SEOVENSEI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 4. NOV. 1987
Letnik XLil. Štev. 45 (2352)
Izhaja v Celovcu Erscheinurtgsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b. b.
Dunaj: 18. novembra bo „vrh" o šolstvu!
Servis ZSO: vsako sredo možnost razgovora!
ZSO nudi od danes naprej vsem pripadnikom siovenske narodnostne skupnosti možnost: vsako sredo od 10. do 12. ure bo ne samo za koroške Siovence, ampak tudi za nemško-govoreče sodežeiane možnost za razgovor s čiani izvršnega odbora s predsednikom dipi. inž. Wieserjem na če!u. Prijave po teiefonu (0463) 51-43-00/14. Razgovori bodo na sedežu ZSO v Ceiovcu, Tarviser Stra8el6.
Poročilo Strokovne komisije o vprašanjih dvojezičnega šolstva na Koroškem je v javnosti. Predsednik ZSO Feliks Wieser ga je označil kot dosežek, pa čeprav nekaj vprašanj še ni docela razjasnjenih, hkrati pa je označil poročilo kot osnovo, na kateri so možna nadaljnja pogajanja.
Ob robu partijskega kongresa SPO se je postovodeči deželni glavar Erwin Fruh-bauer dogovoril tudi s Sinowtzem in mini-
strico Hawlickovo za ..vrh"
predsednikov avstrijskih strank o manjšinskem šolstvu. Ta termin je zdaj tudi že dorečen s predsenikoma OVP in FP. Strankarski vrh bo v sredo 18. novembra 1987 na Dunaju.
Kakor je poročal Fruhbauer na Koroškem, so se zmenili tudi o tem, da bo podlaga za razpravo na strankarskem vrhu prav poročilo Strokovne komisije. Še pred zasedanjem na Dunaju, tako je najavil Fruhbauer, pase
bodo sestali voditelji koroških deželnozbor-skih strank.
Glede na Haiderjeve in Scheucherjeve izjave bodo skušali preusmeriti diskusijo na koroški model. Menda hočejo k razgovoru na deželni ravni povabiti tudi predstavnike slovenskih osrednjih organizacij, toda vabila doslej še niso posredovali ne ZSO-ju ne NSKS-u. V izjavi tiskovnega urada deželne vlade pa napovedujejo, da bo razgovor na Koroškem 9. ali 17. novembra.
Spominska svečanost ZKP
/Ve /z frac//'c//'e, temveč /z mora/ne do/žnosf/ se ZKP vsako /efo pok/on/ spom/nu borcev, pac///b v borb/za svoboc/o. Osrednja spominska svečanost je b/7a /etos na pokopa//ščt/ v Ž/tan vas/, kjer je pokopan/d 12 borcev, k/ so pad//'po Kap/'K//ac//7' nacistične /Vem-č/je. P spomin junakom je zape/ MoPZ „7rta", ZKP, krajevne orpanizac/je Zveze borcev iz S/oven/je in svojci so po/oži/i vence pad/im junakom in žrtvam fašizma. ZKP se zabva//'uje vsem, ki so ob Dnevu mrtvih uredi/i spominska obe/ež/a.
s/ika.' M. Pasterk
Manjšinsko šoistvo: prijave stabilne
V šolskem letu 1987/88 obiskuje na območju manjšinskega šolskega zakona pouk slovenščine, oz. je deležno pouka v slovenskem in nemškem jeziku 2192 šolarjev in šolark. Skupno je to 15 učencev manj kot v prejšnjem šolskem letu. Celotni položaj glede prijav k dvojezičnemu pouku oz. učenju slovenščine je na južnem Koroškem torej stabilen, kot to v svoji izjavi ugotavlja tudi Koroški de-
želni šolski svet.
Od 5682 šolarjev na ljudskih šolah (na območju manjšinskega šolskega zakona) je na 66 šolah prijavljenih k dvojezičnem pouku 1107 šolarjev. Delež prijavljenih je torej 19,5%, kar je za 0,35% manj kot lani (absolutno -23). Po letih neprestanega rahlega porasta torej prvič rahlo nazadovanje.
V treh predšolskih skupinah in 22 (-2) predšolskih raz-
redih je od 276 otrok prijavljenih 32 (+1), kar je 11,6%, oz. nazadovanje za —0,14%.
Na 15 od 24 glavnih šol se udeležuje slovenskega jezikovnega pouka 313 učeneev ( + 2). 118 jih je prijavljenih po manjšinskem šolskem zakonu, 112 jih obiskuje slovenščino namesto angleščine in 83 slovenščino kot prosti predmet.
Na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je v 18 razre-
dih 439 ( + 6) dijakov, od teh 260 na nižji stopnji.
V	ostalih srednjih ali višjih šotah pa obiskuje slovenščino kot alternativni obvezni ali prosti predmet 224 ( + 8) dijakov oz. dijakinj.
Enoletno in triletno privatno .dvojezično Strokovno šolo za gospodarske ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu pa obiskuje letos 77 (-9) šolark.
V	celoti je torej položaj
„stabilen". Delež prijavljenih je že več let nad 19% učencev. V sedemdesetih letih je bil pod 15%. V manj sovražnih okoliščinah bi bil delež prijavljenih zlahka še višji. Tako pa so vsakoletna poročila deželnega šolskega sveta zrcalo težavnih manjšinsko-šolskih razmer, saj ne zrcalijo „pomladi jezikov", temveč žalostni boj za vsakega posameznega učenca slovenskega jezika.
PREBEFMTE
na
strani
2Zakajjeprištodo potoma na borzah?
3	Mednarodni obzornik
4	Stovenščina v kmetijski zbornici nezažeijena
5	Diese Woche im Siovenski vestnik
6	Tetevizijski in radijski spored v tem tednu
8	Kare) Pečko razstavija v Ceiovcu
9	Kuiturno pismo iz Maribora
10	Vestnikova križanka
11	Tribuna bratcev
12	Nogometaši iz Biičovsa v krizi
skupščine Zveze novinarjev Jugoslavije v Cankarjevem domu v Ljubljani, so delegati pod vodstvom ponovno izvoljenega predsednika Slavka Frasa pretekli petek obiskali južno Koroško. Tajnik ZSO
dr. Marjan Sturm, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ter novinarji vseh slovenskih medij na Koroškčm so pri Miklavžu v Hilčovsu 120-članski delegaciji predstavili Kmoško sposobnim poudarkom na manjšinskem vpraša-
nju v deželi. Razgovori pa so tekli tudi o drugih aktualnih temah. Delegati kongresa so obiskali še tovarno celuloze „Obir" na Rebrci. Deželni glavar Wagricr jim je iz bolniške postelje poslal dobrodošlico.
Jugosiovanski novinarji obiskati Koroško
['o dvodnevnem zasedanju
Hud prepir za božično drevo...
Kdor bi si mislil, daje božič praznik miru, se je vsaj na Koroškem hudo zmotil. Še praznikov ni treba, temveč že samo drevo razburi duhove. Gre namreč za božično drevo, ki ga „sme" letos Koroška podariti	Dunajčanom.
Deželna vlada je najprej ponudila to „cdinstveno" priliko občini Himmelberg, pozneje pa Selanom. Pa je nastal vik in krik. Nekateri vidijo v ozadju koroške Slovence, drugi pravijo, da je sam Wagner...
Selani so v ponedeljek posekali drevo, danes pa ga bodo postavili na Dunaju. Toda prepir še ni pri kraju. Wurmitzer (VP) je že napovedal, da bo pri seji deželnega zbora razkrinkal ..dejanska" ozadja te „kraje" božičnega drevesa. V tem smislu že zdaj: vesel in miren božič...
KOMENTAR
FRAA/C/J4
Z1V/77R4
m/.
VOLFLNA
„rAJNOS7*"
A/a/ /e vo///wa M/;;o.sf po graJ;!s&VMAo? - Cc oJJa-yo svo6oJ/;Ja.s'A;/ po^/anc/ ,s' <%a?7H zaznajo rane g/a^o va/cc m če s//Jar/sAo-svraakar.sA/ po^/aac/ o;e<7 seboj /zmeajavajo svoje g/rrsovn/ee, Ja /aj/co A:oa-;ro//raJo vo///ao zaJržaa/c svoj/A Ao/egov.
Nco/ta^ao baraataa/c za .sedež graJ/s'eaa.sAega Ježe/aega g/ava^a je samo JoAaza/o a/zAo/o po/J/čae Aa/tare v Aus/rZ-J/. .S'vo/)oJ;:JaA Darr, /a ae.sraa;ao raj/ aac/st/ča/ Ao/ocoas;, je 6// ;aAo za .soe/a//s;/eao Ao/ za //aJ-sAo j/raaAo zaže//ea par-raer, če b/ /dna /e pr/po-aroge/ Jo Ježe/aega g/a-varja. /Ve, /z zgoJov/ae, raJ/ /z aajaovejše po Wab Jbe/ara /a No J/a, se av.s;r;J.sAe srraaAe ra.so a/česar aaačJe.
Na/Jer-Grajjbva srra-regrja aa GraJ/sčarrsAem a/ a.spe/a žara J/ ,,/zJaj-srva". AaAor je poaJarJ graJ/sčaasb/ svoboJaja-.šA/ preJseJa/A Aaarer v ;e/ev/z;J.sA; oJJaj/, b/ je bo/j spoar/aja/a aa AnAn-re/ bo/ aa /rezao po//r/čao J/sAas;J'o. /Va GraJ/ščaa-sAea; čra/ -Saaerzop/, aa A*oro.sAe;^; rjav/ Jbrg, roje b//a zara/se/ Črao-rjave os/. Prv/ aasAoA j/ je spoj/ere//
VeaJar so sor/a/Zsr/ zabe/ez/// /e bežea /a s/a-čajea aspe/i. Da so s .S/po/zoa; /zbra// po//;/Aa. b/ je gojeaee aezaže//e-aega ajegovega preJboJ-a/Aa, ae pr/ča ravao o posebaear po//r/čaea! ča/a. Garaa/ za spre-aiearbo po//r/čaega sJ/a graJ/sčaasb/b soe/a/rs/ov - v zaJaj/b /er/b aebje aase//ea areJ jevJab-zaroar /a Paarboar -.S/potz v.seAnAor a/.
/a raJ/ aa sp/osao se avsrrrjsb/ soc/a//sr/ ae /zbazajejo bor posebao /aovar/va/. para/.sA/ boa-gres v zaJajear reJ/av a/ sprož// porreba/b spre-arearb. De/egar/ boagresa so zapeb svojo s/avao b/arao „D/e /Irbe/r bocb", areJrear bo ajr-bov/ fe vZš/7 Je/egar/ v ra/a/srrsrv/b aa/čaje/o Je/ovaa aiesra, razbrjajo poJržav//eaa poJ/er/a, Jo sarrr/ saa/ra/o ze/eza/ce.
b< /eva a/remar/va, Jaaes bo/j porrebaa bor AJa/Ao// v Jrag/ repab//-bi? A//VI je zbra/a aa GraJ/.sčaa.sbea; obob J,5% g/asov. Čra/ čas/ za Ans/rZ/c.
Hmder/KHD hočeta izsiliti „mode!"
Državni poslanec in predsednik zvezne in koroške svobodnjaške stranke (FP), dr. Jorg Haider, hoče izsiliti uresničitev takozvanega „koro-škega pedagoškega modela", katerega cilj je segregacija otrok na dvojezičnih šolah na južnem Koroškem. Haiderje te dni v avstrijskem zveznem parlamentu vložil nujnostni predlog, v katerem zahteva FP takojšno uresničitev ločevalnega modela.
Na isti liniji se nahaja tudi ..Koroški Heimatdienst", ki je od koroških deželnozbor-skih strank zahteval pogovor in istočasno zagrozil, da bo KHD na svojem zborovanju 8. novembra razpravljal o ..demokratičnih ukrepih", da bi prišlo do ..rešitve" vprašanja dvojezičnega šolstva na Koroškem. Kakšno ..rešitev" si predstavljata Haider in KHD je vsakomur znano ...
B. Pogačnik dobitnik
Pijadeje
nagrade!
eve
V okviru 19. skupščine Zveze novinarjev Jugoslavije, ki je bila prejšnji teden v Cankarjevem domu v Ljubljani, so podelili letošnje jugoslovanske novinarske nagrade za življenjsko delo, ki nosijo ime Moše Pijada. Letošnji slavljenci so trije staroste jugoslovanskega novinarstva, med njimi tudi znani slovenski časnikar Bogdan Pogačnik iz Ljubljane, ki je tudi dober poznavalec vprašanja koroških Slovencev.
Bogdan Pogačnik je svojo časnikarsko kariero začel takoj po osvoboditvi Jugoslavije, maja 1954 je postal član dopisništva Tanjuga za Slovenijo, deset let kasneje je prestopil k Slovenskemu poročevalcu in ostal pri „Delu" kot njegovemu nasledniku do leta 1985, ko je sicer odšel v pokoj, vendar je kljub temu še vedno aktiven v novinarskih vrstah „Dela" in na RTV-Ljubljana.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo „S!o-venskega vestnika" v Celovcu, v čigar imenu je slavljencu izrekel iskrene čestitke glavni urednik Ivan Lukan.
PDft/r. ^R/S7YM^SCDEDLz4/VDE/?
V zae/r;j';7; t/n^/t, bo so ,ST /ta nrwyor.sb/ Wn// 57r<?^/ bt por/ ;;j'frpbToot a a tASTb svc/ora/b borza/; /čča/7 <7e7;;/'c zra.s;'/;' - /rt /o .s/^ta/čao /;aj'c bo/ v br;-z/tč/7? /č/a /929, sč jč otars/ba/čr; po/čMc/abt; bot/oč/ af.so7/'.sb; r/ebt/čar grozno a.s/ra.s;7, saj /rena/no v ztvs/r/j; /cčc vebba propaganr/na bantpanja za nabap r/r7n;c na//nč /vrr/b^ OA/V, b/ naj b/ novembra r/e/oma pre.s/a /z r/rzavne /as/; v robe „ma/ega c/oveba". Drago /e/o naj b/ /ema s/er/;7a se vrs/a r/ra-g/b por/rzav/j'en;7; por/je/;j /n banb. Mnog; /jnt/je so pr/ banbab ze naroe/b' r/e/n/ce O M V, po „črnem poner/e//ba" prejšnjega /er/na pa se sprašajejo, baj bo zr/aj z nj;bov;m r/enarjem.
Zakaj je prišlo do potoma na borzah?
Izhodišče za ceno delnic nekega podjetja je načelna vrednost njegovega premoženja, se pravi družbenega kapitala, produkcijskih sredstev, zgradb in zemljišč, poleg tega pa seveda pričakovanja glede njegovih bodočih dobičkov. ugleda, know-howa in vrste podobnih dejavnikov. Če recimo vrednost premoženja nekega podjetja znaša 50 milijonov šilingov in če ta firma izda 100.000 delnic potem sme znašati realno gledano cena ene delnice približno 500 šilingov. Če je po tržnih analizah mogoče oceniti, da bo podjetje v naslednjih petih letih imelo vsako leto milijon dobička, potem bi tečaj ene delnice lahko ovrednotili s 600 šilingi. Ta tečaj je realen, ki odgovarja
osnovni gospodarski vrednosti in zmogljivosti podjetja.
Zdaj pa vzemimo, da ta delnica notira na borzi; povpraševanje na borzi je veliko, tečaji pa že dalj časa rastejo (govorimo o takoimenovani „hausse"-to je v jeziku „bor-zijancev" - obdobje visoke rasti tečajev). Tečaj naše delnice se je zvišal od prvotne vrednosti 600 šilingov na 1000 šilingov. Ali se je s tem povišalo tudi premoženje in kapitalna vrednost podjetja, ki je izdalo našo delnico? Ne, zvišal se je samo tečaj našega papirja. Vrednost podjetja se ni spremenila, in če je slabo gospodarilo, se je njegova vrednost morda celo znižala.
Prav to pa se je v velikanskem obsegu v zadnjih letih

Mi!oš Krstič pri Siovencih
Ambasador SFR Jugoslavije na Dunaju Miloš Krstič je obiskal predstavnike ZSO in NSKS in se informiral o aktualni situaciji šolskega vprašanja na Koroškem. Zastopniki so nakazali kontinuiteto povojnega slabšanja šolske situacije na zahtevo nemškonacionalnih sil. Zato koroški Slovenci seveda pričakujemo od SFRJkotsopod-pisnice državne pogodbe tudi jasno stališče v tem vprašanju. Ambasador Krstič pa je potrdil, da se Jugoslavija te svoje naloge tudi zaveda.
„S!ovenci smo...!
„Dan kot vsak drug, a vendar drugačen. Oplemenitilo ga je srečanje z rojaki prek meje. Slovenci smo...!" To posvetilo so uredništvu ..Slovenskega vestnika" napisali člani uredniškega in kultur-
nega odbora tovarne farmacevtskih izdelkov LEK iz Ljubljane ob priliki njihovega obiska našega časopisa v Celovcu. Diplomirana novinarka Vesna Žarkovič in urednica glasila delovne
organizacije LEK, „kolek-tiv", Nevenka Žužek, sta predstavili uredništvu „SV" naloge in cilje tovarne LEK in glasila ..kolektiv", glavni urednik „SV" Ivan Lukan, pa je goste seznanil z delom in perspektivami lista ter z življenjem in težnjami Slovencev na Koroškem.
Nastopni obisk Ivana Lukana pri Scheuchetju
Glavni urednik našega . lista, Ivan Lukan, se je pred nekaj dnevi predstavil namestniku glavarja dr. Haraldu Scheucherju (OVP). Razgovor je potekel v stvarnem vzdušju, glavne teme pogovora pa so bile poleg novo urejenega časopisa aktualne teme v deželi, kot so to manjšinsko vprašanje, gospodarski položaj južne Koroške, turizem ter politična klima v deželi. Precejšen del razgovora je bil namenjen tudi sodelovanju dežel v prostoru Alpe-Jadran in vloga medijev pri zbliževanju narodov in dežel. Scheucher je med drugim pozitivno ocenil odprtost ..Slovenskega vestnika", kije s spremembo postal obogatitev tudi za medije v nemškem jeziku in za nemškogovoreče sodeželane.
SLOVENSKI VESTNIK
A/e samo s/ A/ew Torku, tud/ na c/rug/O fe//k//t borzah oko// našega p/ane/a v/ada že t/eč kol deset dn/ prav/ kaos. /Vaša AP-s//ka pr/kazu;'e nervozo na borz/ v 7ok(/'u.
dogajalo v Združenih državah in na drugih svetovnih borzah. V ZDA so se v preteklih petih letih tečaji delnic zvišali za 250%, povečanje produktivnosti podjetij pa je znašalo samo 4Q%. Če spet vzamemo našo delnico s temeljno vrednostjo 600 šilingov, potem bi se bil njen tečaj na Wall Streetu zvišal na 2100 šilingov, čeprav sta se vrednost in produktivnost podjetja, ki je izdalo delnico, zvišala samo za 40%. Tako gledano bi se bil tečaj delnice smel zvišati samo na 840 šil.
Da so se tečaji v Ameriki tako močno zvišali, čeprav to ni temeljilo na prav tako velikem zvišanju vrednosti in dobičkonosnosti podjetij, je več vzrokov. Zaupanje v Ameriko in njeno gospodar-
stvo je bilo po vsem svetu visoko, tako da je veliko denarja teklo v Ameriko, ljudje so kupovali delnice ameriških podjetij, kar je še bolj pospešilo rast tečajev. Ker so rastli tečaji, je še več ljudi kupovalo ameriške akcije itd., dokler stvar ni postala prevroča. Zdaj se je okrepilo spoznanje, da imajo ZDA velikanski deficit, da so v inozemstvu zelo zadolžene, da se bodo z vmešavanjem v ira-ško-iransko vojno mogoče tudi same spet znašle v vojnem stanju ipd. Pod vplivom teh dejavnikov se je prej preveliki optimizem spremenil v pretiran pesimizem in firme in posamezniki so začeli prodajati svoje delnice, in tečaji na borzah so doživeli rekordni padec.
Kako bo šlo naprej, trenutno ni mogoče oceniti. Ko pišem ta članek je prišlo do določene pomiritve, tečaji so se spet nekoliko zvišali, del akcionarjev je zgubil precej denarja, drugi so istočasno postali precej bogatejši, ker so kupili delnice na najnižji točki in jih spet prodali, ko so tečaji ponovno narasli.
Kako bodo reagirala avstrijska podjetja, predvsem OMV, tudi še ni jasno. Kdor je nameraval kupiti njene delnice , nima vzroka, da bi si to zdaj premislil - podjetje ni postalo v zadnjem tednu ne boljše ne slabše. Nazorno pa se je pokazalo, da kupiti delnice pomeni kupiti tudi rizi-ko.
Kajžnikov
Hanža
Zdcj s'm pa le /baru, kako s' Haitlcr žinja svoj „Pt ivilegicnobbau"; vsač'mu svoj „Barentol", pa bo!
Tudi ministrica naj se seznam z načrti,,Obuja"!
Zvezna ministrica za zaščito okolja dr. Flemming (OVP) je prejšnji teden v nekem razgovoru z avstrijsko radijsko in televizijsko hišo izjavila, da o načrtih in izdelanih projektih Tovarne celuloze „Obir" v Rebrci nima nobenih podatkov, tako da tudi ne bi mogla zavzeti stališča do vprašanja, ali bo zveza pripravljena podpreti tovarno pri sanaciji okolja. Na to izjavo je vodstvo tovarne „Obir" takoj zavzelo stališče, v katerem ugotavlja: ,.Potem, ko so deželni politiki principialno pristali na to, da bo dobila tovarna Obir iste podpore kot druga podjetja te stroke, smo investirali približno 7 milijonov v študije ter nato vložili pri deželni
vladi tudi konkreten projekt, za katerega smo prosili, da ga posreduje tudi Skladu za vodno gospodarstvo. Ne le strokovnjaki, temveč tudi pristojni deželni uradniki so projekt ocenili kot realističen."
Zdaj je moralo torej vodstvo tovarne „Obir" z začudenjem zvedeti od pristojne ministrice, da menda o načrtih ni seznanjena. Pri „Obirju" so seveda prepričani, da izdelani projekt ustreza tako celotnemu konceptu kakor tudi zdravi gospodarski bazi. Zato je tudi pričakovati, da bo pristojna ministrica končno pregledala vsebino projekta ter da bo Sklad za vodno gospodarstvo končno predloženi projekt tudi odobril.
1


Gorbačov bo obiska! ZDA
WASHINGTON. Mihail Gorbačov bo 7. decembra letos obiskal Združene države Amerike. Reagan je na tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil, da bosta z Gorbačovom ob tej priložnosti podpisala sporazum o odstranitvi raket kratkega in srednjega dosega iz Evrope. Leta 1988 naj pa bi prišlo do nadaljnjega srečanja šefov obeh držav v Moskvi.
Senzacija na Gradiščanskem
ŽELEZNO. Politična senzacija na Gradiščanskem: ne OVP-jevec dr.
Sauerzopf - kot je bilo med OVP in FP zmenjenjo -temveč socialist Sipotz je postal novi deželni glavar.
Pri tajnem glasovanju je en odbornik FP ali OVP volil Sipotza in ne Sauerzopfa, tako da je bil ta izvoljen. FP in OVP zda obtožujeta za .,izdajalca" poslanca Mun-zenriederja (FP). Šef stranke, dr. Haider, medtem glasno razmišlja o odstopu...
Črnci
odobravajo
sankcije
JOHANNESBURG. Črnsko večinsko prebivalstvo v rasistični Južni Afriki odobrava sredstvo gospodarskega bojkota kot pritisk na apartheidsko vlado belih oblastnikov. V povpraševanju, ki gaje izvedel Svet južnoafriških cerkev (SACC), se je 67 odstotkov črncev izreklo za sankcije proti apartheidskemu režimu. 40 odstotkov povprašanih bi odobravalo sankcije celo tedaj, če bi zaradi njih bila ogrožena tudi lastna delovna mesta. Kljub jasnim smernicam in zahtevam s strani OZN mnoge države tudi danes ne uvajajo gospodarskih sankcij proti rasistični vladi v Pretoriji. Pogost argument vladnih in gospodarskih	krogov
naprani temu je, da bi s sankcijami malo kaj dosegli in v prvi vrsti prizadeli le črno prebivalstvo. Povpraševanje kaže, da „prizadeto prebivalstvo" sodi o tem drugače.
Nezaupnica 81 de!egatov dr.
F. Sinowtzu!
To je bila klofuta za šefa avstrijske socialistične stranke, dr. Freda Sinow-tza. Kot edinemu kandidatu za funkcijo predsednika stranke je Sinowtzu izreklo zaupnico samo 470 od skupno 551 delegatov, kar je pomenilo drugi najslabši rezultat vseh članov novo izvoljenega predsedstva stranke. Kancler dr. Franz Vranitzky, ki je prvič postal član predsedstva zvezne SPO, je dobil 513 glasov, novi predsednik avstrijske sindikalne zveze Verzet-nitsch pa 547 glasov. Za šefa koroške SPO, deželnega glavarja Leopolda Wag-nerja pa je glasovalo celo 549 delegatov. Ponovno izvoljeni predsednik SPO Sinowatz je - kot znano -nekaj dni pred kongresom žvezne SPO na prvi instanci zgubil proces novinarju Wormu. Sodnik je takrat dejal, da Sinovvatz v razpravi pred sodiščem dvakrat ni povedal resnice. Na zadnjem kongresu je Sinowatz dobil še 501 glasov...
S!ovenski predstavniki pri viadnem komisarju
TRST. Predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so zaradi črtanja postavke v finančnem zakonu v korist slovenske manjšine obiskali vladnega komisarja Eustacchia Dc Feliceja. Slovenska delegacija je v razgovoru opozorila na izredno težaven položaj slovenskih kulturnih ustanov, med katerimi Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu že v kratkem času grozi zaprtje. Poudarili so tudi, da je črtanje postavke globoko prizadelo vse slovenske organizacije in vsa predstavništva slovenske manjšine v Italiji. Komisarja so zaprosili, naj posreduje italijanski vladi zahtevo vseh Slovencev, da ta obnovi že prej sprejete obveze in da obnovi triletni finančni načrt za razdobje 1988 do 1990, ki predvideva podporo v višini okoli 30 milijard lir. Vladni komisar De Felice je predstavnikom slovenske manjšine zagotovil, da bo njihovo zahtevo takoj posredoval predsedniku vlade Gorii in notranjem ministru Fanfaniju.
15.000 glasbeni šoti
Zadnji izbor slovenske popevke meseca, ki so ga priredili slovenski oddelek celovškega radia in Globaški puebi, je bil velik uspeh iz dveh vidikov: prvič je bila Šoštarjeva dvorana skoraj premajhna za velik naval mladine, drugič pa so ob robu prireditve zbrali s srečolovom in s stojnico žganih pijač kar lepo vsoto 15.000 šilingov za glasbeno šolo. - Zato gre zahvala in pohvala vsem, ki so sodelovali v pripravi in izvedbi te prireditve. Glasbena šola take podpore namreč „krvavo" potrebuje.
-----------------------f	...........**"
10 tet ELANa na Bmci
Tovarna ELAN na Brnci je bila ustanovljena pred desetimi leti. Z gradnjo so začeli v letu 1977, začetek leta 1979 pa so že pognali stroje: produkcija se je začela. Prav v teh dneh pa je vodstvo tovarne ELAN sprejelo nov načrt za dobo do leta 1992, v katerem predvidevajo dvig proizvodnje v vrednosti od sedanjih 107 milijonov na 175 milijonov šilingov, hkrati pa hočejo v tem obdobju povečati tudi promet podjetja na Brnci od letošnjih 200 milijonov na 600 milijonov šilingov. To povečanje hočejo doseči z dvigom kvalitete lastne produkcije (npr. s tekmovalnimi smučmi) ter s širšo paleto ponudbe kolekcije vseh proizvodov tovarne ELAN ter podjetij, pri katerih je ELAN soudeležen.
Izvrtati so 100.000 m '
Izkop Karavanškega predora napreduje. V petek so proslavili velik dogodek: iz skalovja Karavank blizu Podrožce so izvrtali stotisoči kubični meter materiala. Tako torej z delom po načrtu nadaljujejo, saj naj bi bil predor zgotovljen do leta 1991. Karavanški predor bo seveda predstavljal pomembno vez med Avstrijo in Jugoslavijo, pa tudi vez med jugovzhodno in severnozahodno Evropo. Na avstrijski strani so ga začeli vrtati 1. aprila, od junija naprej pa je pri gradnji predora zaposlenih skoraj 200 ljudi. Ti delavci napredujejo dnevno povprečno po 9 metrov.
Da ne bomo odstavljati otrok kot kangtje za mieko...
Kmetijska zbornica ter kmetijski referat deželne vlade sta na Koroškem izvedla vseavstrijsko akcijo oziroma anketo. Imenovala se je „Vas, pokrajina, okolje - s kmetom ali brez njega"? V četrtek prejšnjega tedna so se blizu Celovca zbrali kmetje, odborniki kmetijske zbornice, politiki in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z življenjskim in delovnim okolišem kmečkega življa tudi pri nas na Koroškem.
Uvod v anketo je napravil državni poslanec Sixtus Lan-ner (VP), ki je svaril, da pomeni razselitev naših vasi tudi velik problem za celotno preživetje na vasi. Poudaril je, da prav z razselitvijo uničujemo kulturno življenje na vasi in vaško „idilo" v celoti. To je tudi nazorno nakazal ob primeru vaških praznikov in veselic, ki iz leta v leto pojemajo, ali pa močno zgubljajo na „ugledu", namesto da bi oplajali in bogatih vaški vsakdan.
Sem sodi seveda tudi vprašanje šolanja otrok - predvsem obrobnih - vasi. Tudi o tem je Lanner zavzel kritično stališče: dejal je, da pomenijo centralne šole, kakršne v vseavstrijskem merilu uvajajo v vedno večjem številu, še dodatno nevarnost za vaške strukture. Dobesedno pa je dodal: „Otroke odstavljamo vsak dan zjutraj ob cesti kakor kanglje za mleko, popoldne pa se peljemo spet ponje!" Lannerpa je vsvojem referatu zahteval tudi, da je treba zmanjšati število otrok v razredih, da je treba spet uvesti šole na vaškem nivoju ter tako tudi zagotoviti; da se
bodo otroci skupno igrali in skupno učili.
V diskusiji, kateri je nekaj časa manjkala konkretna aplikacija na koroške razmere, so se javili tudi nekateri koroški politiki, med njimi Altersbergerjeva (podžupanja iz Žitare vasi), ki je svojega strankarskega kolega popolnoma podprla in menila, da je treba skupno življenje na podeželju kar se da močno podpreti, in na koncu še podkrepila, da bi se tudi sama rada zavzemala za takšno skupnost.
Prav tu pa se je v razpravo vključil tudi zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov v kmetijski zbornici Janko Zwitter, ki je najprej poudaril, da se v bistvenih izpovedih ankete strinja tudi z ovrednotenjem problemov. Menil je, da iz te ankete izvira dosti spodbude za kmete same, kar potrjujejo tudi Lannerjeve izjave. Nato pa je še dodal, da sta bila s Štefanom Domejem izvoljena v kmetijsko zbornico predvsem
Janko Ztv/ffer (SJK)
zato, da bi pomagala slovenskemu kmečkemu (ali podeželskemu) življu ohraniti identiteto in šege. Z namigom na izvajanja Lannerja in Altersbergerjeve pa je še dodal, da bi bilo treba poudarjeno skupnost ohraniti tudi v oziru na skupno šolstvo. „Prav v času, ko se toliko razpravlja o koroškem pedagoškem modelu", je rekel Janko Zwitter, „mo-ramo še posebej paziti, da ne bo prišlo do tega, da bi k dvojezičnemu pouku prijavljene otroke odstavljali kakor kanglje za mleko ob cesti ah pa jih posajali v druge razrede!"
Za svoje mnenje je Janko Zwitter dobil med sodelavci pri anketi v Celovcu dosti priznanja, ne pa med odgovornimi v kmetijski zbornici. To dokazuje tudi primer, ki se je zgodil pred nekaj dnevi v zborničnem pododboru, ki se ukvarja z vprašanji nadaljnjega izobraževanja kmetov. Tam je namreč Štefan Domej zahteval, naj bi vsaj mladim kmetom ponudili možnost izobrazbe v obeh deželnih jezikih.
Predsednik kmetijske zbornice Deutschmann (VP) pa je reagiral na znan način: „Vsi kmetje na Koroškem znajo nemško. Razen tega je uradni jezik v kmetijski zbornici nemški!" - In tako ne drži le Domejeva ugotovitev, da v kmetijski zbornici slej ko prej ni pripravljenosti, da bi pri-poznali slovenščino kot enakopravno, temveč tudi, da gre odgovornim v zbornici prej za ločevanje, ne pa za skupnost, pa čeprav o njej toliko besedičijo.
-ma
Biti manjšina in z njo živeti
Od 27 izobraževalnih domov, ki so združeni v „Ar-beitsgemeinschaft der Bil-dungsheime Osterreichs". je le Katoliški dom prosvete v Tinjah ves čas neposredno povezan z manjšinskim življenjem. Tem bolj priznanja vredna je odločitev tega združenja, da je letošnje tridnevno pedagoško zasedanje v Tinjah posvetilo predvsem spoznavanju položaja slovenske manjšine na Koroške kot tudi življenja drugih manjšin.
Potrebnih je še več aktivnosti. Ukrepati moramo že prej, nc šele tedaj, ko bodo predsodki imeli svoje posledice. Spoznali smo, da je treba še pozorneje spremljati življenje etničnih manjšin, je dejal dipl. inž. Franz Ricbcnbaucr, predsednik delovne skupnosti v razgovoru s Slovenskim vestnikom.
Prav posebno je bil Rie-benhauer vesel delovnega načina tridnevnega seminarja. Drugi dan so namreč udeleženci obiskali tudi štiri juž-nokoroške občine (Veliko-
vec, Dobrlo vas, Žitaro vas in Globasnico), da bi tam spoznali način sožitja dveh narodnosti na tem področju. Ricbenbauer je dejal:	Ta
obisk je bila najboljša ideja. Čutili smo, kakšen je ponekod še prepad med ljudmi obeh narodnosti. Samo s predavanji take osebne prizadetosti udeležencev iz vse Avstrije ne hi bilo mogoče doseči. Tudi politikom priporočam, da sc na ta način približajo ljudem."
Pogovarjali so se z velikov-škim županom in niso mogli razumeti, zakaj se občinski odbor tako močno oklepa sklepa iz leta 1969, ki Slovencem ne omogoča dostopa do velikovške ,.Neuc Burg". Lipuševega Tjaža je bilo v eni izmed knjigarn mogoče kupiti v nemščini in francoščini, ne pa v slovenskem originalu. Kaset kakega slovenskega zbora tudi ni bilo. V Miklavčevem so se nemškogovoreči čutili ogrožene od Slovencev. Podobni vtisi so hiti podlaga
za intenzivnejšo razpravo v delovnih skupinah.
Čeprav vtisi iz teh pogovorov z ljudmi na dvojezičnem področju niso mogli posredovati celovite slike, se je pri ravnateljih domov utrdilo prepričanje, da morajo v izobraževalno delo vključiti tudi ta problem. Utrjevanje samozavesti, zbujanje samoinica-tiv je sicer predvsem naloga manjšin samih, vendar večina se ne more izogniti odgovornosti. „Poleg tega smo ugotovili, da družbo sestavljajo skoraj same manjšine" tudi kmetje, telesno prizadeti in drugi so take manjšine", je dejal Ricbenbauer.
Udeležence seminarja je s pojmom manjšina in etnične skupine v Evropi seznanil dr. Theodor Vciter, ki jim je razlagal tudi obveznosti držav za zaščito in razvoj manjšin. Dom v Tinjah in Krščanska kulturna zveza pa nudita izobraževalnim domovom tudi vrsto predavanj in prireditev, ki nudijo vpogled v življenje slovenske narodne skupnosti.
5. srečanje slavistov Celovca m Ljubljane
Zweisprachige Schule: Bei Anmeidungen Stagnation...
„Slovensko-nemški stiki v jeziku, literaturi in kulturi" je bila osrednja tema 5. slavističnega srečanja celovške in ljubljanske univerze, ki je bilo med 28. in 30. oktobrom v Celovcu. Rektor dr. Gtin-ther Hodi je ob otvoritvi poudaril znanstveni in kulturnopolitični pomem te prireditve. V številnih predavanjih so se znanstveniki posvetili podrobnostim zastavljene teme na področju slavistike.
Na sporedu je bila diskusija v celovškem ORF-gledališču, pri kateri so diskutanti Boris Paternu, Vida Obid, Klaus Detlef Olof, Maja Haderlap, Jani Oswa!d in Johann Strutz (na sliki od leve proti desne) razpravljali o „današnji slovenski literaturi na Koroškem". Omenjeni so bili problemi revije „miadje", ki od četrtletnega izhajanja vsebolj prehaja na polleten razmak, kar je vsakič odvisno od odgovornega urednika, ki se od številke do številke menja, vendar po mnenju Janija Oswalda osebna konstelacija ne pomeni krize celotne revije. Večji problem za sloven-sko-koroške avtorje pomeni
pomanjkanje ustrezne literarne kritike na Koroškem, kakor tudi slab odnos koroškega prebivalstva in političnih struktur do avtorjev. Razmišljanja vredna je izjava o zavestni narodni asimilaciji, torej kot slovenski avtor pisati v nemščini in preko prominentnega prevoda doseči slovenske bralce. Če nekdo iz svojih del bere trikrat več v ZRN, kot v Sloveniji ali na Koroškem (n. pr. Jani Oswald) potem se zanj zaostruje vprašanje, za koga sploh piše.
Boris Paternu je kot literarni zgodovinar spregovoril o vrsti znamenj, ki ne morejo skriti muke o procesu raznarodovanja, občutka nacionalne in narodnostne identitete.
Konec koncev je bilo v diskusiji zastavljenih več vprašanj kot je bilo nanje odgovorov. Zato bi bilo potrebno o njih razmišljati v nadaljnjih diskusijah, pri katerih naj bi v čim večji meri sodelovali prizadeti avtorji, ki bi lahko skupno iskali nova pota.
Miha Pasterk
Erstmals nach vielen Jah-ren permanenten Zuwachses bei den Anmeldungen zum zweisprachigen Unterricht muBte im Schuljahr 1987/88 eine Stagnation bei den Schri-lerzahlen im Minderheiten-Schulwesen in Karnten regi-striert werden.
Im laufenden Schuljahr gibt es im ortlichen Geltungs-bereich des Minderheiten-Schulgesetzes fur Karnten 82 Volksschulen, die von insge-samt 5682 Schulern besucht werden. Davon sind an 66 Volksschulen 1107 Schriler, das sind 19,5 Prozent, zum zweisprachigen Unterricht angemeldet. Die Zahl der zum zweisprachigen Unterricht angemeldeten Schriler an den Volkschulen ist damit um 23 Schriler bzw. 0,35 Prozent zurrickgegangen.
Das Bundesgymnasium fur S!owenen in Klagenfurt besu-chen in 18 Klassen 439 Schiller ( + 6), davon 260 Schriler ( + 10) an der Unterstufe.
Leben mit einer Minderheit
Die heurige piidagogische Tagung der Arbeitsgemein-schaft der Bildungsheime Osterreichs war vorige Wo-che in Tainach / Tinje dem Thema „Als Minderheit und mit Minderheiten leben", ge-widmet. Wie der Vorsitzende der Arbeitsgemeinschaft, Dipl. Ing. Franz Riebenbau-er, im Gesprach mit dem Slovenski vestnik erklarte, ha-ben die Tagung und die per-sonlichen Gesprache in vier Sridkarntner Gemeinden die personliche Betroffenheit und ihre Sensibilitat ftir Volksgruppenfragen erhoht. Man werde in der zukrinfti-gen Arbeit der Arbeitsgemeinschaft weitere diesbe-zriglich^ Aktivitaten setzen.
Die j mancherorts festge-stellte jtiefe Kluft zwischen den verschiedenen Volks-gruppdnangehorigen machte am meisten betroffen. Zum Padagogenmodel! meinte Riebenbauer, es werde woh! nichtj das geschickteste seinj.
Insgesamt besuchen im Schuljahr 1987/88 im Bereich des Minderheiten-Schulge-setzes 2192 ( — 15) Schiilerin-nen und Schriler den Gegen-stand Slowenisch bzw. neh-men am Unterricht in slowe-nischer oder in deutscher und slowenischer Unterrichts-sprache teil.
Joumaiisten-besuch aus Jugosiawien
Rund 120 Journalisten aus ganz Jugoslawien besuchten vergangenen Freitag unter Frihrung ihres Prasidenten Slavko Fras Sridkarnten. In einem Gesprach mit den Ver-tretern der beiden sloweni-schen Zentralorganisationen in Karnten, sowie den Re-dakteuren der slowenischen Medien in Karnten wurden aktuelle Fragen, insbeson-ders die Minderheitenfrage eingehend diskutiert. Dr. Marjan Sturm fur den Zen-tralverband und Dr. Matevž Grilc frir den Rat der Karnt-ner Slowenen vermittelten den Medienvertretern ein prazises Bild der Lage der Slowenen in Karnten.
Die Journalistendelegation besuchte auch die Zellstoff-abrik „Obir" in Rechberg.
„Slowenisch-deutsche Kontakte in Sprache, Literatur und Kultur in Karnten" standen im Mittelpunkt der 5. Slavvistentagung der Univer-sitaten Klagenfurt und Ljubljana. Bei der Eroffnung der Tagung, die vom 28. bis 30. Oktober an der UBW Klagenfurt abgehalten wurde, hob der Rektor Dr. Grinther Hodi die wissenschaftliche und kulturpolitische Bedeu-tung dieser Veranstaltung hervor.
Im ORF-Theater in Klagenfurt fand auch eine Po-diumsdiskussion liber „Slo-wenische Literatur in Karnten heute" statt. Die Diskus-sionsteilnehmer Boris Paternu, Vida Obid, Klaus Detlef
Unsere Kinder sind keine Miichkannen
Bei einer Enquete der Karntner Landwirtschafts-kammer meinte NRAbg. Six-tus Lanner, daB die Zersiede-lung der Dorfer auch das Kultur- und Gemeinleben ge-fahrdet. Unter anderem meinte Lanner,daB durch die Einfuhrung von Zentralschu-len („Wie stellen die Kinder wie Milchkannen am Stra-Benrand ab und holen sie am Nachmittag wieder") auch die Gemeinsamkeit im Ort verlorengeht.
Der Kammerrat der Ge-meinschaft der slidkarntner Bauern, Janko Zwitter strich hervor, daB gerade jetzt, wo so viel von der Trennung ge-redet wird, die zum zweispra-chigen Unterricht angemeldeten Kinder Gefahr laufen, ebenfalls wie Milchkannen auf die Seite gestellt zu wer-den.
DaB die slowenische Sprache in der Landwirtschafts-kammer nicht gleichberech-tigt ist, beweist die Ableh-nung der Durchflihrung von zweisprachigen Schulungen zumindest fiir Jungbauern.
iViiioš Krstič bei Siowenen
Der Botschafter der SFRJ. Miloš Krstič, besuchte die Vertreter der Karntner Slo-wenen. Er wurde liber die Entwicklung der Schulfrage informiert, Krstič versicher-te, daB sich Jugoslawien als Mitunterzeichnerin des Staatsvertrages, ihrer Aufga-be bewuBt ist, zur Losung der Minderheitenfrage beizutra-gen.
Olof, Maja Haderlap, Jani Oswald und Johann Strutz stellten eigentlich mehr Fragen, als sie Antworten geben konnten. Darum ware es not-wendig, sich bei weiteren Diskussionen, bei denen aber mehrere betroffene Autoren zu Wort kommen konnten, mit den offengebliebenen Fragen und Problemstellun-gen zu befassen. Die Schaf-fung neuer Perspektiven konnte sowohl fiir die Autoren, als auch fiir die Rezipien-ten, die sich, wie es scheint, immer weniger von der slo-wenischen Literatur in Karnten angesprochen fiihlen, eine neue gemeinsame Basis schaffen.
Protestwe!!e
Osterreichweite Protest-kundgebungen gegen die ge-planten Budgetsanierung auch in der vergangenen Wo-che. Rund 1500 Schiller de-monstrierten am Mittwoch in Klagenfurt, am Donnerstag gab es Kundgebungen in al-len Universitatsstadten -8.000 allein in Wien. Als Pro-testmaBnahme traten auch die Lehrenden an der UBW in Klagenfurt bis Ende ver-gangener Woche in den Streik.
Protesti še niso poiegii
Na številnih avstrijskih univerzah so prizadeti tudi pretekli teden izrazih svoj protest proti napovedanim varčevalnim ukrepom s stavkami in demonstracijami. Njim so se pridružili tudi dijaki nekaterih srednjih šol. V Celovcu je zadnjo sredo demonstriralo okrog 1500 dijakov, saj bodo v nekaj letih kot študenti pravtako prizadeti, vkolikor napovedanih ukrepov ne občutijo že sedaj.
V četrtek so bile v vseh avstrijskih univerzitetnih mestih velike protestne akcije študentov. Že samo na Dunaju se je zbralo okrog 8000 demonstrantov, več tisoč v ostalih mestih. V Celovcu so se demonstrantom pridružili študenti Pedagoške akademije in profesorji celovške univerze. Zadnji so se po soglasnem sklepu odločili za stavko do konca tedna, da bi tako izrazih svoj protest.
Haider: Dringiichkeitsantrag auf Verwirk!ichung des „Kamtner PadagogenmodeHs"
FPO- Bundes- und Landesparteiobmann Haider hat im osterreichischen Parlament einen Dringiichkeitsantrag auf Verwirklichung des ..Karntner PadagogenmodeHs", welches bekanntlich eine Segregation der Kinder in den zweisprachi-gen Volksschulen Sudkarntens beinhalten, eingebracht. Wie Haider das osterreichische Parlament, so versucht in Karnten der KHD die drei Landtagsparteien unter Druck zu setzen. Der KHD forderte von SPČ, ČVP und FP sofortige Gesprache und drohte gleichzeitig -mit „demokratischen MaBnah-men", um eine rasche „Losung" in der Frage des zweisprachi-gen Schulwesens zu erreichen.
5. Tagung der Siawisten aus Kiagenfurt und Ljubijana
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA 1
3
TV LJUB
9.05 Srečni Luka; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Naša mala farma; 11.15 Starati se-ostati zdrav; 12.15 Inozemski report; 13.00 Mi; 13.30 Aktuaino; 16.30 Novi prijatelj; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Perine; 17.30 Končna postaja Zlata reka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.15 Najlepše otroške pesmi; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Vzajemna rešitev -TV igra; 21.15 Od rdečega oktobra do glasnosti -dokumentacija; 22.00 Šport; 0.00 Aktualno.
16.00 VVurlitzer; 17.00 Mi konzumenti danes; 18.00 Franz XaverBrunnmayr; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Vroči november; 21.45 Novo v kinu; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 čas v sliki; 22.22 Satan, grad krvave bestije; 23.45 Petro-celli - kriminalka; 0.30 Aktualno.
10.00 Mostovi; 10.30 P. Zidar: Romeo in Julija; 15.25-23.15 Teletekst; 15.40 Videostrani; 15.55 Mozaik; 16.35 Angleščina XXII; 16.55 Francoščina V; 17.25 Kljukčeve dogodivščine; 17.50 Odprava zelenega zmaja; 18.20 Zakaj noge bolijo - II. Revmatizem v nogah; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Otroški vrtec; 22.20 Dnevnik; 22.35 Rezerviran čas; 23.05 Videostrani.
17.10	Dnevnik; 17.3^ zija v Čačku - izobr^ ka; 18.40 Številke ih
19.10	Risanka; 19.3^' da; 22.30 Šahovski ^
9.05 Franz Xaver Brunnmayr; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Vroči november; 12.00 Nova Gvineja; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Janoševa sanjska ura; 17.35 Black Beauty; 18.00 Mi; 18.30 Naslov oddaje še ni določen; 19.15 Najlepše otroške pesmi; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Show-mix-zabavna oddaja; 21.45 Loto-studio; 21.55 1-2-X (nogomet in toto); 22.22 Pregrešno mesto; 23.55 Eguaiizer; 0.40 Aktualno.
16.00	VVurtitzer; 17.15 Srečanje z živaljo in človekom; 18.00 Pan-Optikum; 18.30 Avstrija v sliki;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Dynasty - Denverjev elan; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Posku-šena vrnitev; 23.40 Aktualno.
10.00 Šolska TV: umetnostnazgodovina; 11.00 Briljantina; 16.00-23.40 Teletekst; 16.15 Videostrani; 16.30 Mozaik-šolskaTV; 17.30 B. Jurca: Čudovita stenska ura; 17.40 Pisma iz TV klobuka; 17.55 Bilo je...; 18.25 Zelena straža; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.05 Vegetina kuhinja; 21.15 S. Lagerlof: Gosta Berling, 1. del; 22.15 Dnevnik; 22.30 Manjšine -bogastvo Evrope: Rojaki kot tujci.
17.10 Dnevnik; 17.3(a letos - izobraževali?! Številke in črke - kwK ka; 19.30 Dnevnik; r metnih igrišč; 20.25r prenos; 22.15 Poroč" H
9.05 Pan-Optikum; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV;
10.30	Pregrešno mesto - film; 12.05 Kaspar -risanka; 12.10 Notranjepolitični report; 13.00 Mi;
13.30	Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Pustolovščine družine Met-zger; 17.30 Tajni dnevnik Adriana Mole; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 19.15Tedaj; 19.30 čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Znaki aktov XY - nerešeni...; 21.50 Šport; 22.30 Stalker-film; 1.05 Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 16.45 Cena oblasti; 17.35 Etiopija - dokumentacija; 18.00 Dva x sedem - tedenski pregled sporeda; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.05 Zrcalne podobe; 21.00 Hiša išče njeno bodočnost - oddaja o muzejih; 21.20 Portret Georga Tabori; 21.50 Stranski pogledi;
22.00	Čas v sliki; 22.22 Gnan od maščevanja - film; 23.40 Akti XY-nerešeni...; 23.45 Mož v jezi; 1.20 Aktualno.
10.00 Tednik; 11.00 Kronika tedna domačega filma v Celju; 11.30 F. Lehner: Z mojimi vročimi solzami; 16.00-0.00 Teletekst; 16.15 Videostrani; 16.30 Mozaik; 17.30 Vukov kotiček; 17.45 Super stara mama - 1. del; 18.15 Pred izbiro poklica: poklici v dimnikarstvu in steklarstvu; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12 Iz TV sporedov; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. Jakes: Sever in jug; 21.00 Aotearoa; 21.30 Dnevnik; 21.45 Rezerviran čas; 22.15 Obe moji ljubezni; 23.50 Videostrani.
17.10 Dnevnik; 17-^ oddaja; 18.00 Znan^f ka; 18.40 Številke Pel vam bo kvinet^č 20.00 Zabava vas danes, jutri; 21.05 Rr' viča; 21.25 Mi iz Krt^f tar.
9.05 Angleščina; 9.35 Francoščina; 10.05 Ruščina; 10.35 Satanov grad krvave bestie; 12.00 Priče časa; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 14.30 Hubertusova jaga - film; 16.00 Pinoccio; 16.25 Okoli sveta; J 6.55 Poročila za otroke; 17.05 Otroški magacin; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Proti Viliju-zabavna oddaja; 21.55 Yes minister; 23.05 Helping hands; 0.35 Serie rose - zabavna oddaja; 1.00 Aktualno.
9.05 Od rdečega oktobra do glasnosti; 9.50 Sledovi leopardov na Rdečem morju; 10.35 Tedenski pregled; 11.00 Vzhodni studio; 12.00 Orientacija; 12.30 Hello Austria, hello Vienna; 13.00 Mi; 14.15 Druga ljubezen; 15.45 Vrnitev k otoku zakladov; 16.10 Sualova neposlušnost in Jonatanova zmaga; 16.15 Poročila za otroke; 16.25 Fragglovi; 16.50 Bravissimo; 17.35 Helmi - prometni klub za otroke; 17.40 X-Large; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Junaki - TV igra; 21.55 Aktualno; 22.25 Spektrum.
9.05 Spencerjevi piloti; 9.50 Teža pitanja; 10.00 Šolska TV; 10.30 Druga ljubezen - film; 12.00 Visoka hiša: 13.00 Primer za ljudskega tožilca; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.55 Zgodbe slik; 17.35 Otroci pekla; 18.00 Mi; 18.30 Vrnitev k otoku zakladov; 19.15 Tedaj: 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Miami vice - kriminalka; 23.00 Echo in Narziss -drama.
9.05 Angleščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Hubertusova jaga; 12.05 Šport v ponedeljek; 13.00 Mi;
13.30	Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Čebelica Maja; 17.30 Tudi veselje mora biti; 17^55 Otrokom za lahko noč;
18.30	Vrnitev k otoku zakladov; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport: 20.15 Pustolovščina Ama-conas; 21.00 Poglej in zmagaj: 21.07 Dallas; 21.55 Superflip - oddaja s publiko - za mladino in tiste, ki so ostali mladi; 22.22 V temi noči.
14.15 2X7 - pregled sporeda; 14.40 Tedaj; 14.45 Svetovno prvenstvo v šahu; 15.15 Friedensburg -dokumentacija; 16.00 Visoka hiša - oddaja o delu parlamenta; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče-živali iščejo dom; 18.00 Trailer-nasveti za ljubitelje filmov; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čaš v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30Časvsliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Srhljiva krotitev-film; 22.17 Vprašanja kristjana; 22.22 McVicar-film; 0.05 Dim pištol - film; 1.30 Aktualno.
5.45 Sto umetnin; 9.15 Prenos maše iz Linza; 10.00 Gustav Klimt - portret; 11.00 ORF-stereo-koncert; 12.25 Tedaj; 14.00 Športno popoldne; 17.45 Klub seniorjev: 18.00 Mi-special; 18.25 Poglej in zadeni;
18.30	Avstrija v sliki ob nedeljah; 18.55 6 iz 45 - žrebanje lota: 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca: 20.15 Prizorišče zločina; 21.45 Sedem dni športa; 22.17 Glas islama: 22.22 Čisto ponorela družina; 23.50 Poslednja plima - film;
1.30	Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Telekoleg II fizika nihanje in valovi; 18.00 LindenstraBe; 18.30 Avstrija v stiki;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kuiturni žurnal; 20.15 Klinika v Schwarzwaldu; 21.00 Novo v kinu; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Šiling - gospodarski magacin; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 čas v sliki; 22.22 Nevarnost v zamudi; 0.00 Orkester; 0.25 Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Šolska TV; 17.30 Orientacija;
18.00	Srečni Luka; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Made in Austria; 21.00 Poglej in zmagaj; 21.07 Bele sanje - neverjetne zgodbe fotomodela Doris VVeiss; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki 2; 22.22 Klub 2; Aktualno.
8.05 Videostrani; 8.15 Kljukčeve dogodivščine; 8.30 Odprava zelenega zmaja; 9.00 B. Jurca: Čudovita stenska ura; 9.10 Šola za klovne; 9.40 Ta čudoviti notni svet; 10.40 Naša pesem; 11.10 Mesta; 11.40 Aktualno; 16.05 Videostrani; 16.20 Cilinder; 17.55 Kulturna dediščina - Korčula; 18.05 Da ne bi bolelo; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Knjiga; 19.30 Dnevnik; 20.15 Mož, ki je ubil Liberty VVallancea; 22.25 Dnevnik; 22.40 M. Law-' renče: Vrnitev v paradiž; 23.55 Videostrani.
7.55-12.45 in 15.15-23.45 Teletekst; 8.00 Videostrani; 9.00 Živ žav; 10.05 Super stara mama; 10.35 Vrnitev v paradiž; 11.25 Alpski večer; 12.00 Ljudje in zemlja; 12.30 Videostrani; 15.30 Videostrani; 15.45 J. Janicki - A. Mularczyk: Hiša; 17.15 Povest o dveh mestih; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Kino; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme: 19.30 Dnevnik; 20.05 Milovan Vitezovič: Vuk Karadžič; 21.40 Zdravo; 23.00 Mesta; 23.30 Videostrani.
10.00 Zrcalo tedna; 10.20 Kronika TDF Celje; 10.50 Orlov let; 16.35-23.45 Teletekst: 16.50 Videostrani: 17.05 Mozaik; 17.25 Radovedni taček; .17.40 Pamet je boljša kot žamet; 17.45 šola za klovne; 18.15 Glasbena oddaja; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.12 Iz TV sporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Y. Courriere: Kuharske zvezde; 21.05 Omizje: Socializem včeraj, danes, jutri; 23.05 Kronika TDF Celje; 23.35 Videostrani.
10.00 šolska TV: Kemija, naravoslovje, zobozdravstvo: Jezikovni utrinki; 11.05 Angleščina XXIII; 11.35 Francoščina VI; 12.05 Kronika TDF Celje: 16.05-22.40 Teletekst; 16.25 Videostrani; 16.40 Mozaik - ponovitev; 17.45 Ex!ibris; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Obzornik; 19.12lzTVsporedov; 19.25 Zrno, vreme; 19.30 Dnevnik; 20.05 Shakespeare; Kar hočete; 22.15 Dnevnik; 22.30 Videostrani.
14.30	Jugoslavija,^! oceanu - ameriški ?V vitev TV nadaljevalo predstava na festiv^o ameriška nadaljeval [ na zaslonu; 20.55 č
22.30	Feljton; 23.0^°
________________k
8.55 Poročila; 9.00^tr Oddaja resne glas?^ nos; 18.45 Izviri-o^tt 20.00 Avtomanija Včeraj, danes, jutrijpd ske nadaljevanka; tarna oddaja; 22.^ci Ljerka Car-Matutinc
17.10 Dnevnik; 17.: oddaja; 17.45 Otro *1i program; 18.55 P^!' športu; 19.30 D1'°0 oddaja; 20.30 Ct^A!.. jutri; 21.05 „Kav?^ Znanstveni grafiti.
17.30	Angleščina^
18.30	Risanka; W Videogodba; 19.3'^ 0 slovenske muzeje 7*3: Škofja Loka; 2O.40'°'a; bogastvo Evropejk
21.20 Narodna giay'*e\ ekranu-zabavni P

Torek, 3.11.	Sobota, 7.11.
Halo, prijatelji!	Duhovni nagovor
O nekdanjemu življenju (dekan Poldej Kassl) na kmetih	Voščila (M. Hartman)
Sreda, 4.11.	Nedelja, 8.11.
Narodno-zabavna glasba Sele - vasica, tiho
Četrtek, 5.11.
Rož-Podjuna-Zila
Petek, 6.11.
Iz kulturnega življenja -priprave za Drabosnja-kovo ..Pastirsko igro" v dveh južnokoroških cerkvah.
skrita med gorami
Ponedeljek, 9.11.
Diskusija v živo: Založniški koncept kor. slov. založb „Drava" in ..Mohorjeva"
Torek, 10.11.
Halo, prijatelji!
Oddaja za nedeljo 8.11.
Se!e - vasica tiho skrita med gorami
Petinosemdeset tet organizirane kutturne dejavnosti v Setah - z raznimi prireditvami, zadnja bo na Štefanovo. V oddaji Katotiškega prosvetnega društva ..Ptanina" iz Set, ki bo potekata pod gestom „Tiho skrita med gorami" bodo o detu nekoč in danes spregovoriti kutturni detavci, ki so skrbeti in še skrbijo, da stovenska pesem in beseda v gorski vasici pod Košuto ne bosta utihniti. Tako bo dotgo-tetni kaptan v Setah Ivan Matko pripovedovat o povojnih viških, ki jih je sodoživet s setskimi igrat-skimi skupinami, Franci Čertov pa o nastanku metodije in besedita setske „himne" „Tiho skrita med gorami vas domača mi teži".
Za pevski okvir pa bodo skrbeti setski zbori in vokatne skupine kot na primer „Stara setska dekte-ta", ..Fantovski dvojni kvintet" ter dektiški, moški in mešani pevski zbor.
Oddajo je pripravit Marjan Vetik.
SLOVENSM
VMM
Naročam da mi ga p0'^ r
ime in priimek
nasiov
pošta

Obvezujem se, da bom naročnino (250 šitin
stavijo) redno ptačevat(a) in prosim, da mi p ^
Rot
(kraj in datum)
G!ad prevladuje
Petek, 6.11.1987, TV A2, 17.30 - Etiopija je prišla v žarišče svetovne pozornosti, ko so se začela kopičiti poročila o hudi lakoti v tej državi. Začele so se dobrodelne akcije v pomoč Etiopiji, ki naj bi nekoliko olajšale hude muke gladujočega ljudstva. Medtem so poročila vedno redkejša, kar pa ne pomeni, da ljudje ne gladujejo več. Leta 1985 je Robin Lehmann, vodilni med snemalci dokumentarnih filmov v ZDA, posnel film o Etiopiji, ki ga bo oddajala ORF.
„Grad miru" na Gradiščanskem
Sobota, 7. 11. 1987, TV A2, 15.15 - S pomočjo UNESCO naj bi grad Schlai-ning na južnem Gradiščanskem postal evropska univerza miru — Europaische Friedensuniversitat. Ze štiri leta je v tem poslopju Avstrijski inštitut za mirovno vzgojo. Filmski posnetki prikazujejo zgodovinsko in duhovno okolje, v katerem danes „grad miru" deluje.
Super stara mama
Petek, 6.11.1987, TV LJ1, 17.45 - ..Čarobni žarek" v prvi oddaji nadaljevanke „Su-per stara mama" je v trenutku spremenil glavno junakinjo v staro mamo posebne vrste, s čudovitimi sposobnostmi. Neustavljivo nepremagljiva in simpatična stara mama dobi seveda tudi novo ime, kot se za take junake spodobi: Tartan Tornado.
Nadaljevanka je posneta po knjižni predlogi Forresta Wilsona. S svojo kvaliteto ni osvojila samo milijone mladih gledalcev, temveč tudi nagrado Emmy.
Kdo ometa dimnik,
Petek, 6. 11. 1987, TV LJ 1,18.15 - Poklici v dimnikarstvu in steklarstvu so tokrat na sporedu oddaje, ki hoče pomagati ljudem pri izbiri poklica.
kdo deta steklo?
Pragozdovi se spreminjajo v puščavo
Torek, 10. 11. 1987, TV Al, 20.15 - V okviru oddaj „Univer-zum" prva v sedmih delih prikazuje „deželo tisočerih rek". Dve leti je kapetan Jacques Cousteau s svojimi sodelavci potoval po območju reke Amazonke, kjer živijo neštete zvrsti rastlin in živali. Na tem področju pa živijo tudi zadnja plemena južnoameriških Indijancev. Najbolj brutalen poseg ..civilizacije" v to območje in izkoriščanje le-tega ima za posledico, da se pragozdovi iz dneva v dan spreminjajo v mrtev puščavski svet.
Pregrešno mesto po romanu N. Gogolja
Četrtek, 5. 11. 1987, TV Al, 22.22 - Po romanu Nikolaja Gogolja ..Revizor" je leta 1949 nastal ameriški film ..Pregrešno mesto". Film pripoveduje o malem ruskem mestecu, kjer je najavljen obisk carjevega generalnega inšpektorja. Ker so uradniki mesteca tudi „krvavi pod kožo", jih pred visokim obiskom pograbi panika. Nastane velika zmeda, saj zamenjajo Georgija, pomočnika potujočega razstavljalca z visokim carskim uradnikom. Medtem, ko prvi v zmoti uživa, se drugemu ne obeta nič prijetnega.
Od rdečega oktobra do glasnosti
Sreda, 4. 11. 1987, TV Al, 21.15 - Pred sedemdesetimi leti -1917 - je kot sad oktobrske revolucije iz carske Rusije nastala sedanja Sovjetska zveza z novo družbeno ureditvijo.

RAMO LJUBLJANA 1
3^a serija; 18.00 Gimna-oddaja; 18.30 Risan-^kviz; 19.00 Koledar;
20.00 Športna sre-i!#.
.3^a oddaja; 18.00 In tudi Init 13.30 Risanka; 18.40 ^Koledar; 19.10 Risan-z evropskih nogo-Hajduk; 0!ympic-tč"Dokumentarni večer.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.30 Prva jutranja kronika - Promet; 5.50 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00.
7^ ' fazoni" - otroška ^poteze; 18.30 Risanimi; 19.00 Čez tri gore: 'C"čani; 19.30 Dnevnik; ;Msovija; 20.45 Včeraj, i i?Cva Branka Marijano-r<^-50 Šahovski komen-
i. 15.00 Srečanje na
i ^ registraturi - ponovno Otroška lutkovna '87; 18.40 Dallas-^'"Dnevnik; 20.15 Svet 1 P čas; 22.25 Poročila; OO'Sobota.
igrani film; 12.00 sPOP v rokometu - pre--oMture; 19.30 Dnevnik; , -j&ianstveni film; 20.45 rijjOdberg - 2. del šved-t; Evolucije - dokumen-:.4*"cert; 23.00 Poezija: in"
7 fojte z nami - otroška h? 18.00 Beograjski TV indirekt - oddaja o OifOO Zunanjepolitična ;nM.45 včeraj, danes, v^Srtieriški film; 22.35 i.!
Francoščina VI.; črke-kviz; 19.00 2o.oo Obiskujemo ie','banes Loški muzej, 40 ja; 20.50 Manjšine-e^kumentarne serije;
ia^'av;2l.50Glasbana
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska igra za višjo stopnjo; 8.35 Koncert za mlade poslušalce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.35 Popoldanski mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.55 Zabavna giasba; 16.00 Vrtiljak želja: 18.00 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.35 Danes smo izbrati; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.3 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 18.30 S knjižnega trga.
5.00	Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.15 Danes je nedelja; 7.20 Dnevni koledar; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce;
16.00	Lojtrca domačih; 17.30 Pojo amaterski zbori;
18.00	Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna.
4.30	Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 11.05 Izbrali smo...; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križemkraž; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Minute z ansamblom Vita Muženiča; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.10 Pesmi slovenskih skladateljev; 22.00 Poročila.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Nenavadni pogovori; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom.
V TEM TEDNU NA TELEVIZIJ!

Vestnik" in prosim, o-^hasiednji naslov:

!i^)0 dinarjev — za Jugo-p' ^un in poiožnico.

(podpis)
Naročite in širite Slovenski vestnik!
Spoštovana bralka, spoštovani bratec Slovenskega vestnika! V roki imate novo, sodobno števiiko novega Stoven-skega vestnika. Upamo, da vam bo nova oblika, vsebina, novi, boij ročni format in še marsikaj drugega ugajalo. Z novo koncepcijo hoče Slovenski vestnik pridobiti Še več naročnikov. Če še niste čiani veiike družine bratcev SV, potem izpot-nite naročitnico in jo poštjite na nastov: Stoven-ski vestnik, Tarviser Stra(!e f6,9020 Cetovec/ Kiagenfurt. Prvi mesec dobite novi Stovenski vestnik brezptačno!
Stotisoč Lužiških Srbov, ki živijo ob rekah Odri in Elbi v Nemški demokratični republiki, je preživelo bojevanja, ki so uničili vse ostale Slovane v tem kraju - sp6pade, ki so izzvirali iz hotenja, preprečiti gemanizacijo in spreobrnitev h katoličanstvu. Ob preštevanju v dobi Hitlerjevega nacizma jih je bilo „samo nekaj sto". Danes so kompaktna narodna skupnost.
Jezik lužiških Srbov je zapad-noslovanski in ima poleg slovenščine edini tudi dvojino. Čeprav je narodna skupnost tako majhna in je obdana okrog in okrog z Nemci, govorijo njeni pripadniki dve varianti jezika - spod-njelužiško in zgornjelužiško in so deloma katoličani, deloma protestanti. Kljub temu imajo enotno narodno organizacijo,
„Domovino", ki je bila ustanovljena pred 75-letni, lastno profesionalno gledališče in svojo založbo.
Lužiški Srbi so torej preživeli in so vzor ponosa. Ljudstvo se izraža z rituali, miti, navadami,
S 1 ^ [tj t (
Wealth df Europe
pesmimi in plesi. V astronomskem koledarju Lužiških Srbov je pet letnih časov - peti letni čas je žetev. In tudi glasbeno delo Lužiških Srbov, ki ima svoj izvor v 18. stoletju, se ukvarja s temi petimi letnimi časi.
V nadaljnjem delu oddaj „ Manjšine - bogastvo Evrope" je na sporedu ..Dežela brez: pet letnih časov Lužiških Srbov". Pisatelj, duhovnik in umetnik interpretirajo način življenja, skrivnost nespremenjene življenjske volje Lužiških Srbov. Prvič je oddaja na sporedu v torek, 10.11.1987, TV L J 2, ob 20.50. Ponovitev bo v četrtek, 12.11.1987, TV LJ 1, ob 22.30. Že v četrtek, 5. 11. 1987 bo ob 22.30 na TV LJ1 ponovitev oddaje ..Rojaki kot tujci" Vali-žani".
8
4. november 1987
SLOVENSKI VESTNIK
				
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj	
četrtek	Theater im	HEiMATLOS	Kiagenfurter	
5.11.	Landhausketier	Gostiiniška opera v evropskem aipskem svetu	Ensembie	
20.00	Ceiovec	(Anton Preštete in Reinhard P. Gruber). Ponovitev: 6., 7., 11., 12., 13. in 14. nov.)		
Četrtek	Katotiški dom	DAN SADJARJEV	Sodaiitas	
5.11.	prosvete,	Razstava sadja, strokovna predavanja		
15.00	Tinje	(dipi. inž. Lomberger, dipi. inž. Benedečič, dipi. inž. Herbert Gartner) Razstava stik akademske stikarke Meiite Vovk in predstavitev pesniške		
		zbirke dipi. inž. Benedečipa.		
Petek	Grad v Domačaiah KONCERT za vioiončeio in kiavir			
6.11.		Miioš Miejnik (vioiončeio, Škofja Loka) in Erwin Kropfitsch (kiavir, Ceiovec)		
19.30		igrata deia F. Schuberta in L. v. Beethovna. Vstopnina 50 in 100 šii.		
Petek	Giavnoposiopje	„GOTT"in„TOD"	proUNtKUM	
6.11.	ceiovške univerze	Dunajski kabaretistični sekste ..Schiaberett"		
20.30		igra dve enodejanki Woodyja Aiiena. Ponovitev:7.11.		
Sobota	vkiubskih	OBČNI ZBOR	Siovensko prosvetno	
7.11.	prostorih	Dnevni red: Poročita, diskusija,	društvo Radiše	
20.00	kuiturnegadoma naRadišah	voiitve novega odbora.		
Sobota	vgostiini	BILKA PLEŠE	Siovensko prosvetno	
7.11.	priMikiavžu	zabavna prireditev	društvo ..Bitka"	
20.00	vBiičovsu	srečotov, družabne igre		
Sobota	Gostilna Podobnik PLES ŠPORTNIKOV		Stovenski športni	
7.11.	Beia/Žeiezna	igra ansambeiŠiK	kiubObir	
20.00	Kapia			
Sobota	Katotiški dom	POS SLEDOVIH SV. HEME KRŠKE	SODALITAS	
7.11.	prosvete	Predava: dv. sv. prof. Johan Schnabt iz Zahomca		
15.00	v Tinjah			
Sobota	Koncertnadvorana DOBRODELNI KONCERT ZA ŠTUDENTSKI		Koncert priporoča	
7.11.	Visoke šoie za	DOM giasbene visoke šoie na Dunaju	Dunajski krožek	
19.30	giasbo, Johannes- Nastopajo: Gerhard Zeiier (kiavir), Futori Minako			
	gasse8,	(sopran) in Neven Beiamarič (bas-bariton) (Neven		
	1010Dunaj	Beiamarič poje med drugim tudi pesmi Gustava Januša, ki jih je ugiasbii Tomaž Svete). Na sporedu so deia avtorjev: Schubert, Brahms, Woif, Ravei, Berg, Svete, Lemberg. Vstopnice: 150 šii.		
Sobota	giavnitrg	MARTiNOV SEJEM	Občina Borovije	
11.11.	v Borovijah			
Sobota	vavii	JUB!LEJNAPR!RED!TEV	Siovensko prosvetno	
14.11.	ijudskešoie	ob 75. ietnici društva	društvo ..Bitka"	
20.00	vBiičovsu			
Sobota	Katotiški dom	SV. HEMA - NJENO ŽIVLJENJE IN NJENE	Sodaiitas	
14.11.	prosvete	ZASLUGE ZA KOROŠKO CERKEV		
19.30	v Tinjah	vodi: dv. sv. prof. Johan Schnab), Zahomc		
Sobota	gostiina	KATARiNSK! PLES	Aipski kiub Obir	
14.11.	Kovač	igrajo ..FantjezVrbskega jezera"		
20.00	na Obirskem			
Nedelja	Mladinski	OSREDNJI KONCERTSLOVENSKE		
15.11.	dom SŠD	PROSVETNE ZVEZE. Koncert bo zajemal pesmi z		
14.30	v Celovcu	narodnostno problematiko. Nastopajo: Mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence, Moški zbor „Foltej Hartman" SPD Edinost iz Pliberka Koroški partizanski pevski zbor, Ansambel „Drava" SPD Borovlje, Mešani pevski zbor SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi, Ansambel „Jepa" SPD Jepa-Baško jezero" iz Loč, Obirski ženski oktet SPD „V. Polanšek"		
Nedeija	Katotiški dom	POMEN STROJNEGA KROŽKA ZA OBMOČJE	Sodaiitas	
15.11.	prosvete	PODJUNE Vodi: Dipi. inž. Štefan Domej, Rinkoie		
9.00-17.00 v Tinjah				
Sreda	Giavnoposiopje	..THECABARETHOUR"	proUNtKUM	
18.11.	ceiovške univerze	Rhodessa Jones in !dris Ackamoor, San		
20.30		Francisco, parodija ameriških tv-taik-show		
RAZSTAVE				
do 6.11.	Kutturna taborna	RAZSTAVA GRAFIČNIH SKIC	Avstrijsko-sovjetsko	
	PriJokinu	(reprodukcije) SERGEJA E!SENSTE)NA	društvo in	
19.30		Opozoriio: začetek oktobra sta dva Einsteinova	Kuiturno društvo	
		fiimavAtternativnemkinu	PriJokinu	
Petek	Kuiturna taborna	OTVORITEV RAZSTAVE DEL	Kuiturno društvo	
6.11.	PriJokinu	VLADiMiRJA MAKUCA	PriJokinu	
20.0p	Celovec	Razstava bo na ogied do 10.12.1987		
	Katoliški dom	RAZSTAVA DEL 7. SLIKARSKEGA	Tinje	
	prosvete, Tinje	TEDNAVSVEČAH		
				
do14.11.	Matagaierija v hiši umetnikov Ceiovec	W)LHELM BAR - KAMNITI OBJEKTI		
do 28.11.	v hiši umetnikov	HOKE - Hokewerkstatt	Kunstvereinfur	
	Celovec		Karnten	
od 23.10.	posiovni prostori	RAZSTAVA PASTELOV IZ CIKLA ..URŠLJA		
do 30.11.	Posojiinice-Bank	GORA" IN ..KOROŠKI PEJSAŽ'		
	Cei., Bahnhofstr. 1 Akademski siikar Kare) Pečko			
četrtek	Katotiški dom	RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL SLIKARKE	Sodaiitas	
5.11.	prosvete.	MELITE VOVK. Risbe - ilustracije - karikature		
19.00	Tinje	Razstava traja do 2. decembra.		
CT	izdajatelj in zaioinik: Zveza slovenskih organizacij na —1—	Koroškem, 9020 Ceiovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo V F	"P"*'"*' 90^0^ovec. Tarviser&raBe ^6. tel. (0 463^51				
		rtik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar.		
Tisk:	Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.				
Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev.				
Akademski slikar Kare! Pečko razstavna v celovški posojiinici
Kot smo že poročati, naši denarni zavodi v okviru tedna varčevanja prirejajo razne kulturne prireditve, na katere vabijo svoje varčevalce in vse, ki z njimi sodelujejo.
Celovška posojilnica je v svoj kulturni spored vključila likovne razstave. Tako smo imeli možnost v njenih prostorih v Kolodvorski ulici spoznati dela znanih slovenskih slikarjev. Vodstvu celovške posojilnice je letos uspelo pridobiti akademskega slikarja Karla Pečka iz Slovenj Gradca.
Velikega slikarja je ob navzočnosti številnih lju-
biteljev likovne umetnosti pozdravil predsednik dipl. trg. Franc Brežjak, o umetniku in njegovem delu pa je spregovoril Ferdinand Špendal. Karel Pečko je znan po svojih dovršenih barvnih kompozicijah, pri čemer se v glavnem - v zadnjih letih - posveča pastelnim barvam. To tehniko je izpopolnil do zadnje podrobnosti in tako gledalcu njegovih slik razkriva nov svet barvnih kontrastov. Karel Pečko se je v svoji motiviki zapisal tudi Koroški, zlasti Uršli gori, ki se v njegovih pokrajinskih slikah pojavlja iz raznih zornih kotov.
Umetnik je v Celovcu razstavljal nov cikel slik, ki so gledalcu sicer znane po motiviki, vendar je prešel na temnejši ton barv (zeleno in modro), kar umetniku daje nove razsežnosti podajanja njegove slikarske umetnosti. Skratka, Pečkove slike je treba videti, občudovati, saj gledalca osvojijo kljub svoji modernistični zasnovi. Zato tudi hitro najdejo novega lastnika, nekatere razstavljene eksponate je namreč možno tudi kupiti. Tozadevne informacije dobite (v času poslovanja) pri vodstvu celovške posojilnice.
Novo pri Mohorjevi:,,Zadnja možnost spoznan Avstrijo"
Te dni bo pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla dvojezična antologija „Letzte MogMchkeit Osterreich kennenzuler-nen / Zadnja možnost spoznati Avstrijo". Gre za prikaz sodobne avstrijske proze; med avtorji najdemo znana imena kot so R. P. Gruber, P. Fiandke, F. May-rocke in P. Vujiča.
Izdajatelja, Janko Ferk in Peter Kersche bralcem predstavljata (v obeh deželnih jezikih) reprezentativen pregled besedne umetnosti v Avstriji. Izdajatelja v spremni besedi med drugim pravita: „Trudila sva se, da bi dala besedo avtorjem, ki kaj pomenijo v avstrijski literaturi, za katerih ustvarjanje sva
se še posebej zanimala v času snovanja te antologije, da bi tako zadostila svoji vedoželjnosti o trenutnem stanju v naši literaturi. O nekaterih rečeh pa sva se hotela prepričati z naključnimi vprašanji, kot na primer: s čim se ukvarjajo najini kolegi; ah bo v tej kratki prozi prisotna današnja Avstrija; koliko posameznih problemov je mogoče najti v besedilih in koliko jih ni mogoče najti?"
Antologijo bo Mohorjeva založba predstavila javnosti v okviru Avstrijskega tedna knjige (petek, 13. 11. 1987 ob 19.30 uri) v prostorih koroške trgovske zbornice.
Antologija „Zadnja možnost spoznati Avstrijo" ima 144 strani, je vezana in opremljena z zaščitnim ovitkom, njena cena pa je 198 šilingov. Besedilo sta v slovenščino prevedla Lučka Jenčič in Stanko Jarc.
KULTURNO PISMO IZ SLOVENIJE
Borštnikovo srečan je 87
Zdaj, ko poznamo vse rezultate pretekli teden končanega Borštnikovega srečanja v Mariboru, bi ga lahko imenovali gledališki vihar. V desetih dneh je bilo na prizoriščih v Mariboru in na njegovem širšem območju kar 85 prireditev, ki se jih je ogledalo nad 21 tisoč obiskovalcev. Torej je slovensko kulturo deset dni prevejal močan gledališki veter, ki je na Borštnikovem srečanju prečistil in zjasnil nekaj slovenskih gledaliških dosežkov.
V okviru kulturnih akcij srečanja je bila tudi predstavitev knjige - diplomskega dela koroške Slovenke Helene Verdelove o lutkarski dejavnosti na Slovenskem, ki je bila med kulturniki ocenjena kot zelo dobrodošla študija.
Letos je Borštnikov prstan za vrhunsko igralsko osebnost dobila mariborska dramska igralka Angelca Jenčič-
Jankova za svojo ustvarjalnost skozi 40 let igralskega dela. Ko se je zahvaljevala za odličje, je rekla, da je srečna, ker je ena od redkih igralk, ki so ji naporno delo na odru bogato poplačali: z zlatom.
Strokovna žirija je za najboljšo predstavo na letošnjem srečanju izbrala uprizoritev Rdečih nosov Petra Barnesa v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Najvišje igralske dosežke pa je žirija ugotavljala v stvaritvah Borisa Cavazze (doktor Grozd v Cankarjevi komediji Za narodov blagor), Jerice Mrzel (za vloge v treh enodejankah Samuela Becketta), Jožice Avbelj (španska kraljica v istomenski drami Petra Božiča) in Borisa Juga (slikar v Grumovi drami Dogodek v mestu Gogi). Dušan Jovanovič je dobil Borštnikovo
nt AH,
,
Jej# j
VUK
nagrado za režijo (Za narodov blagor, uprizoritev SSG Trst), Tomaž Marolt za scenografijo, Marija Vidau za kostumografijo in Iztok Mlakar za najboljšega mladega igralca. Nagrado dnevnika Večer za publicistično delo s področja teatrologije je dobil teatrolog, režiser in kritik Borut Trekman, nagrado občinstva pa igralec Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Peter Boštjančič.
Borštnikovo srečanje, ki ga bo tudi v prihodnje vodil dr. Matjaž Kmecl, je znova dokazalo svojo plemenito veljavo v slovenski gledališki kulturi. Pomembno je, da deluje združevalno, še pomembneje je to, da ima veliko zvestega občinstva, ki bo čez kakšni dve leti, ko bo Maribor dobil novo gledališče, prišlo še bolj na svoj račun.
		,.JČ' - '	_
r %		
		
		
V Kulturni taberni Pri Jokinu v Celovcu spet potekajo razne prireditve kot so razstave, iiterarni večeri, predavanja, diskusije in druge kuiturne akcije.
Pred kratkim je tam nastopi) pisatelj Manfred Moser iz Celovca (gtej s)iko )evo); Pri Joklnu pa je gostovala tudi pesnica, šansonjerka in kabaretis-tka Svetlana Makarovič iz Stovenije.
Poučni iziet SPD „Dobrač"
Gotovo je gornji naslov precej pomanjkljiv - dejansko je bila to ekskurzija, pretežno umetnostno-zgodovin-ske vsebine, ki jo je priredilo SPD „Dobrač" na Brnci pretekli ponedeljek. Naš dobro znani prijatelj, mnogostran-ski upodabljajoči umetnik, prof. Hans Piccotini je že na nekem zadnjem srečanju sprožil to zamisel, ki je našla širok odmev tako med dru-štveniki kakor tudi profesorji pobratene slovenske gimnazije. Predviden je bil tako ogled galerije Accademia, ene zelo starih cerkva z imenom Frati ter visoke šole umetnosti San Rocco. Z dokaj izčrpno razlago je skušal prof. Piccotini večini razložiti razstavljene eksponate, ki jih navaden človek sprejme v glavnem le po všečnosti. Zelo nazorno je obrazložil prav markantne posebnosti, vidne mejnike v delih velikih mojstrov, vpletel vmes socialno-politične komponente, ki so vodile do prepletov oziroma prehodov umetnostnih slogov. Tako je spletel lok iz višine odmaknjenega, nenaravnega asketskega upodabljanja gotike, preko vse bolj k naravi vračajočega
se umetniškega sloga v renesančni dobi na pričetku 16. stoletja, ko se tudi podobe svetnikov približajo poljubnemu človeku (človeškemu izrazu) iz anonimne množice, pa vse tja do rahlih a čestokrat izzivajočih začetkov, ki se dokončno razbohotijo v obilnosti baročne dobe sredi 17. stoletja, preko sredine 18. stol.
Izreči bi hotel le svoje osebno mnenje, da so me dragocene umetnine gotskega slikarja Vcncziana, pravega prevratnika v renesančni dobi Tiziana, njegovih sovrstnikov Tintoretta, Bellinija, nadalje slikarja Tiepola iz baročne dobe, dokaj prevzele, saj je razlaga našega umetniškega vodje vendarle odprla pogled na to ali ono značilnost, na osrečujočo lepoto, ki sicer ostane površnemu gledalcu zakrita. In v tem je bila ekskurzija resnični užitek za vsakogar. čigar obzorje vsaj nekoliko presega vse pretre-zen, zmaterializiran vsakdan.
Zato torej še enkrat, tako prireditelju posebno pa prijatelju prof. Piccotiniju: iskrena hvala!
F. C.
Kn jižni dar SPZ -1988
V kratkem bo pri Založbi Drava izšel knjižni dar Slovenske prosvetne zveze za leto 1988. To bo spet zanimiv snop branja in še česa, ki bo v veselje vsem, ki jim je blizu slovenska tiskana beseda in pesem.
Tokrat bo šlo dejansko za koroški knjižni dar, saj so v njem zastopani sami koroški avtorji.
Knjižni dar bo vseboval šest del in sicer: Koroški koledar (90 šil ); Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem (340 šil.); nova pesniška zbira Maje Haderlap Bajalice (150 šil ); kaseta pesmi Lenčke Kuppcr (1 (X) šil.) in brošura z notami in ilustracijami (60 šil.) ter stenski Koledar Rudija Benetika (120 šil.). Tako bi skupna vrednost, & bi izdajo kupili posamič, znašala 860 šilingov, medtem ko bo celotna zbirka stala samo 348 šilingov, kar je dejansko lep knjižni dar, ki ga lahko vsak kupi ali zase ali pa ga komu podari za božično ali novoletno darilo.
O knjižnem daru SPŽ za leto 1988 bomo obširneje še poročali, saj ga ho Založba Drava v kratkem predstavila tisku. Kljub temu pa ga je možno že zdaj naročiti pri „Dravi" ali pa pri Slovenski prosvetni zvezi.
Potovanje v Mauthausen
Mauthausen je lepo mesto v Zgornji Avstriji in leži jugovzhodno od Linza. Obdano je z lepimi gozdovi, travniki in polji ter bogatimi kmetijami. Tudi mnogo kamnolomov granita je tu.
In prav v tem kraju je bilo od leta 1938 do 1845 zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen, v katerem so nacistični zločinci pod vodstvom SS pobili nad 120.000 ljudi najrazličnejših narodnosti. Med žrtvami je bilo tudi več koroških Slovencev.
„Sodalitas" - dom prosvete v Tinjah je za 10. Oktober organiziral izobraževalno potovanje v taborišče Mauthausen, ki je imelo še 40 podružnic, med njimi nam dobro poznano podružnico tu in ostran Ljubelja. Do smrti izmučeni jetniki so opravljali težko delo, saj so morali s primitivnimi sredstvi kopati ljubeljski predov in več tisoč jetnikov je tam pustilo svoja življenja.
Skozi taborišče je udeležence vodil nekdnaji jetnik dr. Ludwig Soswinski, predsednik „Osterreichische Lagergemeinschaft ftir Mauthausen". Najprej je predvajal dokumentarni film - deloma posnetke, ki jih je napravila zločinska SS, deloma pa so film sestavljale rekonstrukcije. Grozne scene in dokumentacije so pretresle slehernega udeleženca ekskurzije.
Sledil je ogled dokumentacij, o katerih je dr. Soswinski govoril in razlagal z veliko zavzetostjo.
Udeležence sta močno pretresla krematorij in plinska celica, ki je bila kamuflirana kot večja kopalnica. Ko smo bili v tej „kopalnici", nihče ni bil sposoben spregovoriti besede, saj je vsak mislil na žrtve, ki so tu našle smrt.
Zloglasni kamnolom granita - kdor je obnemogel in padel, je bil ustreljen. Po načrtu SS vrnitve iz tega taborišča ni bilo.
Številni spomeniki raznih narodnosti, katerih pripadniki so tu zgubili življenje, pričajo o grozodejstvih, ki jih je povzročil nacizem. Ta zločinski režim pa je vodil Hitler.
Zelo priporočljivo bi bilo, da si vsaj enega izmed številnih taborišč smrti ogleda čim več mladine, ki lahko prepreči, da se kaj takega v bodočnosti ne bo več ponovilo. Mnogo je namreč mladih ljudi, ki ne verjamejo, da se je kaj takega v resnici dogajalo. Toda po ogledu krajev grozodejstev in orodja, s katerim so ubijali nedolžne žrtve, se vsak zamisli in uvidi, da je vse, kar je videl, bila kruta resnica.
Razveseljivo je, da je isti dan Mauthausen obiskala tudi Socialistična mladina Koroške.
Andrej Mohar st.
Ez!et k ..čarovnicam"
Zadnji izlet, ki ga je organizirala Zveza slovenskih žena je bil 20. oktobra 1987. Tokrat so se napotile na zgornjo Štajersko. Vabilu se je odzvalo nad petdeset žensk z Roža, Zilje in Podjune in se z udobnim Sienčnikovim avtobusom napotile proti gradu Riegersburg, kjer je že dalj časa razstava „Čarovnice in čarovniki"!
Ogled imenovane razstave je bil zelo poučen, saj prikazuje, kako so včasih ravnali z ženskami, ki so jih obsodili „zločina čarovništva". V času od 16. do sredine 18. stoletja je bilo na Štajerskem zaradi čarovništva mučenih, obsojenih na smrt in usmrčenih nič manj kot 300 žensk in moških različnih starosti. Posebno velja poudariti, da je bil zadnji veliki čarovniški proces na Štajerskem še med leti 1744 in 1746, torej pred manj kot 250 leti.
Tema razstave zadeva brez dvoma eno najtemnejših poglavij evropske zgodovine, ki so ga razen tega pogosto tudi enostransko in zgrešeno interpretirali. Zato je glavni namen razstave, da korigira netočne poljudne interpretacije in obiskovalca na podlagi vestno opravljenih znanstvenih raziskav seznani z dejavniki, ki so bili merodajni za preganjanje dozdevnih „ča-rovnic" in .,čarovnikov", ter mu predoči duhovno, gospodarsko in socialno ozadje tega pojava. Prizadeva pa si tudi opozoriti na skupnosti, ki so v 20. stoletju morale odigrati usodno vlogo „grešnih kozlov", ali pa celo še danes nadomeščajo nekdanje čarovnike" in čarovnice".
Da so se žene ustavile tudi ob dobri kapljici štajerskih vin, grozdju in kostanju ni treba posebej poudariti.
Grad Riegersburg, kjer je na og/ed razstava „ Čarovnice in čarovniki".
DEV!ZE/VALUTE
Deviznitečaji 2.11.1987
Nakup Prodaja
din	1.45	1.65
us $	12.076	12.176
can $	9.18	9.28
angl. C	20.80	21.06
irl	18.62	18.88
sfr	851.10	853.50
bfr	33.61	33.81
ff	207.06	208.94
hfl	624.06	626.94
dm	702.83	705.67
lit	0.946	0.964
dkr	181.50	182.90
nkr	184.97	186.43
skr	195.49	197.51
fmk	285.50	287.90
esc	8.58	8.94
ptas	10.51	10.67
yen	8.789	8.819
Valutni tečaji 2.11. 1987
din	1.05	1.30
us $	11.90	12.50
can $	8.95	9.55
angl. E	20.35	21.55
irl	18.05	19.25
sfr	842.00	862.00
bfr	32.90	34.10
ff	203.00	213.00
hfl	616.00	632.00
dm	695.00	711.30
lit	0.93	0.99
dkr	177.50	184.50
nkr	181.00	189.00
skr	192.00	200.00
fmk	280.00	292.00
esc	8.10	9.50
ptas	10.20	11.00
yen	8.60	8.90
OGLASA
Prodajam hišo (300 kvadratnih metrov) ter 1500 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Biogradu ob morju (Dalmacija). K zemljišču spada tudi 50 metrov majhne marine. Za pojasnila se obrnite na Mileta Fabijan (Francija, tel. 93-54-33-75, zvečer), ah Boraca Meirijana (Kanada, tel. 416-279-80-27, zvečer) ali Mileta Branko (Jugoslavija, tel. 51-612-868, zvečer).
Brošuro „Smrt in kaj potem? Življenje - odgovor iz duhovnosti" lahko brezplačno naročite pod naslovom: Univerzalno življenje/ Universelles Leben, Postfach 140, 5016 Salzburg.
15 25 26 28 39 44(18) b.j.
Tako jo pozna skoraj ves svet- tud/ na obisku par/amenta v Parizu je /iona Sta/ier, edina zastopnica radika/ne stranke v rimskem parlamentu, nastopi/a „zgoraj brez". Doseg/a je zaželeno publiciteto tudi v Franc/ji, ni pa znano, ali se je pri tem nastopu v jesensko-b/adnem Parizu tudi preb/adi/a...
Rešitev križanke iz zadnje števiike
		7	Z)	/	Až	4		/P	c	<3	s	4			
		/	4	Až	(7	A/		(/	Z)	/P	7*	/	A/	4	4^
47/		4	A/	<)	Al	4		J	T	F	4	/p	/	A/	4>
7	c?	L	<3		4	/7	3	ibT	/	//	/p	o	J	d	4^
	6		A^	A	a	/	/P	4P	3	/	-4	z		7	4
7	L	3				/P	r	A/	4-	^4		.67	3	/P	T
J	<4	/P	Ar	c?	Al		Z)	O		/p	4	4?	4	&	/
	t/	(7	/p	/F	4		4	/P	3	<7		4	3	4^	
/p	'7	/v	7	4	<	v		(7	/p	/			P	o	/P
4		V	4	Až	/	3	L	3		A/		3	4	d	4
47 v						7		r	T	^4"		4	'P	4	Al
			P	1/	4	*	/P	4	T	p	4				
		E	P	O	/P	7	/	T	/P	o. Z)		4			
Prečrtovaina
križanka
V vsaki od spodnjih ..besed" so vrinjene po tri črke. Morate jih odkriti in prečrtati, tako da dobite pravo besedo, ki jo vpišete v lik. Prečrtane črke brane po vrsti dajo neko misel. Primer: pod 1. vodoravno je ..beseda: GROKOTHAR - prečrtati morate črke KOT, da dobite besedo GROHAR
VODORAVNO: L gr«k«thar; 7. ttajetnnhus; 13. rageemada; 14. ulripolek; 15. erehseni: 16. idnasah«; 17. velelna; IS. aslohama; 19. tadaš; 20. nevidj; 21. /rijokl«; 22. tisodn; 23. Midtur; 24. pedpotr«; 25. kra-rebj; 26. linenema; 27. arisloma; 28. eidahopin; 30. prilhiriv; 31. hrazuvali; 32. rimelžana.
Navpične besede so podane spodaj in jih morate s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik (če želite križanko rešiti samo s pomočjo vodoravnih besed, navpične besede enostavno prekrijte).
Greenwich - skušnjava - ardeni - budalo - raster -tiamin - alamo - iskra - ogenj - trota - zenit - hana -križ - mrha - pipa - adi - ari - bio - lov - hr - pr - ra -uc.	sestavil Jože Petelin
TEDENSK! HOROSKOP
LEV (23.7.-23.8.)
Malo več časa si boste vzeli za vaše privatno življenje, kar pa ne sme veljati samo za ta teden. Napravite si dneve čimlepše. saj vam idej ne manjka.
DEVICA (24.8.-23.9.)
V tem tednu boste lahko res zadovoljni, saj boste doživeli veliko prijetnih stvari, ne da bi se zato potrudili. Nekdo vas bo potreboval bolj kot si mislite.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Čakajo vas pomembne odločitve; ne dovolite, da bi kdo vplival nanje! Pri delu v službi in privatno morate biti nekoliko bolj Prijetna poživitev v ljubezni, vendar pazite,da si ne opečete prstov! Vaša srečna številka je 19. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.)
Vaši prijatelji računajo na vas in jih ne smete pustiti na cedilu! V službi ne stavite vse le na eno karto, lahko ste v zmoti. Vaša srečna številka je 10.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Rešite se skrbi in napravite si lepe urice! Tako boste zdravi in zadovoljni s seboj. Delo organizirajte sistematično, da ne boste po nepotrebnem izgubljali živcev.
elastični.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Zelo se vam bo obrestovalo, če boste zapravljali energijo za bolj koristne smeri kot doslej. Ljubljena oseba vam bo dala nov polet. Važno je. da ste s srcem pri stvari. Vaša srečna številka je 25.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Niste več zdravstveno tako močni, da bi se lahko privoščili vse neumnosti, ki vam pridejo na pamet. Izogibajte se družbe, ki vas pelje na stranpota. Uredite se in se zanesite na ljubljeno osebo. Pri delu potrebujte malo predaha.
RIBI (19.2.-20. 3.)
Ste v polni formi, zato uredite vse. česar doslej zaradi pomanjkanja volje niste. Vaše srčne želje se bodo uresničile, zato ni razloga, da bi se še naprej delali sive lase. Vaša srečna številka je 26.
OVEN (21.3.-20.4.)
Bodite manj strogi sami s seboj! Ni še vse izgubljeno. Svojim občutkom dajte prosto pot! Doživeli boste prijetno spremembo, ki vas bo nekoliko zamajala, vendar ne preveč. Vaša srečna številka je 18.
BIK (21.4.-21.5.)
Ne imejte vedno vse prav. to pelje v konflikte z vašo okolico! Tudi ljubljena oseba vas bo imela rajši,, če boste manj popolni. Zavistnih pogledov se ne ustrašite, saj ste jih že itak vajeni.
DVOJČKA(22.5.-21.6.)
L ^ H V tem tednu storite nekaj za svojo zdravje! ! 1	< ^ temu ho pripomoglo tudi, če boste
MtAšaf poravnali svoje obveznosti do vaših sorodnikov. Pismo vas bo spodbudilo k nekemu koraku. RAK (22.6.-22. 7.)
Čaka vas zanimiv teden. Čeprav veliko zmorete, malo več premisleka v vaših odločitvah ne bo škodilo. Kregani boste, ker preveč zapravljate.

TRIBUNA BRALCEV
Dragi kritik kritike, dragi Franc Kattnig!
No, zdaj sem jih pa dobila po svoji neposvečeni frizuri, da kar bliska. Obzirno si mi razložit, kje je predpogoj za pristojnost kritike in govorjenja o grehu, pa čeprav samo literarnem. Da sem merila izključno na literarnega, je bilo verjetno jasno vsem, le Mohorjevi ne. Ni mi znano, da bi besedo greh vzela cerkev v zakup in le zakaj bi je ne smela uporabljati jaz, če si jo lahko lasti vsak grešni kozel? Čeprav se gotovo ne spoznam na cerkvene zadeve tako dobro kot vodja Mohorjeve, pa se mi vendarle zdi, da greh ni kakšna posebno sveta stvar. Tebi se zdi potrebno, da vlačiš na pomoč kar dva zakramenta, o katerih nisem napisala niti črke in za katera ne vem natančno, kaj iščeta oz. pojasnjujeta v tvojem odgovoru. Razen seveda, da si me hotel diskvalificirati in osmešiti. Kaj vse pa tvoj uvod v duhovništvo razkriva, naj sodijo bralci sami, saj smo v javnosti.
Sreča moja, da si v svoji superiornosti zmožen velikodušne reakcije nasmeška, ne smeha, ki se ob taki nepomembnosti še splača ne in tudi ne ob taki smrdljivi golidi kritikantstva (to si hotel menda reči?). In tako si me z bleščečo moško suverenostjo potisnil nazaj za štedilnik, saj za cerkveno službo pač nisem in če te prav razumem, za pisanje kritik knjig Mohorjeve tudi ne.
Saj vemo, kako je s takimi simpatičnimi gospemi. Dolgčas jim je ves ljubi dan, pride jim na misel, da so se nekoč naučile celo brati, no pa jih obide pregrešna želja (ojej, že spet greh!) in se čutijo poklicane, da zbezljajo v literarni zelnik delat škodo, ki pa ne more biti ravno velika, sodeč po tvojem nasmešku.
Bojim se le, da tudi diskvalifikacija moje osebe ne bo zboljšala kvalitete prevoda ali karkoli žeje.
Žal mi je, da si me tako napačno razumel, ko misliš, da sem prevodu ali prevajalcu izrekla kakšno priznanje. Celo navajaš me:......da
je prevajalec skušal ustvariti...." O uspešnosti tega početja ni bilo govora. Jakost zvoka ob poku mehurčka seveda ni bistvena, vendar jo je določila Mira Lobe in ne moja malenkost.
če s šopkom nisi zadovoljen, bom dodala še kakšno cvetko. N. pr. šepasta rima, ko teče beseda o nogah glavnega junaka: ... prav nič niso videti od psa, / in koža ti preveč je pisana, / zato se ne imej za kužeka! Pri tem je odvečna vejica gotovo tiskovna napaka. Ce se samostalnik „kužek" v četrtem sklonu ednine glasi „kužeka" in ne „kužka", je to bržkone štajerski kolorit, ki prinaša v verz kakšen meni neznan poseben čar. In gotovo je krivo moje pomanjkanje posluha, da mi ritmični
verzi škripljejo v ušesih. Da se v besedni umetnosti n. pr. imenuje kombinacija „mali žrebiček" pretiravanje, je morda že zastarela šolska modrost, nevredna sodobnih dinamičnih prevajalcev.
Neizpodbitno dejstvo je, da bi vsak prevajalec napravil drugačen prevod, ne eden bi ne bil enak drugemu. To pa še ne pomeni, da teh nihče ne bi smel uvrščati med boljše ali slabše. Tudi prevajanje ima svoje zakonitosti. Kako bi bilo, če bi na prvo stran napisali namesto „pre-vedel tainta" kar lepo „prosto po avtorju" ali „s popravki prevajalca" ali kaj podobnega? Bi to ne bilo nič?
Kar se tiče zakonitosti kritike, sem na Koroškem spoznala sledeče: kdor hvali, je dober kritik, kdor ne, temu se na lepši ali pa bolj umazan način odreka kompetenca. Odvisno od subjektivnega okusa.
K vsebini golide pa toliko: bolj mešaš, bolj smrdi, je stara kmečka modrost.
Še ne vdana Sonja Ban
Dragi sosedje Korošci!
V zadnjem času se ukvarjamo s perečim problemom, za katerega mislimo, da bo zanimal tudi vas, saj ste naši najbližji sosedje onstran meje.
Verjetno veste, da imamo pri nas v Krškem edino nuklearko v Jugoslaviji in da obstaja problem, kje odlagati jedrske odpadke. Nuklearna elektrarna Krško je zaprosila Zavod za družbeno planiranje SR Slovenije, za rezervacijo petih lokacij kot možnih odlagališč radioaktivnih odpadkov.
In to: v okolici Velenja, v okolici Solčave. Torej so izbrali našo Solčavo (področje ob meji) kot eno primernih odlagališč za trajno skladiščenje teh zdravju in okolju nevarnih snovi.
Gotovo je tudi vam, kot nam cilj, da ohranimo čisto in zdravo okolje, da rešimo, kar se sploh rešiti da pred strahotnim uničevalnim zagonom industrije dvajsetega stoletja.
Kdor je že bil pri nas v Solčavi, Logarski dolini, pozna lepote teh področij in trdoživost njihovih prebivalcev. Zato ne bomo dopustili, da bi uničili to, kar nam je dala mati narava, kar so nam zapustili naši predniki. Verjamemo, da se s tem strinjate tudi vi in da tudi vi ne boste dopustili, da bi se kaj takega resnično zgodilo.
S tem namenom in zaradi čuta dolžnosti, da veste kaj bi lahko dobili v vašo bližino, smo vam napisali te vrstice. Z željo, da bomo s skupnimi močmi to dosegli, da bomo ohranili prijateljske odnose zaključujemo in vse lepo pozdravljamo.
Krajani Soičave
Solidaritat mit Arbeitsiosen
Rund 150.000 Menschen sind im Herbst 1987 arbeits-los, davon sind 35.000 unter 25 Jahre alt. Dabei kann doch jeder, der es nur richtig anpackt, fleiBig ist und den Mund halt, Arbeit bekom-men, meint ein nicht unbe-trachtlicherTeil der Bevolke-rung. Die VVirklichkeit schaut freilich anders aus. Arbeitslo-sigkeit ist langst kein Problem mehr, das nur jene be-trifft, die im Augenblick kei-nen Job haben. Denn durch das Uberangebot an Stellen-suchenden wird der Druck fur alle groBer. Der Chef meint dann eben: „Wenn es Ihnen nicht paBt - drauBen vvarten genugend andere auf Ihren Posten."
Ernstzunehmende Pro-gnosen sagen fur 1988 eine Arbeis!osenquote von 6,5% voraus (1986 5,2%) - wenn nichts passiert. Deshalb ste-hen die Herbstaktivitaten der Sozialistischen Jugend unter dem Motto: „Seite an Seite gegen Jugendarbeitslosig-keit". Wir treten auch fur eine aktive Arbeitsmarktpolitik ein und fordern, daB Beschafti-gungsmaBnahmen wie die Aktion 8000 und die Forde-rung von Sozialprojekten weiter ausgebaut vverden soli.
Fur die Soziaiistische
Jugend Kiagenfurt-Stadt: Hans KraBnitzer
Iz teh zoprnih razglabljanj jo je predramilo trkanje. Vrata so se hkrati odprla. Bila je gospodinja, ki je rinila glavo skozi pol odprta vrata.
„Boste prišli na kosilo? Nekaj dobrega sem pripravila. V šoli tako niste čakali kosila."
..Pridem. Res mi bo prav prišlo."
Samo malo je želela biti sama, sedeti tako križem rok in nič misliti. A ta ženska, ljubezniva, radovedna in potuhnjena hkrati, jo je počasi, toda vztrajno ugonabljala. Zato je šla.
Juha na belo pogrnjeni mizi jo je vabita. Jedli sta molče. Pospravljanje globokih krožnikov pa je gospodinja izrabila še za novico:
„Emil je pisal. Veste", in že je vlekla pismo iz žepa, „zanima se za vas in lepo vas pozdravlja. Hočete videti pismo?"
„Hvala, vam kar verjamem."
Malce poparjena je oddrsala v kuhinjo in prinesla krožnik ocvrtih zarebrnic in zelene solate.
..Počakajte, saj lahko skočim jaz", se je ponudila, da bi nekako preskočila pisanje. Že je postavila skledo praženega krompirja na sredino mize. Ženska se ni dala ugnati. Vrnila se je k temi in nadaljevala tam, kjer je prej ostala.
..Pravi, da mu je kar dobro, šteje pa le dneve, ko se bo vrnil v domovino."
,;Vsa je rad doma", je prista-
Nov predsednik
Kolikor mi je znano, velja ugotovitev, da so idejne razlike bodisi v neki organizaciji, bodisi v kakem društvu v prid vsem. Kajti raznolikost je vzpon zdrave konkurence. Ne moremo pa mimo tega, da se je v preteklosti delalo veliko napak. Naša naloga je, da se teh zavedamo in jih ne ponovimo.
Z ogorčenjem sem prebral pismo bralca, bivšega namestnika tajnika SPD Gorjanci iz Kotmare vasi. Le-ta namreč trdi, da se od izvolitve novega predsednika naprej ne bo več vleklo za eno vrv. Zakaj vendar, se vprašam? Morda zato, ker nekaterim novi predsednik ni všeč - pri čemer s tem nočem vrednotiti moje simpatije. Se mora res zgoditi, kar želi manjši del skupnosti, ali pa smo že toliko zreli, da se podredimo želji večjega dela članic in članov društva? Če se bomo ravnali po prvem, se mi zdijo volitve odveč. Kar pa se tiče odkritega razglabljanja o problemih v društvu, je naloga odbornikov, da sprožijo pogovor, ki naj bi privedel do poenotenja.
Dragi prijatelj, naši cilji so isti; ohranitev kulturne dediščine in obstoj naše narodnosti. Ne bodimo tako nespametni, kakor večina naših zastopnikov obeh kulturnih organizacij. Le v skupnosti je naša moč, ne trgajmo je.
Gorazd Živkovič, Dunaj
vila brez poudarka, čeprav ji je ta misel zdaj le nekaj pomenila. Ženska ji je ponudila krožnik in samo prikimala.
„Jutri ne, pojutrišnjem bom tudi jaz že pri mami. Človek res težko čaka, čeprav vi lepo skrbite zame in sem tukaj tudi nekako doma."
„Ne terja od mene posebnega napora. Rada delam in skrbim za nekoga. Tako ima življenje smisel. Kaj bi kuhala in jedla sama? Smešno."
Ob kavi so se Veri sprostile misli. Kar same so ušle tja h Kolaričevi Toni. Vprašala je naravnost:
„Kaj ta Tona živi čisto sama?"
Ženska jo je začudeno pogledala. Morda se je morala zbrati in najti dovolj ostre in kratke besede:
„Vedno in nikoli sama."
„Kako to mislite? Danes sem jo videla, kako je ogrebala streho."
„Že, ker si podnevi oni ne upa tja."
„A tako. Saj ne poznam onega in me to tudi ne zanima. Ne vem, nekako zasmilila se mi je. Bolj sem mislila, če nima otrok", se je hotela izmotati.
„Otrok? Eno hčerko ima. Pravijo, da je naredila neko višjo šolo, pravno ali kako si ji reče.ŽivivLjubljani."
„ln ne pride nič mame obiskat?"
„Pride za praznike in tudi na dopust."
ŠAHOVSKA
RUBR!KA
(ureja Silvo Kovač)
Šahovska naloga št. 33
POPOV - BULJOVČ1Č (Jugoslavija 1967)
a b c d e f g h
Položaj belega na diagramu je obetavnejši, čeprav je na videz kmet na polju f7 nevarno ogrožen in črni grozi s protiigro (Td2) po drugi vrsti. Kako je beli, ki je na potezi, izpeljal kombinacijo, po kateri je ostal materialno močnejši, je tokrat naloga reševalcev.
Rešitev naloge št. 32
Samo z žrtvijo kmeta, oziroma s potezo l.h7+! lahko beli še računa na zmago. Na l.Lg6 sledi 1... Tb2:+ 2.Kf3 Tb8 (tudi na 2.Lc2 črni remizira s potezo 2.. .Tb8).
l...Kh7: 2.La4! T)<2:+ 3.Lc2+!! Beli zapira drugo vrsto pred šahom črne trdnjave, obenem pa s to nenavadno potezo daje šah črnemu kralju. Sedaj je izsiljeno 3...Tc2:+ 4.KI3 Črni sedaj ne more preprečiti napredovanje belega kmeta v damo Na šah s trdnjavo na c3 in c4 se beli kralj umakne preko polja 14 in f5, zato je črni podpisal predajo!
„A tako, to je že bolje", je hotela prekiniti, ker jo je vznemiril ženski potemneli obraz.
„No, veste, meni se ne smili, Tona, mislim. Boste še smetano?" je vprašala s spremenjenim nižjim tonom.
„Ne, menim, da ne. Kava s smetano izgubi aromo in nič več ne opravlja svoje naloge."
„A ima kava kakšno posebno nalogo?"
„Seveda, dviga krvni pritisk!"
„Ne potrebujem kave, če me še kdaj vprašate po Toni."
„Ne bom! Obljubljam. Potem rajši dvignite skodelico", se je pristno nasmehnila.
„Kaj če bi začetek vaših počitnic zalili s kozarčkom vina?" je poskočila, kot bi jo prešinila odrešujoča misel.
..Požirek nama ne more škodovati. Prinesite."
Bleščeča kozarca sta na svetlem pladnju cingljaje opozorila nase. Gospodinja je nagnila pollitrski vrček in nalila. Se preden je Vera utegnila prestreči, je bil kozarec skoraj do roba.
f Ja/je
Kulturna taberna Pri Joklnu - Bierjokl išče kvalificirano natakarico/kuharico (natakarja/kuharja), ki je vajen(a) samostojnega dela. Plača po dogovoru. Telefon: (0463)51 45 61.
- KAROLINA KOLMANIČ - a
Izzvenela je pesem
Hokej na !edu: KAC zaostaja )e za 1 točko
Zadnji konec tedna se je začeio tretje koio avstrijskega prvenstva v hokeju na iedu, in obeta se več kot zanimiv raz-piet. V bistvu namreč razen Lustenaua ni moštva, ki mu ne bi mogli napovedati zmage tudi proti tradicionalno boljše uvrščenim klubom. Feldkirch in VSV/Beljak zaostajata za vodečimi moštvi - razlika po točkah je že kar precejšnja -toda lanskega prvaka KAC čaka v naslednjem kolu na tujem prav Feldkirch, neprijeten nasprotnik, kateremu je KAC že dostikrat podlegel -pa čeprav ta morda ni bil v najboljši formi.
Predvsem KAC si je od letošnjega prvenstva zelo
veliko obetal, priznati pa je treba, da je imel že kar precej poškodovanih igralcev, tako da ni mogel nastopiti vedno v najmočnejši postavi. Tako je npr. tudi Rudi Konig igral za moštvo šele v zadnjih štirih kolih, v zadnji igri doma proti Lustenauu pa je že blestel in dosegel tudi gol. Predvsem po njegovi ozdraviti si pri celovškem prvaku obetajo spet boljšo moralo in večjo borbenost moštva. Točke zaostanka za Innsbruckom pa še ne jemljejo preveč resno, saj je prav isti Innsbruck tudi lani vodil že s precejšnjim naskokom, v play-offu pa le moral priznati, da igra celovški klub KAC boljši hokej na ledu.
B&čovs je po nesrečnem porazu na pogubnem predzadnjem mestu!
Pred občnim zborom Siovenske športne zveze
Mandatna doba sedanjega odbora Slovenske športne zveze se nagiba proti koncu, pa tudi dolgoletni predsednik naše športne zveze Danilo Pru-šnik hoče oddati svoje predsedniško mesto.
Iz teh razlogov bo v četrtek 12. novembra ob 19. uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu potekal občni zbor Slovenske športne zveze, ki bo preveril pravilnost dela naše strešne športne organizacije, hkrati pa tudi pretehtal in predebatiral smernice in namen našega nadaljnjega dela.
Glavna točka občnega zbora pa je na dnevnem redu seveda izvolitev novega predsednika ter novega odbora, ki naj bi vodil delo Slovenske športne zveze na Koroškem v naslednji mandatni dobi.
TERM!N)
^ NOGOMET
Sobota. 7. 11.: Klopinj - Dobrla vas(14.15).
Nedelja, 8. 11.: Irscheji - SAK (14.15), Pliberk - Magdalen (14), Bilčovs - Šentjakob (14.30), Kot-mara vas - Vetrinj (14), Globa-snica-Sele (14.30),2i tara vas-Galicija (Mb Žvabek - SC Michaet/L.(10.45).
^ NAM!ZN! TEN!S
Četrtek, 5. 11.: KAC - NTK Celovec 1 (19). Sele IV - Wolf-sherg(19).
Petek, (t. 11.: ZSM Škocijan -Podkrnos (19), Sele 1-Vrba (19), SelellI-Labot(19).
Sobota. 7. 11.: Sele (ženske) -Oberndorf (15).
Nedelja, 8. H.: Sele (ženske) -Globus Dunaj (9).
Ponedeljek, 9. 11.: NTK Celovec ! - Liebenfels (19). NTK Celovec H-Podkrnos(19)
Torek, 10. 1!.: Evropska liga: Avstrija-Belgija (Vetrinj. 18).
RAZNO
Sobota, 7. 11.: Ples športnikov -SŠK Obir (gostilna Podobnik), 20).
BILČOVS - LENDORF 0:1. Gledalci sobotne tekme Bilčovščanov so kar zmajevali z glavo: kako je mogoče, da moštvo, ki stalno napada in ima priložnost za priložnostjo, podleže? Odgovor je sicer enostaven, da pač možnosti same še ne odločijo tekme, temveč zadetki, toda odgovor na vprašanje, kako so Bilčovščani mogli zapraviti najmanj ducat najboljših priložnosti, ni tako enostaven. Že v prvem polčasu bi bili Bilčovščani namreč lahko odločili tekmo v svojo korist, ker pa niso zadeli mreže, je bil srečnejši tekmec iz Lendorfa. Nekaj sekund pred koncem prvega polčasa je namreč vratar Schaunig „spregledal" žogo, kije zatresla mrežo, in gostje so povedli z 1:0. V dru-
gem polčasu je Bilčovs še sil-neje pritiskal, toda napadalci so bili pred vrati preveč okorni. Tako sta Partl in Kuess sama zapravila kar šest „stoodstotnih", pa tudi drugi niso bili uspešnejši. Zdaj je Bilčovs zdrknil že na predzadnje mesto in se bo - ob takih tekmah - le težko obdržal v spodnji ligi.
Dvojno srečo je imela DOBRLA VAS. V tekmi s KAC-jem je dosegla gol v 92. minuti in tako zmagala z 1:0. Vodeči na lestvici, Wie-tersdorf pa je zgubil v Mostiču. Zdaj imajo Dobrolčani zaostanek ene same točke, kar je dobro izhodišče za povratno kolo. Zmagal je tokrat tudi Šmihel (2:0 v Frantschachu), Klopinj pa je dosegel remi proti St. Leon-
hardu(2:2).
Iz prvih razredov lahko poročamo o uspehih,neuspehih: Selani so zmagali v Rei-chenfelsu s 3:1, Galicija pa v Šentpavlu s 3:2. Podlegla pa je Železna Kapla v Velikovcu (2:3), Globasnica pa doma s Podkrnosom (4:5). Prav zadnji rezultat pa je porazen, če pomislimo, da je Globasnica dosegla štiri gole, toda kljub temu še zgubila tekmo. Na lestvici še naprej vodi Velikovec, toda Selani imajo isto število točk.
V drugem razredu sta Rikarja vas (2:1 proti Preiten-ggu) in Žvabek (1:0 proti Sentpetru) zmagala. Oba kluba zasedata mesti v sredini lestvice; kar je predvsem za novinca iz Rikarje vasi lep uspeh.
SAK v s!abi tekmi dosege! !e remi!
SV ŠENTVID - SAK 0:0. - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so po „derbi-ju" s Pliberkom morali to nedeljo nastopiti v Šentvidu, kjer jih je čakal tamkajšnji SV. Prav ta nasprotnik je lani (igral je še v drugi avstrijski ligi) izločil slovenske nogometaše iz tekmovanja za avstrijski pokal. Jasno torej, da so hoteli igralci kapetana Marjana Velika tokrat poravnati odprti račun s Šentvidča-ni. Toda ta načrt so izpolnili le delno.
Na mokrem igrišču se je v prvih petnajstih minutah razvila sicer zanimiva igra - SAK je imel kar štiri lepe priložnosti za zadetek - toda očitno je bil mraz močnejši od volje in prizadevnosti igralcev - obeh moštev. Tako je po devetdesetih minutah ostalo pri pravičnem remiju ():(). SAK je torej spet zapravil točko, kar bi se v drugem delu prvenstva, ki sc začne že ta vikend, znalo izkazati kot usodno. Poleg tega pa rezultat, še manj pa slaba igra, ne zadovoljujeta, saj je SAK spet nastopil v najmočnejši postavi.
Koroška tiga
l.SVRLienz	13	8	2	3	35:13	18
2. WAC	13	7	4	2	27:14	18
3.Breze	12	7	3	2	21:8	17
4. Trg	13	7	3	3	33:21	17
5 SAK	12	6	2	4	18:11	14
6.Matrei	13	5	4	4	22:16	14
7.Šmohor	13	5	4	4	21:17	14
8.Pliberk	12	4	5	3	26:21	13
9.Šentvid	13	4	5	4	9.25	13
10. Wolfsberg	12	4	2	6	14:29	10
11.Molita!	13	3	3	7	12:17	9
12. Magdalen	13	3	3	7	12:22	9
13. VSV/Beljak	13	3	2	8	16:26	8
14.1rschen	i:	!	1 .	2	107:33	4
Spodnja !iga-vxhod
1. Wietersdorf	M 9 22	25:9 20
2. Dobrla vas	13 8 3 2	23:1019
3. Mostič	13 8 3 2	24:1419
4. Treibach	M 7 24	35:2116
5. ASK Celovec	n 64 3	22:2016
6. Šentandraž	13 4 7 2	18:1315
7. St. Leonhard	13 5 5 3	19:1915
8. Šmihel	13 5 2 6	17:2712
9.Ruda	13 3 5 5	16:1811
10. Klopinj	M 274	13:1711
11. SCA Šentvid	12 2 2 8	13:24 9
12. AS V Celovec	12 2 2 8	13:24 6
13. Frantschach	BI 48	9:26 6
14.KAC	B 138	8:18 5
		
1.Šentjakob	13 8 5 0	21:102!
2. Borovlje	13 7 3 3	26:1417
3.Dellach	B 65 2	Bdi n
4.Lcndorf	127 14	23:1415
5.Rožek	127 14	17:1415
6. Baško jezero	13 5 3 5	18:1813
7.WciBcnstcin	13 3 6 4	22:1512
8. ASV Lienz	12 4 4 4	22:2612
9.Brnca	12 3 5 4	13:1711
10. Obermillstatt	13 2 6 5	14:2110
il.Treffen	B 3 46	Miom
12.Radcnthcin	134 18	20:24 9
13.Bilčovs	13 2 4 7	13:24 8
14.Tristach	13 2 4 7	10:26 8
		
[.Velikovec	139 13	23:1519
2.Selc	13 8 3 2	24:1919
3.Žitaravas	13 7 4 2	15:8 B
4.Žrelec	13 7 3 3	28:1117
5. Sinča vas	13 7 2 4	22:1016
6. Galicija	13 5 4 4	18:1214
7.Scntpavc!	136 16	22:24 13
8.Podkrnos	13 4 5 4	13:1513
9. Žel. Kapla	13 6 0 7	21:2112
lO.Grchinj	13 4 4 5	17:1912
11. Mctlova	13 4 4 5	15:1912
B.StStelan	13 3 4 6	17:2810
13.Reiehentels	13 12 10	14:31	4
14.Globasnica	13 0 3 m	13:30 3
		
Po sedmi partiji svetovnega prvenstva v šahu vodi izzivalec Anatolij Karpov proti Gariju Kasparovu s 4:3.
Tako kakor Kristijan IVo/b/ (na siiki desno) ni moge/ nadigrati branilce SV Šentvid, je pravzaprav ce/otno moštvo SAK-ja v nedei/o pokaza/o prema/o. Komaj ena akci/a je uspe/a, podaje so bi/e neprecizne, pa tudi borbenosti je manjka/o. Re dobro, da tudi nasprotnik ni pokazat kaj več, sicer bi bi/ SAK gotovo pod/ege/.