mrvico, ki skupaj s Psom laja, bevska in tuli v luno. Mrvica ni imela več mleka, bila je utrujena stara krava, ki je mukanje zamenjala s spuščanjem čudnih glasov. Novica o nori kravi se je razširila kakor blisk. Vsi so se strinjali, da je bila Mrvica nekoč marljiva, zdaj pa je stara trčena krava. Nekateri so se zbali nalezljivosti in vsi so se strinjali, da mora stran. In Mrvica je šla, po nasvetu Psa, s kolesom proti morju. Na dolgi poti je srečala Van den Hija, ki je bil nekoč cirkuški konj, nato je vlekel vozove, a so mu začeli očitati, da se mu noge zapletajo in je za vleko nesposoben. Res je že star, kot pravi sam, in oguljen in bi najbrž moral pod nož, ampak se ne bo dal . In potem . Ne povem. Uživajte sami, cenjeni bralci Knjigarnice. Le to še namignem, da je slikanica polna posebne topline in svojstvenega pogleda na svet in na koncu so pojasnjeni pojmi bluz, step in ulični umetniki. Slikanico enako priporočam bralcem vseh starosti. Liljana Klemenčič Foto: ML Tenis Rola v Melbournu brez glavnega turnirja Strani 12 Rokomet Rezultat na Poljskem bo odvisen od obrambe Stran 12 Strelstvo Majda Raušl s srebrom v olimpijsko leto Stran 13 Bovling SAR prvak, boj za preostali stopnički odprt Stran 13 i, af i t Nogomet Petrovič z reprezentanco odličen v Rusiji Stran 14 Nogomet Kar nekaj trenerskih menjav v Su peri igi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Datkovic v Koper, Zorko k Dravi Završki nogometaši se pod vodstvom Ivice Solomuna pripravljajo na spomladanski del prvenstva. V dopoldanskem času trenirajo na igrišču z umetno travo v Kidričevem, kjer so v sredo med sabo odigrali tudi prvo srečanje. Prisotnih je bilo veliko igralcev na preizkušnji, na katere so bili v strokovnem vodstvu še posebej pozorni. Glavni trener Solomun ima tudi novega pomočnika, to je postal Elvis Sahmanovič. Gre za nekdanjega igralca Buduč-nosti iz Podgorice, del igralske kariere pa je odigral tudi v Sloveniji, v Korotanu, Muri in Mariboru. Med drugim je igral tudi v Avstriji in v Franciji. Ob prihodu v Zavrč je povedal: »Sodelovanje v vodenju prvoligaške ekipe je velik Prijateljske tekme NK Zavrč - sobota, 16. 1.: Šampion - nedelja, 24. 1.: Aluminij - sreda, 27. 1.: Krško - sobota, 30. 1.: - - sreda, 3. 2.: Veržej - petek, 5. 2: Slaven Belupo - sobota, 6. 2.: Drava - sreda, 10. 2.: Beltinci - sobota, 13. 2.: Radomlje - torek, 16. 2.: Rijeka - sobota, 20. 2.: Rijeka 2 Foto: Črtomir Goznik Elvis Šahmanovič, novi pomočnik trenerja v članski ekipi Zavrča izziv, a hkrati se zavedam, da lahko samo s takšnimi izzivi napredujem in postanem boljši. To želim tudi od fantov - želim, da si postavljajo vedno višje cilje, jih dosegajo in v osnovi delajo na osebnih zmagah, ki potem pripomorejo k zmagi ekipe. Od fantov bom zahteval disciplino, a hkrati bi želel, da se znajo tudi sprostiti. Veselim se prihajajočih dni.« Nogomet • NK Aluminij Slovak in Srb najbližje podpisu pogodbe Spremembe v moštvu Zavr-ča letos niso obsežne, za zdaj so uradno potrjeni odhodi Pavola Bajza, Ivana Novosel-ca, Tonija Datkovica, Dejana Polica in Denisa Glavine. Izmed teh je najbolj odmeven Kozar in Pucko v Muro, Vindiš v tujino odhod Tonija Datkovica, ki je bil v zadnjih dveh sezonah steber obrambne vrste Zavrča. Kljub ugodnim ponudbam iz tujine je sprejel izziv igranja v Kopru, kjer se je pridružil trenerju Slavku Matiču. Do realizacije prestopa je prišlo tudi v primeru Roka Zorka, ki bo v spomladanskem delu sezone kot posojen nogometaš igral za Dravo v 2. ligi. Še vedno ni nič novega glede odhoda Zlatana Muslimoviča in Alberta Riere. »Prvi zagotovo odhaja, o tem ni več nobenega dvoma, za drugega pa je situacija nespremenjena: če bo dobil ponudbo, ki mu bo ustrezala, potem bo zapustil vrste Zavrča - takšen je bil dogovor že ob sklenitvi sodelovanja. Govoric je veliko, vsi oba omenjena nogometaša že vidijo v Kopru, a vsaj v primeru Španca do kakršne koli realizacije prestopa še ni prišlo,« je povedal Mirko Smodej, športni direktor Zavrča in glede prihodov novih nogometašev dodal: »Za zdaj je realiziran prihod Luke Šalamuna iz Drave, ostali nogometaši so še vedno na preizkušnji. Lahko rečem, da sta za zdaj najbližje prestopu v naš klub mladi slovaški reprezentant Filip Duriš in mladi srbski branilec Nemanja Jakšic. Za dokončno Nogometaši Aluminija so v ponedeljek začeli priprave na spomladanski del prvenstva. Kidričani bodo spomladi skušali popraviti slabši vtis iz jesenskega dela, ko so zasedli 5. mesto. Na uvodnih treningih pod vodstvom trenerja Simona Sešlarja in kondicijskega trenerja Milenka Potočnika je bilo mogoče opaziti dva nogometaša iz mladinske ekipe, to sta Mitja Križan in Tilen Ahec (Luka Janžekovič je bil prisoten že lani, Dejan Petrovič je na reprezentančni akciji). Prvi je prvi strelec slovenske mladinske lige, drugi pa se bolje znajde v defenzivnih nalogah. Na drugi strani je bilo moč pogrešati nekaj igralcev, ki so lani nosili dres Aluminija. Med te spadajo Alen Kozar, Klemen Pu- Foto: Črtomir Goznik Filip Duriš, član Slovana iz Bratislave in mlade slovaške reprezentance je blizu prestopa v Zavrč. potrditev pa bo treba počakati še nekaj dni.« Izmed ostalih prestopov v slovenskih prvoligaših zelo odmeva prihod Valona Ahme-dija iz Celja v Maribor, na Štajersko prihaja tudi Denis Šme, ki je doslej igral za Koper. Mariborčani so istočasno v Krško poslali štiri svoje mlade nogometaše: Dina Hotiča, Damjana Vukliševiča, Roberta Šušaverja in Martina Kramari-ča. Vsi bodo za Posavce velike okrepitve, z njimi se bo Krško lahko enakovredneje vključilo v boj za obstanek. Iz Domžal je v tujino odšel Nejc Skubic, ki je pred leti v 1. ligi igral tudi za ptujsko Dravo. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Na sredinem treningu se je zbralo 17 nogometašev Aluminija. Foto: Črtomir Goznik Milenko Potočnik in Simon Se-šlar sko, Luka Vindiš in Jovan Kastratovic. Prva dva naj bi po informacijah na spletni strani Mure svojo športno pot nadaljevala v matični ekipi Mure (3. liga vzhod), ki si želi napredovanja v 2. ligo. Luka Vindiš je v jesenskem delu dobil manj priložnosti za nastopanje kot v prejšnji sezoni, zato je blizu odhoda - v igri naj bi bil klub iz Madžarske. Seznam prijateljskih tekem NK Aluminij; - sobota, 16. 1: Aluminij - Aluminij (mladina); ob 11:30 uri - sreda, 20. 1.: Rudar Velenje : Aluminij - nedelja, 24. 1.: Aluminij - Zavrč ; ob 14:00 uri - sreda, 10. 2.: Aluminij - Od-ranci ; ob 18:00 uri - sobota, 13. 2.: Aluminij - Celje ; ob 14:00 uri - sreda, 17. 2.: Aluminij - NK Šampion ; ob 18:00 uri - sreda, 24. 2.: Aluminij - NK Videm ; ob 16:00 uri - sobota, 27. 2.: Kalcer Radomlje - Aluminij - sobota, 5. 3.: Aluminij - Livar Ivančna Gorica ; ob 14:00 uri Na drugi strani je Jovan Ka-stratovic imel priložnosti za dokazovanje več kot dovolj, a je ni izkoristil v tolikšni meri, kot so od njega v Kidričevem pričakovali. Zardi tega je menda že končal svojo pot pri Aluminiju ... JM 12 Štajerski Šport petek • 15. januarja 2016 Rokomet • EP 2016 Rezultat bo odvisen od trdnosti obrambe Tenis • Blaž Rola Donatiju se je v 2. nizu odprlo ... Blaž Rola je obstal v kvalifikacijah za Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu. Rokomet • Boštjan Strašek (RK Moškanjci-Gorišnica) V nadaljevanju doseči vsaj polovico zmag Foto: Črtomir Goznik Boštjan Strašek, trener rokometašev Moškanjcev-Gorišnice (v sredini) Slovenski teniški igralci so letošnjo sezono začeli najslabše v zadnjih osmih letih, saj se nobenemu ni uspelo uvrstiti v glavni turnir prvega grand slam turnirja v sezoni - odprtega prvenstva Avstralije. V Melbournu so se ta teden začele kvalifikacije za OP Avstralije, v katere je moral tudi trenutno najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola (143. na ATP). 25-letni Ptujčan pa se v avstralskem poletju ni najbolje znašel in je nastope končal v 1. krogu - ugnal ga je Italijan Matteo Donati (181.). Srečanje je sicer dobro odprl in osvojil 1. niz z rezultatom 6:2. Ključ do uspeha je bil prvi servis, ki ga je Rola poslal v polje v 79 % primerov, Donati pa v 69 %. V nadaljevanju se je ta delež obrnil v korist pet let mlajšega tekmeca, kar je za Slovenca pomenilo velike težave. Drugi niz je Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so priprave na drugi del sezone začeli takoj po praznikih. Strateg Boštjan Strašek je prvi zbor zaukazal 4. januarja, udeležili pa so se ga prav vsi igralci. Tudi sicer je udeležba na treningih zelo dobra, kar je dober obet pred nadaljevanjem, ko bodo želeli Štajerci popraviti dosežek iz jesenskega dela, ko niso dosegli zastavljenih ciljev. S tem, da niso dosegli zastavljenih ciljev v prvem delu prvenstva, se strinja tudi trener Boštjan Strašek, ki je ekipi prevzel med prvenstvom, ko je na klopi nasledil Sama Trofenika: »Ko sem prišel v klub, smo osvojili še tri točke, kar je manj od tega, kar je ekipa sposobna. Imamo kakovost in priložnost, da vse skupaj dvignemo na višji nivo. Najbolj mi je žal tekme z Mokercem-Igom, ko smo bili boljši tekmec, toda poškodbi ključnih igralcev Valenka in M. Bedrača sta nas ustavili na poti do zmage.« Ekipa se je v letu 2016 zbrala precej hitro, vse z namenom, da bo nadaljevanje uspešnejše: »V uvodu treningov smo opravili teste, ki so pokazali dobre rezultate. Fantje marljivo vadijo, udeležba je dobra, časa za priprave pa je več kot dovolj. V tem sklopu priprav nam bodo nedvomno precej ekspresno odšel na stran Italijana (1:6). Blaž si ni priigral nobene priložnosti za break, Italijan je izkoristil obe (2/2). Odločal je tretji niz, kjer je bil Italijan še naprej suveren na svoj servis in tudi tokrat našemu igralcu ni ponudil nobene break priložnosti. Na drugi strani je imel Blaž na svoj servis več težav - od treh priložnosti za break je uspel Donatiju ubraniti le dve ... Končni rezultat je bil 6:2, 1:6, 4:6, razmerje točk pa 63:74. V 1. krogu kvalifikacij je izpadel tudi drugi Slovenec, Grega Žemlja (172.). Z rezultatom 4:6, 5:7 ga je ugnal 19-letni Rus Karen Kačanov (155). Edina slovenska predstavnica na turnirju bo tako Mariborčanka Polona Her-cog, ki je v glavni turnir uvrščena neposredno. JM koristile tudi tri močne prijateljske tekme: proti Berna-bachu iz Avstrije 14. 1, proti sosedom iz Ormoža 19. 1. in proti avstrijskemu Brucku 21. 1. - v primeru avstrijskih klubov gre za prvoligaša. Do konca priprav iščemo še enega močnega tekmeca, igrali pa bomo verjetno tudi z mladinci Celja, kjer bodo priložnost dobili igralci, ki imajo nekoliko manjšo minutažo. Ob tem bi omenil, da sem z igralci za zdaj zadovoljen, večjih zdravstvenih težav ni, le Valenko ima še vedno problem z zapestjem, zato ga bomo v prvi fazi uporabljali le v napadu, v obrambi pa ga bomo 'šparali'. Razveseljivo je tudi, da se nam je na treningih spet priključil izkušeni Firbas; njegove izkušnje nam bodo prišle nedvomno prav in upam na njegovo pomoč v nadaljevanju prvenstva.« Do začetka nadaljevanja je še kar nekaj časa, nekdanji slovenski reprezentant na klopi rumeno-črnih pa upa, da bodo njegov varovanci v drugem delu končno pokazali, kaj so sposobni: »Pred nami je še 13 zahtevnih tekem in na teh pričakujem viden napredek svoje ekipe. Vem, da bo težko, šli bomo iz tekme v tekmo, toda vseeno bomo skušali dvigniti telesno pripravo in čim bolje uigrati vse linije. Če nam bo to uspelo, bodo seveda tudi izidi bistveno boljši in tako lahko računamo, da bomo bistveno bolj konku- renčni, kot smo bili do sedaj. Če se nam bo vse uskladilo, računam na vsaj polovico zmag v drugem delu sezone, kar bi seveda prineslo tudi dvig na prvenstveni lestvici.« »Lokalni derbiji so nekaj posebnega« Do nadaljevanja prvenstva je še kar nekaj časa, toda že uvod bo prava poslastica, saj prinaša lokalni derbi med ru-meno-črnimi in modrimi iz Ptuja: »12 let sem bil v Kopru in sem dodobra spoznal, kaj pomenil lokalni obračun z Izolo. To je bila pomembnejša tekma kot vse ostale. Prav tako je bilo v Gradcu, ker sem deloval in kjer sta bila dva lokalna rivala. Verjamem, da bo tudi tukaj tako, kajti derbi igralce še dodatno podžge in motivira, vsekakor nas čaka izjemno zanimiv uvod v drugi del prvenstva.« tp V petek se na Poljskem začenja evropsko prvenstvo v rokometu, na katerem nastopa tudi slovenska reprezentanca. Takoj v uvodu razčistimo, kaj bi bil za Slovenijo odmeven rezultat: to je v prvi vrsti napredovanje iz pred-tekmovalne »skupine smrti« (Španija, Švedska, Nemčija, Slovenija) in v drugi vrsti uvrstitev od 5. do 8. mesta. Zdi se, da je letos na EP toliko dobrih ekip, da lahko o medalji le sanjamo, vendar sanje niso prepovedane in tudi čudeži se dogajajo. Povsem normalno je, da selektor Veselin Vujovic svojo četo skozi celotne priprave in prvenstvo prepričuje, da so sposobni poseči po vrhu evropskega rokometa. Kakšen bi bil trener, če ne bi imel visokih pričakovanj?!? Konec koncev je naša reprezentanca sestavljena iz igralcev, ki igrajo vidno vlogo v klubih Lige prvakov. Nekatere je izbor potnikov na Poljsko presenetil, druge razočaral, tretje ... Filozofija Vujovica, ki je bil sicer odličen igralec v napadu, je jasna. Tisti, ki ne igra dovolj vidne vloge v obrambi (Sébastian Skube, Miha Žvižej), nima kaj iskati v ekipi, razočaranje gor ali dol. Izjema bi lahko bil le Kiril La-zarov, ki premore toliko napadalnih sposobnosti na desnem zunanjem, da mu je treba skozi prste spregledati slabo igro v obrambi. A žal je Lazarov Makedonec ... Žal smo tik pred odhodom na EP ostali brez poškodovanega Jureta Dolenca. Tega bo zamenjal že »odpisani« Dragan Gajič. Slovenija bo na EP na Poljskem nastopila že enajstič in upamo, da si bomo to prvenstvo zapomnili po dobrem, ne glede na pesimizem, ki vlada med ljubitelji slovenskega rokometa. SKUPINA A NAŠA NAPOVED: 1. Poljska, 2. Francija, 3. Makedonija, 4. Srbija Francozi (Nikola Karaba-tic, Luka Karabatic, Thierry Omeyer, Cedric Sor-haindo ,..) so eden glavnih favoritov za naslov evropskih prvakov 2016. So tudi branilci naslova iz leta 2014, ko so v finalu »razbili« Dance. Znano je, da prvenstva ne začnejo najbolje, nato pa iz tekme v tekmo igrajo boljše. Zato sem v predtekmovanju dal prednost motivirani Poljski, ki pa bo pod hudim pritiskom domače javnosti. Zmagovalec te skupine bo z eno nogo že v polfi-nalu, saj se križa z B skupino, kjer bodo - tako kaže - nevarni le Islandci. Za napredovanje v drugi del tekmovanja sem dal prednost Makedoniji, ker se mi zdi, da igrajo boljše v obrambi. Je pa zanimivo, da so tako Makedonci kot Srbi (trener Dejan Peric) zelo solidno igrali v pripravljalnem obdobju. Srbi, ki na novo gradijo reprezentanco, bodo pogrešali poškodovanega Mo-mirja IÛca. Nimajo širine za odmevnejši rezultat. SKUPINA B NAŠA NAPOVED: 1. Islandija, 2. Hrvaška, 3. Norveška, 4. Belorusija Na oko najlažja skupina, vendar sta tako Norveška kot Belorusija »črna konja«, ki sta sposobni presenetiti predvsem Hrvate, ki so daleč od stare slave. Naši južni sosedje v preteklosti niso bili zadovoljni z bronastimi medaljami, zdaj jih v prihodnosti čakajo težki časi in najbrž kar nekaj letni post brez kolajn na velikih tekmovanjih. Doma-goj Duvnjak je fizično izčrpan in niti njegova kvaliteta ne more pomagati Hrvaški, ki bi bila zelo vesela 2. mesta v predtekmovalni skupini B. Islandija je