MmšmitiL
Čas počitnic in dopustov, čas razvedrila in oddiha je za nami. Znova so se odprla vrata šol in uradov, delavnic in podjetij. V nas ostajajo spomini na mnoga prijetna in lepa doživetja minulega poletja, za koga morda tudi neprijetna in boleča.
Gotovo so ob koncu zadovoljni predvsem tisti, ki so si znali v tem času vzeti vsaj nekaj časa zase, za svojo duhovno poglobitev in osebno rast. Moč duha in telesa, ki smo si jo nabirali v teh toplih mesecih, naj bi koristno uporabili v času, ki je pred nami.
To je čas, ko so znova oživele naše krščanske skupnosti. Kateheti in pastoralni delavci pripravljajo urnike in programe za novo kate-hetsko leto, člani župnijskih pastoralnih svetov in drugi župnijski sodelavci pripravljajo načrte in si delijo naloge. Vsi se zavedamo, da je uspeh v veliki meri odvisen prav od resnega načrtovanja in dobrega začetka.
Vsem želim, da bi bili razpoložljivi in velikodušni v služenju in odprti za vse oblike sodelovanja, kije osnova sodobnega pastoralnega dela. Don Bosko, ki je znal pritegniti v svoje delo vse, ki so hoteli »storiti kaj dobrega«, naj nam bo nenehen vir navdiha in trajen zgled.
POD SVETOLETNIM ZVONOM
Med veselimi dogodki, ki so pred nami, je prav gotovo posvetitiev dveh zvonov v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Prvi, sveto-letnizvon (blizu 4000 kg), je daržupljanovžup-nije Ljubljana Rakovnik, drugi (1200 kg) pa je dar članov mašne zveze. Zvonova bo posvetil msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof
5 * 2000 september - oktober
koadjutor, na nedeljo po prazniku Marijinega rojstva (10. 9.).
Gotovo se bomo k tej slovesnosti zbrali vsi, ki čutimo v sebi posebno ljubezen do tega Marijinega svetišča in hrepenenje po večni sreči, ki se nam prebuja ob glasovih zvonov.
Kako prijetno je živeti in prihajati v zavetje Marijinega svetišča in njenih zvonov. Iskrena zahvala vsem, ki ste s svojim delom in darež-Ijivostjo pripomogli, da se bosta sredi hrupa tega sveta odslej oglašala dva nova glasnika odrešenja in naše prihodnje sreče.
PO NOVIH SLEDEH SVETOSTI
Med dragocenimi dogodki, ki nam jih podarja sveto leto, je prav gotovo tudi razglasitev 120 kitajskih mučencevza svetnike. Papež Janez Pavel II. bo opravil to razglasitev 1. oktobra letos na trgu sv. Petra v Rimu. Med mučenci sta tudi dva salezijanca, škof Alojzij Vesiglia in duhovnik Kalist Caravario. Bila sta umorjena (25. 2. 1930) na eni svojih misijonskih poti, ko sta se odločno zavzela za čast in dostojanstvo treh deklet in jih branila pred preganjalci.
Dati življenje za rešitev sočloveka! »Nihče nima večje ljubezni ...<< Škof Alojzij in novoma-šnik Kalist, ki sta rasla In zorela v don Boskovi šoli, sta to razumela in izpričala.
Kot don Boskova duhovna družina jih sprejemamo kot dragocen dar Nebes. Naj bo naše življenje odslej močno zaznamovano z njunim zgledom in priprošnjo.
Le nekaj mesecev je minilo, odkar nas je obiskal JuanE. Vecchi, vrhovni predstojnik sa-lezijanske družbe. Nasmehnil se nam je tudi na naslovni strani prve letošnje številke Sale-zijanskega vestnika. Z bogato življenjsko izkušnjo, obilnim znanjem in z zvestobo don Bosku usmerja salezijansko družino na pot v novo tisočletje. Resnično pravi človek na pravem mestu.
Prav zato nas je močno presenetila vest o njegovi bolezni, zaradi katere je bil v začetku julija odpeljan v bolnišnico in operiran. Odstranili so mu tumor v možganih, a je še vedno pod strogim zdravniškim nadzorom.
Bolnega predstojnika iskreno priporočam v molitev vsem članom salezijanske družine in vsem prijateljem salezijancev. Naj nas molitev in prošnja še tesneje poveže med seboj in budi v nas plemenita čustva sočutja in solidarnosti.
Iz srca vas pozdravljam Lojze Dobravec inšpektor
	
Riizni BLAGOSI.()YI: GOLO.TRSITNIK, VRH	4
Razni ORATORII2000	6
s.IrmaNbvakHMP DA-ZAVLDNO	8
v,. Janez Roško POMAGAJ BRATU Y STISKI	12
Mateja Novak NADUIIOVNIH V /KLIMI JEM	16
Veri in luč DRUŽINA RACIC	20
Rajni misijonarBemik SI.()YLNL(: Z INDIJSKO DUS()	22
ToneCiglar MATURANTI GŽ 2000	25
\'( ivomašnika lVtaTucnikin \ larkc > Ki )šnik POPI A( :AN A S Al X)\ 'A MNOGI 11ZRTHV	26
Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNIŠKA 6
p p.2404 1001 Ljubljana telefon: 01/427 30 28
dvomesečnik 5/2000. letnik 73 (štev 507) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava in založba: Založba Salve. Ljubljana Lektoriranje: Jerneja Kovšca Tisk: Tiskarna Ljubljana, d d. ISSN 0353-0477
DAROVE za vzdrževanje Salezijansk. vestnika lahko nakažete na žiro račun: Sal. inšpektorat, Rakovniška 6,1000 Ljubljana, št. Ž.R.: 51800-620-336 05 1200119-15059, pripis: "SV"
Na podlagi 25 člena Zakona o DDV se za tisk revij obračunava in plačuje DDV po stopnji 8%
5 * 2000 september - oktober
RSTENIK
RH NAD LAŠKIM
GOLO
5 • 2000 september - oktober
DOMA IN PO SVETU
ravo; kako nekaj velikega lahko naredi človek - kot je veličastna umetnost cerkve na Golem s svojim čudovitim baročnim oltarjem in prižnico; in končno: mlado dekle sv. Marjeta lepote nebes ni hotela zamenjati za zemeljski prah - najlepša je namreč lepota srca. Skrbeti moramo torej za skladnost človeškega srca z Božjimi načrti. Po maši so domačini pogostili vse navzoče z okusnim golažem in razveseljevali s svojo prijaznostjo. Vsi skupaj pa smo spoznavali, kako obnova zidov cerkve pomaga tudi k prenove žive župnijske skupnosti in kako je vsak član župnijske skupnosti pomemben člen v verigi ljubezni.	J.P.
klice v salezijanski družbi in v Cerkvi na Slovenskem.« Darove še vedno lahko oddate osebno na Trsteniku, po poštni nakaznici na naslov Jože Brečko, Trstenik 23, 4202 Golnik ali pa na žiro račun:
Salezijanski inšpektorat, Rakovniška 6, Ljubljana, štev. Ž.R. 51800-620-336 05 1200119-15059 s pripisom »Trstenik«
BLAGOSLOV GRADNJE PRIZIDKA
V večernih nedeljskih urah 23. julija 2000 je beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar blagoslovil gradnjo prizidka salezijanskega doma na Trsteniku. Delavci hitijo z gradnjo; do zime naj bi bil prizidek pod streho, do naslednje zime pa naj bi bila dokončana tudi notranja oprema. V navzočnosti številnih sobratov salezijancev in mnogih salezijanskih prijateljev je bila med pobožnostjo ve-černic prebrana tudi Spominska listina. V njej je med drugim zapisano: »Prenovljeni dom naj bo kraj miru in počitka za sobrate salezijance, ki so svoje življenje spremenili
I. v dar Gospodu in mladim. Naj bo kraj molitve in daBi rovanja za ver-B|. sko in moralno Upi prenovo slo- ■"•¡|l|iT venskega naro-jgi^, da in za nove ftJSIll duhovne po-
NOVA DON BOSKOVA KAPELA
V nedeljo 9. julija 2000 je bila na Vrhu nad Laškim na Paj-kovi domačiji slovesna blagoslovitev kapele sv. Janeza Bo-ska. Ob veliki udeležbi ljudi je sveto mašo in blagoslov vodil dr. Alojzij Slavko Snoj, vikar salezijanskega inšpektorja in dekan Teološke fakultete v Ljubljani. Z njim je somaševalo še sedem duhovnikov, med njimi tudi domačin Slavko Pajk, ki je obhajal 20-letnico duhovniš-tva. Ozadje odločitve za gradnjo kapele v zahvalo je na samem začetku obreda izjemno občuteno podal Miha Jelene. Lik velikega vzgojitelja sv. Janeza Boska in njegovo aktualnost za naš čas je v homiliji prepričljivo orisal dr. A. S. Snoj. Kapelo je brezplačno zasnoval
BLAGOSLOV OBNOVLJENE CERKVE
Mnogi, ki romate na Kureš-ček, tik pred ciljem zagledate na levi (če se peljete z Iga) veličastno cerkev sv. Marjete na Golem, ki od srede julija blesti v novem sijaju. Zavzeti verniki župnije Golo so ji uspeli nadeti novo obleko: prenovljena fasada, strehe, zvonik, okna ... 23. julija je bilo župnijsko žegnanje ob zavetnici sv. Marjeti in prav na ta praznik je prenovljeno cerkev blagoslovil beograjski nadškof msgr. Stanislav Hočevar. V nagovoru med mašo je poudaril tri stvari: da so predniki postavili cerkev v res čudovito na-
in dela vseskozi spremljal Karli Fantinatto. Večino del pri gradnji in ureditvi kapele so izvedli domači mojstri, barvni okni Marije Pomočnice in bi. A.M. Slomška pa je izdelal akademski slikar Bojan Klan-čar. Zahvala torej vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji in urejanju kapelice z okolico in poskrbeli za samo slovesnost ter pogostitev.
Bog plačaj tudi za šofer«/ki pomeni lep prispevek za plačilo idejnih načrtov za nov župnijski in pastoralni center na Hudinji v Celju, ki ga načrtujemo salezijanci.
Naj vse spremlja varstvo in pomoč svetega Janeza Boska, očeta in učitelja mladine.
S. P.
iSODRAZÍCA
BILI SMO
NA ČARNEM JEZERU
Prav lep pozdrav s Carnega jezera, natančneje s Cvetočega otoka. Bili smo ves dan v cvetju - v pravem pomenu besede. V čudovitem sobotnem dopoldnevu so se na našem otoku pri turški kapelici zvrstili mladih iz
dvajsetih župnij (večje in manjše skupine). Ogledali smo si kratek skeč, se naučili narediti šopek (bidermajer) ter spoznavali razliko med živo naravo in umetnim cvetjem, ki so ga sposobne narediti naše okorne, včasih pa tudi spretne roke. Bilo nam je lepo, ker smo se spoznali z mnogimi mladimi. Še posebej pa smo bili veseli zato, ker smo bili v bližini Marije in preko čudovite narave spoznavali našega Stvarnika v vsej lepoti in veličini.
DBS Sodražica
¡BEOGRAD
NAOBISKU V DIASPORI
V človeški naravi je, da rad odkriva neznano, potuje in se uči. Ko si mlad, je verjetno to še bolj prisotno.
Letos smo se odločili, da odpotujemo v Beograd. Tam smo se lahko zadnje dni v juliju seznanili z delom salezijancev v Jugoslaviji in začutili utrip dežele. Bili smo neverjetno presenečeni, s kakšno vnemo in navdihom opravljajo svoje poslanstvo kljub izredno težkim pogo-
jem, ki vladajo v tej deželi pomanjkanja. Nadškof Perko in novi nadškof Hočevar s pomočniki pod varstvom Marije Pomočnice prižigata pri naših bratih in sestrah luč vere in Božje Ljubezni.
Med našim bivanjem v Beogradu smo podrobneje spoznali župnika - salezijanca Cirila Zajca, ki je s pomočjo Božje previdnosti v najtežjih časih (leta 1991) po lastnih načrtih zgradil cerkev sv. Jožefa Delavca. S svojo trdno vero, misijonarsko voljo in njemu lastno iskrivostjo je pravi poslanec evangelija.
Slovenci smo lahko ponosni na naše salezijance v Jugoslaviji. Koliko odrekanja, poguma in trdne vere premorejo! Prav bi bilo, da bi se te njihove požrtvovalnosti tudi v domovini bolj zavedali in jim pomagali graditi most Božje Ljubezni. Na koncu bi se še enkrat radi zahvalili župniku Cirilu Zajcu za njegovo neizmerno gostoljubnost, ki smo je bili deležni, prav tako pa tudi nadškofu Hočevarju ter našim sorodnikom in znancem v Beogradu za topel sprejem.
Dušan J. Gačnik, Aleš Celestina, Andrej Naglic, Blaž Milavec
5 * 2000 september - oktober
ORATORII2000 - GRE NAPRE
četrtek smo obiskali in s svojim programom razveselili oskrbovance Doma počitka in sestre usmiljenke. Uživali smo tudi ob »modni reviji« in karaokah. Oratorij smo zaključili s prireditvijo za starše in sv. mašo, pri kateri so sodelovali otroci.
Matevž Bolta
PRVIČ
V ŠENTJANŽU
Ko sanje postanejo resničnost, nastane oratorij. Kakor je zavetnik mladih don Bosko sa-
Letos se je oratorij -počitniški program za osnovnošolske otroke v krščanskem duhu in redno ob domači cerkvi in župnišču - dogajal v kakih 70 župnijah. V julijskih in avgustovskih številkah Družine ste lahko kar v vsaki odkrili po več zapisov o oratoriju v župniji. Danes vam v Vestniku predstavljamo poročila iz petih župnij - od tega dveh iz naše diaspore iz Vojvodine. Daljše poročilo o oratoriju bomo prebirali v naslednji številki Vestnika.
V MENGŠU
NAJ-UDELEŽBA
DOSLEJ
V Mengšu je letos že četrtič potekal oratorij, in sicer od 17. do 21. julija. Kljub počitniškemu času smo bili zelo presenečeni nad udeležbo. Prišlo je kar 109 otrok, največ doslej. Za zanimiv pričetek smo poskrbeli s »postajami«, kjer so morali otroci dobro poznati slovenščino, gospodinjska opravila, biti gibčni, sestavljati slike živali in računati. Vsi skupaj smo se tudi povzpeli na zvonik (slika). Naučili smo se veliko novih pesmi, bansov in seveda himno Tralala pojem si. Ob igri, ki so jo zaigrali otroci, smo spoz-nafi življenje bi. Lavre Viku-nje. Nova spoznanja smo poglobili s pogovori po skupinah, nato pa imeli delavnice ... Malici so sledile športne igre. V
njal o oratoriju in so se mu sanje uresničile, tako smo tudi mladi iz Šentjanža na Dolenjskem želeli našim mlajšim prijateljem dati nekaj več v teh po-citniskih dneh. In se je zgodilo. Okoli 20 mladih animator-jev se je zbralo skupaj in pod vodstvom Boštjana Jamnika, salezijanskega bogoslovca in našega rojaka, osnovalo načrt za oratorij, ki smo ga izvedli v dneh od 13.-1 6. julija. Naša pričakovanja so bila presežena. Že prvi dan se nas je zbralo preko 60 in nastalo je ozračje, ki smo si ga lahko le želeli. Otroci so navdušeno sodelovali v vsem ... Veliko smo ustvarjali in se pripravljali za nedeljsko sv. mašo, ki smo jo skupaj z župnikom Janezom oblikovali čisto po svoje, kar je dalo maši še večji čar. Celoten program je nosil naslov Dobrota. In res je imela dobrota v teh dneh v naši župniji posebno mesto, saj so otroci dneve preživljali s pomočjo župnijskih dobrotnikov, za kar smo jim zelo hvaležni. Zares so bili ti dnevi polni veselja in ustvarjalnosti, kar so župljani lahko doživeli pri maši in videli pod zvonikom, kjer so otroci razstavili svoje izdelke. Do drugega leta otroci in ani-: matorji ičemo našemu voditelju oratorija: .;>> H vala, Boštjan!«
soorganizatorka R. K.
000 se
SSS&SB
V MUŽLJI (Zrenjanin - Vojvodina)
Zagotovo je oratorij takšna oblika srečevanja otrok in mladih, kjer se počutijo dobro, kjer čutijo, da veje duh ljubeznivosti, prisrčnosti, bratstva, veselja ... Od 2. do 5. julija, smo omogočili tudi mužljanskim otrokom udeležbo na oratoriju, ki sta ga organizirali sestri HMP Irena Benda in Elizabeta Vrab-čenjak skupaj z animatorji iz Padeja, Kikinde in Mužlje. V ponedeljek zjutraj so navalili otroci, kar prihajali so, nad devetdeset jih je prišlo. V program so se vključevali z velikim zanimanjem. Tema oratorija je bila skrita v formuli V+D-Z. Vsi smo si prizadevali odkriti in uresničiti te kreposti, ki so krasile Dominika Savia, ki je bil sicer glavna tema oratorija. Slišali smo kar precej lepih dogodkov iz njegovega življenja. Otroci so navdušeno prihajali vsako jutro v oratorij. Za sklep oratorija so animatorji skupaj z otroki pripravili sv. mašo, kjer so dokazali, da tudi med mašo lahko z veseljem služimo Bogu. In ko se je oratorij že končal, so nekateri otroci še kar prihajali na župnijsko dvorišče v upanju, da se bo vse nadaljevalo. Potolaženi, do bo še kdaj oratorij, so odšli domov in pripovedovali staršem in prijateljem, kako lepo so se počutili v občestvu.
KiS
V	DALJNJI SELENCI (Vojvodina)
Od 6. do 8. julija letos sla bili v naši župniji dve sestri salezi-janki s. Elizabeta Vrabčeniak (doma iz Selenče) in s. Irena Benda (iz Slovenije). V našem oratoriju smo na temo: BITI Z JEZUSOM - KAKŠNO VESELJE organizirali srečanja za otroke. In zares so bili to veseli dnevi, prepleteni z igro, pesmijo in otroškim smehom. Prišlo je kakih 80 otrok. Ogledali smo si diapozitive o sv. Dominiku Saviu, nato z risanjem in slikanjem izrazili, kar smo si zapomnili iz njegovega življenja. Izdelovali smo rože iz krep papirja in se družili v skupinski igri poštar. Izdelovali smo tudi zapestnice prijateljstva. Ob koncu drugega dneva smo imeli Igre brez meje.
V	soboto so animatorke skupaj s s. Ireno pripravile še igrico o prijateljstvu: Mali bober in odmev; potem smo lahko odkrili svojega skritega prijatelja, za katerega smo vse tri dni na poseben način molili in mu darovali zapestnico prijateljstva. Popoldne smo imeli svojo »otroško sv. mašo.« Somaševanje je ob štirih duhovnikih vodil msgr. Stanislav Hočevar. Nato so se predstavili mladi iz oratorija pod vodstvom svoje katehistinje z dramsko igro o duhovnem poklicu »SKLA-MANIE« in gostom predstavili aktivnosti oratorija.
Kristina Ralbovska, katehistinja
SRCE POČITNIC V BELTINCIH
Pesem Lavra, naša si kraljica ... je vsak dan odmevala izv 160 grl v župniji Beltinci. Življenje mlade Lavre je zelo prevzelo tako otroke kot mlade. Otroci so prihajali v oratorij že eno uro pred začetkom. Lavrino zgodbo so nam lepo in doživeto predstavili animatorji ob pomoči s. Cilke Hozjan HMP. Razgibano je bilo tudi v delavnicah ... Skratka, vsak se je lahko izkazal; tudi tri pridne gospodinje, ki so v lonec dale vse, kar so v obilju prinašali velikodušni domačini in župnik. Popoldanski program so popestrile tekmovalne igre. Zelo zanimive so bile igre z vodo in malokateri je ostal suh. Nepozaben je tudi dan, ki so ga ora-torijanci preživeli do vrha v vodi zdravilišča Banovci in se razveselili osvežujočih lubenic, ki jih je priskrbel župnik. Svoj vrhunec je oratorij doživel v nedeljo 23. julija, ko so oratorijanci skupaj z animatorji pripravili sv. mašo in se zahvalili vsem, ki so pripomogli, da je bil oratorij tako uspešen ... Za otroke je oratorij kakor srce poletnih počitnic.
s. C.H.
SALEZIJANSKA DRUŽINA
no lepega, velikega, osrečujo-čega, saj se povežeš s svojim Gospodom, najlepšim izmed vseh človeških sinov. Zaobljube so duhovne vezi, s katerimi se posvetim Gospodu in mu izročim na voljo svojo voljo, imetje, svoje telesne in duhovne zmožnosti, da bi tako po naših Konstitucijah skupaj s se-
imi izročim za vse življenje. Nihče ne ve, na kaj vse bo naletel skozi življenje, na lepe in težke trenutke - a z zaupanjem, da je Bog dobri Oče, ki neizmerno ljubi vsakega otroka in mu želi le dobro, mu zaupam. Bolj, ko poglabljam in prebiram obrazec zaobljub, vidim, da je to nekaj neizmer-
POMAGAJMO DRUG DRUGEMU DA POSTANEMO TO, 2
LJUBLJANA-GORNJITRG
5 • 2000 september - oktober
Na praznik Marije Snežne 5. avgusta sta v župnijski cerkvi na Bledu izpovedali večne zaobljube v družbi Hčera Marije Pomočnice dve mladi redovnici, s. Anka Benedičič, doma iz župnije Zali log pri Železnikih, in s. Irena lakljič iz župnije Ljubljana-Sv. Križ. Obe sestri smo vprašali, kaj jima večne zaobljube pomenijo.
s. Anka: "K tebi prihajam, zvesti Bog, v tvojih rokah je moje življenje." (Ps 16,15) Da, s to prošnjo molitvijo in zahvalo prihajam pred Boga, da se
GOSPODINJSKI TEČAJ
Ko se Dom za srednješolke pri sestrah salezijankah na Gornjem trgu v Ljubljani ob koncu šole sprazni, ga kaj kmalu zopet napolni mladostna svežina zagretih deklet. Tudi letos sta se tam odvijala najprej začetni nato pa še nadaljevalni tedenski gospodinjski tečaj. Ustvarjalnost in delavnost sta spremljali veselje in družabnost. Na koncu pravzaprav ne vemo točno, česa bi se bolj veselili: ali pridobljenega znanja in izdelkov ali pa močnih vezi prijateljstva, ki so se v dneh tečaja spletle med dekleti in sestrami. Hvaležne smo za oboje in do naslednjega
snidenja ostajamo v navezi.	...
■ '	s. Damiana
MOLITI SREDI SVETA
strami širila Božjo časi, posebno med mladimi, k čemur nas vabi sveta Cerkev. S vet i Toma/ Akvinski razlaga, da nas izpoved zaobljub spominja na krstno nedolžnost. Svoj DA Gospodu obnavljamo vsak dan znova, tudi v zaupanju na molitveno podporo svojih bratov in sester v duhu.
s. Irena: Večne zaobljube pomenijo nov mejnik na moji življenjski poti. Na zunaj sicer ni videti bistvenih sprememb, saj že vrsto let živim v Družbi Hčera Marije Pomočnice. Zelo dobro se spominjam svojih najstniških let, v katerih je zorela želja po izbiri redovnega življenja. Takrat sem se srečala z besedami sv. Avguština: "Gospod, k tebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi." Čeprav nisem poznala življenjepisa svetnika, niti njegove razlage teh besed, sem dojela globok smisel njihovega sporočila. Življenje je neizmerno bogato in ponuja nešteto čudovitih možnosti, kako ga preživeti. Bistveno pa je samo eno: izbrati tako, da bomo lahko "počili" v Gospodu. V sebi sem odkrila nenehno željo po "biti" z Gospodom, živeti in delati z njim. Prostor, kjer se / Njim srečujem, sem našla v Družbi Hčera Marije Pomočnice, v skupnem življenju, v molitvi in delu z mladimi. V vseh letih uvajanja in oblikovanja v redovno življenje sem spoznavala to svojo željo po tesnem prijateljstvu z Bogom, v vsakdanjem življenju pa sem se naučila, kaj to zares pomeni, saj vsakdanjik prinaša tudi težave in ovire. Z veliko hvaležnostjo in veseljem sedaj izrekam svojemu Bogu DA za večno in želim vsakemu mlademu človeku, ki išče svojo pot, da 1)0 mogel v svobodi izbrati tisto, ki ga bo pripeljala k njegovemu Stvarniku.
s. I.N.
Poletni meseci so mi prav posebej pri srcu. Slovesnosti novih maš me vzpodbujajo, da skupaj z duhovniki in vso Cerkvijo pojem hvalnico Bogu. Tudi sama obhajam v tem času obletnico svoje posvetitve. Srečna sem in Bogu hvaležna za milost, da smem sredi sveta tiho in neopazno hoditi za Njim. Naš način življenja mi daje možnost, da sem na tekočem z vsemi veselimi in žalostnimi dogodki. To pa me vzpodbuja, da Gospoda prosim za odrešenje in srečo vsega sveta, še posebno pa /a mlade in potrebne.
Ne morem biti brezbrižna ob kakršnemkoli trpljenju domačih, sosedov, sodelavcev, prijateljev. Če drugega ne zmorem, lahko zanje molim in prosim Marijo in don Boska za pomoč. Trudim se, da bi bil moj pogled odprt, da bi znala ljudem prisluhniti, si našla čas in imela ljubezen za potrebe in stiske sočloveka.
V srcu čutim potrebo klicati Boga na ta raz kri st j a njen i in zmaterializirani svet. Njega, ki je ena sama ljubezen, želim prinašati ljudem s svojim zglednim in posvečenim življenjem. Moj vsakdanjik je napolnjen z delom, ki ga prepleta molitev. Delam vestno in z veseljem, ker se zavedam, da je to moja služba Bogu in bližnjemu.
Tega pa ne zmorem brez povezanosti s Kristusom, pa tudi posvečenje brez molitve bi bilo prazno. Svet, v katerem živim, bi me lahko kaj hitro zvabil na svojo pot, če me Kristus ne bi poučeval / Božjo besedo in me krepil v sv. obhajilu. V molitvi pogosto prosim za vztrajnost v dobrem. Moje življenje je sproščeno in veselo tudi zato, ker se srečujem s Kristusovo od-
puščajočo ljubeznijo pri sv. spovedi.
Z molitvijo rožnega venca in duhovnim branjem premišljujem Jezusovo pot. Prizadevam si, da bi bila moja pot vsaj malo podobna Njegovi in da bi v te težke čase prinašala upanje in ljubezen.
Hvaležnost, da me je Bog poklical prav na pot tega posvečenega poklica, me nagiba, da 1(§ molim hvalnico, se izročam v Marijino in Božje varstvo ter prosim za blagoslov vsega sveta. Zavedam se, da sem vse, kar imam, prejela od Boga in da brez Njegove pomoči ne morem storiti ničesar. Bog je prisoten povsod! Po Svetem Duhu me neprenehoma nagovarja, a posebej se rada ustavim pred taber-nakljem, kjer me Gospod uči, vzpodbuja in tolaži.
Jezus je rekel ženi Samari-janki, da Bog hoče molivcev, ki ga morajo moliti v duhu in resnici. Danes, ko zmagujejo močnejši, se je potrebno boriti za resnico. Kot posvečena oseba v svetu se zavem nevarnosti, da me lahko zavedejo raznolika javna mnenja. Oporo čutim v posebnih trenutkih srečanja s Kristusom, ki mi jih nudi naša ustanova. To so mesečne duhovne obnove in duhovne vaje, kjer poglabljamo duhovno življenje, utrjujemo čut pripadnosti ustanovi don Boskovih prostovoljk in se medsebojno bogatimo s svojimi življenjskimi izkušnjami.
Marija je molila skupaj z Jezusovimi učenci. Drago dekle, če slutiš, da te kliče Bog, pridi! Skupaj bova sredi sveta molili in delali za boljši in srečnejši svet.
DBP, Dragonijeva 6, 2000 Maribor
5 * 2000 september - oktober
ti ponižno srce nam omogoča, da se čudimo Božji vsemogočnosti in jo sprejemamo, verno srce pa nam omogoča, da z zaupanje prosimo, kakor nas je povabil že jezus: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Ml 7, 7).
• NI POKLICANOSTI
BREZ MOLITVE
Zakaj toliko pišemo o molitvi na tej strani, ko pa vendar razmišljamo o poklicanosti, o poklicih. Zato, ker nobene poklicanosti ni brez molitve, brez tega 'kontakta' z Bogom. So stvari, ki nam postanejo jasne samo v območju molitve. Le v molitvi, v zaupnem pogovoru z Bogom, more mlad človek odkriti, sprejeti in vztrajati na poti, na katero ga kliče Bog. Vsi drugi smo lahko somolivci, svetovalci in spremljevalci. Odločitev sprejema človek sam, nihče se ne more namesto njega odločiti. In lahko si mislimo, da danes, ko je na svetu toliko ponudb in toliko možnosti, mladim ljudem gotovo ni lahko. Zato naj ob koncu velja priporočilo starih: moliti za razsvetljenje, za pravo pamet, /a vztrajnost.
Miran S.
Pred kakšnim letom sem bil slučajno navzoč v manjši skupini katehumenov, v kateri so se eni pripravljali na prejem prvih zakramentov, drugi pa samo na birmo. Ob koncu smo imeli kratko molitev in takoj po molitvi mi je dekle osemnajstih let zastavilo kratko vprašanje: »Kaj je zate molitev?« Vedel sem, da dolg in premišljen odgovor, podkrepljen z najrazličnejšimi dokazi in primeri ne bo mogoč, zato sem se odločil za čisto preprost odgovor. Molitev je pogovor z Bogom. Zavedam se tveganja, da ta trditev, čeprav preprosta, še vedno ne izrazi vsega bogastva in vseh vidikov, ki jih v sebi skriva molitev.
• MOLITEV
POGOVOR Z BOGOM
Če prelistamo strani Svetega pisma in če smo še posebej pozorni, kako so možje in žene molili v teku zgodovine odrešenja, lahko rečemo, da je molitev resnično iskren pogovor z
Bogom. Abraham je do skrajnosti prosil za Sodomo (prim. 1 Mz 18,16-33); Samuelova mati Ana se je zahvaljevala Bogu, ker je postala rodovitna (prim. Sam 2,1-10); prerok Izaija se je v molitvi ponudil Bogu za glasnika (prim. Iz 6,1-8); psalmi so sad človekove izkušnje, hrepenenja po Bogu in Božjega navdiha; Marijina hvalnica izraža veselje in zahvalo nad čudovitimi Božjimi deli (prim. tk 1,4655) ... Najodličnejše mesto pa gotovo zavzema molitev, ki nas jo je naučil lezus Kristus (prim. Mt6,9-1 3).
Molimo lahko po obrazcih in ta molitev pride najpogosteje v poštev, kadar nas je več skupaj (hvalnice, večernice, ro/ni venec, križev pot, pot luči ...), molimo pa lahko tudi s svojimi besedami. Osebno me vedno /nova pretrese molitev papeža Pavla VI: »Gospod, zahvaljujem se Ti, da si me ustvaril takšnega, kakršen sem. Pomagaj pa mi, da bom vedno bolj postajal takšen, kakršnega me Ti želiš imeti.«
Različne svetopisemske pripovedi nam vedno /nova tudi potrjujejo, kako močna je molitev izrečena i/ ponižnega in vernega srca. Pomembno je, da omenimo ponižno in verno srce. Kaj-
5 * 2000 september - oktober
SVETO LETO 2000
EVHARISTIJA -VIR SPRAVE
Sveto leto 2000 se je prevesilo v drugo polovico. Osrednji dogodek dosedanjih svetoletnih praznovanj je bil svetovni evhari-tični kongres, ki je potekal v Rimu od 18. do 25. junija 2000. Nepozabno doživetje ...
Na kongresu se je močno čutila vesoljnost Cerkve. Evharistični Jezus je privabi I vernike, duhovnike, redovnike, redovnice in škofe različnih barv iz vsega sveta. Med temi svetovljani je bila tudi skupina 36 - ih udeležencev iz Slovenije pod duhovnim vodstvom stiškega opata dr. Antona Nadraha. Kljub raznolikosti kultur in jezikov smo močno čutili, kako nas povezuje ljubezen Jezusa Kristusa, ki živi v sv. evharistiji. Nepozabno je bilo praznovanje praznika Rešnjega telesa, ko je slovesnemu bogoslužju predsedoval papež Janez Pavel II. pred baziliko sv. Janeza v Lateranu. Po sveti maši pa je bila slovesna telovska procesija do bazilike svete Marije Velike. Papež je želel, da se evharistični lezus v svetem letu sprehodi tudi po rimskih ulicah in prebivalcem podeli svoj evharistični blagoslov.
Ves čas kongresa je bila močno navzoča vera na spravno moč evharistije, na kartolikokrat pozabljamo. Karzmanjkuje nam moči, da bi zaživeli spodbudo evangelista Mateja, ki pravi: Ce torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar... (Mt, 5,23-24). Sodelovati pri sv. maši in pristopiti h Gospodovi mizi, ne da bi se spravili z Njim in z bližnjim, je lahko razlog za obsodbo, na kar nas opozarja sv. Pavel: Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sebe presodi in tako je od tega kruha in pije iz keliha ... (1 Kor 11,27-29).
Evharistija je spravni čudež Božje ljubezni. Da se ta čudež lahko udejanja tudi danes, tukaj med nami, so potrebni služabniki evharistije, za katere je potrebno prositi Gospoda žetve. Zato vas, dragi moliva, vabim k vztrajni molitvi za duhovne poklice. Posebej vas vabim, da se udeležite molitvenega dneva za duhovne poklice, ki bo drugo soboto v mesecu septembru (9.9.) v treh slovenskih Marijinih romarskih svetiščih: na Brezjah, Ptujski Gori in Sveti Gori. Naj Gospod, živ v Evharistiji, po Marijini pri prošnji usliši našo skupno molitev!
Ivan Turk, sdb
MOLITVENI NAMENI
♦ September
Znova so se odprle šolske učilnice in hramovi modrosti...
Gospod, prosimote, za starše, vzgojitelje, učitelje in katehete, da bodo ob šolskih programih nudili mladim tudi življenjske vrednote.
♦ Oktober
Zadeva sprave z Bogom in med ljudmi je zadeva molitve. Kdor resnično moli, velikodušno odpušča.
Gospod, naj se v mesecu oktobru vrne molitev rožnega venca v naše družine, po molitvi pa ljubezen, mir in sprava.
♦ November
Tvojim vernim, Gospod, se
življenje spremeni, ne pa uniči...
Gospod,prosimote.dabi se umirajoči spravili z Bogom in med seboj in da ljudje ne bi umirali brez sv. popotnice.
SI V SVOJEM MLADOSTNEM ISKANJU ZASLUTIL/A POSEBEN KLIC?
Informacije o raznih oblikah odgovora na Gospodov klic dobiš osebno, po pošti ali po telefonu.
Janez Potočnik Rakovniska 6, 1108 Ljubljana tel: 01/427-30-28 e-mail: janez.potocnik@salve.si

V jubilejnem letu odrešenja in v letu priprave na stoto obletnico prihoda salezijancev v Slovenijo
nam kot katehet govori sam sv. Janez Bosko -tako, kot je govoril svojim fantom v raznih nagovorih, šmarnicah, pridigah ipd.
PRI IZVIRIH
•	Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene. (Janez Krstnik)
Janez Krstnik, veliki prerok, ki je napovedal Jezusov prihod, je pridigal na bregovih reke Jordan. S trdimi besedami je nagovarjal ljudi:
»Pokorite se, spremenite življenje, drugače vas bo Bog kaznoval! Vrgel vas bo v ogenj, ki ne bo nikoli ugasnil!« Mnogi, ki so do tedaj nepošteno živeli, so se ustrašili in ga spraševali: »Kaj naj storimo?« Odgovarjal jim je: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako« (prim. Lk 3,7-13).
•	Dajte v miloščino to, kar je znotraj vaših krožnikov! (Jezus)
Ko je Jezus začel pridigati in se predstavil kot Božji Sin, je rekel, da je vse tisto, kar damo najbolj revnim, najšibkejšim, kot da bi dajali njemu. »Že en sam kozarec sveže vode,« je rekel, »bom povrnil.« (prim. Mt 10,42) Nekega dne so ga skušali speljati na pogovor o tem, kako moramo pomiti tudi zu-
SV. JANEZ BOSKO
Pomagaj
bratu v stiski
nanji del kozarca in krožnikov, da ne postanemo nečisti. Izgubil je potrpljenje in rekel: »Vi farizeji sicer res čistite kozarec in krožnik od zunaj, znotraj pa ste polni pohlepa in hudobije. Kako ste nespametni! Ali ni tisti, ki je naredil zunanjost, naredil tudi notranjost? Dajte raje v miloščino to, kar je znotraj, in glejte, vse vam bo čisto« (Lk 11,39-41).
Nek drugi dan pa, ko je govoril množici, ga je neki učitelj postave vprašal: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe ... In kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril: »Neki človek je šel
BBBBEB
iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli. Primerilo pa se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel po drugi strani mimo. Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarja, ju dal gostilničarju in rekel: »Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.«
Obrnjen k tistemu, ki ga je vprašal, je Jezus zaključil: »Pojdi in ti delaj prav tako!«
V vsem svojem življenju je Jezus učil, da kdor hoče živeti kot Božji otrok in na koncu življenja prejeti večno plačilo od Boga, mora pomagati tistemu, ki je v težavah, narediti nekaj za tiste, ki so potrebni.
Jezus je svojo pridigo zaključil z govorom o poslednji sodbi, ki bo zaključila človeško zgodovino. Evangelist Matej pripoveduje o tem v 25. poglavju. V njem Jezus večkrat poudarja, da vse, kar naredimo za uboge, naredimo zanj, in da bo povrnil z neskončno srečo: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).
• Ljubezen pokrije množico grehov.
(Apostoli)
Apostoli so nadaljevali z učenjem tistega, kar je učil Jezus. Ena temeljnih lastnosti, ki jo mora imeti kristjan, je: pomagati drugim. Pa ne samo s hrano, ampak v vsaki stiski.
Sveti Peter je pisal prvim kristjanom: »Predvsem pa se
med seboj goreče ljubite, ker ljubezen pokrije množico grehov« (1 Pt 4,8).
In sveti Jakob piše prvim skupnostim kristjanov: »... vedite, da tisti, ki grešnika spreobrne iz blodnje njegove poti, njegovo dušo reši iz smrti in pokrije množico grehov« (Jak 5,20).
•	Kaj lahko storim jaz?
Rekel mi boš: »Kaj pa lahko storim jaz?« Odgovarjam ti: »Lahko se odrečeš nepotrebnim in razkošnim stvarem, da pomagaš drugim. Kaj bi rekel Jezus o obilni hrani, dragih igračah, oblekah po zadnji modi, o sladoledu in pijačah, ki jih kar naprej kupuješ, medtem ko otroci kot ti, umirajo od lakote in nimajo potrebnih zdravil?«
Rekel mi boš: »Moja družina je revna. Nikoli nisem imel dragih igrač.« Vesel sem, kajti razkošje ni dobra šola za življenje. Zato pa ti hočem predlagati nekaj načinov, kako bi tudi ti lahko pomagal nekomu v stiski:
•	pomagaj pri učenju prijatelju, ki ne razume razlage;
•	delaj družbo prijatelju ali pa ga pritegni k igri, ko je žalosten;
•	obišči kakšnega starejšega ali bolnega sorodnika;
•	prenašaj prijatelja, ki ima težak značaj;
•	širi dobre knjige in revije;
•	prijatelju, ki se grdo obnaša ali grdo govori, svetuj, naj bo boljši;
•	moli za svoje starše, učitelje, prijatelje;
•	daruj kakšno žrtev za spreobrnjenje grešnikov.
Bog ti bo povrnil za vse dobro, ki ga deiaš. Blagoslovil te bo v tem življenju in te z veseljem in mirom sprejel zadnji dan.
Giovanni Bosco, II mese dl Maggio, str. 164-168
Molitev
Gospod, doumel sem, da tudi jaz lahko pomagam : svojim bratom in sestram v stiski, tako da iz svojega življenja odstranim vsako nepotrebno in razkošno stvar, i n da po m aga m vsem bližnjim, ki so potrebni moje pomoči.
Moram ti priznati, da nisem j navajen misliti na tiste, ki so. j j okoli mene; m islim skoraj samo nase. A od sedaj naprej hočem bolje pogledati naokrog: če bom videl koga, ki potrebuje pomoč pri učenju, malo družbe, igranja mano, ker je sam, se ne bom umaknil.
Pomagal mu bom. In tako se bom čutil bolj podoben tebi, Jezus, ki si hodil po cestah sveta in vsetn delal dobro.
Naloga
»Kdo v tem trenutku najbolj potrebuje mojo pomoč?«: : Takoj in radodarno mu bom ponndil svojo pomoč.
5 * 2000 september - oktober
20 let
Salezijanskega katehetskega centra
Cerkev v vseh časih išče ustrezne načine, da bi nagovorila človeka in mu pomagala pri njegovem človeškem in krščanskem dozorevanju. Želi mu pomagati, da bi postal zavzet kristjan in dober državljan. Pri tem delu pa se poslužuje tudi medijev, še posebno tiska, ki spada med prvenstvena področja tudi salezijanskega dela. Ker letos obhaja Salezijanski katehetski center (KC) dvajsetletnico svojega delovanja, smo postavili nekaj vprašanj salezijanskemu duhovniku dr. Francetu Škrablu, docentu na Teološki fakulteti v Ljubljani in voditelju KC.

• Gospod Škrabl, salezijanci smo na Slovenskem že skoraj sto let. Kakšna je bila salezijanska tiskovna dejavnost v preteklosti? Vzgoja mladih, misijoni in delo na področju družbenega obveščanja so poglavitne naloge don Boskovih salezijancev. Naš ustanovitelj sv. Janez Bosko je bil uspešen tudi na področju tiska. Sam je napisal nad dvesto knjig, ogromno pa je napravil tudi za širjenje krščanskega tiska. Želel je, da bi to nadaljevali tudi njegovi duhovni sinovi.
Zvesti don Boskovi želji in zavedajoč se pomembnosti medijev v današnjem svetu se salezijanci po svetu in v Sloveniji trudimo tudi na tem področju.
Salezijanski tisk ima na Slovenskem že razmeroma dolgo tradicijo. Salezijanci smo prišli v Ljubljano leta 1901 in že tri leta pozneje začeli izdajati revijo Don Bosko, ki se je pozneje preimenovala v Salezijanski vestnik. Po prvi svetovni vojni smo začeli izdajati brošurice, imenovane Knjižice, čtivo za "preprosto" ljudstvo. Do druge svetovne vojne je izšlo nekaj sto takih brošuric. Po drugi svetovni vojni je nova oblast prepovedala izdajateljsko dejavnost, tiskarske stroje na Rakovniku pa zaplenila. Knjižice so potem izhajale v Trstu, od koder so se leta 1967 preselile v Ljubljano. Od takrat je že izšlo nad I 50 knjižic. Leta 1969 je ponovno začel izhajati Salezijanski vestnik, leta 1972 homiletična revija Sejalec, leta 1980 pa revija Ministrant.
•	Kako in kdaj je nastal KC in kakšne so njegove glavne naloge danes?
Salezijanski inšpektorat v Ljubljani je leta 1980 ustanovil pravno telo z naslovom KATEHETSKI CENTER. Registriran je bil po vseh pravilih tedanje zakonodaje. Dobil je nalogo, da spremlja razvoj pastorale in ka-teheze po svetu, da skrbi za trajno izobraževanje sobratov na katehetskem področju, da skrbi za tiskanje in širjenje verskih knjig, posebno za pripravljanje katehetskih pripomočkov in av-diovizualnih sredstev. S svojim delovanjem naj bi širil veselo oznanilo predvsem med mladimi, starši in med ljudmi sploh. Poleg tega pa naj bi skrbel tudi za katehetsko in pedagoško literaturo.
•	Katere so temeljne knjižne zbirke, ki jih izdaja K C in komu so namenjene? Temeljne zbirke so: katehet-
ska, družinska, teološka, mladinska, pričevanja in knjižice. Knjige iz katehetske zbirke so namenjene predvsem katehe-tom in katehistinjam oz. kate-histom. Tisti, ki se ukvarjajo s katehezo, se morajo nenehno izobraževati na teološkem in pedagoškem področju, in prav s temi priročniki jim nudimo možnosti samoizobraževanja, saj jim nudimo najnovejšo tovrstno literaturo, ki izhaja v Evropi. Družinska knjižnica pa je namenjena zakoncem oz. staršem. Obravnava zakonska in družinska vprašanja. S temi
knjigami želimo opogumljati zakonce za čvrst krščanski zakon in za dobro družinsko splošno in krščansko vzgojo. Mnogi starši radi berejo te knjige in ob njih razmišljajo o raznih problemih, ki se pojavljajo v družini, mnogi kateheti pa uporabljajo te knjige kot temeljno gradivo za srečanja s starši. Teološka knjižnica prinaša poljudne knjige s teološkega področja. Še vedno ugotavljamo, da so slovenski kristjani premalo izobraženi in premalo ozaveščeni in to jih ovira pri zavzetem delovanju v Cerkvi in družbi. Pri mladinski knjižnici pa izdajamo knjige za mlade in otroke. Najnovejša zbirka je pričevanja v kateri bodo izhajale knjige o znanih osebnosti, ki so svetniško živele in opravljale posebne dejavnosti v Cerkvi ali družbi. Najstarejša zbirka pa so knjižice, ki so namenjene najširšim slojem in so tudi najbolj razširjene. Poleg omenjenih zbirk pa vsako leto pripravimo tudi Marijanski koledar v stenski in žepni obliki. Na koledarju so navadno podobe slovenskih slikarjev. Ta koledar je izredno razširjen in skoraj ni krščanske družine, ki tega koledarja ne bi imela. V vseh zbirkah smo doslej izdali nad 220 knjig in knjižic.
• Kdo so avtorji vaših knjig?
Če je le mogoče, so to domači avtorji. Največ so to duhovniki ali pa laiki, ki so teološko ali pedagoško dobro izobraženi. Če pa na Slovenskem ne moremo dobiti primernega avtorja, se zatečemo k prevodu. Držimo
se pravila: bolje je imeti dober prevod kot pa nič. Ker Slovenci spadamo v srednjeevropsko kulturno področje, prevajamo knjige s tega področja, ki nam je najbližje. Velikokrat pa knjige oz. knjižice tudi prirejamo, da jih tako čimbolj prilagajamo našim bralcem.
• Imate tudi knjižnico?
Katehetski center ima tudi edino specializirano knjižnico , v Sloveniji, ki zbira le katehet-sko in versko-pedagoško literaturo. V knjižnici je blizu 5000 knjig. Naročenih imamo tudi nad 20 revij. V veliki večini so to knjige v tujih jezikih, ker pač v Sloveniji ni mogoče izdajati toliko tovrstne literature, ker je pač naše govorno področje premajhno in so potem tudi naklade knjig nizke,' zaradi tega pa predrage za naše bralce. Je pa naša knjižnica premalo izkoriščena. Malo je ljudi, ki bi jih ta literatura zanimala.
• Kakšno je vaše
sodelovanje z založbo SALVE?
KC pripravlja knjige za tisk, založba SALVE pa skrbi za tisk in za prodajo. Tako si delimo delo. Pred leti je bilo veliko težav na področju tiskanja knjig. Večina tiskarn ni sprejemala tiskanja verskih knjig, ker je bila stroga kontrola tiska. Le redki "šefi" tiskarn so se opogumili, da so tiskali verske knjige in to samo takrat, kadar niso imeli drugega dela. Mi smo bili drugorazredni naročniki. Danes pri tiskanju ni več težav, težave pa so na področju prodaje. Ljudje vedno manj berejo in zato prodamo vedno manj knjig.
•	Zakaj ljudje
danes tako malo berejo? Ljudje rajši gledajo televizijo, kot berejo knjige, ker pri gledanju televizije ni
potreben noben napor. Pri branju knjige pa je treba biti zbran in tudi razmišljati. To velja tudi za časopise. Danes ljudje berejo, če že kaj berejo, t.i. rumeni tisk, kjer so le senzacije in z branjem tega tiska potešijo svojo radovednost, žal pa tak tisk spodbuja negativno oblikovanje človeka.
• Kaj bi priporočili našim
bralcem?
Prepričan sem, da bodo imele knjige na področju verskega izobraževanja vedno svojo veljavo. Dobre verske knjige nam omogočajo osebno razmišljanje, versko izobraževanje in poglabljanje vere. Gledanje televizije ne more nadomestiti branja dobre knjige. Bralcem SV bi rad priporočil, da radi segajo po naših knjigah oz. knjižicah, saj jim bodo pomagale pri njihovem osebnem in krščanskem dozorevanju.
¿f hvalnica ognju
Hvala ti, Gospod, za vecm ogenj
ki nas v mraku segreva in v temi usmerja> 5rez katerega ni življenja in brez katerega
ne najdemo poti do Tebe,
da bi nam svetil.
Gašper Banovec
/
VZGAJAJMO KOT DON BOSKO
L
L: TCX It! i: ll«W
Stopnja brezposelnosti v Slovenija je okoli 14 %. Sam podatek ne pove veliko, bolj zgovoren je, če ga spremenimo v številke: v naši domovini je brezposelnih nekaj nad 110.000 tisoč oseb. Od tega jih je približno ena četrtina mlajših od 25 let. Problem brezposelnosti je torej med mladimi zelo občuten!
DOSTOJANSTVO IN PRAVICA ČLOVEKA
Vprašanju človekovega dela je bilo v preteklih dveh stoletjih, zlasti z razvojem kapitalizma, namenjene veliko pozornosti. Okoli dela, pogojev dela, zaščite pravic delavcev in nenazadnje okoli pravičnega plačevanja se je odvrtel - posredno ali neposredno - dobršen del novejše zahodne zgodovine. Nekateri so šli celo tako daleč, da so iz dela in iz delavcev skovali ponižujočo in dušilno ideologijo.
Tudi don Boskovo vzgojno delo je v samih začetkih zaznamovano z mladimi delavci iz Turina. V prvih letih duhovniš-tva se je srečal z njimi, ko so iskali primerno delo za dostojno preživetje. Fantje iz okoliških gričev so prišli v mesto z enim samim namenom: da bi delali in čimprej nekaj zaslužili ter si tako uredili življenje. Don Bo-sko, ki je iz obiskov teh istih mladih v zaporih vedel, koliko skritih pasti jih čaka na tej poti, jih je v tej nameri odločno podprl. Ponudil jim je šolo in jih tako primerno izobrazil za delo. Odpiral je delavnice ter jih usposabljal za razne poklice. Pomagal jim je iskati zaposlitev in z delodajalci sklepal pogodbe, ki so ščitile mlade pred brezobzirnim izkoriščanjem. Vzgojno poslanstvo za mlade v svetu dela je predstavljalo eno od stalnih prizadevanj salezijancev in tudi danes v svetu ni prezrto.
Delo je izraz dostojanstva, ki ga je Bog ob stvarjenju podaril človeku: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in sj jo podvrzita« (1 Mz 1,28). Človek ima od Boga dano nalo-
go, da skupaj z njim soustvarja svet. Od tod je seveda jasno, kako pomembno je, da ima človek zaposlitev. Imeti zaposlitev predstavlja v prvi vrsti možnost, da živi človek ustvarjalno, da se doživlja koristnega in da pošteno skrbi zase in za svoje življenje. Ljudje brez zaposlitve -med njimi je tudi ogromno mladih - so zato pogosto oropani temeljnega človeškega dostojanstva, načeto pa je tudi njihovo samospoštovanje in samozau-panje. Mnogi, ki ostanejo brez dela, doživljajo resnično bivanjsko stisko. Predstavljajte si, recimo, očeta pri štiridesetih, ki ima tri šoloobvezne otroke in nenadoma ostane brez vira dohodka ... Tudi mnogi mladi se znajdejo v podobnih škripcih. Neredki so študentje, ki po končanem šolanju in uspešno opravljeni diplomi ne dobijo zaposlitve.
MLADIM PONUDITI CELOSTNO REŠITEV
Ko torej govorimo o brezposelnosti, hkrati govorimo o nevarnosti potisnjenosti na rob družbenega življenja in doga-
S	lato rabimo
nI* p«.„i!	pHntlU ¡op*.
V	<* ban»!
