SLOVENSKI
M t iLSan11 ia yat (utpodK	»a
mifroa trgu p® 10 it-
list ljudstvu v pouk in zabavo.
tej», neplačani Ustf
M M ipfjeic^a.
2» rrrasSa se pUfa^ss
od EiTodn« mtta, te to natisu« enkr«^ p. iS h, diairst S5k, bife« SB k
bisera ti M gprijf qfi do »rede opoinfr*,
Stev. 31.
V Maribora, dne 4. avgusta 1904.
Tečaj XXXVIU
Narodno Šolstvo na Štajerskem.
Danes, dne 4. t. m. zboruje v Žalcu glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor se zanima za napredek slovenskega šolstva in ima časa na razpolago, pohitel je danes v Žalic, da tamkaj v zboru navdušenih in modnh narodnjakov odda svoje nasvete v toli važni stvari. Komur je sicer Šolstvo pri srcu, a nima časa za Žalec, premišljuje doma -j tem predmetu.
Ljudsko šolstvo na Spodnjem Štajerskem je v narodnem oziru — in samo s tega stališča , ovorimo danes o šolstvu — v znamenju nazadovanja. Na Spcd. Štajerskem dobivamo vedno veA samonemških šol na račun slovenskih in dvojezičnih ljudskih šol. Mest Maribor, Ptuj in Celje niti tukaj ne vzamemo v poStev! SamonemSkih šol imamo po Slov. Štajerju — izvzemši imenovana mesta — že 23, beri triindvajset in sicer so sledeči kraji tako nesrečni: Studenci, Pobe rž, Karčevina, Radvanje, Razvanje, i ekre, Št. Ilj nad Mariborom, Sv. Križ tik Slatine, R gatec, Ljutomer, Ormož, Vojmk, Konjice, Bre&c j, Sev ica, Laško, Vitanje, Slov. Gradec, Muta, Marenberg, Brezno, Vrat», Sladka gora pri Muri.
Zraven teh 23 p o n e m č e v a 1 n i c pa Se imamo po zadnji dež lni statistiki tudi že celih 39 dvojezičnih Sol, t. j takih, kjer je nemščina učni jezik večinoma že od tretjega šolskega leta naprej. In po uredbi naših najslavnejših »pedagogov« je sploh v
vsaki ljudski šoli od tretjega šolskega leta naprej nemščina učni predmet!!
To je stanje našega ljudskega šolstva v narodnem oziru. Žalostno stanje! Vidi se, da je smer šolske politike, ki se nam vsiljuje iz Gradca, odločno ponemčevalna Ne mnogostranska in temeljita izobrazba za življenje je najvišji smoter te politike, ampak znanje več jezikov! Č* bi bilo znanje več jezikov res najboljša podlaga za človeško blagostanje, potem bi bili cigani najsrečnejši in najbogatejši narod na svetu, kajti vsak cigan zna vsaj tri jezike! Žal, da mncgi naSi ljudje tega ne premisUjo in sami hite v pogubo, v katero jih vabijo Nemci.
Ne vemo, ali je danes razvil v Žalcu kdo to žalostno sliko našega Šolstva na Sp. Štajerskem ali ne. Toda če jo tudi je, družba sv. Cir. in Met. nam ne more pomagati. Ampak ona nas samo uči, kako se moramo braniti proti tujemu navalu. Ideja samoobrambe in samopomoči je rodila družbo sv. Cirda in Metoda in ta ideja mora preiti tudi vsakemu slovenskemu Štajercu v kri in mozeg, ako se hočemo rešiti. Poglejmo si sovražnika, a ne tarnajmo, ampak na delo! Pridobljajmo občine in okrajne zastope, s tem dobimo tudi krajne in okrajne Šolske svete v svoje roke in one številke nemških in utrakvističnih Sol se ne bodo več množile, ampak krčile. V tem boju za občine in okrajne zastope leži edino rešitev našega ljudskega Šolstva iz ponemčevalnih spon. Zraven pa p o d p i-rajmo tudi vstrajno družbo sv. Cirila in Metoda, da nam bo pomagala tam, kjer smo po številu v manjšini in ni
upanja, da bi prišli Slovenci kmalu na krmilo. To je edino trezna narodna ljudsko-Solska politika, vse drugo je !razerst?o! In tega je pri nas preveč!!
Politično zborovanje v Hotinji vasi.
Nove volitve so razpisane. Nasprotniki naSega naroda, posebno pa našega kmeta, so zopet na nogah, da z različnimi obljubami omamijo neveščega slovenskega volilca. Naloga naSih političnih društev je torej, da poučijo voldce. To nabgo si je postavilo tudi »Slovensko društvo« ter začelo prirejati shode po mariborskem okraju. Prvi shod je priredilo društvo v znani narodno-zavedni vasi Hotinja vas minolo nedeljo popoldne.
Na predlog odbornika »Sloven. društva« g. dr. Pipušs, se je isvolil gosp P i S e k z% predsednika, ki je na to otvoril zb rovanje ter v prisrčnih besedah pozdravil doile ob-čane iz domače in sosednih vasi ter goste iz Maribora. Oddal je besedo g. dr P i p u 3 u, ki je temeljito in v poljudni besedi rail .žii volitve v IV. skupini, ki se bodo vri ie d^e 20. septem. t. 1. Razlagal je, kdo sme voliti, kje se bo volilo in kako se bo glasovalo, nadalje kakšna bo volilna komisija Ker bo v mariborskem volilnem okolišu trikone pet strank postavilo svoje kandidate, je lahko mogoče, da pride do ožje volitve, katera se bo vršila tri dni pozneje t. j. dne 23. septem. Zato je posebno opozoril na to, naj vsak volilec d' bro shrani izkaznico in volilni 1 stek
Listek.
Skoke pri Mariboru.
(Napisal Gabr. Majcen po svojem predavanja v Skokah dne 10. juljja 1904, prirejenem po „Zgodovin, društvu" za Spodnji Štajer.)
(Datfe.)
Kot prva sta se 1. 1556 tukaj nastanila imenovana vojvodi Aleksič in Vukmir. Listina pravi, da sta si postavila novo hišo, za katero je dal denar A1 e k s i č. In star slovenski zapisek iz iste dobe poroča, da so tej novi naselbin» ljudje rekali »Odobesko«, kar gotovo ni nič drugega kakor »Od obeh uskokov«, krajše »Od obeh skokov«. V listinah, seveda tudi nemških, pa se selo odslej imenuje »Uskoggen Hoi«. Posestvo je bilo cesarskega in deželnega davka, desetine kakor tudi tlake ali robote popolnoma prosto.
Prvima naselnikoma je kmalu sl dil Aleksičev bratranec D o j t š i n in zdaj se je vse zemljišče uradno razdelilo na tri enako velike dele, tako da je na vsakega prišlo okoli 100 oralov. Kakor nam je iz prejšnje opazke znano, je torej na nekdanjem Vodo-gaju zdaj živelo okoli 40 ljudij. Iz listin je razvideti, kakor da so vse tri rodbine bivale v eni hiši in sicer v tisti, ki jo je bil dal postaviti Aleksič. Wildenraincrjeva se nam-
reč ne omenja več. Mogoče pa je tudi, da je še stala, pa se zato ne navaja, ker ni bila glavna. Rodbine so bile bržčas vse med seboj sorodne in, dasi je zemljišče bilo točno razdeljeno, vendar živele skupno, nekako zadružno, kakor so bile vajene iz domovine. Saj je narod srbski Se v prvi polovici 19. stoletja živel le v zadrugah.
Vsled zakonov je naselbina vedno dobivala novih in sicer moških kakor ženskih članov ter se množila naglo, in zaio se nimamo čuditi, ako so na neki listini iz 1. 1570 kot glavarji teh uskokov podpisani: Alek-s i č Mikula, V u k m i r i č Pfc.ter (potomec Vukmirov), Novakovič Radko R a d k o Mali (menda sin Novakovičev), M i s 1 i n o-v i č Radoslav, S1 a d o v i č Jurij in V r a n-k o v i č Marko — 7 jih je — in se v drugi listini iz leta 1578 kot glavarji imenujejo: Aleksič Rade, Aleksič Radovan, V u k-m i r i č Peter, S1 a d o v i č Jurij, S1 a d o-v i fi Ivan, Vrankovič Marko, V r a n k o-v i č Pavel, B a k o š Radoslav, B a k o S Ra-Ieta in Ratkovič Mikula — zdaj jih je že 10 —. Ko zadruga ni več štela samo dveh poglavarjev uskokov, kakor izprva, ampak več, so Slovenci selo začeli imenovati Uskoke ali okrajšano Skoke, katero ime je ostalo do današnjega ¿oe (Nemški: Skogge<.) Seveda se je poleg tega novega imena Se dolgo
ohranila stara nazivka »Odobesko«. rebiva vcem so rekah »Uskoki«, »Stoki« ali pa tudi »Pribegi«.
Vere so novi naselniki menda iz večjega bili pravoslavne, nekateri, kakor kažejo imena, tudi turške, vendar so se, kakor je iz listin sklepati, na slovenski zemlji pokatoličili kmalu.
Ko so Turčijo ostavih, bržkone nobeden izmed njih ni bil plemenitega rodu. A gotovo je, da so habsburški cesarji radi izvenrednih zaslug nekatere povzdignili med plemenitaše. 0 Juriju Sladoviču je to dokazano. V drugem slučaju je celo ohranjena listina kcženica (lastnina Peskova), s katero se ja podalilo plemstvo. Ta listina, ki nosi neoskrunjen pečat cesarja Maksimilijana II., je bila pisana dne 3. velikega srpana 1574 ter pravi, da se z njo v plemeuištvo povzdignejo bra'je Radoslav, Ra-leta, Peak in Ogman BakoS. Grb kaže dve roki, vsako s turškim mečem, katerih ena ravno zamahne po turški glavi.
Iz prej navedene listine od leta 1578 smemo sklepati, da je naselbina po 20 letnem bivanju na Ptujskem polju štela nad 100 duš, namreč Srbov. Bivati pa so na dvoru tudi posli razne vrste; kajti poljskega dela ti ljudje bržkone niso opravljali sami, ker so bili stanu, ki bi se danes dal primerjati oficirskemu. Čs so tudi odrastii moSki bili večjidel od doma, vendar ni mogoča, da
mrni 8.
3LQV gQSPODAh
4 avgust 190*
za ožjo volitev. Vsakdo naj gre neustrašeno volit, naj se n? boji, da bi kdo vedel, koga bode volil, kajti volitev bo tajna, ker se bo volila z volilnimi listki. Na koncu p ;xo~e vse volilce, naj se poslužijo svojih težko priboje-vanih pravic, nsj gredo vsi volit Z »živijo« klici so pritrdili zborovalci govorniku.
Predsednik g. P i S e k se zahvali gosp. govorniku ter na o pouči ravzoče člane domače zadruge zaradi nabave čistega ovsa. Soobčane poprosi, naj mu pomagajo pri sestavljanju volilnega imenika ter zaključi zborovanje.
Sledila je na to prosta zabava, pri kateri so udarjali vrli dcmači tan bur ¡si ter peli domači in tuji pevci.
Rusko-japonska vojna.
Vojaški pisatelj »Standarda« očita Japoncem, da jim manjka potrebne drznosti. Pri Dašičavu je b lo najmanj« sto tisoč Japoncev proti 30 000 Rusom. Zato se ta pisatelj kar di vi spretnosti, s katero je znal poveljnik ruskih zadnjih straž izvršiti svojo nalogo. Dejstvo je, da so Japonci trebali pet dni za pot iž Kajpina do Dašičava, to je d&ljava kakih 27 kilometrov. Rečem pisatelj sklepa iz te počasnosti, da Japonci niti niso pripravljeni za odločilen napad preti severu, katerega so napovedali toliko časa.
