iLu s t rovAh. čmuž'msKi tcbmK izhAjA v četnteK V Ljubljani, 29. oktobra 1931 Stev. 44 III. leto Pasje življenje Na pisal V. M. 11 a r g Jadrnica ..( Iiristol" sc je tako mirno pogreznila, da ni Sen ter — edini, ki je ostal na njej — občutil ničesar drugega kakor samo začudenje nad morjem, ki je vstalo proti njemu. Prihodnji trenutek je !>il moker, voda se je zgrnila nad njim in vrvi, ki se je zgrabil zanje, so ga potegnile v globino. Zato jih ji' spustil. Boril se je z morjem, ki ga je hotelo zadušiti, in priplaval na vrh. I’a ni videl jadrnice nikjer več, in tudi ne njenih razbitin. Ničesar. Senter je plaval ves zmeden. kakor človek, ki mu je iznenada izginil njegov svet. Zdajci pa je vstal iz morja, kakor bi jo ustrelil iz topa, konec neke deske in padel s truščem nazaj na morsko gladino. Senter je splaval tja in se je obesil zanjo. Takrat pa se je še nekaj drugega prikazalo iz vode: to bo eden n jegovih ošinili tovarišev. Toda ko je razločil glavo, je videl, da je samo pes. Senter psa ni maral, in ker je bil šele malo časa na ladji, tudi pes njega ni mogel trpeti. Zdaj pa je zagledal plan-ko. Plaval je k njej in položil nanjo prednji taci. Zato se je tisli konec deske potopil. Sen-terja je prevzela groza, da ne hi popolnoma izginila v vodi. in si' je obupno oklenil svojega konca: žival je zdrknila / deske in sc potopila. A takoj se je spet prikazala iz vode. in splavala k deski, brez sovraštva, in |x)lož la nanjo.svoje prednje tace. In spet se je Senter trdneje zgrabil za drugi konec, in spet je pes izginil v vodi. To se je ponovilo kakih desetkrat, dokler ni Senter ves utrujen iz-previdel, da bo pes del j vzdržal kakor on. Senter ni maral več mislili na žival. Oprl se je s komolci na planko in se vzpel, kolikor je šlo, iz vode, da pogleda naokoli. Strahota njegovega položaja ga je strla. Bil je več slo milj daleč od suhe zemlje. Celo v najugodnejšem primeru se je komaj smel nadejati, da ga najdejo in rešijo. Z obupom se je zavedel, kaj ga čaka. Nekaj ur se bo oklepal deske — le nekaj ur. Potem bodo utrujene roke popustile in bo utonil. Najbrž bo. preden utone, nekajkrat zdrknil z deske, se čedalje teže spet popel nanjo, čedalje manj časa visel na njej in vedno iznova zdrknil v morje. Naposled bo utonil. 1 udi če bi še mu posrečilo privezati se z obleko na planko, bi to samo povečalo njegovo trpljenje. Brez hrane in pitne vode bo moral kmalu od groze zblazneti. Potem se je ustavil njegov pogled na potrpežljivih pso-vili očeh. Jeza ga je popadla, da pes očividno ne razume, da bosta oba morala umreti. Njegove tace so ležale na plan ki. mednje pa je bil naslonil svoj gobec, tako da je molel nos iz vode in je lahko dihal. Njegove mišice niso bile napete: brez napora se je držal na površju. prepuščajoč se valovom. Tudi ni bil razburjen kakor Senter.,Ni iskal z očmi ladje, ni mislil na to. da nima pitne vode, ni se zavedal, da ju oba čaka moker grob. Počel je samo to. kar je zahteval trenutek. l iste pol ure. ko sta visela na deski, je bil Senter v mislih Se nadaljuje na strani 610 ALI POZNATE TR OCl? Pasje življenje Nadaljevanje z že desetkrat umrl. Pes pa bo TffiaFH TE DMA Navzlic krizi, ki vlada vsepovsod, navzlic gospodarskemu n mi ra n j n sveta, v Južni Ameriki še vedno zažigajo bombaž, sladkor, gumi. kavo, češ (la blaga ne morejo prodati. Tako so_ letošnje leto samo v Braziliji uničili 985.105 vreč kave v vrednosti neštetih milijonov dinarjev. * Zadnjič je prišla v beljaško hranilnico stara mamica iz hribov in je hotela dvigniti svojo vlogo 100 kron. Ko so ji povedali, da nič ne dobi. se je strašno začudila. Povedala je, da še svoj živ dan ni nikoli slišala, da bi bil denar izgubil svojo vrednost. O tein, da ima Avstrija zdaj šilinge in da_ je krone že zdavnaj konec, se ji še sanjalo ni. Nekje na Češkem bi se bil moral kmet J. P. poročiti. Vse je bilo pripravljeno, gostje zbrani in nevesta je že čakala — njega pa ni bilo! Ne tisto dopoldne, ne popoldne. Šele zvečer so ga našli... na nekem skednju, kjer je smrčal ves okajen. Preden se je streznil, je minilo 24 ur, in šele tretji dan potem se je vršila poroka. Ali se je je „srečni“ ženin hotel s pijanostjo otresti — kdo ve? * Lani je stal pred berlinskim sodiščem kot priča 92 leten mož. Predsednik ga je med drugim vprašal, ali ima kaj bratov in sester. „Imel sem brata." je odgovoril starec. ..pa je že dolgo mrtev." „Kdaj je uinrl?“ ..Leta 179"».“ ,.Najbrž hočete reči: 1891?“ ..Ne — 1791.“ ..Človek božji, od tedaj je vendar preteklo že 117 let! Kako je to mogoče ?“ ..Naj vain pojasnim! Moj oče se je zelo mlad poročil. Ko mu je bilo 19 let. se mu je rodil moj brat. ki pa je žejiekaj dni nato umrl, in za njim tirrii njegova mati. Mojemu očetu je šla stvar kako do srca. da ni več mislil na ženske iu se ni hotel v drugo oženiti. Polagoma l>a ga ie žalost vendarle minila, iu ko je bil 61 let star. se je drugič oženil in leto dni nato sem se mu jaz rodil. Zdaj pa prosim sami izračunajte: ko sem se rodil, ie bil moj brat že 45 let mrtev: iaz imam danes 92 let. torej je moi brat umrl »red 117 leti. to pa je bilo leta 1791.“ Bralci se bodo nemara začudili, kako je to mogoče. Nu. stvar je res preprosta: oče se je rodil I. 1774. z 19 leti je dobil nrvegn sinu. to ie bilo tela 1791. Ko ie bil star 61 let (torej 1791 + 41 let 1817). se ie v drugo poročil. I. ISIS je dobil drusrega sina. ki mu je bilo I. 191(1 92 let. Evo. stvar je v redu! samo enkrat umrl. Zdajci je Senter spoznal: kadar bo sam poslednjič' zdrknil v vodo, bo pes še zmerom ostal na vrhu. Razsrdil se je, ko je to dognal, in si je slekel hlače ter jih privezal okoli deske. Potem je vtaknil roko skoznje in položil glavo iui planko, natanko lako kakor pes. Iu zmagoslavno je spoznal: tako bo lahko del j vzdržal. Potlej pa je pogledal po morju, in spet ga je stisnila groza. Mitro se je obrnil k psu in se trudil, da bi tako malo mislil na bodočnost kakor žival. •0 Drugi dan popoldne so jele psu polzeti tace z deske. Večkrat je s trudom splaval nazaj, a vselej je šlo teže. In zdaj je Senter vedel, da bo pes moral umreti, čeprav se sani tega še ne zaveda. Toda vedel je tudi, da brez psa nič več ne vzdrži. Če ne bi bilo (eli oči, da lahko gleda vanje, bi moral misliti na prihodnost iu bi pri tem zblaznel. In tako si je slekel srajco, se oprezno spravil po deski naprej iu privezal psu tace na planko. Četrti dan zvečer je priplul mimo neki parnik. Bil je ves razsvetljen. Senter je kričal s hripavim, lomečim se glasom. kakor je mogel na glas. Pes je slabotno lajal. Toda na parniku ju niso opazili. Ko je izginil na obzorju, je Seul er v obupu in razočaranju še vedno kričal. Toda opazil je. da pes nič več ne laja. in tako je tudi sam utihnil. Potem ni več vedel, kaj se godi z njim, ali je živ ali mrtev. Toda neprestano so njegove oči iskale psove na drugem koncu deske. * Ladijski zdravnik na parniku ..Perambo". ki je v veselje in razburjenje potnikov rešil iz morja nekega moža in psa, ni mogel verjeti rešenče-vemu raztrganemu in vročičnemu pripovedovanju. Zakaj naslovne strani potem bi bila morala on in pes šest dni bloditi po morju, in to je bilo popolnoma nemogoče. Zdravnik je stal zraven postelje in opazoval moža, ki je imel psa v rokah, tako da ju je grela ena sama odeja. Prej ga niso bili mogli pomi-lili, dokler niso rešili tudi psa. Zdaj sla oba mirno spala. „Ali morete razumeti?“ je vprašal zdravnik strežnika, ..zakaj in čemu pod milim božjim nebom se je ta človek, ki je imel pred očmi smrt, lako prizadeval, da reši psu življenje?4' Smotka V Monakovem stopi neki gospod v traliko. in med njim in prodajalcem se razvije tale pogovor: „Čujte, včeraj sem kupil pri vas smotko. Se spominja te ?“ ..Obžalujem. Morda bi mi povedali, koliko je stala?" ,. Pel mi jsl fenigov.“ Prodajalec razpostavi pred gospoda celo vrsto škatel, toda nobena se mu ne zdi prava. „Tisla smotka je bila večja.“ Prodajalec znosi še druge škatle na pult. ,.Velikost bi bila prava,“ meni gospod, ..samo debelejša je bila.“ In spet privleče nesrečni prodajalec novih škatel in jih razstavi na plutu. ..Najbolj značilno na n jej je bilo. da je bila temna, skoraj črna.“ Proda jalcu se zjasni obraz, /e ve, katero vrsto gospod misli. Spleza po lestvi pod strop in pni nese zaprašeno škatlo. Gospod zadovoljno prikima. ..To je tista,“ vzklikne z žarečim obrazom. ,.Je že prava! Vidite, la vrsta smolk je docela neužitna — glejte, da mi z njimi nikoli več ne postrežete!" „Saj ji hočem samo dobro\u Napisal S a f e d Modri K meni je prišla neka žena, ki se je bridko jokala. In ko se je malo pomirila, sem ji rekel: „Če ti solze dobro de, le jokaj! Toda do zdaj z njimi prav za prav nisem dosti zvedel r ..Prija tel j ico sem izgubila!'* je rekla. In jaz sem odgovoril: „Če ti je bila res prijateljica, ne izgubljaj časa, nego pohiti k njej in si jo spet • • 1(6 osvoji! Ona je rekla: „Ne vem, ali mi bo kdaj oprostila, ker sem razžalila njena čuvstva." In jaz sem vprašal: „Kako to? Zakaj si to storila?" Ona je rekla: ..Očitala sem ji njene napake — pa sem ji samo dobro hotela." In jaz sem vprašal: ,,AIi ji je pa tudi res dobro; delo?" •■sJ Ona je odgovorila: „Ne verjamem." In jaz sem rekel: „Škoda, da tega nisi prej premislila, zakaj zdi se, da si bila v zmoti, ko si mislila, da ji boš dobro storila. Ker ji namreč ni dobro delo, in si zato svojo prijateljico izgubila." Ona je rekla: „Ali mar ni bila moja dolžnost. da jo opozorim na njene napake?" In jaz sem rekel: „Tvoje prijateljice ne poznam in ne vem ničesar o njenih napakah. Tudi ne vem, ali ni teh napak že sama prej po-znula. Vem samo to. da ji tisto kar si mislila, da ji boš dobro storila, ni najbolje delo." Ona je rekla: „kadar človek dolžnost stori, se mu slabo poplača." In jaz sem rekel: „Da, v splošnem je dosti prijateljev, ki ljudem cepijo trnje in se potem ne morejo načuditi, da iz njih ne raste grozdje." Ona je rekla: ,.A1 i me obsojaš?" In jaz sem rekel: „Ne. Toda o sebi vem. da sem redkokdaj bolj trpel kakor zaradi dobro mišljenih, a zgrešenih naukov tistih, ki so mi povedali krute reči in potem rekli, da so mi s tem samo dobro hoteli." In ona se je spet spustila v jok. „F i 11 e t e 1 j . stopi po palic o!