prvi favorit, čeprav jim poškodbe povzročajo sive lase. Kratka klop bo za Islandijo usodna v drugem delu tekmovanju, ko jim bo zmanjkovalo goriva. Za presenečenje skupine lahko poskrbijo Norvežani, Rutenka & druščina pa lahko poskrbijo za kakšno enodnevno presenečenje. Kaj več od Belorusov ne gre pričakovati. SKUPINA C NAŠA NAPOVED: 1. Španija, 2. Slovenija, 3. Švedska, 4. Nemčija Španija je absolutni favorit te skupine. Ekipa je uigrana do potankosti in pravi čudež bi bil, če se ji ne bi uspelo uvrstiti v polfinale. Marsikdo me bo čudno pogledal, ko sem dal Slovenijo pred Švedsko in Nemčijo. V nobeni tekmi nismo v vlogi favorita, kar nam ugaja. Vem, da bodo fantje proti Švedski in Nemčiji dali od sebe svoje zadnje atome moči. Ne verjamem, da bi bili tako motivirani proti recimo Norveški in Belorusiji. Če dobimo prvo tekmo proti Švedom, bomo še tretjo proti Nemcem. Proti Španiji nima smisla izgubljati preveč energije, saj so enostavno daleč pred nami, kar pa ne pomeni sleči hlač pred nasprotnikom. SKUPINA D NAŠA NAPOVED: 1. Danska, 2. Madžarska, 3. Rusija, 4. Črna gora Danci so favoriti te skupine, čeprav jim bodo »za ovratnik pihali« Madžari s Talan-tom Dušebajevim kot trenerjem in že legendarnim La-szlom Nagyem na igrišču. Skandinavce najbolj muči poškodba krožnega napadalca Reneja Toft Hansena, ki ga bo na črti zamenjal mlajši brat in odličen igralec Pariza Henrik Mollgaard. Tu so še Mikael Hansen, Niklas Landin Jakobsen ... Dovolj razlogov za boj Dancev za medaljo. Rusi so kvalitetnejši od Črne gore, ki ima minimalne možnosti za napredovanje v drugi del tekmovanja. Uroš Krstič ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. rf ŠPORTNE NOVICE * vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si T petek • 15. januarja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Strelstvo • MT Trzin - 20. Skirca Borisa Paternosta Majda Raušl s srebrom v olimpijsko leto 2016 Strelsko društvo Trzin je minuli konec tedna organiziralo tradicionalno, jubilejno, 20. mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem za Skirco Borisa Paternosta. Jubilejno tekmovanje je počastilo več kot 400 strelcev iz desetih držav. Novinci so bili predstavniki iz Japonske, Španije, Turčije in Kosova. Slovenski strelci so dosegli eno zmago, dve drugi in dve tretji mesti, skupaj kar pet prestižnih odličij, ob tem pa še pet novih državnih rekordov. Med dobitniki srebrnega odličja je bila tudi Ptujčanka Majda Raušl, uspešno pa je nastopal tudi miklavški strelec Boštjan Simonič in si priboril finale. Rašlova zmago izgubila v zadnjih dveh strelih V ženski konkurenci s pištolo je najboljši kvalifikacijski rezultat s 382 krogi dosegla Zagrebčanka Vlat-ka Pervan, v finale pa so se uvrstile tri Slovenke, tri Hrvatice, Turkinja in Japonka. Raušlova, trenutno najboljša slovenska strelka, tokrat v kvalifikacijah ni blestela, s 369 krogi (enako kot lani) je na 5. mestu za dobrih sedem krogov zaostala za svojim letošnjim reprezentančnim povprečjem, meja za vstop v finale pa je bila postavljena s 367 krogi. V finalu je nato Raušlova potrebovala prvih šest strelov, da je prav začutila pištolo, nato pa v naslednjih 10 strelih nanizala pet desetič in pet devetk ter bila pred zadnjimi štirimi streli vodilna izmed preostale trojice. V naslednjih dveh strelih je bila izločena še Japonka Ueda, Raušlova pa je pred zaključkom v 19. in 20. strelu imela tri desetinke zaostanka za Pervanovo. Zaključek tekme se ni odvil po željah Ra-ušlove, povečan srčni utrip ji je povzročil nemirno roko in z dvema osmicama je morala priznati premoč Hrvatici in se zadovoljiti s srebrnim odličjem. To je bil na koncu dneva drugi najboljši dose- Bovling • Podjetniška liga SAR prvak, boj za stopničke še odprt Ekipa SAR Avtomatizacija si je krog pred koncem z visoko zmago proti Talumu dokončno zagotovila 1. mesto, s čimer je ponovila dosežek iz spomladanske lige 2015. Zato pa se v zadnjem krogu obeta hud boj za preostali stopnički, za kateri se enakovredno borijo tri ekipe: Dokl gostinstvo, Tames in Gostišče Iršič. Predzadnji krog je bil precej zanimiv, saj se je kar nekaj srečanj končalo s tesnimi izidi. Presenetili sta ekipi Restavracije Pan in Elektra Maribor; prvi so remizirali z Bowling centrom, drugi pa so ugnali Radio-Tednik. Najboljša ekipna rezultata - preko 2800 podrtih kegljev - sta dosegli vodilni ekipi. Obe imata med najboljšo deseterico posameznikov po dva predstavnika, a noben od njih ni na vrhu. Tam je tokrat s prvo »800« v sezoni pristal Robert Šegula (Tames). Na vrhu lestvice posameznikov sta še naprej tesno skupaj Črtomir Goznik in Bojan Klarič - prvi v povprečju podre kegelj več na igro od drugega ... REZULTATI 14. KROGA: Restavracija PAN - Bowling center Ptuj 4:4, Perutnina Ptuj - VGP Drava 1:7, SAR Avtomatizacija - Talum 7:1, Tames - SKEI Ptuj 5:3, Klasmetal Slovenske Gorice - Dokl gostinstvo 3:5, Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor 2:6. Srečanji Boxmark Team - Saubermacher Slovenija in Gostišče Iršič - Casino Poetovio sta bili odigrani naknadno. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 14 2855 90 2. DOKL GOSTINSTVO 14 2825 80 3. TAMES 14 2770 75 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 13 - 72 5. BOWLING CENTER PTUJ 14 2630 63 6. SKEI PTUJ 14 2594 62 7. RADIO-TEDNIK PTUJ 14 2488 57 8. TALUM 13 2468 56 9. KLASMETAL SL. GORICE 13 2627 55 Najboljši posamezniki 14. kroga: 1. Robert Šegula (Tames) 805, 2. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 770, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 763, 4. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 758, 5. Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) 754, 6. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 748, 7. Smiljan Hrga (Bowling center) 724, 8. Sandi Dajnko (Restavracija PAN) 715, 9. Zvonko Čerček (Talum) 714, 10. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 711. Ptujska strelka Majda Raušl je odlično odprla sezono 2016 in v Trzinu osvojila srebrno odličje, tik za najboljšimi finalisti pa je zaostal Sašo Stojak in osvojil 9. mesto. 10. ELEKTRO MARIBOR 14 2578 51 11 VGP DRAVA 14 2531 48 12. CASINO POETOVIO 13 - 40 13. RESTAVRACIJA PAN 14 2381 40 14. BOXMARK TEAM 13 - 37 15. SAUBERMACHER SLO. 13 - 34 16. PERUTNINA PTUJ 14 1910 12 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 191,9, 2. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 190,9, 3. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 187,5, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,2, 5. Darko Bezenšek (SAR Avtomatizacija) 182,1, 6. Robert Šegula (Tames) 181,4, 7. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 177,2, 8. Marko Šamperl (Dokl gostinstvo) 177,1, 9. Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) 174, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 173,6. PARI 15. KROGA, ponedeljek, 18. 1., ob 19.00: Tames - Gostišče Iršič, Radio-Tednik Ptuj - Boxmark Team, Restavracija PAN - Talum, Perutnina Ptuj - Bowling center Ptuj; torek, 19.1., ob 19.00: VGP Drava - Casino Poetovio, Klasmetal SI. Gorice - Elektro Maribor, SKEI Ptuj - Saubermacher Slovenija, Dokl gostinstvo - SAR Avtomatizacija. JM žek slovenskih strelcev, za kar si Raušlova zasluži vse čestitke. Njeno streljanje v Trzinu predstavlja dober obet pred naslednjim prestižnim mednarodnim tekmovanjem v Rušah. Boštjan Simonič v finalu do 5. mesta V moški konkurenci s pištolo je v odsotnosti najboljšega slovenskega strelca Kevina Vente, ki je zelo uspešno nastopal v nemški Bundesligi, čast slovenskih strelcev dostojno ubranil Sevničan Blaž Kunšek in z zmago začel sezono 2016. V finale se je uvrstilo kar pet domačih strelcev, dva Hrvata in koroški zamejski Slovenec Andreas Auprich. Veliko smolo je imel Ptujčan Sašo Stojak, ki se z rezultatom sedmo- in osmouvrščenega, s 566 krogi (lani 562), kot deveti ni uspel kvalificirati v finale. V kvalifikacijah je bil najboljši Hrvat Uroš Ka-čavenda s 573 krogi, med Slovenci Blaž Kunšek s 569 krogi, le krog slabši je bil miklavški strelec Boštjan Si-monič s 568 krogi (lani 565) na 6. mestu. Slednji si je v finalu po začetnih sedmih strelih priboril vodstvo, nato pa je bil tudi v naslednjih petih strelih drugi najboljši, vse do 13. strela, ko je zadel nesrečnih 6,7 kroga. To ga je skupaj z osmico v naslednjem strelu izločilo iz boja za odličja, osvojil je 5. mesto. Na veliko veselje domačih navijačev sta dvojno zmago slavila Blaž Kunšek in Rok Ivanc, Ka-čavenda je bil tretji. Ostali spodnjepodravski strelci so dosegli naslednje uvrstitve: 22. Aleksander Ciglarič 556, 26. Miran Miholič 554, 36. Simon Simonič 550, 53. Žan Bogša 531 in 55. Alojz Trstenjak 519 krogov. V ekipni konkurenci so slavili strelci Dušana Poženela iz Rečice s 1690 krogi, pred Zagrebčani iz Končarja s 1679 krogi ter miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča s 1675 krogi na tretjem mestu. Kuharičeva brez finala članic s puško Med dekleti s puško je v nedeljo najboljši rezultat v kvalifikacijah s 415,7 kroga postavila najboljša Slovenka Živa Dvoršak, v finale pa sta se uvrstili še dve Slovenki Nina Juvan in Živa Muhič, Japonka, Španka, Bosanka ter dve Hrvatici. Brez finala je presenetljivo ostala ormoška strelka Urška Kuharic, ki je s 409,4 kroga za osmouvr-ščeno zaostala za 1,4 kroga in osvojila 11. mesto. Še dva kroga slabša od Kuharičeve je bila druga Ormožanka Petra Vernik, ki je s 407,5 kroga osvojila 14. mesto. Po zelo razburljivem finalu je zmago slavila hrvaška strelska zvezda Snježana Pejčič, s pičlo desetinko prednosti pred Španko Nurio Coll Vega, bronasto odličje je osvojila naša državna rekorderka Živa Dvoršak. Do bronastega odličja in norme za EP tudi Rajmond Debevec V moški konkurenci s puško se je bronastega odličja veselil tudi Rajmond Debevec, ki je bil v kvalifikacijah najboljši izmed Slovencev in je s 621,3 kroga dosegel kvalifikacijsko normo za februarsko Ep v Gyoru in izpolnil svoj osvnovni cilj. V finalu so se uvrstili še trije Slovenci Robert Markoja, Mitja Čer-ni in mladinec Erik Kandare, trije Hrvati, med katerimi je bil tudi najboljši kvalifikant Petar Gorša s 627,5 kroga in Japonec Okada. Med ormoškimi strelci se je najvišje uvrstil Tadej Horvat in s 609,0 kroga za finalisti zaostal za devet krogov ter osvojil 26. mesto. Tudi po finalu je MT 20. Skirca, rezultati: pištola moški 1 Blaž Kunšek, SLO 569 + 194,2 2. Rok Ivanc, SLO 569 + 192,8 3. Uroš Kačavenda, CRO 573 + 174,9 4. Andreas Auprich, AUT 566 + 153,6 5. Boštjan Simonič, SLO 568 + 132,6 7. Jože Čeper, SLO 566 + 93,8 8. Rožle Repič, SLO 568 + 75,0 9. Sašo Stojak, SLO 566 22. Aleksander Ciglarič, JKM557 26. Miran Miholič, JKM 554 36. Simon Simonič, JKM 557 53. Žan Bogša, JKM 531 55. Alojz Trstenjak, JKM 519 Pištola ženske: 1 Vlatka Pervan, CRO 382 + 195,8 2. Majda Raušl, SLO 369 + 193,3 3. Yui Ueda, JPN 367 + 174,1 4. Katja Vodeb, SLO 373 + 154,4 7. Jagoda Tkalec, SLO 370 + 93,6 Pokal Trzina 2016, mladinci: 1 Jože Čeper, VVB 560 + 197,5 2. Ino Zorec, PTU 549 + 193,0 3. Luka Ušeničnik, ŠLO 550 + 169,1 4. David Rožman, BRE 556 + 148,2 5. Jure Klančar, OLI 552 + 128,9 6. Rok Bezjak, PTU 544 + 106,3 10. Tadej Širec, PTU 534 Ekipno mladinci: 1 SK Brežice 1631 2. SK Ptuj 1627 3. SD Škofia Loka 1623 Ptujska mladinci so na Pokalu Trzina 2016 osvojili ekipno srebrno odličje, med posamezniki pa je bil s srebrom najboljši Ino Zorec. V finale se je uvrstil tudi Rok Bezjak in osvojil 6. mesto, Tadej Sirec je bil deseti. Z dosežkom svojih varovancev je bil zadovoljen glavni ptujski strateg Zlatko Kostanjevec. ostal na vrhu enak vrstni red kot po kvalifikacijah, slavil je Gorša s štirimi desetinkami prednosti pred Okado. Na Pokalu Trzina odlični mladi Ptujčani V sobotnem tekmovanju za Pokal Trzina 2016 so se v mladinski konkurenci odlično odrezali ptujski strelci s pištolo, ki so v ekipni razvrstitvi po lanski zmagi tokrat osvojili še srebrno odličje in le za štiri kroge zaostali za zmagovalci iz Brežic. Najboljši med Ptujčani je bil Ino Zorec s 549 krogi v kvalifikacijah in odlično finalno serijo, ki mu je prinesla srebrno odličje. V finalu je izkušnje nabiral še en mladi ptujski strelec Rok Bezjak, ki se je tja uvrstil s 544 krogi, na koncu pa osvojil 6. mesto. Brez finala je na 10. mestu ostal tretji Ptujčan Tadej Širec s 534 krogi. Najboljše streljanje, tako v kvalifikacijah s 560 krogi kot tudi v finalu pa je pokazal najboljši Slovenec Jože Čeper. Kidričevski mladinci s puško so ostali brez ekipnega odličja na 4. mestu, med posamezniki pa se je najvišje, na 18. mesto, uvrstil Ivo Cicmanovič Zi-met s 581,5 kroga, Domen Širovnik in Žan Gojkošek pa sta s 570,1 in 569,3 kroga osvojila 21. in 23- mesto. V ženski konkurenci s pištolo je Mateja Levanič (357) osvojila bronasto odličje. Med moškimi s pištolo so kidričevski strelci Uroš Mo-horko (545), Jurček Lamot (536) in Matevž Mohorko (533) osvojili 24., 32. in 34. mesto. Med člani s puško je zmagal Rajmond Debevec, 31. Aleš Pernat, Kidričevo, 579,4, 33. Igor Ranfl, SD TSO, 573,8. Med dekleti s puško je z novim državnim rekordom s 419,5 kroga slavila Živa Dvoršak, 9. Vesna Mele, SD TSO, s 398,1 kroga. Simeon Gonc Foto: SD Trzin Foto: SD Trzin 14 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 15. januarja 2016 Nogomet • Memorial Valentina Granatkina v St. Petersburgu Slovenci v Rusiji do prestižne lovorike Slovenska izbrana vrsta U-18 je v preteklih dneh nastopala na močnem mednarodnem turnirju selekcij U-18 v ruskem St. Petersburgu. Varovanci selektorja Igorja Be-nedejčiča so odigrali odličen turnir in se na koncu zasluženo veselili prestižne lovorike. S tem so še presegli uspeh reprezentance iz lanskega leta, ko so naši izbranci U-18 osvojili 3. mesto. Pomemben člen ekipe je bil igralec Aluminija Dejan Petrovič, ki je vseh pet tekem na turnirju začel v začetni enajsterici (prav na dan finala je praznoval 18. rojstni dan). Mladi Slovenci so v pred-tekmovalni skupini najprej odigrali tri srečanja in si z dvema zmagama in remijem zagotovili napredovanje v polfinale. Za uvod so ugnali Bolgare (4:1), sledil je remi z Latvijo (1:1), potrditev napre- Na turnirju v Rusiji se je z odličnimi igrami izkazal tudi član Aluminija Dejan Petrovič (skrajno levo). dovanja jim je prinesla zmaga proti Azerbajdžanu (4:0). Rezultati tekem Slovenije U-18, skupinski del: Slovenija - Bolgarija 4:1 (3:1); strelci: Bužinel (5., 19.), Sredojevic (26.), Kene (82.); Latvija - Slovenija 1:1 (0:0); strelec: Bužinel (72.); Slovenija - Azerbajdžan 4:0 (2:0); strelci: Žižek (18., 36.), Karič Šoštarič (56.), Žurga (90.); polfinale: Finska - Slovenija 1:5 (0:1); strelci: Žižek (43.), Kene (55., 70.), Sredojevic (71.), Žurga (89.); finale: Slovenija - St. Petersburg 1:0 (1:0); strelec: Bužinel (37.) SLOVENIJA U18: Vodišek, Čoralič, Rom, Karič Šoštarič, Pišek, Brekalo, Petrovič, Bužinel, Kene, Ogrinec, Žižek. Igrali so še: Novak, Kambič, Sredojevic, Žurga. Selektor: Igor Benedejčič. Nogomet • ŽNK MSM Ptuj Ptujčanke osvojile turnir v Zagrebu V polfinalu se je Slovenija pomerila z vrstniki iz Finske, ki pa niso mogli zaustaviti naleta izbrancev Igorja Bene-dejčiča - ti so slavili kar 5:1. Nagrada je bil finalni nastop proti domači ekipi St. Peters-burga, ki je v drugem polfina-lu ugnala rusko reprezentanco. Naši fantje so dobro odigrali predvsem prvi polčas, ko so si priigrali minimalno vodstvo. V drugem delu so domačini silovito pritiskali, mladi Slovenci pa so se s fa- natično borbenostjo obranili vseh napadov. Igor Benedejčič, selektor Slovenije U18: »To je bil prvi finale za naše fante, tako da so bili tudi ustrezno motivirani. Igrali smo dobro, sploh v prvem polčasu, medtem ko smo imeli v drugem delu tudi kanček sreče. Rad bi se zahvalil organizatorjem turnirja, ki so znova poskrbeli za odlične pogoje. Navdušeni smo.