!Ef ~
mtm
janja. Pogosto gre za nek začaran krog, v katerega se ujamejo mladi. Zaradi težkih in zapletenih družinskih razmer doživijo neuspeh v šoli. Ker je učni uspeh slab, imajo zelo omejene možnosti za nadaljnji vpis v srednjo šolo. Poleg tega pogosto padejo v tako družbo sovrstnikov, ki prej zavira kot spodbuja učenje. Nekateri ne uspejo dokončati srednje šole - odstotek teh je, glede na druge evropske države, v Sloveniji zelo visok. Danes pa je brez ustrezne izobrazbe težko dobiti primerno stalno zaposlitev. Tako se mladi preživljajo s priložnostnim delom, z delom na črno itd. V takem stanju je seveda težko dolgoročno razmišljati o načrtovanju lastne družine, o finančnem osamosvajanju, o lastnem stanovanju ... Poleg tega si mladi danes ne morejo predstavljati, da bi bili brez denarja. Denar morajo nekje dobiti. Načini pridobivanja pa so pogosto, milo rečeno, zelo zelo vprašljivi. Neuspeh v šoli - brezposelnost - kriminal je torej trikotnik, iz objema katerega je težko na hitro najti primeren izhod.
Nekajletna izkušnja delovanja Skale je pokazala, kako pomembno področje vzgojnega delovanja je priprava, usposabljanje in pomoč mladim pri vključevanju v delo. Že eno leto izvajamo v celjski regiji program SKALA-PUM, ki poskuša na celosten način pomagati mladim, da se vključijo nazaj v šolanje oz. da si najdejo primerno zaposlitev. Preko osebnega dela in dela v skupini se mladi ponovno navdušijo za lastno poklicno pot. Prav v izkušnji celjskega programa smo opazili, kako mladi potrebujejo konkretne odgovore na konkretno stisko, v kateri so se znašli. Žal ostajajo danes vzgojna prizadevanja vse preveč v oblakih ...
LMc
Razmišljanja za vzgojitelja
Naj za konec zapišem par drobnih spodbud za vse, ki se kot vzgojitelji v različnih vlogah srečujemo z mladimi na poti njihovega odraščanja.
•	Pomagajmo otrokom, da bodo uspešni v šoli. Ne uničimo jim otroštva s postavljanjem previsokih ciljev, po drugi strani pa naredimo vse, da bodo glede na svoje zmožnosti uspešni v izobraževalnem procesu.
•	Privzgojimo jim delovne navade. Največ, kar lahko damo otrokom v življenje, je to, da jim privzgojimo pozitivne delovne navade. Navajajmo jih na vztrajnost in doslednost pri učenju in pri delu.
•	Pomagajmo mladim odkrivati njihov poklic. Pogosto tarnamo nad tem, da mladi niso dovolj motivirani, da nič zares ne pritegne njihovega zanimanja. Pogovarjajmo se z mladimi o njihovi poklicanosti, o njihovih željah ter pomagajmo jim razvijati drže, ki jim bodo omogočile uresničitev njihovih poklicnih sanj.
•	Naučimo mlade spoštovati vsako delo. Vsako delo ima svoje dostojanstvo in nobeno pošteno delo ni nečastno. Mnogi presojajo delo predvsem po zaslužku. V težkih ekonomskih razmerah, v katerih smo se znašli, je to zagotovo eno od meril za presojo dela, toda še zdaleč ne edino in najpomembnejše.
•	Prizadevanje za socialno pravičnost. Na področju zaposlovanja se tudi v naši domovini dogajajo številne kršitve in nepravilnosti. Prizadevajmo si, vsak po svojih močeh in vsak na svojem mestu, za zagotavljanje poštenosti in socialne pravičnosti. Osvežimo vzvode, ki nam lahko v tem smislu pomagajo.
Na straneh Salezijanskega vestnika je bilo veliko besed namenjenih preventivi in don Boskovemu preventivnemu vzgojnemu sistemu. Del preventive je tudi delo, zaposlitev. Še več. delo je najboljša in najpopolnejša oblika preventive.
PREIZKUŠANE DRUŽINE
Ta zgodba družine Račič iz župnije sv. Antona j, Padovanskega, Ljubljana 0 Vič, je bila zapisana pred osmimi leti, za predstavitev skupine Vera in Luč v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku. Naj bo ta zapis v spodbudo vsem tistim, ki imajo v svoji družini tako kot v omenjeni drugačnega otroka; obenem pa vabilo vsem bralcem Vestnika, da bi imeli razumevanje in ljubezen do preizkušanih družin z drugačnimi otroki.
TUDI TI OTROCI IMAJO PRAVICO ŽIVETI
Sam Bog ve, kakšno veselje mi je naredil, da stojim pred vami. Bolečino, ki sva jo z možem utapljala v sebi mnogo let, lahko sedaj izlijem pred oltar, pred ljudi, za katere sem prepričana, da me boste razumeli.
Minilo je dvanajst let od zadnjega poroda, odkar sem podarila življenje hčerki in dvema sinovoma in spoznala, da se v meni poraja novo življenje. Pri porodu so rešili življenje majhnemu bitju, moji zadnji hčerkici, s pomočjo kisika. Zdravnica je pristopila k postelji in mi otro-
HVALA TI, GOSPOD, ZA MOJEGA OTROKA
ka položila v naročje. Negibno sem opazovala ustnice, ki so mi govorile: »Vaša punčka ne bo dosegla velikih učenosti, njen razvoj bo upočasnjen.« Kar se je takrat dogajalo v meni, se ne da izraziti. Občutek sreče in bolečine se je zlival v eno. Ta opoj vsrkavam vse življenje. Nikdar ne bom pozabila besed zdravnice: »Tudi ti otroci imajo pravico živeti!« Te besede so mi ostale v spominu kakor pisava, vklesana v kamen.
Dekletce je raslo in spoznavalo življenje. Počasneje, a nikoli ne bo dosegla tega, kar dosežejo drugi otroci. Njen svet je majhen, iz njega pa črpa vso veličino sveta. Pomembno je, da se počuti varno in ljubljeno. Dobrote in ljubezni, ki jo je deležna od kogarkoli, vrača. V moji družini jo vsi lepo sprejemajo. Čutim radost, ko mladi ljudje, moji vnuki njeno posebnost razumejo.
SREČANJA V SKUPINI
Svetel žarek je osvetlil moje življenje, ko sem pred letom in pol vstopila v skupino Vera in luč tu na Rakovniku (fotografija desno). Zame je bilo vse novo. Nisem pričakovala, da se mladi sploh hočejo ukvarjati z našimi otroki in nami starši. Do nas in naših otrok imajo veliko ljubezni. To izkazujejo in se razdajajo. Srečanja so postala nov vir moči in opora v življenju. Posebno mi veliko pomeni, da se moja hčerka počuti ljubljena, kjer lahko izkazuje svoje sposobnosti in je sprejeta. To jo osrečuje in komaj pričakuje ponovno srečanje.
Večkrat se počutim osamljena, ko pa grem med ljudi, opazim, da nisem sama. Posebno medsebojno ljubezen in olajšanje pa sem čutila po letovanju v Portorožu, kjer je duhovnik med sv. mašo dejal, da smo poslani od
ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE?
Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah:
• nakažete denarna sredstva na naš žiro račun: 51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov:
Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404
Boga, katerim je zaupal te otroke. Nikar naj ne mislimo, da je to poslanstvo za nas kazen.
Bogu hvala in vsem, ki so pomagali, dajeta moja hčerka prejela Jezusa v svoje srce in tudi zakrament svete birme.
Jožefa Račič
VERA IN LUČ
Gibanje Vera in luč je nastalo ob romanju v Lurd 1.1971. Ustanovitelja tega gibanja sta Jean Vanier (mornariški oficir, dr. filozofije, ustanovitelj skupnosti Barka - L' Arche; pri nas je taka skupnost v Zbiljah pri Medvodah) in Marija - Helena Mathieu (pedagoginja, članica pa-peškega sveta za laike, vrhovna tajnica krščanskega urada za prizadete, mednarodna koordi-natorka gibanja Vera in luč).
Vera in luč je svetovno versko gibanje, ki zbira lažje in težje duševno prizadete osebe, skupaj z njihovimi starši in prijatelji.
Ob rednih (mesečnih) srečanjih si izmenjamo izkušnje, skupaj molimo in praznujemo.
Srečanja imajo svoj program razdeljena v tri obdobja. V prvem delu se po pozdravu in izmenjavi izkušenj vsi udeleženci seznanijo z glavno vsebino mašnega slavja. V tem času so prizadeti deležni njim prilagojene kateheze, da se lahko lažje vključijo v masno slavje. Starši se medtem pogovarjajo o vprašanjih in težavah v svojem
življenju. Mašno slavje je vrhunec srečanja. Mašnik s sodelavci prilagodi posamezne dele sv. maše, da morejo dejavno sodelovati (pesmi, simboli, prošnje,...). Sledi prijateljsko praznovanje (godovi, rojstni dnevi ...) s petjem, preprostim plesom in delitvijo dobrin, ki jih starši prinesejo s seboj. Ob srečanjih se med člani stkejo prijateljske vezi, ko odkrivajo drug drugemu svoje težave, trpljenje in svoje izkušnje. Bogatijo se z medsebojnimi darovi po besedah apostola Pavla: »Drug drugega bremena nosite.« Prijateljske vezi skušajo člani skupin poglabljati še v četrtem času, med posameznimi srečanji s prijateljskimi obiski na domu. Člane skupin in prijatelje gibanja Vera in luč pa povezuje tudi revija Lučka - naslov:
Lučka, M&B Matzele Horjul 137a, 1354 Horjul Vera in luč ne more obstajati brez prijateljev, kdor želi svoje darove oplemeniti in tudi z ljubeznijo podariti drugemu, se
lahko pridruži rednim mesečnim srečanjem v raznih krajih po Sloveniji.
Tudi starši, ki imate prizadetega otroka, se nam lahko pridružite, da si izmenjamo izkušnje, pa tudi težave. Informacije lahko dobite pri Mariji Hlad, Rožanska 6, Ljubljana.
1001 Ljubljana
•	odstopite svoj certifikat ali delnice
•	zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine
(oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju)
Svoje darove lahko namenite:
•	za pomoč dijakom na naših šolah
•	za novince in bogoslovce
•	za misijone (Kerečev sklad)
•	za maše (navadne in gregorijanske)
•	za Salezijanski vestnik
•	za izvedbe posameznih projektov
•	za vzdrževanje salezijanskih ustanov
•	in za novogradnje
0 vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 01/427-41-50.
Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov.
Don Boskovi salezijanci
5 * 2000 september - oktober
VEČNI JE VZEL K SEBI SLOVENCA Z INDIJSKO DUŠO
teri so mu utrdili ljubezen do slovenske besede pisatelj Ivan Sre-gelj, Ivan Crafenauer, Anton So-vre, Mirko Rupel. Ta fant, rojen v Puštalu (1917) pri Škofji Loki, je, kot da so ga preslepile vile Indije Koromandije, odšel in vztrajal vse do smrti.
Uršulinske sestre so mu že v vrtcu govorile o misijonih. Tam so se začele njegove sanje. Bilo mu je pet let, ko se je srečal s privlačnimi salezijanskimi gojenci z Rakovnika. Čez dobrih šest let, jeseni 1928, je bil tudi on med njimi. Opravil je noviciat. Po noviciatu je zaprosil, da bi šel v misijone. Odločilno je bilo srečanje s Kerecem na Rakovniku, kjer so se besede »molite, da bi tudi kateri izmed nas postal misijonar!« uresničile v njem. Ugodili so njegovi želji, da bi šel v Indijo.
Z vero v srcu, da ga bo Bog varoval, je odšel na pot v Indijo skupaj s sobrati salezijanci iz Anglije, Irske, Hol and ¡je, Švice, Italije, Španije in Češke. Sedmega januarja 1939 je priplul na Koromandsko obalo. Spoznal je nov svet, nove ljudi, nove jezike. Deset let je bil najprej študent, obiskoval je višjo gimnazijo in bogoslovje. Leta 1944 je
Salezijanec Pavel Bernik: študent, novomašnik, profesor, misijonar in predvsem vzgojitelj novih poklicev, vse to je bil v šestinšestdesetih letih svojega bivanja v Indiji. »Gospodova merilna vrvica mi je padla na plodno polje!«, je izrekal s psalmistom svoj mir in svojo srečo ob praznovanju svojega zlatega jubileja svojega dela med Indijci.
Njegovo izhodišče je bilo svetišče Marije Pomočnic na Rakovniku, kjer je leta 1934 v soboto ob jesenskem romarskem shodu prejel misijonski križ. Takrat je bila pred njim še vsa prihodnost in negotovost poti na Vzhod. Bilo mu je sedemnajst let, za sabo je imel ljubljansko klasično gimnazijo, na ka-
bli posvečen v duhovnika in na praznik sv. Janeza Boska je prvič, nad sklonjenimi glavami indijske mladine, za katero je ma-ševal, dvignil sveto hostijo.
Gospod mu je takrat pokazal prostrana polja misijonskega dela. Bil je v službi prihodnjih duhovnikov Božjega ljudstva. 32 let je deloval v vzgojnih zavodih za mlade redovnike in po škofijskih semeniščih v južni in severni Indiji. Med drugo svetovno vojno si je Pavel Bernik pod Angleži pridobil domovinsko pravico, zato je pozneje dobil tudi indijsko državljanstvo. Tako mu je bilo odprto vse indijsko ozemlje. Predstojniki so ga pošiljali sem in tja v vzgojne zavode. Enajst let je bil tudi med hribovskima plemenoma Naga v skrajnem severovzhodnem kotu Indije. Leta 1964 je prispel v Nagaland. To je bilo tisto misijonsko področje, o katerem bi lahko rekel s psalmistom: »Merilna vrvica mi je padla na rodovitna tla,« in tam se je počutil, kot zopet pravi psalmist: »Sem srečnejši kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo« (Ps 15). Misijonarji je tudi v Shillon-gu v Khasijskih hribih, ki jih je obiskal tudi papež Janez Pavel
!000 si
POJDITE PO VSEM SVETU
II. Potem se je zopet vrnil v Nagaland. S sedmimi križi na hrbtu je v tamkajšnjem škofijskem semenišču postal spiritual za mlade redovnike.
Med svojim delom na rodovitni Božji njivi v Indiji se je Pavel Bernik večkrat vrnil v domovino. Ljubil jo je, to je dokazal tudi s svojo ljubeznijo do slovenskega jezika. Več kot deset let se je po slovensko pogovarjal samo z Bogom. Med obiski je iskal tudi pomoč za svoje se-meniščnike v Indiji. Se posebej so se na njegovo prošnjo za tako obliko pomoči odzvale slovenske župnije s Koroške. Na ta način je preskrbel pomoč za več kot 1000 domačih bogoslovcev, redovnic in redovnikov.
Vračal se je v svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku, kajti od tod ga je Mati Marija blagoslavljala in pošiljala v svet indijskega prostranega po-Ija.
Pavel Bernik je izpolnil Božjo voljo z delom med ljudmi, še najbolj pa z delom za vzgojo duhovnikov. Sedaj, ko ga ni več, po vsej Indiji deluje v Gospodovem vinogradu nekaj sto duhovnikov in mnogo škofov, ki jim je pomagal pri izobraževanju in duhovniški vzgoji. To je Gospodova merilna vrvica, ki je padla na plodno polje. Umrl je 1 7. julija letos v Nagalandu kot Slovenec z indijsko dušo.
Pripravil Marko Košnik SDB
Na tihoma si mislim, da vas gotovo že zanima, kako se imam, odkar sem »brez sence«; (op. ur. brez sobrata Danila Lisjaka). Res, prav zdaj bi potreboval kakšno senco, ker vsak dan pripeka. Konec maja se je pričela suha doba in do oktobra se lahko zgodi, da ne pade niti ena kaplja dežja.
Hvala Bogu, za enkrat sem oborožen kar ž dvema agregatoma. Manjši zadostuje za manjša dela za en stroj. Večjega vključimo, ko obratuje cela delavnica. Če bo mazut, četudije zelo drag, sem brez skrbi. Čez nekaj dni bo namreč ravno eno leto, ko nimamo več elektrike in pričakovati je, da je še lep čas ne bo. Vidite, kako nas imajo radi. Hočeš jim samo dobro, da bi se kaj naučili, da bi imeli delo, da bi zaslužili večji kos kruha, oni pa ti ne privoščijo niti elektrike, da bi bilo življenje lepše in svetlejše tudi ponoči, tudi takrat, ko ni lune. V celem letu niso mogli najti niti enega sponzorja, ki bi podprl ta projekt obnove električnega omrežja. Kakšna hvaležnost oz. nehvaležnost. Nič ni čudnega, da sem že večkrat rekel pri mizi, da močno dvomim, če imajo ti ljudje dušo.
Delo v delavnici pa se nadaljuje kljub vsemu. Cerkev Marije Pomočnice iz dneva v dan dobiva novo podobo. Za
veliko noč je imel Gusti prvo sv. mašo in sedaj je vsakič maša v novi cerkvi. Za praznik Marije Pomočnice smo blagoslovili daritveni oltar, pa tudi Marija je dobila svoje mesto. Bila je slovesna maša s pevci in plesalci, takšnimi in drugačnimi, ter bobnarji, tako da so se stene tresle skoraj tako kakor na Rakovniku ob posvečenju novega nadškofa. Bili smo duhovno povezani z vami in zvečer pri večerji nekaj po 19. uri na daleč slovesno nazdravili novemu nadškofu ter se tako spomnili tega velikega zgodovinskega dogodka.
Po dobrih treh mesecih smo končno dobili obvestilo o kontejnerju iz Kanade. Težav vsekakor ne manjka, zaupati pa moramo v Božjo previdnost. Psalmist pravi: Če Bog ne varuje mesta, zaman čuje stražnik.
Pred kratkim smo po skrivnih poteh zvedeli, da se pripravlja napad na naš misijon, tako da smo bili prvi večer vsi na nogah. Vsi stražarji so bili oboroženi s palicami in bobni. En boben so potegnili celo v zvonik, da bi od tam oznanjal, da smo napadeni. Hvala Bogu, ki nas je do zdaj obvaroval in se je roparska tolpa usmerila drugam.
Rukago, 11. junij Iz pisma misijonarja Vilka Poljanska
GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVI
"Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, od veselja bom prepeval" (Hab i,19).
MARIJA, SVETLA ZARJA ŽIVLJENJA MOJEGA
Vrhovi, doline, prostrano polje, povsod me vodijo moje steze. A vedno hitreje odhaja čas!
A Božja Mati mi svetuje: I V "Bodi pripravljena, lučka vere naj gori,
pobožnost duha krepi, veselje iz srca kipi -Bogu prepusti vse svoje skrbi in sproščeno živi dni, ki Oče jih podarja vsak dan znova ti.
Zmaguj nad slabim, veseli se dobrega, vse spostuj in nikdar se od nikogar ne odtujuj. Vsak je velik pred Bogom, njegova podoba. Izkazuj mu dobroto, prijazno pozdravi in vsakega, ki pride v tvojo bližino, opazi. Dovolj je pogled, nasmeh, prijazna beseda, veselja ti ne zmanjka, dokler boš živela.
Le tako boš vedno zmagovala, se dvigala visoko, v srcu prepevala, mladim radost Kristusa Vstalega razodevala, utrujenost premagovala in neskončno ljubljena ostala."
Mati, s teboj se učim zmagovati, dvigati pogled kvišku, na vrhove, kjer zrak je čist, duh sproščen, srce pri Bogu, pesem na ustih in ljubezen premaga vse ovire.
Varuj me kot planiko na skalnatem pobočju, strmina naj jo ščiti, cveti naj Bogu v čast, izpostavljena soncu toplote, modrini neba, vlagi rosnih kapljic in svežini lahnega vetra.
Marija, vedno mi ostani Pomočnica, da ti ostanem zvesta hčerka in "živ spomenik don Boskove hvaležnosti Božji Materi!"
Tako dolgo bom svoje pesmi pela, dokler bom živela, nebeško Mater rada imela. Imejte jo radi tudi vi in blagoslov vas ne zapusti!
s. Bcrnardka Gene
ZGODBA IZ NEKEGA PARLAMENTA
Na uvodni seji v leto 2000 so v karisaškem senatu (ZDA) pastorja loca Wrighta naprosili, da /d uvod v sejo nekaj zmoli. Vsi so pričakovali nekaj splošnih besed, slišali pa so tole:
Nebeški Oče, danes prihajamo predte,
da bi te prosili odpuščanja
in da bi iskali tvojo pomoč in smer, ki nam jo kažeš.
Vemo, da tvoja Beseda govori:
»Gorje njim, ki zlo imenujejo dobro!«,
toda ravno to smo storili.
Izgubili smo svoje duhovno ravnotežje
in sprevrgli svoje vrednote.
Priznamo, da smo osmešili absolutno resnico tvoje
Besede in to poimenovali »pluralizem«.
Častili smo druge bogove
in to poimenovali »odprtost za druge kulture«.
Podpirali smo sprevrženost
in to poimenovali »alternativa«.
Izkoriščali smo uboge in to poimenovali »loterija«.
Nagradili smo lenobo in to poimenovali»socialna skrb«.
Ubili smo svoje nerojenčke
in to poimenovali»pravica do odločitve«.
Postrelili smo tiste, ki so za splav
in to poimenovali »upravičeno«.
Zanemarili smo vzgojo otrok
in to poimenovali »izgradnja samozavesti«.
Zlorabili smo moč in to poimenovali »politika«.
Poželeli smo si tujo lastnino
in to poimenovali »ambicija«.
Onesnažili smo zrak s profanostjo in pornograt'ijo
in to poimenovali »razsvetljenje«.
Preišči nas, o Bog, in spoznaj danes naša srca;
očisti nas vsakega greha in nas osvobodi.
Vodi in blagoslovi te ljudi, kisi jih poslal,
da nas vodijo po poti izpolnjevanja Tvoje volje.
To te prosimo v imenu tvojega Sina,
našega Odrešenika Jezusa Kristusa,
kis teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Odgovor je bil takojšen:
kar nekaj poslancev je protestno zapustilo dvorano že med molitvijo.
V 6 tednih je bil pastor Wright deležen več kot 5000
telefonskih klicev;
od teh je bilo samo 47 negativnih.
5 * 2000 september - oktober
Šesta generacija maturantov Gimnazije Želimlje trka po uspešno opravljeni maturi na vrata fakultet, na katere so se namenili vpisati in nadaljevati svojo življenjsko pot. Od 48 dijakov 4. letnika jih je spomladi opravljalo 47, eden bo to opravil jeseni.
Če bi uspeh izrazili samo z ocenami, brez pribitka točk, potem bi rekli, da je maturo opravilo 27 dijakov z odličnim ali prav dobrim uspehom, kar je 57.43%, 19 je bilo dobrih, nobeden zadosten in le eden bo jeseni popravljal izbirna predmeta. S točkami 25 ali več je 11 maturantov, od tega dve s pohvalo. Praktično vsem je uspel prvi vpis na fakulteto, za kar splošna gimnazija, kakršna je tudi želimelj-ska, najbolje usposablja.
Kdor hoče izkoristiti svoje talente, naredi lahko zares veliko. Tako ena dijakinja ne samo da je bila vsa štiri leta odlična, in čeprav je v 4. letniku pripravila dve slikarski razstavi in izdala prvo pesniško zbirko, bila sprejeta na likovno akademijo, ampak je maturo zaključila s spričevalom
s pohvalo. Kdor ima količkaj talentov in nekaj dobre volje in delovnih navad, lahko dobro uspe tako v rednem šolanju kot tudi na maturi.
Vsem maturantom želimo srečno na novi življenjski poti.
Vsem bralcem Vestnika naj velja iskrena zahvala za raznovrstno podporo mladim v Zelim-Ijem, še posebej letošnjim maturantom, ki ob pomoči vseh zorijo v dobre kristjane in poštene državljane.	T. C.
Sklad Gimnazije Želimlie
V sklad Gimnazije Želimlje ste do 10. 8. 2000 darovali: Ambrožič A., Ambrožič M., Andoljšek M., Andrejašič M., Benet F. 2x, Berce A., Boja-novič M., Borovnik 1.3x, Bric A.,Cankar Š., Cimerman l„ Cotman N„ Čadež C., Čeferin M., Dejak M., Dolenšek j., Družina Čop-Kandare, Družina Gačnik, Družina Kadunc, Frlic A. 2x, Golobic C., Gore A., Grašič N. 4x, Gregorič M., Grmšek A. 2x, Grom M., Gudel M„ Guna M., Hribar V., Hribar-Hostnik A., Hribernik R, Jagodic S. 2x, Jakoč F., Javoršek B., Jeglič M., Jeras M„ Jeršič L, Jesenko M., Kadivec V., Kancijan K., Kapus A., Kastaneto M„ Kelich C., Kern R, Knapič C., Knez R. in A., Kocjan M., Kocuvan V. 2x, Kosi M. 2x, Košak M. 2x, Koščak D„ Kotar D., Koželj C., Krajnik M. 3x, Kralj A., Kralj A. in A., Kramar M., Kranjc R. 2x, Kranjc R. in A., Kristan K., Križnik S., KunstekJ., KuraltT., Legat A. 5x, Likar A., Luin B. 3x, MačekT„ Marinčič A., Marolt N., Mazij I., Mazij S. 5x, Merlak L, Mohar A,, Nagode J. 6x, Narobe M. 2x, Oblak A., Palčar M„ Pečnik A. 2x, Perčič F. in T., Perčič V., Petrič F., Piitaver B. 3x, Plahutnik R, Podržaj A., Pokom J. 3x, Polončič M. 2x, Polšak M., Potočnik A., Povirk S., Rački F., Ravnikar A., Rozman A„ Ruparčič M., Rupnik I., Rupnik S., Samida N., Skorn-šek M. 3x, Slapšak V., Sodeč F. 6x, Srebernjak F., Stanovnik M., Stražar M., Suhadolnik L, Šifrer M. 2x, Škerjanec J., Šket R., Škrabec J. 2x, Šolar A„ Špendov A., Špes L, Štern L, Štricelj F„ Štuhec F., Tušek L, Urleb T., Vesel A., VVolhar M., Zadravec T., Zalokar M., Zelič K. 5x, Zorko L, Zorko T., Zupančič M., Zver S. 3x, Žagar 2x, Žmavc M., Žnidaršič in več neimenovanih dobrotnikov, molilcev za duhovne poklice in bralcev Saiezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog povrni. KAKO PRISPEVATI V SKLAD GIMNAZIJE ŽELIMLJE? Svoje prispevke v Sklad lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijan-ski zavod, Želimlje 46,1291 Škofljica. Številka žiro računa: 50100-620-133 sklic na številko: 051010115-1580175 Nova Ljubljanska banka d.d.. Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako 'Gimnazija'.
