Jgp ■ mj mP|l Wmpi " i 1M Lep napredek Slovenske Zadružne Zveze v Collinwoodu. Kupili so lepo p6sestvo. —Slovenska Zadružna Zvčza v Collinwoodu. ta delavska trgovina, ki od svojega početka sem tako lepo napreduje, lahko zopet zaznamuje lep korak k napredku. Pri zadnjem občnem zborovanju je bil od'bor pooblaščen, da poišče primerne prostore za obširno trgovino, ki jo ima Zveza. Odboru se je posrečilo dobiti lepo posestvo na E. 152nd St. glavni cesti Collin-vvooda za svoto $7000.00. V kratkem se skliče seja delničarjev, da odobrijo ta korak odbora. Vsakega Siovenva mora veseliti ta napredek delavske trgovine v Qollinwoodu, Želimo mnogo'■sreče tudi še v pri-hodnjosti. —'Meseca julija in avgusta ni nobenega izjfhiševanja pred sodnijo za državljanske papirje. v Vvo izpraševanje in sodnij-sko zasedanje za državljanske papirje bo šele septembra meseca na Common Pleas sodniji. Prpšnje se pa seveda lahko po* ? , lagajo vsak dan. —iV sredo, 21. julija, bo na slovesen način otvorjeno igrališče za slovenske otroke na »v 62. cesti, severno od St. Clair ave. proti jezeru. To je enkrat ena stvar, katero je naša slovenska naselbina že zdavnej potrebovala, in konečno je dosežena. -Mesto *bo prispevalo večjo svoto denarja, da se načrt uresniči, pozabiti se pa ne sme - nfctimttmefca delovanja foncil-. mana 23. varde, A. J. Danima, ki .se je za to boril poldrugo le-to, i-n bil vedno oNgnan z izgovorom, da mesto njma denarja. Konečno pa le dobimo igrališče. Mnogo se je trudil tudi odbor "North End Improvement Association" za igrališče, in odboru gre v tem oziru vse priznanje. Igrališče bo otvorjeno torej 21. julija, popoldne. Godba bo igrala ves dan, in poleg drugih govornikov, bo govoril tudi župan Baker. Igrališče bo pod mestnim nadzorstvom. —Petar Zebič, znani slovanski korenjak in atlet priredi v soboto, 17. julija v Stanešičevi dvorani v Collinwoodu ob 8.| z"ečer veliko atletično predstavo z- 21 točkami. Dal se bo tudi s konji 'vleči pri sklenjenih rokah. -Vstopnina je samo r,o centov. —Legal Aid Society" se imenuje družba v Clevelandu, kier dobijo siromaki zastonj onvetniško pomoč, kadar se potegujejo za pravico. Svoje urade ima ta družba 544 Engineers j** Bid., in sodnik Levine je eden izmed članov te družbe. Ta ' „ družba daje siromakom vse odvetniške nasvete in pomoč na sodniji. Zlasti mnogo dobrega naredi za tujezemce, ' ki oiiso vajeni jezika ne tuk. navad. {Premožnejše osebe lahko podpirajo to družbp z denarnimi * prispevki. ^—Umrla je Frančiška Ga-brovšek v starosti 56 let. Stanovala je na 1443 E. 39th St. Zapušča moža in dva odrasla otroka. Bila je članica dr. Srca Marije, ki ji je priredilo lep pogreb. Pokoj duši! —'V' hiši Paul Cincija na 9109 Frederick ave. so v pondeljek igrali karte. Kot je navada. so se tudi skregali in prijeli za nože. Paul 4 Cinci je bil udarjen z opeko na čelo, Štefan Kocič pa je dobil urez z nožem. Policija je najprvo peljala oba v St. Lukes bolnišnico, potem pa aretirala. —En sam sodnik samuje na Common Pleas sodniji, in sicer sodnik Stevens. Vsi drugi so , odšli na počitnice. CLEVELAND, OHIO.PETEK, 16. MALEGA SRPANA, . 1 " —»K zadnjem poročilu o* poboju rojakov na Connecticut ave. pretečeno nedeljo je toli» ko za pristaviti, da sta bila pri-jeja August in Josip Kužtiik, ne pa, tudi njih brat Anton, ki je klical policijo, da je dospela na mesto. Udeleženi so bili pri poboju neki Vovk, Budan in Sternisha, poleg obeh Kližni-kov. Stvar se je obravnavala v pondeljek na policijski sodniji i-n so bili pekateri kaznovani z manjšo globo in sodnijskimj stroški. Upamo, da vse skupaj sreča pamet, da se ne bodejo več za malenkosti prepirali in tepli. —Poroča se nam: l)ne 12. jul. se je zbralo kakih 30 slov. mladeničev, ki so sklenili, da ustanovijo v Clevelandu dr. Sokol, po vzoru kot ga imajo Čehi ali kot so organizirani v stari domovini, t. j. brez bolniške podpore in le 25c mesečni-ne. To je bila želja nebroj Slovencev. Mnogi so iz raznih vzrokov zgitbili simpatije do Sokolstva, zato, se pa vabijo sedaj oni, ki želijo delovati v prid naroda, da se udeležijo prvega zborovanja dne 19. julija v Grdinovi dvorani ob 8. zvečer. Zborovanja se udeležijo tudi zastopniki čeških, hrvatskih in srbskih sokolskih društev Na zdar! —V sredo zjutraj je dobila policija v mali stezi na 3643 Woodland ave. nezavestnega J. Parla. Njefcov hrbet in obe nogi ste bili žlonlljteni, glava vsa razbita. V Charity bolnišnici, kamor so ga prenesli, je kmalu potem umrl. Policija trdi, da se zvršil roparski umor. Stvar je še tembolj zapletena, ker Mrs. Hirsch, pri kateri je Par! stanoval, trdi, da je umorjeni 1 ijhii M—fr—umI^mUp 1 ' ; J ........... - « 1 -..11 r y y še do ro. zvečer ležal v svoji postelji, ob 1. zjutraj pa so ga našli na Woodland ave. skoro ubitega, dočim je stanoval na E. 46th St.. Ima 5 otrok in ženo v Rusiji. —(Miss Viola Miller, stanujoča na 1409 E. 47th St. se neče "za poskušnjo možitl". Zadnji petek je šla po licenco, toda ko ji je ''fant" rekel, naj se poročita za 30 dnij *a poskušnjo, se je ona skesala in nesla noroČno dovoljenje sodniji -nazaj. —Kozarec mleka !bo od 1. avgusta v restavrantih veljal 10 centov radi nove ordinance, ki zahteva pasteuriziranje mleka. Tako se je izjavilo nekaj lastnikov restaurarttov v mestu. —iKrasen pogreb je imel v torek pokojni Anton Brodnik. Tako izvrstno urejenega in spretno dirigiranega pogreba še nismo knialu videli. Bil je res veličasten-ginljiv sprevod. .Pogreb je vodiPnaš slovenski po-grebnik Josip Žele. , —Hudomušen človek je Žid Hyman Weinberger. Od sodnika IPentya je bil kaznovan z $13.70 globe ker je vozil s še-pavim konjem. Žid je plačal kazen s tem, da je sodniku nrine-sel 1370 centov. —Harold Anderson, 35 let star, vrhovni inženir avtomobil ne firme Winton Motor Car Co. je bil torek zvečer ubit, ko se je- pa Superior Viaductu s svojim avtomobilom vračal domov. V avtomobil je zadela ulična kara. Rusko uradno poročilo. Petrograd, U5. jul. Na obeh bregovih reke Šivka se bijejo trdovratni boji. Velike čete sovražnika so poskusile z ofenzivo pri Orjevcu in Lidniji, ker smo imeli v teh krajih le manjše postojanke, smo se umaknili. V bitki pri Velkolaz, južno od Lu-blina, so ruske četfe zajele 297 častnikov in 22.464 mož. Napredovanje na vseh ostalih frontah je ustavljeno. , Armada kronprinca vržena nazaj. (Pariz, 15. julija. Vojni urad danes uradno naznanja, da je 'bila arirtada nemškega kronprinca konečno vržena nazaj, in da so se vsi njeni napadi izjalovili. Med mestom Maric The-rese in Haute.Chauvauchee so Nemci strahovito napadli, francoske čete, toda so se morali umakniti z velikimi /.gubami, ko jiji je prisilila francoska ar-tilerija. 'Nemci so ponovili obstreljevanji 11a Soisons in so se prikazali v -neposredni bližini Arrasa, in povsod so nemški ar-tilerijsti rabili svoje najtežje topove, toda povsod so se korali umakniti. Tudi v Flandriji so bili Nemci vrženi nazaj. Napadli so one postojanke pri Pil-ken, katere so jim. Angleži odvzeli zadnji teden, toda so-bili vrženi zopet nazaj. Strašen in krvav hoj se je vršil v "labirintu" pri Carieul. Francozi kot Nemci so rabili ročne granate, da odbijejo napad, toda konečno so bili Nemci prisiljeni, da se umaknejo. Avstrijski submarin ujet. Benetke, Italija., 14. julija. {Neka italijanska križarka je v pondeljek ponoči ujela neki avstrijski submarin, ki se je približal laškemu "bojnemu bro-dovji), z namenom, da torpedi-ra neko oklopnico. Torpedo, katerega je spustil submarin, je bil vjet v mrežo, ki je varovala oklopnico, in kmalu potem so Lahi zajeli sam submarin v mrežo. Posadka se je udala.' •Italijani so zaplenili submarin. Krvavi boji med Avstrijci in Srbi. 4 NiŠ, Srbija., 14. julija. Ob reki Donavi so se vneli zopet krvavi boji med »Srb? in Avstrijci. Avstrijci so danes skušali z vso silo vzeti otok na Donavi, z imenom "Miharska Ada", toda se je avstrijski napad ponesrečil. O tej zadevi se je izdalo sledeče uradno poročilo: Avstrijci so v nedeljo in pondeljek z vso silo obstreljevali otok Miharska lAda na Donavi, toda ko so hoteli poslati^ s\t>je čete tja, so bili odbiti s "krvavimi zgifaami. Avstrijci so bili sijajno poraženi od srbskih čet. Po porazu so Avstrijci nekaj Časa streljali s topovi na razdaljo, toda niso naredili nobene škode. Francija se bori do zadnjega- Pariz, 14. julija. "Francija je pripravljena boriti se do zadnjega— Francija bo zmagMa!" tako se je izjavil danes francoski predsednik Poincare. Francoski predsednik republike je to omenil v nekem govoru na današnji dan, ko se Obhaja obletnica. razrušenja bastilje, slovite ječe nekdanjih francoskih kraljev. "Botha Land." London, 14. julija. V angleškem parlamentu bodejo predlagal^ da se imenuje oni del Afrike, katerega je vzel burski general Botha »Nemcem, "Botha Land" .Ta del Afrike, ki je bil vzet Nemcem, je večji kot vsa Nemčija in je znan po svo-jfh naravnih bogastvih. Roosevelt počaščen v Parizu. Pariz, 14. julija, tisti pridb-čujejo razne nasvete naj mesto Pariz počasti expredsednika Roosevelta s tem, da imenuje dočim jih je v mirnih plovci pa so se prehitro vrnili, da bi pozvfdeli kaj o uspehih svojih napadov. V Kruppovih tovarnah v Essen dela sedaj 150.000 delavcev, «• •■ ■ . 1 • ,.". ■ i««:, . "nir. »Nemško časopisje silovito napada Rumunijo radi njene nevtralnosti. Avstrija je baje iala Rumuniji en mesec časa, 3a se premisli, namreč da pusti skozi nemško orožje ali pa naj računa na sovražnosti od strani Avstrije. Nemško uradno poročilo. 'Berolin, 15. julija. V Argonih se nam je posrečil napad na francoske postojanke pri Vien-ne le Chateau. Naše čete so z naskokom vzele francoske postojanke v okolici treh kilometrov. Tu smo zajeli tudi 2580 neranjenih ujetnikov, dva topova in večtdruzega vojnega ma-terijala. Naše čete so se približale francoskim baterijam, kjer so uničile osem topov. Na ruskem bojišču med reko .Niemen in Vislo so se naše čete z uspehom borile pri Kalvariji in južno od Mlave, ^ Govorice o miru. