SSSfflf r s ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik ni - št. 6 - 31. marec 1998 - cena 150 SIT ▼ T T ▼ NEŽNI U Banka Koper TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica bistriška hišica iz kart br as P° osamosvojitvi je v življenje prebivalcev občine Ilirska Bistrica zarezal globoke sai • brezizhodnosti, nejevolje, revščine, ki so v veliki meri posledica brezposelnosti, Zad rnno8° podjetij, med njimi tudi nekaj največjih, kot hišice iz kart sesulo v nič. .**»«« velikemu polomu smo bili priča lansko pomlad. Nekdaj paradni konj 6 TOdar ' - - - ■ - °d n0*16^-Z njegovim stečajem seje povečalo število brezposelnih v občini Ilirski Bistrici K0|j, oseb na 1.079, da bi se konec decembra povzpelo na 1.130 nezaposlenih. naša ° . °vnih mest smo izgubili v obdobju od osamosvojitve do danes in kakšna je Prihodnost, če se bo nadaljevala tendenca nezaposlovanja? i|jrsi °kvPrečna brezposelnost v °Seb°j.'striški občini je lani znašala 1.013 st0D • 1 ^,9 %, kar je več, kot je znašala v jnJa brezposelnosti v regiji (11,3 %) ali dec Za^' (14,4 %). Konec lanskega bre2err’b>ra je bilo v občini 1.130 bile/°Se^n'b °seb, kar pomeni, da jih je lsta Za ^9,5 % več kot decembra 1996. Prav' '?eriava za območno enoto Koper breJ' °a je bilo decembra 1997 6.940 P°selnih oseb to je 3,8% več kot brezposelnih oseb, starejših od 40 let, odstotek pa je v letošnjem februarju zaradi stečaja Lesonita večji in znaša 43,5 %. Tudi pri drugih skupinah stanje ni nič boljše. Da pa je delež iskalcev prve zaposlitve v letošnjem februarju (14,8 %) manjši kot preteklo leto (16,9 %), lahko morda pripišemo tudi vse večjemu odhajanju mladih v druge kraje. Država se seveda preko raznih programov trudi, da bi v okviru Zavoda uPravna enota ilirska Ostrica št. registrirano brezposelnih (povprečje) št. prebivalcev št. delovno sposobnega prebivalstva delež reg.brez. v delovno sposobnem prebivalstvu v % ^ 1991 753 14.624 9.615 7,8 ^ 1997 1.013 14.533 9.950 10,2 rezposelnih za delo sposobnih prebivalcev občine Ilirska Bistrica. Vir: RZZZ oseb i^ra ^996, v Slovceniji pa je bilo teh 3,3%konec preteklega leta 128.572 ali kot decembra 1996. Stopnja llirs Jlrane brezposelnosti je bila v občini Poveg | str'ca decembra 1997 19,2%, izLes 3 Pa se ie zaradi priliva delavcev s|0v nita- Vse to nas uvršča na 29. mesto b<5kih občin z največjo Se|nstjo. Kot podatek naj navedem, ____________ št. brezp. , naiv ° ali visoko šolo (2,0 oz. 1,2 | ?Sern|eii Pa za kader s končano §radbeni°j P°klicno ali srednjo šolo I ^takarjj • e avc9 vozniki avtomehaniki, Da ln ekor|omski tehniki). 1 q Podat'Z|^neva v ^an s'abše, nam pove P bre?nek'smo februarja lani beležili N niimP°selnih oseb, letos pa 1.089, °lgo d' Pa )e kar 50,1 % tistih, ki so že j ?fvijj0 a,ne|zaposleni. Stvari se torej ne j y in tud; 1 ie' kanskega februarja (61,9 1 eZap0 | «os (55,3 &%) je bilo največ aWh mect ženskami. Podatki /fzposeln' na to' da so kritična skupina ekruar: e.osebe, stare nad 40 let. Lani ie hn„ namreč 32f5 o/0 VELIKA NOC - POGOJENOST IN SVOBODA! V čem je resnična veličina, velikost? Pavel Rak, ki opisuje svoja srečanja z atoškimi menihi, spregovori tudi o tem, da so nekateri izmed njih prišli do te popolnosti, da je srečanje z njimi vedno prijetno. Nobenih pregrad namreč ne postavljajo predse, tako da so ljudje v njihovi bližini lahko popolnoma mirni. S svojim duhovnim mirom izničujejo tisti prastari rimski rek: človek človeku volk. Resnična veličina je zato tisto nekaj, kar ni vdiranje v moj svet, temveč omogočanje, da se moj svet pokaže, razkrije. Tudi to je pogojevanje. Morali bi biti popolnoma ravnodušni do ljudi, do vsega, da bi lahko vsak bil to, kar je?! To je možen ugovor. In tudi nanj bi rad odgovoril v uvodu tega skromnega razmišljanja. Krščanstvo razume človeka kot tistega, ki strmi k popolnosti, kot tistega, ki išče izgubljeno podobo Boga v sebi, da bi tako spet odkril svoj obraz, ki bi Boga lahko gledal. Vse, kar mu na poti življenja pomaga k doseganju tega, je dobro. In samo dobro, samo tisto, ki kaže smer, resnično odgovarja njegovemu iskanju. Z drugimi besedami: človek hoče biti pogojen, če mu ta pogojenost omogoča stopati po poti proti cilju. Velika noč! Pogojenost, ki jo prinaša ta noč vseh noči, je v njeni svetlobi. Jezus Kristus in velikonočna sveča, ki ga predstavlja, sta osvetlila svet. Jezus Kristus se je postavil na goro sveta (Kalvarijo), da bi to luč lahko videli vsi ljudje. Ni je postavil pod mernik, kot pravi v eni od svojih prilik, temveč na vzvišeno mesto, da jo lahko vidijo vsi. Od tedaj naprej ta luč ne preneha svetiti. Sveti v cerkvah pred tabernakljem, sveti v srcu njegovih vernikov. Res je, včasih je ta luč pod mernikom. Ne vidi je nihče, niti tisti, ki jo nosi. Vendar se vedno najdejo ljudje, ki razumejo in spregovorijo. Sveta Terezija Deteta Jezusa o tej priliki namreč razmišlja približno takole: Kaj je ta luč pod mernikom, če ne naša vera, ki naj bi jo pokazali ljudem. Toda njen plamen je treba z ljubeznijo razžareti v sebi. Velikonočno voščilo in blagoslov, ki ga prinaša, je prav v tem, da bi se nagledali luči, če smo bili predolgo v temi; da bi zaradi te luči - v svetlobi te luči - lahko živeli svoje življenje; da bi zahrepenenli po njenem izvoru. Ali ni dan lep, ko se prebuja? Ali ni lepa sveča v temi? Ali niso lepe zvezde in luna na nebu? Ali ni lepo sonce, čeprav nas slepi? Za vso to svetlobo pa mora biti svetloba, ki se javlja v vseh teh svetlobah. Mična mora biti, močna in šibka hkrati, svetloba, ki je več kot svetloba v svojih pojavih. Prijetna kot plamen ognja, močna kot luč sonca, skrivnostna kot svetloba zvezd ... Pogojenost praznika je v tem, da je luč tista, ki nas razsvetljuje, četudi je človek naredil žarnico, še prej svečo, četudi si je vžgal ogenj sam. Luč prihaja od Boga, osvetljuje zemljo, osvetljuje človeka na njej in osvetljuje dan brez večera, ki je že med nami, če je v nas ta luč, ki pa bo nastopil, ko bo Beseda spregovorila zadnjo besedo, ko bodo umolknili vsi jeziki, ko se bodo pripognila vsa poglavarstva, ko bo prišel večni Tretji dan. Svoboda je v sprejetju luči. S pesnikovimi besedami (A. Gradnik) je prepuščanje žaru ognja: "Naj žar se širi, vžiga naj požar in naj ogreva bednih src puščave, zvok valovi v višine in daljave in radosti naj bo in tugi dar." Viljem Čušin KRAJEVNE SKUPNOSTI DELAVNI BODO VSE LETO Uspehi in rezultati preteklega leta so v KS Knežak še en dokaz, da se z lastnim delom in trudom lahko veliko doseže. Brez sodelovanja seveda ne gre, zato si bodo v tej krajevni skupnosti prizadevali animirati čim več ljudi za delo v vaških odborih in Svetu krajevne skupnosti. Množično sodelovanje pa bodo še kako potrebovali, saj načrtujejo občne zbore, izvedbo ankete o uvedbi samoprispevka, dve okrogli mizi (Obe predvideni okrogli mizi bosta govorili o podeželju in življenju na vasi. Prva z naslovom Revitalizacija naših vasi bo povezana z Notranjsko-snežniškim parkom, druga Poživitev kulturnega in športnega življenja na vasi pa bo povezana z ustanovitvijo društva PIŠKOTEK.), kulturne, zabavne in druge prireditve ter seveda obsežna investicijska dela. Celoten finančni plan za leto 1998 znaša 27,5 milijona tolarjev, vanj pa ni všteta rekonstrukcija ceste skozi Knežak, saj jo financira DRSC. Pri investicijah pa se seveda kaj lahko zatakne, predvsem zaradi financiranja le-teh. V KS Knežak se zavedajo omenjene problematike, vendar kljub temu načrtujejo kar velik investicijski zalogaj za letošnje leto. Vsekakor je na prvem mestu rekonstrukcija ceste skozi Knežak, ki je vredna 50 milijonov tolarje, in hkratna ureditev pločnika za katero bo treba priskrbeti dodatnih 10 milijonov tolarjev občinskega denarja. V naslednjih letih se bodo zato morali odpovedati investicijskim sredstvom. Iz občinskega proračuna naj bi bila dobljena tudi sredstva za ureditev ponikovalnice na Baču, saj v KS Knežak smatrajo, da jim je občina dolžna del oškodnine zaradi neurja leta 1995. V vseh treh vaseh (Bač, Koritnice in Knežak) dajejo močan poudarek na čistemu in urejenemu okolje, zato načrtujejo čiščenje obstoječih kanalizacijskih sistemov in ureditev divjih odlagališč odpadkov z ureditvijo zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov ter iskanjem primernih lokacij za gradbeni material. Hkrati v vsaki vasi načrtujejo vsaj dve čistilni delovni akciji, skupaj s študijskim krožkom Uredimo naš kraj pa pripravljajo izdajo zgibanke, s katero naj bi prebivalce opozorili, kako važna je skrb za urejeno in čisto okolje. V skladu z veljavnim občinskim odlokom pa bodo vztrajali tudi pri odstranitvi vaških ruševin. Skrb za lepšo podobo kraja pa se odraža skozi ves plan za letošnje leto. Urejanje parkov in zelenic, čiščenje vasi, kršenje ob praznikih ter ureditev prostorov KS in okolice le-teh bodo izvajali z lastnimi in občinskimi sredstvi. Ureditev protipožarnih poti ter posnetek stanja in ureditev pokopališča Knežak pa bodo prijavili v javna dela. Kulturne spomenike bodo ustrezno označili ter jih skušali predstaviti širši javnosti preko lokalnih časopisov in radia, uredili pa bodo tudi njihov seznam in kataster. Spomladi naj bi se končala tudi dela pri obnovi studenca na Baču. Za grad Kalc, ki ga je zob časa že dodobra načel, bodo skušali poiskati načine za obnovo ter ureditev njegove okolice. Pri tem pričakujejo tudi podporo občine Pivka in širše skupnosti. Z odmevno prireditvijo ob obovi grobnice in močno medijsko akcijo bodo skušali ponovno spomniti čim večji krog ljudi o pomenu gradu in Miroslava Vilharja za naše kraje in Slovenijo. Ureditev in vzdrževanje hudournika Potok (ureditev je bila speljana leta 1995) je tudi eden od problemov, ki zaradi poplavljanja in odnašanja zemlje pesti prebivalce te krajevne skupnosti. Ppri podjetju Hidro Koper in pri vodnem gospodarstvu bodo ponovno zahtevali, da še enkrat uredijo hudournik ter vzdržujejo sanirani odsek. Krajanom Bača, Koritnic in Knežaka zlepa ne bo zmanjkalo dela. Ureditev avtobusnih postajališč, osvetlitev igrišča pri šoli, ureditev dodatnih športnih igrišč in balinišča na Baču, ureditev mlake in njene okolice na Selu ter ureditev zajemanja vode ob večjih požarih, napeljava kabelske televizije, gradnja pločnika proti Baču, ureditev in širitev pokopališča itd. je dolg spisek vsega, kar bo potrebno postoriti v prihodnjih letih. Prav zaradi tega bo še letos potrebno pripraviti dolgoročen plan dela KS in investicij, ki ga bodo potrebovali tudi za utemeljitev potrebe po samoprispevku. Zdajšnji Svet KS letos zaključuje svoj mandat in upa, da jez dosedanjim delom upravičili zaupanje volivcev, občine Ilirska Bistrica in sponzorjev. Želja je veliko, denarna sredstva pa so omejena. Tega se v KS Knežak zelo dobro zavedajo. Pravijo pa, da se da veliko narediti z majhnimi denarnimi sredstvi in s sodelovanjem čim večjega števila prebivalcev. Nova občina Podgrad PONOVNO NEUSLIŠANI Predlog Odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin je bil uvrščen na dnevni red redne seje Državnega zbora. Ko je že kazalo, da je vse izgubljeno, se je pri prebivalcih KS Podgrad in KS Hrušica zopet pojavilo upanje, da njihova želja po lastni občini le ne bo ostala neuslišana. Vedar se vse vedno ne izteče tako, kot si želimo. Pred loj; dopolnitve navedenaga odloka, ki ga je podal bistriški poslanec Vladimir Čeligoj (SDS), je bil vložen v skladu z zahtevano proceduro in pečatiran s strani službe Državnega zbora ter dostavljen v parlament kot gradivo k točki dnevnega reda: Predlog odloka o razpisu referendumskih območij. Služba za lokalno samoupravo vlade Republike Slovenije je pobudo oz. vlogo KS Podgrad in KS Hrušica uvrstila v pregled pobud in vlog za ustanovitev novih občin, ni pa ga uvrstila na seznam predloga odloka. Komisija za lokalno samoupravo DZ je upoštevala v nekaterih primerih mnenje in predloge vlade, v nekaterih primerih je imela do vladnih predlogov odklonilno stališče, da bi spet pri ostalih primerih soglašala z vlado in podprla njeno negativno mnenje za ustanovitev novih občin. DZ se je na svoji seji odločal le o predlogih, ki mu jih je posredovala komisija za lokalno samouopravo, o vseh ostalih pa ne.Tako je Podgrad izvisel v tej določitvi referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Poleg tega pa je KS Starod protestirala, ker sta jo KS Podgrad in KS Hrušica predlagali za referendumsko območje, saj se je KS Starod izrecno pisno opredelila, da hoče ostati v občini Ilirska Bistrica. Kako jez vprašanjem enotnosti oz. neenotnosti krajevnih skupnosti, pa je stvar, ki jo pri takih odločitvah in planih nikakor ne gre prezreti in zanemariti. ---------------i 31. marec 1 998 ODMEVI NAČRTI DOMA STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA V Delu je bil 3.3.1998 objavljen članek (poročilo z zasedanja občinskega sveta) s provokativnim naslovom: "Skoraj nov dom starejših občanov bodo preurejali", potem pa smo 15.3.1998 še v Snežniku brali članek "Gradnja dnevnega centra" s podobno vsebino. Iz obeh člankov je izzvenelo, da so svetniki dali domu "črno" piko. Čutim dolžnost, da bralcem obeh časopisov (pa tudi svetnikom) prikažem še našo plat medalje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo Program razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005. 18.12.1997 ga je sprejela Vlada RS. S programom so si zastavili naslednja cilja: - razvoj institucionalne mreže (zagotovitev 3800 dodatnih mest) - razvoj organiziranih storitev v bivalnem okolju (pomoč na domu, razvoj dnevnih centrov). Ministrstvo je 8.1.1998 pozvalo vse občine v Sloveniji (ker naj bi bile le-te nosilke organizirane skrbi za starejše), ki do leta 2005 načrtujejo kakršnokoli investicijo na tem področju, da do 28.2 1998 oddajo vlogo za uvrstitev predlagane investicije v javne zavode do leta 2005 s prilogami: 1. investicijsko projektno nalogo 2. sklep občinskega sveta (svetov) o odločitvi za sofinanciranje. Na našo iniciativo smo se 6.2.1998 s pristojnimi na občinski upravi pogovarjali o načrtih varstva starejših v naši občini in o vsebini vloge. Ob tej priliki smo izročili tudi pismeni predlog naših načrtov. Eni in drugi smo se dogovorili smo se tudi o rokih in nalogah, ki jih moramo opraviti. Naloge so bile opravljene v skladu z dogovorom. Očitki o prepozno dostavljenem gradivu so neutemeljeni. Zlonamerna in neresnična je bila tudi trditev, da komaj nekaj mesecev po izgradnji preurejamo dom. Zavzetost ostalih občin po Sloveniji (vloge je oddalo 88 občin) ste lahko v prvih dneh spremljali po vseh medijih. Naši načrti za obdobje do leta 2005 so naslednji: - zmanjšati želimo število postelj v sedaj 6-posteljnih sobah (Te so bile grajene po tedaj veljavnih normativih. Zal so bili ti bolj prilagojeni državnemu proračunu kot potrebam ljudi.) in pridobiti te postelje z nadomestno gradnjo. K tej gradnji pa bi priključili prostore za dnevno varstvo (dnevni center). V dnevnem centru bi starejše osebe preživele določen čas dneva, ko so svojci odsotni (na delu, dopustu...), starejši pa potrebujejo varstvo, nadzor, prehrano, zdravstveno ali socialno oskrbo, okupacijo, razvedrilo... Pomoč na domu, ki jo sedaj opravlja Rdeči križ in preko javnih del tudi Center za socialno delo, bi radi organizirali pod našo streho. Ponudba bi obsegala: - osebno nego (pomoč pri vstajanju, oblačenju, hranjenju, kopanju...) - gospodinjsko pomoč (čiščenje, pranje, likanje, kuhanje, urejanje raznih zadev...) - socialno kontrolo (kontrola osebne varnosti) - zdravstvene storitve. V daljnji prihodnosti pa načrtujemo tudi telekkomunikacijsko pomoč (t.i. life line), če se bo pojavilo povpraševanje potem načinu pomoči. Vsi se staramo, zato bi se morali zavedati problemov, ki jih prinaša staranje, in se soočiti z njimi. Morali bi si ustvariti pogoje za zdravo staranje, da bi ostali čim dlje dejavni. Ko pa ne bi več zmogli skrbeti zase, bi lahko po možnosti zbirali med različnimi oblikami pomoči, ki nam bodo omogočile dostojno žjvljenje. Marija Šlenc Zver Direktorica Doma starejših občanov GOSPODARSTVO V PLAMI-PUR PRVE DIVIDENDE Delničarji podgrajske Plame-pur so na prvi skupščini 16. marca odločili, da del ustvarjenega dobička v višini 114,5 milijonov tolarjev iz obdobja od 1993 do 1996 namenijo za izplačilo dividend. Delničarji tega najuspešnejšega podjetja ilirskobistriške občine bodo za vsako delnico dobili dividendo v bruto znesku 50-tih tolarjev. Skupni znesek izplačanih dividend bo znašal 34,5 milijona tolarjev, ostanek 80-tih milijonov tolarjev pa bo ostal nerazporejen. Na skupščini so izvolili nov nadzorni svet, ki ga vodi Damijan Krt, v njem pa so še Julijana Bratič in Igor Bratina ter predstavnika sveta delavcev Milan Mikolj in Franci Dovgan. Še isti dan je nadzorni svet imenoval Radoša Gregorčiča za direktorja družbe, ki bo to nalogo opravljal nadaljnjih pet let. Delničarji so s tem potrdili poslovno usmeritev tega uspešnega 245-članskega kolektiva, ki na tuje trge izvozi 65 odstotkov proizvodnje. Spodbudni pa so tudi rezultati poslovanja v preteklem letu. Kar 303 milijonov tolarjev ali 9 odstotkov vseh prihodkov so namenili za posodobitev tehnološke opreme in ustvarili 128 milijonov tolarjev dobička (glede na nerevidirano bilanco uspeha). V primerjavi z letom 1996 so za 22 odstotkov povečali obseg poslovanja tako količinsko kot vrednostno, izboljšali paleto izdelkov ter za 17 odstotkov povečali produktivnost. Bistveno so zmanjšali zadolženost in izboljšali likvidnost, tako da so večino naložb financirali z lastnimi sredstvi. Certifikat kakovosti ISO 9001, ki so ga prejeli sredi preteklega leta, je samo še potrdil kakovost njihovega poslovanja. O poročilu za leto 1997 in delitvi dobička bo skupščina delničarjev odločala predvidoma v drugi polovici tega leta. V.V. Iščemo samostojne podjetnike in pravne osebe za širjenje in organiziranje prodajne mreže zelo zanimivih artiklov na področju Primorske in Notranjske. Informacije na telefon: 062/656-031 ali 061/142-59-10. NEUREJENA NEPROMETNA SIGNALIZACIJA Iz dneva v dan smo priča takšni drugačni neurejenosti. Le-ta je na °e' način postala stalen spremljevalk življenja prebivalcev ilirskobistriš1 občine. O neurejenosti in nečist^ domačega kraja smo spregovorili v decembrski številki Snežnika. mesecev prej pa smo pokazali tudi 'j, nedoslednost pri izvajanju določb, so zapisane v Odloku o nepromet11 znakih in plakatiranju v Občini lljrS Bistrica. Da, tudi neureje(1, neprometna signalizacija kaže na 11 odnos do urejenosti in pod° domačega kraja. , Naključnemu opazovalcu, . prebira razna obvestila in reklam6 takšnih ali drugačnih tabel, tablic 3' panojev, postane takoj jasno, da vb velika neurejenost pri postavlja'1! neprometnih znakov v naši občini; Ta je še toliko bolj preseneti^ če vemo, da je v veljavi O dl o* neprometnih znakih in plakatiranj^ Občini Ilirska Bistrica (objavljen v '' št. 27/96), ki ureja postavlja11!, vzdrževanje in odstranjevaj1!, neprometnih znakov. Zato so bi'1, javnim razpisom izbrani koncesion3'!, ki naj bi zgradili enoten sist . reklamiranja in usmerjanja, prid0 ^ ustrezno dokumentacijo, neprom6^ znake vzdrževali ter plače'' komunalno takso v skladu z občim10 ^ odlokom. Med neprometne znake,, jih ureja ta odlok spadajo: v° 'jumbo' plakati, svetleče rekla111', table, reklamne table, usmerjeva table in table za plakatiranje. In kdo so koncesionarji? / velike 'jumbo' plakate in svetle0 reklamne table se obrnite i^ Metropolis - Media d.o.o., Ced' Ljubljanske brigade 25, Ljubija03' tel. 061/1 59 11 62. Na KM’ Podgrad, Podgrad 116, tel. 067/^ 463 se obrnite za reklamne 1 usmerjevalne table, Komunal'1 stanovanjsko podjetje 11ir5^, Bistrica, Prešernova 7, tel. 067/ 1 90 ali 42 1 88 pa je pravi nasl°' za table za plakatiranje. Kot so dejali na občini 11^ Bistrica, že dalj časa ugotavljajo, 'v\& večina neprometnih znakov v 00 ,■ postavljena v neskladju s tem odlo10 j, To pomeni, da so neustrezn°č neenotno oblikovani ter da je vfy večina neprometnih zn3 ^ postavljena brez ustreznih dovolj0. Zaradi očitne neurejenosti bo0, občini seveda ukrepali. Najprej 0 , vse, ki nimajo v skladu z odl° ; postavljenih reklamnih, usmerjev3 , in drugih tabel, usmerili k enem11, koncesionarjev. Če se stanje p° e [• mesecu od prejema obvestiia n£^,: spremenilo, bodo vse te neur°L: neprometne znake odstranili, 5tr v: pa zaračunali tistim, ki so p°5 ‘ sporne table. / KANDELABER Ob ulicah in cestah stoji vel^ drogov javne cestne razsvetli3 . V Zupančičevi, ob mal®^, parkirišču pri starem otrošk vrtcu, pa eden izmed njih že o° \ čaka. Kot da ga drži trajna orno0^ ali vinska vrtoglavica, in nihče ^ ne pomaga. In nihče ga -.e legitimira, da bi izvedel, Me/j| doma, in bi lastniku spor°(1i1 njegovo stanje in ga rešil iz tako neudobnega položaja. NaJ ^ pa je že vse dobro znano, t0 zakaj takšno obotavljanje? _ ^ OBČNI ZBOR PGD ILIRSKA BISTRICA Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ilirska Bistrica smo se v petek, marca, zbrali na letni volilni občni zbor v prostorih podjetja Transport. Udeležili so se ga predstavniki Gasilske zveze Ilirska Bistrica, predstavniki gasilskih društev naše občine in predstavniki pobratenega društva DVD Opatija. Povabljeni so bili tudi predstavniki občine, ki se povabilu žal niso odzvali. Zbrane je pozdravil predsednik društva Ravel Maurič. Predstavil je uspehe, U ijh je društvo doseglo v času njegovega predsednikovanja. V preteklih Petih letih smo pričeli z izgradnjo novega gasilskega doma v Trnovem. Ker kosamo v društvu stopati v korak s časom, nenehno izpopolnjujemo naše Znanje in nabavljamo sodobno zaščitno opremo. Z Upravo za zaščito in Sevanje RS smo podpisali pogodbo za tehnično reševanje v cestnem Pr°metu. Vta namen smo nabavili sodobno vozilo Nissan Patrol s pripadajočo °Premo. Člani našega društva so se usposabljali za tehnično reševanje v z°braževalnem centru na Igu. Iz nacionalnega programa Kras smo prejeli *erensko vozilo Bremach z visokotlačno napravo za gašenje požarov v naravi, 1 J° s pridom uporabljamo. V letu 1996 smo organizirali svečanost ob 110 letnici Prostovoljnega Stilskega društva Ilirska Bistrica, ki so se je udeležili visoki predstavniki asilske zveze Slovenije. Z županom občine Ilirska Bistrica smo podpisali °ncesijo za opravljanje javne lokalne gasilske službe. Tako smo dosegli, da sPada PGD Ilirska Bistrica med osrednje enote v občini. Za preprečevanje ek°loških nesreč smo nabavili vozilo VVV transporter in osnovno opremo, ki Se uporablja ob razlitju nevarnih snovi. Glede na veliko število požarov v Naravi smo pogrešali primerno vozilo, zato smo nabavili sodobno terensko V°zil° Nissan Cab s pripadajočo opremo. (lp It || til S'4'S lz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da je bilo veliko storjenega Qa razvoj PGD Ilirska Bistrica. Zato so v veliki meri zaslužni vsi člani, ki .Pravljajo svoje poslanstvo s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom. Ra Pa moramo ugotoviti, da se pri občinskem financiranju gasilstva na 'briškem. Izvedene so bile volitve in občni zbor je potrdil novo vodstvo. Za .Judsednika je bil izvoljen Janko Slavec, za poveljnika Cvetko Rojc. Sprejet 0 bil program za leto 1998. Gasilci smo sklenili povečati aktivnosti na Purativnem in preventivnem področju, ter pri vključevanju novih članov v aso društvo. p Gibčni zbor je na predlog Upravnega odbora prvič v zgodovini društva 1 °deli| časten naziv 'Častni predsednik društva' Branku Mizgurju, ki je več Pl opravljal funkcijo predsednika in vidno pripomogel k razvoju društva. fraketo gasilskega veterana za dolgoletno delo v gasilski organizaciji je prejel Sv®nc Slavec. Novo izvoljeni predsednik PGD je podal vizijo in poglede na srn1 Pet^etni mandat. V upanju na uspešno vodenje društva z novim vodstvom 0 vključili občni zbor. Primož Baša, PGD Ilirska Bistica Slika: Vojko Čeljigoj AKTUALNO Šest vprašanj direktorici Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica dr. Ivici Smajla KAKO POTEKA HUMANITARNA AKCIJA? Marca je v naši občini stekla humanitarna akcija zbiranja denarja za nakup novega reševalnega vozila. Nosilec akcije je, ob podpori postojnskega Radia 94 in pokroviteljstvu župana občine Ilirska Bistrica Stanislava Prosena, bistriški Zdravstveni dom. Akcijo pa podpira tudi občinski svet, saj so se svetniki v ta namen odpovedali eni sejnini. Zakaj je do te akcije prišlo, smo v prejšnji številki Snežnika (št. 5, 15. marca) že pisali. Vsakega davkoplačevalca pa nehote zbode misel na potratno državo, ki pridno pobira davke, ko pa je za financiranje na vrsti neka periferna občina, tega denarja ni; če pa je, ga je absolutno premalo. Jok in stok pri vsem tem seveda ne pomagata nič. Če hočemo živeti in delati v tem koncu Slovenije, si moramo, tako kot vedno, pomagati sami. S tem seveda državno upravo razvajamo in ji jemljemo precejšen del bremena, ki bi ga bila dolžna sama nositi, pa vendar... Vozilo je namenjeno nam in samo nam. Na žalost si ga moramo na tak ali drugačen način poskušati priskrbeti sami. Direktorica ilirskobistriškega Zdravstvenega doma dr. Ivica Smajla je vzela vajeti za nakup reševalnega vozila trdno v svoje roke. Prepričana je, da nam bo vsem skupaj uspelo priti do novega vozila. Komu je vozilo namenjeno? Vozilo je namenjeno vsem nam, ki živimo v tej občini ali se samo peljemo skoznjo. Zakaj potrebujemo novo reševalno vozilo? Stara reševalna vozila so dotrajana, stara od 5 do 7 let, in niso zadostno opremljena. Za pravočasno in pravilno ukrepanje potrebujemo dodatno opremo za pravilno oskrbo bolnika ali ponesrečenca med transportom. Če je potrebno, mu že pred njim nudimo nujno medicinsko pomoč. Katera oprema je potrebna? Oprema za dovajanje kisika, EKG, defibrilator, stojalo za infuzijo ter ostale aparature za spremljanje življenjskih funkcij. Kakšen je odziv občanov, bolnikov, podjetij... Akcija je se je šele sedaj dobro začela, zato je težko dati oceno o odzivu. ENERGETIKA IN VARČEVANJE Z ENERGIJO Vtisi s sejma energua in varčevanje baumat 98 Posv^5' maniše mestece na severu Avstrije, leži v neposredni bližini Linza in $ejtT|a)a Vse bolj znano po sejmu BAUMAT 98, to je največjem specializiranem Z Vsp n.aPrav in opreme za izkoriščanje vseh vrst energetskih virov in varčevanje tw J0' oblikami energije v Evropi. Sejem, ki ga kljub temu, da na njem ni 1 0q 'eb"e sejemske kramarije, pogoste sprmljevalke naših sejmov, obišče preko Nja 0 Mudi dnevno. 0Pazit' m se)mu je zagotovo možno 6ner[Jč'.da prevelika raba klasične %i §'je i n,vse posledice v zvezi z njeno df^J^očno skrbijo predvsem tiste 'n kj l. ..50 veliko bogatejše od naše kuPov' i'm' gledano z našimi očmi, Prob| anie energije ne smelo biti korgk^' dejstvo je vidno na vsakem Svet0v °d organiziranosti energetsko Sredste5 n'b služb do možnosti in vlaga; ' 5 katerimi razpolagajo in jih %0 k| v.razvoj naprav za racionalno %pra aS'čnib vrst energije, oziroma alternat-Za. izkoriščanje vseh vrst vetra bjIVn'b virov energije: sonca, v okop 0rnase in energije, akumulirane erierKetCi! ^avr|i poudarek sejma je enernetS^° varčna gradnja in uporaba ter gn sko varčnih ogrevalnih sistemov ^Prav61^6*5^0 varčnih aparatov in 0srv gospodinjstvih. bi| na ni' Prostor razstavne hale je LVetova i razP°lago energetskim iz Avstrije, ki so delili Cne nasvete in celo kopico propagandnega materiala v obliki prospektov ali brošur z nasveti. Zunanji razstavni prostori so bili na razpolago proizvajalcem naprav za kurjenje biomase ter proizvajalcem naprav za izkoriščanje sončne energije in energije vetra. Posebej zanimivi so bili sistemi za kurjenje biomase, ki so popolnoma avtomatizirani, izkoristki kotlov pa so izredno visoki - preko 90%. V Avstriji pridobivajo s kurjenjem biomase že okrog 40% energije za ogrevanje, pri nas pa kljub temu, da je pokrajina približno enako ali še bolj poraščena kot v Avstriji, tega ekološko neoporečnega goriva skoraj ne uporabljamo. Izredno veliko je bilo proizvajalcev sončnih celic. Vse večje število teh proizvajalcev in najbrž tudi vse cenejši osnovni materiali, iz katerih so celice izdelane, so vzrok, da so cene celo najkvalitetnejših sončnih celic, to je mono kristalnih z izkoristki do 20%, postale že zelo sprejemljive in je njihova praktična uporabnost, seveda ob uporabi energijsko varčnih aparatov in žarnic, že zanimiva. Trendi samega ogrevanja objektov gredo vedno bolj v smer nizkotemperaturnega stenskega in talnega ogrevanja. Velik poudarek je bil tudi na kvalitetnejšem stavbnem pohištvu. Od zasteklitve, pri kateri je toplotna prehodnost k = 1,1 W/m2K praktično že standard; (za primerjavo vzemimo termopan zasteklitev, ki ima k = 3,0 W/ m2K; z njo izgubljamo 3x več energije), do okvirov, ki so v glavnem leseni ali plastični s komorami, zapolnjenimi z izolacijskimi materiali. Pomemben element izkoriščanja sončne energije so tudi zastekljeni atriji in zimski vrtovi. Zanimivo je tudi razmišljanje o hišah, ki ne potrebujejo ogrevanja. V tej smeri so že na razpolago materiali za izvedbo zunanjih sten s koeficientom toplotne prehodnosti k = 0,02 W/m2K. Take zgradbe naj bi se ogrevale že s toploto, ki jo oddajajo žarnice, vendar pa je vprašljivo prezračevanje teh zgradb. Torej zadeva še ni zrela za široko rabo. Žal vam ne morem povedati, kaj vse je bilo možno videti na tem sejmu, ker mi je zmanjkalo časa za podroben ogled razstavnih prostorov. Sejem si je bilo koristno ogledati, škoda lecda je bil tako daleč. Jože Šircelj Koliko denarja se je že zbralo? Do 23. marca se je nabralo več kot 600 tisoč tolarjev, predvsem od posameznikov. V naslednjih dneh bodo občinski svetniki v skladu s sklepom, sprejetim na 4. izredni seji 12. marca, nakazali sejnino v višini cca 180 tisoč tolarjev. Obljub pa je še. O prilivu in imenih donatorjev bomo sproti obveščali javnost. Koliko denarja bosta za vozilo namenili občina in država in kdaj? Vlogi za potrebna denarna sredstva sta bili poslani že jeseni 1997 na občino Ilirska Bistrica in Ministrstvo za zdravstvo. Upam, da bo delež sredstev približno tako velik, kot so naše želje. Odgovorov na obe prošnji pa še nimam! Zdravstveni dom bo sam prispeval sredstva v višini cca 3 milijonov tolarjev za nakup potrebne medicinske opreme, cena samega vozila (kombija) pa se vrti okoli 7,5 milijona tolarjev. Bo Zdravstveni dom organiziral še kakšno podobno akcijo? Če to preživim - verjetno nikoli več nobene, vsaj v času mojega mandata ne! Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem občanom in sodelavcem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali - tudi s sugestijami. Hvala tudi skeptikom, saj sem zaradi njih še bolj trmasta! Ksenija Montani Radio 94 d.o. o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna 067/25-123 in 24-150 ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE JE KOT POPEK, KI SE RAZRASTE V CVET, JE KOT VAL MORJA, KI SE STALNO OBNAVLJA IN SE NIKOLI NE IZRAVNA. KO PA SE KONČNO UMIRI, . CVET DOZORI, SE POSUŠI IN NAZOBČANA ČRTA SE IZRAVNA. Nekaj nas je, ki smo svoje življenje in znanje posvetili temu, da bi čim dlje ohranili vzvalovano črto. Ta boj neštetokrat dobimo, ko pa ga izgubimo, žalost izgube zasenči vse uspehe. Da bi bilo teh izgub čim manj, potrebujemo več od volje in znanja -potrebujemo sodobno tehniko, sodobno reševalno vozilo! KO JE ŽIVLJENJE NA NITKI, MORAJO IMETI VSI ENAKE MOŽNOSTI IN CENA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA NAJ OSTANE ENAKA. Sodobno reševalno vozilo nam bo omogočilo hiter prevoz in kvalitetno oskrbo bolnika od mesta nesreče do ustreznih zdravstvenih centrov, od katerih je Ilirska Bistrica oddaljena vsaj eno uro vožnje. ENA URA JE 60 NESKONČNO DOLGIH MINUTK, V 1 MINUTI SE SRCE STISNE PRIBLIŽNO 70 KRAT ALI V NJEJ LAHKO ZA VEDNO UGASNE... Da se to ne bi dogajalo, kličemo na pomoč ljudi dobre volje, posameznike in podjetnike. Darujte svoje prispevke na številko ŽR 52210-603 -30778 s pripisom za reševalno vozilo. Akcijo podpira Radio 94, Občina Ilirska Bistrica z županom Stanislavom Prosenom, da bomo to pomlad zbrali dovolj sredstev za nakup novega, hitrega, dobro opremljenega reševalnega vozila. Posvetilo župana: "NAJ CVET OSTANE CVET IN ŽIVLJENJE NEMIRNI VAL" Seznam darovalcev za reševalni avto do 19. 3.1998, ki so skupaj darovali 690.870 SIT: Mizarstvo Janez Rojc, Pekarna Slava, Ema Ceglar, Franko Štembergar, Margita Gertner, družina Samsa, Franc Iskra, Jadran Zadel, Vladimir Godec, Romana Žužek, Jožef Derenčin, Bess d.o.o., Zaloker-Zaloker, Zavod za varovanje narav, in kult. dediščine, Rajko Jenko, Pecivo Ljubica, Cvet. Luči Kreševič, Danilo Ivančič, Klavdija Jurkovič, Dolores Jurkovič, Denis Iskra, Klavdij Madotto, Kristina Logar, Milka Prosen, Marija Kirn, Erika Jug, Občina Ilirska Bistrica, Bogdan Rolih, družina Rolih, dr. Ivica Smajla, Ema Hrvatin, Liborija Kreševič, Pekarna Mlinotest, Stanko Benigar ter šest neimenovanih občanov. Darovalcem, katerih imen nismo objavili zaradi tehničnih težav, se opravičujemo. Njihova imena bomo objavili takoj, ko bodo znana. Zdravstveni dom DROBNO GOSPODARSTVO Pripravlja: Alenka Penko, Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica LETNI DOPUST Zasebni delodajalci in pri njih zaposleni delavci zadnje čase pričakujejo od zbornice odgovor na vprašanje v zvezi z letnim dopustom, zato smo se tokrat namenili napisati nekaj besed o tej temi. Pravica do letnega dopusta je urejena v 31. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, v Zakonu o delovnih razmerjih in konvenciji Mednarodne organizacije dela štev. 132 o plačanem letnem dopustu. Minimalno trajanje letnega dopusta za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, ureja 21. člen Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, najdaljše pa 5. točka 22.člena. Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, trajajočega najmanj 18 delovnih dni, ne glede na to, ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Letni dopust nad 12 delovnih dni lahko delavec izrabi najkasneje do 30. junija naslednjega koledarskega leta. V primeru, ko je bil delavec v tekočem koledarskem letu odsoten zaradi bolezni , če je bila delavka na porodniškem dopustu ali dopustu za GRAFIČNA DEJAVNOST Sekcija grafično-papirnih dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije organizira dvodnevni brezplačni strokovni seminar za člane območnih obrtnih zbornic, ki se ukvarjajo z grafično dejavnostjo, in sicer 23. in 24. majav hoteluMaestosov Lipici. Tema seminarja: vodenje in upravljanje v malih podjetjih, sitotisk, avtorske pravice, ekologija v grafiki in številne druge zanimive teme. nego in varstvo otroka, pa letnega dopusta sploh ni mogla izrabiti, ga lahko v celoti izrabi do 30. junija v naslednjem koledarskem letu. Dolžino letnega dopusta se določi v pogodbi o zaposlitvi, ob upoštevanju osnov in meril 22. člena prej citirane kolektivne pogodbe. Prav tako se vse kasnejše spremembe, ki vplivajo na določitev dolžine letnega dopusta, ugotavljajo in upoštevajo neposredno na podlagi tega člena, ne da bi se pri tem spremenila pogodba o zaposlitvi. O dolžini letnega dopusta obvesti delodajalec delavce na začetku vsakega koledarskega leta. Osnove za odmero letnega dopusta so : - delovni pogoji, - zahtevnost dela, - delovni uspehi delavca, - pokojninska doba delavca in - socialne in zdravstvene razmere, v katerih delavec živi. RAZSTAVA OBRTI V ČASU BISTRIŠKIH DNEVOV V letošnji program dela naše zbornice smo zapisali tudi organiziranje razstave izdelkov in storitev naših članov v času tradicionalnih Bistriških dnevov.. Časa za priprave ni veliko, zato že sedaj vabimo vse zainteresirane, da nam -čim prej sporočite, ali nameravate sodelovati na razstavi, kakšne so vaše potrebe po prostoru itd. KAJ MENITE O SKLADU ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV? Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci predvideva ustanavljanje posebnih skladov za izobraževanje delavcev. Sklad ustanovita podpisnika kolektivne pogodbe (zbornica in sindikati), in sicer za območje ene ali več občin. Sklad je samostojna pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi. Po predstavnikih so v skladu enako zastopani delavci in zasebni delodajalci, ki jih zaposlujejo. O financiranju sklada govori 33. člen kolektivne pogodbe : Z namenom , da se zagotovi organizirano izobraževanje delavcev ob delu in iz dela, se iz dohodka obratovalnice zasebnega delodajalca, ki uporablja dopolnilno delo drugih delavcev, zagotavlja za te namene poseben prispevek za izobraževanje. Prispevek znaša najmanj 1 % od osnove, ki jo predstavljajo obračunani bruto osebni dohodki delavcev v obratovalnici, zasebni delodajalci pa ga plačujejo v sklad. Tako zbrana sredstva se smejo uporabljati izključno samo za potrebe izobraževanja delavcev. Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije takšni skladi delujejo povsod po Sloveniji, izjema naj bi bile le občine Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. In ker se vas kar nekaj zanima za ustanovitev sklada, še več pa za uporabo teh sredstev, sprašujemo vse zasebne delodajalce (ne glede na zbornično pripadnost), kaj menite o ustanovitvi sklada za izobraževanje delavcev. Vaše želje, pripombe in sugestije pričakujemo na tukajšnji Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici, kjer vam bomo nudili tudi vso potrebno pomoč in podporo. OBRTNI SEJEM ISTRE Obrtna zbornica Istarske županije nam je poslala zanimivo ponudbo za sodelovanje na Obrtnem sejmu Istre, ki bo od 3. do 6. junija letos v Poreču. Ponujajo nam 32 kvadratnih metrov urejenega razstavnega prostora. Nastop je brezplačen za člane Obrtne zbornice, le-ti krijejo samo prevoze razstavnih eksponatov. Sejem je zanimiv za ponudbo obrtniških izdelkov, ki so zanimivi za turistično ponudbo ter široko potrošnjo. Zainteresirane prosimo, da se na sejem čim prej prijavijo. PO OBČINI GOZDARSTVO IN POPOTNIŠTVO Kako zdravo in poceni preživljati svoj prosti čas? VABILO NA SPOMLADANSKI IZLET Vedno večja industrializacija in urbanizacija imata za posledico naraščanje človekovih potreb in zahtev po rekreaciji. Ena najbolj naravnih oblik rekreacije je prav gotovo hoja. Če hodimo po gozdu, se poleg rekreacije srečujemo z dokaj neokrjeno naravo, kar nas sprošča in pomirja. Gozdarji smo se teh človekovih potreb zavedali že zelo zgodaj. Sedaj že pokojni gozdarski inženir Milan Cigler je bil pobudnik priključitve našega ozemlja na sistem evropskih pešpoti. Te povezujejo narode in služijo medsebojnemu spoznavanju. V Evropi je preko 120 tisoč kilometrov urejenih pešpoti. Evropska pešpot številka 6 poteka od Baltika do Jadrana. Pod pokroviteljstvom Planinske zveze Slovenije so izvedbo našega dela E6 prevzeli gozdarji. Otvoritev poti je bila 24. maja 1 975 na Mašunu v okviru praznovanja stoletnice gozdarskih društev Slovenije. Pot je bolj zložna in brez prevelikih višinskih razlik. Ob njej lahko opazujemo vse tipe slovenskih gozdov in spoznamo tipična krajinska okolja Slovenije. Z osamosvojitvijo in nastankom državne meje v neposredni bližini Gomancev je bila pot prekinjena, saj ni bilo mogoče urediti prehajanja državne meje izven mejnega prehoda. Zavod za gozdove Slovenije je prevzel obvezo, da E6 spelje od vrha Snežnika do našega slovenskega morja. Pot, ki se je prej le dotaknila naše občine, poteka sedaj diagonalno parkirišče ob cesti na Sviščake, kjer f I označen odcep planinske poti 11 * Kozlek. Na vrh Kozleka se povzpnem* po eni od običajnih markiranih p°’ Na Kozleku že uzremo rumeno-rdečf markacije, ki nas bodo pripeljale ^ do Sviščakov. Od koče se napotim3 proti vzhodu in skozi borov g°zl' al dosežemo konec ceste, ki vodi n3 |j Kozlek. Po cesti gremo nazaj pr°, tr Vrbiški ravni in po cca 300 mett' | zavijemo po dobrem kolovozu v des^ I Pot se za ravnino zložno dviga levo o I Šestanovega vrha proti Kljunovcu n | Pared. Pod Kljunovcem zapustim® H kraške pašnike in borove gozdiče ,e I vstopimo v višinske bukove gozdov& I Kmalu dosežemo cesto na Batistovb* I gremo po njej na levo slab kilorriete g do križišča in nato desno do koncj ceste na Podgrajski studenec. k> konca ceste nas vodi traktorska pot", gozdarskega naselja Okroglina, pol° tam nadaljujemo po cesti do Sviščako1 Obisk poti je primeren za nekoliki daljši nedeljski izlet, za opisan del pC bomo porabili tri do štiri ure, račun3^ pa je treba tudi s povratkom, ki p ' seveda lahko kombiniramo tudi • prevozom s Sviščakov. Lažja variar‘ Gozdarji pri izbiri trase za pešpot E6 (Slika: I. Česnik) Pogled z roba gozda proti Kozleku (Slika: I. Česnik) Na ozemlje takratne Jugoslavije je pot vodila preko mejnega prehoda Radlje, Slovenijo je zapustila na Gomancih. Slovenski del poti je bil takrat dolg približno 250 kilometrov. AMPAK! Postali smo obmejna občina, mesto, kraj - in to ne prvič. Pa pustimo preteklost in ostanimo v sedanjosti. Obmejni položaj sam po sebi ni nekaj izjemnega. Na svetu je namreč ogromno obmejnih 'Stvarnosti'. Ampak mi smo svetovna posebnost. Smo edini, ki zaradi obmejne lege hiramo. Vsem drugim je takšna ali drugačna meja, razen komunističnih železnih zaves, prinesla nove priložnosti in možnosti, razvoj in napredek. Ampak mi tega ne znamo, ne zmoremo in nočemo izkoristiti. Mi raje 'stok in jok' in čakanje na čas brez mej, ki pa nas ne misli čakati. Stokati je lažje, kot storiti karkoli. In zelo udobno in še bolj neodgovorno je za vso nesposobnost zvračati krivdo na mejo. Ampak vse pa le ni tako obupno. Morda bomo prišli v Guinessovo knjigo rekordov. Ampak ne kar tako, za to bomo morali kaj storiti. Ampak kako, ko pa nam meja to onemogoča? preko cele občine. Iz Kozariščvodi pot na Mašun, nato preko Snežnika in Sviščakov na Kozlek. S Kozleka se pot spusti na Črne njive, v Ilirsko Bistrico in nato preko Brkinov proti morju. Delavci ZGS enote Postojna smo skupaj z Gozdarskim društvom Postojna in v sodelovanju s planinci iz Podgore izbrali in označili traso poti od Sviščakov do Kozleka. Prav ta del poti bi rad podrobneje predstavil bralcem, saj je primeren tudi za prijeten izlet, četudi ne hodimo po celi evropski pešpoti. Za izhodišča poti predlagam je, če se zapeljemo na Sviščake in Č prehodimo v nasprotni smeri, saj ^ s Sviščakov proti Kozleku skoraj v ce' navzdol ali ravno, izjema je le vzp ■ na Kozlekob koncu poti. Pot je v ce • dobro označena z rumeno-rdeC markacijami in smernimi trikotnik' križiščih, orientacija je lahko nekd1 težja le v gosti megli. Upam, da ste ob branju prispevka dobili idejo za prijeten 'Z, zato vas vabim, da preživite prti6 dan v naravi pod Snežnikom. „ J P Ivan Ce* ČRNA KRONIKA 1.3.- 25. 3. 1998 POOSTRENA KONTROLA - V času od 1.3. do 25.3.1998 so policisti obravn3^ 9 prometnih nesreč z materialno škodo in eno prometno nesrečo, v kater i bila ena oseba lažje telesno poškodovana. Naj pogostejši vzrok prometnih ne5^ je bila neprimerna hitrost. Policisti bodo zato pogosteje merili hitrosti z radat|L VLOMILCI NA DELU - Kriminalisti policijske postaje so v tem obd0^ obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Hrušici, iz katere je dosedaj še nez% storilec odnesel telefonski aparat, video rekorder ter sprejemnik s satcd' • anteno. Kriminalisti so obravnavali tudi vlom v kiosk LIPA v Ilirski Bistr\C'\t katerega je prav tako neznani storilec odnesel dva radijska sprejemnika znan č AVT SCAN ter nekaj škatlic cigaret. Poleg navedenega so še obravnavali se tatvino ženskega kolesa, tatvino dizelskega goriva ter poškodovanje oseb" 1 avtomobila. ■ bi1" PREPIRI IN RAZGRAJANJA - Na področju javnega reda in miru )e J\ obravnavanih šest kršitev. Dve osebi sta bili pridržani do iztreznitve. Obravn3 so tudi dva spora med sosedi, udeležence pa so napotili na zasebno tožb0' VARUJTE SVOJA VOZILA - Pri varovanju državne, meje so policisti pr'i^' tujcev, ki so ilegalno prestopili mejo. Po končanem'postopku pri sodnik3 prekrške so bili zavrnjeni v Hrvaško. Občani naj pazijo na svoje jeklene konj' saj so ilegalci odvzeli že kar nekaj osebnih avtomobilov. Zaradi tega pr° občane, da o vsaki neznani osebi nemudoma obvestijo policijsko postaj0' POGREŠANA OSEBA - Policisti so skupaj z vaščani, gasilci in pripadniki c'v'* zaščite organizirali iskanje pogrešane osebe, ki so jo tudi našli. ■p POŽARNA NEVARNOST- Na koncu velja poudariti, da je v minulih dneh P^, do šestih travniških požarov. Požari niso povzročili večje materialne s k $ vendar ni odveč opozorilo, da je v veljavi prepoved kurjenja na prostem, k nahajamo v obdobju razglašene požarne nevarnosti. MLADI PO OBČINI |0 Otroške delavnica ŠIVAJ, ŠIVAJ DETE MOJE ■C .. ^ 8. in 19. marca smo v trnovskem vrtcu za otroke zunanje male šole in njihove starše ]5 i.! s*arc starše pripravili delavnici z naslovom 'Delavnici ročnih del'. Namen delavnic je iti ' Pr'jetno druženje, razvijanje ročnih spretnosti in pozitivnega odnosa do dela. Osnovni jh fc^ter'al za delo je bila volna s pripomočki: šivanka, kvačka, pletilka, škarje, tkanina... katerimi so se lahko tudi poigrali. Nekaj so jih naredili za bratce, sestrice, babice, ostale pa bodo krasile stene domačih prostorov. Starši in otroci so se trudili, da bi bili njihovi izdelki najboljši. Pomembno je, da smo otrokom pri ustvarjanju pustili dovolj časa in miru. Otrok je igraje otrok renjaki pri ustvarjanju. Slika: P. Nikolič. razvijal svojo ustvarjalnost ter odkrival svoje sposobnosti. Vsaka taka izkušnja je za otroka dragocena, saj se iz nje veliko nauči. Za konec smo o njihovih izkušnjah pri izdelavi ročnih del povprašali tudi babice. Primoževa babica, gospa Slavka Jenko s Topolca, se še spominja svojega vezenja, ki ga je pred več kot šestdesetimi leti ustvarila kot varovanka italijanskega vrtca na Premu. »Stikali smo na lepenki,« nam je razlagala. V nekaterih družinah so obvladali več ročnih del, spretnosti in veščine pa so se prenašale iz roda v rod. Ponekod so 'stikali samo nogavice', saj časa za tovrstno delo ni bilo, nam je povedala Sabrinina babica, gospa Milka Puž iz Trnovega. Upamo, da bo tudi naša delavnica rodila sadove ter starše in otroke spodbudila k ročnemu ustvarjanju, saj otrokom prinaša veselje, zabavo in sprostitev. Vida Barak ko. Sq uvod v delo in boljše razpoloženje I Poskrbeli otroci s pesmijo in ritmično eab°. Mamice in babice pa so jih nato 0SnCl e' kako izdelati verižne petlje, ki so ra °Va za kvačkanje. Pri izdelovanju Potn0lbarvnih cofkov iz volnenih nitk so I ebovali malo več časa za pripravo. Kos ter h - °^r's kroga s svinčnikom, škarje je ,efen P0gled mamice, babice in delo vleklo. Naši mali korenjaki so izdelali cofov, s katerimi so kasneje domiselno Se ar'li razne figurice. Pogumnejši pa so hja$ toP° šivanko lotili vezenja na blago. iPrej srno jim na blago narisali vzorec, je DerTl 50 ga pridno izvezli. Na pomoč nam Pra tem Pritekla tudi Martinova sestrična, Izve |tak° rnalošolarka, Tjaša iz Zabič. in smo namreč, da je izvrstna vezilja klob,6t-^a' ^ s6*30] je prinesla pletilke in C'č volne ter vztrajno pletla. iZcje| 1aiVeč veselja pa je otrokom prineslo °vanje pajackov in lutk iz volne, s . KM8 skupščina kluba študentov TUri20- marca je Klub študentov Ilirska Bistrica sklical svojo drugo skupščino v hotelu na J * ^iib je bil po nekajletnem premoru ponovno ustanovljen maja 1995. Takrat je bilo uPščini 27 Študentov. |p- ' * • " 1 staro vodstvo Kluba študentov Ilirska Bistrica. Slika: P. Nikolič. PrJ?azl°g- zaradi katerega je bila druga skupščina sklicana šele slaba tri leta kasneje, je obdo-k potrebno je bilo zagotoviti osnovne pogoje za delovanje kluba. Vodstvo preteklega CO* je na čelu s predsednikom Borutom Volkom opravilo izredno pohvalno delo. Vle V° klyba ie v teh letih hitro naraslo, tako da je danes v klub včlanjenih preko 150 žavidp°v' Člani so se udeleževali raznih občinskih športnih prireditev; v košarki dosegli DVaL ,IVe uspehe. Izdali so svoj časopis Bištul, potovali po Evropi in križarili po Jadranu. Pripr a!.So organizirali silvestrovanje ter se udeležili vseh pomembnejših akcij, ki so jih svoj j^lla ostala društva v Ilirski Bistrici. Organizirali so tudi tri brucovanja, na katerih je ^ st z zeljem doživelo preko sto brucov. nas|e ? brugi skupščini pa je dosedanje vodstvo predalo funkcije mlajšim. Svojim Pred 7korn b° še vedno stalo ob strani in jim pomagalo z modrimi nasveti..Nov Kerrf)! n'^ Kluba študentov Ilirska Bistrica je postal Alen Mladinov, podpredsednik Simon Mafti ' !ain'k Aleš Balut, blagajnik Boštjan Primc, članica izvršnega odbora pa Milena ga je C|č- Pred novim vodstvom je veliko dela. Ohranjati mora klub na ravni, do katere riPeJial° prejšnje vodstvo, hkrati pa strmeti k napredku. sve(a se žal nista udeležila župan Stanislav Prosen in predsednik občinskega Pokva| °ruko Šajn. Je pa zato občinska svetnica Karmen Šepec zbranim povedala nekaj Urau 'n vzP°dbudnih besed. rtovib dnemu delu je sledila zabava z jedačo, pijačo in dobro glasbo, ki je dala študentom stojj za nadaljnje delo. Nedvomno hvalevredno. Na mladih pač še vedno svet ega se je potrebno zavedati. Iris Skrt IZLET V PLANICO V petek, 20. marca, smo se učenci predmetne stopnje ob šestih zjutraj zbrali pred našo šolo in se - kot ponavadi z zamudo - odpravili na izlet v Planico. V avtobusih smo delali norčije, se pogovarjali... Prišli smo v Planico in jo občudovali. Čudili smo se velikanskim skakalnicam, saj so bile v resnici večje, kot smo jih videli na televizorjih. Planico je obiskalo čez tri tisoč otrok in odraslih. Na stojnicah so prodajali različne stvari, kot so slovenske zastave, razglednice, razne spominke... Izbrali smo si svoje mesto, smo spremljali skoke. Navijali smo za vse, najbolj pa seveda za naše. Čas je hitro minil. Napotili smo se proti avtobusom, kjer smo se prešteli in se odpeljali proti domu. Ob sedemnajstih smo se vrnili pred našo šolo, kjer smo se poslovili in se vsi nasmejani, polni novih izkušenj in vtisov vrnili domov. Andreja Boštjančič, 5. a OŠ Dragotina Ketteja TEKMOVANJE ZA VEGOVO PRIZNANJE Tudi v letošnjem šolskem letu smo se učenci višje stopnje udeležili zbiranja točk v tekmovanju za Vegovo priznanje. Ni nas bilo veliko, le za en razred. Vprašanja niso bila težka, saj morali možne odgovore največkrat kar obkroževati. Spretnejši učenci so končali prej in se vrnili k pouku. Drugi dan smo liste dobili nazaj in videli, kdo se je uvrstil naprej in kdo ne. Nekateri so bili žalostni, drugi veseli, vendar se je vse dobro končalo. Erika Boštjančič, 5.a OŠ Dragotina Ketteja TEČAJI DELNIC KRKE IN LEKA V PORASTU Štirinajst dni je naokoli, večina delničarjev pa se lahko veseli, predvsem delničarji farmacevtskih podjetij, pa tudi kakšnih drugih. Poleg očitnih ter opaznih porastov smo dočakali tudi kotacijo delnic prvega primorskega oziroma goriškega pooblaščenega investicijskega sklada na borzi. Delnice PID-a Vipa Nanos Investso začele kotirati na izvenborznem trgu C, delnice pa smo lahko kupovali oziroma prodajali za okoli 500 tolarjev, kar je mnogo več, kot so trenutno vredne delnice PID-ov Kompas sklada, toda še vedno skoraj polovico manj, kot smo v PID vložili. Borzni posredniki z omenjenimi delnicami niso veliko trgovali, saj še zmeraj posvečajo veliko pozornost delnicam Leka ter Krke. Omenjenim delnicam je tečaj porastel, opaznejši porast pa smo zaznali predvsem pri delnicah Krke, kjer je tečaj že presegel nivo 30.000 tolarjev, pri Leku pa je tečaj presegel nivo 41.000 tolarjev. Krka je objavila nerevidirane poslovne rezultate, ki pa so presenetili mnoge investitorje, saj je večina 'akterjev' na borzi pričakovala čisti dobiček v višini 4 milijard tolarjev, v resnici pa gaje bilo čez 5 milijard. Seveda so vsi investitorji tako novico hitro vračunali v ceno, kar se je poznalo predvsem pri tečaju, ki je na dan objave presegel 28.000 tolarjev, dan kasneje 28.500 tolarjev in še dan kasneje 30.000 tolarjev. Večji obseg trgovanja smo zaznali tudi pri delnicah Radenske. Njihov tečaj je krepko presegel mejo 1.800 tolarjev ter se strmo povzpel na 7.880 tolarjev. Pri delnicah Kovinotehne, katerih tečaj se je sprva povzpel skoraj do 550 tolarjev pa smo zaznali manjši negativni popravek. Veliko nihanje smo zaznali pri delnicah Intereurope, katerih tečaj je padel tudi do 7.550 tolarjev. Od omenjenih delnic so bili povpraševalci povsod, razen pri Intereuropi, posamezne borzno-posredniške hiše. Pri Intereuropi pa je bila tako ponudbena kot tudi povpraševalna stran mešana, kar nekako nakazuje na zanimivost delnic, saj je tečaj kmalu po zdrsu pod 1.600 tolarjev začel naraščati. Trenutno so delnice Intereurope vredne čez 1.660 tolarjev. Tečaj delnic se je popravil še pri Emoni Obali Koper. Nekaj več se trguje tudi z delnicami Luke Koper, kjer pa se tečaj še zmeraj zadržuje v območju 2.100 tolarjev. Zadrževanje tečaja lahko pripišemo neaktivnosti dr'ave pri urejanju lastniškega razmerja z Luko Koper. Če bo država dovolila nakup delnic Luke tujim investitorjem, bi se utegnila vrednost delnic opazneje povišati. Zelo visok porast smo zaznali tudi pri delnicah Eleliosa ter Colorja. Prvim je tečaj porastel predvsem zaradi velikega dobička ter novice o morebitnem združevanju Heliosa s Colorjem ter Belinko. O združevanju pa se je veliko govorilo tudi v bančnem sektorju, kjer se mislita združiti SKB ter NLB. Kljub pomembni novici se tečaj delnic SKB banke ni pretirano spremenil. Borzni posredniki so zelo veliko trgovali tudi s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Pri trgovanju zaenkrat prevladujejo državne obveznice, samo - trgovanje pa se kljub zni'evanju obrestnih mer ni povečalo. V prihodnje zaenkrat ni čutiti ponehanja SjEMfljSP pozitivnega trenda, saj nakupi tujih investitorjev še kar trajajo. Za delničarje je to vsekakor dobrodošlo, še bolje pa bi bilo, če bi tuji kapital povpraševal še po drugih delnicah. ILIRIKA llirika BPH d.d. Matej TOMAŽIN DO KAM SEŽE NAŠ POGLED KOZJANE 98 Vaščani vasice Kozjane so na srečanju v soboto, 14. marca, gostili nekdanje borce Brkinske čete. Kljub mrzlemu vremenu se je na Kozjanah zbralo nekaj sto ljudi, borcev in pripadnikov srednje in najmlajše generacije. Z njim so obeležili 55. obletnico preboja Brkinske čete, kapitulacijo Italije ter srečanje odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Uradni del srečanja je potekal v neposredni bližini spomenika padlim borcem, slavnostni govornik pa je bil Milan Potrč. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Mislič, divaška godba na pihala in pevski zbor Slavnik. Srečanje pa je imelo tudi solidarnostno noto, saj so na njem zbrali sredstva za pomoč pri obnovi te brkinske vasice. Tekst in slike: P. Nikolič Slavnostni govornik Milan Potrč, poslanec državnega zbora republike Slovenije, je v svojem kratkem in jedrnatem govoru dejal, da bi morali biti danes po sedmih letih sposobni točnih ocen, kdo je z utrjevanjem slovenske državnosti že med NOV resnično prispeval k njeni uresničitvi. Po govoru se je poslanec zadržal v družbi nekdanjih borcev in preživel prijeten dan na Kozjanah. Na vhodu v Kozjane vzbuja pozornost lepo urejen muzej iz družbi svojih prijateljev pokusili golaž. Kot je videti, je golaž NOV. vsem zelo teknil. (VmMbl KINO FILMI V APRILU (1.4. - 19.4. 1998) HUDIČEV ODVETNIK, amer. barv., drama Režija: Taylor Hackford Igrajo: Kenau Reeves, Al Racino, Charlize Theron 3.4. in 5.4. 1998 ob 20.30 HAMLET, angl. barv., drama Režija: Kenneth Branagh Igrajo: Kenneth Branagh, Julie Cristie, Billy Crystal 4.4.1998 ob 20.30 MOŽJE V ČRNEM, amer. barv., ZF oskar 98 za najboljšo masko Režija: Barry Sonnenteld Igrajo: Tommy Lee Jones, VVill Smith 5.4.1998 ob 18.00 POLJUB ZA LAHKO NOČ, amer. barv., triler Režija: Renny Harlin Igrajo: Cena Davis, Samuel L. Jackson, Larry King 9.4.1998 ob 20.30 in 12.4.1998 ob 17.00 AUSTIN POVVERS, amer. barv., komedija Režija: Jay Roach Igrajo: Mike Myers 11.4.1998ob 20.30 in 13.4.1998 ob 17.00 TITANIK, amer. barv., spektakel nominiranec za osem zlatih globusov in 14 Oskarjev 98 in dobitnik 4 zlatih globusov in 11 oskarjev 98 Režija: James Cameron Igrajo: Leonardo DiCaprio, Kate VVinslet 10.4.1998 ob 19.00, 11.4.1998 ob 17.00, 12.4. in 13.4.1998 ob 19.00 SEDEM LET V TIBETU, amer. barv., pustolovski Režija: Jean Jacques Annaud Igrajo: Brad Pitt, David Thevvlis, B. D. Wong 17.4.1998 ob 20.30, 18.4.1998 ob 18.00 in 19.4.1998 ob 20.30 DO NAGEGA, ang. barv., komedija dobitnik dveh Feliksov 97, nominiranec za zlati globus v kategoriji komedije, nominiranec za 4 Oskarje 98 in dobitnik oskarja za najboljšo komedijo 98 Režija: Peter Cattaneo Igrajo Robert Carlyle, Tom VVilkinson, Mark Addy, Lesley Sharp 18.4.1998 ob 20.30 in 19.4.1998 ob 18.00 PRIDRUŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Montani Lektorici: Nevenka Ujčič in Katja Koren-Valenčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1400 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. OSKARJI SO PODELJENI Ljubitelji filma so z nestrpnostjo pričakovali ponedeljek, 23. marca, ko so v Hollywoodu podeljevali letošnje oskarje za najboljše filme leta. V zraku je bilo vprašanje, kakšen rekord bo postavil film desetletja - Titanic. Ljubitelji sedme umetnosti seveda niso ostali razočarani, saj so temu filmu podelili kar 11 oskarjev. Tako se je izenačil z dosedanjim rekorderjem iz leta 1959 filmom Ben Hur. Pa s tem rekordov Titanica ni konec. Najdražji film doslej (stal je 270 milijonov ameriških dolarjev) je edini prinesel zaslužek, višji od milijarde dolarjev, in je že tretji mesec najbolj gledan film v celem svetu. Samo v ZDA si ga je do sedaj ogledalo preko 60 milijonov gledalcev, pa tudi v Sloveniji ruši vse rekorde. Do dneva podelitve oskarjev si ga je ogledalo že čez 280 tisoč obiskovalcev. Čeprav si ga je tudi v Bistrici ogledalo preko 1500 gledalcev, kar je skoraj dvomesečni običajni obisk kinopredstav, ga ogled v drugih krajih močno presega. Samo v Pivki ga je videlo več kot tri tisoč ljudi. Zamudniki si ga bodo v Bistrici lahko ponovno ogledali za velikonočne praznike. In kako je z ostalimi Oskarjevimi nagrajenci? Film Bolje ne bo nikoli, ki je dobil oskraja za najboljšo moško in žensko glavno vlogo (Jack Nicholson in Helen Hunt), pride na spored v Bistrico v začetku maja. Ponovno bomo v aprilu gledali Može v črnem (oskar za najboljšo masko) in Do nagega (oskar za najboljšo komedijo) Prizor iz najdražjega in najuspešnejšega filma dosedaj - Titanica. ter v maju L.A. zaupno (najboljši oskar za izvirni scenarij in stransko žensko vlogo - Kirn Basinger). Ostali filmi, nagrajeni z oskarji, pa pridejo v slovenske kinematografe šele jeseni. J. Š. Predstavitev dvojezične knjige Srečka Kosovela v prevodu Ismeta Bekriča TROGLASNA POEZIJA Vojna vihra je bosanskega pesnika Ismeta Bekriča z družino zanesla ' domovino dedka njegove soproge - v Slovenijo, natančneje v Ilirsko Bistrico. Bosni uveljavljeni mladinski pesnik je v Ilirski Bistrici dobil svoj novi dom, vsei" pa je podaril kar nekaj prevodov oziroma prepesnitev slovenske mladinske poezije v bosanski jezik. Po prevodu slovenskih mladinskih pesmi različnih avtorjev ter prevodu izbranih Kettejevih pesmi v dveh zbirkah 'Čuj sanje mi' in 'Zimska romanca' je v bosanski jezik prevedel ali, kot je v uvodnem pozdravu na predstavitvi knjige 26. marca v Domu na Vidmu dejal predsednik Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica Franc Gombač, prepesnil tudi zbirko otroških pesmi kraškega poeta Srečka Kosovela 'Deček s sončnico/Dijete sa suncokretom'. Predstavitev dvojezične knjige, ki je bila prvič predstavljena kot uvod v lanskoletno mednarodno pisateljsko srečanje v Vilenici, sta organizirala ZKD in Literarno društvo Ilirska Bistrica v sodelovanju s Kulturnim centrom Srečka Kosovela iz Sežane. Obenem pa so si gostje lahko ogledali tudi razstavo akvarelov in skulptur 'Poezija v kamnu' kiparja Petra Abrama iz Kobjeglave, ki so nastale ob likovni opremi knjige. O tem kdaj, kako in zakaj je knjiga nastala, je povzel besedo sežanski PRIMORSKA POJE '98 JE RAZPRLA SVOJA KRILA Dom na Vidmu je v soboto, 21. marca, na prvi pomladni dan odprl svoja vrata že 29. reviji primorskih zborov Primorska poje '98. To je bil samo eden od 27. koncertov, na katerih se bo letos zvrstilo 157 zborov, do sedaj največ, in potrjuje, da je Primorska poje resnično ljudsko gibanje vse Primorske in Zamejstva. Še več. V Trbižu v Kanalski dolini si revija podaja roko s Koroško, pod svoje okrilje pa je vzela tudi zbor Slovencev, ki živijo na Reki. Revija Primorska poje '98 poteka v organizaciji Združenja pevskih zborov Primorske, Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici i n Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst. Soorganizatorji koncertov pa so tudi posamezna kulturna društva in Zveze kulturnih društev po občinah. V Domu na Vidmu seje ljubiteljem zborovskega petja na Bistriškem predstavilo pet zborov in ena pevska skupina. Razen Mešanega zbora Adriatic iz Hrvatinov, vodi ga Miran Bordon, ki je predstavilo dve skladbi tujih avtorjev, so vsi ostali prepevali pesmi slovenskih skladateljev. Sobotni koncert bi torej lahko poimenovali Večer slovenske pesmi. Na njem so še sodelovali zborovodja Verjanko Babič in Mešani zbor Društva upokojencev iz Kopra, Dekliška skupina Valentina Vodnika iz Doline z vodjo Tatjano Jercog, Mešani zbor Beneške korenine iz Srednje pod vodstvom Davida Klodiča, Moški zbor Valentina Vodnika iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota in Mešani zbor Srečka Kosovela iz Ajdovščine z zborovodjo Igorjem Hodakom. Da je petje pri nas na Bistriškem izredno ‘priljubljeno, priča veliko število raznih pevskih zborov ali skupin. Nekatere med njimi pa smo oz. jih bomo lahko spremljali tudi v okviru letošnje revije Primorska poje. Moški pevski zbor Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice, vodi ga Evgen Prinčič, je v skupini osmih zborov Primorske, ki so se udeležili vseh devetindvajsetih revij. Svoj deseti nastop bodo letos obeležili pevci Mešanega mladinskega zbora Tabor Kalc 1869 iz Knežaka in njihov zborovodja Vilko Majerič. Ognjeni krst pa bodo pod vodstvom Dimitrija Grlja doživele pevke Pevske skupine Upanje iz Ilirske Bistrice. Vendar to še ni vse. Na letošnji reviji bodo lahko v Trstu poslušali petje Kvinteta Prijateljice iz Knežaka (umetniški vodja je Vilko Majerič), umetnostni vodja Dimitrij Grlj in Pevska skupina Vasovalec iz Rečice se bodo predstavili poslušalcem na Ospu, pevke Ženske skupine Resa iz Ilirske Bistrice bodo pod taktirko zborovodkinje Silvane Gombač prepevale v Hrpeljah, Mešani pevski zbor Društva upokojencev (zborovodja Dimitrij Grlj) pa se bo predstavil v bližnji Postojni. V portoroškem Avditoriju bo 1 8. aprila Večer ljudskih pesmi, na katerem se bosta predstavili tudi dve skupini z Bistriškega: Bistr'ške škuorke, ki so trenutno brez vodje, in Pevska skupina HrOšiški fantje iz Hrušice, njihov umetnostni vodja je Sebastjan Mavrič. Revija Primorska poje '98 bo 26. aprila odzvenela na koncertu v Zavrhu, vendar pa petje ne bo potihnilo, saj zbori in skupine izredno veliko prepevajo na koncertih po Primorski pa tudi dlje. Ob taki udeležbi so utihnili tudi glasovi naših kritikov. Utihnili pa so predvsem zaradi velikih uspehov primorskih zborov na vseslovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Vse to je potrdilo, da hodimo prav! Predvsem pa je potrdilo preprosto spoznanje, da moraš najprej peti, če hočeš dobro peti. V slovenskih krajih, kjer je utihnila slovenska pesem, ni kaj ocenjevati in kritizirati. V krajih in vaseh, kjer pa še pojejo, bomo lahko nekega dne rekli, da tudi dobro pojejo. To je tisto, kar z našim sklopom revij tudi zasledujemo na Primorskem in žetev je bogata. (Rudi Šimac, Predsednik Združenja pevskih zborov Primorske) Slika: P. Nikolič vsako leto kot uvod v mednarodni pisateljska srečanja v Vi I e n ic' predstavilo knjigo pesmi primorski^ avtorjev. To pa je zelo pomembno P primorski prostor. Obenem je predstav tudi kiparja Petra Abrama. Po beseda^ Aleksandra Peršolje skuša umetnik: svojimi stvaritvami poiskati intimo me tistim, kar je pred njim, in sabo. San1 kipar, ki se je prireditve tudi udelezn pravi, da besede niso potrebne-skulpture same zase dovolj jasn govorijo. Pesnik Ismet Bekrič se J< HARMONIKA MALO DRUGA^ Harmonika je v naši podalpski deZ^ predvsem instrument narodno-zaba glasbe. Polke in valčki, Avseniki in Slak' ^ odrazi naših predstav o tem, kaj se igr3 harmoniko. Koncert, ki smo ga I3*1 spremljali v sredo, 18. marca, v dvor3 bistriške glasbene šole, je harmonU postavil v drugačno luč. Glasbenik v Sebastian, rojen leta 1946 v Novem je marsikatero našo predstavo o | instrumentu gladko pometel in harmoniki popolnoma drugačen zven- . Erno Sebastian, ki je leta , diplomiral na Visoki šoli Franz D j VVeimarju (harmonika), je večkrat na svoj talent, saj je za svoje igranje o° tudi lepo število nagrad. Po konča'1 šolanju se je posvetil pedagoškemu d® sprva v Novem Sadu, od leta 1978 p3 j profesor harmonike poučuje na Sre£^ glasbeni in baletn Vsa leta harmonikarjev kot eden prizadeva , w v \j j I jv'M komorni glasbenik po vsej Sloveniji- 0 Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, ItaM1.^ Danski. Nastopal je z mnogimi na5 uglednimi glasbeniki, kot solist 1 ’ } komornih zasedbah pa je veliko snem3 , RTV Novi Sad in slovensko RTV. Poleg ‘Jjj pa se je uveljavil tudi kot sklada^ različnih skladb .......... ».v.cut, d« solo harmom komorno zasedbo, orkester harmoH scensko glasbo v lutkovnem gledališč' pesnik Aleksander Peršolja. Vsekaj je bila ta knjiga mejnik. Poslej se b° iev kratkem nagovoru zahvalil vsem, ki j na tak ali drugačen način onnogoC izid knjige. Knjiga je po njegove^ skupni navdih in dosežek, je trogla5! poezije: Kosovelova poezija in njegov prepesnitve so se ujele v kam ud skulpture Petra Abrama. Poudaril je, d so njegovi prevodi s loven s D mladinskih pesmi objavljeni tud' 1 bosanskih časopisih (Most iz Mostah ter sarajevski časopisi). Pred kratkijjj kulturnim delom je povzel besedo pesnik in predsednik Literarneg društva iz Ilirske Bistrice Jože Stegd Njegov kratek in jedrnat nagovor lahk strnemo v eno misel: knjige naj trzjj založniki in trgovci, avtorji pa lahk svojo umetnost samo podarjajo. V drugem delu predstavitve s Franc Gombač in Ismet Bekrič, vsak1 svojem jeziku, prebrala nek I Kosovelovih pesmi. V nadaljevanju p so se predstavili pesniki novoustanovljenega literarnega drust Zlati čoln iz Sežane ter pesnik s Pren> Jože Ste§u- . . - ,eZiji Lahko smo prisluhnili p°e .. pesnikov iz Sežane in ionu3) Aleksandra Peršolje, Alda Žerjal Davida Terčona, Eve Pavlin predsednice in pesnice njihoveg1 T. , . r.. - svetu13 literarnega društva Magdalene L Terčon. Pesem Jožeta Steguj3 I recitirala Helena Rosa. Sad"- šoli v Ljubljani, .j), kot eden re^ ...... r_________________ uvUi ^ harmoniko kot koncertni instrument- ^ pedagoškega dela gostuje kot somDj jH DO KAM SEŽE NAS POGLED DOGODKOM OB ROB Spominski dnevi dr. Matka laginje v sosednji Klani VZORNA SKRB ZA PRETEKLOST KRAJA j ^ dneh med 21. in 23. marcem so se v sosednji Klani že petič zvrstili spominski j s simboličnim nazivom 'Dnevi dr. Matka Laginje', pomembnega narodnega 1g^Vnega delavca v Istri, da celo hrvaškega bana, sicer rojenega v Klani leta ^ot vsakič doslej, je tudi tokrat dejavno domače zgodovinsko društvo 'Društvo Za P!)v,esn'cu Klana' pripravilo bogat delovni program s predstavitvijo desetih, Klano zelo pomembnih tematskih razprav vrhunskih hrvaških strokovnjakov; ‘ec|noma so doktorji znanosti iz Zagreba, Varaždina, Reke in Klane, ki so osvetlili pfn°8e manj znane ali celo pozabljene dragocene dogodke iz preteklosti kraja. . Pravili so tudi zanimivo razstavo starih klanskih dokumentov: od starih matičnih sv'8> zemljiških listov, pogodb in odtisov starih upravnih pečatov Klane, ki je naj že tretjič postala občinsko središče. Posebno pozornost pa so pritegnili stavljenj predmeti, ki so jih arheologi odkrili pri dvoletnem obnavljanju nnkov srednjeveškega gradu nad Klano. Preči'lni' 5' dneve dr. Matka Laginje v Klani sta vodila: z leve prof. Ivo Šnajder, Ztia S(d'j'k klanskega društva, in dr. Patar Strčič, ravnatelj arhiva Hrvaške akademije n°sti in umetnosti v Zagrebu. Slika: Vojko Čeligoj. Pr fy'arU'vi člani klanskega zgodovinskega društva vsako leto objavijo ob astavljene znanstvene razprave v posebnem zborniku. Tako so doslej zbrali s |^n° znanstveno gradivo iz preteklosti Klane in okoliških vasi. Nas Bistričane pQ ,an° povezuje velik del skupne preteklosti. Svoj čas je Klana upravno spadala p , Jelšane in Podgrad. Pod staro Avstrijo smo živeli v skupni deželi Kranjski, ž talijo v isti Reški provinci, predvsem pa smo kot sosedje življenjsko povezani da ^8'rHi sorodstvenimi, prijateljskimi in gospodarskimi vezmi. Tudi to so razlogi, krv klanskim društvom že vrsto let lepo sodeluje tudi bistriško 'Društvo za Prof Vt1° zgodovino in kulturo', ki je ob tej priliki društvenemu predsedniku Voj ' Vartu Snajderju izročilo knjižni komplet nedavno izdanih starih avstrijskih dri 'specialk' iz leta 1763, kjer so družno predstavljeni naši kraji v vseh p°Cenih podrobnostih. abcj.r|čak°vati je, da se bosta obe društvi v bodoče lotili tudi kakšne skupne Zriap6 sPremenU'va )e zamisel, da bi prihodnje leto skupaj zbrali skupino Ve, trnkov z obeh strani meje, ki bi osvetlili manj znane podatke o zadnjem !(, „®IT| turškem vdoru v naše kraje pred okroglimi 440 leti. Silno turško vojsko s Kra Vojaki je v letu 1559 vodil turški paša Malkoč beg in na svoji poti čez Poh i ° Pu^čal za seboj pogorišča in pobito prebivalstvo. Njegov zmagoviti u je bil ustavljen šele v Klani, kjer je paša doživel nepričakovani poraz. Vojko Čeligoj ZADNJA NOVICA snežniška znamka NAJLEPŠA V LETU 1997 J** nekaj dnevi, 24. marca, je Pošta Slovenije v svojem Biltenu št. 18 objavila prej ."de glasovanja za najlepšo slovensko znamko, izdano v letu 1997. Pošta je p a na razpis 2.491 glasovnic, od tega celo 370 po internetu in 50 iz tujine. S|0v ajdnska znamka s podobo Snežnika je prejela največ glasov (1.161). Pošta enjje sama ugotavlja, da so za tako veliko število glasov 'zaslužni predvsem g|a Cl osnovnih šol izpod Snežnika, ki so za to znamko poslali kar 1.001 ovnico'. lg4 a drugo mesto se je uvrstila znamka, ki je izšla ob tednu otroka, in je dobila žnarnL.aS0V' P° otroških risbah je znamko oblikovala Alenka Čufer. Tretja najlepša prejpK3 ie bila znamka Ptice pozimi, ki je prejela 151 glasov. Nad sto glasov sta Pri,!? ' še znamki 'Zlata lisica' in znamka, izdana ob 50-letnici priključitve gorske k domovini. Podimo se, da je domače planinsko društvo že v letu 1995 predlagalo prjs„ ^0venije izdajo snežniške znamke in da je snežniški motiv za znamko bš|g6Va' domačin Hinko Poročnik. Znamko je oblikoval Boštjan Kenda-Botas. prirAe 21. januarja lani. Istega dne so jo predstavili v Ilirski Bistrici na veliki Pokr ltVii' v Domu na Vidmu z bogatim kulturnim programom in pod *ast00Vi,el)stvom župana občine Staneta Prosena. Pošto Slovenije je na prireditvi 1ag0Pa' namestnik direktorja mag. Anton Krauthaker, ki je s priložnostnim Prvi V°!0rn dal v promet snežniško znamko. Na predstavitvi smo imeli Bistričani ^lišrvi °*nost v'deti tudi televizijski film o Snežniku (Avtorji: Igor Likar, Janez lk' Jože Dobnik idr.) Ha št0t.najlepša slovenska znamka bo snežniška znaka zastopala Slovenijo tudi ž ZnaV' n'b mednarodnih natečajih, kjer ji že vnaprej želimo najboljšo uvrstitev. Srečn rTl.ko gre v beli svet dober glas o lepotah Snežnika in naših krajev. Naj bo q 'n uspešno tudi to njeno poslanstvo, ki Soe^tke avtorju fotografskega posnetka Snežnika Hinku Poročniku in vsem, 2aslužni za izdajo snežniške znamke. Vojko Čeligoj POTRES IN FILATELIJA Potres sredi marca v Ilirski Bistrici in okolici ni bil nobeno presenečenje za domačine. Nasprotno, bil je pričakovan, saj so bili zanj izpolnjeni prav vsi pogoji: bil je petek, bili smo 13. v mesecu pa še polna luna je bila. Potres se je torej moral zgoditi. In za trenutek se je vsa Slovenija ozrla proti našim krajem. Škoda, da le za trenutek. Filatelistična sekcija PND Ilirska Bistrica 6250 Ilirska Bistrica Oglas česar*! 1*» kr*lj*vl*a Ilir. skl*« la varstva vpele! i$.*«$caIS98 Sase* se »ehiagrali t.lr. tbsemteflji eb 18. IS maall ■utiša petmal »a ne! s iartšič* v bliiisl aai up atesta, 1**8j«j*}« f 4* j»!«« potresa!*# suakaal presegla pele stop al* p* evrapskl potresel leshlti (S TA), Dopisnico Potresni pozdrav bralcem Snežnika taka k: «8 (>.}>• i« šožvtifcs 6250 II. Bistrica Potom &*«$<« " Pom • ’ Potres s središčem pri Ilirski Bistrici dotisk na uradni poštni dopisnici, je izzval tudi filateliste: poštni žig Pomenljiva sta zapisa: »Oglas bistriške pošte z datumom potresa in cesarskiga kraljeviga llirskiga KDO SMO? OD KOD SMO PRIŠLI IN KAM GREMO? Mračna in deževna nedelja je bila, ko sem šla na obisk k mami v dom ostarelih. Redkokdaj grem po eni in isti poti. Vedno iščem potke in stezice, po katerih pridem tja, kamor sem namenjena. Tokrat sem šla po poti, ki jo je nedolgo tega krasil lep mešan gozdiček. Bilje naravna meja, ki je pokopališču zagotavljala mir. Prestregel je ves prometni hrup z Gregorčičeve ulice. V sožitju so rasle akacije, bori in smreke. Sedaj tam stoji golosek. Dejanje je popolno. Nov borov in smrekov nasad bi potreboval trideset in več let, da bi postal gozd. Pokojni gospod Kindler je leta in leta skrbel, da je postala Bistrica tako lepo zelena, saj je bil izjemen gozdar in vrtnar. Zastrašujoče je, kako dandanes obrezujejo in sekajo ta ista drevesa. Dobesedno obglavljena so! Niso samo drevesa tista, ki jim režemo krošnje in glave. Ne. Grafit, napisan na steni garaže v Župančičevi ulici, je sporočilo, da nasilje je in živi v nas samih. Roka, ki ga je izpisala, bi svojo energijo lahko uporabila tudi drugače. Roke so naše orodje in delajo tisto, kar jim ukaže um. Lahko ubijajo, božajo ali pa zdravijo. Vse je odvisno od naravnanosti našega uma. Sreče zunaj nas ni. Ni je potrebno iskati. Je tukaj in zdaj - v nas. Le okna in vrata ji odprimo, in že je tu. Leta in leta je Hitler 'iztrebljal'Žide. Strahota, ki je neizbrisno zaznamovala nemški narod. Evropa pa ima izjemno besedo 'špot' za vse, kar ne sodi v njen prostor. Outsiderji, gastarbajterji, scavi in tako naprej. Pa smo res tako drugačni od drugih? Prav vsi se bojimo vojne, pomanjkanja, bolezni in gladu. Naš skupni vzorec je STRAH. Ko ga prepoznamo in se srečamo z njim, se ustraši in zbeži. Ni ga več. Pojavi se občutek sreče in svobode. Življenje postane igra. No, jaz mislim, da ne bo potrebno nobenega iztrebljanja outsiderjev, > vsaj* v naši Bistrici ne, ker vse, kar more, beži proč. V svetu pa je dovolj sgnca in zraka za vse. Pa še nihče nam ga ne zaračunava. Zastonj je. To obilje je dano vsem. Brez izjeme. Ne glede na barvo kože in veroizpoved. Vsi si želimo, da nas drugi sprejmejo take, kot smo. O tem sanjajo vsi outsiderji. Tudi bistriški, ki prebivajo na vseh celinah sveta. * . Piscu grafita pa tole sporočilo. Mogoče pa boš imel srečo in izkusil, kaj -pbrheni biti begunec ali outsider. Če ne ti, pa tvoji otroci ali vnuki. Imaš pa možnost izbire, da jim daš drugačno doto. Razumevanje in spoštovanje drugačnosti. Ljubezen. 'Tu smo za določen čas. Naša zvesta spremljevalka smrt bo poskrbela, da bo temu tako. Do sekunde točno in dokončno. Praznih rok smo prišli in praznih borbo odšli. Živimo v nenehnem boju, kdo bo koga 'fental'. Nič ne ■ vemo, kaj nam bo prinesfel jutri. Vrtinec sprememb, ki se tako močno odraža >in vpliva na naše življenje, nas lahko izstreli kamorkoli v neskončno vesolje, i • ' Srečno pot vam želi Meta Vergan »SfSli poglavarstva v petek, 13. sušca 1998«, ki v nadaljevanju prinaša vest Slovenske tiskovne agencije (STA): »Danes so seizmografi c. kr. observatorija ob 16.15 zaznali močan potresni sunek z žariščem v bližini našega mesta. Ocenjujejo, da jakost potresnega sunka ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici.« Na srečo je tokrat ostalo le pri šaljivi, predvsem pa zanimivi filatelistični posebnosti na poštni dopisnici iz delavnice Ljubljančana dr. Andreja Alujeviča. Vojko Čeligoj PEČAT V februarju je bila v VVZ Jožefa Maslo odprta razstava starih predmetov. Med njimi se je znašel tudi star medeninast pečat z začetnicama B. S., ki je zbudil največ zanimanja. Na razstavo ga je prinesel malošolar Martin Stadler iz Zarečja. O pečatu, ki je skrbno varovan in že pet rodov prehaja iz roke v roko, nam je pripovedoval gospod Janko Stadler iz Zarečja. »Pečat nosi velike začetnice mojega dedka Blaža Stadlerja - B. S. Ne vem, kdaj in kje je bil izdelan. Uporabljali so ga za žigosanje poštnih pošiljk. Tudi sam sem ga večkrat uporabil tako, da sem ga pomočil v segret pečatni vosek in ga odtisnil na pismo. Moj ded Blaž Stadler je bil sodni porotnik v Ljubljani in je vsake tri mesec hodil na sejo. Bil je trgovec in je imel v prejšnjem stoletju največjo trgovino v Zarečju in okolici. Od kmetov med Čičarijo in Cufarijo je kupoval pepel in iz njega v velikih železnih kotlih kuhal pepeliko (potošelj), surovino, potrebno za izdelavo pralnega sredstva za perilo. 'Potošelj' so furmani z močnimi vozovi 'parizerji' vozili v Trst, kjer so ga naložili na ladjo za Anglijo. Za izkupiček od prodanega 'potošlja'je ded Blaž nakupil železnine in stekla. 'Robo' je spravljal v 'magacinu', stavbi, ki še stoji. Na njenem kamnitem portalu je vklesana letnica 1888. Ded je v te kraje prišel s Kočevskega. Rojen je bil v Ivniku (Eibiswald) na Štajerskem. Delal je pri gospodarju rudnika Nikolaju Ranzingerju.« Rudnik rjavega premoga (kolna) je obstajal tudi v Zarečju; ne ve se, če je bil last gospoda Ranzingerja. Zaradi uspehov pri delu in izrednih organizacijskih sposobnostih je gospodar zaupal Blažu Stadlerju petnajst delavcev; tako je postal delovodja. Ne vemo, koliko časa so kopali rjav premog v Zarečju, ki so ga potrebovali za segrevanje velikih peči za kuhanje pepela. Se danes ena parcela nosi ime 'Koln', obstaja pa tudi kamen z začetnicama N. R. (Nikolaj Ranzinger). »Blaž Stadler je prišel v Zarečje s culico. S ptidnim delom si je materialno opomogel. Kupil je kmetijo in nato še polovico druge. Zgradil si je hišo in gospodarsko poslopje, nato pa se je odločil, da se bo oženil. Svojega gospodarja je prosil za roko njegove hčerke. Toda zaman. Stanovske razlike so bile za tiste čase prevelike. Za pridnost pa mu je gospodar podaril parcelo 'Koln', ki še dandanes nosi to ime. Pa tudi hišno ime Blaževi smo dobili po njem,« nam je zaupal osemdesetletni Janko Stadler iz Zarečja. Stadlerjevi skrbno hranijo predmete svojih prednikov, o tem nam priča še dobro ohranjen pečat. Njim in vsem, ki karkoli hranijo iz zapuščine svojih prednikov, smo hvaležni, saj tako ne bo pozabljena zgodovina naših krajev in ljudi. Vida Barak m ASTROLOGIJA JUPITER - učitelj in humanist Jupiter je daleč največji planet sončnega sistema. Če si predstavljamo našo Zemljo kot veliko žogo in bi hoteli izpolniti Jupitrov prostor, bi potrebovali 1300 takih žogic. Jupiter živi veličastno in razkošno. Poskrbel je tudi za svoj nočni spektakel, saj okoli njega »pleše« 16 lun, ki so razdeljene po četvorkah. Štiri največje so znane kot Galilejeve lune in ena od teh se lesketa kot biser -ime ji je Callisto. Jupiter je svet zase in na nek način deluje podobno kot sončni sistem. Galileo Galilei se je kot matematik, fizik in astronom zelo globoko spuščal v raziskave Jupitrovega sveta in njegovih lun. Bil je eden prvih, ki se je strokovno in s posebnim občutkom razdajal nočnemu nebu. V ta namen je leta 1609 sam izdelal teleskop za lastne raziskave. Energija Jupitrove odprtosti ga je popeljala tako daleč, da se je leta 1632 upal upreti teoriji EGO-centričnega sistema, ki je baziral na trditvi, da je Zemlja center univerzuma in se vse vrti okoli nje. Jasno, da je bilo to noro početje v tedanjh mračnih časih, in zato je sledilo neizbežno - Galileja so posadili na zatožno klop. Inkvizicija in polnomočnost rimsko-katoliške cerkve sta njemu in njegovim publikacijam postavili nepremostljivo prepreko. Kožo si je sicer rešil, vendar je ostanek let moral preživeti v hišnem zaporu v Arcetri. Njegovo zadnje delo so bile astronomske raziskave Jupitrovih lun leta 1637, le nekaj mesecev preden je popolnoma oslepel. Svoje telo je zapustil 8. januarja 1642. Kako trdovratne so lahko naše predstave o »resnici«, potrjuje dejstvo, da so Galileju razveljavili inkvizicijsko obsodbo šele 350 let po njegovi smrti; 31. oktobra 1992 z dekretom papeža Janeza Paula II. Leto kasneje 1993 je rimskokatoliška cerkev priznala njegovo delo. Izrazna moč duha je tista stična točka, ki v tej zgodbi povezuje Galileja z Jupitrom. Samostojnost, odprt um in široko srce so tisti Jupitrovi atributi, ki zmorejo stopiti meje individualnosti in se odzvati impulzu, da človek preseže samega sebe. Kako se srečujemo z drugimi? Nemogoče je zaobjeti vso obsežnost Jupitrovega delovanja. Prav gotovo pa je človeku tako blizu, da ga ni moč spregledati. V nekaterih sferah našega vsakdana so njegove energije tako otipljive, da jih zlahka uvidimo in razumemo. Nenehno se namreč srečujemo z dejstvom, da na svetu nismo sami. Zato se povezujemo. Popolnoma naravno je, da se človek združuje z drugimi bitji. Radosti ali težave, ki se v tem združevanju porajajo, pa so vedno odraz naše notranje skladnosti ali konflikta. Sposobnost prisluhniti sočloveku na ta način, da v njem najdemo delček sebe, je pot razumevanja in sožitja, kar sta Jupitrova cilja. Umetnost združevanja je torej v tem, da se polno doživimo kot socialna bitja, ne da bi pri tem izgubili svojo individualnost. Naj to zveni še tako filozofsko, je vsebina naših odnosov z drugimi tako malo konkretna, da se velikokrat tudi po dolgih desetletjih združevanja še vedno ne razumemo. Jupiter nas uči, kako regulirati življenjski prostor, ko se srečujemo s pravicami drugih. Od tam naprej nismo več vladarji, ampak samo udeleženci socialnega sožitja, v katerem je naša svoboda omejena s svobodo drugih. V okoljih, kjer so Jupitrove funkcije ugodno zaživele, srečujemo urejene procese socialnih integracij, kot so šolstvo, socialna in zdravstvena varnost ljudi, pravica do zaposlitve, medicina, šport in rekreacija. Vse z namenom doseči vsesplošno blaginjo. Jupiter človeka vzpodbuja in ga navdihuje z optimizmom. Vliva mu vero v smisel življenja. Kadar se človek znajde v težavah in zgublja perspektivo, je ravno vera ta, ki mu da upanje, ob katerem lahko preživi. Harmonični Jupitrovi aspekti se izražajo v dobrodušenosti, optimizmu, entuziazmu, poštenosti, darežljivosti, razumevanju in duhovni podpori ter dostojanstvu. Človek, ki mu je uspelo integrirati Jupitrove kvalitete, deluje kot balzam. Pomaga, zdravi in svetuje. Druga stran medalje Etična Jupitrova vrlina je pristnost in vse, kar sloni na laži, sprenevedanju in blefiranju zelo vidno zaznamuje. Krive poti prepozna kot napihnjenost, važnost, zagledanost vase, protekcijo, napredovanje po stricih in vezah, zapravljivost in uživaštvo, bahavost. Tudi kot samozvano misijonarstvo in fanatizem. Posebno nevarne so ideološke špekulacije in manipulacije, saj ideologija vedno obljublja blaginjo po nekakšnih bližnjicah. Le-te pa so večkrat speljane njenim kreatorjem. Tega seveda ne razglašajo in ljudstvo zopet ostane praznih rok. Na makro ravni se deformirane Jupitrove funkcije kažejo kot nesposobnost države v urejanju takega življenjskega prostora, v katerem bi se človek dobro počutil. Pokaže se recimo kot nezmožnost državne diplomacije, da vzpostavi kontakt in proces sodelovanja s svojimi sosedi in svetom. Zapravlja naravno in družbeno bogastvo. Daje vtis, da je sama sebi namen in da ljudstva sploh ne potrebuje. Vendar nas Jupiter kot modri oče bogov uči, da pravega blagostanja ne moremo doseči drugače kot s poštenim delom. In njegovi principi delujejo univerzalno. Tako v človeku samem kot na državni ali svetovni ravni. Baje to velja tudi za občine. NAGRAJENCI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Prejeli smo kar nekaj rešitev križanke iz 5. številke Snežnika, vendar sta bili samo dve pravilni. Žreb je določil, da: 1. nagrado - žensko striženje s frizuro frizerskega salona ESTETICA prejme Zorka Saje, Rozmanova 5, 6250 Ilirska Bistrica, 2. nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis Snežnik prejme Alba Majdevac, Rozmanova 24 a, 6250 Ilirska Bistrica. Nagrajenki bosta nagradi prejeli po pošti. Vsem iskreno čestitamo! Izpolnjeno nagradno križanko št. 6 pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: izdelava vizitk podjetja GA COMMERCE v vrednosti 1.500 SIT 2. nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK 3. nagrada: majica časopisa SNEŽNIK. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do petka, 10. aprila 1998. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju! Denar in ljubezen Dogaja se, da se lepota srečuje z bogastvom. V določenih harmoničnih aspektih je Veneri dana lepota, Jupiter pa ji podari denar (3x3 recimo). Odpotuje na Havaje in sreča svoje sanje. Dovolj je en sam pogled in pade mu v objem. Ko v peti hiši odpre oči, si po tihem nekaj zaželi in ko devetič Luna zažari, se ji v četrti hišici rodita sin in hči. Pravljica se seveda nadaljuje in partnerski procesi v osmi hiši tudi. Ko nebo nekomu veliko da, od njega tudi veliko zahteva. Zato se moder človek tega zaveda in srečo zadrži do konca svojih dni - seveda. Jupiter in velika noč Ko Filozofiji zmanjka tal pod nogami, se odpre prostransvo religij. Jupitrov pogled seže tako daleč, da človeka uči zreti v neskončnost. Uči ga spoznavati duhovne modrosti in človeku pristopa kot duhovnemu bitju, kateremu pripada kozmična pravica živeti v blagostanju, ne glede stran in svet, v katere n se trenutno nahaja... Za veliko noč vam Jupiter pošilja lepe misli. Prisotna pa bo tudi polna Luna. Fidele Vergan P.S. V jutranji zarji se bo Jupiter predstavil v drugi polovici maja. Takoj za njim bosta sijali Venera in Luna v zadnjem krajcu. Tisti srečneži, ki ne morejo spati, si bodo lahko brezplačno ogledovali to lepoto. Na 27. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki se je odvijalo od 27. do 31. marca v Ljubljani, je učenka Glasbene šole Ilirska Bistrica Anja Vilotič v I. A kategoriji -sopranska kljunasta flavta prejela bronasto plaketo. Anji in njenemu mentorju Adnanu Zubčeviču iskrene čestitke za ta veliki uspeh. Glasbena šola Ilirska Bistrica in Uredništvo časopisa Snežnik r FRIZERSKI SALON KATARINA HRENOVE C DOLNJI ZEMON 81, 6250 IL. BISTRICA TELEFON: 067/42-095 NAGRADNA KRIŽANKA št. 6 Rešitev nagradne križanke številka 5.: VODORAVNO: Gillian, Anderson, Dosjeji X, Car, Bok, Ken, Edomili, Berus, D D, Ovacija, Spandau, Paračin, Markovci, NG, MT, Erg, Miha, Jimi, Rtič, D0, Serapej, Nina, Vsi, Imago, Izida, Negativec, Canev, Yuma, Lero, AN, Že, Lar, Ac. 31. marec 1998 Snežnik - stran 9 STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO Pred 125. leti je stekla "Bistriška železnica" "KOLOSALNEMU NASIPU PRI BITNJI NA SVETU NI PARA" Graditeljem železnice pa ni nagajala samo velika in huda kraška burja. Čakala jih je še kopica drugih težav. Samo od Št. Petra, danes Pivke, do Ilirske Bistrice je bilo treba premagati več kot sto metrov višinske razlike, do Reke še štiristo. Premostiti je bilo treba številne doline, hudourniške grape, odpreti potokom prehode in potem pod železniško progo prevrtati predore, graditi nasipe na mehkem terenu bistriških mlak, prečkati reko Reko pred Kosezami in se spoprijeti z dovolj trdno gradnjo železniške proge čez ves laporni svet med Narinom in Malo Bukovico, ki sploh predstavlja zanimiv geološki otok v kraškem svetu. Zgraditi so morali postaje, pomožne tire, čuvajnice, vodne črpalke in številne stranske objekte. Če danes velja ocena, da sodi prav ta del nekdanje Južne železnice med najbolj trdne proge, so bili napori graditeljev očitno uspešni. spreminjali nacionalno in socialno strukturo prebivalstva. Slovenske železničarje so zamenjali z italijanskimi. Naši kraji so bili v tridesetih letih resnično eno samo gradbišče. Pomemben gradbeni poseg je doživela tudi reška železnica. Večji prevoz, predvsem pa bistveno večja obremenitev železnice sta narekovala utrditev celotne trase. Če v letih 1925 in 1926 so utrdili vse železniške mostove bodisi z novo železno mostno konstrukcijo ali celo z železobetonsko konstrukcijo. Beton kot m .Gradnji železnice nenaklonjene 'kisove NOVICE so redno spremljale |vQ! Sradnjo tega odseka Južne železnice. a)raje so poročale o težavah, ki so M* graditelje. Niso pa mogle mimo j '^ega uspeha ob gradnji nasipa pri Bitnji, (Kni^i3) °d železniške proge Kilovče Ul|enberg). 18. junija 1873 so zapisale: v . k Notranjskega, 12. junija j.D. ^n-V,s°k' voznini - 99 krajcarjev od Reke Pa°Vega/- " tla tpv Pa je poročevalec hitel opozarjati PreserigtaJ/e' ki so graditelje očitno bilo ni- ^var je še medla, ker je delo zelo tkWc/S,Jeno' P°dMalo Bukovico, pravijo 'n še se skoro vsako noč za pol čevlja okoli 6nwem^a Poniža, zato ponoči, straži Pkče ^avcev, ki imajo po 65 krajcarjev °beta n er ie ^ silno dela, se delavcem °a dan ? 7 45 krajcarjev *r°/od - Ker nisem bil še v tem času na ru' ne vem natančnih tarif vožnine; od druge lahon, mi se pa kavsamo in ravsamo, da če nas ta ali oni ne pozoblje, naposled še Madjar stegne roko po nas, kajti Reka je - magjaronska!" Na naši bistriški železniški postaji je bilo moč tedaj prebrati napis DORNEGG-FEISTRITZ. /Trnovo-Bistrica/. Trnovci so si vsekakor znali uspešno priboriti prednost svojega kraja pred Bistričani. Na postajališču v Kilovčah pa je stal neprepoznavni napis KILLENBERG. Vzdrževanje železnice je še naprej zahtevalo številne napore in sredstva. Večje posege v obnovo železniške proge je sredi dvajsetih let opravila Italija. Bližina nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo je narekovala nove vojaškopolitične odločitve. Vzdolž meje od Reke do Triglava je Italija gradila sistem vojašnic, skladišč in obrambnih zapor. Gradili so ceste, utrjevali oblast in za zavarovanje meje celo nov gradbeni material je bil tedaj sploh prvič uporabljen na železnici. Mostovi in prehodi pod železniško progo, ki sojih prvi graditelji železniške proge zgradili iz klesanih laporjevih blokov brez veziva, nove obremenitve gotovo ne bi vzdržali. Od Bistrice do Reke so poskrbeli, da je glavna cesta povsod prečkala železnico z nadvozom, s čimer so bistveno poskrbeli za varnost prometa. V tem času je stavba (bistriške) železniške postaje, ki je še nosila imeTORRENOVA- BISTERZA dobila dvoje prizidkov, prostore za šefa postaje in novo čakalnico. Železničarji so v letu 1928 oskrbeli na bistriški postaji kar 7300 tovornih vagonov, skozi postajo pa je v obe smeri steklo skoraj 60.000 tovornih vagonov. Prodali pa so celo 21.601 vozovnico. Leta 1940 je na Reko redno vozilo enajst potniških vlakov - od tega 3 brzi, en ojačan potniški vlak ter sedem motornih - imenovanih tudi "litorine", z Reke pa en brzi in en motorni vlak manj. Progo z Reke do Pivke so znali prevoziti tudi v 49 minutah, piše Josip Obranič v knjižici "Istrske.železnice". Primerjava z današnjim stanjem res ni primerna! Naslednji večji gradbeni poseg je bila leta 1936 elektrifikacija proge, ki je pomenila pomembno posodobitev železnice. Električne lokomotive tipa FS 626 (Breda) je napajala enosmerna električna napetost (3000 V). Železniška postaja je dobila nove tire, postajni prostor so razširili in podaljšali. Prehod ceste proti Rečici so prestavili za dobrih sto metrov in porušili staro čuvajnico, ki je nosila št.14 (rojstna hiša slikarja Franceta Pavlovca). Elektrifikacija proge je omogočila tudi nov elektrodinamični sistem varovanja prehodov čez železnico, stikalnih naprav ter progovnih kretnic - menda so bile to prve takšne naprave na Balkanu, ki se uporabljajo še danes. Postajna stavba v Ilirski Bistrici je tedaj že nosila novo ime: VILLA DEL NEVOSO in dobila novo (neugledno) pločevinasto kabino s komandnim pultom. Tako bi do današnjih dni lahko sledili zanimivim gradbenim posegom na progi . Morda pa se boste kdaj sprehajali ob železnici. Skoraj povsod vam poljske poti ali stezice omogočajo varen sprehod. Skupina neprepoznavnih kamnosekov in "Kapo skupine" s pokrivalom italijanskih železničarjev pri naknadnem postavljanju železniškega podhoda, morda vodnega propusta pri Mali Bukovici okrog leta 1926. Tedaj so bistveno utrdili celotno progo med Št. Petrom in Reko. Celotno delo so delavci opravljali ročno brez kakršnih koli tehničnih pripomočkov. Obe izvirni stari fotografiji hrani Tadeja Možina. Občudujemo lahko vredno delo tisočerih rok, ki so gradile progo pred tolikimi leti in jo ves ta čas tudi vzdrževale in ohranjale. Na vsakem koraku boste našli kaj, kar bo pritegnilo vašo pozornost. Vsaka država, ki je gospodarila z železnico, je tu pustila svoje sledi: občudovanja vredne mostove in podhode iz klesanega kamenja. Z malo sreče še najdeš bele klesane trasirne kamne z oznako SB (Sud Bahn, Južna železnica) iz časov rajnke Avstrije, ko so šele načrtovali železniško progo. Italijanska država nam je pustila tudi fašistične slovenske države. Napis Slovenske železnice sem razbral na odvrženi pločevinasti polici iz kdove katerega vlaka. Imel je oznako SŽ-70. Ob progi torej ne manjkajo sledi vseh držav. Danes je reška proga razdeljena med dve državi. Del, ki ga je gradila stara Avstrija, je v Sloveniji. Hrvaški pa je pripadel del proge, ki ga je financirala nekdanja Ogrska. Meja med sosednjima državama spoštuje staro avstro-ogrsko razdelitev in prečka progo v 628 m dolgem predoru Malo Brdo pred Šapjanami, ki je z Stanko Kumar, akademski slikar: Na železniški postaji Slikar je v petdesetih letih poučeval likovni pouk v Trnovem in v svojem slikarskem delu rad posegal na področje železnice. Na sliki prizor na železniški postaji v Ilirski Bistrici pred prvo svetovno vojno. Le z umetniško svobodo lahko opravičimo slikarju napačen napis na stavbi postaje. simbole in letnice na vgrajenih betonskih blokih mostov. Na ličnih kovinskih omaricah s takšno ali drugačno električno napeljavo in vidno oznako FS (Ferovie Statale, italijanske državne železnice). Novejši so betonski mejniki z oznako JŽ (Jugoslovenske železnice) in 30 let stare železniške tračnice livarne Zenica. Imel sem srečo, da sem pri opuščeni stavbi železniškega postajališča Mala Bukovica odkril tudi oznako naše samostojne 455 metri nadmorske višine tudi najvišja točka železniške proge med Ilirsko Bistrico in Reko. Žal pa se državi nikakor ne moreta dogovoriti o večjem izkoriščanju te proge. Škoda. Promet, tako potniški kot tovorni, pa neusmiljeno usiha. Doklej? Mar je bilo delo tolikih pridnih rok v vseh teh desetletjih res zaman? Bo jubilejno leto naše železnice tudi njeno najbolj črno leto? Vojko Čeligoj NOVE SLIKE PRIPOVEDUJEJO Ml KOZA V PLAMENIH Ponoči 30. marca je iz neznanih razlogov zagorela propadajoča Mikoza. Do zaključka redakcije vzrok za nastanek požara in obseg škode nista bila znana. Slika: Maraž. "x r \ "X Občina Ilirska Bistrica Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 \= COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 v ILIRSKA BISTRICA Prešernova "7 X/ x r \ ~X r \ ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 cppiama-pur v J v J PU R|0TEX Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 O eh*.rt grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2, Ilirska Bistrica »*>- FIZIOTERAPIJA BN TRGOVINA \ w Wr Rozmanova ul. 1 e,i 2 ekipo iz Kort so izgubili z ZUltatom 0:3 (0:3). veliko število golov de|.'v' Prvem delu spomladanskega llirs,'Prvenstva so starejši dečki NK Hajk a ^'strica odigrali eno svojih Kop°Jših tekem v primorski ligi MNZ pr6mr' Svoje vrstnike iz Rakeka so dos„a.?a^ 2 rezultatom 10:0. Gole so (V ® Volk (7), Zatkovič (2) in Jenko RVZPIS ZA VADITELJE PLAVANJA n Organj2at0rji poletne šole v ,|iravi za leto 1998, Športna zveza r,u..Ka Bistrica in osnovne šole iz bcine objavljajo razpis za vaditelje plavanja. hr„rotrebe po vaditeljih so Vdorna sledeče: ‘ ^ vaditelji za 1. izmeno od 19. junija do 26. junija 1998 in ' ® vaditeljev za 2. izmeno od 26. junija do 3. julija 1998. izvajap izmen' bosta program v Fiesi. *** 23 prijave: do 31. maja p0. 'j'3 do popolnitve predvidenih snJ6b P° vaditeljih. Prijave ieDamo na naslov: g Portna zveza Ilirska Bistrica, 1 poviška 26, telefon in fax 81 p°jRb Prijavi je potrebno predložiti Usp0,']° (kopijo diplome) o voHdnab lenosti za učitelja (vaditelja, števil' 3 Plavania- V primeru večjega iZbj a Prijav bodo imeli prednost pri Poen' ^andidati, ki izpolnjujejo i*Vai Je. 'n so bili že vključeni v anje programa plavanja. Športna zveza Ilirska Bistrica LOKOSTRELSTVO CEKADOVI NA STOPNIČKAH Sredi meseca marca sta bili v Mariboru mednarodna dvoranska lokostrelska tekma in absolutno prvenstvo Slovenije. Rezultati prvega dne so šteli za kvalifikacijo v nedeljskih dvobojih za naslov državnega prvaka. Dolores Čekada, ki sedaj tekmuje za LK MINS Postojna, je prvi dan zmagala, Jadran Čekada pa je za LK Ilirska Bistrica osvojil 5. mesto. Tako sta se oba uvrstila v nedeljski finale. Jadran je prišel do polfinala, kjer si je izboril odlično tretje mesto in bronasto kolajno. Dolores pa je eliminirala vse svoje nasprotnice, v finalnem boju pa je zmago prepustila klubski kolegici Ireni Santelj in tako dobila srebrno odličje. S to tekmo so lokostrelci zaključili zimsko sezono dvoranskih nastopov in se selijo na prosto. Petar Nikolič KOŠARKA Občinska košarkarska liga Ilirska Bistrica ŠPORT BAR PRVI Košarkarji Šport bara so si z dobro igro zagotovili naslov prvaka že kolo pred koncem prvenstva. Sledita mu Knežak in Delta Team, mladi košarkarji iz Bitnje pa so se po slabem začetku pridružili vodilni trojki. Rezultati 7. kola: Knežak:Bife Kočanija 62:25, Šport bar:Delta Team 38:49, Bitnja:Palete 38:28, VoitTrnovo 45:57. LESTVICA Šport bar Knežak Delta Team Bitnja Kočanija Trnovo Palete Voit 7 7 7 7 7 7 7 7 311:238 13 366:263 13 300:258 12 277:285 11 216:284 10 249:268 9 201:257 8 275:342 8 P. Nikolič Kvalifikacije za vstop v drugo ligo BREZ VSEH MOŽNOSTI Košarkarji Plame-pur so si z drugim mestom v 3. SKL - zahod priborili mesto v kvalifikacijah za vstop v 2.SKL. Svojo zadnjo tekmo so odigrali v soboto, 28. marca, v Žireh in s tamkajšnjo ekipo izgubili z rezultatom 80:68 (38:40). S tem porazom si je bistriška ekipa zapravila vse možnosti za vstop v drugo ligo. Trener Mitja Muha je o kvalifikacijah dejal. "Vse kvalifikacije so težke. Zmaga pa tisti, ki ima poleg znanja tudi več sreče. Moramo pa si priznati, da naša mlada ekipa še ni zrela za drugo ligo; pa ne zaradi pomanjkanja znanja temveč zaradi pogoste odsotnosti igralcev na treningih (vsi študirajo v Ljubljani). V naslednji sezoni bi morati v ekipo dobiti vsaj še enega dobrega košarkarja." P. Nikolič NEPREMAGLJIVI BOBRI 28. marca je na prvi tekmi državnega prvenstva v raftingu sodelovalo kar 21 ekip. Devetnajst jih je tekmovalo za državno prvenstvo, člani ene ekipe so bili gostje iz Hrvaške, kot predtekmovalci pa so nastopili veterani rafting kluba iz Ilirske Bistrice. Tekmovanje je potekalo po sistemu "head to head11. Končni rezultat prve vožnje je pomenil začetno pozicijo v drugi vožnji, kjer sta se pomerili po dve ekipi hkrati. Prve štiri ekipe iz obeh delov pa so se pomerile v polfinalni in finalni vožnji. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Bober II in Gimpex I. Tretje mesto je po razburljivi tekmi pripadlo ekipi Bober II. Po pričakovanju Jadran Čekada (drugi z desne) - bronasta medalja l ! W Mi l il MILU U t„;, je v finalni vožnji zmagala ekipa Bober I pred ekipo Ščuka I. Tako so aktualni državni in svetovni prvaki z zmago otvorili letošnje državno prvenstvo. Posebno pozornost je vzbujal tudi čoln Ščuka II, ki je prvi čoln z žensko posadko v Sloveniji. Dekleta so se sicer uvrstila na predzadnje mesto, vendar pa bo njihov nastop mogoče navdušil tudi druge, saj nastopi ženskih ekip v svetovnem merilu niso redkost. Domači čoln Mrzla uoda se ni uvrstil visoko. Organizator je pripravil zanimivo tekmo. Na pomoč so mu priskočili tudi občina ilirska Bsitica, Vodno gospodarstvo Koper ter ostali sponzorji. Tekst in slika: Petar Nikolič Transportna zavarovanja KARGO ZAVAROVANJE BLAGA Za uporabnike storitev in lastnika blaga je pomembno, da je tovor med prevozom zavarovan. Pomembno je tudi vedeti, da tovor, ki ga prevoznik prevzame na prevoz, ni zavarovan v okviru prevozni-kove odgovornosti. Zavarovanje prevoznikove odgovornosti ni sklenjeno z namenom zavarovanja lastnika blaga, pač pa je zavarovan prevoznikov interes, in sicer vedno v skladu z določili CMR konvencije oz. zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu, ki pa se velikokrat ne skladajo z zahtevami oškodovancev oz. lastnikov blaga. Kargo zavarovanje je zato širša in ustreznejša oblika, ki lastnikom blaga nudi popolno jamstvo za vse poškodbe in izgube na blagu - od trenutka nakladanja, med prevozom, pa do trenutka razkladanja. Kargo zavarovanja se lahko sklepa za posamične prevoze ali z generalnimi policami za vse prevoze - kopenske, pomorske in letalske. ZAVAROVANJE PREVOZNIŠKE ODGOVORNOSTI Za prevoznike, ki opravljajo storitve blaga za naročnike, je pomembno zavarovanje prevozniške odgovornosti. Vsak prevoznik objektivno odgovarja le v skladu z zakonom o prevoznih pogodbah v cestnem prometu ter v skladu s konvencijo CMR (mednarodni prevozi). Ob morebitni škodi pa Zavarovalnica Triglav poleg omenjenih določil iz zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu upošteva še nekatere izključitve jamstva zavarovalnice. Prevozniki se lahko odločite za različne širine jamstva (širše kritje, ožje kritje). Premija pa se tako oblikuje v skladu s širino jamstva in nosilnostjo vozil. Za vse nadaljnje informacije v zvezi s transportnimi zavarovanji se obrnite na našo območno enoto v Postojni. Prijazno vam bomo pomagali. Ker življenje potrebuje varnost N > 0) ffl S .0) O/ ^ postojna TRAP TEKMA ZA SVETOVNI POKAL V Kairu, glavnem mestu Egipta, je potekala letošnja prva tekma za svetovni pokal v streljnju na glinaste golobe. Slovenija se je tekme udeležila le z dvema tekmovalcema: Andražem Lipoltom in Boštjanom Mačkom. Naša tekmovalca sta po uspešnem treningu začela izjemno dobro. Andraž Lipolt je v prvi seriji zadel vseh 25 tarč, Boštjan Maček pa 24. Čeprav je odličen začetek obeh veliko obetal, je bilo breme po prvi seriji preveliko. Lipolt je tekmovanje končal na 45. mestu s 104 zadetki, Maček pa je s 102 zadetki zasedel 53. mesto med osemdesetimi tekmovalci. Omeniti moramo, da sta naša tekmovalca na tekmovanje odpotovala sama, brez trenerja ali selektorja. Tako sta ostala sama, brez kakršnekoli opore, ki sta jo še kako potrebovala. To se je pokazalo v prvi Lipoltovi seriji, ko je klonil pod psihološkim pritiskom. Glede tega bi se morali na Strelski zvezi Sloevnije zamisliti, saj sta bila naša nastopajoča edina tekmovalca brez potrebnega spremstva. Rezultati: 1. M. Venturini Italija 144, 2. C. Kiernan ZDA 142, 3. S. Macabbi Italija 141, 45. A. Lipolt Slovenija 104, 53. B. Maček Slovenija 102. Tekst in slika: Petar Nikolič CLANICE V BEOGRAD, ČLANI TRETJI Karate zveza Slovenije je 21. marca organizirala Državno prvenstvo Slovenije v karateju za člane in članice. Tehnični izvajalec prvenstva v športni dvorani na Kodeljevem je bil Karate klub Ljubljana. Članska ekipa, ki je na Državnem prvenstvu Slovenije v karateju za člane in članice dosegla 3. mesto: Mirislav Derajič, Ivo Tijan in Rok Jenko. Iz ilirskobistriškega Karate kluba Samurai se je prvenstva udeležilo 7 članov in članic, ki so v izjemno ostri konkurenci vseh klubov Nacionalne panožne zveze dosegli naslednje rezultate: Alen Kontelj je tekmoval posamezno, vendar pa mu zaradi neizkušenosti in treme ni uspelo priti med finaliste. Med 27 tekmovalci se je uvrstil na 11. mesto. Moška članska ekipa v sestavi Mirislav Derajič, Ivo Tijan in Rok Jenko, ki so vsi sicer še mladinci, je na tem prvenstvu osvojila 3. mesto za ekipo Radencev in Kranja. Ekipa članic, ki so [o sestavljale Špela Muha, Marjanca Šajn in Vojka Šestan, je z odlično izvedeno kato v finalu dosegla 1. mesto in postala državni prvak Slovenije za leto 1998. Te tekmovalke so dosegle tudi kategorizacijo državnega razreda po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije. Slovenijo pa bodo maja letos zastopale na Evropskem prvenstvu v Beogradu. ŠPORTNE PRIREDITVE V APRILU 1998 KOLESARJENJE sobota, 11 aprila IZLET Z GORSKIMI KOLESI: BRKINI od 10. ure dalje Odhod iz Športnega parka Nade Žagar Ilirska Bistrica od 13. do 15.ure KOLESARSKI SEJEM RABLJENIH KOLES Športni park Nade Žagar Ilirska Bistrica Organizatorja: Športna zveza in Gorsko kolesarski klub Snežnik Ilirska Bistrica. Informacije: ŠZ Ilirska Bistrica, tel. 81 177 (Debevc) nedelja, 26.aprila IZLET Z GORSKIMI KOLESI: V NEZNANO od 10. ure dalje Odhod iz Športnega parka Nade Žagar Ilirska Bistrica Organizatorja: Športna zveza in Gorsko kolesarski klub Šnežnik Ilirska Bistrica. Informacije: ŠZ Ilirska Bistrica, tel. 81 177 (Debevc) MALI NOGOMET sobota, IB.aprila OBČINSKI POKAL V MALEM NOGOMETU od 10. ure dalje Športni park Nade Žagar Ilirska Bistrica Prijave in informacije: ŠZ Ilirska Bistrica, tel. 81 177 četrtek, 23.aprila 10. KROG OLMN 97/98 obl 7. in 18. uri Športni park Nade Žagar Ilirska Bistrica petek, 24. aprila 10. KROG OLMN 97/98 obl 7. in 18. uri Športni park Nade Žagar Ilirska Bistrica četrtek, 30.aprila 11. KROG OLMN 97/98 ob17. in 18. uri Športni park Nade Žagar Ilirska Bistrica ODBOJKA sobota, 25.aprila ŠR TURNIR ZA ŽENSKE od 11. ure dalje Telovadnica OŠ Košana, D. Košana Prijave in informacije: ŠZ Ilirska Bistrica, tel./fax 067/81 177 LOKOSTRELSTVO sobota, 4.aprila SLOVENSKI POKAL - ARROVVHEAD od 8. do 17. ure Črne njive nad Ilirsko Bistrico NOGOMET nedelja, 5. aprila PRVENSTVENA TEKMA 3. SNL - zahod ob 16. uri NK Ilirska Bistrica : NK Bilje, Športni center Trnovo nedelja, 19.aprila PRVENSTVENA TEKMA 3. SNL - zahod ob 16. uri NK Ilirska Bistrica : NEK Svoboda, Športni center Trnovo nedelja, 29.aprila PRVENSTVENA TEKMA 3. SNL - zahod ob 16. uri NK Ilirska Bistrica : NK Galeb Koper In vest, Športni center Trnovo TENIS sreda, 1. aprila OTVORITEV SEZONE '98 vsakdan REKREATIVNI TENIS od 9. do 19. ure Igrišče pri OŠ A. Žnideršiča Ilirska Bistrica Informacije: tel. 42 220, klubski prostori Tenis kluba KOŠARKA petek, 3. aprila PLAVOFF OBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE - polfinale ob 19. in 20. uri Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica sobota, 4. aprila PLAVOFF OBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE - finale ob 19. in 20. uri Športna dvorana OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica ■■■■■ — 1 ■11*1 NI OD MUH TA ŠPELA Karate klub Samurai iz Ilirske Bistrice je s svojim delom, vzgojo ter treniranjem mladih športnikov in doseganjem rezultatov ponos Bistrice. V svojih vrstah imajo poleg kvalitetnih "borcev" tudi državne reprezentante. Ena od njih je tudi 15-letna Špela Muha, članica mladinske reprezentance. Uspehi v športu in odlične ocene v šoli so ji omogočili vpis na športno gimnazijo v Ljubljani-Šiški. V športu osvaja medalje, v šoli je v vsem vzorna. Življenjski cilj ji je, da po šolanju nadaljuje s športom. »Z njim sem se začela ukvarjati kot osnovnošolka v OŠ Dragotina Ketteja. Moja prva ljubezen v športu je bila kraljica športa - atletika. Oboževala sem tudi odbojko, vendar so takrat vsi videli v meni predvsem perspektivno atletinjo. Tako sem velik del časa nastopala v Postojni kot članica AK Postojna.« Kako si začela s karatejem? »Pred štirimi leti sem zaradi napornih treningov in vožnje v Postojno izbrala drug šport. Vpisala sem se v karate klub, kjer sem registrirana še danes. Odločilno je bilo to, da so v klubu trenirale moje sošolke, malo pa je morda k temu pripomogla tudi prva diploma, ki sem jo osvojila na tekmovanju.« V uspešnih štirih letih si dosegla zavidljive rezultate. »Točno. Kot tekmovalka KK Samurai sem dosegla opazne rezultate v Sloveniji in na mednarodnih tekmovanjih. Sem namreč tudi članica državne mladinske reprezentance, v kateri sem na raznih tekmovanjih osvojila več medalj, diplom in plaket.« Ali lahko izvzameš tiste najboljše? Vsi uspehi so mi pri srcu. V letu dni sem bila na raznih tekmovanjih enajstkrat proglašena kot zmagovalka, na drugi poziciji pa sem bila šestkrat. Na mednarodnih tekmovanjih sem bila štirikrat prva, na drugem mestu pa enkrat. Za tvoje uspehe si dobila tudi priznanje Športne zveze lirska. Bistrica? »Kot mlada športnica sem 1995 in 1996 prejela priznanje Janka Kovačiča, ki ga podeljuje Športna zveza. Ta priznanja in uspehi so v meni vzbudili še večjo željo po športu. Tako sem se odločila, da v tem ostanem še naprej. Kot prva Bistričanka sem se vpisala na športno gimnazijo v Ljubljani; za vpis so bili potrebni posebni uspehi.« Kateri? »Od 130 prijavljenih nas je bilo sprejetih 54, kar priča o zelo strogih pogojih. Poleg uspeha v šoli sem morala zadovoljiti tudi kriterijem olimpijskega komiteja za posamezne športe. Pomembno je bilo tudi to, daje moral moj trener Stojan Sestan napisati moj celotni individualni tekmovalni program v KK Samurai. Ko je bilo vse zbrano, se mi je uresničila želja in postala sem učenka športne gimnazije.« Tekst in slika: Petar Nikolič 24. POHOD NA SNEŽNIK NA SNEŽNIKU PONOVNO ZELO ŽIVAHNO Približno 3.500 pohodnikov in planincev se je v soboto in nedeljo, 14. in 15. marCV udeležilo že 24. tradicionalnega pohoda na Snežnik. Pohod je minil brez nezgod v mrzle1" meglenem in v soboto tudi vetrovnem vremenu. Vse je po toplem februarju preše#1 izredno hud mraz, ki sta ga omilila topel sprejem in skodelica čaja v koči na vrhu Snežnik Leto pred srebrnim jubilejem so Snežnik obiskali pohodniki iz vse Slovenije: od Prekmurja, Štajerske, Primorske, Notranjske, Gorenjske, Koroške pa vse do Dolenjske. Manjkali pa niso niti planinci iz Zamejstva. Vodja in glavni organizator pohoda Hinko Poročnik iz PD Snežnik Ilirska Bistrica, nam je povedal, da se je pohoda udeležilo tudi veliko Hrvatov, ki so večinoma prihajali iz Istre, Reke z okolico, iz Zagreba ter celo iz Slavonske Požege. Pohod je ocenil kot uspešen predvsem zato, ker je minil brez nezgod. Radio kluba Snežnik, Jamarskega kl$ Netopir in Podgorskega roda tabornikom1 Kuteževega, ki so jim pomagali tudi polica. bistriške policijske postaje. Bistriš# gorskim reševalcem so se pridružili še # prostovoljci iz Ljubljane: dva reševalcaJj en zdravnik, ki pa na srečo vseh s kor# niso imeli nobenega dela. Tako velika ekf j je seveda nujno potrebna, saj zah# pohod z več kot tri tisoč udeleženci vel1* priprav, dela in zbranosti organizatorje# Hinko Poročnik je dejal, da s0,, pripravami začeli že po 15. januarju. * -'tiSii Pripravljanje poti Udeleženci pohoda na poti proti vrhu Snežnika Letos se ga je udeležilo 702 novincev, 61 planincev se gaje udeležilo že desetič zapored, štirje so se ponašali že z dvajsetimi pohodi na Snežnik. Ada Rolih in Jože Božič iz Ilirske Bistrice pa sta se udeležila vseh štiriindvajsetih pohodov. Vsi udeleženci, ki so plačali štartnino, so bili zavarovani, pripadala jim je skodelica ali dve čaja, jubilanti pa so dobili tudi posebna priznanja in značke v skladu s pravilnikom o pohodu PD Snežnik. Da je vse teklo kot namazano, je skrbela ekipa petdesetih prostovoljcev iz PD Snežnik, Gorske reševalne službe, MLADI STRELCI NAPREDUJEJO Člane strelske družine 4. junij iz Ilirske Bistrice že leta uspešno vodi trener Slavko Mahne. Po dvomesečnih aktivnih pripravah na strelišču v Domu na Vidmu so se udeležili raznih medobčinskih in regijskih tekmovanj, kjer so zabeležili dobre rezultate. Trikrat tedensko imajo treninge, zanimivo pa je, da je v tem številčno majhnem društvu največ mladih strelcev, učencev osnovnih in srednjih šol. O njihovem delu Slavko Mahne pravi: »Rezultati so zaenkrat dobrij saj se zelo trudimo, čeprav nas je malo. Če bi imeli še kakšnega pokrovitelja, bi nam bilo lažje in tudi uspehi bi bili temu primerni.« športpress so začeli zbirati potrebna dovolj6# Najhujše pa je bilo nekaj dni pred san1 pohodom, ko jih je čakala glavnina vSJ dela. Letos jim je bilo tudi vreme 6 naklonjeno, saj jim zaradi pomanjka'1'. snega ni bilo treba skrbeti za pluženje c6^ in parkirišča na Sviščakih. Pomagali pa^ jim tudi pokrovitelji: Zavarovalnica M a iz Postojne, Občina Ilirska Bistrici/ ■ Pivka, Droga Portorož, ki je priskrbela , za več kot 700 litrov napitka, in iz Ilirske Bistrice. ^ Slike: H. Poro^ lil