LETO XVII. ŠTEV. 434 GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. TOREK, 1. JANUARJA 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . Tl , 38-933 l vedrim licem v leto 1963 Eno leto je za nami in danes lahko ugotovimo, da je bilo razmeroma srečno, človeštvo je srečno ušlo strahoviti tragediji, kakršno bi mu jo gotovo prinesel spopad med Sovjetsko zvezo in Združenimi ameriškimi državami zaradi sovjetskih raket na Kubi Ni dvoma, da bi najmočnejši državi na svetu, ki imata svoje politične in gospodarske niti razpredene od vzhoda do zahoda', zavlekli v krvavi ples ves svet. Silni nevarnosti smo ušli za las, a v tem da smo ji le ušli, nam je dano poroštvo ali vsaj veliko upanje, da se bomo tucli v novem letu izognili najhujšemu. Državniki so namreč ob tej priložnosti pokazali, da se prav dobro zavedajo, kaj bi pomerila za svet tretja svetovna vojna, ki bi se utegnila začeti takoj prvi dan z atomskim orožjem, medtem k° sta bili v drugi svetovni vojni vrženi čisto na koncu le dve atomski bombi. Le ta uvidevnost in resničen strah za usodo vsega človeštva sta lahko premagala trenutno bojazen in pomislek, da bi zaradi popuščanja utegnil trpeti mednarodni vojaški u-gled ene izmed prizadetih držav. Pravijo, da pametni vedno popuščajo in v tem primeru so bili Rusi tisti, ki so popustili v neizmerno korist vsega človeštva. Po srečnem razvozlanju tako ostrega spora med ZDA in ZS SR, ki je dovedel celo do delne mobilizacije, je ves svet zajelo nenavadno optimistično razpoloženje in v tem novem valu optimizma in duha spravljivosti so se nam zazdeli lahko rešljivi tudi drugi mednarodni spori ,kakor na primer berlinski; značilno je, da so celo Kitajci, ki «urbi et orbi» oznanjajo neizogibnost dokončnega vojnega obračuna, nenadoma popustili v sporu z Indijci. Dokler se bodo države še tako oboroževale in ne bo dosežen sporazum vsaj o delni razorožitvi, se seveda ne smemo vdajati utvaram glede ohranitve miru; zabeležiti pa moramo, da se tudi na tem področju kažejo razveseljiva znamenja, med njimi na primer vedno in vedno ponavljajoči se predlog, da bi prekinili vsaj z atomskimi poskusi. Od vprašanja ohranitve miru je seveda neločljivo vprašanje gospodarskega in socialnega napredka, saj vsi predobro vemo, da vojna poleg ljudi uničuje tudi pridobljeno bogastvo, le v miru človek lahko gradi zase in za bodoče rodove, že s tem, da bi si človeštvo zajamčilo mir z mednarodnimi sporazumi in z novo vzgojo človeka, bi za praspeh gospodarstva, kulture in zdravstva ostali na razpolago milijarde in bilijoni denarja, ki ga zdaj žre izdelava sodobnega orožja, če pa gre samo za eno raketo do 100 milijonov in če ta zastari morda že v enem letu! Pri vseh znamenjih gospodarskega zastoja, ki se pojavljajo tu pa tam v Evropi in Ameriki — tudi v državah Evropske gospodarske skupnosti, ki so se v zadnjih letih gospodarsko tako dvignile, so ta znamenja o-čitna ■— se nam v prihodnjem letu ni bati splošnega gospodarskega mrtvila. Morda ne bo konjunktura marsikje več tako u-godna kakor prejšnja leta, vendar se nam po mnenju priznanih gospodarstvenikov obeta nekakšno srednje gospodarsko leto. Američani so v svojih napovedih zelo previdni. Kenne-dy je za leto 1962 računal s po-množitvijo narodnega dohodka za 3,5 odst., v resnici je ta znašal samo okoli 2,5 odst; za normalni gospodarski razvoj bi moralo povečanje doseči 4,5 odst. Na ameriško gospodarstvo pa je v veliki meri navezana tudi zunanja trgovina drugih držav. (Ameriška plačilna bilanca ?e bila lani bolj ugodno — okoli 1,9 milijarde primanjkljaja v letu 1962 proti 2,5 milijarde v Itu 1961.) Američani sicer izvajajo v zadnjem času pritisk proti zapiranju držav v carinske bloke pač zato, da bi ostala odprta vrata njihovemu izvozu, toda ta. pritisk bo blagodejen tudi za druge države izven ~ teh blokov; to so nevtralne države, čedalje bolj se oglašajo oznanjevalci načela sprostitve mednarodne trgovine in razvoj kaže, da »c niti države EGS ne bodo mogle zapreti za visoke capinske ograde, ako bodo hotele zagotoviti svojemu izvozu zunanje trse. Ako bi hoteli še kratko na-znuiiti razvoj našega tržaškega gospodarstva — o splošnem gospodarsko socialnem razvoju v Italiji poročamo na drugem mestu — bi morali ugotoviti, da smo pač odvisni od gospodarske konjunkture v našem zaledju in v notranjosti Itanje. Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, katerega koristi smo v veliki meri deležni tudi mi na Tržaškem m Goriškem, se v glavnem še vedno razvija ugodno. Tako bomo lahko ohranili tudi koristi, ki mm jih prinašajo sporazumi o obmejni trgovini in maloobmejnem prometu. Za gospodarstvo Trsta in Gorice so ti sporazumi prav gotovo velikega po- V novem letu zmerna konjunktura v Italiji Leto 1962 je bilo razmeroma ugodno Na skupščini Zveze italijanskih trgovinskih zbornic v Rimu, kateri sta prisostvovala tudi minister državne zakladnice Tremelloni in minister za kmetijstvo Rumor, je predsednik zveze Radiče Fossati or;-sal gospodarski razvoj v Italiji v letu 19t>2. Leto se je z gospema skega vidika zakduči o u-godno. Do tega zak.jučka pridemo na podlagi podatkov v prvih desetih mesecih, razvoj v ostalih dveh mesecih ne more znatno spremeniti slike. Narodni dohodek se je povečal za 6 odstotkov, in sicer dohodek na kmetijskem področju za 1,5 odst., na industrijskem 7,5 do 8 odst., na ostalih področjih (vključena tudi javna u-prava) pa za 7 do 8 odstotkov. Potrošnja se je povečala približno za toliko kakor leta 1961, to je za 6 odst., investicije pa se niso povečale v tako velikem razmerju kakor prejšnje leto, temveč samo za 6 odst. (prejšnje leto 10,4 odst.). Na podlagi resnih cenitev pridemo do zaključka, da se je narodni dohodek povečal bolj v Italiji zakor v ostalih zahodnih industrializiranih državah. Po svojem narodnem dohodku je bila Italija v petletju 1951-1955 na drugem mestu, in sic=*r takoj za Zahodno Nemčijo, v razdobju 1956-1960 je bila še vedno na drugem mestu (tudi takoj za Nemčijo) v razdobju 1961'j 965 pa bo prišla na prvo mesto med državami Evropske gospodarske skupnosti. Brezposelnost naglo upada. Po podatkih* Osrednjega statističnega zavoda je bilo v Italiji leta 1962 352.000 ljudi brez dela, medtem ko je bilo leta 1959 brez posla še 757.000 Italijanov. Realne plače so se povečale približno enako kakor pioizvotinost, toda cena dela (plače in prispevki za socialno zavarovanje) se je potrojila v primerjavi s povečanjem proizvodnosti. Življenjski stroški so se v enem letu (od oktobra 1961 do oktobra 1962) povišali za 6,8 odstotka. Predsednik je naglasil, da je življenjska raven v Italiji danes trikrat višja kakor je bila tik pred začetkom druge svetovne vojne. Prepričan je tudi, da se bo kmalu izravnala razlika med življenjsko ravnjo na severu in na jugu. Kako gleda Nemec na razmere v Italiji Rimski dopisnik zahodnonem-škega lista «Deutsche Zeitung« je svojemu listu poslal zanimivo poročilo o gospodarski konjunkturi v Italiji. Italijanom je neprijetno, piše dopisnik, če kdo trdi, da Italija doživlja gospodarski čudež, ne morda zato ker so Italijani dobri katoličani, temveč zato, ker so prepričani, da je gospodarski napredek sad njihovega trdega dela; sicer priznavajo, da jim je pomagala «mednarodna ko-njunktura. Ponosni so, da se i-talijansko gospodarstvo upira trenutnim znakom šibkosti. Gospodarski vzpon so doživeli predvsem kraji v Padski nižini. Življenjska raven se je dvignila povsod, toda ne v istem razmerju. Italijansko gospodarstvo se nikdar ni vdajalo velikim iluzijam. Prepričano je, da današnja konjunktura ne more tra- jati večno. Tega prepričanja sta prav tako tudi mah industrij ec in obrtnik. Na obzorju se že kažejo prve sence, toda kljub temu vlada še vedno optimizem. čedalje .bolj se čuti pritisk zahtev po višjih plačah. To se lepo vidi na primeru Kovinarjev, ki so zavrnili ponudbe podjetnikov, ki so se nevtralnim opazovalcem zdele sprejemljive. Samo v mesecih juniju in juliju je bilo zaradi stavk izgubljenih 41 milijonov delovnih ur. Zdi se, kakor da so si italijanski sindikati postavili geslo: Zdaj ah nikdar! Italijansko delavstvo je očitno mnenja, da se Fanfanijeva vlada ne bo mogla upirati pritisku po zvišanju plač. To je kislo jabolko za parlamentarno zvezo med katoličani in socialisti. Zdi se, da komunisti podpihujejo stavke, da bi delali težave pod-1 konjunkture. letnikom in predsedniku vlade f arfaniju. Med delavstvom se je razširil vtis, da so podjetniki med izredno gospodarsko konjunkturo preveč zaslužili. Po zvišanju plač ne bo več tako velika razlika med plačami v Italiji in v drugih evropskih deželah. Težave se pojavljajo tudi v kmetijstvu, ki ga je prizadela suša. Tudi izvoz je naletel na težave. Ministri kaj radi nagla-šajo, da v drugih državah na zahodu še zdaleč ni tako dobro kakor v Italiji. V prvih osmih mesecih leta 1962 se je industrijska proizvodnja povečala za 10,5 odst. (prejšnje leto za 15,3 odst.). Kljub zboljšanju življenjske ravni niso množice prešle — to so pokazale volitve v zadnjih letih — iz radikalnega tabora v demokratično sredino. Italijani zaslužijo od leta do leta več. Toda po večini imajo občutek, da bogastvo ni pravilno razdeljeno; poleg tega se cene nenehoma dvigajo. Plače so bile bolj povišane, kakor so poskočile cene. Da industrija v resnici napreduje, dokazuje dejstvo, da je v letu 1962 našlo delo novih 600.000 delavcev. Proizvodnja avtomobilov in kemikalij se še vedno veča; čuti pa se že pomanjkanje strokovnega delavstva. Dopisnik pripominja, da italijansko blago uspešno konkurira izdelkom drugih držav na mednarodnih trgih in da se je izvoz letos povišal, čeprav je zunanja trgovinska bilanca še vedno pasivna. Italijani so svoj gospodarski čudež elegantno prenesli; takoj opaziš, da so prepričani, da je minljiv; upajo pa, da utegne trajati več časa. Nič ne kaže, da preti državi nenadno gospodarsko mrtvilo, ki bi utegnilo imeti hude posledice. Pri nedavnih občinskih volitvah so komunisti v 48 občinah s prebivalstvom nad 10.000 ljudi zbrali 25,5 odst. glasov; 10,4 odst. volivcev se je odločilo za leve socialiste, če k temu prištejemo še glasove socialnih demokratov, pridemo do zaključka ,da je 41 odst. italijanskih volivcev orientiranih na levo, in to v časih ugodne gospodarske Kakšne darove prinaša dedek Macmillan Angležem za novo leto? Z njimi niso nič kaj zadovoljni. Rakete Skgbolt, ki so jih Američani izdelali deloma t udi z angleškimi prispevki, iz Amerike ne bo. Z njo so si Angleži hoteli zagotoviti neodvisnost v atomskem orožju. V zameno je predsednik Kennedg na sestanku na Bahamskih otokih zagotovil Macmillanu raketo Polaris. Te se dajo izstreliti samo s posebnih podmornic. Neprijetno je tudi, da so mnogo dražje. Celotna nabava raket Skgbolt bi bila stala okoli 90 milijonov funtov šterlingov (153 milijard liri, Polaris pa bodo stale 350 milijonov funtov (595 milijard lir). Amerika bo dAla rakete Polaris, toda pod pogojem, da jih Angleži lahko uporabijo samo sporazumno s poveljstvom NATO. Angleška javnost ni s to omejitvijo zadovoljna in si hoče zagotoviti popolnoma neodvisno uporabo atomskega o-rožja. Položaj Macmillana se je zaradi tega po sestanku na Bahamskih otokih poslabšal. Kennedg je menda pripravljen enkrat pozneje obiskati Anglijo, da bi s svojim obiskom utrdil položaj Macmillana in konservativcev proti opoziciji laburistov. EGS ima v Angliji vedno več nasprotnikov V zadnjem času se vedno bolj veča odpor angleške javnosti proti pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Značilno je, da je resolucijo britanskih konservativcev, ki zahteva naj angleški pogajalci nastopijo v Bruslju odločno, podpisalo 47 poslancev, pristašev konservativne stranke, medtem ko se je drugi podobni priložnosti še pred nekoliko tedni pokazalo, da je pristopu Velike Britanije nasprotovalo samo 30 poslancev konservativne stranke. Nova resolucija tudi pravi, naj vlada čimprej postavi poseben program za primer, da bi Velika Britanija ne pristopila k EST; ta vladni program naj bi podprli dominioni. Najnovejše poizvedovanje velikega londonskega lista <<-Daily Express», ki ga je list izvedel sredi decembra, je pokazalo, da se število nasprotnikov pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti veča. Uredništvo je postavilo vprašanje: «Ali ste proti pristopu Velike Britanije k EGS?» Na to vprašanje je odgovorilo 29.5 o tisto, da so za pristop, 36.5 odstc da so proti, medtem ko jih je 34 odsto izjavilo, da nimajo lastnega mnenja o tem. Meseca novembra je bilo še 33,5 odsto povprašanih za pristop in 33 odsto prot njemu. 'ho-v-o- leto. nap udem- S-baice-m, o-g-iadebaiczm In (mancem, fiUtiede mn.6-g.6- ud-fiedo-b in kado-bO-Učtba! «G0SP0DARSTV0» Burma in Kitajska utrjujeta medsebojne odnose (Izvirno za «Gospodarstvo») RANGOON, dec. 1962 V naših pismih smo že večkrat osvetlili gospodarsko sodelovanje med Burmo in Ljud-ko republiko Kitajsko, včasih tudi politično plat njunih odnosov. Ti odnosi so vsekakor postali bolj jasni po sporazumu o končni ureditvi meje in o gospodarskem sodelovanju; Kitajci se v zadnjem času prizadevajo, da bi pokazali, da so za mirno sožitje in da želijo ohraniti dobre odnose s sosedi, čeprav bi nedavni primer velikega soseda — Indije — u-tegnil pričati o nasprotnem. Kitajci so razvili z Burmo živahno trgovinsko poslovanje in vse kaže, da želijo igrati važno važno vlogo v gospodarskem razvoju Burme. V ta namen so ji dovolili tudi kredit 30 milijonov funtov, katerega se bodo lahko posluževali poleg državnih organizacij tudi burmanski zasebni industrij ci. Kakor smo že poročali, je prišlo v Burmo čez 300 kitajskih strokovnja- kov, da bi pomagali Burman-cem pri gradnji novih industrijskih obratov, zlasti tovarne papirja, tovarne avtomobilskih gum, tovarne vezanih plošč, tekstilne tovarne itd. Priprav-tega razvoja smo že govorili LJUBLJANA, dec. 1962 Za letošnje gospodarsko leto lahko poudarimo dve značilnosti. Prvi je je postopen napredek industrijske proizvodnje ob istočasno sorazmerno slabi letini v kmetijstvu, drugo pa je preokret v zunanjetrgovinskem poslovanju, katerega posledice se bodo pokazale šele prihodnje in naslednja leta; to bo zahtevalo tudi spremembo sedanjega deviznega režima. V proizvodnji povprečni napredek 6 odst. V tem poročilu še ne moremo dati podatkov o gibanju proizvodnje za vse leto, temveč le za prvih deset mesecev. To pa seveda ne more spremeniti nekaterih zaključkov iz dosedanjega razvoja, ki jih tudi razvoj v zadnjih dveh mesecih ne bi mogel bistveno o-vreči. O eni izmed značilnosti ljalna dela gredo zdaj h kon cu in kmalu bodo začeli graditi prve tovarne. Toda medtem ko se Kitajska vede tako korektno nasproti Burmi, je to ni zadrževalo, da ne bi izvajala pravih vojnih operacij proti Indiji. Razumljivo je, da sosedi Kitajske morajo zaradi njene politike biti vedno oprezni, ker njen nastop proti Indiji spravlja v dvom tudi njene sporazume o miroljubnem sodelovanju in krepitvi gospodarskih odnosov z drugimi sosedi. Burmanci so rešili vprašanje razmejitve v Kitajsko in se zdaj lahko mirneje posvečajo gospodarskemu sodelovanju s to veliko azijsko državo, ki bi nedvomno v veliki meri lahko doprinesla k vzpostavitvi mir- (Nadaljevanje na 2. strani) in nam bo postala jasna takoj, *e neotovimo, da je bila v oktobru letos ustvarjena za 21 odst. večja proizvodnja kot lani v istem času, da pa kljub temu znaša dotedanje letno povprečje napredka proizvodnje le 6 odstotkov. Z drugimi besedami lahko ugotovimo, da v prvih letošnjih mesecih nismo dosegli tistega, kar smo predvidevali po gospodarskem načrtu, da pa je proizvodnja zlasti od sredine leta dalje začela naglo rasti in znatno presegati predvidevanja in lanskoletne dosežke. Priprave za novo leto Tako gibanje bo imelo seveda posledice pri postavljanju nalog za prihodnje leto. V pr- pori za tem, da v prihodnje ne bi več prišlo do zastoja v proizvodnji, kar je značilno zlasti za prve mesece skoro vsakega novega poslovnega leta. Zato je bilo že storjenih mnogo naporov in sprejetih več ukrepov, da bi bila industrija enakomerno in nepretrgano založena z vsemi surovinami in drugim reprodukcijskim materialom, tudi s takim, ki ga moramo uvažati. Zato se je treba marsikje spričo težavnega deviznega položaja odreči uvozu drugih dobrin, ki smo jih ali bi Jih radi uvažali za potrebe široke potrošnje. Za izvoz ostaja več Značilne so spremembe v strukturi proizvodnje, ki so se začele kazati že lansko leto, letos pa so prišle še bolj do izraza. Znižala se je namreč proizvodnja sredstev za delo, to je zlasti investicijske opreme in reprodukcijskega materiala, povečala pa se je proizvodnja blaga namenjenega za široko potrošnjo. Glede prvega se je povpraševanje na domačem trgu znižalo, ker iahko trdimo, da je bila dosežena že taka razvojna stopnja v investicijski izgradnji države, da ni več tolikšne potrebe po teh sredstvih. Sedaj gradimo nove tovarne, ali obnavljamo stare, odpiramo nove rudnike in elektrarne lahko že bolj enakomerno in zložno kot doslej, ko je bilo nujno potrebno dohiteti razvojne stopnje drugih držav in se jim nekako postaviti ob bok. Zato pa je tudi bolj čutiti pritisk naših proizvajalcev investicijske opreme ali kratko sredstev za delo na zunanjih trgih, kjer se mnoge naše tovarne uspešno uveljavljajo. Gradnja velikih turbin, vi vrsti gredo že sedaj vsi na- dvigal, celih pristanišč in to- Na pritisk ministra narodne obrambe in podjetnikov je moral predsednik dr, Guido odsloviti ministra za gospodarstvo Alvara Alsogaraya, ki je dolgo let vodil argentinsko gospodarstvo in so ga zaradi njegovega