Berolinski list »Lokal Anzeiger« pa trdi, da je sedaj vsa japonski vojaka v Mandžuriji in da ni v Japonski nič več izvežbanega vojaštva. Slednjič poročajo francozkemu listu »Journal« iz Ljiojana: »Rusi so bili dovolj močni, da bi bili mogli dolgo braniti stališče pri Dašičavu. Zapustili so to stališče le zato, ker je tako zahteval vojni načrt, duio-čen že dolgo časa! Tako govore neruski pisatelji različnih narodnosti. In od teh je menda vendar pričakovati nekoliko več ne-pristranosti nego od zagrizenih ruskih nasprotnikov, ki govore o velikanskem ruskem porazu, ko ni bilo niti Se enega spopada Japoncev z glavno rusko armado.
Vladlvostolko brodovje.
še vedno kroži po Japonskem morju. Minoli teden je prijelo nem3ki parnik »Arabia«, ki je bil najet od neke ameriške družbe za prevažanje vojaških potrebščin na Japonsko. Na parniku je bilo tudi 20.500 vreč moke. Vla-divostoško brodovje je naredilo Japoncem za 15 milijonov jenov škode. Mnogo prevoznih ladij stoji v japonskih lukah, ker si ne upajo na morja. — Dne 1. avgusta je brzojavil admiral Aleksejev carju: Kakor poroča po-
Iveljaik portarturskega brodovja, je srečala neka ruska torpedovka v noči dne 10. julija parnik »Hips^ng«, ki je odplul z japonskim moštvom iz Fačujskega zaliva. D siravoo je | torpedovka desetkrat vstrelila, se »Hipsang« I ni hotel ustaviti. Radi tega ga je potopila s torpedom, potem ko je rešila del moštva in popotnikov. Med potniki je 12 Kitajcev ranjenih, katere so prepeljali v i olr oo. M ogo oseb je utonilo.
Boji na suhem.
Petrogj«?d, 1. avgusta Kuropatkin poroča carju dne 31. julija: Na južni strani ? so sc predaji oddelki našega levega krila po ! trdovMiuem boju pri vasi Ssnčenta, ko so dv&feiat menjali svoje stališče, umaknili ne-koliKo v smeri proti Hajčenu. Zadaje oddelke našega desnega krila sovražnik m zasledoval, omejil se je na artilerijski boj. Poročila iz Sjunečena pravijo, da je napad na ondotno naše stališče prenehal ob 6. uri 45 minut zvečer. Naši odde.ki so ondi vzdržali svoje stališče. 0 bojih našega skrajnega desnega krila š i nisem dobil poročil. Tudi k pralazu Janzelin odposlani vzhodni oddelek je vzdržal svoja stališča. Poveljnik tega oddelka, general grof Keller, ki si je izvolil najbolj sovražnikovim strelom izpostavljeno baterijo, je bil ob 3. uri popol. po neki granati smrtno ranjen ter je umrl 20 minut nato. V smeri Saimaci-Ljaojan zbirajo Japonci navidezno velike čete. Izgube včerajšcega dne še niso določene. Brzojavka končuje z besedami: »NaSe čete so vzdržale vsa svoja stališča.«
General grof Keller je bil rojen 1850. Njegov prednik, Henrik Keller, je bil Švicar ter je bil polkovnik v avstrijski srmadi. Ge-\ nerad Keller je bil izvrstno vojaški vzgojen | in se je odlikoval v upravni službi, kakor v : vodstvu čet, Bil je dalje časa načelnik od-| delka pažev, na kar je postal generalni gu-j verner v Jekaterinoslavu. To dostojanstvo je » odi ž'l, ko je izbruhnila vojska, ter se je podal prostovoljno na bojišče. Grofu Kellerju so poverili najtežje izvršitve. Po porazu ruske armade ob Jalu mu je bilo izročeno vodstvo te armade. Nastopil je s svojo divizijo pot od Jala v Mandžurijo ter se je nahajsl pri Roru, katerega naloga je bila ovirati Kuro-kijevo prodiranje.
Port Artur.
Japonci v svoji domišljavosti vsak dan pričakujejo, da bo Port Artur padel. V Tokio so že v julija delali priprave za veselico, ki jo bodo priredili povodom padca Port Ar-turja. Toda odlagati in čakati morajo. Japonska in angleška peročila so že minoli teden pripovedovala o padcu trdnjave, toda
bi bile ženske z otroki in starci mogle imeti dovolj prostora v eni hiši. Ali ker listine le vedno govore o eni laki stavbi, mislim, da so se k prvotni hiSi pristavljale kolibe.
A ne le radi stanovanja, ampak tudi za živež je sil?, sčasoma postala huda. Res je sicer, da se je gošča bržčas že takrat bila iz večjega izpremenila v polje, — a jedcev je bilo mnogo; res je tudi, da so Uskoki od vlade dobivali denarne podpore, ah te podpore so, kakor listine kažejo, bile v razmerju do velikega števila ljudij, katerim so dohajale, le neznatne; vrhutega pa so bile redke in neredne. Zato so UskGki cesarja opetno prosili, naj jim da novih zemljišč; a tudi sami bo taka kupovali, ako so jim to denarne razmere dovolile. Prvokrat so prosili že pred letom 1564, torej Se cesarja Ferdinanda ; cesar jim je sicer obljubil, željo izpolniti, a ni prišlo do izvršitve, ker je prej umrl. Pred L 1570 je neki Uskok Mihelek (to je gotovo le krstno ime) od zajčkega samostana kupil v Rogozi 7 pristav, a po njegovi smrti jih je vdova zopet samostanu vrnila. Mihelek te posesti ni užival do!go, kajti že iz leta 1572 se poroča, da je Jurij Sladovič se trudil, zemljišča od samostana dobiti nazaj, hoteč jih združiti s Skckami, a ni se mu posrečilo. L. 1570 so Uskoki drugič prosili zemljišč ter se celo ponudili, deželi
j plačevati davek; prošnja je naslovljena na nadvojvodo Karola, tedanjega vladarja štajerskega; a tudi tokrat niso dosegli nič. (Ta proSnja je tisto pismo, iz katerega sem prej naštel podpise.) L. 1573 sta ponovila prošnjo Radoslav Bakoš in Raleta Mislinovič v svojem kaker s iojih sorodnikov imenu in zopet je bila odbita, tokrat celo z opombo, da se odbije za vselej. Uskoki so zares trpeli pomanjkanje in radi tega tožijo v nekem iz 1. 1579 ohranjenem pismu, da je sicer cesar Maksimilian II., hoteč jim povečati zemljišče in tako olajšati življenje, se večkrat pogajal s samostanom v Lepoglavi na Hrvatskem kakor tudi z drugimi, a da so njegova prizadevanja bila brezuspešna; »vsled tega morajo še to uro na bornem dvorcu za Boga hudo trpeti « Če pomislimo, da so odrasili moški uskoške zsdruge nepretrgoma imeli prenašati vojne nadlege, da so noč in dan bih v smrtni nevarnosti, da so mnogi izmed njih brezupno vzdihovali po turških ječah — Jurij Sladovič je do leta 1597 bil gotovo najmanj dvakrat turški jetnik — in da je estalim navadno bilo odločeno umreti pod turškim mečem, moramo priznati, da so ti junaki zaslužili boljšo usodo, nego da njihove žene in otroci, njihovi stari očetje m stare matere doma gtadujejo. Zamolčati pa ne smem, da sta v tistem času denarnica v Gradcu kakor ona
so se izkazala kot lažnjiva. Rusi pravijo, da so Se Japonci okoli 20 klm. od prave trdnjave.
Politični ogleJ.
Deželni zbori. Z Dunaja se poroča, da bodo deželni sfcori sklicani k zborovanju okolo 15. septembra ter da bodo zborovali do polovice oktobra.
Italijanski izdajalci. Minoli mesec jo preiskala policija v Trstu vsled ovadbe prostore nekega italijanskega telovadnega društva ter tam našia zaboj z bombami, s katerimi so baje hoteli razstreliti novi Narodni dom v Trstu. Ti Italijani bi radi spravili mesto po i italijansko vlado, k r so jim pa Slovenci na potu, delajo s tako grdimi sredstvi proti njim. Vsled tega so zelo razburjeni ter so priredili demonstracije po mestu. Pri tem se je slišal pogosto klic: Doli z Avstrijo! Živijo Italija! In te ljudi avstrijska vlada podpira proti Slovencem, ki so bili vedno zvesti Avstrijanci! Vzgaja si na ta način kačo na svojih prsih.
Ruski minister umorjen. Minoli četrtek je bil umorjen v Petrogradu ruski minister notranjih zadev, Plekwe. Neki nihilist je vrgel bombo pod kočijo, ko se je peljal mini jter k carju. Učinek bombe je bil grozen. Ministru je odtrgalo glavo, v trebuh mu je zagnalo kosce ra letele kočije in noge je imel popolnoma zlomljene. Kočijaž, kočija in konja so bili tudi raztrgani. Mnogo oseb, ki so bile v bližini voza, so več ali manj ranjene. Napadalec je mlad mož, ki je bil od bombe tudi precej ranjen Izbilo mu je oko in ga na glavi močno poškodovalo. V bolnišnici so ta operirali, in ko je prišel k zavesti, so ga zaslišali. Toda on noče ničesar izdati ter noče povedati sokrivcev. Pravi samo, da je dobil nalogo od revolucijonarne družbe umoriti ministra in da zdaj rad umrje, ko je svojo nalogo izvršil Ko je car izvedel o grozoviti smrti svojega ministra, je vzkliknil: »Moj Bog moj B>g'« Pogreba sta se udeležila car in carica. Vdovi ministra je pcslal car dolgo tolažilno pismo. Naslednik umorjenega ministra je tajni svetnik Durnovo. ki začasno vedi notranje ministrstvo.
Mej Francijo in sv. Očetom so pretrgane vse vezi. Francija je povedala posladku sv. Očete, da lahko odide, in ta je res dne 30. julija zapustil Pariš. Znano je, da že dolgo vihra na Francoskem ljut boj proti veri in cerkvi. Zdaj je dospel torej tako daleč, da Francija noče imeti nobene zveze
na Dunaju navadno bili prazni in sicer največ vsled turških navalov.
Če listino iz 1. 1578 še enkrat vzamemo v misel, vidimo, dt. je na Skokah živelo v tem času šest rodbin, dočim je zemljišče še iz prva sem bilo razdeljeno le na tri dele; ča si dalje predočimo, da so te rodbine morale bivati na enem dvoru in da je sila za živež bila velika, se nam pač mora zdeti naravno, da se prepirom skoro ni dalo izogniti. In taki prepiri so bili bržčas povod, da se je 1.1580 vse zemljišče na novo uradno izmerilo in razkosalo na 6 deležev, tako da je vsaki rodbini pripadel eden, ki je meril okoli 50 oralov. Pri tej priliki se je tudi hiša izrecno prisodila Aleksiču kot last, ker jo je bil sam postavil, m Rstkoviča dal k o egovemu deležu kot navržek majhen travnik. Vsled tega poročila je zadružno življenje Uskokov bržčas nehalo in so rodbine, ki do AleVsi-čevega krova nisc imele pravice, si zdaj morale p- skrbeti svoja stanovanja.
