Glasovi o iunašivu slovenskih vojakov. Slovenski vojak pripoveduje. Pešec Ferdo Breznik od 47, pešpolka, ki je bil v prvi bitki pri Lvovu ranjen od dveh krogel, pripoveduje: Z velikim veseljem smo slovenski Stajerci šli v boj zoper Ruse. Vsi smovedeli, da bo bitka zelo krvava. A nismo se ustrašili. V naših srcih je bila zavcst, da se borimo za vero, dom, cesarja. Najhujši dan je bil 26. avgust. Že zgodaj v jutro smo se spustili v boj s sovražnikoin. Lep solnčen dan je bil. Cel dan smo se prerivali pri neki vasi blizu Lvova setn in t.ia. Topovi so gromeli kakor bi botel biti konec sveta. Srapneli in raznovrstno krogle iz topov, strojr.ili in navadnih pušk so frčale po zraku, kakor bi čebele rojile. Žvižganjo krogel po zraku je nekaj groznega. A slovenski vojak se tega nenavadnega Irčanja prav ni6 ne ustraši. Mi smo drli naprej ter se boli i)osluževali bajoneta kot krogel. Stedili srao s strelivom, a smo tolkli Ruse s puškinimi kopiti ter zasajaji ostre bajonete v ruska trupla, Vzeli smo Rusom že več okopov. Zarili smo se v rusko vojno črto z vso silo, a Rusi so vrzeli in luknje, ki so nastale v njih vrstah, vedno takoj nadomestili z novimi, svežimi četami,. Rusi so vstajali iz tal kakor gobe po dežju. Smelo trdim, da se je en Avstrijec boril na.jmanj s 4 ali 5 Rusi. Sovražna premoč je postajala vedno večja. Zelo počasi srno se uraikali ter smo prizadevali Rusom grozne udarce. Cele kupe ranjenih in mrtvih Rusov sem videl -drug vrh drugega. A vstajale so vedno nove čete. Tudi na naši strani jih je mnogo padlo, sicer ne toliko, kot se govori tukaj v domovini, a naše žrtve so bile preoejšnje, Videl sera, kako so padali krog mene moji tovariši in prijatelji, a ni bilo 5asa, jemati od njih slovo. Prerivali smo se sera in tje. Prepriftan sem, da sem spravil par ducatov Rusov na drugi svet. Proti vefteru pa zadeneta tudi mene zaporedo ma kar dva strela, eden v roko, drugi pa v prsa. Rana, ki sem jo dobil na prsa, je od šrapnela, Kri mi je curkoma brizgnila na vse strani. Imel sem toliko prisotnosti duha, da sem se močno prijel z zdravo roko za rano ter se opotekel nazaj za bojno 6rto, kjer sva si dva tovariša drug drugemu, prevezala rane. Nato sem šel peš kake 4 ure, dokler nisera dobil dobre zdravniške obveze, Kon6no sem po dolgem tavanju prišel na voz in na železnico ter po njej v Budimpešto, Po večdnevni vožnji sem došel kon&no v Maribor. Tri reči sem si posebno zapomnil iz bitke: 1. Rusi se grozno bojijo naših bajonetov in pa krogel. Ko zafinejo padati nafic krogle v ruske vrste, ruski vojaki zatuli.io kot divja živina. Daleft tje 6&z liojno polje se razlega to tuljenje. Rus se hitro uda, kakor hitro vidi, da se Avstrijcc ne bo šalil ž njim. Videl sem, kako so cele ruske čete pometale puške proft in dvigale roke v zrak, čoš: Udamo se! 2.. Najliujši so v bitki šrapneli. Ce pade taka krogla med kako večje krdelo, ]e ulftinek naravnost grozen. Vojaki, ki stojijo bliziii kraja, kjer je padel šrapnel na tta, so navadno vsi mrtvi in groaf o razmesarjeni. Drugi, ki so bolj daleč proč, pa dobijo srednje in lažje poškodbe. Rane od &rapiielov ne c-elijo rade, ker so kosci krogel navadiiO rjavi. 3. Ruska art lerija douro strelja. A ii;Iar.tei'ii:i je skrajno slaba v boju. S kozaki pa iii naša kompanija prišla nikdar v dutiko. Zielo si želini, da bi kmalu ozdravel, da bl se mogel vrniti-na bojišče in bi tam še pav deset i ai-i R.usov upihnil lnč življenja*. Omenim še, da so sc n •ši sloveaski lantje vsi brez izjeme boriS kakcsv levi in se v nailnijšem dežju sovražnih krogel up.vdušo.-i1.li. Sovražnik na drevesu, Slov-easki mladenič J. S., doma iz pcljčanske žup:aje, pripoveduje o bojih pri Przemyslai;u: Naša stotnija je dobila neko jutro nalogo, uaj zavzame sosednji, kakih 1000 m oddaijeni grič. Na njem sta bila postavljeaa clva težka sovražna topa, katera sta naprav la v naših vrstah innugo škode. Drli smo po dolini, obraščeni z grmovjem in košat m dreves;, prati hriibu. Sovra-žnik ^e drzi.o strelal i:a našo četo, Izgubili sra,o že kakih 10 niož. A mi ssviso med klci: ,,Ura! Ura!" prodirali proti sovražni postojanki. 'Po huclem bioju, v katerein ]e padlo zopet kakih 20 mož, smo odvzeli Rusam oba topa. Poloviii smo konje ter smo sovražnikove toiove kot naš boiiii plen odpeljali z griča. Večji del naše stotnij-3 pa je prodiral za bežečo sovražno 6eto. Ujeli smo mcd potjo gotovo blizu 100 Rusov. Bežeči so bili skoro brez vse.korajže. Ko so bežali, so vpi|li in držali roke v zrak. Kakih 140 niož nas je došlo v rnalo doliuo. Pri nekem ralinu je stala velika košata lipa. Kar naenkrat so začelii padati s te lipe streli, ki so, žal, vsi dobro pogodili svoj cilj.. Naših i,e padlo že zopet kakih 15. Odgovarjali amo sicer, a, sovražuiki, skrit za gostimi vejatni na lipi, so ostali iiepo&kodavani. Kaj storiti ? Naš narednik (jeldvebel) pravi: ,,Fa tje, sko>čite v ralin, poiš&.te žag-o in sekire, pa posekajte lipo!" Cela stotnija se je spravila y mlin in 6upo, ker so krogle v naših vrstab. predobro zadevaJi©, Moj prijatelj Miha P., doma iz Sloveuskih gor'c, je unšel v gupi veljkg ža.,go in 3 dobro nabnijšene sekire. Spravili smo ss na delot Riisl so tudi med tem, ko smo žagali iil posekovali drevo, stlreljali z lipe na nas, a S0 le slabo zadevali. Najbrž bo se jim že roke vsled šmrtnega strahu tresle. V dobri pol uri se je začelo drevo nagibati na straM. Rnisi na drevesu so grozno upili, ker so vedeli, da se }\m bliža zadnja ura, Ko je drevo padlo, smo videl;, da je bilo na njem 14 starih, zarašfienih Riusov-nevojakov. Osidtro od teh j h jo bilo pri priei mrtvih, drugi nn, so obležali s polomljenimi udi. Nobeden ne bo ve6 zahrbtno streljal na Avstrijce! Ko amo tako popla6ali R<use, amio hoteli prodirati naprej. A k nain pridrvi naš konjenik, ki najn naznani, da se moraimo takoj umakniti, ker sovražnik od treh strani prodira proti nam in je nevarnost, da bomo zajeti. — Nikdar ne bom pozabil, kako smo podirali v Galiciji košato lipo. Junašld čin slovenskega vojaka. Matija Gril iz Tržifea pešpolk-a« št. 7, kompanja 12, se je dne 31. avgusta zvpčer na severnem bo, išču izgubil v noke.m gozdu. Kar zasliši, da p.ekdo prihaja. Zagleda ruskega voiaka, Moftno zavpije: Orožje! Ta kar od stra.hu pokleksie na tla in ga prosi, 11 aj mu prizanese. Vzame imn orožje. Kar pride drugi ruski vojak. Ta, ga hočei z bajonetom zabosti. Slovenski fant se m,u postavi v bran ia tudi ta prechi orožje. In tako je vjel 6 ruskili vojakov in 1 špiioim, vz^el vsem orožje ter jih o polnoei, dne 1. avgusta, pripeljal v Lvov. V bitki pri Grocleku je bil ranjen in leži sedaj v bolnišnici v Ir.omostu. Pri sebi ima potrdilo vojaške oblast;, da. je vjel 6 ruskih vojakov in enega špijona. Slovenski A^ojak In -- svetinja Matere božje. Znani so naim zgledi, da so bili v mnogili b:tkah nekateri vojaki deležni posebnegaMarijinega varstva. Tako se je pripetil sedaj ta ,,slu6aj" — 6e ga po moderno iTneiiu.iem — tudi slovenskemu vojaku. M. Semerl iz Predgrič, občina Crni vrh nad Idrijo. Ornenjeni je bil zadet v Galici.,i od 2 ruskih krogel v prsa. Na prsih mu je ena krogla prebila svetinjo Matere božje in pri tem izgubila toliko mo5i, da m bila smrtna. Cez teden dni se bo skoro gotovo zopet vrnil iz bolnišnice v Gradou domov. Rane bodo za poznejše življenje ostale brez posledic. Slovenskl vojak se reši iz ruskega ujetništva. Neki slovenski vojak, doma iz župnije Šmart ?o pri Kranju, je bil ranjen nekaj 6asa v ruskem u]etništvu. Fanta pa ni strpelo v tej družbi. S krepkimi rokami je pograbil svojo sKražo in jo prettiagal. OiV lekel je natn rnsko iiniformo in se pomešal med rusko armado. Tako je prišel dn Grodeka, kjer je pobcgnil. Ko je zagledal avstrijske vojakc, si je odtrgal nekaj srajce in dal belo cunjo na bajonet. Tako je hraber i=n zvit Gorenjec, dasi ranjen, srečno prišel zopot med svojce. Kako je bilo pri Grodeku. Nek štajerski ktmečki mladenič, ki se je udeležil b:tke pri Grodeku, pripoveduje med drugim: Z-elo zanimiva ia z mnogimi veselimi dogodki pomešana je bila druga bitka pri L\iovu. Posebno ve- selo je b lo, ko so naše čete pri Grodeku zraagovito prodirale proti rusk in postojankam. Ko smo v prvi bitki pri Lvovu pi-jšl' v ogenj težke sovražne aitierije, je marsikaterega oblil jnrzel ym. A druga bitka se nar.i je zdela, kakor da bi bli miSi lovili. Naše <ete so nevzdrž.:o prodirale proti sovražniku. Ce ni šio drugafte, pa smo se zvito kakor ma<!ke zimuzniii j.aprej 111 pri.šli Rusom v hrbet. Mrnnjski jiinak padel na bo]išču. Iz i.I-Jj -olca na Ogrskora »>) poro'a: Pred nekaterimi dnevi so pripeljali v ondotno bolnišnico z gališkega, bojiišča mladega častaika Fra :ca Herzma.;islcy od 17. pešpoika, rodom Ljubljai:i6a:ia. Pogmnen je šel z velikim r.avdušeiijem v vojno m se junaško boril proti sovražiiiku. Vedno in povsod je bii spredaj, je •i m strel.al, svoj oddelek vudil hrabro io mu dajal lepe vzgiede s STOjim pogumnim obnašanjem. Franc Herzma.;isky. se je boril v več Mlfcah, naposled pri f.vovu, kjer j.a b.l smrt:;o ra.ijen. Žadet je bil s kroglo v glavo in s šrapnelom v Ievo koleno. Padel je krvav in nezavestea na tla in ležal taim. toliko oasa, da ga ie pobral oddelek Riudečega križa in mu rano za siio obvezal ter ga z drugimi tovariši vred prepeljal v bolnišnico v Miškolc, kjer je iiuel vestno in \ zorno oskrbo. Ko so prepoljali ranjsnce v bolniš.iico, hofeli so oddati njega v posiebno 9obo za čast uke, kar j\) pa odločno odklonil in zahteval, da hoče ležati skupaj z vojaki, s katerimi se je bojeval. Seveda se niu .je ustreglo. Žalibog. da je bila ra.'ia na glavi tako težka, da ji je podlegel; ni mu bilo v©!' mogoče rešid življenja. Franc Herzanansklyjev poigreb se je vrš 1 v. nerteljo, dne 20. t. m. popcldne ob 3. uri iz holiiišnice. Kamitatii vel ki župan dr, Julij Tarnay, na.pravil je oklic- na vse prebivalstvo mesta, naj se udeleži v velikcm številu pogreba tega hrabrega 6astnika, ker njegovi sorodniki zaradi oddajjjenoisti ne niorcjo pr:t;, Dajte temu plementerau jur.aku zadnjo ecst, ostaiiite pri njegovi ktsti in moliite za njega zadn.io mol tev. ,,Naj v miru pO">iva! Nad sto šopkov položile so miškolske datne na krsto, Pogreba so se udelež li vsi vojaški in civilni dostojanstveniki in vojaštvo mu je dalo salve. Na željo sorodnikov prepeljali so truplo Iz lx)luišinice v mrtvašnico, od tam pa 93 bode pripeljalo v Ljubljano in ptiožilo k veiSnemu po0 tku v lpstno rakev na pokopališču pri Sv. Križu. Junašld l]ubl|anskt častnik. Iz bojev v Galciji se nam porofia, da se je ondi zelo odlikoval Ljubljančan nadporočnik Jožef Nagy, sin uglednega trgovca g. Stelana Nagyrja. Vstrajal je z oddelkom strojne puške v najsilnejšemi nasj)rot:ikovem navalu sredi sovražnikovega ognja ter je, ko je sijaji 0 izvrš;l svojo nalogo, nesel sam stroj: 0 piiško in jo srefiro prir.esel v naš tabor. Nadporočnik, ki ,je lahko ra-ijen na roki, je predlaga.n v odlikovanje. Črnovojniki v boju. V uradnem listu hrvatske vlade, ,,Narodnih Novinah" pripoveduje neki Saptnik o junaštvu črnovojnikov to-le: Naš polk je dobil nalogo, dla na seviernih visočinah zadržuje sovražnika, dokler ne prispe s severa in juga pomoč, Sredi toče sovražnih šrapnelqy in krogel srao si izkopali globoke jarke. Pet dni in pet noči so naši črnovojnikl ležali vi dežju in hladu v teh peščenih jamah, ali bili so tudii v teh težkih trenotMh dobre volje in polni zaupanja. Se le ko se je smračilo, je bilo mogofie, spraviti nekoliko tople hrane in kruha v prve vrste, toda na spanje nismo še mogli niti misliti. Z naše in s sovra^žne strani se je streljaJo, doMer se je videlo. Izgube v jarkih so bile dokaj velike. Rusi so na nas sipali toliko šrapnelov, da se je zdelo, k'akor da bi stali pred strojnimi puškami. Končno je došla od brigadnega poveljstva zapoved, naj se izbere od vsakega batalion^ oddelek, ki bo po noči vznemirjal sovražne bojne vrste. Tu se je pokazalo junaštvo naših črnovojnikov. Naš poveljnik se je že nav|eličal sedeti v z-aiFarovanih pozicijah, zato se je pridružil izpadu nekega oddelka 2. bataJjona. Kljub opominom, naj se 6uva, je junaško prodiral naDrej in hrabril svoje ljudi, dokller ga ni sovražna krogla zadela sredi vratu. Brez vsake besede je padel mrtev na tla. Poveljstvo je prevzel najstaroiši fast'ik. V spremstvu svojega pobočnika je sodeloval pri izpadu 10. stotnije. Kakor da bi bila samo vežba proti namišljenemu s.ovražniku, tako so napredovali, ne 0zira,,e se na, sovražnikovo streljanje. (Naskočili so neko vas, kjer se je vgnezdil sovražnikl, jo zažgali, ter napadli sovražnika. z bajoneti. Naši niso več nič streljali, okrenili so pu&ke in s kopdti udarili na 0mražene Ruse. V tem trenotku so posegle v boj tudi še strojne puške. Sedaj ni bilo veff mogoče držati naših ljudi. S kopiti so preganjali Ruse in razbili strojno puško na kosce. Zgodaj zjutraj se je naš ofddeleki vrnil na svoje pozicije. Od 200 mož jih je došlo 124 pod poveljstvom enega častnika. Stotnik in /vsi zapovjedniki posamnih vojev so bili ranjeni. Prjpeljali so seboj nekega rnskega ujetnika. Ko so ga jeli izpraiševati, je ujetnik ob bučnem smehu vrgel pro6 svoj plašč in stal je pred nami — nalš. črnovojnik, Udeležil se ie spopada. Ko je videl, da je obkoljen dd Rusov, se je vrgel na tla in se je Helaii, kakor bi bil mrtev. NaL črt se mu je popolnoma posrefiil, sovražniki ga niso opazili. Ko pa se je dvignil, ga je hipoma zagledalo deset Rusov, ki so ga jeli zasledovati. NaŠ črnovojnik se je hitro skril v neki jarek ter se s prvim strelom atrmoglavil na tla Rusa, ki se mu je približal.. Is.ta usoda je zadela tudi drugega sovražnika. Ostala osmerida, je pa pobegnila. JMaš.stric je, ne(bodi len, slekel prvemu padlemu Rusu plašč, ga oblek]el, in se po noči prebil skozi sovražno bojno vrsto sem do nagih pozicij. Ko sera ga pobvalil za njegovo junaštvo in spretnost in ga poslai, da^e v kuhinji neKaj založi, sem opazil, da šepa;. JSIa moje tozadevno vprašanje mi je odgovoril, da ga je moralo nekaj vbosti. Ko sem ga bolje pogledal, sem videl, da mu ie noga nad gležnjem prestreljena. Mrtva uojna vrsta. Poljski list ,,Nova Reiorma" prinaša pripo\edovanje i.ekega ra.ijeiica, knterega s« pri}.-eljali v mesto Lvov. Ranjenec pripov-eduje: Po zmagonossu bitki pri Zamoscu sino dobili povelje, da se vrnemo h glavni armadi. BMa je oblačna r.oč,, le semterlja \g posvetil mesec izza oblakov. Naenkrat se zaeuje povelje našega poro^nika: ,,Streljaj!" Mi smo izsirolili puške prott bojni sovražni vrsti, ker smo videli l;akih 500 korakov daleft pušk ne cevi, namerjene proti nam. Odgovora ni b lo. Mislili smo, da nas l;oče sovražnik spi-avit. v zasedo. Zato smo se zelo oprezno približevali in sedaj uam je Mlo jasno, zakaj Rusi niso streljali. V bojni črti so ležali samo mrtveoi. ,,Ognjeni krst." Največje razburjenje, tako so nam zatrjevali vojaki, vlada med moštvom v vojski tisti večer, ko se za drugi dan pričaikluje ),,ognjeni krst"1, prva bitkaVse je napeto, nestrpno . . Prvi dan boja pa že pomiri razburjenost in podžge korajžo, da bi se bili — kar napiiej. Kafeor nam zatrjujejo ranjenci, nekaterih naših fantov, ni bilo mogoče aajdržati, dia ne bi udarili na nož. Spomlni Iz vojske. Spomini iz vojske so sedaj zelo razširjeni pri uas. Ta ima fcroglje, oni plašč, drugi čepico, pri enemu smo videli celo pipo. Same ruske reči. Eden je nam kazal 'ruskb krogljo. Majhna, špič'asta stvar je. ,,Za noben denar je ne dfam. Najnienjena mi je bila smrt, pa se je premislila, ker se ji je zdelo škoda takega lanta,, kakor sem jaz, in padlat je pred menoj na tla." Tako se je šalil, Res ga ni zadela nobena krogla, pa6 pa m-u je kozak prebodel levo nogo, Najtežje rane -- ozdravljlve. Iz Budimpešte se poroča: V neki tukajštiji bol1 išnici lež ta dva vojaka, ki sta bila prepeljana s seveivi&ga bojišča in spadata brezdvomno med najtežje ra'ijene, še živeee voja.ke. Eden, okoli 30 let star inlaiiterist, je imel nesrečo, da je zašel v strahovit 0genj sovražnika. Zadelo ga je kar 8 krogel; pet jih je šlo gladko skozi telo, tri pa so obtiftale v stegnu. Upanje na okrevanje je bilo silno majhno, ker je bil vojak slaboten in je moral prestati še dolgo železni>;ko vožnjo, predno je dospel v Budimpešto. Kl.ub temu se je posre;čilo, ko se je krogle izvleklo, se revežu \isaj tolijlio opomoči, da, zaanore sedaj že jesti in spati, da ima zopefi v.eselje do življenja in da bo mogel najbrže že tekom 4 tednov sam zapu.st ti bolnišni(O. — Še bolj zanimiVa pa je rana omeajeuega drugega vo-jaka, nekega prostovoljca, ki se je sa.m bojeval z neko če(o kozakov in zadobil pri tem kar 17 ran, med temi 1 strel v ramo, 3 udarce s sabljo na glavo, 1 sunek s sulico v lice, potem poškodbe na vra. tu, na prsih in na nogah. V prvem trenutku so smatrali ranjenoa vsi za izgubljianega, toda vojak je radi krepke narave prebil prvih 10 težkih dni in si je secln-.i že tol::ko opomogel, da sedaj lahko na stolu, č ta ftasopise in obžaluje, da se re more veG bojevati. Imenovani vojak ima tudi preoej dobre volje in imeniu .;e samega sebe ,,Vzorno zblrko vseh evropskihran". Bratje -- sovražniM. V bližini Zofingena v Svici s-tami-je neka gospa, ki je rodam Švicarka, Poročila se je z nekim z i-ekim TsTemcem in mu povila 2 sina. Po smrti moža je poroftila nekega Francoza itn mu istotako povila 2 sina. Ko je izbruhnila vojna, sta morala starejša v nemško, mlajša sin-ova pa v francosko armado. Bratje so si postali tako ,,sovražniki" in so, kalcor poroča ,.Neue Argauer Zeitung", tudi že vsi 4 padli. Kdo je kriv vojske. Vedno prihajajo novi dokazfi na dan, da so se Rusi, Angleži, Francozi in Belgijci že veft mesecev, predno je Avstrija napovedala Srbiji vos^o, pripravl.jali z vso resnobo na \t)]sko. MogoSe jo torej, da je umor nadvojvode Franc Ferdinanda za nekoliko tedi;ov pospefiil začetek vojske, toda svetoviM vo.iska ni imstala vsled razmerja med Av^irijo in rirbijo, ami ak ker so jo Rusija, Francija in Anglija lictele imefi; Rusija, da bi razbila Avstrijo, ki ,je s svojo 11 arodiiostno politiko postajala Rusiji- tem nevarnejšai, f.ira ve6 prost^stil in svobodnega razvoja je dajala svojim narodom, a Francija se je hotela mašf;evati za ndarce, ki jili je dobila 1. 1870 od Nemčije; in Anglija je liotela vojsko proti Nem6ij', da unič-i njeno svotovno trgovino. Ta vojska bi &3 bila letos na vsak način začola. Rusija in Anglija in Francija so zafcele svoje vojne priprave že več mesecev pred umorom našega prestolonaslednika.