samopaštva nekateri imenovali tudi »gospodarskega carax Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Mendes Delfino, ki mu je mena. Zajamčen je tudi sejem «Alpe-Adria» in z njim posebna obmejna izmenjava za dve milijardi lir v vsaki smeri. V rimski politiki nasproti Trstu ni opaziti nikakšnih po-memb; poleg koncesij, ki jih predstavljajo za obmejno ozemlje omenjeni posebni sporazumi z Jugoslavijo, podpira rimska gospodarska politika nadaljnjo zgraditev tržaške industrije v prepričanju, da se z dohodki iz industrije dajo nadomestiti dohodki iz pomorstva, mednarodne trgovine in tranzita, ki zaradi novega zemljepisno - političnega položaja Trsta pojemajo. Gospodarsko - socialni polo žaj Slovencev je pač povezav z gospodarsko - socialnim razvojem Trsta in Gorice. V rimski politiki nasproti prizadevanjem tržaških Slovencev na go spodarskem področju ni opaziti spremembe. Odkar so Slovenci lahko zopet obnovili svoj osrednji denarni zavod, mu še ne morejo dati zaželenega, poleta, ker ta še vedno čaka na dokončno poobrns ■ Jo glede zunanjetrgovinskega poslovanja. Menjali so ministra, a težave ostanejo Težko je bili minister za gospodarstvo v Argentini 65 let ter je bil za časa vlada- nja predsednika Frondizija predsednik Narodne banke. Splošno prevladuje mnenje, da je bila zamenjana samo oseba in da ni pričakovati, da bi se tudi smer gospodarjenja v Argentini menjala. Alvaro Alsogaray je sicer padel v nemilost, vendar računajo v političnih krogih, da se bo v ugodnem trenutku zopet pojavil na političnem torišču, saj mu je komaj 50 let. Argentinske sindikalne organizacije so z zadoščenjem pozdravile odhod dosedanjega ministra za gospodarstvo, ker je ta po' njihovem mnenju vodil gospodarsko politiko v korist majhne manjšine Argentincev in tujih kapitalistov. Alsogaray je bil nepriljubljen tudi pri razumništvu in meseca julija je prišlo na njegovem ministrstvu do ne-nakšnega upora, ki ga je na zahtevo ministra zadušila policija. Nameščenci niso namreč tedaj prejeli plače niti za mesec maj. Tudi pozneje se v tem pogledu ni obrnilo na bolje; tako so morali na primer uradniki (in teh je 800.000) do konca meseca oktobra čakati na plače za avgust in september. Pri vsem tem niso niti plače prejeli v denarju, pač pa deloma v obveznicah posojila za obnovo, ki so jih potem prodajali špe- kulantom z 20—30 zgubo. Tudi Argentina, kakor mnogo južnoameriških držav, niha v svoji gospodarski politiki med nacionalistično dirigiranim in mednarodnim svobodnim gospodarstvom. Dr. Frondizi je bil leta 1958 izvoljen tudi z glasovi Peronistov in komunistov kot predstavnik planiranega gospodarstva, toda po dobrih 3 mesecih je uvidel, da je argentinsko gospodarstvo zašlo v zagato, in je nato poklical v svojo vlado inž Alvara Alsogaraya; ta je bil leta 1956 minister za industrijo v vladi generala A-rambura, katera je sledila Peronovi diktaturi. Alsogaray je tedaj ustanovil lastno stranko pod imenom Partido civico in-dipendiente, in sicer s pomočjo tujega kapitala; pri volitvah leta 1958 pa je ta stranka doživela popoln poraz. Novi minister za gospodarstvo je uvedel svobodno tržno gospodarstvo. V Argentino so prihajala posojila iz tujine in Mednarodni denarni sklad je uvedel strogo nadzorstvo nad državnimi financami. Frondizija so podprli tudi tuji petrolejski magnati, ki so mu bili poprej nasprotni. Pri tiskanju novih bankovcev, na drugi strani pa se je v gospodarstvu vedno bolj čutilo pomanjkanje denarja. Nastal je pravi naval na dolar in v stiski so si ljudje izposoj e vali denar po izredno visokih obrestih, ki odstotno je pričela slaba presti. Po smer-1 so včasih dosegle tudi 36 od-nicah Mednarodnega denarnega j sto. Med drugimi nasprotniki sklada ni smela vlada dovoliti j Alsogarayeve gospodarske in fi-povišanja plač v takšnem raz-jnančne politike je ostal tudi prehudo iz planiranega gospo- j se pa tudi ,da se Alsogoray ni j—-- -- m0gei odločiti za določeno go- spodarsko smer v gospodarstvu. darstva na tržno so nekateri podjetniki zaslužili milijarde, toda nameščencem in delavcem vseučiliščni profesor gospodarstvenik dr. Walter Beveraggi Allende, ki je ministru za gospodarstvo očital ,da vodi državo v finančno katastrofo. V takšnih razmerah se bo država spričo pomanjkanja gotovine gospodarsko zadušila. Argentinci ne morejo več trpeti je pisal omenjeni argentinski gospodarstvenik, gospodarske in finančne politike, ki je samo v korist 2.000 izkoriščevalcev, medtem ko zanemarja koristi 20 milijonov Argentincev. Argentinski pezo se je okrepil Pred prazniki je bila borza v Buenos Airesu zelo živahna. Pezo se je v deviznem prometu okrepil in bolj ustalil. Pridobil je za okoli 6 odsto ter se sukal okoli tečaja 151 pezov za dolar. Letina v Argentini Po prvih uradnih cenitvah ministrstva za kmetijstvo bodo letos pridelali 830.000 ton lanu, to je okoli 1,5 odsto več kot lani. Pridelek zgodnjega sadja cenijo takole: 112.000 ton hrušk, 632.000 jabolk, 57.000 sliv, 188 Bal se je inflacije in se protivil 1 tisoč breskev in 2500 ton češenj. merju, kakor so se povišali življenjski stroški, zato je postal novi finančni gospodarski minister med širšimi množicami nepriljubljen. Konservativci in kapitalisti so ga dvigali. Aprila 1961 se je moral predsednik Frondizi umakniti, medtem ko je minister za gospodarstvo o-stal na svojem mestu tudi v novi vladi. Pod predsedništvom dr. Gui-da se gospodarski položaj ni prav nič izboljšal; vrednost argentinske valute je padla in pezo je zdrknil v 9 mesecih od 83 na 155 argentinskih pezov za dolar. K temu razvoju so v veliki meri pripomogli politični dogodki in politična nestalnost, saj so se generali medsebojno pobijali in rušili ter se prav malo brigali za gospodarstvo. Minister Alsogaray je vodil svoj resor po svoje, kakor se mu je trenutno zdelo najbolje. Zanimivo je, da je minister za gospodarstvo zašel v spor tudi s samimi podjetniki in kapitalisti, ki so krivdo za gospodarsko stisko zvračali nanj. Zdi varn zlasti v afriških in azijskih državah, gradnja elektrarn in podobno, to so sedaj naloge, ki jih prevzemajo naše tovarne za tuje investitorje na tujih ozemljih, kjer po kakovosti in ceni uspešno konkurirajo najbolj znanim tujim tovarnam. Od slovenskih tovarn so se tako že zelo uveljavile na tujih trgih npr. «Me-talna-» iz Maribora s svojimi žerjavi in železnimi konstrukcijami, «Litostroj» iz Ljubljane s turbinami vseh vrst in (Nadaljevanje na 2. strani) Kennedy za olajšave jugoslovanski trgovini «New York Times« poroče iz Washingtona, da namerava predsednik Kennedy predložiti novemu Kongresu (parlamentu) nekatere popravke določb zako na o razširitvi zunanje trgovine (Trade Expansion Act), in si cer v smislu da bi Poljska in Jugoslavija bile zopet deležne klavzule o naj večjih ugodnostih V smislu te klavzule morajo Združene ameriške države priznati vsaki državi, s katero sc v trgovinskih odnosih, iste ca rinske ugodnosti, katere so pri znale katerikoli drugi državi Kongres ima pravico odreči u porabo te klavzule v določenih primerih. To je prejšnji Kon greš tudi storil po vroči razpravi tik pred zadnjimi volitvami. Tedaj je sklenil, da se ta klavzula ne sme uporabljati v ko rist državam. «kjer prevladuje komunizem.« V smislu stilizaci je omenjenega zakona o razširitvi zunanje trgovine se klavzule ne sme uporabiti v korist Sovjetske zveze in Kitajske, kakor tudi ne v korist držav, «v katerih vlada komunizem.« Predsednik Kennedy je ostre obsodil takšno stilizacijo, ker je vključevala tudi Jugoslavijo in Poljsko. Tudi Kennedyjeva u-prava — kakor je to delala Trumanova in Eisenhovverjeva — bi bila rada napravila izjemo za Poljsko in Jugoslavijo, piše «New York Times«, čeprav so komunistične Formulacija, kakor je zahteval ameriški senat — dokončna stilizacija je bila izvršena sporazumno med senatom in poslansko zbornico — je dovoljevala predsedniku, da sam odloča o uporabi te klavzule nasproti Jugoslaviji in Poljski. Že sredi oktobra je predsednik Kennedy v svojem govoru v Buffalu dejal, da bo zahteval od novega Kongresa, naj prekliče določbe glede prepovedi uporabe klavzule naj večjih ugodnosti v korist Poljske in Jugoslavije. Dodal je tedaj, da znaša ameriški izvoz v omenjeni dve državi trikrat več po svoji vrednosti kakor uvoz iz njih in da dolarski izkupiček omogoča tem državam poravnavo uvoza iz Amerike. John Campbell se v zadnji številki ameriškega časopisa «Fo-reign Affaires« zavzema za to, naj bi ZDA zopet priznale Jugoslaviji uporabo klavzule o naj-večjih ugodnostih, katerih preklic ni bil nikoli v interesu ameriške politike. Člankar tudi pravi, da bi se morala Evropska gospodarska skupnost dogovoriti z Jugoslavijo glede pogojev za zunanjo trgovino, dokler je položaj še ugoden. Amerika naj bi tudi še nadalje dajala gospodarsko pomoč Jugoslaviji, sicer ta pomoč ni v veliko breme zahodnim državam. jb BBoa! lil Kadar domišljija zastane še tako vroča in bujna domišljija mora zastati pri 9 stopinjah, ki jih imamo na Opčinah, komaj 300 metrov nad mor. jem, na sveti večer; če kuriš s kranjsko bukvijo, ki si jo moral pri drvarju pošteno plačati — srečni vi drvarji letos — ali z domačo kraško rašeliko, ki kar vzkipi v plamenu, ne spraviš pri nas čez 10 ali kvečjemu 12 stopinj nad ničlo. «Centralna, centralna!» Delam se, kakor da ne čujem. Od kod milijon za napeljavo centralne kurjave? Na sveti večer pa ne bomo o tem razglabljali niti v «Našem mnenju». Morda pa doživim tam doli v mestu kakšen «šok», ki me s silo požene v božično razpoloženje in prebudi domišlijo? Da vam izdam svojo veliko tajno — ključ do skrivnostnega vrelca za «Naša mnenja». brez takšnih «sokov» bi ne bilo niti najbolj pustega «Našega mne-nja». čudno, prav danes sem pri nekem Francozu bral, da so močni duševni pretresi ob izrednih doživetjih dovedli človeka do razmišljanja in modrovanja, iz njih se je porodila filozofija. Moram reči, da sem se vrnil iz mesta razočaran. y mestu je prav tako zeblo kakor pri nas na Krasu; že s tramvaja sem ugledal srebrni obroč okoli pomolov — zmrznjena pena morskih valov — a na Borznem trgu je neki mlad meščan iskal zavetje pred burjo in skoraj objemal debeli steber pred palačo trgovinske zbornice, ob katerem je obležal zmrznjeni golob. Morda je bilo pri srcu meščanom, ki še niso z avtomobilom zginili iz mesta, pri vsej praznični razsvetljavi in neskončni mreži svetlobnih okraskov pred trgovinami in v izložbah, še hladneje kakor nam na Krasu? Navsezadnje, nam je zima prinesla vsaj to zadoščenje, da lahko s Krasa valimo vsaj našo pristno burjo tja doli proti mestu, od kar je še avstrijski cesar razpustil bataljon okoliških posestnikov. V mesto hodim iskat božično razpoloženje, ko ga pa išče od leta do leta več meščanov na deželi in visoko v hribih! Ali jih tja hodi vedno več za to, da bi preiskusili novo znamko svojega avtomobila ali smuči, ali ne morda iz srčne potrebe? Beg iz mesta za praznike ne more biti samo hobby sodobnega meščana. Zakaj ga ne zadržijo doma ne topla peč, ne ena-komerna toplota centralne kurjave, ne druge pridooitve sodobne tehnike, kakor radio ali televizija? Zdi se, da človek prav sa praznike začuti potrebo, da bi se ločil od kraja, kjer je o-iredotočena vsa ta tehnika in da se mu nikdar ne vidi humor 'comedianta v televiziji tako orisiljen, nasmeh napovedovalke tako naštudiran in naročen in Modugneve udrigalice tako neznansko kričeče kot tisti dan, ko dela načrte, kam pojde sam ali z družino za praznike. Srce ga žene iz železobeton->kih stolpnic, kjer se stanovanja kopičijo kakor drva na skladovnici, da lahko iz njih vsakdo otepa svoje marnje in muhe na soseda na levi ali desni. Zgoraj ali spodaj — ven na zrak, v naravo. Kam so se že porazgubili Tržačani? Že v soboto sem nekatere srečal v Ljubljani, srečne in zadovoljne, da ni bilo poledice ao cestah in da bodo lahko nadaljevali pot na Gorenjsko; gotovo nič manj jih ni šlo tja gor nekam proti Cortini, morda pa 50 nekateri obtičali pri kozarcu merlota ali brica nekje na Goriškem, na tej ali oni strani meje ter se planinam samo približali. Tudi tam se jim zdi vendar vse bolj praznično kakor v mestu, čeprav je okoli njih vse tako naravno golo. Dežela! To je narava. Res se za belim snegom lahko skriva smrt, s planin lahko tudi vsak hip pridrvi snežni plaz, a za vsem tem ni premetenosti človeka. človek ,ki ga tu srečaš, ni izumetničen ne v svojih namenih ne v svojem vedenju kakor v mestu, preblizu narave živi in njenih zakonov; res je, ti niso mehki, železni so, a so pravični, človek, ki živi sredi narave jih sprejema kot nekaj samoumevnega in neizbežnega, zato ostane v svojem življenju naraven, preprost in nas meščane prav zaradi tega tako privlačuje. Mi v mestu smo s svojimi pridobitvami in zmagami nad naravo pravzaprav naravo pregna. H iz mesta in iz naše sredine. Daleč, predaleč so nas dovedle te zmage nad njo. Na sveti večer se ne grejemo ob božični «čuli» (štoru), temveč porivamo s kota v kot smrdljivo plinsko peč, ki ogreje sicer telo, a ne duše. In vendar se človek mora boriti vse svoje življenje prav proti naravi, da ne bi končal v snu pod rahlimi snežinkami ali pod močnimi žarki poletnega sonca. Tako se vse življenje bori med ledom in soncem. —Ib— pn SSBr" S mEtU FANFANI JE OPTIMIST. Na tiskovni konferenci, ki jo vsako leto priredi ministrski predsednik pred nastopom novega leta, je predsednik Fanfani v svojih odgovorih zbranim časnikarjem pokazal precejšen optimizem glede gospodarskega in političnega razvoja v novem letu. Po njegovem se bodo sadovi dela sedanje vlade levega centra še bolj pokazali prihodnje leto. V letu 1962 je Italija doživela znaten gospodarski napredek. To je dokaz, da koalicija levega centra ni škodovala gospodarskemu razvoju v Italiji, nasprotno, potisnila ga je naprej. Sedanji mednarodni položaj je ugoden Fanfani nima nič proti utr jeva n ju odnosov med Zahodno Nem čijo in Francijo; zbliževanje na rodov je vedno koristno. Pred sednik upa, da francosko-nem-ško zbliževanje ne bo pokvarilo enotnosti evropske politike ter ne bo onemogočilo pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. SPREMEMBE PRI ITALIJANSKEM KOMUNISTIČNEM TISKU. Vodstvo italijanske komunistične stranke je sklenilo u-staviti popoldanski dnevnik «Stasera». Tudi pri glavnem glasilu komunistične stranke «L’U-nita» so nastopile nekatere spremembe; «Unita» izdaja poleg milanske tudi rimsko posebno izdajo. Zaradi reorganizacije dela je bilo odpuščenih več u-rednikov in nameščencev. Tudi pri dnevniku «11 Paese* so nedavno odpustili več nameščencev. Nekateri domnevajo, da bo v bodoče ta list izhajal kot jutranji dnevnik pod naslovom «Paese Sera». BOŽIČNA POSLANICA PAPE ŽA JANEZA XXIII. Papež je 22. decembra prečital po radiu in televiziji božično poslanico. V njej omenja, kako je bil vzhičen, ko je pri otvoritvi cerkvenega zbora med službo božjo slišal jezike nepregledne vrste narodov, in to v smislu raznih obredov rimskega, ambrozijan-skega, grškega, slovanskega, armenskega, antiohijskega, aleksandrijskega bizantinskega itd. Papež je vnovič pozval državni ke vsega sveta, naj po svojih mo Čeh prispevajo za ohranitev mi ru. Še naprej naj se pogajajo i namenom, da bi ljudem zagoto vili mir tako dragoceno prido hitev za vse . človeštvo. POTOVANJE E. KARDELJA PO AZIJI. Na svojem potovanju po azijskih deželah je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Edvard Kardelj prispel v Irak; pot ga je peljala iz Jugoslavije v Indonezijo, od tod v Indijo in končno v Irak. Podpredsednik potuje v spremstvu svoje soproge Pepce, državnega podtajnika ZIS dr. A. Vratuše, člana ZIS Kira Gligurova in državnega podtajnika v tajništvu za zunanje zadele Nikežiča. Na letališču v Bagdadu je pozdravil predstavnika Jugoslavije v imenu Sveta suverenosti, naj višjega organa države, član sveta Suverenosti Abdul Medži Kamuna. Goste je dočakal tudi iraški zunanji minister Hašmin Džavad. Kardelj se je sestal dvakrat s predsednikom Kasemom. OSTER NASTOP HRUŠČOVA PROTI ZAHODNI NEMČIJI. Takoj po sestanku med predsednikom Kennedyjem in angleškim ministrskim predsednikom Mac Millanom na Bahamskih otokih je Hruščov naslovil na kanclerja Adenauerja ostro pismo. V njem očita kanclerju, da v Zahodni Nemčiji pripravljajo državljansko vojno proti Vzhodni Nemčiji. Vse kaže tudi. da si Nemci želijo, da bi se Združene države in Sovjetska zveza spopadle. V svojem pismu je Hruščov tudi zapisal, da nima Zahodna Nemčija nikakšne pravice do zahodnega Berlina. «Sem komunist in ateist — piše tudi Hruščov — vendar podpiram poziv papeža k miru*. V Bonnu je to pismo povzročilo precejšnje vznemirjenje. Adenauer je zavrnil dbtožbe Hruščo-va. Tudi župan zahodnega Berlina W. Brandt je odgovoril, da Hruščov ni pravilno obveščen o razmerah v Zahodni Nemčiji in o berlinskem vprašanju. Verjetno je Hruščov zbral ta trenutek _______________________________ za tako oster nastop proti Zahodni Nemčiji, ker se je po se- j pripeljati v Burgibovo spalnico Stanku Kennedy-Mac Millan po- Kibair Mehrezi. kazalo, da Amerika ne bo izroči- j vzroki in nameni zarote še ni-la raketnega orožja Zahodni i so povsem razčiščeni, ven-NemMii. Zbližanje med Ameri-i dar domnevajo, da je Burgiba ko in Anglijo pomeni oslabitev ; v svojem govoru, ki ga je zahodnonemškega vpliva v At- jmei proti koncu novembra, na-lantski zvezi. mignil na rovarenje nekaterih MEDMRODM.TRGOVINA! kxiolnx UTHINKI IZVOZ INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV IZ JUGOSLAVIJE V prvih 11 mesecih leta 1962 je izvoz industrijskih proizvodov iz Jugoslavije dosegel 90 odsto letnega programa, to je 1,7 odsto manj kakor 11/12. Raven doslej zaključenih izvoznih poslov pa je za 20 odsto prekoračila skupni letošnji izvozni program za leto 1962. Nekatere industrije so že prekoračile v prvih 11 mesecih letni načrt, med temi industrija gume (za 293 odsto), tobačna industrija (za 54 odsto), črna metalurgija (za 21 odsto), proizvodnja in predelava nafte (za 20 odsto) in industrija usnja in obuvala (za 8 odsto). Druge panoge industrije, kakor ladjedelnice, kovinska in tekstilna, so s svojim izvozom dosegle 97 odsto planirale ga izvoza. PLAN JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA IZPOLNJEN Na seji upravnega odbora Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu, na kateri je spregovoril o vlogi gospodarskih zbornic podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mij alko Todorovič, je podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice Dušan Dragosavac opozoril, da so izvozna podjetja izvršila izvozni plan za leto 1962. Zaključeni posli za izvoz bodo omogočili, da bodo proizvajalci v 1. 