« JM, NZS Na izredno močnem tradicionalnem mladinskem nogometnem turnirju »Agram 2016«, na katerem je nastopilo 16 ekip iz petih držav (Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Slovenije), so dekleta ŽNK MSM Ptuj - U-17 po pravi drami v finalnem obračunu zasluženo osvojila prvo mesto. Ptujčanke so najprej v svoji skupini premagale Radomlje in hrvaško Posavino. V četrt-finalu so z golom Hofmano-ve premagale Reko, nato pa v polfinalu še enkrat ekipo Radomelj (te so v četrtfinalu izločile favorizirane Beltin-čanke). Finalna tekma z domačinkami je bila zgodba zase. Po rednem delu je bilo 0:0, čeprav so Ptujčanke kar dvakrat zadele vratnico. Sledilo je izvajanje kazenskih strelov, kjer se je izjemno izkazala odlična mlada vratarka Maša Šibila in Ptujčanke popeljala do naslova najboljših. Zmagoviti gol iz kazenskega strela je dosegla Nika Čuček. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana Urška Bratuša, ki je ob tem dosegla še šest zadetkov. »To je bil po uspešni lanski sezoni prvi letošnji nastop, ko so dekleta jesenski del tekmovanja končala brez poraza in pristale na vrhu državne lige U-17. Premor se vsekakor pozna, zato je bilo pomembno, da so dekleta na turnir odšla sproščeno, brez kakšnih velikih pričakovanj. Ekipa ŽNK MSM Ptuj se je v Zagrebu veselila lepega mednarodnega uspeha. Toda prav tisti, lahko rečem že profesionalni odnos, pristop in borbenost ter kolektivni duh, ki je dekleta krasil cel jesenski del prvenstva, je bil zopet prisoten in dekleta so zasluženo pristala na vrhu. Prikazala so veliko lepih akcij in povsem nadigrala vse svoje tekmice. Tudi gledalci so iz tega razloga močno navijali za nas. Ponosen sem na svoje igralke, ki so dosegle enega večjih mednarodnih uspehov,« nam je po izjemnem rezultatu v Zagrebu povedal Rezultati ekipe MSM ZNK Ptuj U-17 v Zagrebu: skupina D: ŽNK MSM Ptuj - Radomlje 4:1 (strelke: Bratuša 3 x, Pernek); ŽNK MSM Ptuj - Posavina 5:1 (strelke: Čuček 3 x, Hofman, Per-nek); četrtfinale: ŽNK MSM Ptuj - Rijeka 1:0 ( strelka: Hofman); polfinale: ŽNK MSM Ptuj - Radomlje 6:1 (strelke: Bratuša 3 x, Hofman 2x, Čuček); finale: ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Agram 2:1 (strelka: Čuček 2x). ŽNK MSM Ptuj U-17: Maša Šibila, Nika Čuček, Ana Majerič, Urška Bratuša, Špela Pernek, Eva Pernek, Rika Herga, Ines Sok, Neli Hofman, Ines Krajnc. Trener: Uroš Šmigoc. Športni napovednik Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 10. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Mozirje (SOBOTA ob 16.30) Futsal • 2. SFL REZULTATI 10. KROGA: Fc Ptuj - Futsal klub Dobrepolje (petek, 15. 1., ob 19.30 v dvorani Center), Tomaž Trcko - FK Stripy (v petek, 15. 1., ob 19.30 na Hardeku), ŠD Mlinše - Gorica, KMN Velike Lašče - FK Zavas, Kebelj Pizzerija Salama - KMN Oplast Kobarid B. Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 9.00: Dabbs-SL Tim - FC Ptuj; ob 9.40: Klub Ptujskih študentov - ŠD Rim Picerija Špajza; ob 10.20: ŠD Ptujska Gora - KMN Poetovio Ptuj 0807300; ob 11.00: ŠD Draženci - F.C. Trcko; ob 11.40: EHM Team - KMN Majolka PARI 9. KROGA - NEDELJA ob 12.40: ŠD Rim Picerija Špajza - ŠD Ptujska Gora; ob 13.20: F.C. Trcko - EHM Team; ob 14.00: KMN Poetovio Ptuj 0807300 - ŠD Draženci; ob 14.40: FC Ptuj - Klub Ptujskih študentov; ob 15.20: KMN Draženci -Dabbs-SL Tim Streljanje • Vpoklic v reprezentanco za 22. MT Ruše 2016 Po zaključku kvalifikacijskega obdobja za nastop na največjem mednarodnem turnirju z zračnim orožjem v Sloveniji, 22. Veliki nagradi Ruš, je Andreja Vlah, vodja slovenske reprezentance, objavila spisek tekmovalcev za nastop na dvodnevnem turnirju v Rušah pod okriljem slovenske reprezentance. Zelo uspešni so bili v ormoški sredini, kjer so si vpoklic v reprezentanco prislužili trije strelci Kovinarja, Kevin Venta, Urška Kuharic in Petra Vernik. Iz ptujske sredine sta bila vpoklicana Majda Raušl in Sašo Stojak. Iz miklavškega kluba Jožeta Ke-renčiča je poziv v reprezentanco dobil tudi Boštjan Simonič. Za pomočnika vodji reprezentance s pištolo je bil imenovan ptujski trener Zlatko Kostanjevec in tako dobil novo priznanje za svoje strokovno delo. Nastop v slovenski reprezentanci v Rušah pa bo kar prvi mali vrhunec sezone, saj bodo nastopali strelci iz devetih držav, zraven Slovenije bodo kot svoje izborno tekmovanje za nastop na MT Mucnhen (konec januarja) izkoristili tudi Hrvati. Po nastopu v Munchnu pa bo padla odločitev, kateri strelci so se kvalificirali na EP z zračnim orožjem 10 m v Gyor na Madžarsko, ki je letošnje zadnje kvalifikacijsko tekmovanje za Olimpijske igre Rio de Janeiro 2016. DB, JM, SG Futsal • KMN Tomaž V Ormožu ob koncu tedna Stripy in ... Savdska Arabija! trener ptujskih deklet Uroš Šmigoc. »Lepšega starta si v novi sezoni nismo mogli zamisliti. Tako dekleta kot trenerji si zaslužijo vse čestitke. To je odlična popotnica za spomladanski del prvenstva, kjer nas čaka borba za sam vrh, tako pri dekletih U-15 kot pri selekciji U-17. S takšnim pristopom, kot so ga dekleta prikazala v Zagrebu, lahko povsem upravičeno upamo na sanjsko sezono. A čaka nas še veliko trdega dela in potem tudi uspehi ne morejo izostati,« je povedal novi predsednik ptujskega društva MSM Nani Matjašič. UR Vodilno moštvo 2. SFL, KMN Tomaž Trcko, bo konec tedna imelo dvojni program. V petek, 15. januarja, ob 19.30 na Hardek prihaja zasedba škofjeloškega Stripya, ki so jo Tomaževčani oktobra premagali z izidom 4:1:«Gre za resnega nasprotnika in pred nami je težka tekma. Verjamem, da smo se nanj dobro pripravili in trdnjava Hardek bi morala zdržati tudi tokrat. Naš cilj je, da gremo tekmo po tekmo in da naši mladi ekipi ne nalagamo prevelikega bremena glede končne uvrstitve. Ni lahko našim mladeničem na 1. mestu in zagotovo je to psihološki moment, na katerega moramo biti pazljivi. Lažje je napadati iz ozadja, ko ekipe niso tako fokusirane na tebe. Na nas je, da z marljivim delom na treningih in dobro igro na terenu vrnemo prvoligaški futsal v Ormož. Igralski kader za drugi del prvenstva ostaja nespremenjen,« je pred nadaljevanjem sezone povedal trener Matej Gajser. S Savdsko Arabijo za izkušnje V soboto, 16. januarja, ob 17. uri bodo Petelini na Hardeku gostili futsal reprezentanco Savdske Arabije: »Zavedamo se, da je petkova tekma pomembnejša in tako tudi razmišljamo. Tekma proti Savdski Arabiji bo naši mladi ekipi služila za nabiranje prepotrebne kilometrine. S takšnimi tekmami, letno-zimskimi turnirji in ligami naša ekipa pridobiva izkušnje, ki bodo še kako prav prišle v prihodnosti, ko bomo, verjamem, zaigrali v prvoligaški karavani. Se že veselim drugega dela prvenstva in obenem vabim navijače, da nas podprejo in nam pomagajo pri uresničitvi naših želja v letu 2016,« nam je zaupal David Goričan, izkušeni igralec s prvoligaškimi izkušnjami. Pred Tomažem je zelo zanimivo leto. UK petek • 15. januarja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 NEZNANO O ZNANIH Nogomet m Superliga Jernej Damjan: »Najraje poslušam glasbo na radijskih postajah« Kar nekaj trenerskih menjav v Superligi Jernej Damjan V današnji rubriki vam predstavljamo Jerneja Damjana, predstavnika v zadnjih tednih zagotovo najpopularnejšega športa v Sloveniji, smučarskih skokov. Jernej, ki je v svetovnem pokalu debitiral že v sezoni 2002/03 je na začetku letošnje sezone v slabši formi in ga trenutno ne videvamo na tekmah za svetovni pokal. Doslej se lahko pohvali z eno zmago na tekmah svetovnega pokala, dosegel jo je v sezoni 2013/14 v Sapporu. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Štajerska, lepo mesto in grad. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Razgledanost in zanimivost. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Delavnost in pridnost. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Hodim po svetu. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Solata na takšen in drugačen način. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Na Tajsko. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj angleščina in najbolj slovenščina. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Anže Kopitar, Goran Dragič in kakorkoli tudi Lance Armo-strong. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Priljubljenih izvajalcev nimam, najraje poslušam glasbo na radijskih postajah. 10. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Za filme nimam dovolj časa, zato bolj pogosto gledam nanizanke oz. serije. Priljubljena igralca sta Sean Conery in Will Smith, od igralk pa Eva Mendez. 11. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Dan Brown - Angeli in demoni. 12. KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA? Moja žena. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? V tem trenutku živim svoje sanje. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Dal bi vsem ljudem tisto, kar si zaslužijo. 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Rad bi ostal povezan s skoki, a ne kot trener. Janko Bezjak Priprave so pred kratkim začeli prvoligaši, tudi nekateri drugoligaši, pred igralci, ki branijo barve nižjeligaških klubov, pa je še nekaj počitka. Toda tudi v teh nogometnih kolektivih uprave ne počivajo, saj želijo zagotoviti vse za nemoteno nadaljevanje prvenstva. Prestopni rok bo trajal do konca januarja, tako da je še nekaj časa za spremembe v igralskih mozaikih. Poleg nogometašev pa na prestope niso imuni niti trenerji: v ptujski Superligi so se do sedaj zgodile že tri spremembe na trenerskih klopeh: dve od teh - zanimivo - v klubih, ki vodita na lestvici (v Stojncih in Cirkulanah), novega stratega pa imajo tudi vijoličasti iz Gerečje vasi. Foto: Črtomir Goznik Miran Ljubec bo odslej vodil ekipo Cirkulan. Rumeno-črni izpod Borla, ki so koledarsko leto končali odlično in si zagotovili naslov jesenskega prvaka, so v klub pripeljali starega znanca, nekdanjega igralca in ka- petana Filipa Žnidariča, ki je zadnja leta deloval v domači Gorišnici. Žnidarič bo tako skušal nadaljevati začrtano, dosedanji trener-igralec Milan Kokot pa bo poslej njegova »desna roka« na igrišču. Novega trenerja imajo tudi v bližnjih Cirkulanah, kjer bo ekipo na visokih mestih skušal obdržati Miran Ljubec, ki je jesenski del začel kot trener tre-tjeligaša iz Podvincev, nato pa se z modrimi sredi sezone razšel. Pred Ljubcem je Haložane vodil Damjan Bezjak, ki je jesen sklenil na odličnem 2. mestu, toda kljub temu odšel iz Cirkulan. Svoj novi izziv je našel v Gerečji vasi, ki je prav gotovo največje razočaranje Superlige v prvem delu sezone. Vsekakor je pred ambicioznim strategom težka naloga, toda vijoličastih v boju za visoka mesta nikakor ne gre odpisati. tp Nogomet m NK Farmtech Veržej, 2. SNL Farmtech Veržej bo branil izvrstno 3. mesto S skupnim zborom članske, mladinske in kadetske vrste Farmtecha Veržeja so se na domačem igrišču začele priprave na spomladanski del prvenstva. Člani jih bodo v celoti opravili doma, mladinci in kadeti pa bodo nekaj dni vadili v Umagu na Hrvaškem. Članska vrsta je s fantastičnim izkupičkom 24 osvojenih točk jesen zaključila na visokem 3- mestu. Kljub težavam, še zlasti zaradi številnih poškodb, ki so se kar vrstile. »Najpomembneje je, da smo se tudi v težkih okoliščinah odlično znašli in igrali zelo dobro ter morda proti pričakovanju nanizali veliko tekem, ki so se končale v našo korist,« pravi trener Veržejcev Zlatko Gabor. Veseli ga dejstvo, da se ogrodje ekipe za nadaljevanje prvenstva ne bo bistveno spremenilo. Odhaja le Blaž Dobaj, a se po poškodbi vrača steber obrambe Matjaž Kek. Po Gaborjevih besedah se bodo treningi v naslednjih dneh stopnjevali, odigrane i^mfi'i ]L> V J*(r a Ij » , J ^■wfli Članska vrsta Farmtech Veržeja na letošnjem prvem treningu pa bodo tudi številne pripravljalne tekme. Prva bo na sporedu 30. januarja, z gostovanjem pri madžarskem moštvu ZTE Zalaegerszeg, sledile bodo tekme z Zavrčem (3. februarja) in Muro (20. februarja) v Murski Soboti. V uvodnem spomladanskem obračunu druge lige (13. februar) bo Farmtech gostoval v Ankaranu. Ob članski vrsti se v Verže-ju lahko pohvalijo z obetavnimi mlajšimi igralci - mladinci in kadeti v 1. slovenski ligi. Sicer jim v letošnji tekmovalni sezoni ne kaže najbolje, a so prepričani v uspešnejše nadaljevanje. Mladinci, na čelu s trenerjem Boštjanom Zemljičem, so se okrepili z vratarjem Lukom Fodorjem in igral- Šolski šport • Košarka, dekleta OŠ Poljčane in OŠ Oplotnica prevladovali Najboljša ekipa območnega tekmovanja v košarki: OS Poljčane cem zvezne vrste Brankom Špicarjem (oba iz Hrvaške) ter obrambnim igralcem Nejcem Aljecom (Maribor) in napadalcem Jova-nom Koprivico (Beltinci). Kadetska vrsta Farmtecha je priprave začela z novim trenerjem. V Veržej se je vrnil Tine Špilak in zamenjal Marka Fajdigo. NŠ V telovadnici OS Markovci je v petek, 8. 1., potekalo območno tekmovanje v košarki za dekleta, rojena leta 2001 in mlajše. Med štirimi ekipami so bile prepričljivo najboljše učenke OS Poljčane, ki so dosegle dve visoki zmagi. V četrtfinale državnega tekmovanja se je uvrstila tudi ekipa OS Pohorskega bataljona Oplotnica, ki je v prvem srečanju ugnala domačo vrsto OS Markovci. Rezultati: OŠ Markovci - OŠ Oplotnica 8:28, OŠ Poljčane -OŠ Majšperk 43:17; tekma za 3. mesto: OŠ Markovci - OŠ Majšperk 26:17; tekma za 1. mesto: OŠ Poljčane - OŠ Oplotnica 28:16. Vrstni red: 1. OŠ Poljčane 2. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 3. OŠ Markovci 4. OŠ Majšperk UR -oto: nš 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. januarja 2016 Slovenija • Športniki v javni upravi prejmejo do 1.000 evrov bruto plače Zaposlitev za vrhunskega športnika, dokler dosega rezultate Da bi se vrhunski športniki lahko popolnoma osredotočili na trening in doseganje vrhunskih rezultatov, država omogoča zaposlovanje športnikov v javni upravi, so pojasnili na Olimpijskem komiteju Slovenije. Po podatkih Slovenske vojske, Policije in Finančne uprave RS (Furs) je v javni upravi zaposlenih 111 športnikov, športnic in trenerjev. A največja ovira športnikov na poti do zaposlitve v javni upravi je ravno pridobitev zaposlitve. »Najbolj pereča težava, za katero iščemo rešitev, je, da je trenutno izredno težko pridobiti zaposlitev, ohraniti pa jo je lažje z izpolnjevanjem osnovnih kriterijev delodajalca za podaljšanje zaposlitve,« so pojasnili na komiteju. Namreč da se športnik uvrsti na prednostno listo, mora imeti veljavni status kategoriziranega športnika svetovnega ali mednarodnega razreda, ki ga pridobi z osvojitvijo medalje ali na osnovi uvrstitve na evropskih in svetovnih prvenstvih, sredozemskih igrah, univerzijadi, mitingih grand prix ..., ali da ima status kandidata za nastop na olimpijskih igrah. Lani je bilo na prednostni listi, torej so čakali na zaposlitev, več kot 60 športnikov in trenerjev. 