Če so ohranjene vesti o naših Uskokih že doslej bile prav pičle, se o njih odslej naprej ve še mnogo manje. Menda še 1. 1580 sta Radoslav in Raleta Bakoš kupila v Hočah in sicer ob vzhodnem pobočju Pohorja, torej menda v Zgornjih Hočah, za 100 tolarjev posestvo, o katerem pa ni znano, kako dolgo je ostalo pri tej rodbini.
4 avgust« jLü<M.
Sfcrss t».
več s sv. Očetom. Mnogo so krivi žalostnih , razmer tudi francoski duhovniki. Ti so sedeli v svojih farovžih ter se niso brigali ne za nobeno društvo, nobeno volitev, noben časnik. Zdaj pa je prikipelo sovraštvo brezver-nikov tikoma do farovskih poslopij in duhovniki bodo morali hote ah nehote med ljudstvo. In potem bo gotovo počasi tudi boljše!
Dopisi
Maribor. (Nemškega notarja) bi rad dobil v rfaribor znani Gir3tmayr na mesto zapeljanega notarja dr. Haasa, ki sedaj mesto v lepem Mariboru premišljuje nemško hvaležnost in »Gemeinbiirgschaft« v majhnem zapuščenem koroškem trgu. Ker se pa ne more sklicevati na to dejstvo, napada v »Mariborčanki« nekdanjega notarskega namestnika g. Kogeja, kateri je vedno boljSe izhaja! in vedno večje zaupanje užival v Mari boru, kjer je bival dve leti, čeprav so mu Nemci stanovanje vseli in mu na vse možne načine nasprotovali. Očita namreč omenjenemu notarskemu namestniku, da pride vsled njegove krivde neko posestvo na dražbo, ker je baje, mesto da bi bil prosil nemške hranilnice, naj bi ubogega kmeta počakale na plačilo, te nemške hranilnice plačal in vzel denar pri slovenski hranilnici, kar pa je bilo premalo, sam doplačal.
Girstmajerjevo govoričenje že Se pristriže kazenski sodnik, nekoliko popra pa je dobil 8 popravkom, katerega je prejela »Mariborčanka« in kateri med drugim dokazuje, da je notarski namestnik gosp. Kogej prosil za svojo stranko graSko Štajersko hranilnico in nemško kreditno društvo v Mariboru, ki sta gnali posestvo njegove stranke na dražbo, da bi dolžnika počakala, pa tega nista hoteli, čeprav so bile obresti pri zadnjem le za Štiri mesece zastarane; da je zaradi prihranjenja stroškov prosil na drugo mesto za graško hranilnico posojila pri mestni hranilnici ljubljanski 8200 kron, da pa je ista dovolila 13.500 kron na prvo, ničesar pa na druge mesto; da je na to, zlasti na stroške in težave (ker bi moral založiti iz svojega 16.661 K 72 h) stranko opozoril in ni hotel dela prevzeti, dokler ga ni stranka z opeto-vanimi prošnjami in solzami omečiia in z zamolčanjem dolgov zapeljala, da je nemške tirjatve, zaradi katerih je že bila prodaja razpisana, iz svojega žepa plačal; da je še
L. 1586 je v boju s Turki, ki so bili poprej ubili že 5 bratov Aleksičev, padel Se zadnji tega junaškega rodu in zato je nadvojvoda Karol hiSo in zemljiSčni delež pokojnega podaril njegovemu svaku vojvodi Ivanu Jurašinoviču.
Tudi je Karol s pismom od leta 1587 uskoški naselbini moral obljubiti, da nobenemu tujcu ne bc dovolil, vriniti se vanjo.
S tem pa poročila o Skokah prenehajo malone *a 100 let. Kaj se je v tem času tu godilo, ne vemo, ampak moremo le sklepati iz poznejših pičlih nam znanih dejstev, a vrSile so se med tem važne stvari.
Druga listina, ki jo imam iz rok posestnika Peska in sicer kupna pogodba iz 1.1664 pravi, da je tega leta »Freyhoff zu Sgocken-dorff«, torej ono Šestino skošk' i sveta, na katerem je stala prvotna hiša *' iv, to je hiSa Aleksičeva, pozneje Jur ^vičeva s to hiSo vred prodal nemški .. emenitaS Hans Adam von Sigerstorff Slovencu Juriju Pieter-S8ku in njega ženi Katarini. Listina tudi pravi, da je posestvo prosto vsake cesarske m deželne dače, desetine in tlake.
Ker je ta listina zadnja, ki sem bil mogel priti do nje, sem se obrnil dc 8dinega zgodovinskega vira, ki mi je Se ostal in ki mi vsaj kolikor toliko razjasnjuje nadaljni razvoj Skok, namreč do krstnih knjig župnije slivniske, pod katero so v eni dobi spadale Skoke, in ki segajo nazaj do 1. 1686.
(Konec pride.)
le potem izvedel, da znašp.jo obresti pri graSki hranilnici 1863 K 82 h (za tri leta!) in zastali davki 591 K 57 h, vsled česar ni od ljubljanske hranilnice posojenih 13.500 K zad&Sčalo, marveč je iroral iz svojega doplačati nad 3000 K; da čaka za plačilo tega zneska že jedno leto; da bi bila torej brez (ne pa zaradi) njegovega »famoznega« sveta in rizika in njegove pomoči dolžnika že pred jednim letom po zahtevanju nemških denarnih zavodov, kojih jeden, mariborski, je imel tir jati obresti le za štiri mesece, »uničena in postala brezdomevinska berača.«
Nemci, čeprav bi ne Slo iz njihovih osebnih žepov, niso hoteli pomagati nemškemu kmetu, pomagal mu je pa slovenski notar na svojo nevarnost do sedaj vsaj za jedno leto. Zanaprej naj pa to stori veliki Nemec in poznavatelj »nove slovenščine«, Girstmayr, pa bo ustrežene kmetu in notarju. Radovedni smo, ali stori to on, ali pa morda kak nemški notar; dvomimo, ker hvaležnost in dobrosrčnost nista rada pri Nemcih doma, vsaj ta po Girstmayerju opisani slučaj dokazuje to jasno.
Sv. Vid pri Ptuju. (Naše postne razmere.) Ni ga slovenskega kraja, kjer bi se z naSim jezikom tsko pometalo, kakor na tuksjšci pošti. Naš poštar Šošterič je brezdvomno prepričan, da je poŠta samo radi njega in njegovih pristašev, ki sc poslužujejo slov. jezika le te >.aj, kadar je treba naSega kmeta privabiti v štscuno ali krčmo, sicer pa prepirljivo govore o našem jeziku in mu odrekajo vsake veljave. Ne moremo si drugače razlagati postopanja naSega poštarja, ki ima na poŠti gospodično, trdno Nemko, popolnoma neveščo slovenskega jezika in to v izključno slovenskem kraju, v katerem ni niti jednega Nemca, ampak le nekaj zagriženih posilinemcev, ki kaj radi povdarjajo svoje nemštvo (?), v resnici pa ne vedo ne slovenskega ne nemškega jezika in katerim žalibeg prikimuiejo tudi tisti tukajšnji gospodje, od katerih bi naSe ljudstvo vse kaj drugega pričakovale. Mi smo mnenja in temu se bode moral tudi gosp. Šošterič pridružiti, da so ces. kr. uradi radi ljudstva, da morajo znati uradniki jezik ljudstva in ne nasprotno, ljudstvo jpzik uradnikov. Sve tujemo vam, g. ŠoSterič, da se kar najhitreje spoprijaznite s to mislijo, da posvetite nekoliko več pozornosti izročeni vam poŠti, da pridno preiskujete Se razne druge nedostatke, drugače bodemo skrbeli, da vas od pg^raj pouče, da ima tudi naše slov. ljuditvo, katero se žalibog Se vse premalo poteguje v? svoj mili jezik, pravico posluževati se svojega jezika tudi na poŠti in ne samo v vaši trgovini, kjer pa ne marate nastavljati izključno nemških pomočnikov, ker dobro veste, da bi vam ljudstvo hrbet pokazalo.
Od Save. (Zborovanja »Save«.) Katol. politično druStvo »Sava« je priredilo koncem julija dva zborovanja, dne 24. julija pri Sv. Antonu v rajhenburSki župniji in zadnjega julija v Dobovi. Oba shoda sta bila dobro obiskana, zlasti v Dobovi, kamur je dospelo tudi lepo število hrvaških kmetov. Na obeh shodih je poročal g. posl. Žičkar o delovanju državne in deželne zbornice. Prav poljudno je 'razlagal tudi novo volilno postavo ter navduševal zborovalce, da se vsi vdeleža letošnjih volitev. Dobovčanom je zagotovil, da se bode država kmalu začela pečati z uravnavo Sode in Save. O namenu društva »Save« je govoril pri Sv. Antonu g. J. Jelšnik, v Dobovi pa g. J. Cerjak. Tudi o gospodarstvu se je poročalo na obeh shodih. Pri Sv. Antonu je govoril o trtoreji in posebno še o novih nasadih gosp. ekonom M. Cerjak, v Dobovi pa potovalni učitelj gosp. I. Belč o vino- in sadjereji. »Štajerca« je na izboren način krtačil g Agrež iz Brežic na zadnjem shodu. Upamo, da bo marsikateri štajercijanec ob So tli spoznal svojo slepoto in temu umazancu za viikdar obrnil hrbet. Končno je pozdravil zborovalce hrvaški kmet Nik. Humar iz Vukovega sela in v vznesenih besedah navduševal k narodnemu delovanju
tu in onstran Sotle. Shod v Dobovi je bil eden najlepših, kar jih je priredilo drusivo »Sava«. Dal Bog, da bi navdušenje, ki j« vladalo na shodu, obrodilo obilno sadu!
Iz Amerike. Cenjeni »Slov Gospodar« in dragi tvoji čitatelji — moji rojaki J Preminulo je že dobrih deset mesecev, odksr nisem več v sredini svojih domačinov in rojakov. Razne vremenske nezgode so bite krive slabe letine, vsled česar so me spednje-Stajersksga rojaka primorale, da sem se podal v obl.ubljeno deželo, Ameriko, iskat svoje sreče, katero pa dozdaj Se ni gotovo, da bi jo našel. Ako se cdsihdob na boljše ne obrne, bom zopet kmalu priplaval prek široke Lte k vam, dragi mi domačini. LetoSnje leto skoraj vse takozv&ne »kompanije« (družbe) delavcem plačila odtrgajo. Delavci imajo svoje »unije« (zveze), katerih vodje žuetajo, da bi delavci delo ustavili; to pa sebi v škodo, kompanijam pa v korist. Tega pa no vidijo prej, nego da so že popolnoma sestradani. Ti takoimenovani Strajki trpijo po več mesecev, tudi po celo leto. Silno težavno j« kaj takega za tega, ki bi se rad prav kmalu povrnil v milo svojo domovino. Letos se sodi postbno, da bo več štrajkov zaradi volitve predsednika Združenih držav. Prerokujejo, da bo gotovo izvoljen zopet prejšni Roosewelt, katerega tudi delavstvo nekaj čisla. Socijalni demokrati tudi kujejo svoje načrte, pa kakor se čuje, se jim bodo popolnoma izjalovili. Zatorej letos ne svetujem rojakom v Ameriko, ko bi bil kateri namenjen izseliti se. Mogoče, da se bo tu v Ameriki prav kmalo, pa zelo, zelo poslabšalo, kajti delavec je tukaj veliko na slabšem stališču kakor v Avstriji dasi tudi tuintam nekoliko več zasluži. Želeti bi bilo, da bi avstrijska vlada v resnici kaj storila, ne samo obetala za zboljšanje stanu ubogega kmeta- in delavca-trpina, da bi ne prihajali v sramoto Avstrije v tolikem Številu tu sem, posebno v Škodo svojega duševnega življenja. O tem bi vam lahko marsikaj po-ročal. Srčni pozdrav vsem rojakom mile Slovenije! — Jale, Kansas, dne 7. julija 1904 VaS nekdanji Posavrki.
Bazne stvari.
Iz doaallh feri^e?.
Pevska slavnost v Mariboru. V
nedeljo dne 7. avgusta bo Maribor priča vd<ke narodne slavnosti. Iz vseh krajev širne Slovenije bodo prihiteli slovenski pevci in pevke v Maribor, da tukaj enkrat tudi skupno zapojo prelepo slovensko pesem. Mariborski Slovenci se veselimo ljubih gostov in jih že naprej srčno pozdravljamo. Pa tudi poslušalcev lepe pesmi pričakujemo v obilnem Številu, tudi teh se veselimo in jih pozdravljamo. Pozdravljeni!
Polit, narod, gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah ima javno občno zborovanje v nedeljo, 7. avg. po rani službi božji v cerkveni hiši. Govorilo se bo o prihodnjih volitvah. Možje in mía' deniči, sosedni in domači, vdeležite se!
Katol. slov. politlč. društvo „Sava"
zboruje v nedeljo, dne 7. avgusta ob 3. uri popoldne na Zdolah pri Brežicah.
Mariborske novice. Minoli teden je gorelo v dveh dneh kar štirikrat. V soboto dne 30. m. m. zjutraj je zgorelo gospodarsko poslopje Nendla v Pobrežah. Zgorel je tudi neki mlatič, ki je spal na senu. Isti dan zvečer je zgorela pri bredu v Meiju kolarnica napolnjena s slamo, last domobranske vojašnice. Ker pa pežarna bramba ni ognja dobro pogasila, se je vnela slama in tramovje ter zopet začelo goreti drugi dan, v nedeljo okoli dvanajstih. — V Leitersbergu je od-
4.
¿LOVKMtKt 60IP0DAJK.
4 avgusta 1901
pravljen kcnttmac. — V ponedeljek in torek je plulo zelo živahno življenje po mariborskih ulicah. Iz vseh krajev Slov. Štajerske je namreč prišlo mnogo častilcev Marije, da se poklonijo na porcijunkolovo Materi Milosti v Mariboru ter da se udeležijo obilnih odpustkov. — Dne 30. m. m. je umrl posestnik parornlina Ludvig Franc v 60. letu.
Imenovanja. Za okrajnega sodnika v Gornjo Radgono pride Nemec Jožef K r o -n a s s e r, kot sod. pristav v Slov. Bistrico pride Nemec dr. M. R e i s e r in kot sodn. pristav v Laško pride Nemec dr. J. P r e m -s c h a k. Žalostno!
Doktorjem pravoslovja je bil pro-moviran dne 8. julija Franc Ratej, kon-ceptni praktikant pri okrajn. glavarstvu v Mariboru.
Poročil se je dne 30. julija t 1. na Kr. Vinogradih praktikant c. kr. vseučiliščne knjižnice v Pragi, g. Fran H e r : c , doma iz K o k o r i č pri Ljutomeru, z gdč. Elzo Sle-i&kovo, hčerko namestnišKega svetnika.
Kn. šk. dijaško semenišče. V našem škiii.skem urednem listu se razglaša, da bo le'os le malo dijakov brezplačno sprejetih v j dijaško semenišče in da naj prošnjiki že v : proinji omenijo, koliko bi jim bilo mogoče plačevati, ako se sprejmejo. Prošnjiki, ki se «klicujejo na kako ustanovo, naj pripomnijo, kdo bo doplačal, da se doseže polni znesek 260 K, ako ustanova ni tako visoka. Prošnje se moraio vložiti do 10. avgusta.
V	St. IIju v Slov. gor. je povozil j vlak dne 25. m. m. zjutraj železniškega čuvaja Karola Čerče. Kako je prišel pod vlak, se ne ve.
V	trgu Sv. Lenart v Slov. gor. so
bile na 30. julija t. 1. napovadane občinske volitve, pa so — preložene! Zakaj? Zato, ker je v vsej pripravi in tudi v zapisnikih volilcev kar mrgolelo pogreškov in nepravilnosti. Lenarški posilinemci so hoteli tako po svoji stari navadi v kalnem, v motnem loviti — pa jim je spodletelo.
Služba uradnega sluge je razpisana , do 4. septem. pri okrajni sodniji v St. Lenartu v Slov. gor. Prošnje so vposlati na predsedništvo okrožne sodnije v Maribor.
Iz Slovenskih goric. Letos se nam slabo godi. Kar nam ni pobrala povoden, je tu in tam toča potolkla, kar je še ostalo, nam sedaj suša požge. Prvi pridelek smo pospravljali seno. Zrjstlo je sicer lepo, toda spravljali smo blatno. Žita in pšenice smo \ dobili le toliko, kolikor smo sejali in tu in ; tam še celo manje. Toda kakšno? Ker je j zavoljo suše prej dozorelo, ni bilo dorastlo, \ zato je vso zrnje drobno in lahko. Za pri- \ hodnjo setev je bolje, da zrnje kupimo v drugih krajih. Namesto ječmena nam je le zrastlo veliko dračja, in to, ker je bila mokra zima. Krompir, koruza in ajda slabo kaže, ker zavoljo suše ne more rasti. Gorice so osmojene, grozdje se je izsulo, veliko trsja pa je že od trtne uši popolnoma suho. Sadje na drevju je drobno in odpada. Vse kaže slabo. Za repo in korenje pa še ne vemo. Svinje bolehajo in crkajo. Od koder čemo do. -rja za domače potrebe, davek itd. Pa ¿o ne bomo davka plačali, pridejo nam cenit. — Kje čemo pomoči iskati ? Komu se čemo pritožiti? Kdo nam bo pomagal? Se naj li obrnemo v tej bedi do »Štajerca«? Ko pa že na čelu svojega lista nosi napi3: Kmečki stan, srečen stan, sam se pa imenuje kmečki list itd. Jasen dokaz, da on ne pozna kmečkega stanu, sicer bi tudi ne dal kmetov risati na čelo svojega lista v senco pod drevesom, ki le južnajo. Ne ve, da imamo mi kmetje malo časa v senci sedeti, če hočemo imeti borni grižljej. Proč torej s »Štajercem«, ki nas le za nos vodi! Ostanimo zvesti »Slov. Gospodarju« in »Našemu Domu«.
Požari. V G o r. P o 1 s k a v i je zgorela dne 27. m. m. hiša in gospodarsko poslopje i posestnika Matije E s i h. Zgoreli so tudi vsi : spravljeni pridelki in ena svinja. — V B r e- j žicah je požar uničil dne 27. m. m. kolar- , nico g. Druškoviča. Zgorelo je mnogo ;
sena in mnogo gospodarskega o.odja. — V nedeljo, dne 24. m. mes. je strela udarila v j župnišče pri Sv. Frančišku v Savi n. dol. ter precej poškodovalo streho in poslopje. Ker so ogenj hitro zapazili, je požarna bramba prihitela na lice nesreče ter pogasila ogenj. — VPrevolah, občina ¡¡Koprivnica, je zgorela v petek, dne 28 m. m. hiša Jakoba Gnus. Vnelo se je tudi blizu stoječe gospodarsko poslopje, ki je popolnoma zgorelo. — Dne 27. m. m. je začelo goreti v gospodarskem poslopju Ivana Košar v T e r b e -g o v e i h. V kratkem času je ogenj upepelil gospodarsko poslopje in svinjske hleve. Ogenj j je nastal vsled nepazljivosti pri kurjenju v : parno mlatilnico. Kurjač Miha Kozsr je radi tega zbežal na Ogrsko.
Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bila poročena dne 1. avg. Alojzija Korošec z Jožefom Stumpfom, posestnikom iz Bunčan, Nevesta je bila vzgledno dekle dekliške zveze. Poročil ju je vlč. gosp. župnik sv. lovrenški. Jožef Sinko, ujec nevestin, z do srca sega-jočim nagovorom. Dekleta dekliške zveze so krasno pele pri sv. maši. Da bi bilo srečno!
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 27. jul. je Franc Trafemk p. dom. Kosobir, nagornjak na Kogu, kopal pesek v Vodrancih. Ker je preveč pedkopal breg, se je zemlja nanj zrušila ter ga zasula, da se je zadušil.
Važno za posestnike vinogradov. Kdor ima stare vinograde v občinah, kateri so proglašene kot od trtne uši okuženi, da si lahko zemljiški davek od goric odpisati in sicer v tem razmerju, v kakoršnem se je trgatev zmanjšala. Če da vinograd čez V* ali Vs »li 7* manj mošta kakor nekdaj, si lahko da V* »b V» V* davka odpisati. Ce vinograd sploh več ne rodi, tako se da ves davek odpisati. Da se odpis davka doseže, naznaniti se mora okrajnemu glavarstvu številka parcele vinograda z nekolekovano prošnjo najmanj 6 tednov pred trgatvijo. Če je več posestnikov skupaj, se to najboljše po občinskem uradu naredi. Komur se enkrat davek odpiše, potem to velja za zmiraj naprej, ne da bi se moralo vsako leto zopet prositi, dokler se vinogrod na novo ne nasadi, ali pa če posestnik še pozneje prosi, da bi se mu še več ali pa ves davek odpisal.
Iz Gorigega Dupleka pri Vurberku Dne 1. t. m. okoi 9. ure se je pretrgala vrv pri brodu čez Dravo, druge nesreče ni bilo. Vozniki morajo voziti mimo Sv. Petra. — Jabolk imamo veliko, samo dežja nam manjka. Znano nam je, da bomo imeli v kratkem političen shod, udeležili se ga bomo v velikem številu.
Nesreče. Pri B i z e 1 j s k e m je utonila dne 24. m. m. 16 letna deklica Marija Dre-nek. Pri kopanju je zašla v globoko vodo ter izginila v vodi.
Nevihte. Čez Braslovče je divjala dne 26. m. m. huda nevihta. V hišo Antona S v e t k o v Polzeli je udarilo ter ubilo nekega 15 letnega fanta, omamilo in opeklo posestnika in dva otroka. Hiša je popolnoma zgorela.
V Harnbergu si bodo postavili protestanti svojo cerkev.
Požar v Šmartnu pri Slovenjem-
gradcu. V soboto, dne 30 julija t. 1. od 4. uri popoldne je zažgal štiriletni rejenec posestnika Jurija Smuk pod mostovžem, po katerem vozijo kmetje žito v škedenj, steljo. V hipu je bilo celo gospodarsko poslopje, v katerem so imeli večinoma najemniki ali oferji navedenega gospodarja živino, žito, seno in gospodarsko orodje spravljeno, v plamenu. Večina živine se je rešila; zgorelo je samo eno tele in dve svinji. Na obeh straneh tega poslopja stoječi hiši ste bili po napornem delu rešeni. Pogorela pa je hiša soseda gostilničarja Janeza Gabršek, v kateri je imel štacur ar Jožef Knap štf.cuno in stanovanje. Razun živine in drugih malenkosti zgorelo jima je vse. Od tod je vrglo ogenj na 140 korakov oddaljeni kozolec prvega gospodarja, j ki je bil natlačeno poln s žitom, senom in
gospodarskim orodjem. Na nesrečo bil je kozolec okrrg in okrog obdan s škopami. Tu se ni dalo ničesar rešiti; zgorelo je v*e do tal. Sreča, da je še bilo mogoče rešiti farovški hlev, ker če bi se prijel tega zelo razširjenega poslopja ogenj, bil bi v nevarnosti farovž, cerkev, šola, kaplanija, z eno besedo celi varož. S kozolca zanesel je veter ogenj nazaj ter užgal gospodarsko poslopje čevljarja g. Ferdinanda Mithans. Tudi tukaj je upepelil ogenj vse spravljene poljske pridelke in orodje. Siuto, ki je bil visoko na strehi in hotel zadušiti ogenj, padel je s taiste, a božja pomoč ga je čuvala, poškodoval se je le neznatno. Škoda je velikanska, sadno drevje osmojsno, ovočje pečeno. Posestniki so bili le deloma zavarovani in od teh še nekateri z zaostalimi obroki na premijah. Starfši, pazite na svoje otroke, skrivajte iveplen ce, zavarujte svoje hiše, poljske pridelke in gosp darska orodja!
Pri Sv. Juriju v Slov. gor. se je politični shod zadnjo nedeljo jako lepo izvršil. Dr. Tiplič je shod otvoril. Kapelan G o m i 1 š e k jo govori! o volitvah za IV. kurijo po domače. Poslanec Roškar je v navdušenih besedah vspodbujal svoje rojake, naj se polnoštevilno udeležijo volitev dne 20. sept. Nato so bile sprejete resolucije kot na shodu pri Sv. Trojici. Glede kandidata za IV. kurijo za ptujski okoliš se je posebno na-glašalo, da bodi to mož, ki ne trobi v liberalni rog, zakaj takega bo postavila itak že stranka »Štajerca«, nego ki je navdušen katoličan in neustrašen narodnjak, potem pa naj bode kdorkoli. Takoj po shodu je bil občni zbor izobraževaln. društva »Edinost«. Tajnik kaplan Za vadil je poročal o delovanju društva, ki je bilo zadnje leto zelo zaspano. Želeti bi bilo, da se Jurijevčani bolj zanimajo za društvo, treba pa je tudi, da odborniki vsi store svojo dolžnost. Odbor je bil izvoljen stari. Mladenič Fr. Roškar od Sy. Benedikta je res navdušeno govoril o mladeniških zvezah in vspodbujal jurijevške mladeniče, da si ustanove svojo zvezo. Zato je upati, da se ustanovi v kratkem mlade-niška pa tudi dekliška zveza. Pa naj ne ostane samo pri besedah! Jurijevški mešani zbor je zapel nekaj prav lepih pesmic, tudi tamburaši so nam zaigrali nekaj mičnih. Udeležba je bila jako obilna, zlasti mladine je bilo veliko. Naj bi besede, govorjene na shodih, ne ostale brez sadu!
Gornjeradgouske novice. O priliki birme je naš gospod župan prepovedal slovenske zastave. Štirnajst dni pozneje je bil v Gornji Radgoni »Sonnwendfeierfest«, in takrat smo videli pruske »frankfurtarice«. Tako daleč smo že vsled svoje narodne zaspanosti! — Na ciganskem koncerta Lajoša Bdlaža sem čul ta-le razgovor. Brcko: »Ali se naši Slovenci kaj jezijo, ker smo jih v »Štajercu« tako zdelali?« Cencek: »E kaj še. Krotin gift jim ne more škodovati. Pravijo, da se strašno bojijo edino le tega, da bi jih »Štajerc« kdaj — hvalil. Ko sta se onokrat srečala dva Slovenca, je eden rekel drugemu: Sram te bodi, da še nisi bil v »Štajercu«. Vse boljše Slovence y našem okraju je že počastil. Drugi pa je odgovoril: Bom že gledal, da tudi jaz pridem vanj.« — Štiriletni Oton Korath, sin nadzornika opekarne v Črešnjevcih, si je na Skednju zakuril; pri tem pa se tako opekel, da je umrl. — Zanimiv odgovor: Videk: »Kam pa gre«, Pepek?« Pepek: »E saj vidiš kakšna suSa je. Zato pa grem Slovencev prosit, naj napravijo zopet enkrat veselico, ker takrat bo gotovo deževalo. Drugo vse nič ne pomaga.« Drugi dan: »Pepek, si bil pri Slovencih?« Pepek: »Da, rekli so mi, da bo veselica 14. t. m.« Videk: »Dobro, tedaj grova oba na veselico, če bo treba tudi krono vstopnine plačati.« Pepek: »Res, greva!«
Št. Ilj pod Turjakom. Na nasi pošti v Mislinji smo dobili dolgo pričakovani dvojezični postni pečat. — Strašila nas je letos že marsikatera nevihta. Dne 21. julija je udarilo na njivi posestnika J. PirtoSeka. Ubilo
mu je konja. Sina in hčerko mu je omamilo tako, da sta prišla še le drugi dan k zavesti. Omamilo je za nekaj trenutkov še osem drugih oseb, ki so bile na bližnjih njivah. — Dne 23. julija je zopet Udarilo v neko drevo čisto blizu delavcev veleposestnika Ivana Cas. Delavce je sicer nekoliko omamilo, a ponesrečil ni nihče. Toča nam je, hvala Bogu, dozdaj prizanašala.
V	Št. Jurifu ob juž želez, je umrla gospa Karolina Ipavic, soproga občespo-štovanega g. dr. Gustava Ipavica, znanega slovenskega skladatelja.
Izvoz trt iz vseh občin okrajnega glavarstva Celje je prepovedan, ker se je dognala v večini občin trtna uš.
V	občini braslovški je razglašen pasji kontum<-c.
Občinske volitve na Teharjih se
bodo vršile začetkom meseca septembra. Ta občina je bila dosedaj v rokah posilinemcev, ki delajo na vse kriplje, da si to edino kmečko občino celjskega okraja obdrže. Pripravljajo se baje po vojniškem vzorcu na volitev. Kljub vsem nakanam pa bodo Nemci v drugem in tretjem razredu propadli, če store vsi Slovenci svojo dolžnost!
Iz Brežic se nam poroča: Minoli mesec so odpeljali v norišnico v Gradec 24 letnega posestniškega sina Mihaela Polovič. Zmešalo se mu je radi neke dedščine.
Toča je pobila zadnji četrtek v Špita-liču, Ločah in Žičah. Vinogradi so vničeni. Kar ni vzela vročina, vzela je toča.
Kača v drevljih. Neki gostilničar v Trbovljah je hotel zjutraj obuti črevlje, ko naenkrat skoči iz črevlja kača. K sreči je bila — nedolžna belouška. Vzlic temu se je mož tako prestrašil, da mu cel dan ni dišalo ne piti ne jesti.
Trg Rajhenburg je imenoval častnim občanom gosp. nadučitelja Ivana Matko-ta radi njegovega 30 letnega vestnega delovanja na tukajšni šoli. Dne 1. avg. mu je občinski odbor izročil krasno diplomo. — Nasproti žalostnim poročilom o vinski trti iz mnogih krajev Spod. Štajerja se nam naznanja, da v brežiškem, sevniškem in kozjanskem okraju letos vinska trta obeta obilno dobrega vina. Kjer ni bilo toče, so vinogradi zdravi, grozdje lepo razvito. Bog jih še zanaprej ohranjuj pred uimami!
Kozjanske novice. Tukaj so bile občinske volitve. Za župana je bil izvoljen že tretjič tigovec g. J. Elsbacher, kateri se je izkazal vrlega občinskega predstojnika tekom svojega vestnega petletnega županovanja. Upamo, da bo tudi v bodoče ostal kot vrl narodnjak vedno na naši strani! — Dne 16. julija so bili naš č. g. kapelan J. J a n č i č promovirani doktorjem sv. pisma. Na po-vratku iz Dunaja se jim je naredil prav časten sprejem. Na slavnostnem večeru pa se je zbrala vsa trška inteligenca ter jim iskreno čestitala. Bog živi vrlega gospoda! — Povsod po naSi širni slovenski domovini se prirejajo mladeniški shodi in ker kozjanski okraj tudi noče zaostati, sklenilo se je, da ga v kratkem skličemo v prijaznem Zagorja, kar bomo še svojedobno naznanili. Pričakujemo, da se boste, dragi slovenski mladeniči kozjanskega okraja, tega dolgo zaželenega shoda v prav obilnem številu udeležili. Torej na noge, mladeniči! Shod mora biti prav veličasten, ta misel naj živi! Na svidenje! — Naroden mladenič.
Iz Dola pri Hrastnika. Dan 1. avgust je bil za nas dan nesreče. Okoli pol 5. ure popoldne pridrveli so iznad Hrastniške vasi čez Javorje proti Dolu hudourni oblaki, začelo je strašno treskati in vlila se je gosta ploha. Toče hvala Bogu ni bilo, pa strela je udarila v Jurjev kozolec, ki je bil poln sena in snopja ter ga vžgala pri priči. Cela gorenja vas, posojilnica, trgovina g. Majcena, pošta in tudi župnijska cerkev je bila v največji nevarnosti, zlasti še, ker je bil veter neugoden Le hudemu nalivu in pa mah brizgalnici dolskega gasilnega društva se imamo zahvaliti, da smo ogenj omejili, tako
da je zgorel «arao kozolec in blizu stoječe gospodarsko pošlo rje vdove Ane Dsrnovšak. Živino, ki ie mukala ca ves glas, so rešili, zgorelo pa je vse gosoodarsko orodje, nova mlatilnica, vozovi itd. Z domačo brizgalnico, in ko je urno na pomoč prihitelo tudi Hrast-niško gasilno društvo, so ogenj kmalu pogasili. Lastnica ni bila zavarovana, Skoda pa je velika, ker ji je zgorel ves lepi letošnji pridelek, zato je pomoč nujno potrebna. Kar storimo svojemu bližnjemu, to storimo Gospodu, posebno pa, če pomagamo ubogi vdovi z nedoraslimi otroci, tega ne bomo pogrešali nikdar. Zato dragi laraci pomagale, mrve imate letos veliko, tudi zrnja, kdor pa ima kaj drugega, naj pomaga, saj nikdo ne v6, ali tudi njega kedaj ne zadene ista nesreča. Hvala bodi posestniku g. Blažu Babič, g. učitelju Jožefu Rošu, ki sta ogenj v najskrajnejšem trenutku omejila z malo brizgal-nico, hvala pa tudi bratski požarni brambi v Hrastniku, ki je tako hitro došla na lice nesreče in pa domačim brambovcem, ki so hrabro gasili in še celo noč stražili in gasili pogorišče. Treska in hudega vremena reši nas o Gospod!
V Gradca je bil kaznovan zaradi tatvine delavec Anton Plavčak iz Docačke gore.
Razstava sadja bo v Radovljici na Gorenjskem. R tzstavase otvori dne 16. sept. ter bo trajala do 6. oktobra. Zglasilne pole so vposlati do 1. septembra na odbor sadne razstave v Radovljici.
Proti trpinčenju vojakov je izdalo avstr. vojno ministrstvo strog odlok, ki za-ukazuje poveljnikom ravnati z vojski dobro in lepo. Strogo je prepovedano surovo zmerjanje in trpinčenje vojakov. Kizen za ta prestopek bo ostra in le v izrednih slučajih 83 bo olajšala.
Cerkvene stvari»
Petindvajsetletnico mašniškega po-svečfrvanja ja obhajal dne 26. m. m. č. gosp Valentin Eržen, superijor pri Sv. Jožefu pri Mariboru.
Zahvala. Vsem b'agim darovalcem za stavbo nove predmestne cerkve Magdaltnske prisrčna zahvala! Sveta maša se bo za nje služila 5. avgusta ob 6. uri. — S'mon Gaberc.
Duhovske vesti. Na novo nastavljeni so kot kaplani čč. gg.: Ivan L a h v Grešno vcih, Franc O s t r ž v Ptuju, Ant. P e n i č v Laporju, Ferdinand Ž g a n k v Zavodnji in Vincenc Ž o 1 g a r v Trbovljah. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jožef E r k e r iz Vitanja v Staritrg, Janez L u s k a r od Sv. Florijana pod Bučem v Vitanja in Alojzij Zamuda iz Crešnevca v Vransko. — Kot provizor pri Št. Danijeli v R*:borju je nastavljen čast. g. Jožef Krohne, kaplan v Vojniku. — V Brežicah je umrl dne 28 jul. č. g Andrej U r ek, vpokojeni župnik od Sv. Marjete pri Polzeli, rojen leta 1836.
Birmanci v šaleški dekaniji: pri Sv. Martinu pri Saleku 254, Skale 510, Sv. Mihael pri Š>štanju 811 in pri Št. Iiju pod Turjakom 225; skupaj 1800 birmancev.
Romanje v Maribor. Velikonedeljska dekanija priredi dne 11. t. mes. romanje k Materi Milosti v Mariboru.
Premembe v frančiškanski provin-cijL V Ljubljano pride: P. Alkantara Črtanec, p. G vido Rant; v Kamnik: P. Kazimir Za-krajšek, katehet; v Pazin: F. Odorik Kreiner, gvardijan, p. Teofil Zaje; v Brežce: P. Simon Čurtin; v Gorico: P. Arhangelj Appej, p. Vincencij Kunstel; v Maribor: P. Fulgencij Trafela; k Sv. Trojici: P. Pius Zankar; na Brezje: P. Ananija Vračko, p. Klemen Gram-povčan.
Drostreiia poročila.
Čebelarski shod pri Sv. Juriju ob juž. železn. bo dne 7. t. mes. ob 3 uri popoldne pri čebelnjaku Janeza Oaet. Na dnevnem redu je poufno predavanje in zborovanje povodom ustanovitve čebelarske podružnice. Predavala bosta nadučitelj T. Kurbus iz Slivnice in čebelarski potovalni učitelj Ivan Ju-
rančič. Čebelarji iz celjskega okra«», udeležite se vsi tega shoda! Slovenski Štsjer se na tem polju v novejšem času vrb giblje in čvrsto napreduje, torej tudi vi ne zaostajajte!
V nedeljo k Sv. Benedikta! Kaj pa bo? Ženska podružnica družba sv. Cirila in Metoda za Sv. Benedikt in okolico se ustanovi ta dan. Ustanovni občni zbor sa vrši n t prostoru pred župniščem ob 3. uri popoldne. Vrla deklica bo govorila »lasnostni govor, pele se bodo krasne pesmi in sviiali bodo tamburaši. Ob 4 uri bo predstava igre »Dve materi«, katero bi še mnogi in mnogi radi videli. Pridite torej! Po igri bo krasna narodna veselica na vrtu gostilničarja Jožefa Horvat. Narodna dekleta domača in sosedna, istotako žene pa tudi vsi drugi, na svidenje pri Sv. Benediktu! Pokažite, da veste ceniti premenitno družbo sv. C.rila n Metoda.
Iz Jarenine. Presvetli naš knez in škof priporočajo v svojem pastirskem listu, da se ne bi let03 v Marijinem letu samo v cerkvah velike svečanosti vršile, ampak da bi tudi družbe in društva izvanreden Marijin jubilej posebno obhajala. Naša Marijina družba se je že dal) časa na Marijino siavnost pripravljala. Zadnjo nedeljo, dne 31. julija se je pa izborno izvršila ta slavaost. Prostor pri cerkvi je bil lepo okrsšen. Pred vhodom v ograjen prostor je bil postavljen slavolok z lepim napisom: »Vsa lepa si Marija in madeža ni na tebi«. Oder so bila dekleta kaj lepo okrasila. Pred vhodom je plapolala visoko v zraku papeževa zastava, pri odru pa dve veliki slovenski. Ob pol 6. zvečer je naznanjal strel začetek veselice. Od vseh strani so prihajali ljudje Prišli so v obilnem številu Št. Jakobčani, Št. Marječani, gostje iz Št. Ilja in celo iz daljnega Sv Benedikta, na čelu jim neumorno delaven organizator č. g. Gomilšek, ki je imel prej ra/< o velik političen shod v Št. Juriju. Deklice «Dekliške zveze« benediškega bralnega društva so nas med različnimi odmori razveseljevale z lepim petjem. Pomen slavnosti je v kratkem nagovoru razložila predsednica jareninske »dekliške zveze«. Povedala je, kako se povsod lepo obhaja petdesetletni spomin proglašenja nauka o brezmadežnem spočetju tn tudi kaj lepo je razložila, kako visok pomen ima za današnje čase posebno ta nauk. Igra »Sv. Neža« se je že igrala na našem cdru in se je tudi zdaj prav lepo predstavljala. Po prvi igri je navdušena deklica »Zveze« deklsmo-vala res krasno »Marijina hčerka sem«. Tako lepo deklamovati še kmalu nismo slišali. Tudi prolog na čast Brezmadežni de je lepo deklamoval. Najlepši del programa je bila brezdvomno zadnja Marijina igr*. V igri »u bih prizori, ki so človeka res ganili, n. pr: kako v svoji brezmejni obupnosti moli grofica Ljudmila pred Marijino kapelico in vzame Mariji sinčeka in ji ga noče več nazaj dati, dokler ji Marija ne vrne Olge, katero so morski roparji vjeli; ali kako vzdihuje Olga v ječi in ji pride Marija na pomoč. Marija jo odpelja iz ječe; naenkrat zavesa pade in 8e kmalu zopet vzdigne. Vidi sa od daleč morje in po morju plava barčica, na barčici je pa Marija z O.go in z dvema ang*lom*. Ona pelje Olgo nazaj k njeni materi. Ženice najdejo Olgo pri domači kapelici, pred katero zahaja dan za dnevom obupna Ljudmila. Na zadnjo se vrši lepa procesija: Ljudmila pri nese Mariji nazaj sinčeka; dekleta na gradu pojo Mariji na čast in v zahvalo. Deklico Marijine dražbe so imele veliko truda. Pa naj bodo uverjene, da so si s prireditvijo te lepe igre pridobile naklonjenost pri Materi božji. Igra je bila podučljiva in je marsikaterega ganila bolj, ko najlepša pridiga. Saj smo celo može videli, kako so se lesketale solze v njihovih očeh. Razne zanlčevalce takih predstav pa naj ne poslušajo in se naj spomnijo, da ima vsaka dobra reč sovražnike in če jih nima, ni dobra reč. Spoznale pa so tudi, da je pri vsaki stvari treba požrtvovalnosti, navdušenosti in vstrajnosti; in kdor tega nima, ne sme ničesar začeti. Marijina igra se bo ponavljala v nedeljo, dne 14. t. m.

zvečer. Pri tej priliki bü velik srečolov z lepimi dobitki ia pa poučen govor o Japoncih, katerega bodo imeli naž duhovni voditelj. Torij bo zopet zanimivo za tiste, ki Se niso videli igre, p» tudi za tiste, ki so jo že videli.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Lučah je imelo v nedeljo, dne 24. m. m. svoj občni zbor. Iz poročila za prvo društveno lato posnamemo sledeče podatke: DruStvo Šteje 60 udov, mož in mladeničev; to je lepo Število, da imamo veliko analfa-botov, ker dobri dve tretjini otrok vsled prevelike oddaljenosti ostaneta brez Šolskega pcuka- V prvem letu svojega obstanka je drustv iriredilo dve veselici s petjem in gledališko igro, ki sta prinesli 100 K čistega dobička; vsob letnih dohodkov je bilo 168 K, izda'kov pa 172 kron. Za časopise se je le ii slo potrosilo; aakaj vsled velikih razdalj pos&mesnih kmečkih stanov je izposojevanje časniko? pri nas skoraj nemogoče; brezplačno pa je dobivalo društvo: 2 »Slovenca«, 2 »Slov. Gospodarja«, 2 »Domoljuba«. Skoraj vsi letni d-hodki so so porabili za nabsvo dobrih ic i i ; z letnimi prispevki kakor tuli z cöilnimi darovi si je društvo v teku enega let« osnovalo krasno knjižnico, ki Šteje blizu 130 lepo in ti-pežno vezanih kajig.'Vez je stsla 62 K, dasi smo veliko knjig kupili že vcarJh Na knjižnico sme društvo biti v resnici p nosno. Med blagimi dobrotniki, ki so pripomogli k taki knjižnici, imenujemo nsjprej gospoda predsednika, domačega vlč. gospoda župnika, ki ho društvu blagovoljno prepustili do 30 knjig. NsSa dična družba si. Mohorja n?m je poslala blizu 20 knjig; uprsvništvo »Dom in Sveta« nam je poklonilo dva letnika »Dom in Sveta«; spomnila se nas je tudi »Slovenski Matica«; gosp. N. Zsn»er v Št. Pavlu je podaril društvu 10 K r dsaaršu Vsem blagim dobrotnikom mladega drožtva izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo! DruUvu pa kličemo: živi, rasti, cveti, d» boš tudi ti moglo poslati na prihodnje v eslovenske mladeniske shode svoje zastopnike, mogcJe tudi svojega aaetavoaoSa!
Dobrna pri Celju. Na naslov dobrnske
»Freiwillige Feuerwehr Boberna —Neuhaus«. Odbor »Bralnega društva« na Dobrni je zvedel iz ZEcesljivega vira, da je p. o. gasilno dro-Btvo »Freiwillige Feuerwehr Doberna—Neu-hsus« o priložnosti bl&guslovljenja zastave »Bralnega društva« imelo za noč od 19. na 20. junij pripravljen svoj reSiini voz. Nemara vfiied mGenja; da bo prišlo do tepeža med Slovenci, da bo torej potrebna pomoč od strani »sanitetnega od Iclka« imenovanega ga&sinega društva. Ker smatra društvo even-tuelno to za razžaljenje, katero se je s tem zgodilo slovenskemu ljudstvu, dovoljuje si odbor »Br. dr « vprašanje: Kdo je naročil »rešilni voz«, odbor gasilnega društva aii g. načelnik na svojo roko? Nadalje je odboru »Rr. dr.« znano, da je možu, ki je straži! pri konjih in »rešilnem vozu«, bil obljubljen goldinar. Ker pa odbor ne ve, se mu je li goldinar izplačal ali ne, prosi v tem oziru pojasnila. Z ozirom na to, da »Br. dr.« noča, da bi p. a. gasilno dručtvo »Freiwillige Feuerwehr D iberna—Neuhaus« imelo stroške radi njega, je namreč odbor sklenil, da se povrne gasilnem»* društvu izdana sveta. Ako pa se
dotičnemu obljubljeni goldinar ni izpiačal, mu ga bo »Br. dr.« takoj izplačalo. Odbor »Br. dr.« torej prosi, da se mu da na V3e to jasen odgovor, da zamore urediti, kar je potrebno nasproti p. n. gasilnemu društvu »Freiwillige Feuerwehr Doberna—Neuhaus« Ako do 12. avgusta do 12. ure opoldne na bo nobenega odgovora, smatral bo odbor »Br. dr.« v prvem slučaju, da je naročil voz g. načelnik na svojo roko, v drugem pa, da je goldinar že izplačan. Odgovor naj se pa blagovoli poslati v časopis »Slov. Gospodar« v Mariboru »H »Domovino« v Olju ali naravnost na »Bralno društvo« na Dobrni pri Celju. — Odbor »Bralnega društva« na Dobrni.
Društvena naznanila
Čitalnica v Brežicah priredi povodom otvoritve „Narodnega doma" v Brežicah v nedeljo, dne 14 avg, 1904 veliko slavnost. Spored: A. Predpoldne ob 11. uri: a) slavnostno blagoslovljenje Narodnega doma. b) Promenadni koncert popolne godbe c. in kr. pešpolka St. 16. B. Popoldne ob 3. uri: a) Sprejem narodnih društev na kolodvoru, b) Nastop aokolskih društev v prostih vajah. Slavnostni koncert: 1. Skupno petje vseh pevskih društev. 2. Nastop posameznih pevskih društev. 8. Koncert popolne vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 16. C. Zvečer: Prosta zabava. Vstopnina k slavnosti 1 E.
Mladinski zvesi „Bralnega društva" v Gornji Radgoni priredita v nedeljo, dne 14. t. m. popoldne pri g. Osojniku slavnost s petjem, taburanjem, govori, deklamacijami in dvema gledališkima igrama: „Sv. Elizabeta" ter „čevljar in bogatin". Domačije in sosede vabi na udeležbo — odbor.
Bralno društvo v Pišeeah ima v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne svoj občni zbor, h katerem se vabijo vsi društveuiki in prijatelji omike slovenskega naroda.
V Gotovljah bode dne 14. avgusta popoludne blagoslovljeni e nove brizgalne prostovoljne požarne brambe. Bratska društva se na to slavnost že danes opozarjajo in piosijo, da se na ta dan namenjene slavnosti in veselice preložijo. Vzpored slavnosti naznanil se bo v prihodnji številki.
droitfnl««.
Kažipot do blagostanja sreče in sa-dovoljnoBti kmetskega stanu.
(Konec.)
Vzemimo en vzgled. Oče ima tri otroke. Za svojo kmetijo imel j« že večkrat 15.000 kron in jo v resnici vsak dan za tako ceno lahko proda. To je prometna vrednost. Oo izroči otrokom posestvo in pravi: Kmetija je vredna 15 000 kron. Trije sle, vsak dobi 5000 kron in kdor prevzame, ima torej 10.000 kron izplačati. A oče pi ni premislil, da je sin posestvo prevzel ne za to, da bi ga jutri prodal, ampak za to, da bi na kmetiji in od kmetije živel. Resnična vrednost kmetije Se znabiti 10.000 kron ni, in tako sta tista dva otroka, katera gresta od hise, lepo dediščino odnesla, a revček na domu že od prvega dneva nima ničesar, in z nič se dandanes ne kmetuje.
Iz vsega tega je razvidno, kako vele ?až nega pomena fei. bilo, da b>. kmetje, posebno ; a tisti, kateri so namenjeni posestvo kupiti ali pa prevzeti, znali resnično vrednost kmetije izračunati. Kdor posesivo odda tujemu človeku, naj jo da za prometno ceno, to se pravi kakor drsgo !e mogoče, kdor jo
svojemu otroku da, naj mu jo da za r e s -nično vrednost.-to se pravi, tako d i bo otrok mogel z uspehom kmetovati in na kmetiii živeti.
Časi se se izpremenili in če hoče kmetski stan obstati in prospevati, se morajo tudi kmetje v marsičem izpremeniti. Danes se mora vsak skrben oče, kateremu bodočnost svojega otroka ca 3rcu leži, vprašati ali je fant telesno in duševno zadc stno razvit, da bi ga smel za ta težavni stan odločiti.
Vsak kmet moral bi imeti gotov ciij pred očmi in sicer naj bi z vsemi močmi deloval na to, da bi se povzpel do blagostanja. Njegova kmetija naj bi bila mirno in varao zavede vsem članom njegove rodbine, katfri še n- «morejo, in tistim, kateri že ne morejo več delati.
Kako se da ta cilj doječi, o tem drugo-
krat.
Fr. Goričan,
kmet. potovalni učitelj.
Listnica uredništva. Šmartno pri Slovenjgradcu: Kakor vidite, smo dobili že od druge strani isto poročilo. Hvala! — Ormož: Jfe že bilo v drugem slovenskem časniku. Prosimo kaj drugega 1 — P ulj: Hvala, dobili! Pride vse ob svojem času! --
Za družbo sv. Ciriia In Metoda so
od 22. junija do 15. julija i904 poslali prispevko in darila p. n. gg. in društva: graška podružnica 50 K, moška p,c Iružnica v Celju 368'28 K, Savinska posojilnica v Žalcu 100 K, posojilnica v Slov. Bistrici 40 K, banka „Slavija" 100 K, dobiček od predle Ciril-Me-todovaga mila K 400. tvrdka Ivan Perdan v LJubljani za Ciril-Metodove vžigalice 600 K, Karol Kumer iz Konjic zbirko male zabave na dan sv. Beneta v Konjicah 5 K, Mohoijani v Št. Ilju v Slov. gor. 15 K, Marica Godec iz Lembaha 6 K, Fr. Lavtižar v Šmar-tnem 3 K, Konrad Elsbacher v Laškem zbirko 10 K, za mladinske spise 1210 K. — Vsem darovalcem pre-srčna zahvala!
Loterijske številke Gradec 30. julija: 27, 15, 69, 24, 55. Dunaj 30. julija: 27, 6, 73, 15, 77.
Vsaka rodbina
aaj bi t svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sSadno kavo
kot primes vialc-daaji kavni pij aii.
04.1
< ►>»»»»!< ♦
A. J. RIIIA
uradno konc. zavod za instalacije vodovodov in cevi z« plin, stavbeni, ornamentalni in galanterijski klepar
Maribor, Koroške ulice št. 14.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih napeljav. kopaUld, stranišč, ventllaolj, sesalk, samosesalk in napeljav za aoitelln. — Prevzemam tudi vsa kleparska dela, pokrivanje z bakrom, cementom, pokrivanje stolpov, strelovode itd. Vse poprave, inštalacije in napeljave se izvrše točno in po ceni. — — Proračne in pojasnila vedno brezplačno. — — 600 6-4
Vinogradski delovodja,
kateri bi bil zmožen sam večjo, novo nasajeno vinogradsko i o-¡■estvo oskrbovati, se iiče. Dotičv»! mora biti ožeajen ter slovenskega in nemškega jezika zmožen. Katen na to službo reflektu-jejo, naj blagovolijo svoje lastnoročno pisane ponudbe s spričevali pod': I 1000 poste restante Ivanjkovci pri Ormožu poslati in bodo potem natančnejše pogoje izveden.	524 3—3
Naznanilo.
Podpisani naznanja vljudno cenj. p. n. občinstvu, da Je prevzel dne 1. avgusta znano
restavracijo
„zur alten Bierquelle"
v Poštni uliol v Mariboru od gosp. Kleinschega. Opiraje se na mnogoletne skušnje v mnogih hotelih, zagotavlja, da bo ustregel vsakomur z lepimi sobami za prenočevanje, okusnimi in ceniini jedili, z naravnim domačim vinom in z priljubljenim pivom iz Gotzove pivovarne. — Z odličnim spoštovanjem
Matija Kogl.
naj cenej ša "^B®
domača slovenska eksportna tvrdka ur, zlatarne m srebrnine. Priznano dobro blago! es \ ma Žepne are so pravega i švioarskega tr.dolka. mnmm
urar v Kranju (Krainburg).
Zalagatclj dražbe c. kr. državnih uradnikov za Arabijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in ra-tančno idočih pravih švicarskih ar, zlatnina in srebrnine. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo sastonj in poštnine prosto. == 99 Opomba: Da je moje blago zares lino in ure zanesljivo ldace, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. — .vdor hočq dobro idošo uro kupiti, naj
se zaupno obrne na mojo tvrdko, ____~
Na leto se razproda nad 10.000 kom
Zdravo in lepo živino imeti, jo bogastvo!
Vse to doseže hranilni prašek za živino!
Ta hranilni živinski prašek priporočajo mnogi živinozdrav-niki, a rabijo ga mnogi dobri gospodarji za svojo živino. Posebno se priporoča: Prah za konie.
Ta čisti in pospešuje prebavo, odstranjuje kašelj (keh), koliko, kakor tudi druge nečiste stvari iz nosa, tako da bo-kmalu zdravi, med tem
ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo čvrsti in čili za tek, a jaki i._ vstrajni za najtežjo vožnjo. — Prah za krave in govedo stori isto, da se rado redi, la^je prebavlja, postane hitro debela, in da postane moina. Oso-bito se daje krav»m, da dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo «metane. — Prah za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem boleznim svinj, posebno kadar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo debele in se pridno rede. — Prah za perutnino se primeša h hrani sa kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debele in da pridno nesejo jajca. 446 20-7 Vsak gori navedenih prašekov stane: 8 š k iti je 2 K, 6 škateJj 4 K, 12 ška-tejj 7 K 20 v franke. Manj kot 3 škitlje s;, ne razpošilja. Dobiva se samo
Mestna lekarna v Zagrebu,
markov trg št. 1©©, zraven cerkve sv. Marka.
Kdor želi imeti zdravo in lapo živino, naj ai nemudoria naroči.
Vsak dan dojde velika narožb iz vseli krajev, kar je najboljši dokaz o izvrstnosti teh živinskih praškov.
Najboljše -«a/v
priporoča po najnižjih cenah -—--
trgovina z železnino „ MERKUR "f
■WWW F. Majdiè — Celje
454
Bogata zaloga raznih poljedelskih strojev, predmetov za stavbe, traverz, železniških šinj, vodovodnih naprav, cevi in splrh vgeg* v železniško stroko ^	~ spadsiočega blaga.
Proda se.
S ta m pilj a iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje j»o ceni Karol Karcer, zlatar iu grav»? v Mariboru, gosposka
nlica št 15. _426 61—8
KiSa v Studencih pri Mariboru, bl'zo cerkve in fiole, se proda. — Naslov pove upravništvo.	448 10—8
Lepo porestro se proda v Studen cih št. 94 pri Mariboru s krasnim stanovskem pod lahkimi pogoji. — Janko Oirič, posestnik,__521 S—3
Mala hiša z 2 sobama, kuhiujo, kletjo, "/« orala zemljišča, se po cani proda Lembacherstrasse 167, Maribor. 527 3—3
Velika vila iu mala hiša, obe z vrtom za zelenjavo in sadonosnikom, vodovod, stanovanja za penzijomste, vila je tudi za gospodo zelo sposobna, se proda. Natančneje pri Antonu Merčun, Maribor, Weinbaugaese 2.	522 3—3
i Romarji, pozor! Edor hoče imeti lep, v resnici močno izdelan rožni venec, naj kupi pri meni. Prodajal bom 11. in 12. avgusta v Marboru pri frančiškanski i cerkvi, 14. do 21. avgusta pri D. M. v ■ Puščavi in 7. do 11. septem. na Ptujski j gori. Poznati me je Jahko, ker hodim že 12 let po bergljah. Odličniir spoštovanjem Jcs. Štebih, pravnik, Hum-Ormož.
_598 1—1_
Novozidana hiša v švicarskem slogu zidana, s 4 sobami in kuhinjama, gospodarsko poslopje, velik vrt, studenec, se takoj proda za 3400 gld. 1500 gld. je posojilnice. Alojzij MajLenič, Novavas pri Mariboru 169.	544 3—2
Proste službe.
Učenca, slovenščine in nemščine zmožnega, sprejme takoj trgovina z manu-fakturnim blagom Alojzij Gnivšek, trgovec a Mariboru, grajski trg 2._501 4
Prodaja hišn. Oučina Novacerkev proda svojo hišo v Novicerkvi h. št. 15. Hiša je jako lepa, enonadstropna in ima za vsako trgovino ali obrt sposobne prostore. Pri hiši je lep vrt in trata. Cena in podrobniši pličilni pogoji se poizvedo pri županstvu v Novicerkvi. 525 S-3
Lepo zidana hiša, lepe lirajde m njiva, prav lep sadonosnik, */« ure od Maribora blizu cerkve in šole, pripravno za vpokojenca, se prav po ceni proda. Naslov pove upravništvo. 543 3—2
Dva učenca) nadaijena, iz poštene hiše, sprejmeta se takoj v trgovino Andrej Goloba, Koprivnica, Štajersko. 513 4—8
8 tesarjev potrebujem. Plača na dan 2 K 80 vin. do 3 K, t»koj nastopiti. — Jožef Brumen, v Križevcih, Hrvaško. 545 2—2
Enonadstropna hiša v Št. Lenartu v Slov. gor. s travniki, njivami, sadonosnikom, vrtom za zelenjavo, okoli 4 orale, se proda. Vpraša se pri hiši št 62.
547 2—2
Nova hifta z grajzlarijo in lepim vrtom, 11 let davka prosta, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Eadvanjska ulica št. 175, pošta Maribor._531 3—2
Gostilna z velikim vrtom in sadonosnikom, vse v dobrem stanu, 10 minut od mesta Maribor, se po ceni proda. Vpraša se pri gosp. Anton Vergles na Tržaški cesti št. 69._567 2—1
Novozidana hiša s 5 sobami, 3 kuhinje, velik vrt, gospodarsko poslopje, klet pod oelim hramom, se po ceni proda v Studencih pri Mariboru št. 183. 542 3—2
Dva učenca, ki imata veselje do kovaškega dela, ki sta zdrava in iz poštene hiše. sprejme v pouk na dogovorjeni čas Anton Tišler, kovaški mojster, posestnik velike kovačije na težki vodi v Vitanju pri Konjicah. Štajersko._582 2—2
Služba organista in cerkovnika se odda z 18. avg. na Vurbergu pri Ptuju. Plača je v denarju in v zbirci. Prošnjiki naj bodo cecilijanci in lepega obnašanja. Cerkveno predstojništvo na Vurbergu pri Ptqju, dne 26. jul. 1904. 540 3-2
Crevlar, samostojen in dobro izučen, se išče za eno občino, v koji je mnogo dela in nobenega izučenega črevljarja. Kje, pove upravništvo.	590 6—1
Skušan kurjač in strojnik želi nastopiti službo. Naslov pri upravništvu. 691 1—1
Krojaški pomočnik išče dela. Naslov^priupravništvu._593 3—1
Krojaškega učenca sprejme takoj Simon Mayer, krojač v Kajinici. 592
Novozidana hiša s poljem in vrtom se po ceni proda. Vpraša se pri Tomažu Jagodič v Novi vasi št. 70 pri Mariboru._595 3—1
Lepo posesto, s hišo in hlevom, 25 oralov, njiva, travnik in vrt, gozd, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo. 549 8—1
Pristava bliža Sevnice, 10 min. zanaj irga, v prijazni dolinici se proda. Obsega: 6 oralov njiv, 10 oralov travnikov s sadnim drevjem, 4 orale hoste, 1 oral vinograda. V dobrem stanu je hiša in vse gospodarska poslopja. Redi se lahko da 15 glav goveje živine. Vse posestvo so stika nepretrgano. Cena 6000 K.
648 3-1
Oskrbnikp 37 let star, ognjen, v slovenskem in nemškem jeziku kakor tudi v pisavi popolnoma zmožen, izvršil šta-" jersko dežalno sadje- in vinorejsko šolo v Mariboru; v vseh delih gospodarstva, kletarstva, gozdarstva, v sadjereji, vino-reji, v trtnici in v gojenju novega arae-rikanskega vinograda popolnoma izvežban. Ponudbe naj se pošljejo pod N. C. 1904, pošta Zgornja Sv. Kunigunda pri Maribora_594 ž—1
Učenca z dobrimi šolskimi spričevali iz poštene hiše sprejme trgovoc Janez Pecko v Ponikvi ob juž. žel. 596 L'—1
Gospodinja se sprejme v neko žup-nišče. — Kje pove upravništvo „Sloven. Gospod."	599 2-1
Koliko in koliko kmetovalcev se je že prepričalo, da so umetna gnojila mnogo boU koristna in razmeroma tudi mnogo bolj cena nego živalski gnoj 1 Takisto gotovo je, da so nekatera umetno pripravljena živila za ži-vadi v gospodarstvu zelo dosta bolj redilna in razmeroma tudi mnogo bolj ceneja (6e niso draga!) nego navadno polagane krme. Takšna, čez vse koristna, umetno pripravljena živila so sledeče navedene priklaje: 1. Drohee i» zanesljivo eelo svežih kosti z 20°/o do 30% mesnih in mastnih snovi od uradno potrjeno zdravih goved. Primešava se k navadni krmi in samice vsakovrstne perutnine potrojljo Število v letu leženlli Jajett piščanci, pujski kakor vsakteri mladiči vzrastejo jako naglo in vsa živad, n. pr. svinje se čudohitro odebele. — To sredstvo ie bilo v tem letu že večkrat n» razstavah odlikovano. — Pripravlja se ta drobec v dveh vrstah: I. vrste zelo droben, H. vrste manj droben in stane v Mariboru podpisanem: I. vrste 1 kg 40 vin., 50 kg 16 K; H. vrste 1 kg 33 vin., 50 kg 15 K. Uporabni navod se dodava. — 2. Na Dunaju 1904 odlikovane umetno pripravljene blaje za sobne ptice, ki so v ljudsko-gospodarskem oziru tudi velikega pomena: a) Vcntra, nadomešča trdo kuhana jajca, je odgojevalna klaja za guezdne mladiče in krepilna priklaja oorastlim pticam; 60, 30 in 10 vin. h) Aurora, se priklaja za časa misenja in stori pticam perje rudeče; 2 K, 1 K in 30 v. c) Ornithygén, je zdravilo za vse bolne in nepojoče ptice ; 50, 30 in 10 v. Uporabni navod je vsakemu blagu priložen. — P. n. gospodarji in gospodinje, ne bojto se malih izdatkov, ko vam zagotovijo visekoobrestnega dobička ! Štedenje takih izdelkov bi bilo neumno! — Razglede (prospekte) brezplačno. — Friporoča se Vam
Ivan E. Weixl v Mariboru, Zofijni trg št. 3.
Cez 30 let stare, zdrave in poštene osebe morejo si pridobiti dovoljenje za pro-davanje koščenega drobca, ki je v gospodarstvu potreben kakor vsakdanji kruh, in drugih umetnih klaj po hišah in zagotovljen jim je dober in trajen zaslužek.
CO 00
CD >N
O
CO
■ ■
>
o
CD
Worsche
Mpri solncu"
Maribor Herrengasse Nr. 10
Najboljše se kupi pri obče znani domači zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
Karel
„pri solne«.46
Gosposka ulica št. 10 Maribor
katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za modke ali ženske obleke
v velui in led izberi, po izredno najnižji ceni. Snkno (štof) za celo moško obleko (snknja, hlače in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3.20, 4 50, 6.— in nap ej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lodni in vsake
4	vrste suknerega Haga.
Lepa, pristna volna za žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 230, 3.— in naprej do najfinejše vrste v n»inoviiSih modnih barvah; izvrstni lepi svileni robci za na glavo od gld. —65, —.80, —.90, 1.—,
1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr te. Velika zaloga perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelie, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2.— naprej, izgot^vljene rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči
CO o
CO O
tfi
N<
CD
CO O)
ČD*
ta?, francosko žganje
izločen (ekstrahiran) je od vseh zdravnikov
i J<
dušo in telo poživlja-
ki je iz domačega vina alkohol (mlad konjak), in priporočeno zdravstveno, joče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išyas, odrevenelosti, protinu rreumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 120 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se P"P°ro^* posebno rekon-
» vtlocu^Anhitni Knltiim nt '> O-
lodcu in oslabelim na krvi. pošiljatev frankira.
Benedikt ISertl, posest, graščine eolič pri Konjicah, Sp. ŠtaJ.
V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu _______________pri Martinu Š u s t e r._526 52—42
valescentnim, bolnim na že-Steklenica 160 gld. — Pri naročitvi 4 steklen.
g največja štajerska zaloga ur iz najbolj- jg| zzzzzzzi ših izdelovalnic. zzzzzzzz ¡^
's»
Glavna prodajalna: $
G-osposka ulica št. 5.
Filijalka:
Tegetthoffova ulica 27
SOOOttOOOCK« I
m
O ostalih urah in zlat-nini naj se zahteva
•I cenik» |f
katerega dopošljem brez-
Srebrna remonter ura gld S 50 ]ačn() s posebno močnim in najboljšim 1 kolesovjem gld. 5*50
Karol Kociančič i
kamnoseški mojster v Mariboru
¡M6T Schillerstrasse 25
se priporoča t izvrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih kamnov in atavbinakih del, podob in ornamentalno - kiparskih del, _kakor tudi popravila na istih. — Vzorci in proračuni._
Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanjam vsem prečast. gg. duhovnikom in cenj. naročnikom, da aem se pra-seUl Iz Stolne uUoe v
Župnijske ulice Št. 3 (Pfarrhofgasse 3)
in si uredil najpripravnejšo veliko delavnico, v kateri izdelujem od najpriprostejšega do najdragocenejšega predmeta, vse cerkvene priprave, kakor: mon-štrance, kelihe, ciborije, lestence, svečnike, svetil-nice, križe, kadilnice itd. — Staro cerkveno orodje popravljani, pozlatim in pos rebrnim v ognja.
Ob tej priliki se zahvaljujem prisrčno za toliko obilno naklonjenost od prečast. svojih gg. naročnikov, katero so mi izkazovali skozi 13 let na starem prostoru in se priporočam, da Di mi še dalje dobrohotno naklonjeni ostali. Zavezujem se, da bom vedno vsakemu vestno in pošteno postregel.
Z velespoštovanjem 515 8—3
Karol Tratnik,
izdekivatelj cerkvenega orodja in posode
v Mariboru (Pfarrhofgasse 8).
—— Nasproti mestni hranilnici.__

Prodaja barv, lakov in firnisa
v Mariboru, Tegetthoffove ul. 33.
priporoča za poletje 1904 barve za beljenje, katerih ne obledi ne voda ne solnce, slikanje v vseh barvah, kakor tudi vsakovrstne zemeljske in kovinske barve, najfinejše ribane oljnate barve, lake,firnise, emalj barve, Bernstein-oljnati lak za tla, olje za prah, olje za stroje, karbolinej, žgano smolo (ter), mavec, cement, apno, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete.
Prodam 2000 kom. starih vzoroev za slikanje sten (Wandpatronen), komad po 5 kr.	641 8—2
Franc Kolar,
slikarski in pleskarski mojster.
S parno silo obratovana
za glinske izdelke
¡P^" v Račju
priporoča svojo veliko zalogo vsega v njeno stroko spadajo-čega blaga, kakor zidne opeke, izdelane z roko ali pa na strojih, votle zidne opeke, opeke za oboke, lončenih eevl za drenažo, na strojih izdelane strelne opeke, SV patentirane zarezne opeke, ploič za tiskanje. — Blago izvrstno, ker je napravljeno iz najboljše, s stroji obdelane gline. O • Gene nizke!
420 8-6
Izdajatelj in salotnik kat. tisk. dnUtvo.
Odgovorni urednik: F trd» Litkmr.
Tisk tiskan» »v. Čiri»*