5 * 2000 september - oktober
NOVOMASNIKA -POPLAČANA SADOVA MNOGIH ŽRTEV
Julija se je salezijanska družina skupaj z župnijama Cerklje na Gorenjskem in Prihova pri Slovenskih Konjicah veselila dveh novih maš: Markove in Petrove. Po osnovni šoli sta oba našla pot do Želimelj, tam naredila prve zaobljube v salezijanski družbi in opravljala svojo vzgojno prakso, nadaljevala študij na Rakovniku in v Italiji ter bila letos za praznik apostolov Petra in Pavla posvečena v duhovnika. Njun poklic pa ima svoje močne korenine tudi v preizkušnjah njunih družin. Hvaležni smo jima tudi za njuni razmišljanji ob novomašnih geslih, ki ju bosta navdihovali na njuni duhovniški in salezijanski poti.
K IZVIROM POKLICA
Marko Košnik
Cerklje
Izhajam iz preproste kmečke družine, kjer je vzgoja v veri in darovanje pustila v meni globoke sledi. Moj oče in mama izhajata iz velikih družin. Oče se je rodil kot dvanajsti otrok. Imel je pokončnega in odločnega očeta Miha in dobro ter skrbno mamo Angelo, ki je prekmalu umrla. Vzgojila sta sina duhovnika, strica Miha, ki je imel novo mašo pred 52 leti.
Moja mama se je rodila kot trinajsta. Pet njenih bratov je bilo ubitih takoj po vojni in še očeta je ubila bomba. Med njimi sta Stanko in Lovro že odgovorila na Božji klic, vendar jima je Bog to željo uresničil s tem, da ju sedaj krasi palma muče-ništva skupaj z drugimi brati. Moja stara mama, mati mučen-cev, si je tako želela sina duhovnika. Njena želja je bila stokrat poplačana, saj je imela pri Bogu v nebesih pet mučencev
za vero. Tudi hčerka Ančka je odšla k redovnicam. Vse skupaj je kronala s svojim življenjem stara mama Julijana, mati teh mučencev, ki si je tudi zaslužila nekrvavo palmo mučeništva.
Da, tudi iz teh korenin je vzklil moj poklic in upam, da bo zemlja, ki daje sok koreninam mojega poklica, vedno dovolj rodovitna za mojo zvestobo in vztrajnost. Iz te zemlje, rodovitne in dobro namočene, črpajo tudi vsi moji sorodniki svojo vero in svoj življenjski poklic.
Peter Pučnik
Prihova
»Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo zidarji...« Prav tako bi lahko rekli za vsak poklic, ki ga mora mlad človek najprej začutiti kot nalogo, ki mu jo daje Bog in ga kliče, da bi jo izvršil. Pa naj bo to poklic preprostega delavca, kmeta, strojnika, .... ali pa poklic duhovni-Običajno vsakdo čuti v sebi klic, ki ga nagovarja, kaj bi delal v življenju. Tudi sam sem že v otroških letih čutil, da me Bog vabi na nekoliko drugačno pot. Kot otrok sem rad zahajal cerkev in tam kot ministrant kaj kmalu dobil zavest pripadnosti neki skupini v naši župniji. Vseskozi je bila, nekaj časa bolj, nekaj časa manj, v meni navzoča tudi želja, da bi postal duhovnik. Ta želja se je prečišče-
5 * 2000 september - oktober
bolezni. Kar nekaj časa pred smrtjo ji je bolezen prinesla veliko trpljenja. Ni se ga bala, ampak ga je sprejemala kot življenjski križ, ga nosila in darovala za svojo družino. Večkrat je tudi omenila, da vse to daruje Bogu, da bi njen sin postal dober duhovnik. Neizmerno sem ji hvaležen za takšen način molitve in pričevanja. Prišel sem do duhovništva in srečen sem, da me je Bog poklical na to pot. Spoznavam, kako nekaj osreču-jočega je, če lahko človek prinaša upanje, mir, veselje in ljubezen tistim, s katerimi živi in h katerim je poslan.
Kot pečat na srce
BOG OČE, ki si me poklical že v materinem telesu. Naredil si me iz navadnega kmečkega sina za sejalca, ki meče semena v brazde človeških duš. Vodil si me in vzgajal s trdo roko, saj si vedel, da me moraš preizkusiti, da v preizkušnjah ne zabredem in se ne izgubim. O Bog, hvala ti, ker si me tako neizmerno ljubil in mi dajal moči. Moje srce je premajhno, da bi izpel to tvojo ljubezen ... Zato utripa moje srce z vsakim utripom: deni me kot pečat na svoje srce.
O JEZUS, ki si me boječega izmed fantov poklical v tistih najstniških letih in me nisi več izpustil. Poslal si me, da sem vstopil v don Boskove sanje, kjer sem se počutil kot doma. Mladina je postala moj dom in domača župnija moja mačeha. Po svetu si me poslal daleč od vseh, da bi končno spoznal: »Tvoja pota niso moja pota!« Nalagal si mi križ odpovedi, jaz pa sem izpodmikal svoja ramena; bolj mi je bila pri srcu človeška mehkoba, milina in ljubezen. Nisem ti uspel pobegniti, ampak si me na zadnjem razpotju počakal s svojim križem in sem razumel, da gre tvoja ljubezen skozi trpljenje ... Zakaj močna kakor smrt je ljubezen.
O NESKONČNI TOLAŽNIK, SVETI DIJH, ki mi govoriš na uho, me vzpodbujaš in me tolažiš, me krepiš in me prežemaš. V meni ustvarjaš ogenj gorečega grma, ki gori in ne izgori. Pošiljaš me, da z ognjem ogrevam in vnemam, da prižigam in sežigam, da svetim in slepim. Samo eno te prosim, dajaj mi moči, da bom vedno gorel in nikoli zgorel. Zato, daj mi duše, vse drugo vzemi!
Mnogi so zalivali in negovali, a le eden je, ki je dajal rast.
Njemu torej vsa čast in hvala.	*■/«,(
'	'	Novomasnik Marko
vala in krepila predvsem, ko sem zajadral v salezijansko družbo ter tako pričel pot naproti duhovništvu. V močno oporo mi je bila pri tem domača družina, ki me je puščala svobodnega v izbiri poklica in me hkrati zelo močno podpirala pri moji odločitvi, da postanem salezi-janec - duhovnik. Redna molitev v družini (tudi za duhovne poklice) mi je dajala močno oporo. Ta duhovna podpora in povezanost se je še posebej čutila, ko je bila naša družina moč-
Gospod, ti si moja moč in moja pesem
Ps 118,14
Vse kar sem do sedaj delal z ljudmi, še posebej z mladimi, mi je bilo v veliko veselje. Moram reči, da sem na vsakem koraku čutil, kako Bog dejansko spremlja moje življenje. On mi je dajal moč, me podpiral, mi odpiral oči in me vodil. Brez Njega sem tako majhen in slaboten, tako nebogljen. Če me je torej On izbral, da bi mu služil kot duhovnik, zaupam, da me bo tudi spremljal in mi dajal moči, da bom to zaupano mi delo lahko izvrševal. Moj duhovniški poklic je dar, je milost, ki sem jo prejel od Boga, da bi pričeval o Njem in bil znamenje njegove dobrote, odpuščanja in ljubezni. Moj delež pri tem je le to, da sem odgovoril z »DA«. Ob tem se zavedam, da je Bog tisti, ki me vodi in jaz sem le Njegovo orodje. Rad bi bil dobro orodje in zato prosim tudi vsakega izmed vas, da mi izprosite to milost. Ne delam si utvar, da ne bom naletel na težave in ovire. Računam nanje in prav tako računam na Boga, ki mi bo dajal moč, da bom lahko šel dalje. Hkrati pa moram reči, da je Gospod tudi moja pesem. Veliko lepega sem bil do sedaj deležen. Veliko prijateljev mi je Bog postavil na mojo življenjsko pot, da se ob njih bogatim in da z roko v roki premagujemo težave, s katerimi se srečujemo. Veliko lepih trenutkov je napolnjevalo moje življenje in ga še napolnjuje. Vse to, kar je lepega, prijetnega, spodbudnega, človeka osvobajajočega ... mar ni to poezija življenja! Torej lahko mirno rečem, da je Gospod tisti, ki mi prinaša tudi to lepoto, to poezijo - to pesem življenja in me z njo bogati. Prav tako pa je glasba tudi v mojem življenju močno navzoča. Mnogokrat me navdihuje, razveseljuje in mi pomaga pri delu / mladimi.
Zatorej naj res drži: »Gospod, Ti si moja moč in moja pesem!«
Novomašnik Peter
NOVOMASNIKOM ...
Hodim po poti in pred očmi se razgrinja čudovita narava, stvaritve vsemogočnega Boga. Pod tvoje noge pribiti mravlja, ki nese svoj tovor vsvoj dom med sestrice in bratce, ki se veselijo njene vrnitve. Kadar odpreš svoje oči, svoje srce in se prepustiš, da Sveti Duh veje, kjer hoče, takrat razumeš, kako vse prihaja od neke višje sile, kako te Bog ljubi, kako ti ponuja svoje stvaritve in ti prihaja v tvojo bližino s svojo ljubeznijo. V mesecu jul i ju so zrelažit-na polja, zlato rumeno klasje valovi, se sklanja in pozdravlja svojega Stvarnika, ki kliče: »Pridite, delavci, na mojo žetev; Zakaj žetev je velika, delavcev pa malo!« Mnogi plemeniti fantje so se odzvali temu vabilu in v tem mesecu bodo prvič pristopili k Božjemu oltar-
ju, na njihovih ustnicah bodo besede: »Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, Gospod. To je dan, ki gaje naredil Gospod.« Nič na svetu ni bolj vzvišenega in bolj dragocenega kakor sv. maša, sv. evharistija. Glejte Telo Gospoda Jezusa Kristusa, ki vas mora varovati za večnoživljenje.Zatojevsakduhovnik darilood Boga. Mnogim navzočim, posebno materi in očetu, bodo pri tej prvi sveti daritvi polzele solze po licih, nata dan se srce napaja od Božje ljubezni, v srcih je nepopisna sreča, veselje, zato pustimo solze, naj teko, ker so živa pri čevanja radosti in hvaležnosti. Ta dan se dvigajo k nebeškemu Očetu, k Sveti Trojici molitve, prošnje in zahvale. Ljubi Bog naj blagoslavlja vašežrtve in molitve, da bomo enkrat skupaj prispeli v nebeški Jeruzalem, v nebesa. Ivanka
HERMAN HABIC
salezijanski duhovnik, zlatomašnik *29. 08. 1922 t 19. 06. 2000
Z velikim veseljem seje salezijanski duhovnik Herman Habič pripravljal na svojo zlato mašo, ki jo je nameraval obhajati letos na praznik Male cvetke sv. Terezije Deteta Jezusa, 1. oktobra. Pa se je njegova zemeljska pot nepričakovano kar na hitro sklenila v ponedeljek dopoldne. Ko se je vračal domov, je bil zatopljen v svoje misli in ni opazil bližajoče se nevarnosti - vlaka, ki ga je močno oplazil. Zdravstveno osebje si je močno prizadevalo, a mu ni moglo rešiti življenja.
Duhovnik Herman se je rodil 29. avgusta 1922 v vasi Javor pri Ljubljani. Očetu Jožefu in materi Uršuli se je rodilo 12 otrok, 8 hčera in 4 sinovi. Herman je bil drugi izmed sinov. Poleg kmetije so imeli doma tudi gostilno in trgovino. Starši so otroke krščansko vzgajali in prebujali v njih čut za duhovne vrednote. Že 12-leten je Herman odšel najprej za eno leto
v ljubljansko Marijanišče, nato pa za dve leti v Zavod sv. Stanislava v Šen-Ivid nad Ljubljano, kjer je začel šolanje v nižji gimnaziji. Jeseni leta 1937 je vstopil v salezijanski zavod v Veržeju pri Ljutomeru, kjer je nadaljeval gimnazijo. V času vojne je na praznik Marijinega rojstva leta 1941 na gradu Škr-Ijevo v Šentrupertu vstopil v noviciat in 10.9. 1942 naredil prve zaobljube. Šolanje je nadaljeval na Rakovniku, vzgojno prakso pa spet opravljal na Škr-Ijevem, bogoslovni študij pa opravil na Teološki fakulteti v Ljubljani., V duhovnika ga je 1. oktobra 1950 posvetil ljubljanski škof Anton Vovk. Kot duhovnik je deloval na naslednjih postojankah: dve leti je bil kaplan v Podsusedu pri Zagrebu, potem je odslužil vojaščino, po njej pa za 18 let odšel v diaspora v Niš, v »srce Balkana«. Tu je bil najprej kaplan, potem župnik in nato 12 let dekan. Ves čas je nenehno urejal in prenavljal cerkve, kapele in župnijske prostore. Posebno skrb je posvečal slovenskim fantom, ki so služili vojaščino po raznih krajih Srbije. Leta 1971 je odšel v Beograd, kjer je postal stolni župnik v cerkvi Kristusa Kralja, leta 1972
je postal soupravitelj novoustanovljene župnije sv. ložefa delavca, leta 1974 pa njen redni župnik do leta 1986. Tu je uspel sezidati kripto sedanjega spodnjega dela cerkve sv. ložefa. V tem času je bil I. 1984 imenovan /a generalnega vikarja beograjske nadškofije, 12 let pa je bil član sveta za kler pri jugoslovanski škofovski konferenci. Ves čas si je zavzeto prizadeval za edinost med kristjani. Zato je ustanovil I kumenski moški pevski /bor, ki živi in uspešno nastopa že 27 let. V spomin na njegovo delo v zboru že nekaj let podeljujejo zaslužnim članom zbora po njem imenovano Hermanovo nagrado. I eta 1986 je odšel v Črno goro, kjer je bil dve leti župnik v Nikšiču. Tukaj ga je zelo prizadelo pomanjkanje, v katerem so živele mnoge družine, zato se je / vso vnemo lotil karitativnega dela. Po 35 letih dela v diaspori se je leta I 989 vrnil v Slovenijo. Svoje duhovniško delo je najprej nadaljeval na Kodeljevem kot duhovni pomočnik v župniji, potem bil nekaj let spovednik na Rakovniku, leta 1995 pa se je spet vrnil na Kodeljevo kot spovednik in pomočnik župnijskem delu.
