\
X?. OKT.
. i?oa LETO IV
tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra
— INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Članom delovne skupnosti podjetja Iskra Kranj
Upravni odbor podjetja daje vsem članom delovne skupnosti podjetja ISKRA', v obravnavo gradivo o novi organizaciji' podjetja. Priloženo gradivo je bilo obdelano po posebnih podkomisijah in komisiji ra1 statut pri upravnem odboru podjetja, o tem pa je tudi razpravljal upravni odbor podjetja.
■ ; Takoj po sprejemu temeljnega zakona 6' podjetjih v Zvezni skupščini v aprilu letošnjega leta so bile izvršene priprave za uskladitev organizacije našega podjetja z določbami tega zakona. Navedeni zakon določa, da morajo podjetja do 31,- 12. 1965 prilagoditi svojo organizacijo in poslovanje določbam tega zakona."1
Celotna delovna skupnost podjetja stoji glede nadaljnjega poslovanja našega podjetja pred . zelo važno odločitvijo. Organizacija podjetja je temelj ostalim rešitvam, kot so pravice in dolžnosti samoupravnih organov, ekonomski odnosi med enotami; urejevanje medsebojnih delovnih razmerij in še cela vrsta drugih vprašanj;
Vsi posamezniki in organi, ki so o tem razprav-ljali in sprejemali posamezne predloge, so se zavedali odgovornosti tega vprašanja, mu posvečali vso , skrb in tudi pristopili k reševanju tega problema z vso ustrezno primemo družbeno politično odgovornostjo in strokovnostjo. Pri tem 'jih je vodila misel; da je treba postaviti novo Organizacijo podjetja tako, da bi delovni proces in upravljanje omogočila kar najboljšo nadaljnjo uporabo delovnih sredstev in nenehno dviganje produktivnosti dela kot tudi neposredno prizadetost ljudi za delo, njihovo kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju vseh dejavnosti podjetja.	'
Pripominjamo, da so bile v okviru podjetja že ustrezne razprave v posameznih enotah, tako v tovarnah kot v skupnih službah, s predstavniki samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in strokovnih vodstev, v okviru sindikalritega odbora podjetja ter na strokovnem širšem in ožjem kolegiju podjetja. V teh razpravah so obravnavali predloge bodoče organizacije podjetja v^ naslednjih treh variantah:
1)	združeno podjetje
2)	podjetje z več samostojnimi obračuni in več žiro računi
3)	podjetje z več samostojnimi obračuni in enim žiro računom.'
V priloženem gradivu je podrobneje obravnavana prva varianta »združeno podjetje«, katerega temeljne karakteristike so:
—	Organizacije v njegovem sestavu so pravne osebe, ki imajo lahko svoje bančne račune in samostojen obračun Z družbo, tudi delovna enota skupnih služb 'zavzame tak Status.
—	Organizacije solidarno odgovarjajo druga za drugo glede likvidnosti in rentabilnosti. ,
—	.Organizacije so povezane v združeno podjetje; ki nastopa v okviru določil statuta kot celota v poslovni politiki, skupnih odločitvah ipd. Posebej se oblikujejo tudi skupni skladi.
p (Dalje na '2. Strani)
e.;.'-.*«sr	. ~.-r	- .
' Pogled na tovarno elektronskih merilnih instrumentov v Horjulu
Predlog osnov nove organizacije podjetja „ISKRA” Kranj
Poslovna politika
S poslovno politiko* določajo samoupravni organi smotre ...in cilje, poslovanja združenega podjetja,: ki jih opredelimo najbolj splošno z racionalnim obnašanjem podjetja in njegovih delov, ter težnje po trajnem obstoju iti razvoju njihovih dejavnosti ter z -njim povezanih delovnih skupnosti z rastjo združenega podjetja do optimalnih meja./.
Temeljno poslovno ^politiko določajo upravljalci, izvedeno poslovno politiko pa vodstveni organi. *
Izhodiščna koncepcija poslovne politike ISKRE je postati vodilno podjetje ter odločilni tvorec ria področju industrije elektromehanike, telekomunikacij, elektronike in avtomatike v okviru Jugpslavije in se kot tako uveljaviti tudi izven njenih meja.	^
Trajnejša - načela poslovne politike so predvidena s postavljenimi smotri -in cilji v tem statutu; Njihova uresničitev pa se izraža v vodenju razvojne- in tekoče poslovne politike, ki se konkretizira v perspektivnih, gospodarskih,- tekočih in operativnih planih ter drugih“ posebnih ■odločitvah organov upfavlja-
Današnjo-številko, ki je izšla dva. dni prej kot navadno, izključno posvečamo predlogu nove organizacije našega podjetja v želji, da se bodo člani delovnega kolektiva lahko temeljito seznanili s predlogom nove organizacije in v razpravi v okviru svoje delovne enote, dali svoje pripombe in predloge.
nja ter v tekočih odločitvah vodstev in izvajalcev ob njihovem uresničevanju.
S trajnejšimi načeli poslovne politike je razumeti predvsem načela za zagotovitev. temeljnih ,ciljev združenega podjetja ter še posebej njegovih integracijskih ciljev.
TEMELJNI CILJI
ZDRUŽENEGA
PODJETJA SO
—	Ustvarjanje proizvodov družbenega dela za zadovoljitev potreb -delovnih enot in sestavnih organizacij združenega podjetja in pa za zadovoljitev plačilnosposobnih potreb družbeno-političnih skupnosti, drugih, delovnih organizacij in posameznikov, ki se izražajo na trgih, vključno mednarodne trge.
—	Realizacija, teh proizvodov na trgu in s tem celotne vrednosti, v njenem okviru pa tudi novoustvarjene vrednosti.
—	Ohranitev v upravljanje danega premoženja in., njegovo povečanje, kot ohranitev substance ih .širjenje materialne baze poslovanja ¿ter s tem tudi obstoj in razvoj združenega podjetja ter nanj ^vezanih delovnih skupnostn'
—	Stalno izboljševanje delovnih'pogojev in življenjske ravni članov delovne skupnosti.' *-
—	Zagotovitev eredstevvza skupne družbene potrebe iz novoustvarjene vrednosti po vsakokratnih, od družbe postavljenih merilih.
CILJI INTEGRACIJE so obseženi v tehle splošnih postavkah:
združevanje sredstev in. sil ob sočasni kooperaciji hv specializaciji, ki obenem omogoča tudi. decentralizacijo upravljanja: ‘
—	proizvodnja velikih ’ količin ob svetovni ravni produktivnosti in ekonomičnosti;
—	vključevanje v mednarodno kooperacijo in tuja trge za zagotovitev plasma-na tako velikih količin.
Za izvajanje teh oiljev si postavlja združeno podjetja naslednje haloge:
v notranjih odnosih:
—	razvijanje čimbolj ne-, posrednega samoupravljanja v okviru združenega podjetja in v posameznih njegovih delih;
—	zagotavljanje materialne baze za tako samoupravljanje;
—	zagotavljanje informacij o poslovanju v stvarnem časni in ' za vse organizacijske ravni podjetja z‘a smotrno odločanje ter pravilen obračun;
-+- znanstveno proučevanje poslovanja, kot temelj za optimalne odločitve vseh organizacijskih ravni, v podjetju';
—	'nenehno izpopolni e vanjo 'sistemov Odnosov v • sestavnih organizacijah združenega podjetji;; od ugotavljanja 'celotnega dohodka in dohodka do njegove delitve;
' — popolna zagotovitev pra- j vic iz delovnega razmerja vsakemu: članu delovne skupnosti na temelju ustave in ostalih, predpisov ter obstoječih moralnih norm;
—	razvijanje socialističnih odnosov solidarnosti, humanosti, medsebojne pomoči im sodelovanja; v razvijanju čuta odgovornosti, spoštovanja osebnosti, v borbi proti dušenju kritike, protekcionizmu, birokratizmu, tehno-kratizmu ipd., 'skratka v razvijanju tistih osnov, ki razvijajo osebnost proizvajalca, mu omogočajo cvo-
(Dalje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) lo poslovanje z ustvarjanem bodno izražanje mnenj ter pozitivnega finančnega re-
neovirano delovanje v 'orga-
zuitata ob realizaciji nove
nih samoupravljanja in druž- vrednosti v višini, ki zagotav-benopolitičnih organizacijah; ia osehni delež proizvajal-. ■	cev, pokriva njihove skupne
. iPIjP5^V0 m 1ZObraZeva’ potrebe, del za razširjeno re-nje kadrov.	- / produkdjo in del za delež
V ODNOSU NA TRG, PO* družbeni skupnosti, vise ob SLOVNE PARTNERJE IPČ racionalni uporabi vloženih DRUŽBENO POULIČNE	sredstev.
SKUPNOSTI IN DRUŽBO z načelom akumulatdvno-KOT CELOTO:	sti, ki je" tudi načelo cilja,
—	razvijanje tržnih raz-naj se zagotavlja razvoj pod-
tekav;	‘i:	jetja z akumuliranjem sred-
—	razvijanje sodobnih kon- etev za njegovo razširjeno štrukelj in designa proizvo- reprodukcijo v dolgem roku. dov;
—	vključevanje v zunanji-In domači trg ob čuvanju dobre poslovne .morale;
—	razvijanje inženiringa;
—	raivijanje kooperacij in
ostalega poslovnega sodelovanja z drugimi delovnimi organizacijami, ‘ poslovnimi združenji, znanstvenimi institucijami in podobno za uresničitev skupnih interesov; m	*	.......
—	vključevanje -v narodno ustvarjajo delovni ljudje v gospodarstvo z razumeva- organizacijah, v sestavu zdru-¡njem postavljenih "družbenih ženega podjetja z izdelava-
Ekonomski
temelji
Ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka
CELOTNI DOHODEK
—	za izvozno dejavnost —■ iz provizij, za servisno dejavnost iz realiziranih storitev;
—	za montažno dejavnost — iz realiziranih storitev; -
—	za inženiringe —■. iz realiziranih storitev, rabatov in provizij.'
Celotni dohodek nabavne organizacije se oblikuje - iz provizije - za nabavljeni material.
' Celotni dohodek ZZA se oblikuje iz realiziranih storitev. Celotni dohodek ostalih skupnih služb se oblikuje iz prispevka organizacij v sestavu združenega podjetja.
Celotni dohodek združenega podjetja je seštevek celotnih dohodkov organizacij v njegovem sestavu.
Dohodek
smotrov in ciljev ter z vlaganjem naporov za uresničitev družbenih ciljev. Podjetje se drži
njem proizvodov in s storitvami, ki služijo ža zadovoljitev tržnih potreb in potreb organizacij v sestavu
wSSSí SenastlJihS EkS lenega podjetja
Celotni dohodek se ugotavlja na ravni organizacij v sestavu združenega podjetja.
V celotni dohodek tovarne
NOMSKIH NAČEL:
—	načela likvidnosti
—	načela vafnosti
—	načela rentabilnosti
—	načela akumulativnostl S poslovno organizacijskim spadajo:
načelom likvidnosti želi podjetje zagotoviti nemoteno po- — vrednost plačane reali-slovanje s pravočasnim po- zncijc izdelkov, polizdelkov ravnavanjem obveznosti in in storitev po doseženih trž-pravilnim usklajevanjem fi- p!fc psu ah (prodajne četne nančnih odnosov ob racional- zmanjšane za rabate); nem delovanju finančne funk- — vrednost lastnih proiz-ale-	. / .. vodov in storitev, borablje-
• poslovno organizacij- jjjj Y 0kviru organizacije, ki
S
skim
načelom varnosti želi
se po družbenih predpisih
podjetje zagotoviti nemote- priznava kot plačana realdza-no poslovanje v kratkem m aj-, investicije ipd.);, tudi - daljšem roku z izločanjem finančnih sredstev v — ostale vrednosti, ki se rezerve za pokrivanje ne- po družbenih predpisih pri-uspekh tveganj in izgub, za- znavajo v celotni dohodek, varovanje- tveganj, ki . jih
lahko pokrije zavarovalnica in pa ponovno oblikovanje rezerv, kadar se porabijo.
Načelo, rentabilnosti je načelo "cilja, s katerim naj se
Celotni dohodek prodajno-servisne organizacije se oblikuje:
za prodajo na domačem
zagotavlja v kratkem, s tem trgu —.iz rabatov ter razlik pa tudi v dolgem roku uspe- pri trgovskem blagu;
Dohodek ugotavljajo organizacije v sestavu združenega podjetja tako, da od celotnega dohodka odštejejo poslovne stroške .(vključno provizije, prispevke skupnim službam, stroške razvoja in alternativno devizne razlike).
Dohodek združenega pod-* jetja je seštevek dohodkov organizacij.
Razdelitev dohodka na osebne dohodke in sklade opravijo organizacije po-svojih pravilnikih o delitvi dohodka, ki določajo osnove in merila te delitve, pri čemer pa morajo zagotoviti pokrivanje svojih obveznosti iz dohodka.
Pii tem se zagotavlja rezervni sklad po organizacijah v skladu s predpisi, minimalni skupni poslovni sklad in skupni rezervni sklad pa se zagotavlja pred pokrivanjem osebnih dohodkov. .	.	.	.
Organizacije v sestavu združenega pod jetja morajo z1 ustreznimi osnovami in merili za delitev- dohodka zagotoviti skladno rast proizvodnega potenciala in gibanje realnih osebnih dohodkov v skladu z uspehom poslovanja.
Razmerje delitve dohodka za združeno'podjetje-je razmaje med seštevkom oseb-(Dalje na 3. strani)
Pročelje naše tovarne elektromotorjev v Železnikih
Članom delovno skupnosti podjetja ISKRA Kranj |
(Nadaljevanje s 1. strani)
Varianta »podjetje z več bančnimi računi« obsega v svojem sestavu organizacije, ki nimajo svojstvl pravne osebe, so pa prav tako Samostojne v upravljanju in odločitvah (ugotavljajo dohodek in ga delijo ter imajo posebne račune pri banki). Omejitve in pravice pa morajo biti podrobneje navedene v statutu. Solidarna odgovornost je ista glede likvidnosti, glede rentabilnosti pa je razlika v tem, da sa pri združenem podjetju morebitna nastala izguba .organizacij pokriva po poti rezervnih skladov (sklad ' organizacije, skupni rezervni sklad, rezervni sklad) drugih organizacij) v »podjetju« pa iz celotnega dohodka drugih sestavnih organizacij, (torej praktično iz dohodka).
Varianta »podjetje h skupnim bančnim računom« je slična prejšnji, toda s to razliko, da ostanejo denarna sredstva koncentrirana. Fri tem pa se da zagotoviti notranji samostojni obračun ter decentralizacija upravljanja v taki meri, kot je to možna prt združenem podjetju z Internima instrumentoma notranje banke ter dogovora o partnerski obveznosti. Notranja banka vodi na docela isti način kot Služba družbenega knjigovodstva (banka) žiro račune in ostale račune sestavnih enot,' partnerske obveznost! pa se urejajo s fakturiranjem in valutiranjem plačil v notranjem prometu ter poravnavanjem obveznosti preko žiro računov v notranji banki.
■Po razpravi na teh organih je prišlo do zaključka; da razvoju našega podjetja z že navedenimi postavljenimi cilji najbolj odgovarja prva varianta, to je ZDRUŽENO PODJETJE. Z ozirom na to je bilo tudi to gradivo, ki ga dajemo v razpravo, pripravljeno za to varianto. Ni pa s tem rečeno, da se diskusija c ostalih dveh variantah ne more razvijati. Nasprotno, zeljeno'je, da delovni ljudje popolnoma jasno izra-t zijo in odprto povedo svoje mnenje in ^tališča. Istočasno to gradivo dostavljamo tudi Sekretariatu ZK; Sindikalnemu odboru podjetja, Komiteju ZMS, da tudi te družbeno politične organizacije kot subjektivni faktorji v podjetju s svojimi stališči priporno-rejo do čimbolj optimalnih rešitev. Pripominja se; da predloženo gradivo ne predlaga« rešitve samo glede položaja tovarn kot proizvodnih enot v okviru združenega podjetja, ampak tudi položaja skupnih služb, kot so Prodajno-servisna organizacija, Nabavna organizacija, Zavod za avtomatizacijo in Uprava, Z ozirom . na to bodo morali tudi člani teh enot io njihovi samoupravni organi o teh vprašanjih raz- __ pravljati in sprejetji svoja stališča.
Mnenje upravnega odbora podjetja in ostalih organov, ki so o tem že razpravljali, je, da je treba to odločitev sprejeti na najbolj demokratičen način Ce se izhaja iz tega stališča, smatra upravni odboi podjetja, da še mora razpravsf o bodoči organizacij) podjetja razvijati na naslednji način.	,, ¡1
O vsem tem,gradivu morajo sprejeti sklepe delavski sveti tovarn in enot skupnih služb podjetja; kakor tudi samoupravni organi Zavoda za avtomatizacijo in Šolskega centra. Delavski sveti enot, to je tovarn in enot -skupnih služb, kakor tudi Zavod za avtomatizacijo in šolskega centra, pa morajo pred* hodno, preden dokončno sklepajo o (em, zadevo , predložiti v obravnavo zborom delovnih ljudi. Prav tako je ntjjno, da tudi organi družbeno političnih organizacij razpravljajo in sprejmejo jasno, opredeljena stališča. Sklepe in pripombe naj enote, za kat so odgovorni direktorji enot, to je tovarn , in enot skupnih služb ter Zavoda za avtomatizacijo in šolskem ga centra, prav tako pa tudi družbene organizacije/ dostavijo upravnemu odboru podjetja do 1. II. • Upravni odbor podjetja bo potem predložil tudi ® stališči, predlogi in sklepi, ki jih ni sprejel, zadevo ' v dokončno odločitev delavskemu svetu podjetja. Na podlagi tfe odločitve bo spremenjen in dopolnjen statut podjetja in bodo izdelani ostali pravni akti, ki so za tako obliko pravne organizacije potrebni. Po mnenju upravnega odbora podjetja bi bilo nujno, da" s i, 1. 1966 preide naše podjetje na novo organa' zacijo poslovanja; dokončna prilagoditev novi organizaciji pa mora biti izvedena v prehodnem obdobju, vendar, najkasneje s 1. 7. 1966.
| fStojimo torej pred važnimi odločitvami. K tem odločitvam moramo pristopifi ž vso resnostjo, razsodnostjo, pa tudi odločnostjo. Od pravilne in najbolj optimalne rešitve bodoče organizacije naseg podjetja je Odvisno tudi nadaljnje uspešno našega podjetja.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
delo
(Nadaljevanje z 2. strani) nih dohodkov in seštevkom skladov organizacij.
Pravilniki organizacij za delitev dohodka začnejo veljati, ko jih potrdi delavski svet organizacije (nd dajanji soglasja, oziroma potrditve s strani organov združenega podjetja).
Pokritje izgube
če posamezna organizacija doseže v obračunskem obdobju manjši dohodek," kot so njeni izplačani osebni dohodki,'se razlika pokrije iz rezervnega sklada organizacije.
.če sredstva rezervnega, sklada ne .zadostujejo, se izguba pokriva začasno iz rezervnega ' sklada združenega podjetja, oziroma iz rezervnih skladov ostalih organizacij. Organizacija, ki je tako dobila sredstva . rezervnega sklada združenega podjetja oziroma drugih organi-. zacij, mora sredstva vrniti, če ni v pogodbi določeno drugače.
Posojila so , obrestovana. Obrestna mera se določi v pogodbi.
. Organi združenega podjetja (strokovne službe) morajo ugotoviti .vzroke izgube in predvideti ukrepe za ureditev nastalega položaja-, ter predlagati samoupravnim organom združenega podjetja sanacijo, začasno upravo ali tožbo pri sodišču, da se pogodba razdere in organizacijo izključi iz sestava združenega podjetji.
Skladi
. Skladi se formirajo pri organizacijah in pri združenem podjetju. Skladi združenega podjetja so skupni skladi.
. Iz svojega dohodka prispevajo organizacije xv ■ sestavu združenega, podjetja ustrezne' deleže v skupne sklade združenega podjetja. Minimalno višino sredstev teh skladov in merila za’ določitev prispevkov posamezne organizacije določa gospodarski plan združenega podjetja, pri čemer služi za osnovo višina vloženih sredstev posamezne : organizacije. Kot višina vloženih sredstev se jemlje poprečna višina angažiranih osnovnih ih obratovalnih sredstev. • .
če posamezna organizacija ine more izpolniti 'obveznosti jdo skupnih sikladov (v primeru izgube), še ta njena obveznost prenese v naslednje poslovno leto.
SKUPNI SKLADI: Prizdru-■ ženem ¡podjetju, 'se formira .skupni rezervni sklad in skupni posloviti sklad.
SKUPNI REZERVNI SKLAD . je namenjen za polivanje izgub organizacij v sestavu združenega podjetja, kadar Izgube ne more pokriti organizacija iz svojega rezervnega sklada. V tem pri-1 meru se sklene pogodba med združenim podjetjem in organizacijo, s katero se dolo-Aio tudi način in pogoji za
vračilo sredstev in obrestna mera.
SKUPNI POSLOVNI
SKLAD
je namenjen za začasno po-krr^nje že sprejetih mosti, ki jih posamezne organizacije ne morejo pokriti iz ustvarjenega dohodka, dalje ža izvajanje razširjene reprodukcije, bodisi za gradnjo novih tovarn ali za rekonstrukcijo obstoječih in končno za skupne naložbe z drugimi družbeno-pravnimi osebami in podobno.
Pri plačilu v skupni poslovni sklad se zagotavlja lastninski delež po organizacijah ter_ obrestovanje po minimalni obrestni meri, ki se vsako leto predpiše z-gcP spodarskim planom. Kadarkoli pozneje se obrestna mera spreminja, je za to potrebna utemeljitev.
Razen tega lahko organizacije vlagajo tudi preostala svoja sredstva v skupni poslovni sklad, začasno ali zs# stalno, proti dogovorjeni, praviloma večji, obrestni meri.
Posojila iz skupnega poslovnega sklada se vračajo z anuitetami in .obrestmi, praviloma večjimi od minimalnih, pač pa se plačajo minimalne obresti za posojila do višine vloženih lastnih sred- • štev v skupni poslovni sklad.
Skupni sklad skupne porabe v združenem podjetju ne bi obstajal.
Organizacije, ki so v začetku obratovanja (zagonu) lahko gospodarski plan oprosti vplačila v skupne sklade združenega, podjetjih oziroma jim določi nižjo stopnjo prispevka, vendar največ za dobo do dveh let.
SKLADI ORGANIZACIJ
i Orgamizaoije imajo rezervne sklade, poslovne sklade m sklade skupne porabe.
REZERVNI SKLAD je namenjen za izposojila za osebne dohodke v slučaju nelikvidnosti, za pokrivanje lastne izgube ii> za posojila ža kritje izgub drugih organizacij v sestavu združenega podjetja ter za kritje tistih ostalih potreb, ki.se po predpisih pokrivajo iz rezervnega sklada. Rezervni sklad formirajo organizacije najmanj do višine, ki jo določajo* predpisi.
POSLOVNI SKLAD se upa-* rablja ža ista* namene «kot skupni poslovni sklad, vendar za kritje lastnih potreb, in obveznosti. |
Presežna denarna sredstva poslovnega sklada se lahko tudi vlagajo v skupni poslovni sklad. .	^ ..
SKLAD SKUPNE PORABE je namenjen za financiranje dejavnosti družbenega standarda. . >
Poleg naštetih skladov lahko organizacije ustanovijo z odloki svojih organov upravljanja še druge svoje sklade.
Več organizacij v sestavu združenega" podjetja lahko formira svoje skupne sklade
Naša tovarna električnih merilnih instrumentov v Otočah
v skladu s splošnimi predpisi in za namene, ki so v njihovem interesu.
/ S sredstvi skupnega- rezervnega sklada razpolaga delavski svet združenega podjetja.
S sredstvi skupnega poslovnega sklada razpolaga upravni odbor sklada, v katerem so zastopane vse organizacije, pri čemer je število glasov, odvisno od v sklad vloženih sredstev.. •
S sredstvi skladov, organizacij v sestavu združenega podjetja razpolagajo samoupravni organi teh organizacij.
Amortizacija
Amortizacija kot sredstvo enostavne reprodukcije se formira in uporablja na ravni organizacij na temelju družbenih ter odi ranjih predpisov.
Morebitna prosta sredstva amortizacije se lahko združujejo na ravni združenega podjetja, če se tako dogovorijo organizacije med seboj. Taka sredstva se uporabljajo za financiranje v poslovne namene proti vračilu in obrestovan ju.
Pridobivanje
kreditov
Organizacije lahko povečujejo sredstva svojih skladov z najemanjem posojil, oziroma kreditov.iz drugih ..virov.
Organizacije so- upravičene najemati posojila in kredite brez soglasnosti . organov upravljanja združenega podjetja do določene limitirane višine stalne zadolžitve, ki je . izražena v- % na, lastna sredstva (poslovni sklad oz. sklad skupne porabe za investicije »v družbeni standard), s katerimi organizacija' razpolaga. Ta % določa gospodarski plan podjetja. Za posojila in kredite nad to višino morajo dobiti organizacije pred sklenitvijo po-
godbe soglasnost oziroma garancijo organov združenega podjetja. V ta namen so dolžne predložiti izračun in ustrezno dokumentacijo.
V	limitirano. višino stalne zadolžitve se ne vštevajo posebni namenski kratkoročni krediti (npr. za izvoz).
Zavarovanje, vzdrževanje in promet s sredstvi
Organizacije v sestavu združenega podjetja morajo zavarovati osnovna sredstva najmanj v višini tržne vrednosti, obratna sredstva pa za njihovo dejansko vrednost.
Prav tako morajo skrbeti za tekoče in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev ter za vzdrževanje obratnih sredstev.
V	ta namen njihovi organi upravljanja določajo stopnjo, po kateri se ugotavlja višina sredstev, potrebnih za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev.
Za varnost, pravilno namestitev, pravilno uporabo, zavarovanje, in vzdrževanje osnovnih sredstev ter obratnih sredstev odgovarjajo or-, ganizacije same.
0 izločitvi osnovnih sredstev, ki so odpisana, odločajo organi upravljanja organizacij., Prav tako odločajo t-udi o prodaji teh sredstev v skladu z družbenimi predpisi.
O prometu z osnovnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo, odločajo organizacije v sestavu združenega- podjetja samostojno.
Dolžnost organizacij je, da odsvajanje osnovnih sredstev drugim pravnim ah izjemoma fizičnim osebam opravijo le, če v okviru- združenega podjetja,ni. organizacije, ki bi ta sredstva hotela prevzeti pod normalnimi. (enakimi) pogoji.
Glede odločanja o prometu s sredstvi med organizacija-
mi veljajo analogno ista na* čela i kot pri prometu s sredstvi navzven.
Med organizacijami se prenašajo osnovna sredstva načeloma proti nadomestilu neodpisanega dela vrednosti, če še organizaciji ne sporazumeta drugače. Organizacija, ki je osnovno sredstvo pridobila, povrne organizaciji — izročitelju vrednost osnovnega. srSdstva iz svojih amortizacijskih sredstev oziroma iz dohodka..
Kadar organizacija prenaša na drugo organizacijo osnovno sredstvo, ki ga je 'pridobila s kreditom, prenese hkrati tudi obveznost plačila neodplačanega kredita. Sama pa-je v takem primeru upravičena do razlike med neodpisano vrednostjo osnovnega sredstva in neodplačanim ' delom kredita.
Rok ža poravnavanje ob-, veznosti organizacij, ki je prenesla osnovno sredstvo, še določi sporazumno.
Rabljena
tehnična
dokumentacija
Prodajne cene rabljeni tehnični dokumentaciji in delovnim pripomočkom določa- i jo organizacije na podlagi ocene njihove dejanske vrednosti -ob upoštevanju vrednosti, ki jo ima dokumentacija ali 'sredstvo za kupca.
Promet s tehnično' doku-, mentacijo in delovnimi pri- « pomočniki navzven in med se- ; / boj se opravi- s - kupo-pro-dajno pogodbo.
Pri odločanju o odtujitvi tehnične dokumentacije iz združenega podjetja mora organizacija v'sestavu združenega podjetja upoštevati , interna določila r> zaščiti poslovne tajnosti združenega podjetja.
(Dalje na 4. strani) -
Določanje cen
VRSTE CEN. Organizacije formirajo lastne cene,'prodajne cene in. izvozne neto-prodajne cene. Te cene so lahko dejanske, planske ali stalne. Struktura je enotna; določa jo organizacijski predpis združenega podjetja.
LASTNE CENE izdelkov, polizdelkov in storitev določajo organizacije na osnovi tehnične fin tehnološke dokumentacije, planske cene materiala in dela 'ter predračuna indirektnih stroškov. Organizacije določajo lastno ceno praviloma na osnovi predkalkulacij, v katerih izkažejo stroške "in osebne dohodke po kalkulacijski shemi, ki je določena z organizacijskim predpisom združenega podjetja.
PRODAJNE CENE. Prodajne cene in izvozne neto prodajne cene oblikujejo tovarne ih PSO, odločajo pa o njih organi tovarne.
Prodaja med tovarnami
Izdelke posameznih tovarn, ki jih druge tovarne vgrajujejo v svoje izdelke, prodajajo te enotg praviloma po enaki ceni kot na domačem tržišču (z odbitkom rabata).
Tovarni pa se lahko sporazumeta tudi ■ za drugačno prodajno- ceno, tako da namesto običajne rabatne stopnje določita drugačno (višjo) rabatno stopnjo.
Pri polizdelkih in storitvah določajo tovarne prodajne cene- tako, da poleg poslovnih stroškov in o'seb-nih dohodkov vkalkulirajo v ceno tudi sredstva za kritje družbenih obveznosti in za svoje sklade, in to po stopnji, doseženi pri prodaji končnega izdelka. Osnova za razdelitev teh sredstev (razlika realizacije) med tovarne, ki so sodelovale pri proizvodnji izdelkov ali pri storitvi, je količina vloženega dela vsakega kooperanta. Količino vloženega dela predstavljajo vkalkulirani osebni dohodki in valorizirana amortizacija. Podrobnosti o tem določa; poseben organizacij-1 ski predpis združenega pod-jetja.
Tovarne so dolžne kupovati med seboj in prodajati drugim tovarnam po največjih ugodnostih, ki jih dajejo drugim kupcem. Ce ■-dve tovarni ne moreta spora--zumeti v skladu s prejšnjimi dbločik, presodi organ' združenega podjetja s stališča koristi združenega podjetja kot celote. Če kljub 'tej presoji med tovarnama ne pride do sporazuma, lahko tovarna kupuje izven združenega podjetja, zavedajoč se .posledic, ki lahko iz tega nastanejo zanjo ali za ostale organizacije združenega podjetja.

lil19
¡¡tip!
-lili
m	M
■


Pogled na tovarno kondenzatorjev v Semiču
Razlike v ceni pri izvozu
S svojim izvozom pokrivajo tovarne sVoje potrebe po uvozu. V interesu združenega podjetja in vsake tovarne je, da se v izvozu pojavlja najmočneje tista tovarna in tisti izdelki, ki dosegajo na zunanjem trgu najboljše re-e zultate, to je, najmanjšo razliko ■ v ceni. Zato so ukrepi tovarn in združenega podjetja obrnjeni ’v to smer (modernizacija tehnoloških procesov, aktiviranje tržišča itd.). Močni izvozniki tako ustvarjajo višek deviz nad 'lastno potrebo z namenom, da jih odstopijo tistim tovarnam, katerih potrebe so večje od deviz, ' ustvarjenih z lastnim izvozom. Tako odstopanje (odprodaja) deviz poteka odgovorno med obema partnerjema (tovarnama) po ceni, ki je vsako leto določena z gospodarskim pianom.
Potrebno- bo še določiti obliko in način takega medsebojnega posla (iz celotnega dohodka, dohodka, skladov), kar 'je odvisno od bodočih predpisov. Pri tem pa je za združeno podjetje najsprejemljivejša možnost premikov v celotnem dohodku (povečanje oziroma zmanjšanje celotnega dohodka za vrednost razlike po internem tečaju).
medsebojni odnosi
:Ob prehodu na status-združenega podjetja se vsaka or-ganizaciia-tovama z ustanovitveno pogodbo odloči ali se bo posluževala storitev Pro-dajnb^-servisne organizacije, ZZA In Nabavne organizacije in v kakšni meri, oziroma ali bo te dejavnosti opravljala sama.	„
Poznejša odpoved poslovanja preko teh organizacij mora biti podana s strani tovarne v roku, ki omogoča ne-, moteno realizacijo že sprejetih,. obveznosti do tretjih, oseb ter prilagoditev obsega poslovanja. •
Prav tako* se je pod sličnimi pogoji rriožno odločiti za' poslovanje preko teh organizacij.
Medsebojni odnos med tovarnami in Prodajno-servisno organizacijo
. Organizacija, ki deluje na področju prodaje za potrebe organizacij (tovarn) v sestavu združenega podjetja je Prodajno-servisna organizacija (PSO).
Sestavljajo jo:
l— prodaja
—	montaža
—	servis
—	inženiring enote.
Osnovpe naloge prodaje so:
—	proučevanje in analiziranje tržišča, ekonomska propaganda ter ugotavljanje tržnih potreb; ’ •
—	sodelovanje pri sestavljanju predloga plana proizvodnje, ki ga sprejemajo organi tovarn;
—	sestavljanje plana prodaje;,
—	sodelovanje pri sestavljanju predlogov prodajnih cen, ki jih potrjujejo organi tovarn;
—	prodaja izdelkov, polizdelkov in storitev preko last-, lie maloprodajne'ttireže, preko trgovine in drugih l velikih potrošnikov;
—	prevzem izdelkov od tovarn, skladiščenje, odprema,“ fakturiranje ih izterjava.
PSO in tovarna določata^ sporazumno prodajne cene, o katerih dokončno odločajo organi tov&me: Prav tako se pogodbeno dogovorita za stopnjo odstopljenega rabata in stopnjo dohodkovnega rabata PSO. Stopnje.so določene po izdelkih, oziroma grupah izdelkov in so izražeiie v Obračuh /sredstev odstopljenih in dohodkoVnih rabatov se izvaja na osnovi faktur tovarne in zaključuje mesečna
Masa sredstev' dohodkovnega rabata je končno še odvis-na od dejanskega dohodka tovarne.' Ce je ' dohodek tovarne enak planiranemu, 'je tudi masa sredstev obračuna-
nega-" dohodkovnega rabata enaka planirani, sicer se povečuje, oziroma zmanjšuje v. istem odnosu kot dohodek -tovarne.
Višina (masa) sredstev odstopljenih rabatov se pri-jjierja z višino (mašo) odstopljenih rabatov, ki jih PSO za isti fizični obseg dejansko odstopila kupcu. V ta namen je PSO dolžna predložiti to-^ varni ustrezno dokumentacijo.
V slučaju,' da je višina dejansko odstopljenih rabatov manjša, se prihranjena razlika deli med PSO in ^tovarno v določenem odnosu, ki ga dolhča gospodarski plan združenega podjetja.
Odstopljene rabate poveča PSO lahko samo po pred-' hodnem soglasju, tovarne.
PSO je dolžna s svojim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov zagotoviti da so delavci v PSO nagrajevani V odvisnosti od rezultatov prodaje tistih izdelkov, Oziroma skupin izdelkov, ‘ ki; jih prodajajo. To mora pred dokončnim sprejemom pravilnika dokazati organom upravljanja združenega podjetja.
Tovarna dobavlja proizvode PSO in za dobave izstavi fakturo. S sredstvi za zaloge in kupce razpolaga PSO. O zapadlosti faktur^ plačilu se dogovorita PSO in tovarna z letno pogodbo o medsebojnih odnosih (količine, roki,' rabati, zapadlost, penah; • kasa« skonto). Za plačila, izvršena pred zapadlostjo, priznava tovarna PSO kasaskonto, za zadimljena plačila pa zaračunava- zamudne obresti (p^nale).
3 Tovarna je dolžna dobavljati proizvode. PSO v skladu s plandm po količini in sortimentu. Za zamujene dobave zaračunava PSO tovarni penale v višini, ki izhaja iz dogovorjenih pogojev v.let-ni pogodbi. .
IZVOZ. Tovarna in PSO se ža posamezne pegi one dogovorita o najnižjih neto izvoznih cenah ter za višino (stopnjo) provizije na doseženo neto .izvozno' ceno. Za vsak opravljeni, izvozni posel mora PSO ;predjb?itr tovarni obračun do neto prodajne cene.
. EKONOMSKA PROPAGANDA. Funkcionalni stroški te

dejavnosti so vračunani v dohodkovni rabat PSO. Osnovna dejavnost (akcije, sejmi) -pa je določena z gospodarskim planot® .Dejanska potrošnja sme biti le v mejah plana, financirajo jo tovarne po določilih gospodarskega plana.
Naloga ha področju montaže je projektiranje in montaža kompleksnih naprav in objektov.
Celotni dohodek formira od svojih storitev. -
' Medsebojne odnose (roki,-penali ipd.) urejata; tovarna in PSO samostojno.
Na področju servisa je naloga PSO servisiranje izdeli kov v lastnih servisnih obratih in organizacija pogodbenih servisov. j
Servis formira svoj, celotni dohodek s sredstvi za garancijska popravila in od svojih ostalih sredstev.
Sredstva,-ki jih tovarne namenijo ža kritje stroškpv garancijskih popravil se določajo z letno pogodbo med PSO in tovarno, postopek obračuna 'dejanskih stroškov pa ja določen ' z organizacijskim predpisom združenega podjetja.
Prodaja, montaža in servis so v okviru PSO ehote s sta-tiisom delovnih enot. Tak statug je dolžna PSO zagotoviti tudi za enote', inženirin-ga, kadar to omogoča doseženi obseg poslov. .	•
Odnos tovarne in ZZA
- Dejavnost, tehničnega razvoja je združena v ZZA, ki po svojem statusu predstavlja -organizacijo v sestavu, združenega podjetja.
Dejavnost ZZA za potrebe združenega podjetja je trojna: " ’ V
. 1. Pripravljanje skupnih tehničnih in. tehnoloških osnov 'za vse proizvodne' organizacije v sestavu združenega' podjetja (standardizacija, tipizacija ’ tehničnih I» tehnoloških eiemeritotf- pro-dzvodtvje, meritve ' in ‘ kvaliteta); *
■ 2. Usmerjene in-'.apltketiV' ne raziskave; l.. Z~'.. ■ . -'
3.'Razvoj novih ih rekonstrukcija ter izpopolnjevanje
A
obstoječih izdelkov (razvojno delo).
DEJAVNOST ŠTEV. 1 pripravlja enotne (skupne) osnove na področju tehnike, ki imajo za cilj racionalnejše konstrukcije in enoten postopek poslovanja.- z' dokumentacijo. Prav tako pripravlja enotne (skupne) osnove tehnologije, ki imajo za ¿Cilj. uvajanje.. racionalnejših tehnoloških procesov in postopkov, ter izvaja meritve ■ih' postopke za zagotovitev kvalitete. Glavno . sredstvo za j dosego teh ciljev so standardizacija in tipizacija dokumentacije, oblik, s. postopkov, delovnih predmetov in delovnih sredstev ter meritve in ostali postopki za zagotovitev kvalitete^ Dimenzioniranje te dejavnosti opravi skupno' z ZZA tehnično - programsko, vodstvo združenega podjetja na osnovi programa potrebnih del in akcij na tem področju. Program potrjuje posebna strokovna komisija, imenovana od organov upravljanja. združenega podjetja.
; ' DEJAVNOST Štev. »-.predstavlja tiste raziskave tehničnega značaja, ki se ne nanašajo, na konkretno razvojno nalogo in katere pomen je bodisi splošnega značaja za napredek tehnike v podjetju, bodisi da predstavlja osnovo za poznejše konkretnojrazvoi-no delo s področja^ proizvodnega programa združenega podjetja.
Program dela. te dejavnosti pripravlja skupno z ZZA tehnično programsko vodstvo združenega podjetja, potrjuje Pa ga, upoštevajoč vsako leto razpoložljiva (planirana) sredstva, omenjena strokovna komisija.
DEJAVNOST Štev. 3 predstavlja razvojno delo za konkretne potrebe posameznih organizacij v sestavu združenega podjetja.
' Dimenzioniranje te dejavnosti v skladu s potrebami posameznih organizacij opravi ZZA v sporazumu z or-'
ganizacijami, delovni program pa nastaja , na osnovi ugotovitve konkretnih razvojnih nalog, ki jih tovarne določijo za vsako leto.
Celotno dejavnost ZZA za potrebe organizacij združenega podjetja financirajo orgah rtižacije .združenega podjetja' in predstavlja poslovni- strošek posameznih organizacij.
Celotni dohodek in dohodek ZZA od posamezne razvojne naloge ib za. njegovo celotno .dejavnost je odvisen od dohodka organizacij v sestavu' združenega podjetja;
Predračun stroškov na osnovi programa predvidenih akcij in del za dejavnost štev. 1-se'postavi v odnos-na planiran dohodek vseh proizvodnih organizacij.
V predračunu mora biti Izkazan odnos med materialnimi stroški in ostalim delom celotnega -dohodka. Medtem, ko materialne stroške pokriva združeno podjetje v vsakem primeru do planirane Vi; šine, pa se sredstva ostalega, dela celotnega .dohodka formirajo v planiranem odnosu na dejansko doseženi do-" hodefe ivseh proizvodnih organizacij v sestavu združenega podjetja. Ce je ustvarjeni ddhodek vseh proizvodnih organizacij združenega podjetja enak planiranemu,' po-' tem dbbi ZZA tudi planirani celotni dohodek.. Če je dohodek proizvodnih organizacij združenega podjetja nižji, je nižji tudi celotni dohodek iti dohodek ZZA in obratno.
DEJAVNOST ŠTEV. 2 se financira na isti način kot dejavnost štev. 1. Tovarne, ki dobe rezultate raziskav v koriščenje, jih odplačajo z .večjimi prispevki h v naslednjih letih, s. čimer, se v istem obdobju zmanjšajo prispevki ostalih—
DEJAVNOST ŠTEV. 3 financirajo proizvodne organizacije združenega podjetja vsaka za svoje področje. Odvisno od dogovorjene dimenzije te dejavnosti, pripravita tovarna in ZZA program razvojnih nalog, ki jih je po-
trebno izvršiti v poslovnem letu. Vrednost vsake naloge je izražena v dveh postavkah: materialni stroški in ostali del- celotnega dohodka. Vsota vrednosti vseh nalog predstavlja planirana .sredstva"» za razvojno dejavnost. Izražena je tudi v Odnosu (%) na planirani dohodek tovarne. Pri opravljeni' razvojni halogi, pokriva tovarna de-janske . materialne stroške razvoja, preostali del pa je odvisen od dejanskega' dohodka-tovarne (tako-kot je to opisano pri dejavnosti štev,; 1).
Sredstva za posafhezne dejavnosti se v ZZA medsebojno ne morejo prelivati, hiti se ne morejo prelivati v ZZA sredstva posameznih tovarn za dejavnost štev. 3.
V letnem gospodarskem planu izkajujejo tovarne sredstva za raziskave iir razvojno delo. ločeno po. dejavnostih. -
ZZA lahko, opravlja delo za naročnike izven združenega podjetja samo do obsega, ki ne prekoračuje normalnih uslug, za razvoj no-razisko-valno delo pa mora imeti soglasje organov združenega podjetja.
Prvo dejavnost morajo- tovarne opravljati preko ZZA. Za drugo in tretjo Pa je možna v uvodu omenjena odločitev.
ZZA. je dolžan s svojim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov zagotoviti,, da so delavci v ZZA nagrajevani V odvisnosti od rezultatov svojega dela in rezultatov (dohodka)' tovarne, za katere delajo. To mora pred dokončnim sprejemom pravilnika tudi dokazati organom upravljanja združenega pod-jetja.
medsebojni odnosi med tovarnami in nab. organizacijo
Organizacija, ki deluje na področju nabave za potrebe organizacij v ' sestavu. zdru-
ženega podjetja, je Nabavna organizacija (NO).
Njene osnobne naloge so:
—	nabava osnovnih reprodukcijskih materialoy ria domačem tržišču, ki jih vi večjih količinah uporabljajo vse tovarne;
—	nabava vseh reprodukcijskih materialov na" inozemskih - tržiščih, ne glede na količino in vrednost;.
.. -r. pripravljanje in;: predlaganje dolgoročnih dogovorov o poslovnem sodelovanju na področju nabave;. £
.. —-iSklepanje ''okvirnih po-., godb z dobavitelji in proizvajalci reprodukcijskih materialov;
—	oblikovanje poslovne politike na področju skupnih nabav doma in v ; inozemstvu ter koordiniranje poslovanja nabavnih služb organizacij v sestavu združenega podjetja;
—	iniciativa za razširitev kooperacijskih odnosov z ino-
NGV nabavlja' material tovarnam na osnovi-sklenjenih letnih pogodb iri posameznih nabavnih palogov p6 terminih in dispozicijah navedenih v teh dokumentih. Nabave obračuna-tovarnam s predložitvijo vše za to potrebne: originalne dokumentacije (računi domačih ali. inozemskih dobaviteljev, špediterski, bančni, transportni' računi itd.).'
Za vsako nabavo NO posebej obračuna s tovarno provizijo, ki je določena s pogodbo ali gospodarskim planom. Tako formirana masa provizije po tovarnah se korigira (povečuje oz. - zmanjšuje) v odnosu - na doseženi dohodek tovarne.
Tovarna' se obvezuje dati NO pravočasno na razpolago denarna sredstva"' za odkup deviznih Sredstev za plačila v inozemstvu.
NO je obvezna izvršiti dobave iz uvoza•pravočasho in
»ISKRA« je vedno bolj poznana tudi v tujini
zemskiomi posio.vi'mi partnerji..
Ob pričetku vsakega poslovnega leta se tovarna In Nabavna organizacija sporazumeta o tistih, nabavah na domačem trži¥ču, ki jih Na-' bavna organizacija opravlja 'skupno za vse tovarne. Obseg poslov na področju uvoza pa določa plan materialnih potreb tovarn.
¿Tovarna za-elektroniko in avtomatiko na Pržanu
po dispozicijah tovarne glede na kakovost, Sortiment, izvor itd. v mejah zagotovljenih denarnih sredstev za odkup deviz, do katerih je tovarna upravičena na' temelju izvoza in odstppljenih deviz 'drugih tovarn. Za skupne nabave na domačem tržišču mora NO z okvirnimi pogodbami pri dobaviteljih in proizvajalcih zagotoviti posameznim tovarnam možnost dobave v količinah in rokih, ki izhajajo iz materialne bilance. ,V slučaju,-da tako zagotovilo ni možno,-mora NO s svoj im sporočilom tovarn i predlagati spremem- > bo planirane ■ proizvodne dinamike.
NO nastopa v imenu vseh tovhrn združenega podjetja do bančnih ustanov z namenom pravočasno zagotoviti zadostna devizna sredstva za uvoz materialov.
V okviru svojega delovanja NO analizira domače predvsem pa inozemsko tržišče z namenom, poceniti In izboljšati dobave vseh vrst materi-: alqv.
NO je dolžan s svojim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov zagotoviti, da so delavci v NO nagrajevani v odvisnosti od rezultatov nabave (domače in uvozne). To mora pred dokončnim spre--* ¿pravilnika dokazati ' organom upravljanja združenega podjetja.
4. skupne službe združenega podjetja
Skupne službe so organi- — gospodarjenje s skupni-zacijsko povezane v nasled- mi skladi po odločitvah or-nja področja:	ganov upravljanja;
—	tehnično - programsko — skrb za likvidnost z lik-
področje	vidnostndm izračunom (ana-
—	flnančno-računovodsko laza likvidnosti ter planiranje
področje	denarnih . tokov), predlogi
—	organizacijsko-kadrovsko ukrepov za izboljšanje likvid-
področje	nositi ter usklajevanje likvid-
—	investicijsko področje nostnih problemov med to*
—	sekretariat	vamami in organizacijami;
Pristojnosti in temeljne na- .— zagotavljanje poslovnih
I<$ge tehnično-programskega informacij potrebnih za obu-področja so:	r kovanje in izvajanje splošne
—	izdelava perspektivnega poslovne politike organom
plana združenega podjetja dn upravljanjaAn. vodstvu zdru-s tem v zvezi dolgoročnih go- ženega podjetja, j?a tudi po-spodarskih analiz;	sredovati informacije drugim
—	usmerjanje in koordina- delom podjetja zaradi uskla-
cija dejavnosti posameznih .j^vanja in pravilnega odvija-panog (razvoj, proizvodnja, hi® njihovega poslovanja; prodaja);'	— računovodsko proučeva-
—	usmerjanje ZZA na pod- nie ekonofliiike podjetja v ročju priprave splošno-‘eh- dolgem in v kratkem roku tor ničnih in tehnoloških osnov ustvarjanje znanstvenih pod-ter usmerjenih raziskav; -iaS l23- oblikovanje splosne
—	proučevanje proizvodnih poslovne politike ob uporabi
procesov zaradi priprave računovodskih t ter statistic-predlogov za uvajanje avto- ni^1 '	i®r metod
matizacfje in izpopolnjevanja operacijskega .raziskovanja, mehanizacije-	— analiza celotnega. poslo-
—	priprava predlogov in yani'a ,kot izhodišče za obli-
dokumentaoije za ustanovitev J^ovanje tekoče poslovne po-in ukinitev tovarn;	ntike in planiranje;
—	sestavljanje tehničnega sestavljanje gospodar-dela gospodarskega plaha in s^ega plana kot konkretiza-koordinacija na področju no- C1ia poslovne poli trke-
Tovarna ¿leméntov za elektroniko — proizvodnja uporov v Šentjerneju
tranje kooperacija in planov proizvodnje;
—	spremljanje izpolnjevanja proizvodnih planov;
-	usmerjanje in koordina-
vodenje zbirnega knjigovodstva ž obračunom ter zaključnim računom;
— statistična služba podjetja za notranje in zunanje po-
či j a--dela na področju teh; nične kontrole, uvajanja kontrolnih metod in sistemov ter spremljanje gibanja kvalitete;
— instruktaža m revizija za zagotovitev pravilnega poslovanja v odnosu na postavljena družbena in podjetniška j- „■	. „merila predvsem preventivno
posh na področju med- (instruktaža) pa tudi korek-tivno (revizija);
računovodstvo skupnih
narodne kooperacije. Finančna funkcija ter raču-
novodske funkcije se sicer služb (vključeno zaradi bolj praviloma izvajajo ločeno, racionalnega izkoristka kad-vendar se v okviru združe- rov).
nega podjetja zaradi racio-	•
nalnega Odvijanja dela stro- _ .	,	, ,
p|,|.st°Jnost| «ite#«
vodskem področju.
naloge organizacijsko Pristojnosti in temeljne kadrovskega naloge finančno -računovodskega področja so :•
področja so:
pripravljanje osnov za
— razvoj organizacijske strukture podjetja ter priprave org. strukture za novoustanovljene tovarne in skupne službe; <	-
,...	...	»	— izdelovanje organizaeij-
podfe°janje fmanCne P/ 6 skih predpisov za urejanje
—	finančno planiranje sredstev ter njiihovih virov na favni ppdjetja, kot konkretizacija finančne politike;
—	financiranje, kot preskr-
notranjih poslovnih odnosov v podjetju ih priprava uvajanja racionalnejših postopkov in dokumentacije;
— sodelovanje z orgahiza-
ba, plasiranje in vračanje cijskimi oddelki v sestavnih sredstev	organizacijah združenega pod-
aj nasproti zunanjim. £i- Šj§i£. Pri uvajanju enotnih nančmim partnerjem v inte- postppkov v podjetju; resu celotnega podjetja	— uvajanje lavtomatizaclije
b)	nasproti zimanjim fi- na področju obdelave podat-hančnim partnerjem v inte- kov;
rešil posameznih tovarn in — priprava osnov kadrov-organizačij po njihovem na- ske politike s posebnim ozi-rpčilu	rom na izobraževanje kadrov;
c)	usklajevanje financiranji — pridobivanje kadrov in
med tovarnami in organizaci- izvajanje kadrovske službe za jami;	|	skupne službe;
—	organizacija rekreacije članov kolektiva preko Počitniške skupnosti;
—	koordinacija dela kadrovskih' služb v sestavnih enotah združenega podjetja;
—	proučevanje in izdelava predlogov za izpopolnjevanje sistema notranje razdelitve.
Pristojnosti \\temeljne naloge investicijskega področja so: '
—	izdelovanje investicijskih programov na podlagi perspektivnega plana podjetja;
—	pridobitev glavnih tehnoloških in glavnih gradbenih projektov in skrb za njihovo revizijo;
—	pridobitev izvajalne dokumentacij* za tehnološki in gradbeni ded investicijske izgradnje in skrb za' njeno' revizijo;
—	pridobivanje ponudb in izbor najboljših^ ponudnikov za izvajanje investicijskih del-
—	sklepanje pogodb z izvajalci;
—	izvajanje gradbenega in tehnološkega nadzorstva;
—	tehnični prevzem-in predaja objektov v poskusno obratovanje;
—	kontrola računov za opravljena investicijska dela.
Pristojnosti sekretariata:*.
Sekretariat opravlja svoje posle v zvezi z delom organov upravljanja. združenega podjetja, pravne kosle podjetja in pravno- pomoč sestavnim enotam združenega podjetja, ter posle splošne .administracije in informativne službe.
Zožitev in prekvalifikacija nalog skupnih'služb bo privedla do zmanjšanja njihovega obsega.
Skupne službe formirajo svoj celotni dohodek s pri-
spevki organizacij v sestavu združenega podjetja iz njihovega celotnega dohodka.
Z gospodarskim planom se določijo fiksni poslovni stroški, variabilni poslovni stroški in dohodek skupnih služb. Ob obračunu se pri-
znavajo fiksni poslovni strd-Ški (najemnine, amortizacija, del obresti ipd.) do planirane višine, variabilni poslovni stroški in dohodek pa v odvisnosti od doseženega dohodka organizacij v sestavu združenega podejtja.
5. planiranje poslovanja
Poslovna politika združenega podjetja on njegovih delov še konkretizira s planiranjem poslovanja, ki se' odvija na ravneh delovnih enot, sestavnih organizacij v ter združenega podjetja, us Maja med - seboj id navzven nasproti poslovnim partnerjem in družbi.
Planske poslovno-politične odločitve se odražajo v dolgem in srednjem foku v perspektivnih planih, v kratkem roku v gospodarskih in tekočih plahih ter v zelo kratkem roku v operativnih planih, pri čemer se uporablja načelo pomičnega planiranja, ki zagotavlja kontinuiranost odločitev.
V statutu so predvidene le temeljne informacije in postopki v planiranju, podrobnejše pa «e določa način planiranja z enotno nfetodolo-gijo za vse’ ravni v podjetju.
Perspektivni plan
Perspektivni plan- se sestavlja na podlagi strokovnih analiz gibanja tržnih potreb in proizvodnih možnosti, razvoja tehnike in tehnologije, v mejah razpoložljivih in predvidenih sredstev in kadrov ter v skladu z ustreznimi plani družbeno, političnih skupnosti.
Perspektivni plan združenega podjetja predvideva in zagotavlja usklajen -razvoj proizvodnje, prodaje in investiranja, gibanja celotnega dohodka, dohodka in osebnih dohodkov, izobraževanja kadrov, razvoj Stranskih
proizvodnih, dejavnosti podjetja ter delovnih organizacij, katerih ustanovitelj je podjetje.
Perspektivni plani organizacij v sestavu združenega podjetja predvidevajo in zagotavljajo skladen ■ razvoj proizvodnje oziroma dejavnosti enote, vlaganj v razšjr-jeno reprodukcijo, gibanje celotnega dohodka, dohodka dn osebnih dohodkov, tehnični razvoj in vzgojo kadrov.
V tovarnah in organizacijah, obstoječih iz več' delovnih enot, je treba zanje sestavljati perspektivne -plane v okviru skupnih planov.
Vsak perspektivni plan zajema obdobje 5 let in ima kot najmanjšo plansko enoto obdobje enega poslovnega leta. Pred . potekom vsakega poslovnega leta se perspektivnemu planu doda novo plansko obdobje, tako da je zagotovljena kontinuiteta perspektivnega planiranja za dobo petih let vnaprej. Ob vsakokratnem planiranju se po potrebi ustrezno spremenijo podatki v perspektivnem planu, če je prišlo na tržišču, ali v razvoju' 'tehnike do takih sprfememb, da prvotna predvidevanja niso več realna in ekonomsko utemeljena.
Gospodarski plan se sestavlja na podlagi ugotovljenih tržnih potreb, proizvodnih zmogljivosti, možnosti nabave reprodukcijskega materiala in ' razpol^jivifi, sredstev
in kadrov ter v skladu s
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik:
P^vel Gantar — odgovora urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji:
»CP Gorenjski tisk« Kranj Naša tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani
predvidevanji perspektivnega plana podjetja.
Z gospodarskim -planom podjetja predvideva Sh kon-jfcretno načrtuje potek svojega poslovanja za obdobje naslednjega poslovnega leta.
Sestavne enote združenega podjetja konkretizirajo s svojimi gospodarskimi plani potek svojega poslovanja za obdobje naslednjega poslovnega leta na podlagi določil gospodarskega plana podjetja.
Gospodarski plan združenega podjetja zajema:'
—	smierniioe poslovne politike;
—	plan proizvodnje, izka-f zan po tovarnah, s prikazom,
- blagovne, eksterne in skupne proizvodnje;
—	plan prodaje, ki je izkazan po organizacijah, posebej za domače in posebej za inozemsko tržišče;
—	materialno bilanco;
—	plan kadrov in izkoriščanja delovnega časa;
.. — delbvne programe skupnih služb;
—	plan investiranj;
—	finančni plan;
—	vrednostni plan celotnega dohodka, dohodka in delitve;
—	notranje gospodarske instrumente
a)	oblikovanje skupnih skladov
. b) limiti zadolževanja
č) notranje devizno poslovanje
d)	provizije, ^rabati in prispevki skupnim službam
e)	- odločitve o razvoju
f)	posebne rešitve, n. pr. glede pokrivanja izgub
g)	drugi notranji instrumenti
—	delovne programe delovnih organizacij, ki jih je ustanovilo podjetje,\
_ — ukrepe, ki naj zagotove izpolnitev planskih nalog.
Gospodarski plan
tovarne obsega:
—	smernice’• poslovne politike; ■'
plan proizvodnje po skupinah proizvodov s prikazom blagovne, eksterne in skupne proizvodnje;
—	plan prodaje- po skupinah proizvodov, posebej za domače in -posebej za inozemsko tržišče;
—	plan izkoriščanja proizvodnih kapacitet;
—	materialno bilanco;
—	plan kadrov in izkoriščanje delovnega časa;
—; predračun	limitiranih
stroškov;
—	plan investiranj (razširjena reprodukcija, skupna poraba);
—	finančni plan; .
—	vrednostni plan celotnega dohodka, dohodka jn delitve z razdelitvijo po delovnih enotah;
—	notranji instrumenti:
—	ukrepi, ki naj zagotove izpolnitev halog.
Gospodarski plan ostalih organizacij
Tovarna električnih aparatov v Ljubljani
—	smernice poslovne politike;
—	plan dejavnosti in oblikovanja celotnega dohodka;
—	plan izkoriščanja kapacitet;
—	materialno bilanco;
—	plan kadrov in izkoriščanja delovnega časa;
—	predračun limitiranih stroškov; ggj
—	plan investiranj;
* — finančni plan;
—	vrednostni plani celotnega dohodka, dohodka- in delitve z razdelitvijo po, delovnih enotah;
—	notranji instrumenti;
—I ukrepi, ki naj zagotove izpolnitev nalog.
V svojih gospodarskih planih morajo organizacije v sestavu združenega podjetja za vsajco delovno enoto zagoior viti:
—	plan dejavnosti delovne enote;
—	plan investiranj (razširjena reprodukcija, skupna poraba);
—	plan materiala; >
• — plan delovne sile in osebnih dohodkov; ,'
—	plan poslovnih stroškov in dohodkov;
plan obratovalnih sredstev;
—	'vrednostni plan celotnega dohodka, dohodka in delitve;
— merila poslovanja» (nor-imativi, cene).
Osnutek gospodarskega plana podjetja sestavijo skupne službe združenega podjetja na podlagi predlogov gospodarskih planov tovarn, usklajenih med ,seboj in prilagojenih proizvodnim možnostim in tržnim potrebam.
Gospodarski plan združenega podjetja sprejme delavski svet združenega podjetja.
V okviru določil gospodarskega plana poletja sprejemajo nato posamezne sestavne organizacije Svoje gospodarske plane.
Te plane sprejmejo njihovi organi upravljanja,
O spremembi plana odloča organ, ki je plan sprejel.
Tekoči in operativni plani
Tekoči letni plani se sprejemajo na podlagi konkretnih naročil in ocene tržnih potreb, proizvodnih -zmogljivosti in dejanskih možnosti nabave reprodukcijskega materiala ter, v skladu z razpoložljivo tehnično in tehnološko dokumentacijo,
Tekoči plan zajema, vedno obdobje štirih trimesečij in sicer tako, da se pred potekom vsakega koledarskega trinjesečja doda preostalim trimesečjem novo trimesečje:
Organizacije , v sestavu združenega podjetja imajo tudi mesečne operativne plane, v katerih- se konkretizirajo tekoče poslovne odločitve.
Tekoče letne plane in mesečne operativne plane sestavljajo in sprejemajo organizacije v sestavu združenega, podjetja. Organi, združenega podjetja jih spremljajo le v njihovem globalu.
Usojenost planov
Gospodarski plani in perspektivni plani morajo biti usklajeni med seboj, kakor tudi z družbenimi plani tistih družbeno-političnih skupnosti, na katerih območju imajo sedež tovarne.
Spremljanje izpolnjevanja planov
Strokovne službe podjetja in organizacij- spremljajo Sn analizirajo uresničevanje postavljenih planov in poročajo organom upravljanja o doseženih rezultatih ter predlagajo ukrepe za izpolnitev- postavljenih nalog v naslednjih obdobjih.
O izpolnjevanju planov proizvodnje, prodaje in likvidnosti.'morajo. biti obveščeni organi upravljanja združenega podjetja praviloma vsak mCsec. /
Organi upravljanja združenega podjetja morajo biti vsake tri mesece obveščeni o izpolnjevanju investicijskih, programov podjetja.
Organi upravljanja v organizacijah in delovnih enotah morajo biti vsak mesec obveščeni. o izpolnjevanju svojega plana proizvodnje in o prodaji svojih proizvodov.
Organi upravljanja združenega podjetja morajo biti enkrat v trimesečju seznanjeni tudi z izpolnjevanjem planov delovnih organizacij; katerih, ustandvitelj je podjetje, kakor tudi,z ukrepi za iz-izpplnitev njihovih planot v naslednjih obdobjih.
Obveščanja
Organi upravljanja združenega podjetja praviloma redno mesečno obveščajo delovno skupnost podjetja o izpolnjevanju planov. Organi upravljanja ^organizacij obveščajo svoje delovne skupnosti o izpolnjevanju svojih planov.
Vsake tri mesece mora biti delovna skupnost obveščena o izpolnjevanju planov, katerih izpolnjevanje ni mogoče zasledovati mesečno.
Organi upravljanja združenega podjetja obveščajo delovno -skupnost o preblema-tiki v zvezi z izpolnjevanjem planov tudi z internim časopisjem.
Dopisujte v Iskro!
Pročelje tovarne avtoelektričnih Izdelkov v Nov! Gorici
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 29. SEJE UO »ELEK-rPvOMEHANIKE« (11-10.1965) © Ker sta mostova preko Save v Radovljici in Lanco-
Z izredne seje delavskega sveta ZZA
LJUBLJANA, 7. oktobra — Z namenom, da bi; se' delovna skupnost 'ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMTIZACIJO intenzivnejše vključila v rešeVanje pereče problematike podjetja »ISKRA«, so družbeno-politične organizacije ZZA na sestanku dne 6. oktobra 1965 zahtevale, da tako sveti delovnih enot kakor tudi delavski svet ZZA zavzamejo, svoje stališče do razprav in stališč raznih forumov v okviru podjetja »ISKRA«. :
Sveti delovnih enot in delavski svet ZZA so razpravljali o različnih predlogih glede novih organizacijskih oblik podjetja m s tem v zveži ■tudi o razvojni organizaciji
—	Zavoda za avtomatizacijo, o zaključkih razširjenega kolegija.' podjetja in pojitlč-. nega aktiva tovarne »ISKRA
—	ELEKTROMEHANIKA« glede prihodnje ureditve razvojne dejavnosti, o zaključkih skupnega sestanka aktiva ZK podjetja s predstavniki IK CK ZKS, o priporočilih aktiva ZK' - samoupravnih organov podjetja ter o tem, da samoupravni organi ZZA niso bali konsultirani pri pripravljanju predlogov o bodoči ureditvi ZZA. „
Na osnovi gornje razprave je delavski svet ZZA Zavzel naslednja stališča: .	.
© V. vseh zadlevah, id se obravnavajo v okviru podjetja »ISKRA« in ki se nanašaš jo na delovni kolektiv ZZA ali na njegov položaj, mora imeti delovni kolektiv ZZA možnost odločanja oz. soodločanja tako, da ne bodo okrnjene njegove samoupravne pravice.
© Odnosi med kolektivi razvoja, proizvodnje dn. predaj' morajo biti čim bolj tesni Hi tako urejeni da lahko kolektiv v proizvodnji
vpliva na delovanje razvoja, prodaje in obratno. Ena izmed oblik takšnega sodelovanja je .povezana preko družbeno. političnih organizacij ter medsebojna udeležba v samoupravnih organih ter organizacij. Posebna pomen je sodelovanje v okviru panog in sicer v obliki strokovnih teamov, katerim je potrebno dati večja pooblastila.
© DS smatra da ima zdru-žena, oblika razvoja števjlne-strokovne, tehnične in ekonomske prednosti pred razdrobljenim razvojem po to-, vamah. Zato je treba v podjetju in v posameznih tovar-" nah prikazati vse prednosti in koristi združenega razvoja. Istočasno DS smatra, da je potrebno mejo med razvojnim delom v ZZA dn dejavnostjo pri osvajanju proizvodnje v tovarni določiti sporazumno glede ¡na značaj •dela in da ne bi bilo umesti no vpostavljati togih meja.
© Bodoče ekonomske odnose med osnovnimi udeleženci poslovnega procesa sS--razvojem, proizvodnjo in predajo je potrebno* organizirati na principu delitve skupaj ustvarjenega dohodka ta ne tako, da eden od udeležencev plačuje . Ostalima udeležencema po svojih možnostih.
© DS podpira naslednja stališča, ki jih je zavzel politični aktiv ZK, samoupravnih organov'podjetja v zVe-zi z aktualno družbeno politično in gospodarsko problematiko podjetja:
: —najboljša oblika delovanja podjetja je združeno podjetje,
—	skupne interese združenega podjetja je potrebno definirati in negovati,
-r pri reševanju predštoje-čih -problemov podjetja je potrebno biti principielen in ne dopuščati' anarhičnih teženj,
—	k vsem akcijam je, potrebno , pristopiti organizirano s strokovno predpripravo ter s temeljito konstatacijo vseh prizadetih kolektivov,
—	vrstni red reševanj problematike naj bo:
' a) reševanje proizvodnih problemov
b)	reševanje problemov ekonomike
c)	reševanje problemov organizacije.
C DS sprej ema nasledn j a stališča IK CK ZKS do reševanja gospodarske in družbi no politične, problematike v podjetju »ISKRA«
—	Pri reševanju notranjih gospodarskih problemov naj se kolektivi oprejO na lastne sile in naj ne-iščejo zunajih političnih intervencij.
—	podpirajo naj se težnje vseh tistih kolektivov; ki menijo, da v sedanji situaciji nimajo polnih možnosti za uveljavljanje samoupravih pravic pri gospodarjenju svoje enote.
vem porušena in ni ¡zgledov, da bi jih obnovili do zime, zadolžuje upravni odbor odgovorno službo v tovarni, da prouči možnost pres voza za potrebe kranjske tovarne in obrata Lipnica po Železnici.
© Upravni odbor je imenoval komisijo za razpis vodilnih delovnih mest v tovarni, v sledečem sestavu: Vinko Gaber, Drago Vidmar, . Maks Perkovič, Franc Križnar, Janez Gorjanc, Cveto Krstič; Komisija ima nalogo; da izvede razpis za vSa vodilna delovna mesta po začasnem pravilniku o delovnih razmerjih.
© Upravni odbor je razpravljal o problemu pomanjkanja delavk za druga iz-meno koordinatnega stikal-nika in spajkanja v . obratu ATN. V zvezi S' tem zadolžuje upravni odbor direktorja, da zadevo Uredi s preme-1 stitvijo odvečnih administrativnih delavk iz ostalih oddelkov.
© Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da .sc. v okviru splošnega ^sektorja ukinejo naslednja delovna mesta:
Pravno administrativni oddelek: administrator tajništva — 1 oseba, korespondent — 1 oseba; Kadrovski oddelek: industrijski psiholog — 1 oseba, evidentičar — 1 oseba. 'Delovna mesta administrator tajništva, korespondent in industrijski psiholog so že izpraznjena, dočim so delovna mesta evidentičarjev še I za-“ sedena.
Upravni odbor zadolžuje splošni sektor, da za osebe na teh 'delovnih mestih najde ustrezno zaposlitev v skladu z obstoječimi predpisi.
® Upravni odbor odobrava uvedbo-seminarja po predlogu GS.I“Seminarja: so se dolžni udeležiti vsi, planerji proizvodnje, materiala, delov in montaž. Po končanem se-
minarju pa bo vsak udeleženec moral položiti izpit. Kdor izpita ne bo uspešno položil, ne bo mogel ostati ria dosedanjem delovnem mestu.
© Upravni odbor je vzel na znanje poročilo splošnega:: sektorja v zvezi z odstranitvijo naselja . v Savski Loki. Splošni sektor proučuje mož-nostT nabave montažnih hišic im istočasno bdbritev lokacije za postavitev.-
© Upravni odbor je . vzel na znanje poročilo o zmanjšanju ' števila zaposlenih v GS, iz katerega je razvidno, da je GS-zmanjšal število zaposlenih za. dve osebi. Po sklepu delavskega sveta mora GS Znižati število zaposlenih-še za tri osebe.
© Upravni odbor je obravnaval pritožbo obrata' Lipnica na faktor stimulacije za mesec september 1965.' Upravni odbor v'tem primeru ne more najti nobene rešitve, ker je faktor-stjmulacije obračunan po pravilniku o delitvi OD, Podrobno pojasnilo bo obratu Lipnica podal tov. Novak-. .
Osebni dohodki za september 1965
Enota
Elektromehanika
Avtomatika
Elementi
Avtoelektrika
Aparati.
Elektromotorji
Naprave
Kondenzatorji
Elektronika
instrumenti
Usmerniki
Polprevodniki
RA sprejemniki
PSO
Uprava
ZZA
SC
% Od 90 100 86 80 80. 100 80 90 80 100 100 100 87 90
90 I
95,1
95
RAZPIS
»ISKRA« — KRANJ, tovarna za elektroniko in avto. matiko Ljubljana Pržan razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
VODJA OBRATA ZA PROIZVODNJO ELEKTRO-LITSKIH KONDENZATORJEV V MOKRONOGU (Pogoj: inženir kemije ali elektro-lnženir (smer šibki tok) z nekaj prakse, tehnik kemije ali elektro. tehnik (smer šibki tok) z daljšo prakso. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
KONSTRUKTER
Pogoj: strojni Inženir ali tehnik s prakso. KONTROLOR •/
Pogoj: strojni inženir ali tehnik s prakso.
ŠOFER »C« KATEGORIJE ZA POLTOVORNI AVTOMOBIL
Ponudbe pošljite do 31.10.1965 na gornji naslov.
RAZPIS
ISKRA KRANJ, tovarna elementov za elektroniko Ljubljana — deloivna enota UPORI ŠENTJERNEJ razpisuje delovno mesto
KVALIFICIRANI REZKALEC
Pogoji: kvalificirani rezkalec, z nekaj let prakse, vojaščine prost.
Ponudbe z opisom dosedanje prakse v stroki in kratek življenjepis sprejema ISKRA KRANJ, tovarna elementov za elektroniko — delovna enota UPORI ŠENTJERNEJ.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.