-1 Jaz pa sem rekel: „()tri si solze in pojdi in poišči svojo prijateljico. Zakaj glej, tudi ona zdajle joka. Pojdi k njej in si jo z železnimi vezmi prikleni nase. Zakaj napak je dosti, prijateljev pa malo. In če ti Bog prijateljico vrne. ji potem ne govori preveč tistega, o čemer misliš, da ji z njim samo dobro storiš." Kaj je gledališče? Občinstvo: Idealno občinstvo pri idealnih gledaliških predstavah: posluša, naslaja se, verjame odru in vendar ve, da vse skupaj nič res ni. pa vendar ne mara verjeti, da nič res ni. Pobožno slediti dobri drami je torej isto. kakor če sanjamo in se pri tem zavedamo, da sanjamo. P r v i 1 j u b i m ec : Oponašalec: mož. Edini stoodstotni moški pri gl e dali š č u : Ravnateljeva žena. S u b r e t a : To je ona dama, ki jo spoznaš po tistih desetih letih, za katera je vedno mlajša. Komik: Človek, ki ga samo en korak loči od tragike. Tisti korak, ki ga je storil iz tragičnega življenja na oder. Prijateljstvo: To je tista reč, ki je pri gledališču ne poznajo. Plosk: Monoton hrup, ki nastane z mehaničnim tleskanjem ploskih mesnatih ploskev: da se tudi umetno napraviti. Večinoma je brez vsake moralne vsebine, kar pa ne brani, da ne bi nekateri ljudje od ploska jedli, plačevali najemnino, dajali svoje otroke v šole in poleti potovali v letovišča. (L. Lakatos) SRCE V OKOVIH Roman Napisal Mirko Brodnik Ta roman je začel izhajati v 9. štev. ..Romana". Današnje nadaljevanje je 36. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih 33 nadaljevanj. Pe t a knjiga POT V ŽIVLJENJE Peto poglavje NEZNANEC ..Gospod Kregar!" „Naj vstopi!" Skozi tapetna vrata, ki so držala v pisarno, je stopil Kregar in suho pozdravil. Mož za mizo je vstal in mu stopil naproti. „Dobro, da ste prišli," je rekel. ..Mislil sem, da niste dobili o pravem času mojega obvestila in da se vas smem nadejati šele jutri." „Pismo sem dobil, toda sredi poti je imel moj avto defekt. Razbit leži v nekem jarku. Iti sem moral peš do najbližje postaje in tam spet čakati na vlak. To je vzrok moji zamudi." Kregarju se je videlo, da govori te besede z nejevoljo. Poznalo se mu je, da ga je nesreča, ki ga je doletela med otjo, pripravila ob hladno-rvnost, ki jo je zmeraj kazal. „Sedite!“ Mož, ki je z njim govoril, mu je ponudil stol. Kraj, kjer se je ta prizor vršil, že poznamo. Bila je pisarna neznanca, ki se je skrival za Kregarjem in vodil vse njegove posle. „Saj veste, zakaj sem vas poklical," je mirno rekel neznanec. „Prišel je čas, da izvršimo ono stvar, ki sem vam o njej govoril. Kakor veste, gre za izum nekega ruskega inženjerja, ki biva zdaj v Ljubljani. Iznašel je nov način izdelovanja bencina, ki pomeni popoln prevrat v tej industriji." Prenehal je, kakor bi nekaj premišljeval, potem je začel s tišjim glasom: „Moji ljudje so po ovinkih zvedeli, da je ponudil ta izum neki veliki angleški tvrdki, ki se zanj resno zanima. Ni še mesec dni. kar je bil pri njem eden izmed strokovnjakov le lirme, da novi izum preizkusi. Kakor sem včeraj zvedel, jr' poskus zelo dobro uspel in firma bo kupila vse pravice. Isti strokovnjak pride konec drugega tedna v Ljubljano, da izum odkupi. Rus je zahteval zanj trideset milijonov in Angleži so bili takoj pripravljeni plačati to vsoto. Ta denar moramo dobiti in razen tega tudi načrte. Zdaj pa nekaj, kar nam zagotavlja, da mora naše podjetje uspeti. Izumitelja najbrž 110 poznate. Je starček, blizu sedemdesetih let in povrh tega velik čudak. Z Angležem, ki prinese denar, sta se dogovorila, da s*, dobita v njegovem laboratoriju nekje za gradom. Naša dolžnost je, da to preprečimo, oziroma obrnemo v svojo korist. Sicer bo treba zatisniti oči in spraviti s poti dva človeka, toda to nič ne de — denar, ki ga bomo dobili, odtehta vse neprijetnosti." Zardžal se je, da je Kregarja kar soreletelo. Čeprav je bil hladen, preračunljiv človek, ga je vendar zazeblo ob zvoku tega glasu. „Vrniva se k stvari. Anglež pride drugi teden. Ruski in-ženjer se sestane z njim. Takrat nastopijo moji ljudje, ki vzamejo Angležu denar, Kusu pa načrt. To ne bo tako težko. Kako bom odpravil oba, še ne vem. važno je le. da zabrišemo za seboj sledove. Ker je tako ogromna vsota. bo Anglež imel le čeke. Kolikor poznam angleški trg. ima najboljše zveze z zagrebškimi bankami. Velika verjetnost je, da bodo čeki plačljivi v Zagrebu, luženjer je človek, ki je živel sam zase, in ga torej tam ne bodo poznali. Zato bom vzel njegove dokumente, dvignil v Zagrebu denar in se odpeljal čez mejo na Madžarsko ali pa kam d rugam. Vi boste imeli še lažjo nalogo. Vzeli boste Angleževe dokumente in odpotovali v Švico. V Baslu stopite iz vlaka in izginete. S svojimi listinami se potem čimprej vrnete domov. Tako bo Anglež izginil v Švici, Rus pa kje drugje. Upam, da ste me razumeli. Vaša vloga ni težka, skoraj bi rekel, da jo otročja. Morali bi pa biti navzoči tudi pri napadu. ker utegne nanesti slučaj, da vas bom kaj potreboval." Kregar, ki je vse dotlej molčal, je dvignil glavo. „Dobro, naredil bom še to. Potem pa me pustite! Dovolj mi je že vsega!" „Potem vam bom dal mir." je odvrnil neznanec. „Tudi bom najbrž takoj, ko to izvedem, izginil odtod. Kaj hočete, zaslužek je preslab," se je zasmejal. „in še deliti ga moram. Kako pa gre vam?” se je nenadoma obrnil k njemu. „Nič več tako kakor do-slc* j,“ je nejevoljno odvrnil Kregar. „Ne vem, kaj je to. Vse, kar sem zadnji čas poskusil. mi je izpod letelo, kakor bi me preganjala zla usoda. Zadnjič bi bil moral dobiti velike množine lesa za Egipt. Dva tisoč vagonov. Sklenil sem pogodbo, ki je bila zame izredno ugodna. Ob- HI 3 vezati sem se moral le, tla ves les odpošljem (lo dogovorjenega dne. Tedaj pa — kakor hi se bilo vise zaklelo. Les, ki ga je bilo prej povsod dovolj, je nenadoma izginil s tržišča. Nekdo, ki .ga ne poznam, ga je pokupil. Tako nisem mogel lesa dobaviti in moral sem plačati odškodnine, ki je bila tako veliika, da sc mi njena izguba zelo pozna.