Tednik za vse / Izhaja ob sobotah / Ljubljana, 4. X. 1930 Leto II.- Stev. 40
Mirko Pugelj pri zvočnem filmu?
Naš bivši basist se uveljavlja v Parizu
Številka 2t Bin
Naročnina: I mesec 8 Din, '/4 leta 20 Din( '/s let* 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. — Dopisi: „Ro-man", Ljubljana, Breg 10-12
Po romantičnem begu 'naše Ite Kine \ .Filialami’, odkoder nas pride kot velika dama pogledat samo /a velike praznike, se naš svet ni več zamajal od nravnostnega ogorčenja in nevoščljivosti zaradi prevelike filmske sreče katerega naših ljudi. Človeku je že kur dolgčas po tem in podobnem, po kakšnem skandulčkn na primer, da bi malo spel pomoralizi-rali v dolini šentflorjanski: taki smo pač, kakršni smo, naši smo, kakor je nekoč dejal kolega Peen.
Upam in trdno pričakujem, da bodo danes po dolgem času spet skup staknili glave naši rodoljubi in rodoljubice in se grenko začudili:
„Jejmene, maja nekjer Ide sreča!”
Puglja poznam že nekaj let. Visok je, črn, južnjaški tip. ležeren, vseku-ko zanimiv in za nežni spol vseli starosti malce nevaren. Toplo in veselo se zasmeje, ko ga pozdravim po dveh letih; Pariz ga ni pokvaril. Čul sem, da se nekako odpravlja k filmu, k zvo,čnemu celo, in sem si mislil, ne bi bilo napak, če prisedeš in malo poprašaš to in ono; saj je vsa Ljubljana nora za lonfilm.
..Ali je res ali ni?”
Brez lažne skromnosti pritrdi: ..Kakopak da je — namreč da se nekaj pripravlja. Kuj bi tajil,
sluha iu si zapomnim le kak šlager. Zato previdno nič ne vprašam in si mislim, kako bi pogledali na konservatoriju in gospod Pugelj in jaz in vi bralci, če bi mi kdo rekel, da je članek, ki ga zdajle pišem, kozerija ... in bi dotič-nik rekel, da kozerij ne znam pisati. Meni bi bilo jako nerodno, ker — odkrito priznam — nisem imel namena napisati ko-zerijo, Bog mi je priča, da ne!
Mirk o Pugelj
upanju imam pa tudi, da mi stvar uspe. Pravijo, da imam filmsko zunanjost, in zastran glasu bi tudi bilo v redu... A propos glasu: v Ljubljani so rekli, da sem basist, \ Parizu pa so odkrili, da pojem prav za prav bariton.”
lo	se mi zdi jako zanimivo — jaz namreč tako rekoč nimam po-
Pugelj je optimist. Njegov smejoči se obraz, to razodeva. Čeprav je videl filmsko življenje od blizu iu bedo in nesrečo statistov: 011 veruje vase in v srečo. Sicer je pa velik flegmatik in ga življenje, stavim kaj, ne bo narobe obrnilo.
Zdaj pripravlja z našim skladateljem Škerjancem koncertno turnejo po Sloveniji. Sodim, da pri tem ne more obogateti. Pod zimo pa pojde v Pariz zaradi angažmana.
Charlie K. Bros.
Foto Kern
„V pariških ateljejih jo zdaj križ,” me zbudi iz premišljevanja moj vis-a-vis. „Dobrih moči primanjkuje. Pevcev je sicer dosti, a malo med njimi je kuj pnoa igralcev, veščih geste in prijetnih na oko, tem več pa takih, ki sicer še nekam igrajo, pa peti ne znajo. Zakaj vsak glas ni za ton film . ..“
uum iiu TEDMA
„Roman“ v novi opremi
* 28. septembra je predal ostavko minister za gozde in rudnike dr. A. Korošec. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji ban dravske banovine inž. D. Sernee. Banske posle vodi dosedanji podban dr. O. Pirkmajer.
* Film o letošnjem vsesokolskem zletu v Beogradu je dogotovl,;en. Dolg je 2200 metrov in ima (> delov. Snelo ga je 5 domačih operaterjev, izdelali pa so ga v domačih tvor-nicah v Beogradu in Zagrebu.
* Otok Lokrum pri Dubrovniku, eden naših najlepših otokov, hočejo baje kupiti tujci v turistične svrlie. Interesenti razpolagajo s kapitalom 10 milijonov dolarjev (1.700 milijonov Din).
* Palrijarh Varnava je izdal nared bo s 14 točkami o zasebnem življenju pravoslavnih svečenikov. V njej prepoveduje duhovnikom obisk gledališč, kinov, kavarn, gostiln in drugiH javnih lokalov. Naredba /e posledica pritožb nad obnašanjem nekaterih svečenikov.
t. oktobra začne v Beogradu izhajati nov politično-inlormativni dnevnik ..Jugoslovenski glasnik-1.
* 27. septembra so položili teine’;ni kamen za novo beograjsko električno centralo, ki jo gradi beograjska občina. Centrala bo dcsi i-jena prihodnjo jesen in bo na večja na Balkanu.
+ Danski kralj Kristijan j,e slavii 26. septembra AOletnico. Vladar je pri svojih državljanih jako priliub-ljen zaradi svoje velike demokratičnosti.
+ Kronanje runiunskega krjI'a Karla I. je napovedano za ma j 1971.
+ 25. septembra je dala ostavko zaradi demisije treh ministrov vsa avstrijska vlada. Novo vlado je sestavil dosedanji podkancelar Vau-goin.
+ Avstrijski železničarji nameravajo v kratkem postaviti za svoje člane na našem Jadranu sanatorij. + Profesor Piccard je popravil svoj balon in izjavil, da se hoče dvigniti v stratosfero ta teden.
* V Merlobachu v Franciji so začeli naši izseljenci izdajati svoj list pod imenom ..Jugoslovanska sloga“. Na mesec bo stal 4 Franke, za inozemstvo pa 5'A Frsnka.
+ Zoro ago. baje najstarejšega človeka na svetu, je 25. septembra povozil v Newyorku avto in ga nevarno ranil. Zoro rga je turški državljan in pravi, da ima 1 =>6 let in da je bi! enajstkrat oženjen. V Ameriko ga je povabila neka filmska dražba, ki je delala z njim propagando proti alkoholu.
Današnja številka ,.Romana" je dvainpetdeseta od začetka: jubilejna je. Zato se Vam predstavlja v prenovljeni. razširjeni in lepši obliki, lak bo poslej „Roman“.
Ne bomo dosti govorili o sebi: poglejte nas in nas po svojem okusu presodite. Preberite vso današnjo številko, preberite novi roman, preberite naznanilo o našem drugem ro-
manu, ki začne izhajati \ prihodnji številki:	preglejte naše rubrike,
oglejte si naše ilustracije in povejte odkrito: ali smo vredni 2 Din? Ali je naročnina 20 Din za 'A leta prev isoka*?
A ne samo to! Dajemo Vam še mnogo Več! Dajemo Vam vsem, ki ste do zdaj bili ali pa še niste bili v našem krogu,
v dar lepo in dragoceno knjigo.
Vi vsi, ki berete te vrstice, lahko brezplačno dobite prekrasno pesniško zbirko našega mojstra Otona Župančiča ..Naša beseda”, ki stane v knjigarni 40 Din. Toda morate se
požuriti, zakaj naročniki se za knjigo oglašajo v tako lepem številu, da utegnete biti prepozni, če boste odlašali. Preberite spodnja navodila in se takoj odločite!
Kaj morale storila, da dobite to knjigo?
t. Vsi stari naročniki brez odloga obnoviti naročnino za zadnje letošnje četrtletje (Din 20) in morebitni zaostanek, razen tega morate poslati v pismu 2 Din v znamkah za poštnino ter naslov vsaj I prijatelja ali znanca, ki še ni naročen na ..Homan". I udi nove naročnike, ki plačate naprej za vso leto (80 Din), stane knjiga samo I naslov (če jih napišete več, Vam bomo hvaležni) in 2 Din za poštnino.
2. Vsi novi naročniki, ki pošljete naročnino za pol leta (40 Din), plačate K) Din za delno pokritje naših režijskih stroškov, paketiranje in poštnino za knjigo, torej morate nakazati z naročnino vred 50 Din. Tudi vas prosimo vsaj za en naslov v pismu.
5.	Vsi novi naročniki, ki pošljete naročnino za četrt leta (20 Din), plačate 15 Din za delno pokritje naših režijskih stroškov, paketiranje in poštnino za knjigo, torej morate skupno z naročnino nakazati 55 Din in poslati v pismu vsaj en naslov.
Vam vsem, ki zmorete komaj 20 Din za četrtletno naročnino in bi radi prišli zastonj do te lepe knjige.
priporočamo, da naberete 5 nove naročnike in pošljete zanje in zase NO Din v naprej. Tako list režete nam in sebi, ker dobite knjigo pod istimi pogoji kakor naši stari naročniki. Važno pa je, da pošljete natančne naslove vseli pridobljenih naročnike v.
Knjige pošljemo starim in novim naročnikom takoj po prejemu pisma in denarja. Kdor nima položi nice, naj jo zahteva, zakaj zaradi velikih izdatkov, ki smo jih imeli s to knjigo, je pod nobenim pogojeni ne moremo poslati prej, dokler ne dobimo denarja.
Nenaroenikoni knjige ne oddajamo in ne prodajamo tudi ne po originalni ceni 40 Din.
Prijatelji, naročniki, stari iu novi! Odzovite se našemu vabilu brez odlašanja! Dajemo Vam dragoceno knjigo — in kuj zahtevamo v zameno? Samo malo trudu iu dela za nas. prav malo: samo nekaj naslovov od vsakega izmed Vas, vsaj po enega novega naročnika pričakujemo od dosedanjih naročnikov! Z veliko gesto Vam poklanjamo dar, ki pomeni za nas celo imetje — uverjeni smo. da boste to gesto razumeli!
Našim naročnikom v inozemstva
I udi Vi imate prav ico do nagrade. tudi Vi lahko dobite Župančičevo zbirko „Naša beseda". Prvi in glavni pogoj je, da imate plačano naročnino vsaj do konca I. 1950; če je še nimate, jo morate obnoviti, obenem pa nam pošljite v pismu vsaj pet naslovov svojih prijateljev in znancev. Potem dobite knjigo zastonj. Prav tako zaston j dobe knjigo vsi novi naročniki, ki plačajo naročnino za eno leto naprej. Naročnina
za ..Homan" je: v Franciji 50 frankov. v Nemčiji 9 mark, v Helgi,ii 14 belg, na Holandskem 5 goldinarjev. v Avstriji 14 šilingov, v Italiji 40 lir, za Ameriko in vse druge dežele 2 dolarju na leto.
Naročniki in čitatelji v tujini: priporočajte in širite „Roman“ med svojimi prijatelji in znanci! V novi obliki je naš list za Vas še prav posebno mikaven!
„ROMAN“, tednik za vse
I jubljana, Breg 10
«
Premetena tajnica
I Ion i v Wortliington
ospodična King. zdaj st? in vam menda vse povedal, lako proti koncu meseca se vrnem.
Gospodična Kiuk, osebna tajnica gospoda Alfreda Britona. ie malomarno prikimala, pobrala svinčnike, dopise in stenografski zvezek, ter se vrnila v svojo sobo. Če je človek dvajset let pri isti tvrdki, mora že vedeti kakšne dolžnosti ima kadar odide šef za nekaj tednov na počitnice.
Alfred Briton. mladi neože-n jen i šef firme, ni bil niti najmanj navdušen nad svojim dopustom. Sam ni vedel, kaj naj počne ves mesec. Za Vsak slučaj sc je domenil s prijateljem Billom Jacksonom, da odideta v lirighton, in je naročil tajnici, naj zanj naroči sobo. Tu. v tem malem obmorskem kopališču se je nadejal vsaj malo zabave in življenja.
Vendar popolnoma ni bil zadovoljen. Nekaj m 11 ni dalo miru. Pred njim na pisalni mizi je ležalo neko pismo, ki je prišlo z jutranjo pošto in ki si ga ni umel razlagati. Glasilo se je nekako takole:
Velecenjeni gospod Briton! Naša družina je bila nekdaj z vašo zelo dobro znana. Ker sem zdaj za nekaj dni v Londonu in bi hotela to prijateljstvo obnoviti, bi mi hilo zelo drago, če bi me poklicali po telefonu. Stanujem v hotelu Metropolitanu.
Nina Lovojov.
Pri najboljši volji se ni mogel spomniti tega imena. Najbrž je bila tujka znana z njegovo pokojno materjo.
Poklical je Metropolitan, toda tam so mu javili, da je gospodična Levejoy pred nekaj urami odpotovala, ne da bi bila pustila naslov.
„('udna stvar." je zamrmral.
Ko se je drugo jutro vozil proti Brightonu, je bil zelo slabo volje.‘Vreme je bilo deževno in tako se mu je zdela že itak pusta pokrajina še bolj dolgo-
časna. Dvakrat je imel defekt v motorju in še zašel je. Ko je končno le našel pravo pol in sc pripeljal v Brighton, je bil tako jezen, da se je že hotel vrniti domov.
Pol ure kasneje je zazvonil zvonec h kosilu. Na poti v obed-nico je za trenutek postal pred vratarjevo ložo in preletel seznam gostov. Sama tuja imena, uiti enega znanca... pač... na deski jo zagledal ime „Nina Povej ey“... soba št. "57 ...
Kdo bi mogla biti ta ženska? To vprašanje ga jo mučilo med kosilom. Gotovo je bila že priletna. Pogledal jo okrog sebe. Morda ona ženska tam pri oknu? Ne. ona ima poročni prstan. Druge ne pridejo v poštev, ker niso same. Pač, ona tam na koncu jedilnice. Ni si hotel ubijati glave s takim razmišljanjem. Sklenil je po kosilu poslati svojo posetnico v sobo gospodične Levejov.
Uspeh ie bil vsokako nepričakovan. Sobarica so je vrnila z vestjo, da pride gospodična Pevejov čez nekaj časa na teraso hotela. In ko je res prišla, jo bil Alfred Briton prijetno presenečen. Nina je bila ona lepa mlada dama, ki je sedela sama na koncu jedilnice.
..Prosim vas, da mi oprostite." ji je dejal prijazno. ..iskal sem vas že v Londonu, toda na veliko žalost sem zvedel, da ste odpotovali neznano kam.., Vaše pismo je prišlo prepozno ,..“
..Moje pismo?“ se je začudila. ..Kakšno pismo? Saj vas niti ne poznani. Da bi vam bila pisala? Motite se, gospod.“
„t'udno.“ je odvrnil Alfred v zadregi. ..Ali niste vi gospodična Nina Levejoy, ki je do včeraj stanovala v Metropolitanu?"
..Seveda som.* jo dejala z nasmeškom. ..Nekaj dni sem bila res slučajno v tem hotelu. Toda odkod lo veste?"
,.lz vašega pisma." je odgovoril Alfred. ..Sicer pa to ni tako težko ugotoviti. Pismo imam s seboj."
..Tega nisem jaz pisala," je rekla Nina odločno, ko je prebrala pismo. „ 1 udi pisava mi je popolnoma neznana. Kako je prišlo v vaše roke?"
l ako ji je povedal Alfred vse. Kako je .dobil pismo, kako jo je po telefonu klical in kako jo je potem odkril v Brightonu.
Ko sta malo kasneje šla skupaj na sprehod, ni nihče od njiju več mislil na pismo in na to, da se poznata šele nekaj trenutkov.
Tri tedne sta ostala skupaj v letovišču in ti trije tedni so bili dovolj, da sta se pri plesu, športu in sprehodih dovolj spoznala. I isti dan pred odhodom se je Alfred ojunačil in jo vprašal, ali bi se mogla navaditi na stalno bivanje v Londonu.Z odgovorom je moral biti zadovoljen, kajti obraz mu je si jal od zadovoljstva, ko se je vračal v svojo sobo.
Drugi dan so jo vrnil domov. Gospodična King je stopila v njegov kabinet ravnodušno, kakor vselej, kakor že dvajset let.
..Dobro jutro, gospod šef," ga jo prijazno pozdravila. „Upam, da ste se na počitnicah dobro imeli."
..Prav za prav da . . ." je rekel nekam v zadregi. ..Prav nič vas nisem pogrešal. Ne samo vas, tudi pisarne ne. Razen tega, gospodična King, vam moram nekaj povedati ... zaročil sem se..."
..To sem vedela," se je nasmoli ni la.
..Kako to?" se je začudil.
../(' dolgo sem mislila, da bi bilo za vas dobro, da si poiščete družico, gospod Briton. Ker sem vedela, da odpotujete v Brighton in jo bila tudi moja sorodnica namenjena tjakaj, sem mislila, da bi bilo dobro, če bi so spoznala. Pismo, ki ga gotovo ?e danes ne razumete, če ga niste /o pozabili, sem napisala jaz. da bi zbudila vašo pozornost na enakost imen in vam olajšala znanje s svojo lepo sorodnico. Na jbrž se nisem vštela ...“
Za trenutek je bil Alfred kakor iz uma.
..Ne, to je pa že višek ..
.,. . .vaše sreče," se je nasmehnila tajnica. ..Ali dovolite, da vam čestitam?"
igrice L0D6J7C
*#>
)
Sklonil so jo in |>okloknil. Iji tedaj jo zagledal dve velikanski črki, surovo, vendar razločno izklesani v granitnih tleh.
Ti dve črki, ki so na njiju stoletja obrusila kote in ju pokrila s patino, sta bili 1) in K.
I) in F, o čudo! I) in F, prav isti črki kakor v dokumentu! Beutreletu ni bilo niti treba pogledati v četrto vrsto črk, v vrsto mer in krajevnih navedb. Poznal jih je le predobro. Za zmerom so se mu bile vtisnile v mrežnico, za zmerom vsesale v substanco njegovih možganov!
Vstal je in odhitel po strmi poti nizdol k pastirju, ki je na planjavi pasel svojo čredo.
„Ona votlina... votlina...'1
Ustnice so mu drgetale; iskal je besede, ki je ni mogel najti.
Pastir ga je začudeno pogledal. Naposled je Izidor našel besedo:
„Tista votlina... tam... na desni od utrdbe... kako se ime-
nuje;1'
imenuje
V
„kako !
Etretatu ji pravijo .(hamhre des Demoiselles'.”
„Kaj?... Kaj... Kako pravite?"
„Kaj je na tem čudnega? ... Chainbre des Demoiselles ... Soba gospodičen."
Izidor toliko da mu ni skočil za vrat. Kakor da je vsa resnica na jeziku tega moža in kakor bi mu jo hotel iztrgati vso na mah ...
Demoiselles! Ena izmed besed. ena izmed nerazumljivih besed dokumenta!
Blazen vihar ga je stresel, zabučal okoli njega, sunil vanj ko mogočen piš, prihajajoč iz dalji1. iz zemlje, od vse povsod in bičajoč' vanj resnico.
Razumel je! /daj je videl dokument v njegovi pravi luči! C hainbre des Demoiselles . . . Etretat...
Da, to je, si je rekel, in njegov duh je bil kakor pijan luči. Da, samo to bo ... A kako to, da se nisem že prej tega domislil?
Tiho je rekel pastirju:
„Dobro... idi... hvala."
Možak je požvižgal svojemu psu in se ves osupel vrnil k svoji čredi.
Solnce je zašlo. Noč se je jela mešati z dnevom in je zabrisa-vala obrise stvari.
Počasi se je Beautrelet splazil do skrajnega roba kleči, ki .je padala v morje. Razprostrl ie roke in odgrnil šope trave. Njegova glava je segala iznad prepada.
Niemu nasproti, malone v višini kleči, sredi morja se je vzpenjala 'velikanska skala, visoka več ko osemdeset metrov, mogočen, kolosalen obelisk na širokem granitnem podstavku, ki si ga uzrl tik nad vodno gladino in ki se je zoževal v ostro konico kakor zob velikanske morske pošasti. Bil je bel, tiste umazane sive beline, in opasan z vodoravnimi progami kremen-ca: na njem si videl učinek počasnega dela stoletij, ki so nanesla drugo vrh druge plasti apnenca in kremenca.
l u pa tam kaka razpoka, zareza, malo prsti, trave in listja.
In vse to mogočno, trdno, silni). kakor nekaj neporušljivega.
ki mu ves naskok valov in viharjev ne more do živega. Vse to trdno samo posebi, veličastno. velikansko navzlic neizmernosti prostora, iz katerega sc vzpenja.
Beautrcletovi nohti so se zagrebli v zemljo kakor šape zveri, ki se hoče vreči na plen.
Obzorje je žarelo škrlatno z vsemi plameni zahajajočega solnca, dolgi, goreči oblaki so negibno stali na nebu in ustvarjali prečudne dežele, bajeslovne ribnjake, plameneče ravnine, zlate gozdove, krvava jezera, gorečo, prelestno 1’antazmago-ri jo.
Nebesni azur se je stemnil. Večernica je zagorela v prekrasnem sijaju, nato so se malone sramežljivo prižgale še druge zvezde.
Zdajci je Beautrelet zaprl oči in si pritisnil roke na čelo. Tu spodaj ... o! Mislil je od samega veselja, da sanja, tako kruto je bilo vznemirjenje, ki mu je stisnilo srce... tu spodaj, nekako v višini Etretatske igle. izpod najskrajnejše konice, okoli katere so letali galebi — tam je vstajalo kakor dim, kakor iz nevidnega kamina, v počasnih spiralah v pokojno ozračje Somraka...
Deveto |> o g I a v j e
SEZAM, ODPRI SE!
Efcretatska igla je votla!
Iz prirodnih vzrokov? Izvrtana od notranjih prevratov ali od dežja — ali pa so to nadčloveško delo ustvarili Galci. Kelti, predzgodovinski ljudje?
Nerešljiva vprašanja! Glavno je to, da ve: Igla je votla.
Koman »Skrivnost Votle
i g 1 e" je začel izhajati v 12. številki „Roniaiia“. Današnje nadaljevanje je deveto. Novi naročniki dobe vsa do zdaj izišla nadaljevanja brezplačno, če plačajo naročnino vsaj za pol leta.
Prečudno razodetje! Za Lu-pinom je našel Beautrelet rešir te v velike uganke, ki so jo poznali v starih časih, tukrat, ko so tolpe barbarov preplavljale stari svet. čarobna beseda, ki je eiklopsko votlino odprla celim plemenom na begu pred sovražnikom! Skrivnostna beseda, ki je •stražila vrata nedotakljivega zatočišča!
Mogočna beseda, ki podeljuje vladarsko oblast.
k.er jo je poznal, si je Cezar mogel podvreči Galijo! ker so vedeli zanjo, so postali Normani gospodarji dežele, opiraje se na ta kraj so pozneje osvojili sosednji otok, si priborili Sicilijo. Iztok, Novi Svet!
kot gospodarji skrivnosti so Angleži zavladali nad Francijo, jo ponižali in si jo razdelili in se dali v Parizu kronati za kralje. Potlej so jo izgubili in z njo oblast.
kot gospodarji skrivnosti so postali francoski kralji veliki in mogočni, podvrgli so si sosede, ustvarili polagoma veliki narod in si pridobili slavo in moč -potlej pa so jo pozabili ali pa je niso več znali rabiti, in prišla je smrt, pregnanstvo, razpad.
Nevidno kraljestvo v naročju vode, deset sežnjev od kopnine! ... Neznana trdnjava, višja od zvonikov pariške Notre-Dume, na temelju iz granita, širšem in prostranejšem od velikih trgov. Kolika moč in varnost! Iz Pariza ob Seini do morja; tam stoji Le Havre, in sedem milj od njega Votla igla — ali
ii i to nezavzemljivo pribežališče?
I)a, zatočišče in obenem skrivališče, ki ga ni moči napasti. Vsa bogastva kraljev, ki so se k upi čil a od stoletja do stoletja, vse zlato Francije, vse, kar so iztisnili iz ljudstva, vzeli duhovščini, ves na bojnih poljanah nagrabljeni plen se nabira v votlini. $tari zlatniki, iskreči se cekini, dukati, dubloni, llorinti,
gvineje, žlahtni kamni — vse to je tam spravljeno, kdo bo odkril te zaklade? Ali bo sploh kdo odkril skrivnost igle? Nikdo.
Pač, Lupin.
In Lupin bo oni človek nad ljudmi, eno onih nerazumljivih bitij, vse dotlej dokler ostane resnica neodkrita. kakor so viri njegovega genija neomejeni, za blazni boj zoper družabni red vendarle ne zadoščajo. Potrebni so mu še drugi, potrebno mu je varno zavetišče, gotovost ne-k azili vosti, pokoj in mir, brez katerih njegovi načrti niso izvedljivi.
Brez Votle igle je tudi Lupin nerazumljiv, postava je iz bajeslovja, figura iz romana, brez vsakega razmerja do resničnega življenja.
On je gospodar skrivnosti — in kakšne skrivnosti! človek je kakor drugi, ki pa ume odlično ravnati z izrednim orožjem, ki mu ga je usoda dala v roke.
Igla je tedaj votla, to je neovrgljivo dejstvo. Ostane vprašanje, kako priti do nje.
Po morju, kakopak. Na morski strani mora nekje biti razpoka, kjer morejo za plime pristajati čolni. Toda s suhega?
Do desetih zvečer je Beautre-let hodil nad prepadom, upiraje oči v temno gmoto, in napenjal možgane, ter premišljal z vso silo svojega duha.
Potlej je stopil dol v Etretat, si izbral najskromnejšo gostilno, povečerjal, šel v svojo sobo in razgrnil dokument.
VSAK »AS £Lvi>hasan.ii:
Odgovori na 10. »liani
1. Katera država je dobilu največ ozemlja |>o Avstro-Ogrski?
2. Kdaj so v Evropi začeli nositi pletene nogavice?
Koliko tiskajo povprečno v Nemčiji a) knjig, b) tednikov in mesečnikov?
4. Kje in kdaj je začel izhajati roman Grof Monte Cristo?
5. Ali je na tečaju največji mraz na zemlji?
6. V katerem jeziku so razpravljali v angleškem parlamentu do konca 16. stoletja?
7. Koliko ljudi je bilo mobiliziranih v svetovni vojni?
Zdaj mu je seveda bilo igrača razbrati ves zmisel. Prvo kar je opazil, je bilo to, da se trije samoglasniki besede Etretat nahajajo v prvi vrsti z odgovarjajočimi presledki. Ta prva vrsta bi bila tedaj taka:
e . a . a . . etretat . a . .
katere besede so mogle biti pred ,Etretat’? Brez dvoma take, ki se nanašajo na lego Igle glede na vas. Igla je na levi. na zapadli... Spomnil se je, da imenujejo zapadni veter v obmorskih krajih .aval’, torej ši je zabeležil besede:
En aval d Etretat . a . .
Druga vrsta je bila vrsta z besedo De mo i sel les, in ker je takoj ugotovil, da se vsa vrsta samoglasnikov pred njo sklada z besedami .la chambre des\ si je zapisal obe zvezi besed:
En aval d' Etretat — La chambre des Demoiselles.
Tretja vrsta je bila težja in šele po dolgem ugibanju se mu je posrečilo, ko se je spomnil lege trdnjave glede na utrdbo Krefosse, dokument malone docela pogoditi:
En aval d' Etretat — La chambre des Demoiselles — Sous le fort de Frefosse — L’ Ai-guille creuse.
Tako! To so bile štiri velike, bistvene in glavne formule, ki jih je moral poznati. Z njimi si prišel iz Etretata na zapad, v ,sobo gospodičen’, dalje po vsej verjetnosti pod utrdbo Frefose in do Igle.
kako? S pomočjo mer in znamenj, ki so bili v četrti vrsti:
D DF C3 19
lo	so bile brez dvoma posebne navedbe, določene za odkritje vhoda in poti, ki drži do Igle.
Beautrelet se je takoj domislil, da mora biti, če je sploh kaka direktna zveza med kopnim in obeliskom, da mora to biti podzemeljski hodnik iz .sobe gospodičen' pod utrdbo Frefosse in pod morjem v Votlo iglo.
ti
Za > naslove 40 Din. Obnovite naročnino in preberite 2. stran.
In vhod v podzemeljski hodnik? Ali ni bil nemara označen s tako razločno izklesanima črkama I) in F? In mogoče ti črki odpirata kak skriven mehanizem ?
Drugi dan se je Izidor preoblekel v mornarja in se je po-pel na kleč; v prekratkih hlačah in jopici je bil videti še mlajši od dvanajstletnega dečka.
Komaj je stopil v votlino, je pokleknil pred črkama na tla. Toda doživel je razočaranje. Naj je še tako trkal in pritiskal na črki, nista se zganili. In kaj kmalu se je moral prepričati, da se res ne moreta premakniti, da tedaj nistu z nikakim mehanizmom v zvezi.
A vendar... nekaj vendar morata pomeniti! Da bi bilo to samo naključje? Nemogoče! Tedaj ? ...
Zdajci mu je prišla tako pametna in preprosta misel, da ni niti sekunde več dvomil o njeni pravilnosti. Ta D in F nista nič drugega kakor začetnici obeh najvažnejših besed dokumenta, besed, ki skupaj z Aiguille določujeta glavne postaje poti, po kateri mora iti: ,soba gospodičen' in utrdba Frefosse. In med I) besede Demoiselles in F besede Frefosse je tako nenavadna zveza, da ni mogla nastati samo po naključju.
Problem je bil tedaj tak: skupina DF predstavlja razmerje, ki je med ,chambre des Demoiselles1 in utrdbo Frefosse; samostojna črka D, ki se z njo vrsta začne, pome i votlino, v katero moraš najp:e’ stopiti, samostojna črka F sredi vrste pa utrdbo Frefosse, in tu bo bržčas vhod v podzemeljski hodnik do Votle igle.
Med ostalimi znaki sta dva posebno pomembna: nekak pravokotnik. ki ima spodaj na levi črto počez, in številka 19 — znamenji, ki očividno naznačujeta onim, ki so v votlini, pot pod utrdbo.
Oblika pravokotnika se je Izidorju čudna zdela. Ali je bil v votlini kje na zidu kak napis ali
kaj drugega v obliki pravokotnika? Dolgo je iskal in je že hotel opustiti iskanje, ko mu je pogled obvisel na lini, vsekani v skalo. Robovi te line so tvorili zgrbljen, nepravilen, okoren pravokotnik, a vendar pravokotnik, in ko je Beautrelet stopil na črki D in F, izklesani v tleh — tako je pač bilo treba razumeti prečno črto nad obema črkama v dok umentu — je videl, da si-nahaja natanko v višini te line!
Postavil se je tako in pogledal skozi lino. Le-ta je kakor smo že gori omenili gledala proti kopnini: najprej je videl pot, ki je spajala votlino s kopnino, potlej pa je zagledal znožje griča, ki je na njem stala utrdba.
Da je mogel videti utrdbo samo. se je Beautrelet sklonil na levo, in zdajci je razumel pomen krive črtice, kljukice, ki je bila na dokumentu v levem kotu spodaj: spodaj, na levi strani okna je napravil kos kremena majhno polico, katere konec je imel malone obliko kremplja. Tvoril je tako rekoč muho za merjenje.
In če je pogledal na lo muho, je njegov pogled objel na znožju griča omejen prostor sveta, ki ga je malone vsega zavzemal star opečni zid, zadnji ostanek stare trdnjave Frefosse ali nekdanjega rimskega .Oppidum Ro-mauuin'.
Beautrelet je stekel do tega zidu, ki je bil kakih deset metrov, dolg in malone ves zarasel s travo in drugim rastlinjem.
A vendar — zakaj to število
19?
Vrnil se je nazaj k votlini, v/eI iz žepa sveženj motvoza in metrsko merilo, ki si ga je bil oskrbel, pritrdil motvoz na ka-liienito kljuko, privezal v razdalji devetnajst metrov kamen na motvoz in ga vrgel v smeri proti suhemu. Kamen je komaj dosegel začetek poti.
Trojni tepec, si je rekel Izidor. liste čase vendar niso računali na metre; 19 tedaj pomeni sezuje ali pa sploh ničesar ne pomeni!
Ko je preračunal na metre, je naštel na vrvi sedem in trideset metrov, napravil na njej vozel in je jel tipaje iskati na zid-
ni površini tisto določno, edino točko, v kateri mora vozel v razdalji sedem in trideset metrov iz .sobe gospodičen* doseči zid Frefosse j a.
Po kratkem iskanju je dobil kontakt. S prosto roko je odkopal travo, ki se je tam bohotno razrastla.
In tedaj se mu je izvil krik. Vozel, ki ga je držal s koncem sredinca, je bil prišel baš na sredo majhnega križa, ki je bil re-lijefno izklesan iz neke opeke!
Moral se je ugrizniti v ustnice, da ni vzkliknil na ves glas. Hlastno je prijel za ta križ, pritisnil nanj in ga zavrtil. Opeka se je zganila. Podvojil je napor: opeka je obstala. Pritisnil je nanjo, ne da bi jo zavrtil; in takoj je začutil, da se podaja. In zdajci je začul kovinski glas, kakor če se ključavnica poda, in na desni strani opeke je zazijal zid in odprl vhod v podzemeljski hodnik.
Kakor blazen je zgrabil Beautrelet za železna vrata, v katera so bile opeke vdelane, jih potegnil k sebi in jih za seboj zaprl. Presenečenje, veselje, strah, da ga ne zalotijo, so mu spačili obraz, da ga niti oče ne bi prepoznal. Blazna vizija ga je obšla, vizija, ki mu je pričarala pred oči vse, kar se je dvajset stoletij odigravalo pred temi vrati. Pred njim so se po bliskovo zvrstili vsi ti ljudje, ki so bili poučeni
o	veliki skrivnosti in so skozi ta vrata vstopali in odhajali... Kelti. Galci, Rimljani, Normani. Angleži, Francozi, baroni, vojvode, kralji in za njimi Arsene Lupin... in za Lupinom 011, Beautrelet... Vse misli so se mu iz-prevrgle. Trepalnice so mu trznile. Onesvestel je pal na tla...
Njegovo delo je bilo storjeno, vsaj ono delo, ki ga je mogel sam opraviti s sredstvi, ki jih je imel na razpolago.
Zvečer je napisal dolgo pismo kriminulneniu direktorju:
v	njem mu je vestno poročal o uspehih preiskave in o skrivnosti Votle igle. Prosil je za pomoč pri dovršitvi svojega dela in je navedel svoj naslov.
Cakaje na odgovor ji’ prebil dve noči v ,sobi gospodičen*.
Preživel ju je v neprestanem strahu, in živce 11111 je razjedala groza, ki so jo glasovi noči še stopnjevali... Vsak trenutek je mislil, da prihajajo nadenj sence pokojnih... Vedele so o njegovi navzočnosti v votlini, prihajale so ... davile so ga...
Navzlic temu se njegove oči, pokorne njegovi volji, niso niti trenutek zaprle.
Prvo noč je bilo vse mirno, drugo noč pa je videl v medli mesečini, kako so se vrata odprla in so se iz teme izluščile sence. Naštel je dve, tri, štiri, pet...
In zdelo se mu je, kakor da možje nosijo dokaj obsežna bremena. Hodili so na desno kar čez polja na cesto v Le Havre, in potem je začul ropot pognanega avtomobila.
\ iniI se je nazaj in pri tem prišel v bližino velike kmetije.
1	oda pri odcepku poti, ob kateri je stala ta kmetija, je komaj še utegnil odskočiti in se skriti za drevjem. Še enkrat so prišli mimo ljudje... štirje... pet... in vsi so bili otovorjeni s svežnji. In dve minuti nato je odbrzel drugi avtomobil.
lo	pot ni imel več moči vrniti se na svoje mesto; šel je spat.
Ko se je zbudil, mu je natakar predal posetnico. Bila je od Cianimarda.
..Vendar že!" je vzkliknil Izidor. Viharno je pomolil detektivu obe roke. Ganimard mu jih je stisnil, ga pogledal in rekel:
..Dečko, vi ste zlata vredni!"
„E," je odvrnil. ..naključje mi je pomagalo."
..Nasproti n j e in u ni naključja," je odgovoril inšpektor, ki je Lupina svečano imenoval samo z zaimkom.
„Tak ga zdaj imamo?"
..Kakor ste ga že več ko dvajsetkrat imeli." se je zasmejal Beautrelet.
..Da, a danes..."
..Bes, danes je drugače. Poznamo njegovo skrivališče, njegovo trdnjavo, poznamo ono, kar dela Lupina za Lupina. On lahko pobegne, Ltretatska igla pa ne."
„Zakaj mislite, da nam lahko pobegne?" je nemirno vprašal Ganimard.
„Zakaj? Zakaj?" je zategnil Beautrelet. „Nič ne dokazuje, da je ta trenutek v Votli igli. Snoči je odšlo enajst njegovih pajdašev. Morda je bil on eden izmed teh enajstih."
Ganimard se je zamislil.
„Prav imate. Glavno je Votla igla. Glede ostalega pa se nadejajmo naklonjenosti Usode.“Zres-niI se je. ..Ljubi moj Beautrelet. zapoved imam, da vam priporočim popolno diskrecijo."
..Zapoved od koga?" se je pošalil Izidor. „()d policijskega predsednika?"
„Še višje osebe!"
„Od ministrskega predsednika?"
„Še višje!”
..Grom in peklo!"
Ganimard je pridušil glas.
..Beautrelet, iz Elizeja* prihajam. lam vidijo v tej stvari državno tajnost največje važnosti. Tehtni razlogi nas silijo, da zamolčimo to nevidno trdnja- , vo ... posebni razlogi strategič-nega značaja... To utegne biti kdaj središče oskrbovališča z živežem, skladišče za kak nov smodnik in novo orožje, kaj vem... tajni arzenal Francije."
,, AI i kako bo moči tako skrivnost ohraniti? Prej jo je poznal samo en človek, kralj. Zdaj nas je že več, da Lupi nove tolpe niti ne omenim."
„Nu. samo da pridobimo deset, ali vsaj pet let... Pet let mnogo pomeni..."
..Toda da to trdnjavo osvojimo. da ustvarimo ta bodoči arzenal. ga je treba naskočiti, treba je Lupina vreči iz njega, in to se ne zgodi neslišno, brez glasu."
„Seveda, ljudje bodo nekaj sumili, a ničesar zanesljivega."
„Kakšen je torej vaš načrt?"
„\ dveh besedah tale. Prvič:
vi	niste Izidor Beautrelet, in o Arsenu Lupinu ni govora. Vi ste in ostanete mlad mož iz Etreta-ta, ki je pri izprehodu presenetil ljudi, ko so prihajali iz pod-
*	Elizejska palača, rezidenca predsednika republike.
zemeljskega hodnika. Po vaši sodbi so tam stopnice, vsekane v skalo?"
„Da, takih stopnic je več na tej obali. Na desno od Etretata, so mi pravili, so neke Hudičeve stopnice, ki jih poznajo vsi letoviščar j i."
„Torej polovica ljudi in jaz sam pojdemo pod vaše vodstvo. Jaz vderem sam ali s spremstvom; o tem bomo pozneje govorili. Če Lupina ne bo tam, mu nastavimo past, in danes ali jutri nam nasede. Če pa je tam ...“
„Če pa je tam, gospod Ganimard, nam pobegne z druge strani Igle, z morske strani."
„V tem primeru ga prestreže druga polovica mojih ljudi."
„Toda če si izberete, kakor domnevam, za ta napad čas oseke, ker je takrat podnožje Igle prosto vode, se bo lov odigral pred vso javnostjo, namreč pred ribiči, ki nabirajo na sosednjih otokih školjke in rakovice."
„Zato pa si ravno izberem čas plime."
„Potem vam uide v čolnu."
„ln ker imam na razpolago cel tucat ribiških čolnov, v katerih so moji ljudje, ga prestre-žemo."
„Če se vam le ne izmuzne med njimi kakor riba med zankami."
..Dobro, potem ga potopim."
»Hudiča — tak imate topo-
0 44
ver
..Kakopak! la trenutek je ena torpedovka zasidrana pred llavrom. Na mojo brzojavko bo ob določenem času v bližini Igle."
..Kako ponosen bo Lupin! Torpedovka!... Gospod Ganimard. vidim, da ste na vse pripravljeni. Treba je samo udariti. Kdaj naskočimo?"
,,J utri."
..Ponoči?"
„Pri belem dnevu, ob naraščajoči plimi, točno ob desetih."
„ Vel ja."
Beautrelet je utajil bojazen pod krinko veselja. Do drugega dne ni nič spal: neprestano je delal nove, neizvedljive načrte.
Ganimard ga je zapustil in odšel v deset kilometrov oddaljeni Vport, kamor je zbral svo-
je ljudi in kjer je najel kak tu-cat ribiških ladij — pod pretvezo, da mora izvršiti neka merjenja ob obali.
Ob tričert na deset je z dvanajstimi svojih ljudi poiskal Izidorja pod znožjem kleči.
ločno ob desetih so bili pri zidu. Nastopil je odločilni trenutek.
„kaj pa ti je, Beautrelet? Saj si čisto zelen!" se je zarogal Ga-nimard, v šali tikaje mladega moža.
„ln tebi. Ganimard, tudi ni čisto dobro," mu je dal Beautre-let nazaj. „c" lovek bi skoro mislil, da ti bije poslednja ura."
Morala sta sesti, in Ganimard je zvrnil nekaj požirkov ruma.
„1 o ni strah,“ je rekel. „Hu-diča! Razburjen pa sem, priznam! Vselej, kadar naj ga zagrabim, me takole prime v drobovju. Požirek ruma mogoče?" „Ne.“
„ln če mi obležite?"
..Potem bi moral biti najmanj mrtev."
..Gromska strela! JNu, saj bomo videli. In zdaj odprite!"
Beautrelet se je približal zidu in pritisnil na opeko. Spet si' je začul kovinski zvok in vhod pod zemljo se je odprl.
Ob svitu svetiljke, ki sta jo prižgala, sta videla, da je hodnik obokan, in da je strop prav tako kakor tla iz opeke.
Ko sta nekaj sekund hodila, sta prišla do stopnic. Beautrelet je naštel pet in štirideset stopnic iz opeke in v sredi izhojenih.
..Gromska strela!" je zaklel Ganimard, ki je šel naprej in je zdajci obstal, kakor bi se bil kam zadel.	Dalje	prihodnjič.
Naš novi roman
V	prihodnji številki se začne nuS novi roman. Sen večne mladosti mn je temeljna misel, nežna ljubezen dveh tako različnih si bitij njegova vsebinu.
Žena z večno mladostjo
se imenuje ta roman, napisal ga je pu angleški pisatelj II. II. Ilaggard, ki ga pri nas poznamo že iz romanov »Salomonovi, rudniki", „V deveti dežel i“ itd.
Ne zamudite začetka! ..Skrivnost Votle I g 1 e“ ho izhajala še nekaj številk obenem z našima ostulima romanoma.
Kje bivajo filmski igralci
Že dostikrat so nam pisali naši prijatelji, ki se bavijo z zbiranjem uvtogramo\ filmskih igralcev, da hi jim priskrbeli naslove, na katere naj pišejo, da pridejo do svojih avtogramov. Du jim ustrežemo in da zadostimo tudi drugim željam po uvedbi filmskega kotička v našem listu, otvurjamo danes filmsko rubriko z naslovi nekaterih znunej-ših filmskih igralcev.
Al Jolson se mudi začasno v Berlinu, njegov naslov je: Wur-ner Bros, Berlin, SW 48, 1* riedrich-strasse 10.
Sloviti francoski conferencier in največji ljubljenec žensk M a urice C h e v a I i e r ima svoj stalni naslov: Paramount Studio, 5451, Mu-rathon Street, llollywood, ('ul. Zdaj pu je na počitnicah v Parizu.
I1' r i t z Kort n e r , odlični karakterni igralec, ki so ga imeli Ljubljančani priliko občudovati v filmu ..Atlantik", stanuje v Berlinu. Naslov:	Berlin-Dahlem, Mux-
Kvth-Strasse 5.
I I a r o 1 d 1,1 o y d odgovori, če mii pišeš na naslov: MGM Studio, ('ulver-City, Cul. (Združene države).
Prav tam stanuje tudi John M c B r o w n.
Rušilec ženskih src W i 1 I y F r i t s c h ima naslov: Berlin-Char-lottenburg. Kaiserdamm l)5.
Lepa in misterijoznu Brigita
II	el m pošlje avtogram, če ji pišeš na naslov: Berlin-Dahlem, Im VVinkel 5.
Razposajenka L i a n e II a i d stanuje tudi v Berlinu na VViirttem-bergische Strasse n.
I! i e h a r d 'J' nnlier, ki si je z naskokom osvojil vsa ljubljanska moška in ženska srca, kar se pred njim še nikomur ni posrečilo, je trenutno zaposlen s filmunjeni pri firmi Lnielka v Monnkovem. Njegov naslov je: Emelku-Atelier, Miin-chen, Geiselsteg.
Ana Mav W o n g , naj lepša med Kitajkami, ki je takisto pri zvočnem filmu, igra zdaj uu Dunaju. Njen naslov: Neues Wiener Schuii-spielhaus, Wien IX. Wiihringerstras-se 78.
Vsem tein filmskim igralcem in igralkam lahko pošlješ njihovo sliko, ki ti jo bodo podpisano vrnili. Piši po možnosti nemški ali angleški. Vendar ne smeš obuputi, če več mesecev ne dobiš odgovora. Umetniki so dostikrat prezaposleni z delom, potovanji in družabnimi obveznostmi in ne pridejo do tega, tla bi hitro odpravili svojo pošto. Kolikor nam je znano, pa dado vsi
li	igralci radi podpise.
Kdaj in kje so prišli na svet
Al Jolson v Petrogradu v Rusiji.
( o n r a d N a gU- I K), marca 18%.
J o a n ('ra iv f o r d o v a leta 1%8 v Texasu.
(j r e t u Ci urhu 17. aprilu 1908 v Gotetiborgu na Švedskem. Umetnica meri 171 cm. Samo 7 cm višji je j o h n G i 1 b e r t, ki se je rodil 10. juliju 1895.
l.iliun I I u r vv e y je prišla na svet 19. januarja 1906 v Londonu,
W i 1 1 y I' r i t s c h pu 27. januarja 1901 v Katovicah n ti Poljskem.
N o r m u S Ii e a r e r j e \ a ima že 29 let.
M u u rice C h e v u I i e r pri-krivu rojstno leto,
llurold L lov d pu odkrito pove, du je bil rojen 1893 \ Nebraski; leto sturejši je
I’’ r i t z K o r t n e r , ki se je rodil 12. maju 1892.
Popularnost ameriških igralcev
Slava filmskih igralcev je jako nestalna, zlasti v Ameriki, lam imajo namreč navado, da merijo priljubljenost zvezd in zvezdnikov po obisku njihovih filmov. Ker daje med posetniki kinov največji odstotek ženski spol, so le statistike nekoliko enostranske in tako je za leto 1929 prešel na prvo mesto mladi, zali igralec VVilliam I la in os. Šele na drugem mestu je Greta Garbo, ki je pri nas najbolj priljubljena filmska igrulku. Tretja je Tonil Cruwfordovu. John Gilbert, ki je bil nekduj idol vse ženske Amerike, je potisnjen daleč v ozudje. Takisto tudi Douglas Fairbanks in njegovu Ženu Mury Pickfordova.
Statistiku ne beleži Charlieju Chaplina in bustra Keatona. to pa zato, ker producirata komaj vsako leto ali dve leti po en film.
Anekdota
Toni Mix se pogovarja s prijateljem o ljubezni.
..Prav nobene sreče nimam v ljubezni," toži Tom Mix. „Sumo eno ženo ljubim, in še ta je poročena."
„S kom je poročena?" vpraša prijatelj.
..Z menoj!" žalostno odvrne Tom Mix.
Oktobra pride v London Curlie Chaplin na krstno predstavo svojega prvega zvočnega filma „Luči velemesta". V tem filmu je Chaplin e d i n i nem.
Listnica odpruvništva
Iz Kruma nam je naš naročnik, ki se je pozabil podpisati, poslal naslov novega naročnika in 2 Din v znamkah. Prosimo- ga. da nam pošlje svoj naslov.
JVLETMAPJ
Prvi del POMLAD LJUBEZNI
Prvo poglavje
OČE IN SIN
Petnajst let preden se prične pričujoča povest, se je zglasil v sprejemnici šolskega zavoda Henrika IV. mlad mož in prosil službujočega učitelja, naj mu pokliče sina (.iastona.
kmalu nato je učitelj privedel sedemletnega dečka, ki ga je tujec vzel v naročje in ga vroče poljubil. Potlej se je z vzdihom spustil na stol.
„Oče, ali si bolan?" ga je boječe vprašal sin. ..Zakaj te tako dolgo ni bilo? Mamica je bila lu in mi je rekla, da si na potovanju. Iv je si bil? Ali si mi kaj lepega prinesel?**
Oče se je nasmehnil. Vzel je iz žepa zavojček in ga odmotal.
V	njem je bila knjiga.
Z žarečimi očmi je spremljal sin vsako očetovo kretnjo. Ves vesel je vzel knjigo v roke in začel gledati. A nenadoma se je spet zresnil.
..Zakaj mi ne odgovoriš, oče?“ je ponovil. ..Bolan si. Se nikdar nisi bil tako bled kakor danes. In zakaj si si dal brado rasti? To ni lepo!“
Oče se je grenko nasmehnil. „Še nikdar nisem bil tako pri zdravju kakor zdaj. Če ti moja brada ni pogodi, si jo obrijem.*' Njegov obraz se je zresnil. „Gaston, kako ti tu ugaja?" ..Prav nič!" je odločno odvrnil deček.
..Zakaj ne?"
„Ker tako poredko vidim mamico.**
..Ali bi šel rajši domov?"
„Bi že šel... toda gospod učitelj,.ki je z menoj tako dober, bo žalosten."
Zdajci se je oče nečesa spomnil.
..Ali si se držal moje zapo-vecli?Ali si molčal pred ljudmi, odkod si doma? Povej odkrito!** Deček je zardel.
..Vidim, govoril si." je dejal oče. ..Nič ne de. Zdaj stopiva k ravnatelju in mu povem, da moraš iti za nekaj dni domov."
ko sta bila pri ravnatelju, se je Gastonov obraz zdajci zresnil in dve debeli solzi sta mu spolzeli po licih.
..kaj ti je, sinko?" ga je skrbno vprašal oče.
„()d Reneja bi se še rad poslovil.”
..kdo je to?"
..Moj naj večji prijatelj." Očetovo čelo se je nagubalo in njegov obraz je dobil neki tr i, malone oduren izraz, da je (iastona obšel strah.
„To boš že drugič opravil." 11111 je odgovoril. „zdaj ne utegneva več."
kmalu nato sta oče in sin odšla z zavoda. Na ulici je oče poklical avte in odpeljala sta se na postajo.
D rugo p o g I a v j e
SOVRAŽNIKA
V bližini Fontainbleauja, v kraljevskem gozdu stoji skrit med drevjem velik grad.
V času. ko se godi naša povest, je bil grad last nekega For-gesa iz Montforta. Med jarki, ki so ločili grajski svet od ceste, in graščino se je prostiral krasno urejen park z vodometi in ribniki, v katerih so plavali labodi. Vrt je mejil na velikanski gozd. ki se je raztezal v nedo-gledno daljavo in je bil priljub-
ljeno sprehajališče grajskim prebivalcem in okoličanom.
Finančnik Forges je kupil ta grad pred nekaj leti za milijon Irankov od tedanjega lastnika, ki so ga kvarte spravile na beraško palico. Dve leti ga je pustil takšnega, kakršen je bil, potem pa se je nenadoma odločil, da ves grad prenovi in se sam naseli v njem. Najel je delavce in stavbenike, ki so morali podreti vse, kar je kazilo grajsko lice. ko so ti opravili svoje delo, je poklical umetnike, ki so okrasili grad s slikami in kipi. Po dveletnem delu je bil grad ves nov in pripravljen, da dostojno sprejme svojega novega gospodarja.
Neznanec, ki smo ga srečali v prvem poglavju, je bil finančnik Forges. Baš danes se vozi s svojo rodbino na novo iinenje. Na prvi pogled bi mu človek prisodil štirideset let, čeprav je že prekoračil peti križ.
Forges in sin sta si bila podobna, toda oče je bil visok, suh. mišičast in strogega obraz. Njegove oči so bile nekaj posebnega. Časih se je utrgal iz njih plamen, ki ni kazal nič dobrega. Njegov sin pa ni bil take narave; neko mehkost in nežnost je razodeval njegov obraz.
Na srečo ga očetovi milijoni niso pokvarili. 13iI je nadarjen slikar in čeprav mu je bilo šele štiri in dvajset let, je že imel prvo nagrado na neki razstavi. Njegove slike, krasne pokrajine, so krasile salone bogatih Parižanov; od izkupička bi bil lahko živel tudi če ne bi imel očetovega denarja na razpolago.
Že nekaj časa se je mladi Forges zanimal za nizko leseno hišo ob gozdu, kakih pet sto korakov od gradu, ko so se pripeljali v dolino, je postal Gaston čudno raztresen in je pozabljal odgovarjati očetu. Forges je to opazil.
„Vidim, da gledaš na Gobri-andovo hišo," je menil s suhun nasmeškom.
,,Ne, ne," je odvrnil Gaston in se obrnil stran, da skrije zadrego.
Ta kratki pogovor je cula tudi gospa Montfortova.
„Aha," je menila, „tam torej stanuje tisti Gobriand!"
„Kaj je z njim?" se je vmešala hči Irena v pogovor.
,,Norec je!" je suho odvrnil Forges in skomignil z rameni.
„Tvoj oče,“ je povzela mati, „je imel pred dvajsetimi leti s tem človekom pravdo, ki še zdaj ni pri kraju. Gobriand je pri tem izgubil vse svoje imetje, kar pa mu ni vzelo poguma. Zastavil je še poslednje svoje moči in vložil novo tožbo — in to vselej, kadar smo že mislili, da je stvar pri kraju."
,,Za kaj pa gre?“
,.Gobriand," je posegel v pogovor stari Korges, „Gobriand ima fiksno idejo, da sem ga pred dvajsetimi leti osleparil za njegovo imetje, vredno pet sto do šest sto tisoč frankov. Vselej, kadar je prišel s tožbo pred sodišče, sem z lahkoto ovrgel njegove obdolžitve. Toda 011 ni obupal in kaže, da se noče sprijazniti z usodo. Zdravniki pravijo, da ni pri pravi pameti. Svetovali so mi. naj ga dam zapreti v blaznico. Vendar pa njegova žena in hči Julija skrbno pazita nanj in se ga ni treba bati. Drugače pa ni slab človek," je končal Forges.
Gobriandova hiša je stala ob cesti na grad in avto je moral mimo nje. Na kameniti klopi pred hišo je sedel pohabljenec z dvema lesenima nogama.
„Gobriand.“ je tiho povedal Forges.
Avto je pripeljal mimo hiše. Graščak je ravnodušno pogledal stran, toda njegove oči so se vendar za trenutek srečale s pohabljencem. Gobriand je pograbil bergljo in jo 7. vso silo vrgel za mimo drvečim avtom. Berglja se je nekajkrat v,zraku zasukala in priletela v zadnjo steno avtomobila. Forgesova žena in hči sta preplašeno vzkriknili.
„Ne bojte se,“ ju je skušal pomiriti Forges. „Nič hudega ni.“
Gobriand pa je stisnil pest in na ves glas zakričal:
„Forges, ti si navaden tat in slepar. Pred sodnijo si se 'pretvarjal. lagal si, lagal!"
Tedaj se je na pragu hišice pokazalo mlado dekle. Bila je
Julija, Gobriandova hči. Zazrla se je za avtom, ki je pravkar zavil v kostanjev drevored pred gradom.
Bila je zelo lepo, temnopolto dekle. Človek bi ji prisodil dvajset let. Bila je oblečena v preprosto modro obleko z belim predpasnikom. Lasje so se ji vsipali na tilnik in nekaj lepih kodrov ji je padalo na čelo. Najlepše pa so bile njene velike rjave žametne oči.
Tudi Gaston se je obrnil v vozu in se skrivaj ozrl proti Go-briandovi hiši, ki se je izgubljala za njim. S prsti, ki si je z njimi navidez malomarno podpiral brado, je poslal v smer, kjer je stalo dekle, nežen poljub. Potem je avto zapeljal skozi glavna grajska vrata in obstal na ploščadi. Bogati graščak je nastopil svojo novo posest.
Tr e t j e poglavje PHAVDARJEVA UČI Julija se je vrnila v hišo. Na njenem obrazu je žarela rdečica in oči so ji sijale od blaženosti.
Hišica je bila zgrajena pol iz ilovice, brez nadstropij. Imela je samo malo podstrešja, kamor se je prišlo po trhlih stopnicah iz kuhinje. Vsega skupaj je imela samo dve sobi. V prvi sta stanovala Gobriand in njegova žena.
111	je bila (udi delavnica. Druga soba pa je bila Julijina, njeno
VSAK »AS H OIMrOVOlL
Na vpiaSnnJa na 5. strani
1. Jugoslavija (147.000 kur ali 21.1% vse bivše monarhije). Zn njo pridejo po vrsti ČS>R 20.7%. Romunija 16.7%, Madžarska 17.2%, Avstrija 12.4%, Poljska 12% in Italija 7.7%.
2. V 16. stoletju. Prve pletene nogavice so prišle iz Španije.
7. a) 7.000 izvodov, h) 6.000 izvodov.
4. V pariškem listu ..Journal (les Debats“ I. 1N44. Ljudje so se vsak dan po polnoči v trumah zbirali pred tiskarno, nestrpno čnkaje novega nadaljevanja.
7. Ne; naj večji mraz imajo v Verhojanskeni v Sibiriji (— 76" C).
6. V francoščini.
7. Okoli 74 milijonov, od teh v antantnih deželah 40 milijonov, v centralnih državah pn 27 milijonov.
okence je gledalo na vrt. Pohištvo je bilo staro in borno. Sploh je zbujala vsa hiša občutek skrajne revščine.
Julija je nekaj zaslužila z ročnimi deli. Toda komaj je zbrala kaj denarja, je vselej Gobriand začel sanjariti o obnovitvi tožbe proti Forgesu.
Stari Gobriand je vedno posedal na klopi pred hišo. Njegov najboljši prijatelj je bil gozdar, ki ga je vedno povpraševal, kako gre njegova tožba.
„V nekaj dneh pride do obravnave," je navadno odgovoril starec. „To pot moram dobiti," je vedno dodal.
„ln koliko mislite da bo?"
„Sodim, da mi bo denar nesel pet in dvajset do trideset tisoč frankov na leto."
„Kadar ga dobite, upam, da me ne boste pozabili," so mu rekli vsi.
„Ne, ne, vas že ne," je popolnoma resno odgovarjal stari pohabljenec.
*
Že mesece, to se pravi odkar so zidarji in delavci lepšali grad, je hodil oče Gobriand tja in jih gledal pri delu, kakor da šteje kamenje, ki ga prinašajo in posode malte in pesek in vse. Sedel je v kostanjevem drevoredu ter opazoval Forgesove ljudi, ki so prihajali in odhajali.
Danes ni bilo videti ne delavcev ne umetnikov. Vsi so bili odšli in v'gradu so ostali samo uslužbenci, ki so razmeščali pohištvo. Gobriand je sedel na klop blizu gradu in se srepo zagledal v razkošno poslopje.
Divja mržnja do Forgesa, ki se je že dvajset let kuhala v njem, je poostrila črte njegovega obraza. Sovraštvo mu je bilo življenje, in tolažba misel na maščevanje.
Prav takrat se je graščak pojavil na ploščadi. Z zadovoljstvom je njegov pogled preletel hišo in park, potem pa si je zažgal smotko in stopil počasi čez vrt do vrat.
Gobriand je vstal in se naslonil s hrbtom na kostanj, da ne bi izgubil ravnotežja. Forges ga je tisti mah opazil. Obrnil se je in poklical hlapca.
„Odženi norca!" um je nati-hem ukazal.
Hlapec je stopil li Gobrian-du. „ Idite!"
„Ne!“
„Poteim vas moram s silo spraviti odtod! Drevored je grajski — vi stojite na zemlji gospoda Forgesa!“
„Grad je kupljen z mojim denarjem!" je srdito zavpil Gobriand.
.,ldite!“ je ponovil hlapce.
I	lotel ga je prijeti za ramo, toda dobil je tak udarec, da se je opotekel.
Forges je požvižgal dvema psoma, ki sta se podila v bližini, in ju naščuval na starca. Toda Gobriand se je porogljivo nasmehnil in pogledal na svoje lesene noge.
..Tu ni nič mehkega za vaju."
Ni še dobro dogovoril, ko je že izgubil ravnotežje in telebnil na tla. Psa sta se bila zagnala v njegove berglje.
Forges je požvižgal. Psa sta zgrabila berglje in jih prinesla gospodarju, ki jih je na kolenih prelomil. Tedaj se je začulo škripanje peska in na to hitri koraki. Ko so je okrenil, je uzrl zraven sebe svojega sina.
„To ni bilo lepo, oče ...“
Oče je poškrlatel v obraz.
„Pazi. kako izbiraš besede! Spoštuj starše, pravi zapoved!"
„Tu ne gre za božjo zapoved!" je živo odgovoril Gaston. „Sam si rekel, da je Gobriand norec, in zdaj delaš z njim kakor da ne bi bil pohabljen in kakor bi bil pri pravi pameti!"
..Dobro vem, kaj delam," je odgovoril graščak.
Ne meneč se več za očetove besede, je Gaston stopil k starcu, ki je še zmerom ležal im tleh. Gobriand ga je začudeno pogledal.
..Kaj hočete?" ga je jezno vprašal.
..Domov vas odvedem."
„Tako?“ se je začudil starec, ki ni mogel razumeti mladega moža.
Z Gastonovo pomočjo je vstal in oba sta krenila proti starčevi
hiši.
Solnce se je nagibalo in osvetljevalo vrhove kostanjev, da so
žareli, kakor bi bili obliti z zlatom. Rdečkaste sence so legale na cesto.
„Lep sol učni zahod, oče Gobriand!" je menil Gaston.
„Da, vi to opazite, ker ste slikar!" je zagodrnjal starec. ..Lahko ste si izbrali ta poklic, ker imate dovolj denarja," je dodal zbadljivo.
Gaston 111 ii ni odgovoril.
Ko sta stopila v hišo, sta zagledala Julijo, ki je prihajala iz kuhinje. Začudila se je, videč očeta v Gastonovem spremstvu.
,.Kaj se je zgodilo, oče?" je vprašala z nemirom v glasu.
Starec je sedel.
..Vprašaj njega," je zagodr-nj al.
,,/al mi je, da je do tega prišlo," je z obžalovanjem v glasu odgovoril Gaston. Nato je vljudno pozdravil in se obrnil k vratom.
Julija ga je spremila do praga. Ko se ji je poklonil v slovo, ji je šepnil: ..Drevi ob desetih!"
..Ne, ne!" je prestrašeno odvrnila Julija.
„Pridem!" je uporno zatrdil Gaston in izginil čez prag.
Četrto poglavje
MLADA LJUBEZEN
Znočilo se je in globoka tema je legla na gozd.
Gaston je bil okoli desetih odšel iz gradu, toda namestil da bi šel vzdolž kostanjevega drevoreda in ceste, ki je držala mimo male Gobriandove hiše, je krenil skozi park, zavil na stransko pot in se ustavil za ograjo, ki je mejila na Gobriandov vrt.
Bela hišica se je zdela v uaj-tišjem pokoju. Celo Julijino okno, ki je gledalo na vrt, je bilo temno.
..Ali me ne čaka?" je zamrmral mladi mož in skušal z ostrimi očmi prodreti temo.
Nekaj časa je tako čakal in prisluškoval, naposled pa je stopil z ozke, zarasle poti. drzno skočil čez plot m se zdajci znašel v vrtu. Prav potihoma se je splazil do hiše. Cel svet misli mu je šinilo skozi glavo.
..Zakaj ni prišla?" se je vprašal. „Kaj se je zgodilo? Ali je
CIKORIJE
JlMSfaS5?iS31
REDI LIR
zbolela? Ali pa je njen oče še pokonci?"
Ta misel 11111 je oledenila kri.
„Če oče Gobriand ne spi, ako me čuje — 011 ni tiste vrste človek, ki bi se pomišljal poslati mi svinčenko med rebra."
Popel se je pod Julijino okno in dvignil roko, da potrka na steklo.
Tisti trenutek se je okno z veliko opreznostjo odprlo in neki glas je vprašal tako tiho in obotavljaje se, da ga je bilo komaj čuti:
..Ali ste vi, gospod Gaston?"
„Da, jaz sem."
„Zakaj ste prišli?"
„A1 i vam mar nisem rekel, da pridem?"
„Da — a jaz sem vam odgovorila, da ne maram! V nevarnosti ste, zakaj moj oče bi utegnil kaj zasumiti. Saj veste, kako je nezaupljiv. Če bi naju čul! O. prosim vas, gospod Gaston, idite!"
„Vsaj minuto dve mi dovolite da ostanem!"
„Ne!“ je odločno odgovorila deklica.
..Zakaj bežite pred menoj?" je vprašal mladi mož. ,,A1 i vas navdajam s strahom? Česa ,se vam je bati pred menoj?"
..Idite! Zaklinjam vas. ne ostanite!"
,,Na.j bo, ker tako želite. Toda s seboj vzamem prepričanje, da je trdost mojega očeta nasproti vašim ljudem izpremenila vaša čuvstva do mene. Prepričan bom, da ste se navzeli mržnje svojega očeta, namestil da bi stremeli po tem, da ga pomirite. Vidim, da samo ta mržnja govori iz vas ...“
„(), Gaston, zakaj me žalite s takimi očitki?"
Umolknila sta in prisluhnila, boječ se, da ju kdo ne preseneti.
I oda njena roditelja sta trdno spala.
..Pojdite, Julija!" je zaprosil mladi mož 111 vroče prijel dekle za roko. „Pojdite z menoj do ograje, tam naju nihče ne more videti."
še vedno se je pomišljala — toda njene oči, ki so se bile pri-variile temi, so uzrle trpeči lju-bimčev obraz.
..Pridem!" je šepnila.
Utegnilo je biti leto dni, kar sta se Gaston in Julija srečala.
Forges je poklical svojega sina k sebi in,ga prosil, naj mu slikarsko okrasi njegov grad v Kraljevskem gozdu in prevzame nadzorstvo nad preureditvijo graščine. I ako se je Gaston za stalno preselil iz mesta na grad.
\ svojih prostih urah pa je hodil na izlete v gozd in okoliške vasi.
In tako se je zgodilo, da je mladi slikar večkrat prišel mimo Gobriandove hišice in uzrl med zastori zaprtih oken lepo kosta-njelaso Julijino glavo, ki se je sklanjala nad ročnim delom.
Poznal je lastnika hišice le po imenu; oče mu je bil že prej pripovedoval, seveda na svoj način,
o	vzrokih njune razprtije — o njej izpregovorimo pozneje.
Gaston je svojega očeta preveč ljubil iu njegova poštenost je bila zanj tako neizpodbitna, da ni nikoli niti za trenutek podvomil o njej. Zato je videl v starem Gobriandu samo blazne-
ža, čeprav ga iz oči v oči še ni bil srečal.
Že prvi pogled na Julijo je mladega umetnika zmedel. Ko je cul, da je ona hči najhujšega sovražnika njegovega očeta, je to zanj le še povečalo mikavnost deklice, in namestu da bi porajajoča se 1 j,ubežen splahnela, je mahoma narasla v strast, ki je ubila v njem sleherno razumnost.
iL'udno, a srce j*: že tako: tako rado gre pota, ki so zdravi pameti ravno nasprotna.
Od tistega dne je Gaston dan za dnem hodil mimo Gobriandove hišice. Mislil je samo še na to, kako bi se približal deklici, kako bi jo videl, z njo govoril in izprosil od nje ljubezen.
Ostal je malone ves dan v gozdu in stregel na njo. Niti ena stopinja, niti ena njena kretnja mu ni ušla.
Nekega dne jo je zagledal pri delu na vrtu. Stopil je čez vrt, zavil na stransko stezo, ki je držala mimo ograje in jo spoštljivo pozdravil s pogledom, ki je v njem gorela vsa njegova strast.
Dekle je seveda to opazilo. Njene pobešene oči so se skrivaj ozrle za Gastonom, dokler ni izginil v gozdu.
Julija je bila preveč ženska, da ne bi razumela mladega slikarja. Že davno si je bila v sve-sti vtisa, ki ga je naredila nanj.
I	oda ona ni bila zastonj Gobri-andova hči — živela je dvajset let v ozračju sovraštva, ta mrž-»ja ji je bila tako rekoč dnevna h rana.
Ko je Gaston prvič jezdil mimo Gabriandove hišice, ga je stari zagledal. Pokazal je s prstom nanj in rekel svoji hčeri:
„Poglej ga. le dobro si ga oglej! To je Forgesov sin! Vsi so pasje krvi! Sin je prav tak lopov kakor oče!"
Julija si je Gastona od daleč ogledala in si mislila: če je sin res tak kakor oče, mora priroda lagati, zakaj še nikoli ni videla
Velike ugodnosti pri naročnini. Preberite naš proglas na 2. strani.
tako prostodušnih, tako nedolžnih oči in tako čistega obraza.
Nekega dne se je v Juliji boječe porodila misel, da bi Ga-ston navzlic vsemu utegnil biti pošten človek. I11 tako je rekla očetu, ki se je ravno spet znašal nad Forgesom in njegovim sinom:
„A vendar ima tako pošten in dober obraz — zakaj naj bi bil slab?"
„Še braniti ga hočeš?" je razkačen zabevskal stari. „Prav tak je kakor oče, ti rečem!"
Od tistega dne se je skrbno čuvala, da ni več odprla svoje duše. Zakaj neko čuvstvo je vstajalo v njej, ono prečudno čuvstvo, ki je izpočetka samo neka radovednost, potem pa...
Ko se je Julija zavedla, da jo mladi mož ljubi, se je v njej porodil plemenit načrt — načrt, ki je bil pristno ženski. Hotela je namreč sinovo ljubezen izrabiti za to, da pomiri in spravi očeta Forgesa in Gobrianda.
I	o je bila lepa pretveza, za katero se je, ne da bi se zavedala, skrival pravi vzrok še neznane ji izpremembe njene duše. Pod to pretvezo je skušala Julija olajšati Gastonu približevanje in mu dati priliko, da z njo govori ter mu tako izpolni njegovo srčno željo.
Z druge strani pri Gastonu ni minil dan, da se ne bi bil pokazal v bližini bele hišice ali vsaj na takem kraju, kjer je mogel deklico videti.
Nekega dne je mladi slikar zagledal Julijo, ko je stopila iz hišice in se napotila proti Kraljevskemu gozdu. Nemudoma je stekel naprej in se skril za drevjem ter tam čakal nanjo. Srce 11111 je razbijalo kakor kladivo.
Ko je prihajala bliže, je naglo razpel svoje slikarsko platno, kakor da se pripravlja na delo — toda vse v njem je trepetalo in od razburjenja je komaj držal čopič v roki.
rudi Juliji je utripalo srce in zdelo se ji je, kakor da ji obraz gori, tako ji je nenadoma udarila vsa kri vanj.
V prihodnji številki priobčmo način glasovanja o nagradah za
^Najstrašnejši trenutek mojega življenja"!
I’ o r o č i I o ž ii p u
p o z u r u v
Umni stotnik
Preti mnogimi leti je služboval nekje v Nemčiji star general, ki je imel svoje muhe. Tako je nu pri-mer zahteval od stotnikov, da morajo vedeti, kateri vojak ima v. čevljih krpe in kateri nogavice. Tega seveda 11 i mogel nihče vedeti, nihče, pravim, razen stotnika O.
('c je general pri ogledu vprašal: ..Gospod stotnik, kaj ima ta mož?" je O. takoj odgovoril: „Ta miož ima krpe!" In res, mož je sezul čevelj in pokazal krpo. Prav
Ilustracijski del lista je oskrbel g. Ruffo.
Ii u t e 1 c a njegovi o b čini
Požar je nastal vsled blaznosti Antona Tepine, uli pa zato. ker so sc otroci uporabljali za krmljenje s\ inj. Po vasi teko razne govorice o teni. Objava požara se je izvršila z zvonenjem zvonov i n trobentačev.
Lastnik pogorelega poslopja ni mogel delati gasilskih poskusov, ker 11 i imel vode in ker ga ni bilo doma. Pogorišče je bilo osvetljeno v. dvema svetiljkaina in orožništvom.
Gasilska tlela so se vršila s strani drugega predsednika, ker pri predsedniku zgoraj ni bilo vse ' redu.
Brizgalnice so se najprej napajale iz luže oškodovanega, potem1 pa so dobile vode od nosečih deklic / zlivanjem iste v brizgalno, kakor tudi s sesanjem gasilcev pri hidrantu.
S sosednje strehe je gasilec Gla-vina z vso močjo brizgal svojo vodo v ogenj in vse luknje soseda so bile zamašene s prstjo. Rešili so omaro za obleko, eno kravo, ki so jo potem ukradli, staro mater požigalca in še eno staro svinjo.
Kravja dekla Katarina Ocepek si je rešila golo življenje v sami srajci.
Živina je neprestano silila ' ogenj, kjer je. bila zaprta.
Popisani požar nam je dal pouk, da gasilski dom ne sme stati tako daleč od pogorišča. Uspeh prostovoljnega gasilskega društva je bil velik in sočuvstvuje z njim vse prebivalstvo.
tako je bilo tudi z nogavicami. Stotnik se ni nikdar zmotil, najsi ga je general še tolik rat skušal v jeti.
Njegovi tovariši so si razbijali glave, kako more to biti. Končno pa so mu le iztrgali skrivnost.
„To je zelo enostavno," je rekel. „Kadar zvem, da pride general ua inšpekcijo, morajo vsi vojaki moje stotnije imeti v enem čevlju krpo, v drugem pa nogavico, in pokazati vselej tisto nogo, ki pride v poštev. Kdor se zmoti, pride za tri dni v luknjo. Dozdaj se ni še nobeden."
Pi-id en učenec
J ii r e k : ..Danes sem jaz edini znal odgovoriti na učiteljevo vprašanje.*1
„0 č e : „kaj pa je vprašal gospod učitelj?”
Ju rek: ..Kdo je ubil okno v
veži.“
\
ne bi pozabil, koliko sodo\ pelje, naredi pri vsakem sodu znamenje s kredo na kolo. Tedaj pa priteče po cesti pohleven cucek, se ustavi pred vozom, dvigne zadnjo nogo in temeljito omoči kolo, kjer je imel Kovač svoje zapiske.
„Kovač, Kovač!" se oglasi tedaj neki šaljivec. ..Podvizaj se — nekdo radira tvojo glavno knjigo."
Izdajalski otrok
Pri dvornem svetniku je velika pojedina. Po kosilu predstavlja skrbna gospodinja gostom svoj nadebudni naraščaj. Eden izmed gostov vpraša malo Elico, ali tudi ona pomaga pri gospodinjstvu.
..Seveda," odgovori otrok. „Po vsaki pojedini moram prešteti srebrne žlice."
Hemoroidi Med vojno je neka avstrijska princesa obiskala vojno bolnico in vprašala vsakega vojaka, ali ima kako posebno željo.
„Du,“ je rekel prostak Novak, „želel l>i, da me prestavijo iz postelje št. ‘2 v posteljo št. 1. Tovariš v drugi postelji ima namreč hemoroide, jaz pa bolezen v grlu in kadar pride zdravnik, pretipa vse-, lej najprej njega."
V starih časih Osobje trgovine Slivar &
Co.
Bralec misli
.Jaz znam misli brati, gospodična!"
„Tako? Od kod pa iinate potem pogum, da me nagovarjate?"
G 1 a v n a knjiga
Kovač, prekupčevalec s pivom, naloži nekega dne sode na voz. Da
zahteva novo povišanje plač. Šef pa je zelo slabe volje.
„Ne vem, kako, da ne morete s plačami izhajati. Jaz sem imel svoj čas 50 kron na mesec, pa mi je bilo dovolj."
„Da, svoj čas . ..“ se odreže mlad pomočnik. ..Takrat pa še ni bilo kontrolnih blagajn."
Zasliševanje Sodnik: „Obtoženec, ali ste tožitelja udarili v afektu?**
Obioženelc :	„Ne,	gospod
sodnik, ampak v veži."
Našim dragim bralkam!
Vas vse vabimo k sodelovanju v tej rubriki. Vsak prispevek, ki nam ga pošljete, bomo znali ceniti in Vam bomo hvaležni zanj. Pošljite nam: svoj posebni recept za pripravo kake jedi. Vaš način čiščenja teh ali onih madežev in sploh nasvete, o katerih sodite, da niso splošno znani.
Posebno hi nas zanimali recepti za močnate jedi. Vsaka naša družina ima kak specijalni recept — tega nam pošljite in objavimo ga z Vašim polnim imenom. Kar je dobrega. naj ne ostane monopol posameznikov! Naj ho dostopno vsem!
Te prispevke bomo objavljali v tej rubriki pod naslovom: „Jaz bi takole rekla."	Uredništvo.
Nekaj domačih uporabnih sredstev
Pozimi je ženska moda v znamenju g n m i j a s ( i li s n e ž k , ki se najprej raztrgajo na petah. In pa zato, ker so pete čevljev pribite z žeblji, ki gumi raztrgajo. Tega se obvaruješ najlaže s tem. da takrat, ko snežke kupiš, prilepiš tam, kamor pridejo pete košček sukna. Isto velja tudi za moške galošc.
čipk e p r a t i je zelo težko, ker se rade raztrgajo. Posebno je treba paziti pri finih čipkah na obleki. Te opcreš tako, da jih pri-šijc.š. zobec za zobcem, na platneno krpo. potem pa jih malo zmočiš in jih narahlo pomažeš z milnico. Poškropiš jih z zelo razredčenim škrobom, še bolje pa z. želatino ali gumijevo vodo fit) gramov na liter vode). Nato jih med rokami stisneš in položiš na blazino, da se posuše.
11	e 1 e č i p k e prebarvaš v rumenkaste (ereme), če jih pustiš nekaj časa v dobro prevratih kame-licnh.
Žeblji ne bodo nikdar zarjaveli, če jih pred uporabo razbeliš iu še žareče vržeš v mrzlo laneno olje.
Glavobol
Skoraj nobena bolezen nima tako mnogovrstnih vzrokov kakor glavobol. Na srečo navadno ni nevaren.
Le v dveh primerih je treba iti k zdravniku. Če te boli glava' na čelu in imaš vročino in kadar te boli zadnji del glave, kar je znak, da jetra niso v redu.
Pritisk na čelu lik nad očmi, v zvezi z omotičnostjo iu slabim tekom. je znamenje pokvarjenega že-
lodca. V teni primeru je dober kratek post.
Kadar te boli glava tako, da čutiš, kakor bi ti nekaj vrtalo v soncih, prihaja to od slabokrvnosti. Ilud enostranski glavobol pa povzroča nervoznost. Takrat sta priporočljiva počitek in tema.
Glavobol na temenu je posledica prehudega duševnega dela. Iznebiš se ga na isti način kakor prej.
Če nastopajo bolečine v presledkih, je vzrok prehlad. Takrat pomaga segrevanje glave in dobra parna kopel.
Splošno pa se pri glavobolu zelo dobro izkaže vroča črna kava s citronovim sokom.
Pri glavobolu, ki je posledica prehudega navala krvi v glavo, je treba noge zaviti v vlažno brisačo in čez njo suho krpo.
Umivanje rok z mrzlo vodo, potem umivanje rok in hitro sušenji' obraza, pokaže časih presenetljive uspehe.
Mnogokrat človeka boli glava zaradi slabih oči. Takrat je treba seveda iti k očesnemu zdravniku in si nabaviti očala.
Tole je pa dobro za tiste, ki si časih privoščijo ponočevanje in jih po njem rada glava boli: umivanje glave z mrzlo vodo takoj prežene glavobol.
Krompirjevi cmoki
I’ o t r e b š č i n e : 75 dkg k n ha-nega krompirja, 25 dkg belega kruha, I zavojček Dr. Oetkerjeve-ga pecilnega praška, 4 jajcu, nekaj soli.
P r i p r a v a : Skorja belega kruha se zreže, na kosce in se naglo speče \ surovem maslu, sredica pa se z.riba. Potem se dodajo jajca, sol in pecilni prašek. Vse skupaj se zmeša, če pa je testo še premehko, se doda nekaj moke. C moki sc kuhajo 20 minut v slani vodi.
Gospodinja!
Gotovo se ti je že kdaj nerodno zdelo, ko si ob desetih dopoldne
KUiARNACTDEU
kHHljAMA PAHMJIHOVAll
premišljala, kaj bi skuhala za kosilo, in ti ni nič pametnega prišlo na misel. Skuhala si iste jedi kakor navadno, mož, ki je opoldne prišel lačen domov, pa je godrnjal, da nič ne znaš. Vem, da nisi sama kriva — še noben mojster ni padel učen z neba in tudi vse gospodinjske šole in tečaji nič ne zaležejo, če nimaš o pravem času pri roki dobre kuharske knjige. Naroči si knjigo ..Slovenska kuharica", ki stane v platno vezana Din 160*—. s poštnino Din 168-— in jo lahko plačaš v štirih obrokih po Din 42'— na mesec. Knjigo dobiš takoj, ko pošlješ naročilo.
Preskrbi ti jo po teh ugodnih pogojih uprava „Romanu“. kamor piši še danes ponjo.
ALI HOČEŠ BITI LEPA?
Ni pravljica, tla so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so odkopavali Tutunkhamonovo grobnico, so našli v njej posodice pomad in neverjetno lepo dišečih vonjav. To je najboljši dokaz, da ljudje skrbe za lepoto, kar obstoji svet . . .
Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in svežosti, ki si je želi vsaka ženska?
ZORAIDA KRUMA ohranja svežost in mladost lica ter odstranjuje gube, ki so največji sovražnik lepote.
Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50.
ZORAIDA MILO je izredno dehteče. priporočljivo za vsako polt in se izvrstno peni. Elegantno oprem lična škatlica Din 12-—.
ZORAIDA PUDER v vseh barvah, bel, rožnat, creine, ocre. natlirelle. je najlažji in brezhiben.
Okusno pakiran vškatlicah Din (>•—, 12-—, 20-—.
MILCTI- KREMA DR. BROEMA je edino sredstvo proti pegam in madežem.
Dnevna in nočna krema, lonček Din 12-50.
M ELITI S KREMA (rastlinski vosek) je čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj.
Škatlica Din 10-—.
BOR A KS je na vsak način potreben dodatek vode pri umivanju, škatlica Din 10-—.
Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati:
»OPERA":
..OPERA" Eau de Oologne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40-—.
..OPERA" parfem, izredno dehteč, elegantno adjustirana steklenica Dii: 50-—.
..OPERA" krema za lice, lonček Din 40-—.
..OPERA" puder, v vseli barvah, velika škatla Din 50- .
Vse gori opisane preparate prodaja in razpošilja s pošto
PARFUMERIJA URAN. Mestni trg št. 11. Ljubljana.
1. KRIŽANKA B C D E F G H I K L M
1
'2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
—	—	mm ■						—				■	
■	■		■			—		■	■	■ ■	—	__
		■	■				&	■ ■	—		■ ■	■
m	■	■	—	■ M						■		
					■ ■ ■	—	■	—	■		1	
												■
Vodoravno:	I. ča-
sovni veznik: ženski poklic v velemestih; 2. žuželka; pokrajina v Mali Aziji. 3. Rimski zgodovinar; severna denarna nota. 4. Kraj pri l.jub-Ijuni: predlog. 5. Otrok. 6. Okrajšava za „anno domini"; pu.ščavnik: predlog. 7. Oseba iz znanega Tolstovegu romana; mesto v Srbiji: 8. Žensko krstno ime: predlog: znan japonski vojskovodju. 9. Cankarjeva povest; kovina. 10. Trdnjava, znana iz. križarskih vojn; hrvatski veznik: predlog. 11. Reka v Sibiriji; zaimek. 12. Usoda; moško krstno ime: vrsta pesmi. (j. Duševen nedostatek.
Navpično: A. Kos lesa; zloben načrt; pamet. B. Del kolesa; pripadnik države: povratni zaimek. C. Mesto v južni Rusiji; češki list, tudi časovni prislov; okrajšava za „ove godine". D. Dve besedi; predlog in povratni zaimek; tokovodnik. E. Absolvent srednje šole: tujka za „plcs'\ F. Medicinska stroka. G. Narodna
zavest. H. Dvorne šege, tudi del zvezka. I. Geometrijski pojem; predlog: Massenetova opera. K. Italijanski spoltiik; rastlinska vrsta. L. Reka v Afriki: vrednosten papir: sijaj. M. Češko ime: angleško žganje: pritrjevalnica. N. Pokrajina v Južni Ameriki, ki ji pravijo tudi „Ognjena zemlja".
2. ZLOGOVN1CA
1/. zlogov:
A, A, AN, AN, AV, BIN, BI.A, BO. CA, CA, C A, CI, CVE, čl, DA, DA, da, da, de, dec, dob. E, EV,
GOV, III |. I, I, JA, JA, JA, JE. K A. KAR, LA, LA. Ll, 1.0, 1.0. 1.0. MA, ME, M LE, NA, NE, NI. NI. NOST. O, OB, PO, ILAT, m. RO, RO, SL STA, STRL TE, TLI, TU, TU, VA. /I. ZIR, ZLO, ZON. ŽE, ŽE, sestav, besede s tem pomenom:
1. pokrajina. 2. izdelek, 3. del droba, 4. vrsta ugank. 5. evr. država, 6. položaj, 7. lepa čednost, 8. mlesto v Afriki, 9. država v USA., 10. rastlina. 11. moško krstno ime, 12. prodajalna nekega hranila, 13. obleka, 14. oseba iz pravljic, 15. del sveta, 16. mazilo, IT. znan pustolovec iz starih časov. 18. moško krstno ime, 19. mesto v Maroku, 20. grška pesnitev.
Ako si našel prave besede, ti dajo vse prve in tretje črke od zgoraj navzdol znan pregovor.
\ ČR KOVNICA SANTDAAASR2RAEANLJAECVZA V teli črkali je skrit star pregovor.
5.55— 5.56 0.33— 0.41
4. BORZNO POROČILO
Zagreb, 31. XII. 1929 Devize:
Budimpešta.............9.93—	9.97
Atene...............  .	0.74—	O.SI
Varšava................ 0—	5.63
Sofija...................... 0—	0.35
Buenos Aires	....	22.23—22.26
Montevideo.......21.76-—21.85
Valute:
pesota...............
lev .......
dolar............ 56.24—56.31
marka.............13.42—13.53
Kaj zvemo	iz	tega	borznega po-
ročila?
5. POSESTNICA
Z. Dornik sin
Laško
Kaj je ta gospod po poklicu? Ugani to iz črk na njegovi posetnici.
6. STARO ZNAMENJE
Na nekem znamenju so našli star napis, ki ga spodaj priobčujemo. Dolgo ga ni mogel nihče razvozlali. dokler ga ni zagledal izkušen ugankar, ki je radovednežem povedal, kaj pomenijo črke na njem.
Napis je bil takle:
DKOll EN A DEL. A |N DITU EN EJ!
7. ENAČBA
(x—n) + (y—b) + (z—n) + (u—d) = i1 \ = reka na Poljskem, v - otok v hrvatskem Primorju, z	japonski	denar,
u	vojaški	oddelek,
?	mesto v	Jugoslaviji.
8. IZPOPOLN1CA *****
V	L	0	Z	K
*	*	*	'*	*
G	A	A	V	A
Namestu zvezdic vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v obeli vodoravnih pa znan slovenski roman.
9. ŠTEVILČNA BESEDNICA
(2	3	4	5	I.	moško
krstno ime
3	6	7	8	4	9	7	2.	gora	v Ju-
lijskih al-pah 3. turško ime
7 10 II 12 13
14 3 7 6 7
(. 12 15 12
12 I 2 9
16
15
7	9	4.	rimski ce-
sar
3	2	5.	vodovje
4	14	6.	trd gumi
3	9 7 7.	lokal
6 7
8. del sveta
Vstavi namestu številk odgovarjajoče črke.
V prvi in tretji vrsti navzdol čitaš slovno delo znamenitega ruskega pisatelja.
10. PREM1KALNICA
MALOMARNOST
PRESTOLONASLEDNIK
S INODA
SKADER
VROČ I NA
RAVNODUŠNOST
Premikaj te besede tako, da dobii v treh navpičnih vrstah tri evropska glavna mesta.
Rešitve ugank priobčimo v prihodnji številki. Prosimo vse naše čitatelje, ki se bavijo s sestavljanjem ugank, da nam jih pošljejo. Če bodo uporabne in primerne za naš list, jih priobčimo. Ugank ne honoriramo; avtorjevo ime na željo priobčimo.
Elitni Kino Matica
Tel. 21—24
K 1)1 NI ZVOČNI KINO V I.J IJ BLJ A N I
z najboljšo svetovno aparaturo We-stern Electric.
„Pot k slavi“. Na j novejši zvočni velefilni petja in očarljivih popevk.
V	glavni vlogi komorni pevec R i -c h a r d T a u h e r.
..No, no Nnneta". čarobna filmska opereta \ krasnih naravnih barvah. Najboljši pevci, balet in razkošje.
,.Smej se in plakaj“. Sloviti A 1
J o 1 s o n v svojem najnovejšem go-vorečem velefilmu bolesti in veselja. Sodeluje mali Daverv Lee (Sonnv Boy) v vlogi kot l.ittle Pal.
Budilke
po Din 60 — s triletnim jamstvom
IVAN PAKI2, LJUBLJANA
Pred Škofijo 15.
Pisalni strojček Remington Normal 1930 A. PRELOG. Ljubljana, Marijin trg.
MR.BAHOVEC
„ PLANINKA"
zdravilni Čaj
iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerednem delovanju črev, hemoroidih (zlati žili), poapnenju žil, izpuščajih in žolčnem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi „Planinka“ čaj je zaprt in plombiran in ima napis:
Lekarna Mr. Ph Bahovec, Ljubljana
ter stane zavojček 20 Din
PLANINKA
ZDRAVILNI
200 dinarjev
na mesec plačujete za novi veliki Brockhausov leksikon.
20 velikih knjig s 16.000 strani
razkošno vezanih v polusnje ali platno Novi Brockhaus bo Vam in Vašim otrokom desetletja najboljša šola v življenju, najzvestejši tovariš in najzanesljivejši svetovalec.
Do zdaj izišlih 6 knjig dobite takoj po vplačanju prvega obroka pri zastopniku največje jugosloven ske knjigarne »Minerve, d d.“
Vse informacije daje »Roman".
Foto kino aparati
Stalno v zalogi foto-materijal
Janko Pogačnik
IJubljana Tavčarjeva ulica štev. 4.
Agfa
Kodak
Zeiss-lkon
VnInIIHn/lor
Blagovna znamka
»Svetla glava“
sc je obnesla. Med tisoči znamk, ki sc priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena iiostala znana kakor tu. Kadi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svo-:ega pomena je postal znak nepozaben.
,,Znamka ()etker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetkcr-jcv pecilni prašek Dr. Octker-jev vanillnov prašek Dr. Octker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ..prosvitljenim" gospodinjam postaviti v kratkem Času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je Izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetkcr-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-jevi fabrikuti, ker se čc-sto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboTša začimba
za mlečne in močnate jedi, pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaL šartljc, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša Vi zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in sc dasta I do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusua pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhln’o i" hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih Jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d.
Za vsako o b i t e I j so največje važnosti, ker najdejo po ti j ih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Octker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost n i tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaju za korisoreij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.