406
Tudi nekaj o mravljah.
V 49. listu „Novic" je spisal gosp. J. B. iz D. za brambo mravelj takole: ,,o ne! na koncu vejice ni bilo druzega kakor brez števila onih zeleno-rujavih mr-česov, ki se sadna ali drevesna uš imenujejo" — Pri teh so se mravlje mudile". — A zakaj so se mudile pri ušeh? Ali so jih mravlje pokoneavale? O ne! mravlja, prišedši do uši, jo tako milo boža in zgače, da uš naposled od sebe d& neko rumeno zelenkasto kapljo, katero mravlja hlastno povžije, ter se zopet k drugi uši poda in ravno tako dela, kakor molzica pri kravah. Drevesna uš je po takem molzna krava za mravljo. — Kjer mravlje na drevo plezajo, gotov smeš biti, da so uši ondot. Pomečkaj vse uši, in drugi dan ne bo nobene mravlje videti pri drevesu.
To so moje večletne skušnje in mravlja se sme v tem oziru res imenovati „policaj" ali ,,ovaduh" drevesnih uši, kakor je mravlje že neki gospod imenoval v „Novicah".                                                                   —k.