“ ..Čudna več." je menil neznanec. „ln niti ne slutite, kdo bi to mogel biti?“. „Ne vem." je odkimal Kregar. ..Kamorkoli sem prišel, da bi les kupil, so mi povedali, da je bil že on pri njih. Saj pravim, kakor bi bilo zaklelo. Ta izpuba me je stala precej nespečnih noči.’1 Vstal je in jel hoditi po sobi. „Ne morem ga odkriti, čeprav sem poskušal. Še sanja se mi ne. kdo bi mogel biti. (oda vem, da je to namenoma napravil. In tudi pri drugih rečeh mi je delal zapreke. Preprečil mi je nekaj dobrih kupčij. Za malenkostno ceno sem hotel kupiti večje posestvo na Dolenjskem. Dan pred menoj je prišel 011 tja in dal lastniku, ki bi bil moral posestvo prodati zaradi zadolženosti, tako veliko posojilo, da je plačal vse dolgove. Odšel sem praznih rok. bojim se, da ne bo tudi to pot kaj poskusil. In najbolj se Čudim, kje more vse to zvedeti. Kakor bi bil povsod za petami, kakor bi sledil vsakemu mojemu kora-, ku, sleherni misli, kakor bi mi šel ob strani in mi metal polena pod noge.“ Ustavil se je pred pisalno mizo in se sklonil k neznancu: ..Kako naj mu pridem na sled? To 1111' povejte! Samo to! Rečem vam, da se ga bojim. Čc bi vedel, kdo je, mi ne bi bilo zanj mar. Sam bi sc ga znal odkrižati. Tako pa;.." Neznanec je skomignil z rameni. ..Za enkrat vam ne morem pomagati. Naročil bom svojim ljudem, da bodo poskušali odkriti. kdo sc za vas tako zani- ma. Če hočete, vam dam enega ali dva izmed svojih..." ..Ni treba,“ je odvrnil Kregar. Ni hotel imeti straže okrog sebe. Ni mu bilo ljubo, da bi neznanec vedel za sleherni njegov korak. ..Danes teden se spet oglasite pri meni." je še čttl. »Pogovoriva se še o poslednjih odredbah in izpremeniva, kar bo treba izpremenitii. I11 če boste videli, da se vaš zasledovalec še zmeraj za vas zanima. me obvestite. Saj veste, kje me dobite.“ Poitem je Kregar šel. šesto poglavje POT V PREPAD Vrnil se je v hotel, kjer je stanoval. Zadnji časi so ga zelo iz-premenili. Beg žene. ki je tako nenadoma in nepričakovano zapustila dom, je ..-il zan; prvi udarec. Sprva je mislil, da ga ne bo mogel preboleti, toda prebolel ga je vendarle, čeprav težko. Zdaj je bil že četrti mesec, kar je ni videl. Tudi pisal ji ni. Ni mogel in ni hotel. S&motaril je v graščini, še v Ljubljano je zahajal bolj poredko kakor prej. Potem so prišli še udarci, ki so ga stali težke denarje. Ona stvar z lesom mu je požrla skoraj milijon. Čeprav ta vsota v primeri z njegovim premoženjem ni bila tako velika. jo je vendar težko občutil. kajti vzela mu je tekoči denar, saj je imel večino svojega premoženja naloženega v posestvih, ki jih v izgubo ni hotel prodati. Občutek bolesti za ženo, ki mu nikdar ni bila žena, je počasi izginjal, toda namestu njega je prišel občutek brezmejne osamelosti, brezmejne praznote. Graščina, ki mu je Že v 24 urah klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JI O S. REICH bila nekoč kraj, kjer se je odpočil od dela, mu je postala pekel. Neki dan se je vozil po deželi. Slučaj je nanesel, da se je peljal mimo kraja, kjer je zdaj stanovala njegova žena. Videl jo je med oblakom prahu, ki je zakrival avto. ko je stala na v,rtu s svojim ot rokom. Takrat so ga nenadoma zapustile vse moči in kojnaj je obdržal oblast nad krmilom. Na srečo ga ona ni videla. In še drugi črv, mu je razjedal srce. V družbi svojih prijateljev, ki niso imeli nič boljšega slovesa kakor 011. je nekoč za šalo vzel nekaj kokaina. To je potem ponovil še večkrat in preden se je zavedel, mu je to uživanje postalo strast. Sprva razen trenutnega užitka ni opazil na sebi nika-kc izpremembe: Potem pa je jel opazovati, kako so 11111 roke drhtele, kako ga je jela minevati tista hladna premišljenost. ki je bila vzrok vsem njegovim dosedanjim uspehom. Umaknila sc je neki preplašenosti, ki so jo dogodki zadnjih časov še povečali. Čutil je. kako ga počasi zapuščajo moči. Takrat je nastala v njem reakcija. Poskusil je prenehati z uživanjem mamil, dva dni se je trdno upiral, toda drugi večer se je moral premagan uda t i. Vzel je novo dozo. večjo od poprejšnje. Ker je imel dovolj denarja, 11111 ni bilo težko strup kupovali. Tudi lo je bil eden izmed vzrokov njegove pogube. Kako dolgo bo vzdržal, se je izpraševal. Kako dolgo bo še mogel zmagovati vse posli', vso odgovornost, ki mu jo nalaga denar? Ni vedel, toda nekaj 11111 je govorilo, da ne bo več dolgo, ko bo prišel trenutek. ki ga bo pahnil na (la, v blato, odkoder ni več dviga. Spomnil se je nekega prijatelja. Pred letom je bil še močan mož in bogat. Danes je izčrpan, ubit. Njegovega obraza sc skoraj boji. Mrzlično drhteče oči, ki jih je zadnjič pri njem opazil, ga še zdaj preganjajo. Časih se ga je lotil obup. Ztlelo se mn je, da je ko čolnar. ki ga tok vode žene v pogubo. veslo ima v roki. toda preslabotno je. da bi ga moglo odvesti h kraju. Drvi proti prepadli, kjer se bo zdrobil v nič. Oblečen se je vrgel na posteljo. Kakor ne bi mogel ukazovati svoji roki. je ta segla v predal, kjer je bil kokain... Dni go jutro se je izmučen, kakor