10 do 15 dni obveznosti v Slovenski vojski V Slovenski vojski so vrhunski športniki in trenerji zaposleni za določen čas enega leta, ki se nato lahko podaljšuje. Trenutno je zaposlenih 63 vrhunskih športnikov in trije trenerji (skupaj 66 oseb). Med njimi jih 55 prejema plačo 997 evrov bruto, štirje športniki in en trener 959 evrov bruto ter šest 922 evrov bruto. Vrhunski športniki, zaposleni v športni enoti Slovenske vojske, se morajo enkrat letno (v času trajanja enoletne pogodbe) udeležiti tridnevnega vojaškega usposabljanja, kjer se seznanijo oziroma osvežijo nekatere osnovne vojaške veščine, udeleževati se morajo mednarodnih vojaških športnih tekmovanj v okviru mednarodnega sveta za vojaški šport, izpolnjevati mora- mmmmmmmmm(mm(mmmmmmm((m(it^ Konec septembra je predsednik Olimpijskega komiteja napovedal, da naj bi se s 1. oktobrom v Slovenski vojski zaposlil motokrosist Tim Gajser. Do zaposlitve tudi po mesecu in pol še ni prišlo. »Njegova zaposlitev je v fazi obravnave. Kljub temu da bi si vsi želeli, da bi te stvari potekale hitreje, so vseeno odvisne od različnih pravilnikov, kadrovskih postopkov in prostih mest. Ne glede na navedeno upamo, da bo Timova zaposlitev realizirana v najkrajšem možnem času, ki ga trenutno žal še ne moremo natančneje opredeliti,« so pojasnili na olimpijskem komiteju. Foto: Črtomir Goznik Tudi Dejan Zavec je bil kot vrhunski športnik zaposlen na policiji ... jo določene obveznosti do enote (sodelovanje na nekaterih slovesnostih, sprejemih ...) ter sodelovati na določenih promocijskih aktivnostih v okviru civilno-vo-jaškega sodelovanja, celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske, promocije vojaškega poklica . V povprečju je posamezni vrhunski športnik, zaposlen v Slovenski vojski, angažiran 10-15 dni letno, so pojasnili na ministrstvu za obrambo. V Policiji zaposlenih 30 športnikov Konec oktobra je bilo v Policiji zaposlenih 30 vrhunskih športnikov. Od tega jih večina prejema bruto plačo v višini 959,36 evra, ena zaposlena športnica pa prejema 701,54 evra bruto osnovne plače. Mesečno plačilo športnika vključuje poleg osnov- ne plače glede na plačni razred tudi dodatek za delovno dobo, dodatek za stalnost (le tisti, ki so na delovnem mestu policist-vrhunski športnik) in povračilo stroškov za prehrano. Poleg tega delodajalec enako kot za vse druge javne uslužbence plačuje tudi premije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence. Upravičeni so tudi do izplačila regresa za letni dopust, so pojasnili na notranjem ministrstvu. Lani je bilo za stroške plač športnikov skupno porabljenih 440.259 evrov, od tega se je 7.818 evrov nanašalo na prvi obrok izplačila iz naslova odpra- ve tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. V proračunskem letu 2015 je za stroške plač športnikov skupno načrtovanih 451.574 evrov, od tega se 7.857 evrov nanaša na drugi obrok izplačila iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Obveznosti športnikov v Policiji so sodelovanje na promocijskih, preventivnih, propagandnih, protokolarnih in drugih prireditvah, ki jih organizira ali na njih sodeluje Policija, ter izpolnjevanje drugih obveznosti, ki so navedene v sporazumu o zaposlitvi športnikov in trenerjev. »Primarni namen zaposlitve vrhunskih športnikov je omogočiti nemoten trening in doseganje vrhunskih rezultatov. V skladu z vsemi treninškimi in tekmovalnimi obvezami vrhunskih športnikov, ki imajo absolutno prednost, pa so vrhunski športniki na voljo tudi delodajalcu. V praksi to pomeni, da je glede na število prireditev vsak od 30 zaposlenih vrhunskih športnikov (od tega en trener) v letu prisoten vsaj na treh do petih prireditvah. Po potrebi se vrhunski športniki vključujejo tudi v usposabljanja in izpopolnjevanja uslužbencev policije, ki smiselno sodijo v njihovo športno panogo: samoobramba - judo, alpinizem, streljanje, fizična priprava ...,« so še pojasnili. Najnižja izplačila za športnike, zaposlene na FURS V Finančni upravi RS je trenutno zaposlenih 15 vrhunskih športnikov. Vsi so uvrščeni v 17. plačni razred, kar pomeni 820 evrov bruto, razen enega, ki je uvrščen v 7. plačni razred in prejema razliko do minimalne plače. Tako je lani FURS za zaposlitve športnikov porabil 168.349 evrov. Vrhunski športniki imajo med drugim obveznosti na prireditvah v organizaciji FURS, prav tako morajo s svojimi dejanji in obnašanjem skrbeti za varovanje ugleda službe ter enkrat letno predložiti poročilo o delu in dosežkih. In kako je z zaposlitvijo po koncu športne kariere? Športniku s statusom kategoriziranega športnika svetovnega prvaka se lahko izjemoma izredno podaljša zaposlitev za največ dvanajst mesecev po koncu njegove športne kariere v primeru podaljšanja njegove kategorizacije s strani odbora za vrhunski šport. Trenerjem po koncu njihove športne kariere zaposlitve ni mogoče podaljševati. Mojca Vtič Ptuj • Koncert učencev zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla v« Športniki v javni upravi Slovenska vojska 66 782.255 € Policija 30 342.275 € Furs 15 168.349 € Skupaj 111 1.292.897 € Y////////////////////M<>_ Sašo Kragelj Eden izmed najboljših slovenskih motokrosistov Sašo Kragelj iz Orehove vasi, ki je že 12 let zaposlen v Slovenski vojski, je povedal: »Zaposlitev v javni upravi je poglavitnega pomena za športnike, saj nam ta plača zagotavlja plačilo osnovnega zavarovanja, zagotavlja nam osnovno socialno varnost. Na drugi strani pa je za nas zaposlitev veliko breme, ker moramo dosegati tudi ustrezne rezultate. Sicer pa je to plačilo kaplja v morje vseh stroškov, saj ta sredstva ne zadoščajo za preživetje in financiranje športnega udejstvovanja. To pa pomeni, da se mora vsak športnik boriti za dodatna sredstva, saj če sam zase ne poskrbiš, nihče drug ne bo. Nihče te tudi ne vpraša, kako boš preživel po končani športni karieri, čeprav si v šport vložil vso svojo mladost. Imam 12 let delovne dobe. Kaj me čaka, ko končam športno kariero? Prijava na zavod za zaposlovanje in nato samozaposli-tev. Velika beda čaka športnika, ko konča kariero, če si že prej ne vzpostavi nekih temeljev in si ustvari imena.« Ko sneži tudi na koncertu ... Po praznikih, v petek, 8. januarja, so učenci in učitelji zasebne glasbene šole v samostanu svetih Petra in Pavla izvedli božično-novoletni koncert Naj sneži ... Šola se je predstavila z vsemi dejavnostmi, ki jih izvaja. Med prihodom poslušalcev v dvorano je božične pesmi igral godalni kvartet pod vodstvom Matjaža Antončiča. Na odru športne dvorane OŠ Olge Meglič se je zvrstilo okrog 150 nastopajočih. Glavno nit večera je predstavljal pihalni orkester pod taktirko Danijela Šegule. Igrali so samostojno ter skupaj z 80-članskim mladinskim zborom in harfističnim orkestrom. Vodja projekta je bil Bojan Bezjak. Najmlajši so prepevali zimske pesmi ob spremljavi komorne zasedbe (klavir, klarinet, rog in flavta). V najmlajšem zborčku je prepevalo 50 otrok, starih od 3 do 8 let. Občinstvo so očarali. Predstavil pa se je seveda tudi komorni pevski zbor skupaj z godalno komorno zasedbo pod vodstvom Petra Gojkoška in San- dre Vidovič. Baletni oddelek so na prireditvi zastopale tri baletke, ki so zaplesale ob živi glasbi harfistk in flavtistke. K polnosti večera je prispeval tudi orkester harf. Prav poseben biser sta bila dva violončelista. Skupaj s citrarji in harmonikarjem pa je zapela najmlajša solistka Vida Veršič. Glasbeni program celega večera sta zavili v zgodbo babice in vnučke Anita Špes (mamica naših dveh učenk) in naša violinistka Hana Berlak. Skozi celoten večer sta obujali spomine na praznične dni in nam predstavili, kako je bilo nekoč in kako praznujemo danes. Nastopajoči so očarali prepolno dvorano staršev, babic, dedkov, sorodnikov in prijateljev. Klavdija Zorjan Škorjanec Foto: Davorin Munda Pogled na številne nastopajoče iz samostanske glasbene šole petek • 15. januarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Kmetijstvo • Koline ali furež - od praznika do dopolnilne dejavnosti Svinjina na več kot 70 načinov »Prehranske navade se sicer spreminjajo, vendar domače koline ostajajo praznik v družini ali v obliki tradicionalnih prireditev, ki jih organizirajo razna društva na podeželju,« je povedal Peter Pribožič s KGZ Ptuj. V luči lokalne samooskrbe pa lahko rečemo, da so koline možnost ponudbe tradicionalne, sezonske in lokalno pridelane hrane z znanim poreklom. Koline so značilne za hladno obdobje leta od martinovega do pustnega časa. O pestrosti izdelave mesnih izdelkov priča podatek, da poznamo na območju Slovenije več kot 70 različnih izdelkov iz mesa in slanine, je izpostavil Pribožič. Kakovost domačih mesnih izdelkov se začne že v hlevu. Kot pravi Pribožič, ima prehrana živali v zadnjem mesecu pred zakolom velik vpliv na kakovost maščobe, ki da okus, barvo in mehkobo mesu in slanini. V domači prehrani prašičev imata ugoden vpliv na kvaliteto mesa ječmen in krompir, negativno pa vpliva prevelik delež koruze in krmil z visoko vsebnostjo lahko topnih maščobnih kislin, kot so oljne pogače in ostanki iz prehrane ljudi, je povedal. »Temu se je treba prilagoditi, zlasti če izdelujemo trajne suhomesne izdelke.« Negativen vpliv na kakovost mesa ima tudi stres živali tik pred zakolom (preganjanje, pretepanje, slabo omamljanje ...). Ta stres je mogoče omiliti s primernim umirjenim, humanim postopkom pred klanjem. »Po zakolu je treba meso dobro ohladiti. Temperatura mesa po zakolu je okrog 39 °C, zato ga moramo ohladiti pod štiri stopinje Celzija v sredini kosov mesa.« Izdelava kašnatih klobas Za kašnate klobase je v Sloveniji zelo značilna pestrost načina izdelave in njihovega poimenovanja. Tako poznamo krvavice, v katere je dodana kri, ponekod Na Slovenskem znamo predelati svinjino na več kot 70 načinov. ječmenova, ajdova ali prosena kaša, dodatek riža, dodatek kuhane glavine, kuhanih pljuč, ocvirkov, kuhanega mesa in vrsta domačih začimb, je povedal. »Od teh so značilne začimbe sol, poper, česen, čebula, majaron, piment, kumina, muškatni ore-šček, cimet, klinčki in še bi se našla kakšna začimba kot dodatek. Poznamo tudi kašnate klobase, ki so brez dodatka krvi, a s podobno sestavo kaš in drugih dodatkov. Na območju Koga v smeri Ljutomera poznajo tudi bele kašnate klobase iz prosene kaše in sladkih začimb, ki se uživajo kot sladica v kombinaciji s kompotom.« O pripravi kašnic je Pribožič dejal, da se skrbno pripravljen nadev polni v čreva in nato se kašnate klobase obarijo. Kašnate klobase se rahlo prekuhajo pri nizkem vretju, da se masa nadeva homogenizira in dodana kri zakrkne. »Po obarjanju kašna-te klobase potapljajo v hladni vodi, da ostanejo lepe gladke. Sledi hlajenje in pred uporabo pečenje pri temperaturi okrog 150 °C, da ne pride do pokanja črev. Kašnice so torej sveže klobase, polnjene v goveja ali svinjska čreva. Pred pečenjem se v kozico doda malo vode, ponekod dodajo na krvavice koščke trebušne slanine ali sala, ki se med pečenjem počasi tali. Konzerviranje kašnatih klobas z zmrzovanjem je način shranjevanja teh klobas za daljše obdobje, Gorišnica • Srečanje sošolcev Skupaj prvič po šestdesetih letih V prejšnjem tednu so se v Gorišnici srečali sošolci, ki so osnovno šolanje končali pred 60 leti. V takratni nižji gimnaziji Gorišnica so bili zadnja generacija, ki je še opravljala malo maturo. Od 38 vablj enih se je srečanj a udeležilo le 18 bivših učencev, vabilu se je odzvala tudi takratna učiteljica nemškega jezika Angela Ro- škar, medtem ko je Hedvika Fric, ki je učila slovenski jezik, poslala pozdravno pismo. Dvočlanska delegacija je prižgala sveče na grobovih pokojnih sošolcev. Po toliko letih je bilo to prvo in mogoče ne zadnje srečanje, saj so si obljubili, da se še dobijo. Po končani sv. maši, ki jo je daroval Ivan Holobar, farni župnik sv. Marjete niže Ptuja, so srečanje ob obujanju spominov nadaljevali v hotelu Botra. Lojze Župec Sošolci so se zbrali prvič po 60 letih. Foto: L. Zupec vendar ni priporočljivo za več kot tri mesece, ker prihaja zaradi lahko topnih maščobnih kislin do oksidacijskih procesov.« Kašnate klobase se praviloma ponudijo s kislim zelje ali repo in krompirjem. »Lahko tudi s kombinacijami solat in prilog, kar še bolj popestri kulinarično specialiteto domačih kolin,« je dodal Pribožič. Pečenice Na kolinah se praviloma izdelujejo tudi pečenice, ki so narejene iz odbranega mesa in z dodatkom slanine. Kot je povedal Pribožič, se ohlajeno meso zmelje na stroju z debelino 8-10 mm, mletemu mesu pa se doda mleta slanina. Od začimb se uporabljajo poper, česen, sol, malo kumine in ponekod še kakšna domača začimba. Maso je treba dobro premešati in jo napolniti v tanka čreva. Tlačenka »Tlačenka se pripravlja iz različnih kosov kuhanega mesa, kuhanih kož, kuhanih ledvic in srca ter z dodatkom začimb, kot so poper, sol, česen, ponekod majaron, muškatni orešček in kumina. Meso narežemo na kocke in trakove ter nato vso maso dobro premešamo. Če polnimo v naravno debelo slepo črevo, se po polnjenju tlačenka v vroči Foto: Črtomir Goznik vodi ali v ostanku juhe obari, da se maščobni del homogenizira in dobimo v tlačenki kompaktno maso.« Izdelavi suhomesnih izdelkov Za domače klobase in salame je pomembno, pravi Pribožič, da odberemo kakovostne kose mesa, ki nimajo veliko veznega tkiva in nimajo krvavih delov. »Meso meljemo na volku z odprtino 10-12 mm; boljše je, da so koščki mesa večji. Zelo pomembno je, da so rezila ostra, da pri mletju ne prihaja do gnetenja in mehanske poškodbe mesa. V maso dodajamo kvalitetno belo hrbtno slanino v količini od 15 do 20 % mase. Praviloma jo režemo na kocke, da dosežemo lep mozaik izdelka. Slanino pred rezanjem rahlo zamrznemo, narezane kocke širine 3-5 milimetrov je priporočljivo splahniti na situ z vročo vodo, da se pri mešanju lepše razporedijo. Neprimerno je, da uporabljamo slanino iz trebušnega dela klavne polovice. Od prašičev, ki so bili krmljeni z ostanki olj in visokim deležem koruze (nad 60 %), ne moremo odbrati kvalitetne slanine.« Pribožič še dodaja, da se lahko mesu prašičev doda tudi do 20 % govedine oziroma katere druge vrste mesa (divjačina). Sicer pa so osnovne začimbe pri izdelavi klobas in salam: sol do 2,5 %, poper in česen v zmernih količinah, za boljši okus in barvo pa dodamo do en odstotek sladkorja. »V tem primeru ne uporabljamo nitratno-nitritnih soli, ki so zdravju škodljive. Ostale začimbe, kot so lovor, kumina, brinove jagode, muškatni ore-šček, niso nujno potrebne in so bolj stvar okusa posameznikov. V primeru prodaje izdelkov je prav, da so dodatki napisani na deklaraciji izdelka.