1963 dobro preskrbljeni z reprodukcijskim materialom, ki ga je treba nabaviti v tujini. Drugi govornik je priporočil, da bi morale uprave komun bolj razvijati obrtništvo na svojih področjih; kajti do konca okto-jra je 7.000 zasebnih obrtnih delavnic (od teh nad 40 odsto obrtnikov, ki so se ukvarjali s POMORSTVO NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv Avala 25.1.63 Proga Jadransko morje — Daljni vzhod Lovčen 20.1. Proga Jadransko morje — Japonska (Eipress) Velebit 8.1.63 Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Nikola Tesla 25.1.63 Proga Jadransko morje — Severna Evropa M. Laginja 29.12. Napovedani prihodi ladij: Nikola Tesla 2.1.63, Uljanik 18.1.63. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 19. decembra priplula na Reko, od tod pa je 24. decembra odrinila proti Dakarju, Takoradiju, Temi, Lagosu in Fort Harcourtu. Ladja «Bohinj» je 18. decembra odplula iz Buenos Airesa za St. Vincent, Genovo in Reko, kjer ]o pričakujejo 12. januarja. Ladja «Bovec» je 13. decembra odplula iz Lomea za Rio de Janei-ro, Santos, Montevideo in Buenos Aires. storitvami) obrate. odpovedalo svoje STAVKA PROTI DRAGINJI. Tik pred božičnimi prazniki je v mestu Cagliari na Sardiniji izbruhnila splošna stavka proti draginji, kateri se je pridružilo delavstvo vseh sindikalnih organizacij. Stavkali so tudi nameščenci javnih ustanov. V zadnjem času so cene močno poskočile. V enem letu so se življenjski stroški povišali po uradnih podatkih za 6,8 odstotka. V resnici je podražitev večja. Sestava statističnih podatkov ni točna; tako ne u-pošteva prostih najemnin, pač pa samo najemnine v starih stavbah, ki jih plačujejo najemniki na podlagi starih pogodb ter so mnogo nižje kakor najemnine na osnovi novih pogodb. Tako računajo, da so se življenjski stroški v resnici dvignili za 15 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Stavka na Sardiniji se je razširila tudi na deželo, tako so v premogovnikih stavkali 24 ur. 48-URNA STAVKA RUDARJEV. Sindikalne organizacije so za 9. in 10. januarja proglasile vsedržavno stavko rudarjev. Delo v rudnikih bo počivalo 48 ur. Delavci zahtevajo izboljšane pogoje pri sklepanju nove skupne delovne pogodbe. ČLOVEK JE VENDAR NEKAJ VREDEN. Na posredovanje ameriškega odvetnika J. Donovana je prišlo s kubansko vlado do sporazuma, po katerem bodo Kubanci izpustili 1113 ujetnikov, ki so jih u-jeli med uporniškim vdorom na Kubo. Kubanska vlada je prvotno zahtevala za izpustitev ujetnikov traktorje, zdaj pa bodo Američani izročili Kubancem zdravila in živež v skupni vrednosti 53 milijard lir. Denar za to so zbrali v Ameriki med raznimi dobrodelnimi in drugimi socialnimi ustanovami in zasebniki. Fidel Castro je prvo skupino ujetnikov že izpustil. Italija hoče zavarovati svojo mornarico Zakonski osnutek proti diskriminacijski politiki drugih držav Na svoji zadnji seji je ministrski svet sprejel zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da sprejme potrebne ukrepe proti tistim državam, ki vodijo nasproti italijanskemu trgovinskemu ladjevju politiko diskriminacije. Ta diskriminacija ab v glavnem izraža v prepovedih, kontrolah in carinskih določbah ki otežujejo prevoz nacionalne ga blaga z ladjami, ki plovejo pod določenimi zastavami. Proti vsaki diskriminaciji, ki bi jo tuje države vodile proti italijanskim trgovinskim ladjam, bo vlada napravila ustrezne protiukrepe. O vsem tem bo sklepal poseben odbor, ki se bo sestajal vsake štiri mesece ali tudi bolj pogosto, če bo to zahteval trenutni položaj. Sklep ministrskega sveta so italijanski brodarji sprejeli z velikim zadovoljstvom. Italijansko ladjevje namreč nekatere države v resnici «razločujejo*, in vodijo do njega nenaklonjeno politiko. Sicer je ta pojav precej raz. širjen na svetu. Tako računajo, da uživa določene prednosti okoli 10 odsto svetovnega ladjevja in okoli 40 odsto mednarodne pomorske trgovine. Poleg tega je zelo razširjen tudi pojav, da posamezne države podpirajo svoja ladjevja s finančnimi prispevki, ki dosegajo tudi zelo velike vsote, kakor na primer v Združenih ameriških državah, kjer podeljuje vlada 15 zasebnim pomorskim družbam nič manj kakor 150 milijonov dolarjev (ali okroglo 100 milijard lir). Število držav, ki podpirajo svoja trgovinska ladjevja s tem, da vo- Jugoslovansko gospodarstvo ob koncu leta (Nadaljevanje s 1. strani) z dvigali, da ne govorimo o Železarni Jesenice, štore, Ravne in pa o Tovarni aluminija y Kidričevem, kakor tudi o ladjedelnici v Piranu, ki se u-spešno uveljavlja v svetu s svojimi manjšimi ladjami in tankerji. Posredno se kaže vpliv spremembe notranje strukture proizvodnje tako pri velikih kot pri manjših proizvajalcih. Vendar o tem ne bi govorili, temveč bi le omenili, da sili tak razvoj v prvi vrsti naša industrijska podjetja k vedno večji specializaciji proizvodnje in s vedno večji povezavi z zw-nanjim trgom, ker se je že pokazalo, da marsikje zmogljivosti domačih tovarn presegajo domače potrebe in da bi tako, če se ne bi vključevale na zunanji trg, ostal del teh zmogljivosti neizkoriščen. Ni dvoma, da nastopajo pri tem težave, ker je nagla preorien- BEN BEL.4 ZA SPRAVO MED KRISTJANI IN OSTALIM PREBIVALSTVOM. Na sveti večer je alžirski ministrski predsednik naslovil na krščansko prebivalstvo Alžirije in kristjane iz Ev- ljudi, ki niso bili zadovoljni njegovo politiko. Tedaj je dejal, da je vedno priznaval ljudem, ki so sodelovali v odporniškem gi- toda banju njihove zasluge, auvu 111 aristjane iz m- hkrati je hotel te prepričati, da rope posebno poslanico V njej , , mogoče vseh teh ljudi postaje izrazil zeljo, naj bi kristjani j m n| odgovorna mesta v dr-bozic praznovali v znamenju i žavni upra=i> ker nimajo za to sprave m obnove. Vsak Alziree zadostn£ izobrazbe. Oni so dobri mora ne glede na svoje versko ; ^ ki toda država potrebuje prepričanje m svoje poreklo de-, ^ inženirje, sodnike in lati za skupni blagor domovine. ;^inistre DopismJk- francoskih Smoter alžirske revolucije je v , domnevajo, da izvira za- tem, da postane Alžirija domo- rota iz teh kr£gov nezadovolj-vma vsem, ki živijo v n ej. Ben nežev Drugj tudi trdijo, da so Be a>.vn rfa in n a i en zarotniki verjetno povezani tudi pozabijo na preteklost m naj so- simnatizerii v Alžiriii in E- delujejo pri obnovi države kljub “ simpatizerji v Alžiriji m E sedanjim težavam. | '* y ' ZAROTA PROTI TUNIZIJ-1 ALI JE ŽIVLJENJE NA VE-SKEMU PREDSEDNIKU. Pred- NERI MOŽNO? Raketa «Mari-sednik Tunizije Habib Burgiba ner 11.»,'ki so jo izstrelili Arne-je na zborovanju Zveze tunizij- i ričani proti Veneri in ki prena-skih žena sporočil, da je pravi i ša podatke, ki jih zbirajo poseb-čudež če še živi. Oficir iz nje-' ni znanstveni aparati v vesolju, gove osebne straže Kibair Me- na Zemljo, je menda sporočila hrezi je sporazumno z vodite-j tudi nekaj podatkov o meteoro-Ijem Lasharom Shraitijem, člo-1 loških razmerah na Veneri. Iz vekom ki mu je Burgiba izka- i New Yorka poročajo, da se da zovai najvišje časti, pripravil j na podlagi teh podatkov zaklju-vse potrebno za izvršitev umora čiti ,da bi bilo življenje na Ve- “f-\_: 1— _ ^ n n -.4 rtvvi n vrlo Burgiba med spanjem. Toda vlada je še pravočasno prišla na neri možno. Na Veneri menda tudi ni magnetske sile, če je, po- j da je se pravočasno pnsia na. i>uui m uiGgu^uonc ic, . sled zaroti. Morilce bi bil morali tem mora biti izredno šibka. | tacija nemogoča in zahteva določenih naporov in časa. Popuščanje izvoza Tesnejše povezovanje domače proizvodnje s tujim trgom in z mednarodno delitvijo dela pomeni brez dvoma za letošnje leto značilnost, mimo katere ne moremo. Drugo, kar je s tem povezano je preokret v zunanjetrgovinskem posloven nju. Morda letos tega še ni toliko čutiti vsaj na zunaj, vendar je bilo letos mnogo storjenega, da se postavi to poslovanje na ekonomsko podlago, da bi se postopno zmanjšal premijski način pospeševanja izvoza in podobno. To velja v prvi vrsti za izvoz industrijskih izdelkov na katere odpade 79 odst. vrednosti vsega izvoza v letošnjih prvih desetih mesecih, ko je celotni izvoz dosegel 163,3 milijard dinarjev. .Omenimo naj še, da je izvoz industrijskih izdelkov letos za 6 odst. višji kot lani v omenjenem času, izvoz kmetijskih pa za toliko nižji kot lani. Poleg tega se je znatno zboljšalo stanje izvoza tudi s tem, da izvažamo vedno več izdelkov in manj surovin in neobdelanega materiala, izvažamo torej vedno več delovne sile. Pri tem prednjačijo zlasti lesna industrija, kovinska in barvna ter živilska industrija. Znatno postavko v zunanjetrgovinskem poslovanju pa pomenita tudi lov in ribištvo in zato v zunanjetrgovinskem pogledu zlasti ne moremo mimo turizma, ki se iz leta v leto vedno bolj uveljavlja in ko gostinci trde, ,da imajo za prihodnje leto oddane skoro vse zmogljivosti za tuje goste. Vendar je tu potrebno še mnogo napraviti, ker se je po podatkih izkazalo, da pusti tuji turist pri nas komaj 7 dolarjev na dan, dočim v sosednih državah povsod več in to od 14 do 30 dolarjev. Ugotovljeno je tudi, da nudimo pri nas tujcem v glavnem le stanovanje in hrano, dočim smo v pogledu drugih storitev še zelo zaostali. Zunanjetrgovinsko poslovanje bo tako spričo sprememb v strukturi zahtevalo nadaljnje spremembe v samem režimu poslovanja in nadaljnje sprostitve. Računati moramo, da bo do tega prišlo kmalu in morda že v začetku prihodnjega leta, v katerega bomo stopili z novimi uspehi in z bolj realnimi osnovami. -žj dijo do drugih diskriminacijsko dejavnost, je naraslo že na okoli štirideset. Najbolj viden je primer ZDA, ki imajo z vrsto držav pogodbo, da se mora vsaj polovica blaga v prometu med Ameriko in prizadetimi državami posluževati ameriških ladij. Tako se na področju Karibskega morja lahko dogaja, da stane prevoz ameriškega žita v Brazilijo 14,75 dolarja z ameriško in 5,50 dolarja s tujo ladjo. A-meričani lahko zahtevajo tako visoke brodarine zaradi tega, ker so uvozniki in izvozniki primorani najeti ameriško ladjo v smislu na primer ameriško-brazil-skega sporazuma o trgovinski izmenjavi. Drugi primer, ki nam je toliko bližji, je primer prevoza kave iz Brazilije v Trst. V našem mestu je skladišče brazilske kave sprejelo že čez milijon 300.000 vreč tega blaga, ki so ga pripeljale izključno ladje Brazilskega Lloyda. V zadnjem času sta nastopili v obrambo domačega ladjevja tudi Zahodna Nemčija in Velika Britanija. Tesnejša povezava med državami sveta za vzajemno pomoč Sklepe, ki so bili sprejeti na 17, zasedanju Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč v Bukarešti, je poročevalec nekega velikega lista označil za zgodovinske v gospodarskem razvoju vzhodnih držav. V Bukarešti so sklenili, da uvedejo skupen mednarodni plačilni sistem po vzoru nekdanje Evropske plačilne unije ter vzhodnoevropsko banko za razvoj. Že ko je bil napovedan sestanek v Bukarešti, so nekatera poročila napovedala važne sklepe glede gospodarskega sodelovanja med vzhodnimi državami, ki naj bi se še pospešilo. Svet za vzajemno pomoč je samo posvetovalne narave, vendar ni dvoma, da so njegovi sklepi velikega pomena za pospešitev gospodarskega sodelovanja med vzhodnimi državami. V Svetu so poleg Sovjetske zveze včlanjene Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Romunija in Bolgarija. Albanija je bila izključena leta 1961 iz političnih razlogov. Zunanja Mongolija je pristopila s svojim opazovalcem. Na sestanku v Bukarešti so poverili odboru za valute in finance nalogo, da pripravi načrt za ustanovitev «banke socialističnih državn in za uvedbo enotnega plačilnega sistema, prišli so do zaključka, da je treba uvesti multilateralni plačilni sistem, da bi tako pospešili zunanjo trgovino med članicami in bolje uskladili njihov gospodarski razvoj. Nekateri so mnenja, da bo pri uvajanju enotnega plačilnega sistema Svetu za vzajemno pomoč za vzor Evropska plačilna unija, ki je prenehala poslovati leta 1959, ko je bila uvedena zamenljivost valut. Doslej je med vzhodnimi državami veljal dvostranski (bilateralni) sistem, to je sklepanje sporazumov in pogodb med dvema posameznima državama, in sicer v okviru, da bi se ob koncu leta doseglo ravnovesje. Samo okoli 5 odst. poravnav kupčij se izvrši zdaj po multilateralnem sistemu. Dosedanji način pogajanja med dvema posameznima državama ni dovedel do enotnih cen; te so različne od države do države. Gospodarstveniki v vzhodnih državah so mnenja, da bo u-vajanje multilateralnega plačilnega sistema precej težka zadeva prav zato, ker ne bo lahko uskladiti ustreznih cen. V medsebojni trgovini med državami Sveta za vzajemno pomoč je prišlo včasih do zanimivih kupčij in dogovorov. Tako na primer se je tudi dogodilo, da je tna izmed teh držav prodala neki zahodni državi določeno blago za dolarje, a se je poprej sporazumela z drugo članico, da bo isto blago kupila od iste zahodne države. Zdi se, da so se predstavniki Sveta za vzajemno pomoč v Bukarešti tudi menili o uvajanju enotnega gospodarskega planiranja. Sto mmekemv na modni reviji Kaj obeta «Moda 1963» LJUBLJANA, dec. 1962 Kakor je zadnja leta že običajno, bo tudi v letu 1963 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani odprlo več specializiranih sejemskih prireditev, začenši z modnim sejmom «Mo-da 1963*. Ta sejem bodo odprli v soboto, 12. januarja in bo trajal do 20. januarja. Na sejmu bo sodelovalo skupno okrog 120 podjetij. Sejma se bo udeležilo več razstavljavcev kakor lani, čeprav ne bodo zaradi pomanjkanja prostora zastopana podjetja, ki izdelujejo tekstilne stroje in pomožne naprave. Letošnja osnovna značilnost sejma «Moda 1963» bo visoka kakovostna raven razstavljenih izdelkov; med razstavljavci bodo najboljši in največji jugoslovanski proizvajalci. V veliki dvorani A so vsi prostori namenjeni jugoslovanski konfekcijski industriji, v zgornjih prostorih pa bo razstavljala čevljarska in usnjarska industrija. V dvorani B bo razstavljeno metrsko blago: volnene, bombažne, svilene in dekorativne tkanine. V «Jurčku» bodo na ogled izdelki jugoslovanske trikotažne industrije. V festivalski dvorani razstavišča bo vsak dan mod-na revija, pri kateri bo sodelovalo nad sto manekenov obojega spola, ki bodo obiskovalcem pokazali, kaj so domači modni tvorci pripravili za pomladansko in poletno sezono 1983. še posebej moramo omeniti novost na tej razstavi: tekmovanje modelarjev v čevljarski stroki. Pri tem tekmovanju bodo sodelovali strokovnj aki-mo-delarji čevljarske stroke. Vsak modelar bo lahko razstavil po tri pare čevljev v vsaki standardni skupini čevljev; ti pa morajo biti izdelani iz domačega usnja po določeni barvni karti za vrhnje usnje. Modeli morajo biti primerni za industrijsko, tj. serijsko izdelavo. Za najboljše modelarje je bilo razpisanih 16 nagrad po 100 tisoč dinarjev. Izdelki, ki jih bo ocenila posebna strokovna komisija iz vse države za najboljše, bodo razstavljeni v avli velike dvorane A. Ta novost sejma bo gotovo še dvignila raven modnega sejma in bo po vsej verjetnosti postala tradicionalna pri vsakoletnih modnih sejmih. Med razstavljavci težke konfekcije bodo zastopane vrste proizvajalcev iz Beograda, Novega Sada, Zagreba in Ljubljane in še iz nekaterih drugih krajev, v skupini lahkih konfekcionarjev pa bodo med drugimi znani zagrebški tovarni «DTR» in «Nada Dimič*, «Mura» iz Murske Sobote, «Toper» iz Celja in še nekaj drugih po svojih dobrih izdelkih znanih podjetij. Tudi v trikotažnih izdelkih bodo zastopane najbolj znane tvrdke iz vse Jugoslavije. Na sejmu «Moda 1963» bodo že samo podjetja iz Slovenije tvorila pomembno skupino, nič manj prvovrstna pa ne bo u-deležba iz ostalih republik. Za razstavo usnjene obutve je prijavilo svojo udeležbo 19 tovarn, med njimi štiri iz Slove- nije. Tudi čevljarska industrija bo zastopana z najbolj kakovostnimi izdelki domačih podjetij in tvrdk iz drugih republik. Končno naj še omenimo proizvajalce usnjene galanterije, ki bodo s svojimi izdelki dokazali kakovost svoje proizvodnje. Po vsem tem bo sejem «Mo-da 1963» v januarju res razstava prvovrstnih izdelkov mode 1963. —om— Uvoz avtomobilov v Jugoslavijo Prepoved uvoza avtomobilov iz tujine je bilo v Jugoslaviji podaljšano za eno leto. Nova uredba sicer dovoljuje več izjem kakor dosedanja in je torej širša. Tako bodo na primer lahko nabavili vozilo v tujini jugoslovanski državljani, ki bivajo delj časa v inozemstvu, kakor tudi tuji državljani, ki bivajo v Jugoslaviji. Burma in Kitajska (Nadaljevanje s 1. strani) nega sožitja med narodi ne samo v Aziji, temveč na vsem svetu. Kitajska mora rešiti nekaj zelo resnih vprašanj v svojem gospodarstvu in ni mogoče reči, da druge države nimajo razumevanja za to. Tako na primer je Kitajska primorana kupovati pšenico v Kanadi, kljub temu pa ji je Burma dovolila, da del riža, ki ga ji je ta prodala, ponovno izvozi na Cey-lon v zameno za kavčuk. Kitajska je namreč kupila 300.000 ton burmanskega riža, a je nato 250.000 ton izvozila na Cey-lon. la riž je bil Kitajcem seveda potreben, toda še večja je morala biti njihova potreba po kavčuku. V zadnjih dveh letih se je trgovinska izmenjava med tema dvema državama znatno razširila in še vedno kaže široke možnosti za nadaljnji razvoj. Morda je prav nevarnost, da bi se spopad med Indijo in Kitajsko razširil, dovedla do sklepa, da je treba voditi politiku reševanja sporov na miren način. Ta sklep so potrdile vse države prisotne na nedavnem sestanku v Kolombu. Ceylon uvaža iz Indije več vrst prehranjevalnih izdelkov. To dela tudi Burma (razne vrste rib, itd). Ceylon uvaža riž iz Burme in Kitajske, medtem ko Indija tudi uvaža riž iz Burme. Zato je razumljivo, da bi morebitna razširitev kitaj-sko-indijskega spora utegnila močno škodovati gospodarskemu položaju Burme in Cey-lona. To je tudi en aspekt in-dijsko-kitajskega spora, o katerem se toliko razpravlja. Mirna rešitev tega spora je nujno potrebna ne le za ponovno vzpostavitev miru v Aziji, temveč tudi za to, da bi vsaka izmed prizadetih držav lahko nemoteno dalje razvijala svoje notranje gospodarstvo in naletela na tej poti na čim manj ovir. f. v. Zakaj veleblagovnice izpodrivajo trgovce Trgovine starega tipa bi morale znižati cene Dviganje cen, ki je eden izmed činiteljev življenjskih stroškov, se običajno pripisuje povečanju plač in mezd. Pri tem je zanimivo, da so se prodajne cene industrijskih proizvodov povečale v mnogo manjši meri kot mezde; v nekaterih primerih, npr. pri avtomobilih, so se celo znižale. Industriji je uspelo zadržati cene z raznimi tehničnimi iznajdljivostmi, z omejitvijo dobičkov in povečanjem proizvodnosti; tako ni industrija prevalila vsega povečanja proizvodnih stroškov na potrošnike. Nekaj podobnega ni bilo ne v kmetijstvu ne v trgovini. Večji dei distributivne mreže v Italiji ima še danes predkapitalistično strukturo, staro več kot 100 let. To pomeni, da še vedno prevladujejo prodajalne družinskega značaja, trgovina z dvema komijema, majhno podjetje z majhnim zaslužkom. V zadnjih desetletjih smo bili priča prehodu številne kmečke delovne sile k drugim zaposlitvam, medtem ko trgovina ni zabeležila nekaj podobnega. Kaže celo, da prisostvujemo razvoju v nasprotni smeri. Majhna podjetja se množijo iz roda v rod. Par mirodilničarjev zapusti dva para mirodilničarjev, jestvinčar s tremi sinovi bo ustvaril tri nove enake trgovine, vsaj v velikih središčih. Nekdo bo morda ugovarjal, češ saj se ljudstvo množi. Res je, ali ne z isto hitrostjo kot nastajajo prodajalne in trgovine. Ponekod je preveč posrednikov in preveč detajlistov, prav tako kot jih je bilo preveč pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Naj služi za primer dejstvo, da v časih, ko je delavec za izdelavo nekega predmeta potreboval eno uro, izdela danes v istem času dva e-naka predmeta. Prodajalec pa, ki je potreboval eno uro, da predmet proda, rabi prav toliko časa tudi danes. V znani reviji SIPRA, ki se bavi s problemi trgovine in propagande, je Ruggero Comi-notti objavil zanimive podatke o anketi, ki je bila izvedena pred meseci v Turinu v zvezi s 63 proizvodi široke potrošnje, ki se prodajajo v trgovinah in v dveh veleblagovnicah. Kdo prodaja po nižjih cenah Na 63 proizvodov so ugotovili pri večini 1064 enotnih cen (v primerih, ko je bilo možno Ugotoviti kakovost in znamko proizvoda), v ostalem pa minimalne in maksimalne cene. Od teh 63 proizvodov so bili le 4 za spoznanje dražji v veleblagovnici (z razlikami izpod 10 odst.), 59 proizvodov so prodajali v trgovinah po dražjih cenah. Razlike navzgor so bile naslednje: 10 odst. v 23 primerih, med 11 in 20 odst. v 11 primerih, med 20 in 40 odst. v 12 primerih in čez 40 odst. v 13 primerih. Bolj preprosto bi to povedali, da se je isto blago plačevalo 10, 20 ali 40 odst. draže v običajnih tr- govinah in prodajalnah kot p* v veleblagovnicah. Gre za veliko razliko, če pomislimo, da se je primerjava vršila vedno med proizvodi enake kakovosti. Iz tega sledi, da trgovci starega tipa, če hočejo živeti morajo znatno podražiti svoje blago, medtem ko veleblagovnici to ni potrebno, ker posluje ta z manjšimi stroški in proda veliko več. Potrebno je torej, da tudi detajlisti prodajajo po nižjih cenah, če hočejo postati učinkovitejši. Površina trgovine in prodaja Ruggero Cominotti, ki je zbral gornje podatke navaja še vrsto drugih podatkov, ki so pravzaprav ključ vsega. Podatki, ki jih je posnel z neke ankete OECE, nam kažejo različno učinkovitost veleblagovnic in prodajalne s postrežno mizo (pultom) bodisi glede na površino prodajnega prostora bodisi glede na število nameščencev. Srednja trgovina proda v enem letu približno za 3UU tisoč lir blaga na kvadratni meter prodajnega prostora, veleblagovnica pri isti površini proda približno za 590 tisoč lir blaga. Srednja trgovina proda za 5 milijonov lir na vsakega uslužbenca, veleblagovnica pa za 9 milijonov na vsakega u-službenca. Pa naj se uporabi katerokoli merilo, dejstvo je, da učinkovitost veleblagovnic znaša več kot 90 odst. Strokovnjakom in ljudem, ki lahko odločajo, je vse to dobro znano a kljub temu se življenjski stroški zaskrbljivo večajo iz dneva v dan. Dejstvo je, da se v Italiji distribucijska mreža razvija s polževo hitrostjo. Ne samo da je premalo veleblagovnic v primerjavi z mnogimi naprednimi državami, celo obstoječe pobude v tem pogledu zadenejo na vrsto težkoč. Leta 1960 je bilo v Italiji nekaj sto veleblagovnic, v Angliji, Franciji, Nizozemski, Švici, švedski in Rusiji se štejejo na tisoče. Tudi Jugoslavija ima danes številne samopostrežnice in skoro ni pomembnejšega kraja, da je ne bi imel. Potrebno bi bilo sodelovanje med detajlisti Vztrajanje pri trgovinah sta. rega tipa, četudi je razumljivo, bi moralo pokazati več pobud na področju konkurence. Nikjer ni znakov po racionalni organizaciji za dosego znižanja lastnih stroškov. Obstajala bi možnost sodelovanja med detajlisti ter detajlisti in grosisti, ki pa se premalo izkorišča. Le severna Italija je pokazala nekaj več smisla v tem pogle-lu, malo srednja in prav nobenega južna Italija. Dejstvo je, da se je povsod pokazal napredek v proizvodnji, le v trgovini na drobno je Italija zaostala. Zgovoren dokaz so prej navedene ugotovitve. RADO LAUTIN Kombi-bus «TAM 2000 CB», 12 sedežev Diesel motor 55 KS - nov proizvod TAM PROIZVODNJA DIESEL VOZIL : Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t. Avtobusi »A 3000 S in T«. standardni in turistični, 32 sedežev. Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni »TAM 2000«, 2 t. ovarna T Avtomobilov aribor in motorjev REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR Kamion-hladilnik «TAM 2000 H» za prevoz lahko kvarljivega blaga PEKARNA Zafred Marij TRST Čampo Belvedere, 2 Telefon 23-148 BELTRAME Trst - Trieste, Corso Italia 25 Telefon štev. 37-951, 37-652 Obiščite nas bresobvesno! KOŽUHI (BUNDE) ZA MOŠKE IN ŽENSKE DEŽNI PLAŠČI MOŠKE IN ŽENSKE JESENSKE IN ZIMSKE SUKNJE miiiiii PRIZNANIH ZNAMK PO NAJNIŽJIH CENAH! PAPTROS TRST - Ulica F. Severo, 10 - Telefon 36-453 Export ■ Import papirja in grafičnih potrebščin Vsem odjemalcem želimo srečno novo leto! KROJAČNICA SMRDEL (BAUČER) Viale XX Settembre, 22 Telefon 96-796 URARNA - ZLATARNA TRGOVINA S ČEVLJI ANTON MALALAN MARCEL OPČINE — TRST Proseška ulica, 18 - Telefon 21-465 TRGOVINA JESTVIN VIŠINI f.lli TRST, Ulica Roma 15 Telefon 23-094 GOSTILNA SOSIČ (Vremec Emilija) OPČINE — NARODNA ULICA 65 želi cenjenim obiskovalcem obilo uspehov v letu 1963 TRGOVINA JESTVIN OREL JOŽEF TRST, Ulica Geppa 8 Telefon 23-869 LEPO DARILO: COPATE ZA OTROKE IN ČEVLJI TRGOVINA ČEVLJEV (Bottda LARGO BARRIERA VECCHIA 5 - 6 ŽELEZNINA Krainer & Co. GORICA Ulica Rastello 19 Telefon 20-39 • Izvaža ekonomske štedilnike hladilnike ......najboljših znamk, vse vrste kovinskih '• izdelkov, orodje *— 1 za kmetijstvo itd. f.; : . h tpsm -:s-> , j stj 1 .. KONFEKCIJA «M IR E L L A» GORICA JOSIP LUTMAN LA M0T0MECCANICA GORICA, Ul. Marconi 9 RAZNE VRSTE MOTORJEV IN KOLES -HOTEL Pri zlatem jelenu GORICA, Ul. BeUinzona 11 URARNA - ZLATARNA M. ŠULIGOJ GORICA, Ul. Carducci 19 DROGERIJA GORICA Corso Italia 104 Telefon 26-83 Droge, barve, čopiči, parfumi, kemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje umetnike itd. ORGANIZACIJA VITTADELLO VIA DANTE, 12 (na vogalu Ul. Genova) Telefon 37-861 t: q : 1*' ;.i I g. IV ;.'- '■ v "> 'biti sr priporoča svojim cenjenim klientom svoje konfekcijske izdelke ‘n jim želi obilo sreče v letu 1963 ! IMPORT — EXPORT JOŽEF KERŠEVANI GORICA — Corso Italia 76 — Tel. 26-43 TRST — «Imporex» - Strada del Friuli 102 MOTORJI, RADIO APARATI, TELEVIZORJI, PRALNI STROJI, HLADILNIKI itd. «SULCO» IMPORT-EXPORT GORICA, Via Ariosto, 14 — Tel. 56-68 Goriška nabavno prodajna zadruga GORICA — Ul. Don Bosco 46 — Tel. 26-08 Vošči vsem cenjenim odjemalcem in posebno, svojim članom obilo uspeha v letu 1963 Agenzia di affari ed autotrasporti «ELL0» GORICA, Via Mameli, 8 — Tel. 52-65 F.lli RIZZI GORICA Ulica Morelli 4 — Tel. 52-65 EXPORT—IMPORT vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelenjave V e! { k. 1 KMEČKA BANKA ___________ r. z. z o. j. - GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 TRGOVINA ČEVLJEV TRST — Drevored XX. septembra št. 18 CALZOLERIA 'Viale copate, pedule za moške, ženske in otroke ter smučarske čevij, Vam nudi za novoletna darila; čevlje nejnovejšega tipa, po najnižjih cenah. RADIO TRIESTE 11E “ TRST — Viale XX Settembre, 15 — Telefon 95-250 se priporoča in vošči srečno novo leto! Andrej Bolko mr. ph. FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, Ul. Torrebiunca 2I-JI - Tel. 31-315 IMPORT - EXP0RT Cosulich & Dinelli se toplo priporoča svojim cenjenim odjemalcem in jim želi vse dobro v novem letu! Vse za frizerski salon TRST, Via Carducci, 24 Telefon 90-005 KONFEKCIJSKA TRGOVINA JkUuuii TRST — Corso Italia, 7 želi cenjenim klientom srečno novo leto! POZOR! POTUJETE V RIM? Prenočišče - hrana - ogled Rima itd., vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na Hotel - Penzion BLEDU VIA STATILIA, 19 Telefon 777-102 - Roma Se priporoča in pozdravlja - vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrežite in shranite! - Pišite nam za cene in pr o s p »k t e ! TRGOVINA JESTVIN GRUDEN JOSIP DEVIN STARA PRIZNANA GOSTILNA SUBAN TRST - VIA COMICI, 2 Telefon 95-577 CVETLIČARNA MARIJA Se priporoča vsem odjemalcem in jim vošči srečno novo leto! TRST — Piazza Vico, 7 — Telefon 41-511 TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA Marinac Vladislav TRST, Strada vecchia dellTstria, 64 — Telefon 41-176 Umetna gnojila — Krma za živino — Prvovrstna semena Iaštneg» • pridelka in inozemska — T?Mf!1-sadna drevesa razne cvetlične sadike, vrtnice, itd. — Poljedelski stroji in druge potrebščine. ''m tinuruv-ii Vsem kmetovalcem in vrtnarjem želimo srečno novo leto! EXPOKT IMPORT I. E. L. M. A. T. TRST — TRIESTE — Ulica F. Filzi 23 Telefon 29-970 — Telegr. IELMAT - Trieste B as l-i 8.1 TRST, ul. Coroneo 39 telefon 24-955 Prijatelja časopis in kavo dobiš v baru BRATUŠ - Gorica TRGOVINA S PORCELANOM IN GOSPODINJSKIMI POTREBŠČINAMI GORICA — Ulica Carducci 4 Corso Italia 42 KOREN V' GORICA, TRG CAVOUR 9 ELIJA C UK Telefon 35-36 KOLESA, MOTORNA KOLESA, RADIJSKI SPREJEMNIKI, ŠIVALNI STROJI, PRITIKLINE Giacomo Vatovec Succ. Ulica Torrebianca 19 TRST Tel. 23-587, 37-561 S. n.c. Pošilja stalno darilne pakete za Jugoslavijo Izvaža brazilsko kavo od 1,20 dolarja odnosno 750 lir za kilogram, kakor tudi vsako drugo kolonialno blago. — Kolesa in motorna kolesa BIANCHI in raznih drugih znamk. UVOZ — IZVOZ Ivan Vetrih Zaloga goriva na drobno in debelo GORICA Ulica Lantieri 5 — Tel. 25-27 GORICA TRG E. DE AMICIS — Tel. 21-38 Prodaja in izvaža nadomestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa GOLOB IVO Ekskluzivni zastopnik za motorje «G a r e 11 i» IMPORT — EXPORT Mervicini Leopold CORMONS — Via Matteotli, 50 UVAŽA: preproge (perzijske in pirotske čilime) po najugodnejših cenah — velika in stalna zaloga; kristal, tekstil in razne folklorne artikle, paške čipke. GENERALNA ZASTOPSTVA jugoslovanskih, italijanskih in nemških tvrdk. Stroji «STOLL» za trikotažno industrijo in surovine. GOSTILNA TRSI Ostrouška litm Srn MCOlČ 1 Telefon 37-918 MEHANIŠKA DELAVNICA VLADO ŠVARA TRST, Via Giulia 28 Tel. 96-742 Miran Kuret UVOZ — IZVOZ TRSI — Ulice Valdirivo, 3 — Telefon 28-926 Poleg drugih vin vam riudi pristna istrska in vipavske v na ter kraški teran po ugodnih cenah S Zalog ■ domačih in žlahtnih vin ter likerjev 5 BANCA Dl CREDIT0 Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANI H LIR 1BO.OOQ.QOO TRST - ULICA F A B I O FILZI ŠT. 1D TELEFON ŠT. 38-101, 38 045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Manufakturna trgovina TEKSTIL, KONFEKCIJA, PERILO, BOMBAŽNI IN VOLNENI IZDELKI « G10 V A N N1» • RAZPRODAJA DEŽNIH PLAŠČEV TRST • Via Imbriani, 12 - Tel. 29-397 NAJCENEJŠA TRGOVINA V TRSTU ZALOGA VINA IN KRAŠKIH PRŠUTOV MARCE 1LO Sl EGA TRST — Via Romagna 24 Telefon 31207 Priznana istrska in vipavska vina ter vstekleničena kvalitetna vina: KABERNET, REFOŠK, BURGUNDEC in RIZLING Velika zaloga kraškega pršuta! F. SPADARO SPEDICUSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST — TRIESTE Via Milano 21 telefon 35-785 Scalo legnami - Servola telefon 96-847 PONTEBBA Via Mazzini 19 - Tel. 59 Poštni predal 184 Telegr. SPADSPEDIT TRGOVINA ČEVLJEV G EC ALOJZIJ TRST (Rojan) Trg tra i Rivi Ženski, moški in otroški čevlji priznanih znamk ter gumijaste copate vseh vrst po najnižji ceni. Trgovina u snja in čevljarskih potrebščin VIRGILIJ VELJAK TRST - Ulica Moiino a Vento 3 - Tel. 95-392 zeli cenjenim odjemalcem o hi lo uspeha v novem letu IfižaSka knjigalvia trst - ul. sv. frančiška 20 telefon 61-792 želi veselo novo leto vsem prijateljem lepe k njige MESNICA IN GOSTILNA Danilo Petaros DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK se priporoča in želi cenjenim gostom obilo razvedrila v letu 1963! Prvovrstna domača in druga vina Lepa dvorana Piostoren vrt v središču vasi BORŠT ST. 60 Bife Pino «Pri Jožku* TRST Ulica Ghega št. 5 Telefon 24-780 Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja UVOZ — IZVOZ Jazbar Stanislav vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST METALMINERARIA TRSI Ulica Trente 15-111. Telefon 23 049 Telegrami: METMIN UVOZ — IZVOZ Pretstavništva IZVOZI: abrazivni materijal, umjetne smole, stroje za šolane, kamenolome i ostalu industriju, stakleno predivo itd. UVOZI: kvarčni pjesak blokova mramora, lomljenac, felspal i ostale minerale KRIŽMANČIČ GOSTILNA VELIKI REPEN -- žel. srečno novo leto vsem svojim gostom! JESTVINE Obersnel Andrej TRST — Ulica Maiolica št. 1 URARNA IN ZLATARNA KAREL GRUDEN TRST — Via C. Battisti, 13 — Telefon 96-306 V elika izbira daril za vse priložnosti VSE ZA KMETOVALCE E TRSI— Ulica MILANO št. 18 — Telefon 35-169 Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji — Orodje — Vsakovrstna semena itd. "Hotel "JOkm REPENTABOR — Telefon 21-331 se priporoča in želi srečno novo leto vsem svojim gostom ! Pekarna in slaščičarna JAZBEC NABREŽINA, 98 — Telefon 20-174 Znana trgovina z manufakturnim blagom in drobnarijo PETER PAVEL ČEPAR TRST — ULICA UDINE 36 — TELEFON 28-296 Postrežemo vam z najboljšim blagom! Obiščite nas in se prepričajte! Tvrdka ustanovljena leta 1883 Destilacija esenc J n tir* uh p/t j TRST — BARKOVLJE — TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov SOSSI MARIJ OPČINE VIA DEI SALICI, 1 Trgovina z električnimi ootrebščinami in instalacije — Štedilniki, kuhalniki vseh vrst, sodobne peči, navadni in električni hladilniki TELEVIZORJI — RADIOAPARATI MEHANIČNA DELAVNICA SIMIČ MARIJ Predstavništvo motociklov «Cimatti» OPČINE — NARODNA 46 Telefon 21-322 PEKARNA BAZOVICA ŠT. 55 MARC RUDOLF želi obilo uspehov, zdravja in zadovoljstva v novem letu vsem svojim odjemalcem in prijateljem Kmečka in ohrlna posojilnica NABREŽINA * všem pdmmrtfTftmtmm?--- obito uspeha v 'novem' letu ZALOGA DRV IN PREMOGA BERNARD PANGOS NABREŽINA — KAMNOLOMI lil ho ililnica-žžt or/ NABREŽINA — CENTER TRGOVINA Z OBLAČILOM IN OBUTVIJO STANKO KOSMINA NABREŽINA ŠT. 106/a KROJAČNICA Košuta Viale G. d’Annunzio, 11/1 Hiša kina «Capitol» M. Švab-Soave TRST, Ul. San Giusto 16 Telefon- 93-609 IMPORT O EKPORT vsega električnega materiala W alt er Knez Šivalni stroji, radio aparati, kolesa in nadomestni deli NABREŽINA — Telefon 20-123 «LA VINICOLA TRIESTINA« TRST — ULICA C. RITTMEAER 20 — TELEFON 38-380 Imamo bogato zalogo istrskih in vipavskih vin, kraški teran, Verona in furlanskih vin Želimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v letu 1963! di Alberto Uršič TRGOVINA JESTVIN Drago Kukanja NABREŽINA LUKSUZNE TISKOVINE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI Prodajamo in popravljamo nalivna peresa TISKARNA - PAPIRNICA TRST - TRIESTE Ulica Mazzini 44 Telefon 63-667 BUFFET ZTt v • v' lomazic TRST Telefon 35-301 Ul. Cassa di Risparmio 3 želi vsem svojim gostom in prijateljem obilo uspehov v letu 1963 TRGOVINA IN PEKARNA :• ZORA ČOK O P Č I NE Narodna ulica št. 61 - Tel. 21-046 Gostilna Guštin ZGONIK št. 3 Telefon 225-102 MIRODILNICA GIUSEPPE ČEKET TRST, Ulica Solitario 11 Telefon 95-442 MIZARSKA DELAVNICA Danilo Kraljič BOLJUNEC 228 GOSTILNA OTA DUŠAN JESTVINE Alojz Jerkič TRST Strada Vecchia per 1’Istria 266 Telefon 41-175 Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto 1963 KROGLJE 5 GOSTILNA MARCELLO LJUBO PANGERC TRST, Via Crispi, 33 Telefon 50-289 MESNICA DOMIO DOLINA 80 ELEKTROTRGOVINA MALALAN ERNEST OPČINE — Narodna ul. 128 MESNICA Telefon 21-189 Branko Žerjal Modni krojač BOLJUNEC št. 41 F. KRAMAR OPČINE Narodna ulica 63-1 Miro Sancin BOLJUNEC, 62 Cartoleria - Casalinghi COREZ TULLIO OPČINE — Narodna ulica 30 GOSTILNA Antonija Stranj DOLINA št. 40 želi vsem cenjenim gostom Magazzini T0LENTIN0 Via XXX Ottobre, 5 JESTVINE Josip Žerjal DOLINA 69 TRGOVINA JESTVIN GREGORI Mario TRST, Ul. D’Alviano 86 Telefon 94-404 KAMNOSEK nagrobni spomeniki HUSU Guerrino BARKOVLJE, Via Boveto, 22 GOSTILNA PLES DEVIN Se priporoča! GOSTILNA «AL GAMBERO« TRST, Ulica Udine, 37 Telefon 24-938 želi cenjenim gostom srečno novo leto 1963 GOSTILNA KRIŽMANČIČ JOŽE «PRI PEPITU» BAZOVICA TRGOVINA JESTVIN Henrik Oberti TRST Vicolo Castagneto 67 Telefon 44-990 Elektro - instalacijsko podjetje AMBROŽIČ MILAN TRST, Miramarski drevored 29 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telefonsko številko 29-322! Se priporočamo USNJARSKI KOMBINAT KONUS SLOVENSKE KONJICE želi vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom obilo uspehov v letu 1963! Vsem cenjenim strankam priporočamo ogled naših izdelkov na sejmu-«Moda 1963» na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. T O V A R N PROIZVAJA: LESONIT PLOŠČE v kvaliteti extratrde, trda I, trda II in poltrde v dimenzijah: mm 2,5 do 5 mm x 5200 x 1700 mm 2,5 do 5 mm x 2600 x 1700 mm 2,5 do 5 mm x 1300 x 1700 LESOMAL PLOŠČE (emajlirane plošče): mm 4 x 1300 x 1700 gladke, rebraste in karirane, v raznih barvah LESOM1N PLOŠČE (melaminske plošče): mm 4 x 1300 x 1700 v nad 40 barvah in imitacijah MELANIT PLOŠČE (domači Ultrapas): mm 1,2 x 1300 x 1700 v nad 40 barvah in imitacijah LESOPAN PLOŠČE panelke s sredico iz satovja od impregniranega natron papirja in ploskvami od ostalih naših plošč, po želji. Izdelujejo se v debelinah 16—22 mm, v dimenziji po sporazumu. Služijo za izdelavo pohištva, za pregrade itd. Gornji artikli so zelo primerni za oblaganje prostorov in za izdelavo opreme. Posebno v bankah je oprema iz teh proizvodov zaželena, ker poživi prostore, je zelo odporna, lahko se čisti in da prostoru videz elegance in udobnosti LESONIT Ilirska Bistrica KOLEKTIV TOVARNE «LESONIT» ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM USPEHA POLNO NOVO LETO! LJUBLJANA - Jugoslavija VELETRGOVINA - IMPORT - EXPORT Aškerčeva, 3 TELEFONI: Veletrgovina: 21-813 Telegram: Mercator - Ljubljana Uvoz - Izvoz: 22-720, 20-529 Telex: 03-114 P. P. 200 /loiel Triglav SEŽANA želi svojim cenjenim gostom obilo sreče in uspehov v letu 1963! /^\ AVT0TURISTIČN0 PODJETJE N-/ KOPER - Tel- 21-645 Avtobusni promet — redne in izredne vožnje doma in v inozemstvu, mednarodne, medkrajevne, medrepubliške in lokalne avtobusne proge. Turistična dejavnost — posredujemo vse turistične usluge: — domači in inozemski turizem — menjalnice — nabava in podaljšanje potnih listov, vizumov in prepustnic — rezervacije in prodaja avtobusnih, železniških in letalskih vozovnic — hotelske rezervacije — posredovanje zasebnih sob — transferji — organiziranje izletov po kopnem in po morju. Tovorni (kamionski) promet — doma in v inozemstvu, ekspresne proge za kosovni promet. Dvakrat tedensko zveza s Trstom Specialni avtoservisi — Fiat-Zastava, VW, TAM-Deutz, FAP Remontna delavnica — generalna, srednja in servisna popravila vseh vrst motornih vozil, egaliziranje motornih gredi — specialno brušenje batov — vrtanje in brušenje valjev — struženje — kopirno rezkanje. GOSTILNA IN TOBAKARNA BRISCEKI, 10 — Telefon 21-480 MILIC želi srečno novo leto! SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE JP O S T O J N A TRŽAČANI! Ko potujete preko Postojne obiščite »DELIKATESO« - trgovino na Titovem trgu • zraven avtobusne postaje Delikatesa Vam nudi vedno sveže maslo, šunke, salame, kranjske klobase in ostale specialitete ter pristno kavo Na zalogi imamo vse vrste likerjev, slivovke in ostale osvežujoče pijače Tudi v vseh ostalih naših trgovinah podjetja Mestne trgovine v Postojni boste našli veliko izbiro in solidno postrežbo Obiščite nas! EXPORT IMPORT Slovenija - sadje LJUBLJANA Titova 19/VIII TRGOVSKA PREDSTAVNIŠTVA V MARIBORU, BEOGRADU, SKOPJU SKLADIŠČA V VOLČJI DRAGI IN KANALU Hladilnica v Zalogu Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, priporočamo se za bodoče sodelovanje in jim želimo obilo delovnih uspehov v letu 19831 m mm PROIZVODNI PROGRAM C 1. Vlečeni proizvodi bakrovih zlitin (vlečena medenina in varilna žica) S 2. Odlitki zlitin barvnih kovin - a) v pesek - b) v kokile S 3. Tis-njenci zlitin barvnih kovin - at) brizgani in tisnjeni liv w 4. Bloki barvnih kovin -a) Ms bloki - b) bron bloki - c) bloki Al zlitin - č) bloki Zn zlitin - d) bloki iz bele kovine S 5. Armature - a) vodovodne - b) parne - c) sanitarne 5 6. Industrijske cevi -a) gibljive iz Fe in Ms - b) gibljive cevi za sejalne stroje - c) gibljive cevi za taborne-tre - č) gibljive tekalemit cevi - d) cevi za prednapeti beton MARIBOR. Heroja Jevtiča 11 Telefoni: 39-63 do 39-65 Brzojav: LIVARNA MARIBOR Vsem. svojim odjemalcem v Jugoslaviji, kakor tudi kupcem v Italiji želimo uspeha polno novo letol VELETRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM KOVINOTEHNA CELJE - Mariborska, 17 Telefon 39-71, Telex 034-16 ( IMPORT l EXPORT UVAŽAMO IN UVAŽAMO: VSE IZDELKE IN POLIZDELKE ČRNE METALURGIJE O VSE VRSTE ORODJA • VIJAČNEGA BLAGA • VODOVODNO INSTALACIJSKI MATERIAL • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE # POSODO # GRADBENO OKOVJE • VSE VRSTE ŽIČNEGA PLETIVA IN OSTALE PROIZVODE KOVINSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE v NAJMODERNEJŠIH IN TEHNIČNO NAJSODOBNEJE OPREMLJENIH SKLADIŠČIH RAZPOLAGAMO: z najširšim asortimentom kovinske ga blaga, zlasti pa s pestro izbiro proizvodov kovinsko - predelovalne industrije celjskega industrijskega bazena Želimo, da se prepričate tudi sami o solidni postrežbi ■ promptni dobavi in konkurenčnih cenah naših trgovskih uslug KOVINOTEHNA Import - Export CELJE BEOGRAD, SREMSKA 6 — Pošt. fah 234 Delegacija u TRSTU: Via Cicerone 8 Telefon 29-306 Jugoslovenska izvozna i kreditna banka A. D. centrala Vrši sva plačan j a u okviru Trščan-skog regionalnog sporazuma preko svoga računa «CONTO AUTONOMO« kod BANCA DTTALIA u Trstu Održava korespondentske i kontoko-rentske odnose sa svim vodečim italijanskim bankama — Oba vi ja sve vrste bankarskih i menjačkih poslova. x x\ X EXPORT » IMPORT ALFREDO MELILLO TRST — Via A. Caccia 3 (delavnica št. 10) — Tel. 96-032 Ima zastopstvo in dobavlja: kolesa BIANCHI, MELILLO, motocikle NSU, PARILLA, mopede, gume in nadomestne dele za kolesa in skuterje. Indusirlja usnja-Mila »mmmimmTmmmmmmiTTTTmmmmmmTnTmnmmnm SLOVENIJA JUGOSLAVIJA Telef.: 70 004' Teleg.: IUV VRHNIKA Specializirana proizvodnja svinjskega usnja, dobavlja galanterijsko in knjigovezno usnje v vseh barvah in izvedbah, tapetniško usnje, cepljen-ce, obutvene in galanterijske bokse, velurje in nubuke, podloge v barvah in različnih debelinah, usnje za zaščitna sredstva. POLEG USNJA NUDIMO SORTIRANE ŠČETINE ČRNE, BELE IN SIVE V OBIČAJNIH DOLŽINAH Vsletrsovslio I imel. 0 ^pr EXPORT-IMPORT KOPER Nabrežje Jugoslovanske mornarice 1-a s samostojnim obratom AVTO-MOTO SERVIS KOPER Predstavništva: Beograd 27-331 Ljubljana 20-413 Zagreb 39-718 Osijek 29-57 Rijeka 42-74 Ljubljana telex 03-174 Glavni direktor 21-539 Uprava, komerciala 21-080 Finančno-rač. sektor 21-544 Grosistična dejavnost 21-254 Široka potrošnje 21-569, 21-505 Avtomoto servis 21-272 Telegram IMEX Koper Telex 035-11 EXP0RT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije IMPORT: vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin m vseh ostalih industrijskih proizvodov Gostinsko podjetje MALALAN SEŽANA se priporoma- cepjenim gostom in želi srečno NOVO LETO I Lesna industrija ima vedno na zalogi vezane plošče, razne vrste plemenitih furnirjev, jelov rezan les, les trdih listavcev, embalažo, razne stole in pohištvo i M VOK PIVKA Z obrati: v Pivki, Prestranku, Baču, Postojni m Beljskem in poslovalnicami: v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Splitu Vsem delovnim kolektivom obilo uspeha v letu 1963 LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT Proizvaja v svojih obratih: S A VIN JA CELJE Jurčičeva nllca 1 Telefon 26-10, 22-77 trd in mehak rezan les vse vrste furnirja pohištvene in galanterijske izdelke zaboje embalažne sode iz vezanih plošč lesno volno Preskrba z vodo v koprskem okraju Popravljamo Pisec tega članka nas je opozoril, da se je v prvi del objavljenega članka vrinila neljuba tiskarska pomota. Na dveh mestih je tiskarski škrat iz-premenil «provodnost» vodovoda oziroma cevovoda v «proiz-vodnost». Ker gre očitno za dva povsem drugačna pojma, popravljamo s tem ta tiskarski pogrešek. Predvidevanja o bodoči potrošnji vode na obalnem področju slonijo deloma na podatkih o potrošnji v prejšnjih letih, deloma pa so v zvezi s pričakovanji v pogledu gospodarskega in socialnega razvoja področja. Podatki o prejšnjih letih kažejo, da je v razdobju 1953-56 maksimalna dnevna potrošnja vode narasla za 491 kub. metrov, v letih 1957-58 za 555, v letih 1958-60 za 204. kub. metre, v letih 1961-62 pa kar za 2.130 kub. metrov. Neenakomernost naraščanja v posameznih razdobjih ima svoje vzroke najprej v pomanjkanju zadostnih količin vode, potem pa v povečani zmogljivosti vodovoda po njegovi zasilni rekonstrukciji. Povprečno povečanje največje dnevne potrošnje v razdobju 1958-62 znaša 1.220 kubičnih metrov. Po tem naraščanju v zadnjih letih smemo sklepati, da bo maksimalna dnevna potrošnja, če bo le vode dovolj, še nekaj let izkazovala povečanje od leta do leta s količinami kakih 1200 do 1500 kubičnih metrov na dan. ŽE PRIHODNJE LETO BO PREMALO VODE? Pri dosedanji zmogljivosti vodovodnih naprav bo potemtakem že v sezoni 1963 tudi v primeru normalnega sušnega poletja, vode primanjkovalo v vročih dneh vsaj za kakih 1000 kubičnih metrov, a v primeru poletja z izredno sušo, kakršna je bila letos, bi znašal primanjkljaj še mnogo več. Izgradnja sečoveljskega zajetja in cevovoda bi sicer zmogljivost vodovoda zopet uravnovesila potrošnjo, a le za kratko dobo petih ali šestih let. Leta 1968 bi vode v vročih poletnih mesecih zopet primanjkovalo. Iz teh ugotovitev in predvidevanj postaja očitna vsa nujnost rešitve opisanega problema, ki zahteva pravočasne odločitve o raznih študijah in načrtih, ki se proučujejo in pripravljajo, predvsem pa seveda odločitve o izgradnji sečoveljskega zajetja in vodovoda. S to izgradnjo bi se premostila prva doba, nekako do leta 1967. še pred potekom tega roka bi se pa na podlagi podrobnejših študij in raziskovanj morala najti rešitev, ki bi zagotovila nadaljnjo zadostno preskrbo za daljšo dobo. IZ IZVIROV PRI PLANINI Tu prihaja najresneje v poštev možnost dolgoročne rešitve, ki bi bila podana z zajetjem in dovajanjem vode iz izvirov pri Planini na Notranjskem. Gre za zamisel, katere izvedba bi sicer zahtevala gradnjo vodovoda na razmeroma znatno razdaljo, a bi predstavljala tudi zares idealno rešitev preskrbe z vodo ne le obalnih občin, marveč tudi širokih predelov kraškega sveta koprskega okraja, ki sedaj nimajo vode ali je nimajo dovolj. Po tej zamisli bi iz izvirov pri Planini bilo na razpolago 40 do 50 tisoč kubičnih metrov vode dnevno m vodovod naj bi preskrboval poleg obalnega pasu tudi področja Postojne, Pivke, Senožeč, Sežane, Divače in Herpelj. To bi bila rešitev problema preskrbe z vodo vseh sedaj nezadostno oskrbovanih središč celotnega koprskega o-kraja. Izvedba te zamisli bi za daljše razdobje uresničila vsem tem predelom, ob morju in na Krasu, važen pogoj za njihovo nadaljnjo smotrno gospodarsko izgradnjo, njihov socialni in kulturni napredek. Bila bi res optimalna rešitev problema. NAČRT JE IZVEDLJIV Vse drugačne rešitve, ki bi morda prihajale za obalni pas v poštev, bi bile manj ugodne, tako v pogledu dobe trajanja zadostne preskrbe, kakor v pogledu predelov, ki bi se jim mogla zagotoviti potrebna preskrba s pitno vodo. Zamisel o preskrbi obalnih krajev z vodo v povezanosti s kraškimi predeli presega seveda skromnejši okvir krajevnih koristi obalnega pasu in zahteva kakor pri obravnavanju načrtov, tako tudi pri finansiranju potrebnih gradenj, soudeležbo vseh prizadetih širših področij. Predstavlja pa tudi izredno možnost koristnega skupnega sodelovanja slovenskega obalnega področja in njegovega neposrednega zalečtja v vpra- šanju posebne važnosti za gospodarski, socialni in kulturni razvoj teh krajev. Tehnična izvedba zamisli o vodovodu od Planine do obale gotovo ne postavlja nepremostljivih. težav, v času, ko se gradijo cevovodi za nafto in plin na mnogo večje razdalje in preko večjih višinskih razlik. Finančna plat problema bi se pa v primeru sodelovanja vseh prizadetih občin in po potrebi s kreditno pomočjo tudi širših področij gotovo tudi dala urediti. Čas hiti'in rešitev problema postaja nujna. Dr. O. V- £juMjcmi gladijo hodo&m hotel Novi hotel «LEV». Trinajst nadstropna mogočna hotelska stavba v prostorskem trikotniku Prešernova — Gosposvetska — Vošnjakova je v sklepni fazi gradnje. Slovesno jo bodo odprli prihodnje leto, verjetno 29. novembra. Prenočitvena zmogljivost bo 420 postelj, sedežna 1100. Predračun znaša 1.442.800.000 din. Novi hotel bo kategorije A. V določenem traktu bo mogoče spajanje dveh sob v apartmane. Hotelskim gostom bosta v vsaki sobi na voljo radio in telefon, v vzhodnem traktu bo možen celo priključek na teleprinter, v apartmanih tudi televizijski aparati. Posebno privlačnost novega hotela z lego neposredno ob magistrali Gorenjska — Ljubljana — Postojna — Koper (ali Trst) bo vrhnja obsežna terasa, kjer bodo lahko pristajali helikopterji; to bo posebnega pomena glede na nojo sodobno letališče pri gorenjski vasi Brkini, oddaljeni le 30 km od Ljubljane. Zapostavljanje Trsta Tednik «Vita Nuova» poroča, da se širijo glasovi, da bodo Trstu odvzete nekatere davčne o-lajšave, kolikor gre za plačevanje davka na poslovni promet (IGE) na neke vrste blaga. Govorijo tudi o uvedbi novih kolkov na pristaniške pogodbe. Trst naj bi torej zgubil nekatere davčne in carinske olajšave, in sicer to pod pretvezo, da je treba uporabiti zadevne zakone v vseh pokrajinah Italije. List pripominja, da so vse te olajšave utemeljene, saj imajo namen pomagati mestu, ki je zaradi novih meja zašlo v gospodarsko stisko. S temi olajšavami naj bi si Trst zopet opomogel in razvil svoje gospodarstvo, že tako so druge obljube ostale na pol poti izvršitve: tako počiva delo za VII. pomol .letališče ni bilo dovršeno, delo na obhodni železnici je bilo tudi ustavljeno, dvotirna železnica tudi ni bila izpeljana itd. TUDI «TRŽAŠKI LLOYD> V NEVARNOSTI Isti list poroča, da se je na žalost uresničila vest, da nameravajo zapreti urade Tržaškega Lloyda v Benetkah, oziroma jih izročiti beneški družbi cAdriati-ca». Poslanca Sciolis in Bologna sta postavila zadevno vprašanje ministru Macrelliju. Kako je vsa [zadeva potekla še danes ni prave jasnosti. Minister Macrelli je še pred meseci zagotovil, da ne bo izvršena nikakšna koncentracija med družbami skupine Fin-mare. List vnovič opozarja na probleme jadranskega pomorstva, proti kateremu so že pred leti začeli izvajati razne diskriminacije, ki so bile .po mnenju strokovnjakov z gospodarskega in trgovinskega vidika neupravičene. Država bi ne smela pozabiti, da imajo vsi državljani enake pravice. Imena tržaškega Lloyda ne bo mogoče ohraniti, ako hočejo to družbo spremeniti v «Tirenski pomorski organi-zem»; kar kakor kaže, v resnici nameravajo to storiti. Odstranitev slavne zastave Tržaškega Lloyda iz Benetk naj bi te glasove potrdila, ugotavlja list, Očitno hočejo začeti prav iz Trsta z delom za poenotenje in osredotočenje v Rimu, ki naj bi dovedlo do ustanovitve enotne velike pomorske družbe < Supersocie-ta). Ta naj bi združila vse pomorske družbe, ki prejemajo državno podporo. Koper dobi veliko kemično industrijo Medtem ko je dosegla tekstilna industrija v Jugoslaviji velik razmah in proizvaja povprečno dobre izdelke, kar potrjuje tudi znaten izvoz ne samo v prekomorske, marveč tudi v evropske države, je industrija umetnih viaken moč no v zaostanku. To velja v veliki , meri tudi za industrijo u-metnih snovi, saj je še vedno glavna tovrstna tovarna splitska Jugovimi, šele v zadnjem času je pričela Jugoslavija bolj misliti tudi na proizvodnjo u-metnih snovi in tekstilnih vlaken. V bližini Zagreba nastaja zdaj velik kombinat te stroke. Proizvajal bo v prvi vrsti surovine za lastne finalne izdelke in izdelke drugih tovarn, ki bodo šele nastale, nastajajo a-li že obratujejo, a pretežno z uvoženimi surovinami, odnosno polfabrikati. Med že obstoječimi industrijskimi obrati je tudi koprska tovarna umetnih smol in izdelkov «Iplas». Tovarna obratuje v starih prirejenih prostorih, ki v ničemer ne ustrezajo možnosti razmaha in razširitvi asortimenta. Nekatere o-brate ima celo izven Kopra, tako n.pr. obrat za izdelke iz penaste mase. Zaradi tega so že pred leti pričeli misliti na gradnjo novih proizvodnih o-bratov in proizvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Uresničenje te zamisli pa terja precej priprav. Treba je bilo u-gotoviti vire surovin, izdelati gradbene in obratne načrte ob upoštevanju sodobnih avtomatiziranih sistemov in zagotoviti potrebna investicijska sredstva. Vse kaže, da so te priprave že dobro napredovale in je mogoče računati, da bo dobil Koper v prihodnjih letih nov velik industrijski obrat, ki ne bo le krajevnega, marveč vsedržavnega pomena. Zaradi tega bodo uporabili tudi pretežno zvezna investicijska sredstva, ki naj bi znašala v celoti okoli 15 milijard dinarjev. Določena je tudi že lokacija novih objektov ob Rižani pod Srmi-nom, koder bo tekla v tovorno pristanišče tudi nova koprska železnica. Pri močno avtomatiziranih obratih bo stalo upravno poslopje, medtem ko bodo nastala stanovanja za zaposlene pretežno v mestu, zlasti na zasutem delu bivšega Škocjanskega zaliva. Nova industrija naj bi prejemala del surovin iz novega zagrebškega kombinata, del iz lastnih in drugih virov, del pa tudi iz tržaške «Aquile-». Kakor kaže, so zadevni razgovori že rodili pozitivne rezultate. To bo pomenilo novo neposredno industrijsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. R. G. KONSTITUIRANJE VODSTEV ENOTNEGA KOPRSKEGA OKRAJA Te dni so v Kopru izvolili člane skupnega okrajnega odbora (za Goriško in Koprsko) in zbora proizvajalcev; kakor znano, se novi okraj razteza čez vso Primorsko. Skupni okrajni odbor šteje 60 članov: Koper jih je izvolil 30, Gorica ostalih 30; zbor proizvajalcev šteje 50 članov: Koper jih je izvolil 27, Gorica pa ostalih 23. Za predsednika okrajnega ljudskega odbora Koper je bil izvoljen Milan Vižintin, dosedanji predsednik OLO Gorica, za podpredsednika pa Davorin Ferligoj in Jože Eržen. Novi okrajni komite Zveze komunistov v Kopru šteje 40 članov, za njegovega sekretarja je bil izvoljen Jože Božič. Gostilna «PRI LUNI* TRST — UL. CELLINI želi vsem cenj. gostom srečno leto 1963! 7ntxAJLuAGfia KofvzA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA lN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 9 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. IL I A L E : Beograd, Zagreb, Ljubljana. Rijeka. Maribor. Sarajevo. Sežana, Subotica Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina. Podgorje. Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel 37-823 adriaimpex S. p. A. TRST, Via della Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135 IM PO RT - EX PORT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, (JM, RIV v Jugoslavijo TRANS TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE TRST, V. Donota 3— Tel. 38-827, 31 906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sorlrnane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne G K AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij- URAMA IN ZLATARNA M1K0LJ KAREL TRST jA\ Čampo S, Giacomo d, tel. 93-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike VISTA TRST — Ut. Carducci 15, telefon 29-656 Bogatd izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal tn potrebščin za višje šole, toplomerov tn fotografskega materiala. ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA CELESTIN DANEU OPČINE, Narodna 77 Telefon 21-034 GOSTILNA «Pri Maksu» BAZOVICA GOSTILNA PRI POSTI BAZOVICA ST. 95 gostom in prijateljem srečno in uspehov polno novo leto! GOSTILNA GRILANC SALEŽ ŠT. 59 - Tel. 21-198 TRGOVINA JESTVIN Angela Marušič SALEŽ ŠT. 20 želi veselo novo leto 1963 AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MURERI ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne pre. voze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. UNIVERSAL TELERAD IMPEX TRST Ulica Coroneo 31 Telefon 35-975 ima stalno razstavo ter dobavlja tudi v Jugoslavijo vse nemške televizijske in druge električne aparate GOSTILNA «Pri Mice tu» TREBČE ŠT. 17 Telefon 21-170 TRGOVINA JESTVIN Kare1 Pahor TREBČE ŠT. 111 TRGOVINA JESTVIN Josip Rebula SALEŽ ŠT. 60 PRIZNANA GOSTILNA mm REPENTABOR Telefon 21-360 Domača kuhinja in pristna vina - Cene ugodne vošči cenjenim gostom obilo sreče v novem letu tj GOSTILNA VETO OPČINE, Proseška ul. 35 Telefon 21-482 želi cenjenim gostom srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN v Škabar Josip OPČINE Narodna ulica 42 Telefon št. 21-026 TRGOVINA. JESTVIN Jožica Škrk ŠEMPOLAJ ŠT. 36 želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1963 ŽELEZNINA Terčon NABREŽINA ŠT. 214 Telefon 22-522 GOSTILNA DOLENC PROSEK Devinščina 3 Telefon 21-319 TRGOVINA JESTVIN EDVARD GRUDEN NABREŽINA ŠT. 100 JESTVINE A. DUJM0VIČ TRST Ul. Settefontane 62 Telefon 90-802 TRGOVINA JESTVIN Zdravko Kante PROSEK ŠT. 152 calzoleria FiORENTINA s. r. I. ;> TRST, Ul. Tarabucchja. 2 . Telefon 96-536 TOVARNA KOVČKOV “ IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE ■ JUCOSLA VIJA TEL,: DOMŽALE 317, 319 Telegr,: TOKO DOMŽALE JUG. Podjetje nudi vsem svojim odjemalcem kvalitetne izdelke usnjene galanterije in jim želi srečno novo leto 1963! TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA GRGIČ ANDREJ BAZOVICA ŠT. 97 TRGOVINA JESTVIN KRIŽMAN HERMAN BAZOVICA ŠT. 5 I TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA MAHNIČ BAZOVICA ŠT. 202 BAR METLIKA -t >t ' BAZOVICA 1 želi vsem gostom srečno novo leto IPLAS-KOPER Material odporen proti proti agresivnim kislinam S S fji V i y MONTAŽE IN NAPRAVE Projektiramo in gradimo popolne ventilacijske naprave iz plastične mase, proizvodi iz plastične mase, merilne naprave, akumulatorska ohišja, armature, elektrokemične naprave, centrifugalne črpalke, hladilniki, ventili, naprave za fotografske laboratorije, razne posode, posode za galvanizacijo itd. IPREN Najnovejši proizvod za prevleko vozil v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prometu, v industriji pohištva, industriji kože in v gospodinjstvu. RIVIL Emulzija za tekstilno, lesno in gradbeno industrijo. ODLIČNO LEPIVO ZA VSAKRŠNO POTREBO BRIZGANI IZDELKI GALANTERIJA igrače torbice posode za gospodinjstvo EMBALAŽNE ŠKATLE za farmacevtiko .PEKARSKI IZDELKI zobne ščetke krtače za obleko EMBALAŽA folije vrečice v kvaliteti platen plavin mošnjički plaeel TEHNIČNA SREDSTVA REKLAMNI TISK za tekstilno in kemično industrijo na mošnjičke in vrečice Obiščite VII. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, trikotaže, usnja, obutve, modne galanterije in ostalih modnih artiklov — z mednarodno udeležbo Hlode* IS. « SO. januarja 19(53 i 30% popust na železnici! GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA <1 1/ 1 Lesna industrija Jr. 5*°y- v "JR ^ v TOPOL > »z V V' lO- V Jr J o* 'J? ILIRSKA BISTRICA Na političnem obzorju ZDRAVSTVENO STANJE DR. J. DEKLEVE, predsednika Slovenske kulturno - gospodarske zveze se je v zadnjem času precej izboljšalo, čeprav se bolnik še ni popolnoma opomogel, želimo, da bi v novem letu popolnoma ozdravel. SLOVENSKO OSNOVNO ŠOLO ZA BENEŠKE SLOVENCE zahteva «Matajur», glasilo Slovencev v videmski pokrajini. List ugotavlja, da so delavci iz Beneške Slovenije, ki so se poprej izseljevali v tujino, pričeli zdaj odhajati na delo v industrijska središča Severne Italije. Tam namreč primanjkuje kvar lificiranih delavcev. Delavci iz Beneške Slovenije so v mnogih primerih naleteli na težave v teh industrijskih središčih, ker ne obvladajo dovolj italijanskega jezika. Tega je kriva dosedanja osnovna šola v Beneški Sloveniji. Več let slovenski otrok na takšni šoli sploh ne ve, kaj mu hoče učitelj dopovedati, zato odhajajo otroci iz takšnih šol na pol nepismeni, če bi bil pouk v materinščini, bi se gotovo bolje naučili tudi italijanskega jezika SVET SKUPNE SLOVENSKE LISTE. Vse kaže, da se je svet Skupne slovenske liste, ki je postavil pri zadnjih tržaških občinskih volitvah slovensko listo (iz pristašev Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske demokratske zveze, Slovenske krščan-sko-socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev), konstituiral kot stalna političpa ustanova. V glasilih omenjenih političnih skupin smo namreč zasledili posebno voščilo Sveta »vsem volivcem, simpatizerjem in dobrotnikom«, k božičnim praznikom. OB DVAJSETLETNICI KR-ŠČANSKE DEMOKRACIJE. Vodstvo krščanske demokracije v Trstu je v kinu »Grattacielo* priredilo proslavo dvajsetletnice obstoja ustanovitve krščansko-demokratske stranke. Na svečanosti je govoril podpredsednik vsedržavnega odbora krščanske demokracije poslanec Arnaldo Eorlani o ideologiji in programu stranke, kakor si jo je zamislil Alcide De Gasperi leta 1942. Obširno je govoril tudi o razvoju in delu stranke po vojni. Za njim je spregovoril pokrajinski tajnik stranke dr. Botteri. BOŽIČNA POSLANICA TRŽAŠKEGA ŽUPANA. Po zadnjih občinskih volitvah je bil zopet izvoljen za tržaškega župana dr. M. Franzil, nosilec kr-ščansko-demokratske liste, ki je bil župan že poprej. Na tržaško občinstvo je naslovil po radiu božično poslanico, v kateri je izjavil, da se bo večina v novem občinskem odboru oslanjala na krščanske demokrate, socialne demokrate in republikance. Izrazil je željo, da bi prišlo čimprej do ustanovitve samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina, katere glavno mesto bo Trst. PREMALO PODROBNEGA RROSVETNEGA DELA NA KOROŠKEM. »Slovenski vestnik«. (Celovec) piše v uvodniku »Bilanca ob koncu leta«., da so Slovenci na Koroškem v letu 1962 sicer priredili mnogo lepih kulturnih proslav in praznovanj, toda kulturno - politično gibanje je kljub temu ostalo skoraj brez življenja in brez prave u-darnosti. To ne velja samo glede tipičnega prosvetnega dela, temveč tudi glede šole; kajti starši pošiljajo otroke k dvojezičnemu pouku v vedno manjšem številu. Krivda ni samo na takšni šoli, ki jo Slovenci odklanjajo .temveč tudi na starših. SLOVENSKA REALNA GIMNAZIJA V CELOVCU ZAHTEVA lastno poslopje, slovensko gimnazijo v Celovcu obiskuje 297 dijakov. Zdaj ima že osem letnikov, kar pomeni, da je popolna. Dijaki so razmeščeni v 11 razredih, drugi in tretji in četrti razred imajo paralelke. Združenje staršev otrok je na svojem zadnjem zboru zahtevalo, naj oblasti zagotovijo šoli posebno poslopje, da bi bil pouk lahko uspešnejši. I«K |l Jugoslovansko električno omrežje je povezano z omrežjem skoraj vseh sosednih držav Javne elektrarne Slovenije so v letu 1962 dosegle proizvodnjo treh milijard kWh; če pa k tej proizvodnji prištejemo še proizvodnjo elektrarn pri industrijskih podjetjih, je znašala proizvodnja električne energije Slovenije več ko tri milijarde 200 milijonov kWh, kar daje okoli 30% vse jugoslovanske proizvodnje. Če upoštevamo, da je proizvodnja javnih elektrarn Slovenije pred desetimi leti znašala 737, skupaj z industrijskimi elektrarnami pa 822 milijonov kWh, vidimo, da se je proizvodnja v minulih desetih letih zvišala na skoraj štirikratno količino, kar je daleč nad svetovnim povprečjem. Isto merilo velja tudi za celotno jugoslovansko proizvodnjo električne energije, ki je leta 1952 znašala dve milijardi 693 milijonov kWh, v letu 1962 pa je znatno preseglo proizvodnjo 10 milijard kWh, kar je 15% več kot leta 1961. Nove elektrarne V Sloveniji je bila po osvoboditvi zgrajena vrsta elektrarn na Dravi od Dravograda do Maribora, elektrarni Moste in Medvode na Savi, termoelektrarna Šoštanj, povečani sta bili termoelektrarni Trbovlje in Brestanica itd., v ostalih jugoslovanskih republikah pa so bile zgrajene velike elektrarne Split, Vinodol, Jajce, Mavrovo, Peručica, Ka-kanj, Kolubara, Kosovo in druge, v gradnji so elektrarne Tre-bišnjica, Senj, Bajina Bašta, Glo-bočica, zgrajena je bila vrsta daljnovodov do napetosti 220 kV ter ustrezne transformatorske postaje, prej ločeni elektroenergetski sistemi pa so bili povezani v koordinirano enoto. Zveze s sosednimi državami Sporedno z notranjo izgradnjo VIŠJE OSKRBOVALNINE V TRŽAŠKIH BOLNIŠNICAH. V tržaških bolnišnicah bodo 1. januarja povišali dnevno oskrbovalnim za bolnike. Navadna o-skrbovalnina bo znašala 4300 lir za vsakega bolnika; oskrbovalni, na v drugorazredni sobici 4.950, v prvorazredni pa 5.550 lir na dan. Poprej so bile oskrbovalni-ne v vseh treh primerih za 750 lir nižje. URNIK TRGOVIN ZA NOVO LETO V nedeljo, 30. decembra navaden nedeljski urnik. V ponedeljek, 31. decembra vse trgovine lahko ostanejo odprte do 21 .ure. V torek, 1 januarja vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn (urnik 8—-13) in pekarn (urnik 8—21.30). NOV LABORATORIJ LADIJSKE ARHITEKTURE. Deželno skrbništvo za javna dela je odobrilo načrt za nov laboratorij za brodogradnjo na tržaški univerzi. Laboratorij bo stal 146 milijonov lir. NOVA VELIKA LADJA. V tr-žiški ladjedelnici GRDA bodo 12. januarja splavili 34.000-tonsko motorno ladjo «Oceanic», ki jo gradijo za družbo Home Lines. Na ladji, ki stane 22 milijard lir, bo prostora za 1570 potnikov in za 540 članov posadke. V dolžino meri ladja 236 m, v širino 30 m. Poganjal jo bo stroj z zmogljivostjo 60.000 KS, in sicer s hitrostjo 27 vozlov. POŽAR V KOPRU V četrtek zvečer je v skladišču podjetja «Embalažni servis« v Kopru izbruhnil požar. V skladišču je bilo tudi mnogo pohištva, last podjetja «Stil». Ogenj je ogrožal tudi bližnjo bolnišnico, tako da so iz nje evakuirali ginekološki oddelek. Pri gašenju so pomagali tudi gasilci iz Trsta. škodo cenijo na okoli 15 milijonov dinarjev. NAŠE SOŽALJE V Trstu je umrl 75-letni profesor Ettore Gregoretti, upravni svetnik rotacijskega sklada; pokojni je bil prvi predsednik tržaške pokrajine. V Gabrjah je umrla 52-letna Marija Tomšič por. Pipan, v Boljuncu Zofija Ota, v Šempolaju Jožefa Lupine vd. Zidarič. kultura tn živtenie Trst med prazniki Zaradi hudega mraza je letos med božičnimi prazniki ostalo več ljudi doma kakor prejšnja leta. To si lahko opazil po kavarnah, ki so bile med prazniki polno zasedene. Nenavadno hud mraz — nekaj dni je bilo v mestu tudi do 6 stopinj pod ničlo, medtem ko je v okolici toplomer padel do 10 pod ničlo — prinaša premnogim meščanom velike težave. Trst ni pripravljen na takšne temperature. Niti v novih stavbah ne zdržijo pogosto inštalacije, vodovodne in za centralno kurjavo, tako nizkih temperatur in marsikje sp cevi popokale ali so nastale druge okvare. Inštalaterji so imeli mnogo dela; sicer jih ni bilo lahko najti, saj si vsakdo rad privošči nekaj počitka in miru vsaj za praznike. Kjer so hastale okvare pri napeljavi centralne kurjave, so si nekateri pomagali z električnimi in plinskimi pečmi, če so seveda imeli jeklenke s plinom pri rokah. Povpraševanje po teh je bilo zato izredno; razni servisi, kakor A GIF, niso sploh mogli zadovoljiti vseh. Med revnejšimi sloji je tudi mnogo takih meščanov, ki si nabavijo drva šele, ko pritisne mraz in poprej upajo ,da si bodo lahko sploh prihranili stroške za nabavo drv. Po več kot enem letu, odkar je izšel zakon za pravno ureditev slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, ni še nobenega glasu o ministrskih tire db ah, ki naj bi ta zakon u-veljavile, čeprav se je vlada obvezala, da jih bo izdala v šestih mesecih. Da bi se to vprašanje premaknilo z mrtve točke, so letos slovenski šolniki v Gorici stavkali. Pristojna oblast bi morala določiti nove učne načrte, stalna mesta na posameznih zavodih, razpisati natečaje za usposobljenost za poučevanje na slovenskih šolah itd. Obstajajo še druga nerešena vprašanja, ki pa niso vezana na omenjeni zakon in katerih rešitev se dolgo zavlačuje. Ko so se politične in sindikalne organizacije nedavno pritožile pri ravnatelju za javno šolstvo, na generalnem vladnem komisariatu ter prikazale najnujnejše šolske probleme, so naletele samo na prijazne obljube, ki pa doslej še niso bile izpolnjene. Najbolj žalostno je dejstvo, da ravna šolska oblast v Trstu po dvojnem merilu pri nastavitvi učiteljev; eno velja za na stavitev učiteljev na sloven skih šolah, drugo pa za name stitev na italijanskih šolah. Oglejmo si nekatere primere, ki nam jasno pokažejo, kako se slovenska šola zapostavlja. Primerjajmo npr. slovensko o-snovno šolo na Pesku z italijansko šolo v Ricmanjih: na Pesku je nastavljena ena šolska moč, za devet šolskih o trok v italijanski šoli v Ric manj ih ^ pa sta bila postavljena kar dva učitelja! Ko bi Slovenci res bili enakopravni in bi slovenske učne moči res nameščali v razmerju s številom otrok, bi danes ne imeli na Tržaškem slovenskih brezposelnih učnih moči. Drugi primer: na italijanski «šoli«> v Re-pentabru imajo za enega samega učenca eno posebno učno moč. Radi priznamo, da so letos popravili nekatere lanske krivice, a kaj pomaga to, če so se pojavile nove? Tudi vprašanje pomožnih o-snovnošolskih knjig je precej pereče. Ni treba še posebej poudarjati, da pouk brez knjig ne more biti uspešen, zlasti velja to za šole, kjer poučuje en sam učitelj več razredov skupaj. Pravijo, da so bile potrebne knjige odobrene, toda vse kaže, da so rokopisi obtičali v kakšnem uradnem predalu. Kakšen smisel ima po vsem tem razpisavati natečaje za nove knjige v veliki naglici, če je potem treba čakati dolge mesece, da se te knjige tiskajo? Refren po pomanjkanju denarnih sredstev prihaja tudi do izraza, ko gre za izplačilo zaostankov šolnikom. Večina slovenskih šolnikov še ni prejela honorarjev za izpite v poletnem in jesenskem roku preteklega šolskega leta. Ni nam znano, da bi se kaj takega dogajalo na italijanskih šolah. Mnenja smo, da bi morale šolske oblasti bolj skrbeti, da bi se podobne nepravilnosti na slovenskih šolah ne dogajale in da je treba šolnikom, ki vestno vršijo svojo dolžnost tudi priznati, kar jim pripada. —ae— Prihodnje leto enoten tip srednje šole Rimski parlament je izglasoval zakon o preosnovi nadaljevalnih šol (za učence od 11 do 14 let), ki so jih v Italiji označili za osrednje šole». Po novem zakonu bo odslej v Italiji obstajal enoten tip srednje Sole, katere obiskovanje bo za absolvente osnovne šole obvezno. Viada bo morala v osmih mesecih izdati ustrezne ukrepe glede izvedbe novega zakona, tako da se bo v prihodnjem šolskem letu (1963) lahko pričel pouk v prvem razredu šole novega tipa. Posamezne šole ne bodo smele imeti več kakor 24 razredov; v posameznih razredih sme biti običajno 26 dijakov, v skrajnem primeru pa 30. Prvega oktobra 1963 bodo vse dosedanje »sekundarne«- šole iz-premenjene v srednje. V istem času se bo pričel pouk v prvem razredu, v drugem in tretjem razredu pa v naslednjih ietih. Pouk v novi srednji šoli se bo moral prilagoditi sodobnim ui-nim metodam in opustiti stare predmete. Odslej bo poudarek na prirodoslovnih vedah, tehničnih predmetih pa tudi na glasbeni vzgoji. Čedalje se bolj utrjuje misel, da bi v tretjem razredu opustili latinščino; ta naj bi se poučevala neobvezno, da bi bila tako dijakom dana možnost, da laže napravijo izpit iz latinščine, ki bo potreben ob za ključku trorazredne srednje šoie. Po novem zakonu bo leta 1966 vsaka občina, ki ima več kakor 3000 prebivalcev, morala imeti lastno srednjo šolo; po potrebi bodo takšne šole ustanovili tu di v drugih občinah. (Iz enotne »srednje šole* preide dijak lahko na »višjo srednjo šolo«-, kakor na klasični licej, realno gimnazijo, na učiteljišče ali na trgovsko akademijo). PREOSNOVA ZADENE TUDI SLOVENSKE STROKOVNE ŠOLE šolska preosnova bo seveda zkdela tudi slovenske »nadaljevalne« oziroma strokovne šole, kakor so na primer industrijske in obrtne šole. Kako se bo šolska preosnova izvedla praktično, ni še povsem jasno; treba po počakati na zadevno ti- pa je jugoslovansko elektrogospodarstvo gradilo tudi zveze s sosednimi državami za izmenjavo in izvoz električne energije. Leta 1962 je Jugoslavija izvozila okoli 220 milijonov kWh, uvozila pa nekaj nad 80 milijonov kWih, tako da je v izmenjavi energije z inozemstvom dosegla aktiven saldo blizu 140 milijonov kWh. Njen izvoz v Italijo je dosegel blizu 40 milijonov kWh, uvoz iz Italije pa nekaj nad 7 milijonov kWh. Dejansko se je začel 1. novembra 1962 prvi pogodbeno tire j eni izvoz za plačilo v Italijo, kajti v zadnjih dveh letih se je med obema sosedama energija le izmenjavala tako, da je Jugoslavija uvažala energijo iz Italije v mesecih avgust, september in oktober, vračala pa jo je v januarju in februarju. Ta izmenjava je ostala tudi letos, vendar pa se ji je pridružil še izvoz, za čigar zagotovitev sta bila zgrajena v Jugoslaviji daljnovod napetosti 220 kV Vinodol-Matulji in avtotransformatorska postaja v Divači, ki je povezana po daljnovodu 110 kV s postajo na Opčinah. Nadaljeval se je tudi izvoz iz elektrarne Plave na Soči po daljnovodu 50 kV v Gorico. Izmenjava in izvoz električne energije je bil koristen za obe državi. Avstrija največji uvoznik leta 1962 Naj večji uvoznik jugoslovanske električne energije pa je ostala še vedno Avstrija, s katero vzdržuje jugoslovansko e-lektrogospodarstvo zveze že nad deset let. Izvoz električne energije v Avstrijo je dosegel v letu 1962 okoli 80 milijonov kWh, uvoz iz Avstrije pa okoli 40 milijonov kWh. Jugoslavija je e-nergijo uvažala skoraj izključno v avgustu, septembru in oktobru, izvažala pa v glavnem v novembru in decembru ter je samo v teh dveh mesecih izvoz dosegel okoli 50 milijonov kWh. Močan jugoslovanski partner pri izmenjavi električne energije je bila tudi Madžarska, kamor je Jugoslavija 1962 izvozila nad 50 milijonov kWh električne e-nergije, uvozila pa je iz Madžarske okoli 25 milijonov kWh. Vendar je treba pri tem upoštevati, redbo ministra za vzgojo, s katero bo izveden osnovni zakon. Nastala bi velika škoda, ako bi takšne strokovne šole kratko nadomestili z novim enotnim tipom srednje šole. Jasno je namreč, da ta tip šole ne more popolnoma nadomestiti strokovnih šol, ki posvečajo glavno pozornost praksi in dejanskim potrebam dijaka v določeni stroki, kakor mizarja, električarja, ključavničarja, mehanika itd., pri dekletih pa gospodinjskemu praktičnemu delu, V resnici so bili absolventi prav takšnih naših industrijskih šol doslej zelo iskani . SKLADBE P. KONJOVICA V KOPRSKI RADIJSKI ODDAJI Od glasbenika italijanske na, rodnosti v Trstu, ki sledi glasbenemu življenju tudi tržaških Slovencev, smo prejeli naslednje vrste: Nedavno smo imeli priložnost poslušati sopranistko Ljubico Bercč-Košuta v radijskem prenosu postaje Koper, ki je bil posvečen skladbam jugoslovanskega skladatelja Petra Konj o vida (1883), nestorja jugoslovanskih mojstrov, nekdanjega ravnatelja beograjske opere in pozneje Glasbene akademije v Beogradu. Pevka je zapela precejšnjo zbirko njegovih srbskih in makedonskih pesmi. Ta prenos je bil postavljen v okvir oddaj za italijansko prebivalstvo koprskega okraja ter sodi med pobude glasbenega oddelka te postaje, ki naj bi pripomogla k seznanjeva-nju tega prebivalstva z umetnostjo jugoslovanskih narodov z izvajanjem del njihovih pomembnejših predstavnikov. Posebno hvalevredno je, da omenjeni oddelek za glasbo izbira v ta namen izvajalce iz bogate tržaške glasbene sredine, zlasti pevce. Mislim, da je bila tudi izbira sopranistke Bercč-Košuto-ve res posrečena. Ta se je šolala v strogi šoli g. Margherite Voltolina ter razpolaga z zvonkim glasom, ki ga je izvežbala v vseh odtenkih; po svoji dinamiki ustreza njen glas izvajanju zahtevnih skladb Petra Konjo-viča. Upamo, da nam bo dana priložnost slišati to pevko, ki jo je tudi pri tej oddaji spremljal na klavir prof. dr. Demšar, pri izvajanju prav tako zanimivih programov. G. V. M. NATO — Documentazione sul-1’organizzazione del Trattato del. 1’Atlantico del Nor d (Dokumentacije o Severni atlantski zvezi). Uvod napisal Dirk U. Stikker. Založil Inštitut za proučevanje mednarodne politike (Istituto per gli studi di politica interna-zionale), Milan, Via Clerici n. 5. Cena 1.200 lir. ALBIN ŠKRINJAR: € Jezus Kristus —- premišljevanje», I. del. Str. 415. Knjigo je založila »Duhovna knjiga* v Trstu. Tiskala jo je tiskarna Graphis. Pisec je jezuit, doma iz Sežane in živi na Hrvaškem, študiral je na gimnaziji v Gorici. Izvirnik je napisal v srbohrvaščini, prevedel pa ga je Jože Vovk. Knjiga stane 1.000 lir. HIDROELEKTRARNA MEDVODE NA REKI SAVI V SKLOPU ELEKTROGOSPODARSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE da je Jugoslavija pogosto izvažala električno energijo po daljnovodu 110 kV Varaždin-Sojtor tako, da jo je istočasno uvažala Po daljnovodu 110 kV Szeged-Subotica. Na ta način se je po madžarskih daljnovodih energija samo prenašala za jugoslovanski račun, za kar je prejela Madžarska določen odstotek e-nergije zaradi prenosnih izgub. Povezava z Bolgarijo. Konec 1961 se je jugoslovansko električno omrežje povezalo tudi z bolgarskim z gradnjo daljnovoda 110 kV med hidroelektrarno Vrla in bolgarsko termoelektrarno Dimitrovo (Per-nik). Izvoz v Bolgarijo je 1962 dosegel nad 40 milijonov kWh, uvoz iz Bolgarije pa okoli 10 milijonov kWh. Enako kakor z Madžarsko, Avstrijo in Italijo, se energija z Bolgarijo deloma izmenjava, deloma pa se tja prodaja. Edina država, s katero ima Jugoslavija povezano omrežje tako, da se energija samo izmenjava, je Grčija. Tja in nazaj se prenaša energija po daljnovodu 110 kV Bitolj-Ptolomais. V letu 1962 je znašal izvoz energije v Grčijo okoli 5, uvoz iz Grčije pa nad 6 milijonov kWh. Z Romunijo Jugoslavija nima povezave omrežja, pač pa s to državo živo sodeluje pri izdelavi projektov za zgraditev velike e-lektrarne na Donavi pri Sipu, na kraju tako imenovanih železnih vrat. Elektrarna naj bi dajala letno okoli 10 milijard kWh, od katerih bi na vsako državo odpadla polovica. Na izgradnji te elektrarne je na jugoslovanski strani zainteresirana predvsem vzhodna Srbija, ki bo z donavsko energijo lahko dvignila svoje celotno gospodarstvo. Edina država, s katero Jugoslavija še nima urejenih elektrogospodarskih odnosov, je Albanija, vendar se tudi s to državo vodijo razgovori o sporazumni gradnji elektroenergetskih objektov na Belem Drimu. Dvig izvoza električne energije V primerjavi s podatki za leto 1961 se je izvoz električne energije iz Jugoslavije dvignil leta 1962 od 125 na 220 milijonov kWh, uvoz pa od 47 na 80 milijonov kWh. TO je vsekakor pomemben dvig izmenjave energije s sosednimi državami. Izmenjava energije med evropskimi državami je znašala 1960 okoli 12,7 milijarde kWh v vsaki smeri. Iz tega sledi, da jugoslovanska udeležba v tej izmenjavi znaša le majhen odstotek. Toda jugoslovanski hidroenergetski potencial, ki bi lahko proizvajal električno energijo pod ekonomsko sprejemljivimi pogoji, znaša okoli 70 milijard kWh ter je doslej izgrajen samo z 10%. Ker Jugoslavija še dalje časa ne bo potrebovala celotne gornje proizvodnje, jo lahko daje na razpolago sosednim državam, ki se zanimajo za jugoslovansko električno energijo. Jugoslovanski energetski potencial je vreden za sosedne države toliko več, ker se dopolnjuje z alpskim sistemom, ki ima presežek energije poleti, medtem ko imajo energetsko najmočnejše jugoslovanske reke ob Jadranu presežke energije pozimi.- Za zdaj se gradita Trebišnjica in Lika-Gacka, ki bosta imeli strojnice v Dubrovniku oziroma v Senju, proizvajali pa bosta nad 3 milijarde kWh električne energije. Zgrajeni sta že elektrarni Peručica in Split, ki ju bodo tudi še povečali. V Sloveniji čakata na izgradnjo gornja Soča in Idrijca, skoraj vsa Sava in srednja Drava ter Mura, ki so važne tako za jugoslovansko elektrogospodarstvo kakor tudi za izvoz. Za izvoz v Italijo je posebno važna Soča, ki bo lahko v predvideni akumulaciji Bovec zbrala okoli 320,000.000 m3 vode in bo poleg proizvodnje 430 milijonov kWh energije omogočila še v obstoječih elektrarnah zvišanje proizvodnje za okoli 50 milijonov kWh letno, ker bi izravnala pretoke. Važno vlogo pri izmenjavi e-lektrične energije z Italijo bo imela tudi elektrarna Osp, kar velja posebno še za preskrbo Trste. Za povezavo med jugoslovanskim in italijanskim omrežjem pa bo prej ali slej potrebno zgraditi še daljnovoda 220 kV Drava - Šoštanj - Ljubljana - Di- vača ter Matulji - Divača in s tem v bodoče omogočiti izmenjavo velikih količin električne energije med obema državama. R. .K. Obdavčenje zazidljivih parcel Rimski senat je na svoji zadnji seji odobril zakon o novem obdavčenju gradbenih parceL Gre za obdavčitev »dodatne vrednosti* parcel, ki nastaja, kjer se podirajo stare stavbe. Parcele, ki pridejo v poštev za novo obdavčitev, morajo biti ponovno zazidljive; poleg tega je morala stati stavba, ki jo podirajo, že pred letom 1958 in jo je moral podiralec odkupiti od prejšnječa lastnika v zadnjih treh letih in ne prej. V primeru, da si lastnik stare stavbe sam sezida novo na istem mestu, se zakon o obdavčenju »dodatne vrednosti* raztegne na zazidano parcelo, če je nova stavba prostornejša od stare, to je če ima vsaj dvakrat več prostorov kakor stara. Na tiskovni konferenci je predsednik Fanfani izjavil, da vlada ne bo v novem letu uvedla novih davkov. Mednarodne poštne nakaznice med Italijo in Jugoslavijo Italijansko ministrstvo za pošto in telekomunikacije je sporočilo, da je bil med Italijo in Jugoslavijo dosežen sporazum o poštnih denarnih nakaznicah med obema državama. Sporazum stopi v veljavo z današnjim dnem. Mednarodne poštne nakaznice se lahko glasijo največ na 240.000 dinarjev ali 200.000 lir. fotu/itlolut o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrši TRST VIA S. MAURIZIO, 2 NOBILI NABALONM) T R S T - T R LES T E,, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianra, Pohištva diiHvue sob« oprema za urade - vozički - posleljion tel. 35.740 š-iaune permafles Rmstucv: l'l. 1 altliriro. 29 Ul. F. Hiti. 7 SEDEŽ PODRUŽNICE 1'KtiT Via Cicerone 8-10 Tel 38-074 38-614 Telegr 1NTERMEKCA1UR TRST Poštni predal: 141 Gorica: Via Cravos 2 tel 25-65 Milan: Via oegll žuccarc 1 tel. 423160 Rim: Via L di Montreaie 16 tel 504924 New York: 1457 Broadway 36 N. Y„ tel BRyant 900034 ŽELEZARNA Štore pri Celju Telefon 31-71 do 73 CELJE in ŠTORE 1, teleprinter 034-18 STORE Proizvaja: Surovo železo: belo, sivo, hematitno in specialnih kvalitet • SM jekla: kvalitetna ogljikova, plemenita ogljikova, kvalitetna nizko legirana, plemenita nizko legirana in jekla za vzmeti vseh vrst # Vsa prednja jekla Izdelujemo v toplo valjanih profilih: okroglo, kvadratno, 6 in 8-oglato, ploščato, specialne profile po posebnih naročilih • Litoželezne valje: za potrebe črne in barvaste metalurgije, industrijo gume, papirja in mlinske industrije S Koktle: vseh vrst in tež # Litoželezne vodovodne cevi • Cevovode za ladjedelništvo — tankerje 9 Strojno litino do kosovne teže 15 ton v vseh kvalitetah po JUS-u, modificirano litino, modificirano KGR litino, ki se odlikuje z zelo visokimi mehanskimi kvalitetami, og. njeodporno in proti kislinam odporno litino # Samotni material: opeko standardnih oblik in oblik po zahtevah naročnikov ter malto v kvalitetah SK 34 in več # ZAHTEVAJTE katalog naših proizvodov! U VAkA: IMPFNPORT ViSAHl/VHSTKM 1.1*24 GKMKNT IN UHAD- 1 ITI 1 LAl VilI H h M MAI KHIAl - MKSO IN 7,IVINO UVU2 - I/VIH ■ /.Ah II) PSU A IZ VAZ-A : TRST, Ul. Cicerone 8 ThHNilCNl MAIKHIA1 - HA/,NK STH0.IK Telet. 38-136 - 37-725 Ih H S IIL KOI ONI Al NO Ht AI.O Oddelek zh kolonialne bi ti go Specializirano »odjetje za vsakovrstne kompenzacije lalngr.: lmiinxport - Trinstu Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE IZVOZ uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem ln gonškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških Industrij TRZNI PREGLED gjFggrj Italijanski trg Na trgu z žitaricami je stanje precej vmirjeno za mehko pšenico in pa pšenično moko. Oluščen in neoluščen riž se precej dobro prodajata, vendar pa brez sprememb pri ceni. Trg z zelenjavo in sadjem je dobro založen, kljub mrazu, ki razsaja po celi Italiji. Cene zelenjavi so zelo visoke še posebno v tednu božičnih praznikov. Prazniki so vplivali tudi na prodajo goveje živine za zakol. Povpraševanje po tej je doseglo visele, vendar pa so ostale cene neizpremenjene. Tudi perutnina in jajca. se še vedno dobro prodajajo. Trg z maslom se je ustalil, cene so nekoliko padle; sir ne gre preveč od rok. Povpraševanje po vinu je zmerno. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. — živi domači piščanci extra 1000-1100, živi domači piščanci I. izbire 850-900, zaklani domači piščanci izbrani 1100-1200, navadni zaklani piščanci I. izbire 540-610, II. izbire 470-520, zmrznjeni piščanci uvoženi iz Madžarske 400-500, danski piščanci 500-550, žive domače kokoši 680-750, zaklane domače kokoši 900-1100, uvožene kokoši sveže, zaklane v Italiji 650-750, zmrznjene uvožene kokpši 500-540, živi kapuni 900-1100, zaklani kapu-ni 1200-1500, žive pegatke 1000-1100, zaklane 1100-1200, zaklani golobi I. 1100-1700, II. 1200-1500, žive pure 900-1100/-zaklane 1200-1450, zaklane pure uvožene iz Jugoslavije 800-1200, živi purani 750-800, zaklani 850-1050, jugoslovanski purani 700-850, žive gosi 550-600, zaklane 650-750, žive race 550-650. zaklane race 650-750, živi zajci 540-550, zaklani s kožo 650-750, brez kože 700-860; sveža domača jajca I. 34-37 lir jajce, navadna domača jajca 31-33, ožigosana uvožena jajca I. 29-30, II. 26-28 lir jajce. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 60-80, I. 95-100, taroki I. 125-155, merk. 80-110, rdeče pomaranče I. 145-155, navaden kostanj 50-80, maroni 140-190, kaki iz Romagne 50-60, mandarini extra 150-155, I. 100-125, merk. 80-85, jabolka različnih vrst 25-40, jabolka Ab-bondan-a 35-40, Delizious extra 35-55, I. 70-86, renette extra 50-65, I. 70-85, extra 100-110, hruške I. 85-95, Kaiser I. 80-100, extra 110-120, hruške različnih vrst 50-60, grozdje I. 140-150, limone I. 90-100; suh česen (neto) 280-450, pesa 30-55, zelje 30-45, cikorija katalo-nja 50-70, repa 45-55, korenje 35-45, čebula (neto) 110-130, čebula domačega pridelka 40-45, karčofi 130-135 lir kos, cvetača 90-130, rdeča pesa 60-170, dišeča zelišča 250-500, koromač 60-110, cikorija 40-60, endivja 60-75, solata trokadero 130-260, ra-dič 170-225, krompir Majestic 54-55, paradižniki 48-100, peteršilj 200-270, zelena 90-120, špinača 190-200 lir za kg. ŽITARICE VERCELLI. — Navadna domača pšenica 7400-7600 lir za stot, hibridna koruza 3800 do 4000, navadna domača hibridna koruza 4300-4800, marano 5000-5300; neoluščen riž navaden 5800-6100, Pierrot 5800 do 6000, Balilla 5700-6000, Ronca-rolo 5800-6100, Ardizzone 6000-6200, Rossi 6600-7100, Maratelli 6500-6900, Rizzotto 6300-6800, Razza 77 6300-6800, R. B. 6800-7300, Arborio 7500-8000; oluščen riž navaden 9800-10.000, Pierrot 9800-10.000, Tossi 12.000-12.400, Maratelli 11.800-12.200, Rizzotto 11.800-12.200, Razza 77 11.900-12.300, R. B. 12.300-12.600, Arborio 14.100-14.600; pšenična moka tipa «00» 9700-9800, tipa «0» 9000-9200, tipa «1» 8500-8600, presejana koruzna moka 5200-5400 lir za stot. MLEČNI IZDELKI MILAN. — Cene veljajo za kg, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 890, lombardsko maslo 880, maslo iz centrifuge 910; sir grana proizvodnje 1960 840 do 850, proizv. 1961 720-760, proizv. 1962 660-720, grana svež 460-480, sbrinz svež 470-490, sbrinz uležan 550-570, Emmenthal svež 560-580, uležan 660-680, pro-volone svež 550-560, uležan 580-615, gorgonzola svež 360-370, u- ležan 590-600, italico svež 440-470, uležan 520-550, taleggio svež 400-420, uležan 530-560, crescenza svež 350-380, uležan 440470 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. — Goveja živina za zakol: voli I. 270-290, II. 210-240, krave I. 220-240, II. 160-190, junci I. 300-320, II. od 280 do 300, biki I. 310-340, II. 280-310, junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 520-560, 70-90 kg težki 530-560, čez 90 kg težki 580-620; Goveja živina za rejo in vprego: necdstavljena teleta 50-70 kg težka 550-650, 70-100 kg težka 523-030, junice od 75 do 80,000 lir glava, voli za vprego 280-380 lir kg, krave mlekarice 160-180.000 lir glava, navadne krave 120-150 000; prašiči: neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 620, suhi prašiči 30-40 kg težki 500, 50-60 kg 450, 70-100 kg težki 410, debeli prašiči 100-125 kg težki 390, 125-150 kg težki 395, 150-180 kg težki 400, čez 180 kg težki 400 lir za kilogram. VINO MILAN. — Rdeče piemontsko vino 10-11 stopinj 655-655 lir stop/stot, 11-12 stop. 665-715, barbera superior 13-14 stop. od 725 do 775, moškat 16.400-17.400 lir stot, Oltrepo pavese 10-11 stop. 630 660, mantovansko rdeče vino 11-12 stop. 510 570, Val-policella Bardolino 10,5-11,5 stop. 630-690, Soave belo 11 stopinj 580-700, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 690-730, Reggiano 10-11 stop. 530-570, rdeča filtrirana vina 11-12 stop. 7700-8500 lir stot, moden-sko vino 10-11 stop. 530-610, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 495-545, rdeče 10-11 stop. 495-545, ' bel mošt 10-11 stop. 440 do 460, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-680, Aretino belo 10,5-11,5 I stop. 530-630, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 510-570, rdeče 10,5-11,5 stop 510-570, Barletta-no extra 14-15 stop. 570-600, navadno 13-14 stop. 550-575, San-severo belo 11,5-12,5 stop. 560-590, rdeča filtrirana vina iz Brindisi.ia 10.300-10.600, iz Bar-lette 8700-9000 lir stot, belo vino s Sardinije 125-13.5 stop. 560-570 lir stop/stot, rdeče od 13,5 do 14,5 stop. 560-580 lir stop/stot, maršala 16.500 lir stot. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 170-185 lir za kg, v škatlah po y2 kg 195-215, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 180-200, po i/2 kg 220-230, v tubah po 200 g 56-65 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 120-130, v škatlah po 500 g 65-70 lir škatla. Grah v škatlah po 1 kg 150-160 lir kg, v škatlah po >/2 kg 155-166, fižol v škatlah po 1 kg in y2 kg 220-240, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2000-2900, karčofi v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 180-200 kosov 1470-1600 lir kg, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 260-290, kumarice v kisu 310-330, paprika v kisu 200-230, fina marmelada v škatlah po 500 g 240-350, marelice v sirupu v škatlah po 1 kg in y2 kg 240-270, breskve v sirupu 280-310, tuna v oljčnem o-lju 1050-1200, tunina 610-650, sardine v škatlah 480 520, slana polenovka tipa A 220-230, tipa B 220-230 lir za kg. PAPIR IN LEPENKA MILAN. — Tiskarski rotacijski papir 11.020, v polah 13.500 do 14.500, satiniran tiskarski papir 14.500-15.500, srednje vrste 17.500-18,500, navaden pisarniški panir 16-17.500, srednje vrste 13-20.000, finejši 20-24.000, trikrat klejen papir za tiskovine 21.250-23.000, «uso mano» 22-23.300, registrski papir 18.250 do 19.750, srednie vrste 21.250-22.750, finejši 24.250-25.250, pisemski papir srednje vrste 20-21.500, finejši 22-24.000, velina za kopije 40.500 44.000, risarski papir 38.500-40.500, «pelure» bel ali barvan papir 24-29.250, bel papir za embalažo 6800-7200, pergamin navaden 40-60-80 g 18.500-19.500, extra 50 g 25.500-27.0C0, srebrn papir 27-29.000, papir za zavijanje slabše vrste 8000-10.000, srednje vrste 14.000 do 16.500, finejši 17.000-20.500, velina za embalažo 17-19.000; bel ali barvan navaden kar-tončin 22.250-24.250, finejši od 25.500 do 26.550, kartončin tipa Bristol 27.250-29.5C0, fin pa-tiniran kartončin 29 500-32.500, srednje vrste 27.500-29.500, bela lepenka 10.300-10.800, navadna siva lepenka 5250-7400, finejša 8500-10.250, duplex in tri-plex navadna barvana lepenka 9000-11.200 lir za stot. KAVA MILAN. — Cene veljajo za kg, f.co skladišče grosista. IBC 930-1070, Santos superior 1280 do 1300, Santos extra I. 1290 do 1310, Santos Fancy 1310 do 1330, Pernambuco 1220-1240, Kolumbija 1330-1350, Ekvador ex-tra superior 1210-1230, Venezuela 1430-1450, Peru naravna 1210-1250, Salvador 1370-1400, Guatemala oprana 1370-1390, Kostarika 1360-1400, Honduras naravna 1210-1230, Haiti naravna 1240-1260, San Domingo O-coa 1330-1350, Portoriko 1430-1450, Kamerun 1050-1060, Kongo 3 B 990-1010, Slonokoščena obala 1070-1080, Gimma 1230-1250, Harrar 1270-1290, Kenija 1460-1480, Java 1200-1240, Malezija 1010-1030, Hodeidak 1380-1370, Sanani 1330-1350 lir za kilogram. SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. . TELEFON ST. 37-808 >SPOD\RSKEGA ZDRU2EN.IA VALUTE V MILANU 17.12.62 27.12.62 620,00 620,00 574,00 574,00 155,35 155,27 126,26 126,30 143,70 143,50 24,03 24,02 Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) BANKOVCI 1739,25 1738,00 6100.00 6075,00 5450.00 5400,00 707,00 707,00 60,00 60,00 CURIHU 27. decembra 1962 ZDA (1 dolar) 4,31'/, Anglija (1 funt št.) 12.00 Francija (100n.fr.) 86,75 Italija (100 lir) 0,685 Avstrija (100 šil.) 16,55 ČSSR (100 kr.) 13.00 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100b.fr.) 8.55 Švedska (100 kr.) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 119,00 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 2,60 Egipt (1 eg. funt) 5,90 Jugoslavija (100 din) 0,48 Avstralija (1 av. funt) 9,50 Na mednarodnem trgu s surovinami je med kovinami nazadovala cena cina, sicer je ostal položaj neizpremenjen. Kavčuk je nekoliko pridobil na ceni, medtem ko je bombaž ohranil svojo kotacijo neizpremenjeno. Položaj sladkorja se je popravil. ŽITARICE Cena pšenice je v Chicagu v tednu do 21 decembra napredovala od 211 1/8 na 211 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Cena koruze je ostala neizpremenjena pri 108 3/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Svetovni pridelek pšenice cenijo na 1.028,3 milijona stotov (medtem ko je lanski znašal 816,3 milijona) . 1 * SLADKOR, KAVA, KAKAO Na newyorški borzi je sladkor napredoval od 4,30 na 4,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Svetovni pridelek sladkorja cenijo za letos na 52,7 milijona ton, medtem ko je lanski znašal 57,7 milijona ton. Kava je v pogodbi «B» nazadovala od 33,89 na 33,26 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kakao je nekoliko popustil, in sicer od 20,98 na 20,79 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža v tednu do 21. decem-21. decembra 1982 ostala neizpremenjena pri 34,90 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Volna vrste suint je napredovala od 131,5 na 132,5 stotinke dolarja za funt pr )ti takojšnji izročitvi. Vrsta 61’s B je v Londonu napredovala od 102 3/4 na 103 1/2 penija za funt. V Roubaixu (Francija) je cena o-stala neizpremenjena pri 13,60 franka za kilogram. Na viru proizvodnje so cene volne poskočile. V prvih petih mesecih sezone 1962/63 so v Avstraliji predali 2,116.134 bal volne za skupno vrednost 146,8 milijona funtov. V ustreznem razdobju prejšnje sezone so Avstralci prodali 2 milijona 73.000 bal volne v skupni vrednosti 145,3 milijona funtov. Cena jute je v Londonu napredovala od 118 na 126 funtov šter-lingov za tono blaga vrste First marks. KAVČUK Na londonski borzi je vrsta RSS nazadovala od 23 7/8 - 24 na 23 5/8 - 23 11/16 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena nazadovala od 29,80 na 29,60 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 21. decembra zabeležili naslednje kotači j e : baker 23414 (prejšnji teden 234 y2) funta šterlinga za tono (11016 kg); cin 854 (862), svinec 55% (55y2), cink 66 5/8 (67); v New Yorku pa so bile cene naslednje: baker 28,79 (prejšnji teden 28,67), svinec N.Y. 10 (neizpr.); cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 26 (neizpr.), antimon Laredo 28 - 28y2 (neizpr.) stotinke dolarja za funt; lito železo 63,43, Buffalo 63,50, staro železo povprečen tečaj 25,83 (prejšnji teden 25,50) dolarja za tono; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 190 - 193 (prejšnji teden 192-195) dolarjev jeklenka. Sedanji mraz še ni nevaren trti Kako prenašata hladno vreme oljka in smokva MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 10.12.62 17.12.62 27.12.62 Pšenica (stot. dol. za bušel) .... 208 — 209 ‘A 210 3A Koruza (stot. dol. za bušel) .... 110 — 112 — 113 — NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 31.— 31,— 31.— Cin (stot. dol. za funt) 109,50 112,12 113.— Svinec (stot. dol. za funt) 10,— 10,— 10,— Cink (stot. dol. za funt) 11,50 11,50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) .... 34.80 22,50 22.50 Nikelj (stot. dol. za funt) 193,— 79 — 79,— Bombaž (stot. dol. za funt) .... 22,50 34,90 34.90 živo srebro (dol. za steklenico) . . 79.— 186,— 186,— Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . 33 7a 33 'A 34,— LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . . 234 'A 234 ‘/4 234 ‘A Cin (funt- šter. za d. tono) .... 857 77 862,— 851,— Cink (funt šter. za d. tono) .... 67 ‘A, 67 7» 66'/, Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 55 77 55 ‘A 55 7, SANTOS | Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 1228.— 1228.— 1228,— V našem ožjem obmorskem pasu in tja do višine približno 300 metrov nad morjem uspeva skoro vse subtropsko sadno drevje, razen pomaranč in limonov. Ker pa naš Tržaški zaliv sega globoko noter v kontinent, je naša dežela večkrat podvržena hudim zimskim valom mraza, če tak mraz potisne toplomer dol do okrog 10 stopinj pod ničlo, je to nevarno za nekatero naše sadno drevje, kakor oljke ,trte in fige. Oljka — To skromno zimzeleno drevo je pred tisto hudo zimo 1929-30 dajalo našim kmetom precejšen dobiček in istočasno krasilo vso slovensko obalo od Tržiča pa tja dol do Dragonje. Od takrat naše obrežje in tudi notranji slovenski istrski griči niso več strnjeno posajeni in razraščeni z oljkami. Tedanja zima jih je uničila skoro 90 odst. Ker pa je življenjska Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov želita vsem svojim članom mnogo uspeha na delu m zdravja v družini v novem letu 1963. doba oljke zelo dolga — 500 do 600 let — in ta njena življenjska sila ni nagromadena v nadzemeljskem steblu nego v čoku, ki je skoro ves pod zemljo, je razumljivo, da če usahne steblo zaradi mraza ali iz drugih razlogov, še vedno požene iz čoka bujne mladike. Tako je bilo tudi tedaj, po tisti hudi zimi pred 34. leti Oljke so sicer pognale iz starih čokov, toda toliko si niso več opomogle, da bi lahko rekli, da je oljarstvo važna panoga našega kmetijstva. Zaradi svoje dolge življenjske dobe raste oljka.počasi in potrebuje 30 do 40 let, da začne prav obilno roditi; tako rodi do svoje 100-150 letne starosti in nato spet upada v svoji plodnosti. Zato se ne moremo čuditi, da od tiste neposredne zime nimamo več pravih oljčnih letin. Poleg tiste zime smo imeli potem še nekaj prav hudih mrzlih valov, ki so tu pa tam še precej mladih oljk uničili. Oljko so prinesli k nam iz Ma- le Azije čez Grčijo in ta uspeva v ožjem območju morskega vpliva, toda ne čez 300-400 m nadmorske višine. Mraza izpod —9 do —10 C ne prenese. Zato mo-ramo pričakovati, da bomo tudi letos imeli v bolj izpostavljenih krajih nekaj škode na oljčnih nasadih. Upamo pa ,da velike škode ne bo, ker je bil letos le suh mraz (vsaj do sedaj), ki je manj nevaren kot poledice. Trta — je druga naša žlahtna rastlina, ki je občutljiva pred mrazom. Seveda ne toliko kot oljka, ki je izrazito obmorska rastlina, medtem ko sega trta daleč noter v celinsko podnebje. Oljka je tudi bolj izpostavljena mrazu, ker njena krošnja sega do 20 metrov visoko, a trta je pritlična. Tudi trto so prinesli k nam iz Male Azije, toda, kot dokazujejo strokovnjaki, mnogo prej kot oljko, že za časa Rimljanov so ščitili domači pridelek, kakor nam dokazuje odlok rimskega cesarja Domicijana, ki je prepovedal saditi trte v zasedenih pokrajinah ,da bi s tem zaščitili vinski pridelek na Italskem polotoku. . Za svojo uspešno rast potrebuje trta poleti toploto okrog 25 stopinj C, pozimi pa od ničle do 7 stopinj. Proti mrazu je manj občutljiva kot oljka in vzdrži do 25 stopinj C pod ničlo, toda vedno v obsegu morskega vpliva, četudi skromnega. Kjer so hude zime, vzgajajo zelo nizke oblike trt, da jih lahko po obreza-nju na reznike pokrijejo z zemljo in s tem zavarujejo proti pozebi. Pri nas ni te navade, ker ni nujno potrebno pokrivati trt. Naše trte so do sedaj prenesle vsako zimo, z izjemo tiste pred 34 leti, v kateri je zmrznilo od 1 do 5 odsto trt. Upajmo ,da letošnja zima, četudi precej huda, ne bo prinesla občutljive škode v naših vinogradih. Figa — je po občutljivosti za mraz na drugem mestu, med oljko in trto. Tudi fige so prinesli k nam iz Male Azije, po vsej verjetnosti skupaj z oljko. To sklepamo iz tega, ker imajo oljke in fige skoro iste zahteve glede zemlje in so tudi približno enako občutljive pred mrazom. TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA JNudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga A damič TRST, Via S. Lazzaro 2311 - Tel. 28-449, 31-996 Ob Gb Eta C0MMERCE0 GENERALE IMPORT Tl ST E RAPPRESENTANZE d. z o. z. TR JESTE kapour TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE VIA DELLA GEPPA, C. P. 185 N. 9 Gostilna E* UfjfiJtO* 5S S S S V J V 2? UL. CARDUCC! 4/ Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu Kjer raste oljka, raste tudi figa. V našem kmetijstvu ne igrajo fige važne vloge; kajti njihov pridelek se vnovči le v presnem stanju, zato jih imajo v kmetijstvu kot nekakšen postranski priboljšek. Kakor na oljkah tako tudi na figah je pred 34 leti zima napravila precej škode. Tedaj so vse fige ,ki so bile izpostavljene bur-ji, zmrznile. Imajo pa fige neko prednost pred oljkami:: hitro rastejo in začnejo roditi, zato pa je njihova življenjska doba precej kratka. Tudi figam je nevarna poledica kot suhi mraz. J. B. Kmečke pokojnine povišane Zaostanek bo izplačan v novem letu Tudi poslanska zbornica, odnosno njen posebni odbor za delo, je sprejela zakonski osnutek za povišanje naj nižje pokojnine za neposredne obdelovalce zemlje, spolovinarjev in kolonov od sedanjih 5.000 na 10.000 lir. Država bo izdala v ta namen okoli 60 milijard lir. Zakon določa, da bodo prispevki prizadetih kmetovalcev narastli samo za malenkost, ker bo čez 40 milijard lir prispevala država iz lastnih sredstev. Višje pokojnine za neposredne obdelovalce zemlje, kolone in spolovinarje veljajo od 1. julija 1962 dalje, to se pravi, da bodo prizadeti kmetovalci — in teh je danes v Italiji okoli milijon — prejeli zaostanke. V dneh 13. in 14. januarja bodo upokojenci prejeli poleg pokojnine tudi 20.000 lir zaostankov, razliko zaostanka pa 8. februarja. Svojci, ki prejemajo del pokojnine po umrlih upokojencih, bodo prejeli najprej 14.000 lir na račun zaostankov, in nato v februarju še razliko. Novi prispevki neposrednih obdelovalcev zemlje, kolonov in spolovinarjev v pokojninski sklad bodo odslej znašali 43 lir za vsak delovni dan moške in 23.50 lire za delovni dan ženske delovne sile. Prispevek se bo dvigal vsako leto v razmerju 30 odst. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica * Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Održava osam Unija t to: SJEVEHNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London l Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hanv burg. Rotterdam 1 Ant vverpen. Brza pruga (svakih dvade set dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, S jeverne Afrike i Portugala) za London, Hull. Hamburg, Rotterdam i Anttverpen. SJED1NJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Yorka Philadelphie j Baltimora. JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LEVAN'1 (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije, Beiruta i Alexandrije. IHAN, IHAQ (svakih 30 d a-na) iz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. D Al,EK.1 ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do iapanskib luka. D Al,EK! ISTOK — brza pruga (svakih 36 dana) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama p lovi 40 brzih i modernih brodova, koji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan- kove za biljna ulja i 520 putmčkih m jesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PHEVOZITE ROBU BROMOVIMA eJUGOUNlJEn »GOSPODARSTVO" izhaja trikrat mesečno • UREDNIŠTVO in UPRAVA; Trst. Ul Geppa 9, tel 38-933 CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir Pošt. tek. račun «Gospodarstvo» št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač št. 600-14-3-375 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV: za vsak m/m višine' v širini enega stolpca 50 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce • Založnik: Založba «Gospodarstva». Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. FIMAR (Ex Magazzini del Corso) nuylon drsnih moške, ženske TRST, Corso Italia, 1 (vogal P delta Borsa) - Tel. 29-043 Hupat ti izbira svilenih, muko plaščev, oblek in jopičev i i/i otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH TVRDKA SILA JOŽEF uvoz izvoz TRST Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689 jftfVtttu ■ L___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________ EXP0RT-1MF0RT-SEŽANA SEŽANA - Tel. 4,62,66,109,110 Telex 63122 uvoz in uvoz VSEH ARTIKLOV PO TRŽAŠKEM !N GORIŠKEM SPORAZUMU z obratom LIPICA, kjer deluje pitališee goveje živine za izvoz in kobilarna z jahalno šolo, ter z obratom «MARMOR» Poravnajte naročnino! Hotel POSTA Trg Oberdan 1