ne bi bil nič spal. vrnil domov. S e d m o p o g 1 a v j e INŽENJER SAZANOV Za ljubljanskim gradom je stala majhna hiša. na zunaj mirna in zapuščena. V njej jo bil dom ruskega inženjer ja Sazanova. enega tistih, ki jih je doletela usoda, da so morali pobegniti, ko je v Rusiji izbruhnila revolucija. Njegovi tovariši so se razkropili po vsem svetu. Nekatere je zaneslo v Francijo, druge v Nemčijo, tretje spet kam drugam. njega pa je. vrglo v naše kraje. Inženjer Sazahov je bil že v Rusiji znan kemik in izumitelj. Bil je vodja kemičnega oddelka v nesi petrograjski tovarni in tu je imel dovolj časa in prilike, da se je lahko popolnoma posvetil svoji vedi, in posvetil se ji je temeljito. Poznavajoč vse naj novejše iznajdbe, jih je izpopolnjeval in odkrival nove. Kmalu si je s svojim delom zaslužil precejšnje premoženje, da si je lahko sam zgradil moderno opremljen laboratorij. Ko je to dosegel, je službo pustil in začel na svoje. Že med vojno se je bavil z mislijo, kako bi odkril cenejše pridobivanje bencina. Sredi teh poskusov ga je dobila revolucija. Mesece je blodil po svetu, dokler ga ni zaneslo v Ljubljano. Tu si je z ostankom premoženja, ki ga je v naglici mogel rešiti, najel TVORNICA CIKORIJ# OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! ma jhno hišo, kjer si je napravil skromen laboratorij in ga sproti izpopolnjeval, kolikor so mu sredstva dopuščala. Tu je hotel preživeti dneve izgnanstva. dokler se mu ne bi ponudila prilika, da se vrne v domovino. Dve leti je tako živel, skoraj stradal, saj je ves denar, k i ga je dobival, sproti porabljal za svoje poizkuse. Pri tem je odkril nekaj mani pomembnih novosti, iki jih je prodal neki angleški fiirmi, s katero je bil že pred vojno v zvezi. Skoraj je že obupal, misleč, da se mu izum ne bo nikdar posrečil, teda j pa je nekega dne hotel slučaj, da >e odkril to. kar je dotlej brez uspeha iskal. Takoj je o tem obvestil angleško tovarno in prosil, naj mu pošljejo enega svojih strokovnjakov, s katerim bosta izum preizkusila. Obenem je svo jo iznajdbo ponudil Angležem na prodaj. Nekega dne je res prišel angleški inženjer. Polkazal mu je svoj izum in ugotovila sta, da se z njim zmanjšajo troški pridelovanja bencina skoraj na polovico. Sazanov je za ta izum zahteval trideset milijonov. Anglež je na to pristal in podpisala sta začasno pogodbo. ki bi jo morala še družba potrditi. Pogovori mod njima so se vršili v Rusovem laboratoriju. Tam sta razmišljala in računala in niti opazila nista, da nekdo pri odprtem oknu posluša. Ta ..nekdo" je bil eden izmed zaupnikov »neznanca, ki smo ga v prejšnjem poglavju srečali v pogovoru s Kregarjem. Slišal je vse. kar sta Sazanov in Anglež med seboj govorila. Tako je neznanec lahko napravil načrt, da bi prišel do izuma in denarja. * Po ovinkih pa je zvedel še nekaj več. Zvedel je, da prinese Anglež, če bo družba pogodbo potrdila, inženjer ju denar v Ljubljano, ker je inže-Vijer tako zahteval; zvedel je tudi to, da se Anglež vrne prihodnjo soboto. Ta sobota se je bližala. Sazanov. ki je vedel, da se bodo zdaj vsi njegovi načrti izpolnili, jo je komaj čakal. Pred nekaj dnevi je dobil od svoje hčere, ki se je že pred vojno poročila v Ameriki, povabilo. naj jo obišče. Takoj ko bo imel denar, je sklenil odpotovati k njej. Da bi le prišla ta sobota! Časih se 11111 je zazdelo, kakor bi bil že z eno nogo iz Ljubljane. Odpeljal se je v Zagreb, kjer je dobil ameriški vizum. Premišljal je že, kaj bo vzel s seboj in kaj lahko pusti tu. Samo da se Anglež vrne in mu prinese denar! Zdaj je že petek. Jutri mora priti, jutri zvečer! In sobota je iprišla. Sazanov je vstal zelo zgodaj. Tako je bil razburjen, da skoraj vso noč ni mogel spati. I11 vlak pride šele zvečer! Ves dan je kakor izgubljen taval po Ljubljani. Sto- pil je v banko, kjer so mu izročili veliko kuverto, ki jo je pred nekaj tedni dal v shrambo. V njej so bili vsi načrti in obrazci. Ta kuverta je bila vredna trideset milijonov! Pa je le prišel večer. ki g' a je tako težko čakal. Že noldru-go uro pred prihodoim v laika je bil na kolodvoru. Potem je spel zvedel, da ima vlak skoraj celo uro zamude! še nobena ura v življenju mu ni šla tako polževo. Končno je le zagledal v daljavi dim in malo nato ji' med oglušujočim truščem obstal brzovlaik na postaji. Pohitel je k edinemu vagonu prvega razreda in pri oknu je zagledal Angležev resni obraz. „Good bve!" ga je Anglež pozdravil in mu stisnil roko kar skozi okno. Naglo je skočil iz svojega oddelka in po peronu sta krenila proti izhodu. „Sa j je šlo vse v redu?“ ga je Sazanov nestrpno vprašal. ,.Vse!" je Anglež pritrdil. ..Kirma je potrdila pogodbo, ki sva jo podpisala." šla sta v mesto. Med potjo sta se dogovorila, da bo Anglež najel .sobo v hotelu in potem šel z inženjerjem na njegov dom. da tam uredita vse ostalo. Kolikrat se je potiipal in-žcnjer na levi strani, da se prepriča, ali ima še dragoceno kuverto v žepu. In vselej je zadovoljen ugotovil, da je ni izgubil. Šla sta skoz mesto. Najprej po širokih ulicah, kjer pa je bilo kaj malo ljudi, kajti večer je bil mrzel in pust. Potem sta prišla v stranske ulice in zavila proti gradu. Hodila sta kakih dvajset minut, in čedalje manj hiš je bilo obakraj ulice. Tedaj pa sta nenadoma od nekod prišla dva moža. s klobukom globoko na čelu. in eden je sto-pis k Rusu: ..Saj ste vi i n žen je r Sazanov ?“ Inžen j er, ki se je čudil, odkod ga neznanec pozna, je presenečen prikimal. Tedaj 11111 je neznanec položil roko na ramo. . „Nikar ne pojdita po tej poti. Napasti vaju hočejo. iVli-dva sva s policije i/ii morava to preprečiti. Vzemite mojo suknjo in moj klobuk in mi dajte svojo." ije velel Saza-novu. Anglež, ki ni razumel niti besedice, ga je začudeno gledal. Sazanov pa, /ki je takoj vedel, kaj to pomeni, ga je naglo potegnil za seboj v prvo vežo in 11111 v kratkih besedah povedal, kaj jima preti. Hitro so zamenjali površnike in klobuke; inženjer in Anglež pa sta krenila v drugo smer. Detektiva, ki sta ju tako rešila, sta zdaj šla po poti. kjer bi bila morala iti Anglež in Sazanov. Šla sta, kakor se ne bi za nič brigala, toda skrivaj sta oprezovala na vse strani. Prišla sta mimo zadnjih hiš na samotno planoto. Velik travnik je ležal ob obeh straneh ceste, le nekaj dreves je bilo raztresenih 00 njem. za Žalne dneve PRIPOROČA ZALOGO KLOBUKOV MODISTKA MINKA HEUFFEL LJUBLJANA • GLINCE VII/45 ? POPRAVILA TOČNO IN CENO Skozi redke oblake je tu pa tam pogledal mesec in za trenutek osvetlil ravnino. Tedaj je mlajši detektiv nenadoma potegnil starejšega za rokav in z naglo kretnjo pokazal na na j bližje drevo, ki je stalo kakih dvajset korakov pred njima. V njegovi senci je zagledal dve postavi. .,Pazi!“ je šepnil. Segla sta v žep in krčevito stisnila v roki vsak svoj revolver. • l.e še pet korakov pred napadalci sta bila. Oprezno sta šla mimo. pazeč na najiinanj-ši šum, toda nič se ni zganilo. Ko sta bila že kakih deset metrov naprej, pa sta nenadoma začula. kako sta senci preskočili cestni jarek in stekli za njima. Po bliskovo sta se obrnila in naperila revolverje na razbojnika, ki sta presenečena obstala kakor vkopana v tla. ..kvišku roke!" je zaklical mlajši detektiv. Napadalca sta ubogala. Enemu je padel revolver i/. rok, drugi pa je še zmeraj stiskal v pesti nož. ..Spusti nož!" Nož je padel na tla. Starejši detektiv se je sklonil in skočil naprej, tako da je mlajši še vedno lahko meril na napadalca. Enemu izmed njiju je izpodnesel noge. da je telebnil na tla. Potem je vzel iz žepa vrvii in ga zvezal. V usta 11111 je zataknil robec, da ne bi mogel kričati. Zavlekel ga je na rob ceste in ga vrgel v jarek. Prav tako je napravil tudi z drugim. Ko sta bila z delom gotova, sta se pazljivo ozrla na vse strani. ..Zdi se mi. da čakajo še drugi." je dejal starejši. »Dobro bi bilo vedeti, kje se skrivajo." Komaj je izrekel te besede. že je nenadoma odskočil in potegnil svojega tovariša s seboj. Mimo nosa 11111 je zažvižgala krogla. Če bi bil šel še korak naprej, bi bilo po njem. »Hudiča, ti se pa ne mislijo šaliti," se je pridušil. „Pa jim bova že pokazala," se je zasmejal. Stala sta v jarku do gležnjev v vodi. „Kje se le skrivelijo?" je vprašal starejši. „Ko bi jih mogla napasti od zadaj, bi mi bilo prav všeč." „Tamle! Samo dva sta!“ je šepnil njegov tovariš. »Pojdiva na levo, da jima prideva za h rbet.“ Neslišno sta se splazila naprej. Poznalo se jima. je, da nista prvič pri takem poslu. Časih je ta ali oni dvignil glavo in skrivaj pogledal proti nizki živi meji, za katero sla se skrivala dva neznanca. Mlajši je opazil, kako je eden vstal in stopil oprezno profi cesti, kakor bi se hotel prepričati ali je vse varno. »Zdajle poskusiva." je šepnil starejši. »Mora se nama posiečiti." Planil je pokoncu in v trenutku je preskočil tistih nekaj metrov, ki so ga ločili od neznanca. Neslišno ga je pograbil za vrat, ga vrgel na tla in mu zamašil usta. V temi je otipal, da ima na licu krinko. Hotel mu jo je strgati, takrat pa ga je tovariš prijel za roko in pokazal oro-ti cesti. V mesečini je videl, kako se je jel oni nezaupno ozirati na vse strani. Potem je naglo pogledal tja. kjer je pustil tovariša. Ni ga videl. Zakašljal je, toda odgovora ni bilo. Tedaj je zaslutil, da se je moralo nekaj zgoditi. Naglo se je obrnil in zbežal proti mestu, kar so mu dale noge. Zdaj detektiva nista imela več vzroka, da bi delala skrivaj. Zakrinkanega jetnika, ki je še ves presenečen od naglega napada ležal na tleh in se ni ganil, sta pobrala in mlajši mu je z naglo kretnjo strgal krinko z obraza. Potem je posvetil z žepno svetiljko in tedaj... J utri d o I) i t e p o I o ž u i c e , da boste lahko o pravem času poravnali naročnino. Urejuje Itoris Rihteršič Mir — filmanje — mir! Popolna tišina — to je prvi dojeni, ko človek stopi v filmski atelje. Popolna tišina je vludalu tudi v ateljejili pri filinanju Metrovili ..Okovov”, kulise so kazale prednjo steno jetnišnice, tri nadstropja visoko. s skoraj brezkončno vrsto celic z zamreženimi vrati. Vse je bilo zgrajeno natanko po vzorcu velike ameriške ječe v Čikagu, ki se imenuje Big-llouse. Tudi masivna železna vrata niso manjkala. Pusto, golo, trdo in mrzlo se zdi človeku, zgrozi se, če pomisli, da živi za prav takimi zidovi tisoče ljudi. Skoraj pozabi, da so pred njim samo kulise, čeprav kulise za velik, resen film, ki pokaže človeku pogled v življenje. Toda tu ni mrzle resničnosti. To pričajo žarometi, ki se obračajo na ogromnem stolu, tako imenovani žirafi, kompliciranem stojalu z dolgimi rokami, ki omogoča, da ka- KAY JOHNSON KOI' „MADAM SATAN" mera lahko povsod filma. Deset ljudi mora streči .temu aparatu, brez „( umeramana” in strokovnjaka za glas. Oba sta sc nekje gori, na svojem nerodnem mestu pod stropom, sprla. Strokovnjak za glas zahteva, da je treba mikrofon postaviti bliže k igralcu, ker mu je dosti do tega, da bi bil glas jasen in čist. Cameraman pa se boji, da ne bi mikrofon metal sence na po-zorišče. Šele ko režiser Fejos zakliče: „Mir!