« Dimljenje in sušenje klobas in salam »Dimljenje klobas opravimo s hladnim dimom temperature do 25 °C, da ne uničimo naravnih encimov. Uporabimo primeren les (bukov ali gabrov). Pred di-mljenjem naj bodo klobase na površini suhe. Nadaljnje sušenje klobas mora potekati počasi pri temperaturi do 14 °C. Visoka temperatura sušenja, prek 18 °C, povzroča nastanek trdega zasušenega roba in mehko sredino. Važna je tudi primerna vlažnost zraka - v začetku 80 in nato od 60 do 70 %, kar preprečuje pojav prehitrega izsuševanja ali pojavljanje plesni na površini. Čas sušenja je odvisen od debeline izdelka in samih okoliščin. Tanki izdelki do 35 mm so suhi v 3-4 tednih, salame s premerom 50 mm in več pa v 6-10 tednih. Shranjevanje klobas in salam naj poteka pri temperaturi okrog 15 °C in vlažnosti okrog 70 %. Zavedati se moramo, da se izdelek tudi pri shranjevanju izsušuje. Nekoč so klobase shranjevali v žitu in pepelu, danes je bolje izdelke zaviti v papir ali jih vakuumsko zapreti in jih shraniti v domači zamrzovalni skrinji.« Kot pravi Pribožič, so domače koline in izdelava mesnih pridelkov na kmetijah slovenska tradicija, ki lahko preraste v dopolnilno dejavnost na kmetiji. »Izdelava trajnih klobas in salam je zelo zahtevna naloga in jo moramo opraviti brez večjih napak. Za dobre in kakovostne izdelke je potrebnega veliko znanja in izkušenj,« je sklenil Pribožič ter vsem, ki bodo imeli v teh dneh domače koline, zaželel veliko uspeha pri izdelkih in seveda tudi užitkov. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Koline omogočajo ponudbo tradicionalne, sezonske lokalno pridelane hrane z znanim poreklom. 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 15. januarja 2016 Pomagajmo si Zdravstveni nasveti Vzgoja samostojnosti pri otroku Vzgoja samostojnosti pri otroku se začne že v prvem letu življenja in je po mnenju številnih strokovnjakov s tega področja med najpomembnejšimi nalogami vzgoje. Kdaj in v kolikšni meri bo otrok samostojen, je odvisno od številnih dejavnikov, na primer od osebnostnih lastnosti otroka, od miselnih in vedenjskih vzorcev staršev, ki jih prenašajo na potomce, od življenjskega sloga družine ... Danes večkrat slišimo besede odgovorno starševstvo. To med drugim pomeni, da starši delajo za otroka in ne proti otroku. ZA otroka Zelo pomembno je, da starši budno spremljajo otrokov razvoj in za vzgojo samostojnosti ne zamudijo prav nobene priložnosti, ki jim jo malčki ponudijo. Vsi poznamo besede, ko otrok reče, da želi nekaj storiti SAM. Ali še pred tem, ko isto pove le s kretnjami in mimiko. V takih primerih gre za notranjo motivacijo otroka, ki je najboljša popotnica za vnaprej. Pozorni in osveščeni starši to izkoristijo tako, da otroku posvetijo svoj čas, ga spodbujajo in mu pomagajo le po potrebi. Ob tem morajo pokazati tudi veliko strpnosti, saj pri prvih nerodnih poskusih pride do marsikatere nevšečnosti. Tudi brez pristne pohvale za uspešno opravljeno delo ali mogoče le poskus, ki še ni obrodil želenih sadov, ne gre. Otrok se ob dobro izpeljani nalogi počuti pomembnega in uspešnega. Hkrati razvija pozitivno samopo-dobo, samostojnost in delovne navade. Postopno se loteva vedno zahtevnejših nalog. Pri teh poskusih mu moramo le slediti, pomagati, poskrbeti za njegovo varnost, nuditi spodbudno okolje in izkoristiti njegovo radovednost in motiviranost. Zadovoljstvo ob uspehu je obojestransko. Starši se morajo zavedati, da se otrok sprva zgleduje le po njih, torej morajo delati tako, kot govorijo in zahtevajo. Eno od pomembnejših načel v vzgoji je tudi poenotenje obeh staršev v (realnih) pričakovanjih in zahtevah. Otroci imajo različne potrebe po samostojnosti. Nekateri imajo ravno pravšnje, drugi si upajo preveč in jih je treba brzdati, tiste manj aktivne je treba spodbujati. Velikokrat imajo takšni otroci tudi skromnejšo domišljijo. Takrat morajo starši uporabiti zunanjo motivacijo, kar ni vedno lahko. Najboljše je, da jim dejavnosti prikažejo na drugačen, zanimiv način. Morajo jih osmisliti. Otroku naj dejavnost predstavijo kot igro. Šele takrat, ko bo otrok dojel smisel nekega početja, se bo vzbudila notranja motivacija in lotil se bo dela. Včasih je od otroka treba tudi kaj zahtevati. Učenje otrok je poklic, pri katerem moramo znati izgubljati čas, da ga pridobimo. (Jean Jacques Rousseau) PROTI otroku Proti otroku delajo starši takrat, ko namesto njega počnejo stvari, ki bi jih zmogel že sam ali se jih šele želi naučiti. Če se to dogaja (pre)pogosto, se otrokova že omenjena in zelo pomembna notranja motivacija postopno zmanjšuje ali je sčasoma skorajda ni več. Otrok začuti, da mu starši ne zaupajo, mu ne dajo dovolj časa. S takšnim početjem starši otroku vzamejo pravico do učenja prepotrebnih spretnosti in delovnih navad. Učenje ni le tisto, kar se učimo in naučimo v šoli. Učenje se začne že zelo zgodaj v predšolski dobi. Zahtevnejše spretnosti lahko otrok razvije le z velikim številom ponavljanj v daljšem časovnem obdobju. Temu je namenjena otroška igra in predšolsko obdobje. Napačno je razmišljanje, da v vrtcu (ali doma, če vrtca ne obiskuje) še ni treba »nič vedeti«. To je zelo pomemben čas, ko se ob vsestranski pomoči odraslih oseb otrok lahko in mora naučiti samostojnosti, ki je primerna njegovi starosti. Če v predšolskem obdobju ni postavljenih trdnih temeljev, se lahko ob vstopu v šolo pojavijo različne učne, čustvene ali vedenjske težave.Kot dolgoletna pedagoška delavka opažam, da prihaja v šolo vse več premalo samostojnih otrok, ki imajo še vedno težave na primer z oblačenjem, obuvanjem (vezalke), uporabo škarij in jedilnega pribora, ne vedo, kaj imajo v torbicah, ker si jih niso pripravili sami, ne zmorejo sedeti pri mizici in v miru počakati, da vsi pomali-cajo, pogosto preslišijo navodila za delo, so manj motivirani za delo, si ne zapomnijo naročila učiteljice .Verjetno se strinjate z menoj, da bi se mnogim naštetim in nenaštetim težavam lahko izognili z doslednejšo vzgojo za samostojnost otrok. Spoštovani starši! Naj vam napisane besede služijo kot opomnik v trenutkih, ko želite nekaj narediti namesto otroka. Najprej ocenite, ali ZMORE ŽE SAM. Če zmore, mu dajte čas, da opravi delo najboljše, kar zna. Vaš otrok vam bo neizmerno hvaležen. Če ne prej, prav gotovo takrat, ko se bo kot odrasla samostojna oseba veliko lažje znašel v ne vedno prijaznih življenjskih okoliščinah. Zvonka Drozg, specialna pedagoginja Tačke in repki Ali potrebujejo naši kosmati ljubljenčki dodatno zaščito v mrzlih zimskih dneh Vprašanje v naslovu prispevka je pogosta tema diskusij, negodovanja in odobravanja, tudi vprašanj bralcev Stajer-skega tednika in v današnjem prispevku bom poskušal razjasniti nekatera dejstva. Razumljivo je, da se ljudje pozimi toplo oblečemo, preden gremo na hladno. Z oblačili se zaščitimo pred mrazom, dežjem, vlago, umazanijo. Koža kužkov in muc je pokrita s kožuhom, ki nudi naravno zaščito pred vremenskimi vplivi iz okolja. Kožuh je sestavljen iz dveh vrst dlake. Krajša dlaka pri koži je gostejša, ščiti psa pred nizko temperaturo, imenujemo jo podlanka. Daljša krovna dlaka ga ščiti pred dežjem in seveda daje značilno pasemsko podobo. Kadar je lepo negovana, je vsekakor tudi okras živali. Vedeti moramo, da psi nimajo več takšnega kožuha, kot so ga imeli njihovi predniki, ki so živeli bolj ali manj na prostem. Na kožuh je v veliki meri vplival človek z vzrejo in selekcijo pasem, ki so slabo odlakane ali pa so celo brez dlake. Na gostoto in dolžino dlake vpliva tudi način življenja. Psi, ki živijo v hiši oz. stanovanju, imajo praviloma krajšo in redkejšo dlako od psov, ki živijo na prostem. Kratkodlaki psi, kot na primer nemški bokser, francoski in angleški buldog, dalmatinec, nem- ška doga, kratkodlaka čivava, doberman, bordojska doga in ostali kratkodlaki mastifi, jazbečarji in še mnogi drugi, sploh nimajo podlanke, ki je najpomembnejša pri zaščiti pred mrazom. Predvsem na področju trebuha so izredno slabo poraščeni. Pri nizkih zimskih temperaturah se tako slabo poraščen kužek mimogrede lahko prehladi, še zlasti, če je njegov kožuh moker. Posledično so pogosta vnetja mehurja predvsem pri psičkah, še nevarnejša pa so vnetja ledvic. Tudi mladi, do pol leta stari kužki še nimajo podlanke in so Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. zelo dovzetni za podhladitev in prehlade. Tudi njihov center za reguliranje temperature v možganih še ne deluje povsem, kar pomeni, da se ne grejejo sami in so tako še bolj v nevarnosti podhladitve in kasneje prehla- Foto: Črtomir Goznik Foto: osebni arhiv Emil Senčar, dr. vet. med. da. Suhi kužki, ki imajo malo ali pa nič podkožne maščobe, ki ščiti telo pred podhladitvijo, so prav tako izpostavljeni podhladitvam. Določene pasme, ki izvirajo iz toplih krajev, so povsem neprilagojene za mraz v mrzli in dolgi zimi. Vse kužke zgoraj omenjenih pasem je priporočljivo v mrzlih deževnih oziroma zimskih dneh obleči v plašče ali jopice oz. druga oblačila. To velja tudi za kužke, ki ostajajo dalj časa na prostem. Kužki, ki živijo z nami v stanovanjih in hišah v tesnem stiku, doživijo pravi šok, Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. Prehranska dopolnila - sezonski trendi ali »čudežna zdravila« (1) Prehranska dopolnila so v zadnjem času pogosto glavna tema raznih oddaj in člankov. Pojavljajo se argumenti za in proti. Različni strokovnjaki utemeljujejo svoj pogled na že uveljavljena prehranska dopolnila in na nove trende. Nekaterim se zdijo zgolj tržno zanimiva, spet drugi prisegajo na njihovo korist, seveda ob pravilni uporabi in njihovi kakovosti. Na trgu se znova in znova pojavljajo nova prehranska dopolnila, v medijih in po spletu krožijo razne informacije o t. i. čudežnih »zdravilnih« učinkih teh dopolnil. Čeprav le-te pogosto oz. skoraj nikoli niso podprte s strokovnimi viri, vseeno postanejo modna muha in marsikoga pritegnejo. Varnost večine teh prehranskih dopolnil pogosto ni dokazana, lahko so celo nevarna. Zato je dobro vedeti, kaj so prehranska dopolnila in predvsem komu zaupati, kdaj je lahko škoda večja od koristi, kakšna so tveganja. In predvsem, kje je meja samozdravljenja. Prehranska dopolnila so po Pravilniku o prehranskih dopolnilih (2013) opredeljena kot živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v različnih farmacevtskih oblikah. Pravilnik določa, da lahko prehranska dopolnila vsebujejo minerale, vitamine, tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. V Sloveniji smo imeli, preden smo tudi na tem področju prevzeli predpise EU, veliko boljši nadzor nad trgom prehranskih dopolnil. Vsak izdelek je bilo treba prijaviti ministrstvu za zdravje, kjer so kompetentni strokovnjaki presodili, ali je izdelek dovolj varen in ali je opremljen z ustreznimi navodili, ki zagotavljajo varnost njegove uporabe za potrošnika. Žal postopek prijave prehranskih dopolnil ni več potreben! Zaradi »ohlapne« zakonodaje se pogosto med izdelki tudi takšni, ki niso v skladu z živilsko zakonodajo (vsebujejo težke kovine ali pesticide; na embalaži so navedene zavajajoče zdravstvene trditve) in zakonom o zdravilih. Zlasti slednji zelo natančno določa, kaj so zdravila. In če se nekemu izdelku pripišejo lastnosti, da zdravi ali preprečuje bolezni, bi tak izdelek moral biti registriran kot zdravilo. Meja med hranilnim in fiziološkim učinkom ter zdravilnim učinkom zlasti laikom ni popolnoma jasna. Prehransko dopolnilo mora imeti na zunanji embalaži jasno označeno naslednje: - prehransko dopolnilo - sestava; v primeru vitaminov in mineralov tudi kakšna je vsebnost (v odstotkih) glede na priporočen dnevni odmerek - maksimalni priporočen odmerek in maksimalni priporočen dnevni odmerek ter opozorilo, da se odmerka ne sme prekoračiti - prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano - izdelek je treba shranjevati nedosegljivo otrokom V lekarni zelo jasno ločimo med zdravili in prehranskimi dopolnili, hkrati pa skrbimo, da imamo na zalogi samo kakovostna prehranska dopolnila, ki so usklajena z zakonodajo. Kakovost preverjamo na več načinov, bodisi s pridobitvijo analiznih izvidov in certifikatov, proučimo različne študije, preverimo navodilo za uporabnika in ali je izdelek opremljen z vsemi zakonsko predpisanimi opozorili ipd. Tudi ko svetujemo uporabo prehranskega dopolnila, je to na podlagi strokovne in kritične presoje lekarniških strokovnih delavcev. Prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju, ampak dopolnjevanju prehrane, kadar zaradi življenjskega sloga, zdravstvenih razlogov, »nenaklonjenosti« do določenih živil ali iz kateregakoli drugega razloga s hrano, ki jo običajno uživamo, ne vnesemo zadostne količine vseh makro in mikro hranil, ki so potrebna za normalen razvoj in delovanje organizma ter za ohranjanje zdravja. Smiljana Markež, mag. farm., Lekarne Ptuj ko pridejo iz toplega stanovanja v mrzlo zimsko jutro. Prav tako starejši, oslabeli in bolni kužki nimajo energije, da bi premagovali mrzle zimske temperature in bodo srečni in zadovoljni, če jih oblečemo v toplo oblačilo. Pasja oblačila, plaščki, puloverji, dežni plašči in drugi pripomočki nikakor niso modna muha oz. nepotrebna navlaka, še manj stvar za posmeh. Postajajo nuja za ohranjanje zdravja pri določenih pasmah kratkodlakih kužkov, pri bolnih, ostarelih in zelo mladih kužkih. Vsekakor služijo za bistveno izboljšanje kakovosti življenja naših malih prijateljev. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 15. januarja 2016 Za kratek čas, kronika Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC ELDA VILER STRJENA KRI NA RANI LOVSKO OBMOČJE OBRI PRIPRAVA NA PUŠKI NAMERA, NAKLEP SIMON GREGORČIČ ŽITARICA ZA KONJE STIKALIŠČE REK IN POTOKOV PALICA ZA TRASIRANJE TONALNOST POMOŽNA GESLA DRAG KAMEN SANITETNI MATERIAL SPLITSKI ATLETSKI KLUB PREBIVALKA OBROVA IGRALKA GARDNER POZDRAVNI GOVOR TROPSKI SADEŽ POKVEKA, SPAKA DREVO S TRDIM LESOM POLJSKI PESNIK BELILO UBOŽICA VNETJE OBUŠESNE SLINAVKE PREMAZ ZA LES RJAVOLASKA ANA MLAKAR KLIC NA POMOČ NEMŠKA PEVKA KMET ZA PLUGOM DVOREC V MOSTAH NEON ANTON ČEHOV MICROSOFTOV PORTAL PREČNI TRAMIČ STOŽEC RIMSKA 501 DOLGA DOBA JE PRVI PRI KRUHU GLAS, ZVOK KOPRSKA BEAT SKUPINA MREŽNA KONSTANTA KATARINA IVANOVIC NAS NOGOMETAŠ (MARKO) VZDRŽNOST NEDOVOLJENO PREPISOVANJE LADIJSKA PROSTORNINA STIKLJIV OTROK SKAKALKA V VIŠINO PAJENK UGANKARSKI SLOVARČEK: ASK = splitski atletski klub, ASNYK = poljski pesnik (Adam), KONUS = stožec, MSN = microsoftov portal, MUMPS = vnetje obušesne slinavke, PARAMETER = mrežna konstanta, PLONK = nedovoljeno prepisovanje. .yrN0S ^^ ISV 'y3NS-|3 'yajjiAiVdVd 'IN03HVIAIVVI 'ia 'SRNO» Wl ' 3N '3V 'SOS 'IAIV 'VVIJJNIda 'VIVI 'VA3d 'VIANSV IAIVQV 'N3dQ 'dOAOOVN 'VAV 'WIAOdaO 'ISOVISNO! YlS39QOd '10» IdlSO 'M3HIS 'IHVAV 'd3A3d 'dlAIVdVI :ouAejopoA '3>|NVZId>l 31 A3HS3d Manj spodbudna pa je podrobnejša statistika, saj je bilo lani 19 prometnih nesreč (leta 2014 jih je bilo 17), v katerih je življenje izgubilo 20 oseb (leto prej 21). Policisti so obravnavali še 1.263 (1.324) prometnih nesreč, v katerih so bile težje telesno poškodovane 104 osebe (v letu prej 88), 1.679 (1.769) pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Te številke pa še niso končne, saj vsi vnosi še niso bili opravljeni, so pojasnili na PU Maribor. Neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje in neupoštevanje prednostnih pravil so osrednji vzroki za črno statistiko na podravskih cestah, pogosto pa je temu kriv tudi alkohol. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom na območju policijske uprave Maribor v letu 2015 znaša kar 40 %, delež alkoholizi-ranih povzročiteljev prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in materialno škodo pa 10 %. (Ne)uporaba varnostnih pasov Ob tem je skrb vzbujajoča tudi uporaba varnostnih pasov. Kot izhaja iz statistike policistov, slogani pripnite življenje, pripnite in doživete, varnostni pas lahko reši življenje še kako držijo. V prometnih nesrečah s smrtnim izidom oziroma pri mrtvih udeležencih, ki bi lahko uporabljali varnostne pasove, je bil delež uporabe varnostnih pasov le 50 %, pri hudo telesno poškodovanih udeležencih pa le 57 %. »Podatki izkazujejo še vedno relativno nizko stopnjo uporabe varnostnih pasov udeležencev v cestnem prometu in velik vpliv na stopnje poškodb udeležencev prometnih nesreč. Sicer pa je v letu 2015 delež uporabe varnostnih pasov pri udeležencih prometnih nesreč na območju policijske uprave Maribor znašal 83 %,« ugotavljajo na PU Maribor. Največ prometnih nesreč se je v letu 2015 na območju poli- cijske uprave Maribor zgodilo v naseljih in na regionalnih cestah. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pa se je zgodilo na regionalnih cestah, v naseljih brez uličnega sistema in na glavnih cestah. Lani več kot 2.300 kršitev uporabe mobilnikov Moteč dejavnik voznikov v 21. stoletju je tudi mobilnik. V letu 2015 na območju PU Maribor sicer policisti niso obravnavali prometne nesreče, katere neposredni vzrok bi bila nepravilna uporaba mobilnega telefona. »Vsekakor pa nepravilna uporaba mobilnega telefona bistveno zmanjšuje voznikovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila, zaradi česar pri nadzoru cestnega prometa ugotavljamo tudi tovrstne kršitve. Zaradi nepravilne uporabe mobilnih telefonov med vožnjo smo policisti PU Maribor v letu 2015 ugotovili 2.390 kršitev, v letu 2014 3.469 kršitev in v letu 2013 2.613 kršitev,« so dodali na PU Maribor. Preostale nesreče so bile torej nesreče z materialno škodo. Najpogosteje so se zgodile zaradi nepravilnega premika z vozilom, nepravilne strani oz. smeri vožnje, neustrezne varnostne razdalje, neupoštevanja pravil o prednosti in neprilagojene hitrosti. Mojca Vtič I Do konca oktobra so alkoholizirani udeleženci povzročili nesreče: I 2015 2014 - s smrtnim izidom 33 23 - s hudimi telesnimi poškodbami 121 120 - z lahkimi telesnimi poškodbami 457 482 - z materialno škodo 875 908 Vir: PU Maribor Podravje • Alkohol še vedno rabelj slovenskih voznikov Podravske ceste lani zahtevale 20 življenj Prometnovarnostne razmere na območju policijske uprave Maribor so bile v letu 2015 podobne kot v letu 2014, ocenjujejo na Policijski upravi Maribor. V letu 2015 so po začasnih podatkih obravnavali 3.464 nesreč ali sedem odstotkov manj kot leto prej. Stanje prometne varnosti za vso Slovenijo 2015* I 2014 I Število prometnih nesreč 17.617 18.314 Število umrlih v prometnih nesrečah 120 108 Število hudo telesno poškodovanih 911 835 Nesreče s smrtnim izidom po vzroku: - neprilagojena hitrost 48 34 - nepravilna smer vožnje 31 41 - neupoštevanje pravil o prednosti 20 10 *Podatki za leto 2015 so začasni Alkohol in prometne nesreče Foto: Črtomir Goznik Na slovenskih cestah se je lani zgodilo 17.617 nesreč. Vir: PU Maribor 20 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 15. januarja 2016 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (11.) fn;- OVEN Mi smo norci »Življenje, življenje je drag šport,« prepeva Šifrer. Ja, za dobro življenje je potrebno kar nekaj denarja, pomislim. Najprej ga je treba znati zaslužiti, kasneje pa pametno porabiti. Začaran krog, kajne? Še nedavno sem tudi sama verjela, da dobra hrana, pijača in streha nad glavo stanejo celo premoženje. Foto: Mateja Toplak Po podatkih Združenih narodov se v revnih barakarskih naseljih po svetu stiska kar 830 milijonov ljudi - vsak deveti Zemljan torej! Prijeten spanec v butani koči - 3 evre, slasten obrok - 45 centov, sveže pripravljen mangov sok - 15 centov. Odpihnilo mi je evropsko logiko! V bistvu smo norci, pomislim. Zakaj živimo v tako dragi državi? Zakaj je postal denar tako pomembna dobrina? Čeprav je življenje v Sloveniji v primerjavi z Indijo pregrešno drago, so razlike med reveži in bogataši pri nas manjše, ali bolje rečeno, manj opazne. Povsem drugače je tukaj. Indija je država nasprotij: majhne hišice iz pločevine skromno zardevajo ob najrazkošnejših palačah, v katerih služničad hiti sem in tja, na drugi strani ograje pa revne ženice v včerajšnji luži perejo posodo, ob tem pa pazijo še na razposajene malčke. Nevarna igra nasprotij. Indija je tako rekoč država, kjer nas ves čas nadlegujejo berači, zasledujejo potepuški psi ter oblegajo gore odpadkov. V Indijo se zaljubiš ali pa jo zasovražiš - vmesne poti ni. Počasi stopam proti ograji. Fotoaparat bliskovito pospravim v torbo. Preveč mi je nerodno, da bi obeležila bedo, v kateri so primo-rani živeti. S prijateljem se spogle-dava. »A kar tako naj vstopiva?« zašepetam. Še preden se zavem, me majhno dekletce z velikim nasmehom do ušes pocuka za obleko. Zdaj ali nikoli, pomislim. Z roko nakažem proti vhodu, ki vodi do barakarskih naselij ... V želji po boljšem življenju se namreč številne družine s podeželja odpravijo s trebuhom za kruhom - v velika mesta, kjer naj bi bile možnosti za zaslužek večje. A realnost je drugačna, saj si številni priseljenci ne morejo privoščiti niti dostojnega doma. Po podatkih Združenih narodov se v revnih barakarskih naseljih po svetu stiska kar 830 milijonov ljudi - vsak deveti Zemljan torej! Večina živi celo pod pragom revščine v smislu prihodka, ki bi jim zagotovil primerno prehrano za preživetje.Prisrčno dekletce me odločno pograbi ter naravnost zvleče med blatne »uličice«, ki vodijo do majhnih hišic, iz katerih najprej priskakljajo radovedni otroci, kasneje pa iz njih glave pomolijo še starši in stari starši. Umazane rokice se stegujejo proti meni, podobno se dogaja tudi s prijateljem, ki mi počasi sledi v notranjost. »Prenevarno se je potikati po teh zakotnih, revnih kotičkih,« naju je, preden sva se odpravila, posvaril skupni prijatelj. Misel, ki zahrbtno pripleše v mojo glavo ob nepravem trenutku, poskušam pregnati kar se da hitro. Dekletce, držeče se za mojo roko, ponosno caplja pred mano. V očeh svojih prijateljev je izjemno pomembna, saj je v vasico pripeljala nenavadne obiske. Dva belca, ki več kot očitno izstopata iz okolja, v katerem sta se znašla, verjetno nista vsakodneven pojav. V naslednjem trenutku se ob meni preriva več kot ducat malčkov v želji, da držim za roko prav njega ali njo.Otroci naju popeljejo od hišice do hišice, ponosno razkažejo svoja domovanja ter nama tako približajo svoj način življenja. Skromni, življenja polni otroci, ki se ne bojijo umazati, stopiti na podgano ali pregnati renčečega psa, so se me dotaknili bolj, kot sem si kdajkoli predstavljala. Živeti v skorajda nepredstavljivo težkih razmerah in ohraniti nasmeh na obrazu je zame še zmeraj uganka. »Pridi,« me povabi ena izmed deklic. Znajdem se v majhni temni luknji, kjer je omara polna razcapanih oblačil. »Vse to je moje,« pojasni. »To je tvoja soba?« vprašam. Oči se mi počasi privajajo na temo, ko se razgledujem po prostoru. Pomigne mi, naj sedem. J (21.3. - 20.4.) Postali boste nekoliko bolj tihi in skrivnosti. Vzrok bo v tem, da boste na sveže zaljubljeni. In če ste vezani, se bodo ljubezenske iskre razvnele. Tako vam bo zelo toplo pri srcu. Na delovnem mestu morate up h BIK (21.4. - 20.5.) Duh prijateljstva in * ljubeznivosti se bo širil. Po majhnih korakih pridobite velika dejanja. Vsekakor morate biti nekoliko bolj mirni in umerjeno pogledati na življenje. Vračale se bodo zadeve, ki so vezane na preteklost. Službeno se boste obremenjevali - v pomoč vam bo vplivna oseba. §9 DVOJČKA (21.5. - 20.6.) jS \LmJ Notranji nemir se bo stopnjeval. Najti boste morali izzive in biti pri tem previdni, kajti lahko naredite kakšno napako. Bodite odkriti do sebe in analizirajte občutke. V ljubezni vas čakata dve možnosti, odločili se boste za pravo. Ne iščite bližnjic in lažjih poti, kajti so zgolj zavajajoča iluzija. RAK v v TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Blesteli boste na delovnem mestu. Čeprav vas bodo obveznosti obremenjevale, se bodo stvari uredile tako, da najdete korist in da imate tudi srečo. Priložnosti v ljubezni se bodo stopnjevale. Pomembno noto bo imel sproščen pogovor. Če boste preveč doma, bo to za vas monotono. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) V prihajajočem tednu vas označuje ogenj ljubezni. Projektom in obveznostim boste kos. Resnica je, da postane mnogo bolj precizni in da rečem pridete do dna. Močan pečat vam daje intuicija in napredujete tako v duhovnem, kot osebnem življenju. Varujte se pretirane ljubosumnosti. STRELEC (23.11. - 21.12.) / Zelo pestro obdobje gre pričakovati pri denarju. Vnesti boste morali neko ravnovesje in biti pri vsem veliko bolj previdni. Odločno greste naprej, vendarle ne smete spregledati smerokazov. Ugodnosti pričakujte v pisanju in dobro vam bodo šle od rok vse študiozne dejavnosti. KOZOROG Tanek košček blaga, razprostrt na trdi zemlji v kotu majhne sobice - ne, to ne more biti res - a to je njena postelja? Šokirana obsedim ob poslušanju njenega brbranja. Ne slišim ničesar več. V bogatem, modernem svetu lahko govorimo o hudi osebni revščini tistih, ki imajo vsega preveč, o revščini mladih, ki ne najdejo smisla in sprejetosti. Opogumila sem se, vzela fotoaparat in v večnost ujela te radostne otroke, ki so mi razvetrili glavo. Nič več se ne pritožujem nad majhno plačo, nič več se ne bojim stopiti do reveža in ga ogovoriti, nič več se ne osredoto-čam na majhne, nepomembne probleme. Kaj je sreča? Zame je sreča življenje na drugem koncu sveta, v popolnoma drugačni kulturi, z nizko plačo, majhnimi stroški, a bogatim življenjem. Danes je moj rojstni dan. V kuhinji, obkrožena s prijatelji, lupim krompir. Pripravljamo večerjo ob proslavljanju življenja. Biti reven ali bogat je zmeraj stvar izbire, me prešine. Pogledam skozi okno. Revna ženica, obkrožena s sosedovimi otroki, ki jo cukajo za lase, s prešernim nasmehom, me spomni, da je bogastvo v nas. Ne bodimo norci ... ¡m^ (21.6. - 22 7.)p (22.12.- 20.1.) Sj Čustveno se boste odprli in doživeli razcvet. Ljubezen vam bo podarila neko moč in harmonijo. Čeprav je pomlad še daleč, se boste odpravili po nakupih in imeli pri tem srečno roko. Pričakovati je novosti na delovnem mestu. Vrnila se bo neka oseba iz preteklosti. Prejeli LEV -r (23.7. - 22.8.) ^ Usodo si boste vzeli v svoje roke in naredili pomembne korake naprej. Če ste rojeni na začetku julija, se vam bo življenje vrtelo s svetlobno hitrostjo. Finančno se ne boste smeli obremenjevati. Tvegane investicije se ne bodo izplačale. Bolj modro je, da se kreativno lotite prenove doma. A DEVICA * (23.8. - 22.9.) Igra usode se bo dogodila v popolnosti ljubezni, romantika se bo odvijala s pridihom harmonije. Vsekakor bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Delček resnice bo v tem, da so vam ljudje tako učitelji kot učenci. Vztrajnostje lepa čednost! s- 2-J ) H O R O S Odločite se in korak ali dva naprej. Pred tem se ločite od svoje preteklosti in naredite neko analizo, kaj morate še spremeniti. Blagodejno bo vplivalo zapisovanje notranjih občutkov. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni. Notranja moč vam podari upanje in i K VODNAR (21.1. -18.2.) _y Pričakovati je, da boste v tem tednu nekoliko bolj umetniški in ustvarjalni. Spremljajo vas prijetnosti in vsekakor vse tiste dejavnosti, ki lahko odstopajo. Našli boste tudi moč in kreativno napredovali. Spominjali se boste preteklosti. Na delovnem mestu se morate odločiti. Ut>i RIBI (19.2. - 20.3.) Razbrati je obilje ugodnosti in oazo novosti, ki vam bodo prinesle romantiko. Iskali boste tudi lažje poti in ugotovili, dajih ni. Pomembno je, da se varujete slabih navad in razvad. Postavite si meje in tako lahko najdete srečo v vsem. Ljubezen in prijateljstvo gresta z roko v roki. O P Foto: Mateja Toplak Prisrčni, življenja polni otroci iz barakarskih naselij so se prikradli v moje srce. Ptuj • Mister Slovenije Matjaž Lesjak Pogumno po modnih brveh Ptujčan Matjaž Lesjak, mister Slovenije 2015, se počasi, a vztrajno kali v dobrega manekena. Agencija Mister model management je Matjažu Lesjaku omogočila, da je v jesenskem času deloval v italijanski prestolnici mode Milanu, kjer je spoznal veliko pomembnih ljudi iz sveta mode in imel priložnost sodelovati z znanimi fotografi ter z njimi posneti veliko slikovnega materiala. S tem si je nabral nove izkušnje, ki mu bodo prišle še kako prav v nadaljevanju manekenske kariere, je povedal Erik Ferfolja iz agencije. „Kariera manekena se podobno kot športna gradi počasi in premišljeno. Letos Matjaža čakajo novi izzivi. Več bo znanega že ob koncu januarja." Leto 2015 je bilo po Matjaževih besedah leto izpolnjenih sanj in osebne rasti. Doživel je veliko stvari, o katerih je sam še ne dolgo tega le sanjal. „Veliko sem se naučil o sebi, ponosen sem na vse, kar mi je uspelo doseči. Komaj čakam, da vidim, kakšne izzive bo prineslo leto 2016,« je povedal te dni. Eden njegovih velikih ciljev v tem letu je tudi dokončanje magistrskega študija gradbeništva. Ne glede na manekensko kariero je izobrazba na prvem mestu, je prepričan prvi Ptujčan s titulo mistra Slovenije Matjaž Lesjak. MG Foto: Stella Bartolli Matjaž Lesjak: „Leto 2015 je bilo leto izpolnjenih sanj in osebne rasti, komaj čakam, da vidim, kakšne izzive bo prineslo leto 2016." petek • 15. januarja 2016 Od tod in tam Štajerski 21 Tržni inšpektorat • Vedeževalske, astrološke storitve so v razmahu Potrošniki jasnovidce kličejo zaradi zelje po pozivnih informacijah »Eno izmed najstarejših vprašanj človeka je, kaj počnem na Zemlji, kaj je moja naloga in kaj se bo zgodilo,« je povedal astrolog in predsednik Astrološkega društva Slovenije Bern Jurečič. In na to vprašanje ljudem prav tako Ze od nekdaj skušajo odgovoriti vedeZevalci, astrologi, jasnovidci ... Koliko je danes oseb v Sloveniji, ki nam pomagajo pri razlagi pojavov in vidijo dogodke v prihodnosti za ceno najmanj dveh evrov na minuto? Nihče prav ne ve, saj se tovrstnih evidenc ne vodi. Ena najlažjih oblik tovrstnega svetovanja je svetovanje po telefonu. Skorajda v vsakem časopisu, na spletnih straneh, v kontaktnih oddajah se oglašujejo številke 090, na katere je mogoče poklicati za najrazličnejše storitve. Telekom Slo- Kot so dejali, so takšni oglasi zaradi dalj časa trajajoče gospodarske krize še posebej zanimivi za potrošnike, ki so v finančni stiski, saj iščejo pozitivne informacije, ki jim dajejo upanje na boljši jutri. Zaradi tega, in ker se število uporabnikov storitev veča, je inšpektorat povečal nadzor. Ob tem na inšpektoratu ugotavljajo, da se na tem področju pojavljajo vedno novi zavezanci in da je tistih, ki ponujajo tovrstne storitve preko premijskih številk, Astrološki inštitut tudi v Sloveniji Inštitut je nov projekt, ki je šele dve leti prisoten v našem prostoru. Diplomski študij traja dve leti. »Izpiti in diploma so za naše slušatelje brezplačni, za zunanje študente pa seveda plačljivi. Naj pri tem omenimo, da ima vsak tečaj, ki je del rednega programa, pripravljen tudi obsežen učbenik s teorijo in primeri,« je povedala Mihaela Malečkar Kogovšek, ki ima že 13-letno prakso poučevanja astrologije in je napisala večino učbenikov ter pripravila program, s katerim predavatelji postopoma prenašajo znanje astrologije na učence. »Program vedno bolj prilagajamo standardom ISAR -mednarodne astrološke skupnosti. Država nobene astrološke šole ni verificirala, kar je seveda prej slabost kot ne, ker to pomeni, da so lahko na trgu tudi nekakovostne šole,« je še dodala Malečkar Kogovškova. venije vodi seznam teh številk in storitve vedeževanja, astrologije in druge potekajo preko 238 premijskih številk 090 Telekoma Slovenije ter preko 114 številk 090 drugih operaterjev. Koliko denarja, impulzov se letno porabi v okviru teh storitev, na Telekomu nimajo podatkov. Sicer pa morajo imeti osebe, ki opravljajo storitve na premijskih telefonskih številkah, registrirano oziroma priglašeno dejavnost, ob tem pa morajo imeti tudi ustrezna dovoljenja, pravice oziroma koncesije, če tako zahtevajo predpisi. Tako imajo astrologi, vedeževalci, kot je mogoče zaslediti na spletu, v večini registrirano dejavnost »druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene«. Potrošnik naj razmisli o smotrnosti porabljenega denarja Da so vedeževalske, jasno-vidske, astrološke dejavnosti v razmahu, ugotavljajo tudi na tržnem inšpektoratu, kjer v zadnjih letih opažajo večje število prijav zaradi oglasov, v okviru katerih različna podjetja ter posamezniki oglašujejo storitev vedeževanja oziroma napovedovanja prihodnosti. ogromno. Tržni inšpektorat na podlagi opravljenih nadzorov na tem področju ugotavlja zlasti kršitve zaradi pomanjkljivega navajanja informacij glede imena, sedeža firme ter izpuščanje informacij, kot so: podatek, za katera omrežja velja oglaševana cena klica na minuto, in dejstvo, da ceno klicev iz drugih omrežij določajo drugi operaterji. V okviru nadzora so ugotovili tudi, da posamezni ponudniki storitev delo opravljajo na črno, naslednja kršitev v povezavi s tem pa je bila oglaševanje dela na črno. Na inšpektoratu tako preventivno opozarjajo slovenske potrošnike, naj ne nasedejo množični ponudbi samookli-canih vedeževalcev in naj še pred opravljenim telefonskim klicem razmislijo o nujnosti in smotrnosti potrebe po vedeževanju kot tudi o denarju, ki ga porabijo v ta namen. Nima pa inšpektorat pristojnosti, da bi lahko presojal o verodostojnosti vedeževalca. VedeZevanje, astrologija temeljita na enakih zakonitostih kot vremenski pregovori Kot omenjeno, prerokovanje, napovedovanje prihodno- sti, razlaga dogodkov niso modna muha 21. stoletja, temveč so pomemben del vsake civilizacije. »Ljudje so vedno skušali oblike povezati z dogajanjem. In iz opazovanja so se sčasoma ustvarile neke zakonitosti. Ne gre za to, da si je nekdo nekaj izmisli, iz izkušenj so se ustvarila pravila. Princip je enak kot pri vremenskih pregovorih,« je o temeljih vedeževanja in astrologije povedal Bern. Kako ločiti dobrega astrologa ali vedeževalca od slabega? Bern je odgovoril, da je ta dilema nesmiselna, saj je lahko neka vedeževalka za nekoga dobra, za drugega ne. »Sicer pa je enako kot pri odvetnikih, serviserjih, zdravnikih. Povsod je enaka dilema, kdo je dober in kdo ne. Odločimo se na podlagi govoric. Kar se astrologov tiče, kdor poenostavlja stvari in se omejuje zgolj na astrološka znamenja ter morda Luno, ta je zagotovo začetnik. In tisti, ki bi rad že na začetku povedal nekaj bombastičnega, da bi mu stranka jedla iz roke - to je slab signal. Zgolj tisti, ki smo šolani, smo zavezani k etiki, začetniki in šarlatani pa niso,« je povedal. Seveda pa to področje ni zakonsko urejeno. Bern meni, da je vzrok tej zakonski nedorečenosti miselnost, da je to področje premalo pomembno, ker Branko Sternad, vedeževalec, ki mnogokrat opravlja tudi vlogo terapevta. Foto: Mojca Vtič vedeževalci in astrologi ustvarijo premalo denarja. Sicer pa je v Sloveniji pred dvema letoma vrata odprl astrološki inštitut, ki nudi znanja astrologije. »Astrologom je podlaga astrološka karta, ki je zakodirana slika trenutka v nekem prostoru. Bili ste rojeni v določeni minuti in na nekem kraju. In če se naučimo brati karto, lahko človeku odgovorimo na vprašanje, zakaj se njegove zveze vedno prekine- VedeZevalec Branko Sternad iz Mostečnega Več kot desetletje življenjske dogodke pojasnjuje, opozarja in vodi ljudi tudi Branko Sternad iz Mostečnega pri Mako-lah, ki je vedeževalec pri podjetju 12media. »Imam svoj pristop, znam z ljudmi. Nisem zgolj vedeževalec, temveč tudi terapevt,« je dejal. In kaj so najpogostejša vprašanja? »Zagotovo so na prvih mestih vprašanja v povezavi z zdravjem in službo ter seveda medsebojnih odnosih, sicer pa odvisno od obdobja. Tako sem prejel celo vprašanje, zakaj se nekomu suši lipa na dvorišču,« je odgovoril. Na vprašanja odgovarja s pomočjo ciganskih kart, ob tem pa mu je še v večjo podporo energija, ki jo začuti. »Vsi imamo nekaj v sebi, odvisno pa je, ali to razvijamo ali ne. Po 17 letih pridobivanja izkušenj takoj, ko človeka slišim po telefonu, vem, kako in kaj, saj začutim energijo, vidim podobe. Na začetku sem dvomil vase, ali je to res ali ne, sedaj se tega več ne sprašujem, saj sem dobil potrditve. Karte sicer še vržem, da imam oprimek, nato pa se razvije marsikaj. Z vedeževanjem človeku nakažem, kaj bi se lahko zgodilo, nikoli pa ni 100-odstotno,« je povedal Sternad. Njegovo vedeževanje temelji na intuiciji, izkušnjah, energiji, ki jo začuti, in kot je priznal Sternad, mnogokrat ni zgolj vedeževalec, temveč tudi terapevt. Najraje vedežuje človeku, ki ga ne pozna, saj je tako lahko najbolj objektiven. Ob vedeževanju opravlja tudi regresijo - vpogled v prejšnje življenje. »Ko se nekomu ponavljajo isti vzorci v življenju, ko se začne spraševati, zakaj mi nikoli ne uspe, ga spodbudim, da obudi spomine, ki so zapiski v duši. Duša pa je energija, ki gre iz življenja v življenje. In nato pridejo odgovori, kaj in kje smo naredili nekaj narobe,« je še povedal. Izpoved osebe, ki je obiskala vedeZevalca »Razšla sem se s fantom in bila kar nekaj časa zaradi tega brezvoljna, nesamozavestna, nisem se pobrala kar nekaj časa ... Čeprav sem sama končala razmerje s partnerjem, ki sem se ga naveličala, četudi je bil človek na mestu. A to sem spoznala, ko sem ga izgubila, ko me več ni želel nazaj. Prijateljica mi je povedala za vedeževalca, ki se s prerokovanjem iz kave in tudi kart (ampak pretežno kava, karte le po želji) ukvarja že 20 let. Prijateljici je napovedal celo smrt partnerja. In ko se je to zgodilo, sem začela verjeti tudi sama in iz radovednosti šla tudi jaz. Napovedal mi je prihodnost tako za ljubezen kot druga področja. Smejala sem se mu, a ko je minilo nekaj dni, tednov, mesecev, leto in so se napovedi vedeževalca dejansko začele vrstiti, sem pogledala tisti list zapiskov, ki mi jih je napovedal - namreč pisala sem si. Od takrat verjamem. Danes lahko rečem le, da je vse tako, kot mi je napovedal! Morda se je za kak mesec, teden zamaknilo - a dogodilo se je točno tako! In danes, ko živim, sem srečna, imam kot vsak človek na tem planetu tudi trenutke žalosti. Ko mi kaj ne gre, ko včasih ne vidim, kako in kaj, grem do vedeževalca. Ga pokličem, obiščem in vse, kar mi napove, se mi je do danes res uresničilo. Smešno, a resnično! Še pred kratkim mi je napovedal na primer, da se mi bo oglasil nekdanji fant, da bo poskušal na vse načine nazaj. Sem rekla, da ni mogoče, ker sva zaključila na zelo nečloveški način. In glej, nekaj dni nazaj se zjutraj zbudim, vidim sporočilo, skoraj me je kap. Zdravje za starše: oba moja starša sta bila zdrava kot ribi, a on mi je v maju napovedal, da bo mama morala na operacijo zaradi nekih težav v spodnjem delu trebuha. In tudi to se je uresničilo, saj so ji bili najdeni žolčni kamni. Na podlagi svojih izkušenj sem k njemu peljala mnogo znancev, prijateljev, ki jim je tako kot meni ugotovil veliko zadev, za preteklost in prihodnost. Vedno znova se vračam k njemu. Četudi me nič ne muči, grem po navadi na pogovor, ker se umirim. Priporočam vsem, če ne zaradi drugih razlogov, da se pomirijo.« jo, ali bo hči šla na ta ali drugi faks, ali naj kupi neko hišo ali ne. Moraš pa tudi za astrologa imeti potencial, kot na primer za kirurga in kot pri vsakem poklicu. Nekdo, ki je naredil vikend tečaj, ne more biti dober. Osnova so izkušnje, študij, ve- liko knjig, pregledovanje kart in potencial, da znaš razložiti karto, da razmišljaš drugače, sicer pa delo, delo, delo in trud, trud, trud,« je še povedal Bern, ki je eden izmed predavateljev na astrološkem inštitutu. Mojca Vtič 22 Štajerski Zanimivosti, poslovna in druga sporočila torek • 12. januarja 2016 o m PIJANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža, pon. 12:00 ptujska kronika, pon. 12:25 Čista umetnost, 51. oddaja. pon. 13:05 SKL - šport mladih, 15. oddaja, pon. 13:35 Infb kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 19:10 Selcvenca, 46. oddaja, pon. 19:30 Glasbena osmica (slo), 67. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Okrogla miza z bivšimi ptujskimi gimnazijci 21:10 Parada učenja, pon. 21:30 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:10 Glasbena osmica (slo), 67. oddaja, pon. 10:40 Sekvenca, 4/. oddaja, pon. 11:00 Boksarski magazin, 4. oddaja 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Info kanal 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronikajjon. 18:25 Predavanje dr. Tine Bregant o delovanju možganov 19:25 Glasba za vse, 26. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 DORA - nedeljski pogovori: mag. Geza Emiša 21:25 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:20 Info Kanal 9:45 Kuhinjica, pon. 10:10 DORA-nedepski pogo dr. Marija Pfeifer, pon. 11:10 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 infolonal 17:35 Kuhinjica 19:05 Sekvenca, 47. oddaja 19:25 Cista umetnost, 51. oddaja, pon. 20:05 Ptujska kronika, pon. 20:30 DORA - nedeljski pogovori: Lojze Peterle, pon. 21:30 Glasbena osmica (tuja), 66. oddaja, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:20 Info Kanal 9:00 Pregled tedna, pon. 9:20 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 10:05 SVIT, 2. oddaia, pon. 10:35 SKL, šport mladih, 16. oddaja 11:05 Glasbena osmica (slo), 67. oddaja, pon. 11:35 Kuhinjica, pon. 12:25 Pomurski tednik 12:50 Sekvenca, 47. oddaja, pon. 13:10 Vtisi Kurentovanja 2015, pon. 13:35 Info kanal 16:25TVGorišnica 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sport(no): Pregled leta 2015, pon. 19:25 Cista umetnost, 51. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika,pon. 20:25 Predavanje dr. Tine Bregant o delovanju možganov, pon. 21:25 Kurentova svatba, pon. 22:40 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irrfoBpetv.tv, www.petv.tv TEtff$S O -.¿i PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje *.....^ Z g (as bo do srca z (¡o na radiu Ptuj z Marjanom wvfw.radlo-tsdnlk.sl Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva FORD GALAXY2.0TDCI TREND 2010 9.900,ooe SERV. KNJIGA kov. Črna ford focus c-max 1.8tdcititanium 2008 5.400,00 € SERV. KNJIGA bela renault 1kaliai.4rt 2002 990,ooe prvi last. K0V.T. MODRA fiat stild1.816v dynamic 2002 2.200,ooe SERV. KNJIGA rumena CITROEN XSARA PICASSO 1.616V EXCLUSIVE 2008 4.600,ooe PRVI LAST. KOV. SREBRNA citroen xsara picass01.616v elegance 2006 4.400,ooe SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA renault scenic 1.616v expression 2005 3.400,ooe PRVI LAST. KOV. SREBRNA ford fiusion 1.416vambiente 2008 4.400,ooe SERV. KNJIGA K0V.B0RD0 OPEL ZAFIRA1.9CDTI ENJOY 2008 6.350,ooe SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA FIAT PUNTO GRANDE 1.48v DYNAMIC 2008 4.590,ooe PRVI LAST. KOV. SV. MODRA nissan qashqa11.616vtekna 2008 8.600,ooe SERV. KNJIGA KOV.tRNA volkswagen golf 2.0tdi trendline 2009 7.990,ooe PRVI LAST. KOV. SV. MODRA fiat punto grane1.4 8v active 2006 3.200,ooe SERV. KNJIGA KOV. SIVA FIAT PUNTO GRANDE 1.2 ACTUAL 2006 3.200,ooe KLIMA kov. OPEČNA RENAULT MEGANE 1.616v DYNAMIQUE PLUS GT 2008 4.700,ooe PRVI LAST. KOV. SIVA bmw318dt0uring 2009 9.900,ooe SERV. KNJIGA KOV. ČRNA CTTROEN xsara PICASS01.616v ELEGANCE 2006 3.850,ooe PRVI LAST. K0V.B0RD0 skoda fabia 1.6tdi combi classic 2012 6.450,ooe SERV. KNJIGA BELA renault scenic 1.616v air 2002 1.990,ooe klima KOV. SREBRNA renault clio iii 1.216v dynamique 2011 6.300,ooe PRVI LAST. KOV. SV. ZELENA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-16, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite. I 03:00 GoriSnica - Iz našiti krajev 09:30 Božični koncert Jurovskega okteta 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 17:00 Razkriije - Božična zgodba 16:00 Avrelio - Za uaSe zdravje V ŽIVO 19:00 MaSni koncert v Vitomarcih 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža | 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.fil SIP 03:00 ŠKL 08:30 Plujska kronika 09:00 Praznični koncert v Skorbi 11:00 Ljudski pevci v Lanoovi vasi 13:00 Oddaja Iz obiine Domava 08:00 Predavanje v Markovdh - Dernenca 10:00 Razkrižje - Božična zgodba 11:00 Masni koncert v Vitomareih 12:00 Orfejčkova parada 2012 14:10 Video strani 17:00 Orfejčkova parada 2007 19:40 SKL 20:00 Regijsko tekmovanje PZ; 2. del 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v irvo tudi preko spieia: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja 15:00 Goriimca - Iz naših krajev 17:00 Regijsko tekmovanje PZ; 2.del 18:30 Razkrižje - Božična zgodba 19:10 Mašni koncert v Vitomarcih 20:00 Koncert ans, KGB fl 08:00 Oddaja iz občine Videm kvintel H 09:00 ŠKL 09:30 Polka in majolka Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; irtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27; 031 627 340 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje. Video strani 18:00 Ljudski pevci v Lancovi vasi 20:00 Regijsko tekmovanje PZ: 2 del 21:30 Predavanje v Markovciti - Demenca 23:30 Video strani Mestni kino Ptuj Petek, 15. januar: 16:00 Liffe po liffu: Hokus pokus Albert; 18:00 Peklenski val; 20:00 Liffe po liffu: Taksi. Sobota, 16. januar: 16:00 Liffe po liffu: Hokus pokus Albert; 18:00 Sestri; 20:00 Taksi. Nedelja, 17. januar: 16:00 Liffe po liffu: Hokus pokus Albert; 18:00 Peklenski val; 20:00 Liffe po liffu: Macbeth. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00 ZARADI IZPADA INFORMATIVNE ODDAJE MINULO SOBOTO - PONOVITEV ODDAJE: Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti RS; Hop, na ptujski mestni avtobus; Svečana seja SPV Mestne občine Ptuj; Po Potrčevi in Murkovi poti; Medkulturni večer afriških in slovenskih pravljic; Nova vinoteka v Prešernovi 4 na Ptuju; Likovna razstava slikarke Rozine Šebetič; Razstava risb karikaturista Borisa Miočinoviča; V svet elektronike z revijo Monitor; Koncert Moškega pevskega zbora Rogoznica; Trije kralji so zapeli; Z glasbo v sobotno noč; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . , . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujeVSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taierstii TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 15. januarja 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Al Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. Prireditvenik ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. PRODAM oglate bale. 031 514 864 NA RAZGLEDNI in sončni legi v Kicarju prodamo gradbeno parcelo v velikosti slabih 14 arov. 02 755 86 81. PRODAM prašiča domače reje - 200 kg, zajce za zakol in novi sušilni stroj Gorenje WT641. 031 440 363. PRODAM luščilnik za koruzo na traktorski pogon. Tel. 040 619 714. PRODAM rotacijsko kosilnico, 135 cm, enofazni luščilnik koruze in trosilnik umetnega gnojila Agromehanika. Kupim pa bikca. 051 450 465. BELE kokoši, težke 3,5 do 4 kg, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PRODAM od 40- do 50-kg pujske, krompir sorte desiree - rdeči in suhe hrastove mostnice. 070 337 564, 02 764 52 31. KUPIM konja ali žrebe za meso. Telefon 041 825 057. PRODAM 160-kg prašiča domače reje. Tel. 041 368 431. KUPIM traktor, znamka in tip nista pomembna. Je lahko Deutz, Ursus, IMT, Zetor, Štore, Univerzal ali Tomo Vinko-vič. Ponudbe na 041 235 349. KUPIM kosilnico BCS 127 z majhnimi kolesi, tračni obračalnik SIP 200 in moped Tomos APN 6. Tel. 041 261 676. NEPREMIČNINE KUPIMO zazidljivo zemljišče velikosti približno 1000 m2, občine: Ptuj, Videm, Hajdina, Gorišnica do 30.000 EUR. Tel. 031 804 502. PRODAM vinograd z vikendom, v okolici Juršincev (Kukava). Cena po dogovoru. Telefon 02 755 38 01. Št. Izkaznice 2016-180-182-33892. UGODNO prodamo starejšo hišo na Ptuju, delno obnovljeno, lepa lokacija. Telefon 070 270 130. Št. energetske izkaznice 2015-234-235-23829. DOM IN STANOVANJE OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem, lahko za daljši čas. Tel. 051 356 346. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041-897-675 PRODAM kurentijo za odraslo osebo. Telefon 031 473 100. POGREŠAMO psičko (brez rodovnika), vitko, srednje rasti, rjave in bele barve, nosi kovinsko ovratnico. Okolica Ptuja, desni breg Drave. Hvala za info, tel. 02 788 59 88. !AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M J=J BI d S11! I MtIJ S M BTSP O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. AUDI A4AVANT2.0TDI 2010 12.990 2.LAST. ČRNA BMW 318D UMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 12.490 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320D TOURING 2010 11.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 320D TOURING 2011 12.390 1.LAST., VSA OPREMA BELA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDIAVT 2009 6.990 1.LAST., 7.SEDEŽEV SREBRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2010 8.290 1.LAST., 7.SEDEŽEV MODRA CITROEN C51.6 HDI 2011 9.990 1 .LAST., KOT NOV ČRNA HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.290 2.LAST., TOP OPREMA SIVA MERCDESC220CDI 2006 6.790 2.LAST, ODLIČEN ZLATA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO 2013 12.990 1 .LAST., ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI 2007 5.390 2.LAST., VSA OPREMA SIVA §K0DA OCTAVIA COMB11.6 TDI 2013 11.290 1 .LAST., TOP OPREMA SREBRNA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.990 1.LAST., ODLIČEN SIVA VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT 2000 1.790 OPRAV. VEL SERVIS BELA VW PASSAT 2.0TDIVAR. NOV MODE 2012 12.490 1 .LAST., TOP OPREMA VEČ BARV VW TOURAN1.6 TDI VEC MODELOV 2012 11.990 1.LAST. VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Petek, 15. januar 10:00 Kog, Vinska klet Munda: Antonovanje na Kogu, Čurke in vino 2016, društvo Antonovanje na Kogu 17:00 Kidričevo, dvorec Sternthal: ponovoletno srečanje 17:00 Kog, OŠ: odprtje razstave risb in fotografij Reja prašičev v Prlekiji in Medži- murju, društvo Antonovanje na Kogu 17:30 Hajdina, prostori Občine: sprejem za šahista Nika Šlambergerja in Davida Murka 18:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: Naj podjetniška ideja 2015, podelitev nagrad Manager kluba Ptuj 18:00 Slovenja vas, gasilski dom: Košicenbal, tradicionalno luščenje bučnic, Društvo žena in deklet občine Hajdina 19:00 Ptuj, CIDj potopisno predavanje Damjana Jevšnika Z avtobusom po Danski, Švedski in Norveški 19:00 Sp. Hajdina, bar Kavalo: volilna skupščina ŠZ Hajdina 20:00 Majšperk, KPC: romantična komedija iLutka, Tina Gorenjak in Gorazd Zilavec 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primusove vinske zgodbe, skrivnosti kleti pod mestom, z vini iz Ptujske kleti Sobota, 16. januar 9:00 Kog, dvorana KS: Antonovanje na Kogu; Antonovo kegljanje za pokal KS Kog, DU Zarja Kog; 10.00 v OŠ delavnica izdelave ekološkega gela za pranje perila; 12.30 debata o ekološkem kmetovanju; 20.00 film Hrana, d. d., dokumentarec 10:00 Ptuj, grad: muzejski vikend za družine, Zima, zima bela, ogled likovnih del z zimskimi motivi in slikanje zime 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: lutkovna predstava Mojca Pokrajculja, Lutkovno gledališče Ljubljana, ob 10.00 in 11.30 15:00 Stoperce, Dom krajanov: 7. Antonova prireditev, FS KPD Stoperce in gostje 18:00 Skorba, Dom krajanov: Soseška, družabno vaško srečanje vseh sosedov v vasi 18:00 Videm, občinska dvorana: premiera komedije To imamo v družini, gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm Nedelja, 17. januar 9:00 Ptuj, restavracija Gastro: občni zbor Čebelarskega društva Ptuj 10:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: gledališko-lutkovna improvizacija, Medvedek in kuža, gledališka in lutkovna sekcija DPD Svoboda Ptuj Ponedeljek, 18. januar 11:00 Ptuj, Mestna hiša: sprejem dobitnikov nacionalnih nagrad na področju knjižničarskega delovanja Torek, 19. januar 18:00 Ptuj, kavarna Muzikafe: potopisno predavanje Tanje Ostrman Renault, Delfini ZAHVALA V petek, 8. januarja 2016, smo se mnogo prerano poslovili od našega Denisa Kopolda IZ PTUJA Zahvaljujemo se vsakemu posamezniku za izrečeno soža-lje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Ko pošle tvoje so moči, zaprla trudne si oči. Zdaj v grobu spiš, a v naših srcih najprej živiš. ZAHVALA Tja, kjer tišina šepeta, je v 90. letu odšla naša draga mama, babica, prababica, tašča Anica Bedenik IZ DOLENE 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili v spomin ob slovesu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsak stisk rok, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Mir, pevcem Kvarteta Feguš, govornici ge. Zdenki, župnikoma Benjaminu in Andreju ter trobentarju za odigrano Tišino. Hvala prijaznemu osebju Doma upokojencev Muretinci, posebej ge. Danici in ge. Majdi, ki sta jo leta 2011 sprejeli in ji ves čas s prisrčnostjo, s človeško toplino in domačnostjo pomagali pri življenju v novem domu. Žalujoči vsi njeni PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJA -20% GOTOVINSKI POPUST Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za vama velika je praznina. ZAHVALA Ob boleči izgubi i moža, očeta, dedka, tasta, brata in svaka Milana Vrabla 1953-2015 S SPODNJE HAJDINE 52 A drage mame, babice, prababice in tašče Terezije Simonič 1931-2015 S SPODNJE HAJDINE 52 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Gospodu župniku Marjanu Feslu za opravljena pogreba in sveti maši. Lovcem LD Borisa Kidriča - Hajdina in članom PGD Hajdina za spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dializnemu in intenzivnemu oddelku Bolnišnice Ptuj za nudeno zdravstveno oskrbo. Žalujoči: žena in hči Majda Vrabl z družino ter sin in svak Rado Simonič z družino Od Av nmhz^- pokličite 040 299 411 XkXaC¥.ina Lo. www.delaiiiina.si OBVESTILO Občina Markovci je dne 12. 1. 2016 na svoji spletni strani www. markovci.si objavila Javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Rok za predložitev prijav je 29. 1. 2016. Več o razpisu na spletni strani občine. jataemona Največja vrednost našega dela je povezovanje pravih ljudi s pravimi delovnimi mesti, zato vas vabimo, da se nam oglasite s svojo prijavo na delovno mesto obratovodja mešalnice krmil v Ljutomeru Od vas pričakujemo, da ste univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva, lahko pa tudi inženir kmetijstva. Delovne izkušnje so dobrodošle, niso pa nujne. Prijave pošljite na elektronsko pošto kadrovska@jata-emona.si. Vsekakor je zaželeno, da se pred prijavo pozanimate o tem, kaj še od vas pričakujemo, zato vas prosimo, da se obrnete na gospoda Jožeta Draganjca, direktorja proizvodnje krmil, in sicer na njegovo elektronsko pošto ¡oze.draganjec@jata-emona.si. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Štajerski TEDNIK www.tednik.si I^Stajerskitednik Stajerskitednik Podravje, Slovenija • V skupno 4.158 požarih umrlo sedem ljudi Vsak dan vsaj enajst požarov V vsega skupaj 4.158 požarih je lani v Sloveniji življenje izgubilo sedem oseb. Gmotna škoda je pavšalno ocenjena na več kot 6,6 milijona evrov. Ognjeni zublji so v pogorišče spremenili okrog 712 hektarjev površin v naravi, kar je dvakrat več kot leto pred tem. Kot je razvidno po podatkih o požarih, objavljenih v informacijskem sistemu za poročanje o nesrečah in intervencijah Spin Uprave RS za zaščito in reševanje, je v lanskem letu po vsej Sloveniji skupaj zagorelo 4.158-krat, kar pomeni 565 požarov več kot leto poprej. V teh požarih je umrlo sedem ljudi, v letu 2014 kar 14. Lažje in huje se je poškodovalo kar 141 ljudi, rešili pa so še 42 udeležencev. Sicer pa skupna ocenjena gmotna škoda znaša 6,6 milijona evrov, kar je za približno milijon evrov manj kot v letu 2014. Največ škode, okrog 5,7 milijona evrov, so povzročili ognjeni zublji na objektih. Škoda zaradi požarov na prometnih sredstvih je ocenjena na 850.000 evrov, zaradi požarov v naravi oz. na prostem na 30.200 evrov, zaradi požarov v komunalnih in drugih zabojnikih pa na okrog 10.000 evrov. Pri tem Uprava RS za zaščito in reševanje opozarja, da je ocena škode objavljena glede na najnižjo vrednost ranga izključno kot pavšalna cena. Največ, 2197, je bilo požarov, ki niso povzročili gmotne škode. V 1.117 požarih je bila škoda ocenjena do 10.000 evrov, v 152 požarih od 10.000 do 50.000 evrov ter v 43 požarih od 50.000 do 100.000 evrov. Deset požarov je povzročilo škodo, ocenjeno od 100.000 do 1.000.000 evrov, dva požara pa po več kot milijon evrov škode. Najhujši požar v minulem letu je izbruhnil sredi maja v Mercatorjevih skladiščih V lanskem letu je bilo 4158 požarov. v Zalogu, v katerem je življenje izgubil delavec. V najhujšem industrijskem požaru, imenovanem požar desetletja, je nastalo za približno 9.000.000 evrov gmotne škode. V gašenju požara je sodelovalo 378 gasilcev iz 37 enot. Požari na več kot 2.000 objektih Ognjeni zublji so v preteklem letu 2.062-krat zajeli objekte, kar pomeni v primerjavi z letom 2014 približno 70 požarov več. Požar je poškodoval 2.111 objektov, od tega 682 stanovanjskih stavb, 94 industrijskih stavb in skladišč, 35 stavb za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, 34 stavb splošnega družbenega pomena, 30 gostinskih 308 podtaknjenih požarov Vzroki za požare v letu 2015 se ne razlikujejo od vzrokov iz preteklih let: največ jih je nastalo zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti, 308-krat je bil požar povzročen namenoma, 88 jih je nastalo zaradi naravnih pojavov, 18 pa zaradi otroške igre. Foto: Črtomir Goznik Stroški intervencij zaradi požarov več kot milijon evrov Gasilske enote so zaradi požarov v lanskem letu intervenirale 6.780-krat, kar je okrog 860 intervencij več kot leto pred tem. Omenjene požare so 4.513-krat gasila prostovoljna gasilska društva, 2.256-krat poklicne gasilske enote in 11-krat prostovoljna industrijska gasilska društva. Stroški gasilske pomoči so v preteklem letu znašali približno 1.087.800 evrov (od tega 774.706 evrov intervencije zaradi požarov na objektih, 209.572 evrov zaradi požarov v naravi, 87.127 evrov zaradi požarov na prometnih sredstvih ter 16.427 evrov zaradi požarov v komunalnih in drugih zabojnikih), kar je dobrih 37.000 evrov več kot lani. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO 'ORS,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOi stavb, 26 trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, 10 upravnih in pisarniških stavb ter 150 drugih nestanovanjskih stavb. V celoti je uničil 140 objektov. Najpogostejši vzroki za izbruh požarov so po podatkih Spina gradbene in tehnične pomanjkljivosti (933), človeški faktor (682) in naravni pojavi (135). Ogenj uničil 712 ha površin Lansko leto pa so imeli gasilci v primerjavi z letom 2014 veliko več dela s požari v naravi oz. na prostem. Izbruhnilo je namreč 1.333 požarov, kar pomeni 485 požarov več kot leto poprej. Ognjeni zublji so v lanskem letu v pogorišče spremenili dvakrat več površin v naravi kot leto pred tem, skupaj namreč kar 712 ha. Od tega je bilo največ, 195 ha, uničenih travniških površin, kar je kar trikrat več kot leto poprej. Precej več škode so povzročili tudi požari gozdnih in grmovnih površin, saj so uničili 183 ha, kar je več kot v letu 2013 in 2014 skupaj. Kar 13-krat več v primerjavi z letom 2014 pa so požari uničili obdelovalne po- vršine, skupaj 62 ha, 271 ha površin pa so zajeli drugi požari v naravi oziroma na prostem. „V poletnih mesecih leta 2014 je bilo vreme veliko bolj nestanovitno, z večjo količino padavin in nižjimi temperaturami kot v letu 2015. Tla in rastje pri tleh nista bila tako suha kot v letu 2015. Leta 2015 smo od začetka julija do konca avgusta - z nekaj prekinitvami - imeli obdobja z dolgotrajnimi vročinskimi valovi. Visoke temperature in pomanjkanje padavin povzročijo izsušenost tal in rastja, kar poveča nevarnost za pojav požarov v naravi," je večje število požarov v naravi v lanskem letu v primerjavi z letom pred tem pojasnil Andrej Vuga iz Agencije RS za okolje. Sicer pa je na prvem mestu glede vzrokov požarov v naravi še vedno človeški faktor (957), sledijo naravni pojavi (160) ter gradbene in tehnične pomanjkljivosti (84). Okrog 390-krat je v lanskem letu zagorelo na prometnih sredstvih, kar je na približno enaki ravni kot leto poprej. Najmanj, 370-krat, pa je gorelo v komunalnih in drugih zabojnikih. Monika Levanič Požari v naravi oz. na prostem (v hektarjih) I Leto I 2010 I 2011 I I 2012 I 2013 I 2014 I I 2015 I Požari na gozdnih in grmovnih površinah 117,75 294,1 366,52 102,91 76,62 183,18 Požari na obdelanih površinah 4,76 34,93 12,12 10,95 4,49 62,88 Požari na travniških površinah 180,67 615,97 772,24 114,16 65,62 195,58 Požari na smetiščih, odlagališčih HI 0,06 Drugi požari v naravi 105,91 274,34 272,72 221,34 203,55 271,31 Skupaj 410,09 1219,34 1423,59 449,41 350,28 712,95 VIR: Spin, ' 9. januar 2016 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 - Požari v objektih - Požari na prometnih sredstvih Požari v naravi - na prostem Požari v komunalnih in drugih zabojnikih_ 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Število požarov po letih VIR: Spin, 9. januar 2016 Vikend menu vsako soboto in nedeljo (od 12. do 17. ure) Napoved vremena za Slovenijo Dobrodošli. Danes dopoldne bo sneženje ponehalo, najkasneje v južnih in jugovzhodnih krajih. Popoldne se bo od severozahoda postopno delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -4, ob morju 5, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do 10 stopinj C. Obeti V soboto bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo zapihala burja. V nedeljo bo na zahodu pretežno jasno, drugod se bo od vzhoda postopno pooblačilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Od jugozahoda priteka k nam vse bolj vlažen zrak.