Sobrat Herman je bil globoko veren, pobožen in goreč duhovnik. Bil je /gled vsestranske urejenosti in osebne discipline. Imel je izjemen čut /a urejenost cerkve in njenega okrasja ter /a lepoto bogoslužja. Posebno skrb je gojil do ostarelih, bolnih in revnih; zelo rad se je mudil pri družinah z več otroki. Kad je obiskoval sobrate, spodbujal je značilne salezijanske pobož-nosti in si prizadeval /a salezijanske sotrudnike. Bil je iskan in cenjen spovednik mnogim vernikom, še posebej pa redovnicam.
V letu, ko bi obhajali zlato mašo, se je Gospod sklonil nad sobrata Hermana in njegov »/lat klas» vzel k sebi. Naj on skupaj z Malo cvetko sv. Terezijo trosi nad nas c vetje Božje milosti in /rnje novih duhovnih poklicev.
1'ovzeto po nagovoru inšpektorja L. Dohravca
s. DARINKA ČERNAČ
* 28. 3. 1915+12. 7'. 2000
S. Darinka Cernač se je rodila 28. 3. 1915 v kraju Jusiai (okolica Rijcke, Hrvaška) kot deseti otrok staršema Vincen-cu in Ceciliji Dukia. Oče je še pred njenim rojstvom odšel v vojsko in je leta 1917 padel na fronti. Ko je imela štiri leta, ji je umrla tudi mama in tako so si otroke - le še šest jih je bilo - razdelili drugi: ne-
âkaj sorodniki, nekaj drugi ljudje. Malo Darinko sta že na dan pogreba vzela k sebi Slovenska zakonca Ivan in Katarina Čer-nač. Ker je bil novi oče po poklicu železničar, se je družina večkrat preselila in Darinka je obiskovala šole na Uncu, v dekliškem domu usmiljenk v Ljubljani, potem pa na Rakeku, l eta 1936 je končala učiteljišče pri šolskih sestrah v Mariboru. V svojem kratkem življenjepisu med drugim pravi: "Ko sem bila v drugem razredu osnovne šole, sla me zakonca Cernač uradno posvojila pred sodiščem v Cerknici. Mama mi je z vso ljubeznijo nadomeščala pravo mamo ... Pri IS-ih letih sem začutila redovni poklic. V Ljubljani pri usmiljenk,ih sem vzljubila Marijo."
Tako mlada še ni mogla uresničiti svojih globokih želja, saj je mama želela, da konča študij in potem skrbi za starše. Svoje življenje je izročila Rogu in pomagal ji je uresničiti veliki ideal. Krušni oče je kmalu umrl. Ko je leta 1938 dobila zaposlitev kot učiteljica v Šentvidu pri Planini nad Sevnico, je vzela s seboj že bolno mamo in zanjo lepo skrbela, a tudi ta je že leta 1941 odšla v nebesa. Še v istem mesecu se je srečala z dvema sestrama hčerama Marije Pomočnice - s. Alojzijo Domanj-ko in s.Marijo Rak. Povabili sta jo v Ljubljano. S pomočjo dobrih salezijancev, ki so bili takrat na Radni, je uspela pobegniti pred Nemci v Ljubljano in tedaj se je začela njena redovna pol. Leta priprave na redovno življenje je preživela v Padovi in v Coneglianu. Po prvih zaobljubah, ki jih je naredila 5. avgusta 1944, je ostala še vedno v Italiji. 27 let je poučevala v nižjih razredih osnovne šole in bila 1 i let tudi šolska svetovalka. Kot tujka se je velikokrat znašla v težavah zaradi dokumentov, lepa italijanska govorica pa je ni nikoli izdala in tako je uživala ob svojih gojenkah, ki jih je imela rada in katere je lahko vzgajala za življenje. Nekalere so ostale povezane z njo vse do danes in so jo v vseh teh letih obiskovale. Leta 1972 se je vrnila v domovino. Na Bledu je bila zvesta tajnica tedanji delegatki s. Frančiški Škrbec. Vestna pri svojem delu je s posebno pozornostjo arhivirala naslove deklet, ki so se udeleževale duhovnih vaj in za mnoge je vedela na pamet vse najosnovnejše podatke. Tudi ko je
za njo prišel zasluženi čas počitka in zdravljenja, si ni dala miru, pač pa je želela služiti še na razne načine. Skupaj s sosestrami je rada molila za potrebe inšpektorije, zlasti še za vse mlade, ki se udeležujejo raznih programov pri sestrah na Bledu in za nove duhovne poklice. Trpela je, ker se zadnja leta ni mogla več udeleževati skupnih trenutkov, zlasti molitve. Pravi praznik je bi! zanjo, ko je lahko v spremstvu šla še na kratek obisk v kapelico in potem na vrt. Iz svoje sobe in potem z bolniške postelje je vedno usmerjala svoj pogled k Mariji. Ko je šla v spremstvu sestre po hodniku, se je njen pogled ustavil na kipu Brezmadežne in jo je pozdravila z Ave Marija, ludi v zadnjih v/dihlja-jih je imela pred seboj Marijino podobo. Bodril jo je smehljaj brezjanske Marije Pomagaj. Po 56-ih letih redovnega življenja se je.' tako 12. julija oklenila svoje nebeške matere Marije in skupaj z njo se je predstavila svojemu nebeškemu ženinu, ki mu je zvesto služila do zadnjega diha.
Draga s. Darinka! Prosite v nebesih za našo zvestobo in za gorečnost pri delu za duše; zlasti pa vas prosimo, da nam pomagate izprositi novih duhovnih poklicev, ki jih Cerkev in naša sale-zijanska družina tako potrebujeta.
.s. M.P.
t K Bogu
so odšli po plačilo
naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice
Bizjak Ana, Ljubljana Blatnik Pavla, Ravne Bračič Gabrijela, Maribor Bih ar Ivanka, Lj. Sostro Oh ekTile ka, Rogaška Slatina Cernač s. Darinka, Bled, sestra HMP Cesnik [mesta, Cbi Cuješ Zofija, Sv. Šlelan Gergšič Marija, Metlika I labič I lerman, salez. duhovnik I ludina Amalija, Ptuj Kerec Ivan, Sv. Lenart Lesjak lanez, Rogaška Slatina Lorbek Vet on a. Sv. Lenart Maček Ana, Ljubljana Pogorelec Rozik.i, Školja vas Smolič Marija, Šentvid pri Stični Soklič Marija, Bled Tomo Marija, Lendava Valjavec Pepca, Tržič Vohr.Vilma, Doklcžovje Vrečar Pavla, ZDA Zupan Marija, Ljubljana Zupančič Ana, Metlika žgane I- rane, Godovič
5 * 2000 september - oktober
24.-26.11. 1.-3.12. 15.-17.12.
NOČNO ROMANJE MLADIH NA KURESCEK ŽELIMLJE - KUREŠČEK 1. september, 19.00-01.00. Ob začetku novega šolskega leta se mladi v Želimljem zahvaljujejo za vse počitniške programe, v noči poroma-jo na Kurešček in izročijo Mariji, Kraljici miru na Kurešč-ku, vse načrte novega šolskega leta. Predvidena maša na Kureščku bo okrog polnoči.
DUHOVNE VAJE ŽELIMLJE
Za fante in dekleta 4.-6. razreda Za fante in dekleta 7.-8. razreda Za srednješolce
Informacije in prijave:
Peter Pole, tel. 01/4702-115, N.C. 01/4702-100
PROGRAMI PRI SESTRAH HMP BLED
10.-12.11. Za srednješolke: Dekle, postani to, kar si. 17.-19.11. Za dekleta 6.-8. razreda: Srečanje za najstnice. 24.-26.11. Za mlade od 16-22 let: Zmorem, če hočem. Informacije in prijave: s. Ivanka Berčan, 04/5741-075
JESENSKI ROMARSKI SHOD LJUBLJANA - RAKOVNIK Nedelja -10. september - ob 15. uri Posvetitev svetoletnega zvona Obletnica posvetitve cerkve
I V jubilejnem letu 2000 bo žegnanjski praznik na Rakovniku zaznamovan z enkratno slovesnostjo: v spomin na ta veliki jubilej bo posvečen velik svetoletni zvon (ca. 4000 kg), ki bo zvonil v zvoniku, ki je bil doslej brez zvonov: drugi zvon -zvon mašne zveze - pa se bo pridružil štirim zvonovom, ki že vrsto let vabijo na Rakovnik, i Slovesnost bo vodil beograjski nadškof koadjutor msgr. Stanislav Hočevar. Priložnost za spoved in svetoletni odpustek. Posebej vabljeni rakovniški farani in člani Mašne zveze, člani salezijanske družine, prijatelji sv. Janeza Boska, častilci Marije Pomočnice in drugi, ki vam je Marija izprosila posebne milosti. Vabljeni tudi v narodnih nošah.
i
<s 9 1 L Ji, "v
¿.2 0°
V letu 2000 vabljeni k
ADORACIJI
vsak četrtek od 17.30 do 18.30 v svetišču Marije Pomočnice na
Rakovniku.
Salezijanci
ISCEMO - KUPUJEMO
Salezijanci kupujemo starejše stanovanje, cca 50 m2 v Ljubljani (dostop z mestnim avtobusom). Informacije posredujte ekonomu Blažu Cudermanu na tel: 01-4274150.
Vabimo Vas, da naročite Grozdetov listič
»ZDAJ GREM NA POT«
Prva in druga številka sta bili priloženi Vestniku, naprej pa bo listič izhajal samostojno -ne bo več vpet v Salezijanskl vestnik.
Kdor želi še naprej prejemati Grozdetov listič ZDAJ GREM NA POT, naj izpolni naročilnico na njegovi zadnji strani in jo pošlje na napisan naslov
ali na naslov Salezijanskega vestnika.
Z Izdajanjem lističa želimo pospeševati zanimanje za tega mladega slovenskega pričevalca vere, spodbujati vernike, da bi molili za njegovo kanonizacijo, in dati predvsem slovenski mladini zgled svetniškega vrstnika.
Vabljeni, danaročite listič,
In hvalaza razumevanje. Uredništvo
SREČANJA
IN MLADINSKA MAŠA ZA ŠTUDENTE, ANIM/ MLADE V POKLICIH
NA RAKOVNIKU
Vsak prvi (oz. drugI) četrtek v mesecu od oktobra do junija
17,30 adoracija v cerkvi
(možnost za spoved, pogovor) 18.30 maša v cerkvi z nagovorom
na temo leta 19.30 SREČANJE: molitev, razmišljanje na temo Salezijanske mladinske duhovnosti, pogovor (v prostorih Salezijanske mladinske pastorale)
5. oktober 9. november 7. december
Salezijanska mladinska pastorala
neza, ki je tudi vodil kravi na pašo. Janez je imel v ro-
tri pomladi po vrsti - on sam je to povedal - sta si z
L» s*** m j v
vetov}*

Risbe; Tina Špendal
NOGA REVEZA
V Becchijih je živel Cecco. Nekoč je bil bogat, pa je vse zapravil. Otroci so se norčevali iz njega. Menda so ga klicali za 'črička'. Matere so ga namreč kazale otrokom in pripovedovale basen o mravlji in čričku: »Medtem ko smo mi delali kakor mravlje, je on pel in veseljačil. Bii je vesel kakor čriček. Zdaj pa vidiš, kakšen je. Ne pozabi!«
Starec se je sramoval prosjačiti, pogosto je zato trpel za lakoto. Kadar ga še ni bilo od nikoder, mu je Marjetapostavila ponoči na okno piskrček tople mi-
neštre. Cecco je prišel v temi ponjo. Janez tega ni pozabil.
založba, trgovina, priprava za tisk, video • p.p. 2404 • 1001 Ljubljana • tel.: 061 127 7310
Ne vprašuj vetra, zakaj te je postavil tja, kjer si. Tudi če si obdan s cementom, poganjaj korenine in živi. To je samo eno od sporočil, pojnih upanja in vere v Življenje,
ki jih prinašajo kratke zgodbice.
Cena: 200 SIT
MINISTRANTSKI KOLEDARČEK
Knjižica žepnega formata za razporejanje šolskih obveznosti,
za osebno delo in načrtovanje prostega časa v šolskem letu 2000 2001 i".:'-"'^ '
Cena: 300 SIT	^fš1'
Bruno Ferrero, SAMO VETER VE