“, se pomirita. Zdaj pa se začne peklenski tempo. Ilekviziterji brž še enkrat pregledajo, ali je vse v redu, odrski delavec je od nekod prinesel veliko črno desko, da bi malo omilil žarko bič tik ob kameri, pomočnik strokovnjaka za glas spregovori nekaj besed v mikrofon, da se prepriča, ali se glas dobro sliši, drugi še en- krat natančno premerijo razdaljo kamere od igralcev, naravnajo žaromete. šminko lleinricha Georga in Gustava Diessla, ki se je bila med prejšnjim posnetkom pokvarila, popruvijo, z razpršilcem mu brizgnejo na obraz nekaj kapljic glicerina — filmskega znoja. Fejos še enkrat pogleda skozi iskala vseli kamer, pomigne asistentom, da je vse v redu, in da monterju zuak, naj zažene motorje. Strokovnjak za glas ponovi isti klic s svetlobnim signalom svojim tovarišem v stekleni omari, in motorji zabrne. Ko se do režiserju vrne klic »Motor teče”, nataknejo cumeramani čez svoje aparate pokrivala, ki onemogočajo vsak prizvok, in režiser zakliče: ..Mir, filmanje, mir!” In ne da bi kdo izpregovorit besedo, ki ne bi spadala k prizoru, se filmanje začne. Kako se oblači Greta Garbo Šivilje v velikem Mehovem krojaškem salonu, ki je namenjen filmskim zvezdam, imajo dosti izkušenj z raznimi muhami igralk, ki največkrat sume ne vedo, kaj hočejo. Zato je njihovo mnenje o posameznih igralkah zelo važno. Kakor trdijo, je Greta Garbo najbolj potrpežljiva igralka. šivilje jo imenujejo l.a Garbo in jo menda edine poznajo drugačno. kakršna je v svojih vlogah in kakršno jo popisujejri časnikarji. Privatno je dostopna vsakomur, kdor je ne muči in ne izprašuje, kaj je jedla in kaj bo jedla, kaj je delala, koliko ur je delala in kaj do delala čez nekaj minut. To so namreč glavna vprašanja poklicnih časnikarjev. Prva njena zahteva pri vsaki obleki je to, da je dovolj /Široka. Isto velja tudi za čevlje. Greta ima rajši za kako številko prevelike kakor premajhne, ker ji ni prav nič do tega, da bi zaradi drobnejših nožič dobila kurja očesa...V tem pogledu je čisto drugačna kakor toliko njenih tovarišic. Če ji je obleka všeč, se je veseli kakor otrok igrače. Njeno veselje je prirodno in v isti obleki se hoče pokazati tudi v filmu. Nihče je ne more pregovoriti, tudi če bi počil od jeze. Najbolj ji je ugajala obleka, ki jo je imela v filmu »Romanca" (»Dve ljubezni”). Napravil jo je kralj ameriške mode Gilbert Adrian, znani pariški modni veščak. ki je tudi angažiran pri Metru. Obleka je iz ver-millon-velveta in okrašena s činčilo. Nosi jo v prizoru, ko se spoz.Pa s svojim izvoljencem. V privatnem življenju se Greta ne nosi tako imenitno. Zadovoljna je z oblekami iz tvveeda in jerseva. Od obleke, ki se je je navadila, se ne more ločiti. Tako je že leta znan njen sivi športni plašč iz volnenega' s u k u a. In baskovsko čepico nosi takisto že leta. »Zlato sidro" kol film Napisal Marcel P u g n o 1 Marcel Pagnol je lani napisal komedijo ..Zlato sidro", ki je \ nekaj mesecih postala znana po vsem svetil. Po njej je napravil Para-motint nemški govoreči film „Ma-rins", ki ga hiimo najin/, tudi pri nas gledali. O svojem stališču do govorečega filma je dal Pagnol tole izjavo: In ne mislim razpravljati o vprašanju, ali lio govoreči film uliil gledališča. C) tem so že pisali zelo dosti, toda to vprašanje ne sodi v okvir tega članku, kor hočem govoriti samo o filmski predelavi igre ..Zlato sidro". Zakaj sem dovolil filmanjc le svoje drame? Ker imam zaupanje v film. Ne samo v optičnem, ampak tudi v akustičnem pogledu. A gledališču se menjata akustičnost in optičnost po tem, kje gledalec sedi. Zato morajo igralci kolikor mogoče razširiti obseg svojega glasu, da jih vsakdo lahko razume, ali pa morajo dostikrat pretiravati, posebno z mimiko, tako tla so celo neprirodni in smešni. Oko kamere in uho mikrofona registrirata \ filmu vsak, tudi najfinejši odtenek, vsako tudi najmanjšo iz-prememho. In v teni je čudež govorečega filmu: vsak gledalec, kjerkoli sedi, vidi sliko prav tako kakor jo ji’ videl objektiv kamere, in \ isti razdalji in pod istim kotom. Tudi besede igralca sliši prav tako kakor jih jc slišal mikrofon. Skratka: v kinu, ki ima normalno akustiko, ni tisoče gledalcev, nego le eden. Posledice teli prednosti so velike, ker zdaj lahko v kitili pokažemo gledališke efekte, ki jih na odru ni bilo mogoče izraziti. Z govorečim filmom smo dobili izpopolnitev gledališča. Po mojem mnenju dialog ni sovražnik filma. Samo napisati ga mora človek, ki je za to poklican. Dokaz moji trditvi so uspehi, ki so jih dosegli filmi, prirejeni po gledaliških delili. Pri filmanju ..Zlatega sidra" sem sam pomagal režiserju Aleksandru Kordi. Dialog se skoraj ni izpre-inenil. V filmu igrajo igralci, ki so nastopili pri isti igri v berlinskem gledališču. l.e nekaj ima filmano »Zlato sidro", česar gledališče ni moglo dati: Marseille, s solncem, barvami, trgovinami, gostilnami, produjuluumi rib, jezik marseljskih prebivalcev, ono čarobno pristanišče, s svojo posebno atmosfero, katere moč in poetičnost boste v filmu občutili. Ne tajim, da od tega filma dosti pričakujem. Storil sem vse, kar sem mogel, in upam, da uspeli ne bo izostal. PRIZORI IZ FIl.MA ..MAPAM SATAN" (Metro) Film — osmi čude/, sveta Mnogo je stvari, ki jih po pravici štejejo med svetovne čudeže, toda nobena med njimi ne kaže v svojem razvoju tako gigantskih dimenzij in vrtoglave hitrosti kakor ravno film. Posebno velja to za Ameriko, kjer je filmska industrija eden največjih trustov, katere kapital znaša več sto milijard dinarjev. S kakšno naglico se film utrjuje, nam kaže najbolj dejstvo, da je ameriška filmska industrija ob nastopu govorečega filma investirala v svoja podjetja nad _’()() milijonov dola rjev. \ Združenih državah so vsa podjetja koncentrirana v I lollvvvoodu. Komaj 5 odstotkov jih je v Nevv-vorku. Vsako leto porabijo družbe za filme po II milijard dinarjev, to je nekaj inanj kolikor znaša proračun naše države. Zanimivo je, da gre skoraj pol to vsote za oglase in drugo reklamo. Vsak dan porabijo v lfollywoodu 40.000 kilometrov negativnega in pozitivnega filma, to je toliko, kolikor znaša obseg zemlje. Samo Fox je lani porabil 72 milijonov metrov pozitivnega filma. Ni čuda, da se je ameriška filmska industrija tako razvila, saj je več ko tretjina vseh kinov na svetu, ki jih cenijo na 60.000, v Združenih državah. Severne Amerike. V vsej Ameriki pa je polovico vseli kinov na svetu. Vsak teden gre v kino 500 milijonov ljudi, od tega v Severni Ameriki 115 milijonov. 21.500 kinov v USA ima 12,145.000 sedežev in daje zaslužka 350.000 ljudem. Med ameriškimi kini je lani napravil največ prometa „Fox Roxy I heather" s filmom »Narobe svet", la film je vrgel 9 in pol milijona dina rjev. le številke kažejo, kakšne velike dimenzije je. obsegel osmi čudež sveta — film. Werner Krauss v svojem prvem govorečem filmu Znani nemški gledališki igralec Werner Krauss, ki si je v nemem filmu ustvaril z. izvrstnimi filmskimi vlogami lepo ime, bo igral svojo prvo govorečo vlogo v Ufinem filmu ,.Yorck“. Režijo je prevzel Gustav Uciekv. Manuskript je napisal Hans Miiller. Filmski drobiž Stoodstotni nemški Foxov film z Janeto Gaynor in Charlom Far-rellom, ki je bil javljen pod imenom »Zvezda v močvirju" se bo imenoval »Šanghaj". * Fox je pred kratkim napravil film, ki se bavi s sovjetsko špijo-nažo. Kaže nam skriti noj med ruskimi emigranti in sovjetsko čeko. HO Nekaj iinjnovej.šili škotskih Suj veste, da so škofje sila skopi Ij n vel. evropskih gledat.oon. ..Netopir" je stoti film. ki ga je režiral če.sri.i režiser Karl I.a.mač. 1?aAa aparate in .T vi potrebščine dobite v največji izbiri v Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon St. 34-01 Zahtevajte cenilci Kupon 44 film FILMSKA VPRAŠANJA 1. Kdo režira lilm ..Noči v Porl-saidu?“ 2. Pri kateri družbi igra K«,y Johnson? 5. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu „Beneške noči"? -I. Katera igralka igra glavno vlogo v lilmti ..Viktorija iu njen lmzar?“ 5. Kateri igralec igra glavno vlogo v filmu ..Večna pesem l jubezni"? Za rešitev teh vprašanj razpisujemo DVAJSET VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ, ki jih dobi deset reševalcev. Rešitve vprašanj iz 42. številke so: 1. „Eno uro s teboj", 2. I. 1900., i. Katherine Smith, +. Annv Alilers, 5. Pri Paramouiitu. Nagrade dobe: 1 slik: Vrabič Sonja. Ljubljana: 4 slike: Zorman Lidija. Maribor; ” slike: Hrastar Tone. Bistrica; 2 sliki: Brezar Erna. Dolsko; po eno sliko: Bličar ilelmu, Ljubljana; Zorc Mila. Beograd; Horvat Mirko, Rožna dolina: Maček Josip, Bistrica; Trebnik Ivica, Ponikve; Porenta Lojze, Šmartno. KLOBUKI KUiARNAITOEU MA OMMAimOVAtl ■ n Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena Je postal znak nepozaben. ,.Znamka Oetker" Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-Jev vanllinov prašek Dr. Oetker-Jev prašek za pudinge Itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvltljenlm“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-Jev puding s svežim ali vkuhanim sadlem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-Jevl fahrlkatl, ker s« če-sto ponujajo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor ]e najboljša začimba za mlečne In močnate ledi, pudinge in spenjeno smetano, kakao In čaj, šartlje, torte ln pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša Mt zavojčka Dr. Oet-ker-Jevega izbranega vanlllnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Or. Oetker-jevi recepti za kuhinlo in hišo prinašajo Izbiro izvrslnlh predpisov za pri pravo enostavnih, bol)!h, finih In cnjlinej-šili močnatih jedi, šanljev, peciva, tori I. t. d. Za vsako o b I t e I j so na j večje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena Jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svole iahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker Je. kakor le pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobile zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne. pišite naravnoit n-i tovarno PR. OETKER. MARIBOR. Izdaja za koasorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. tl. v Ljubljani; zu tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani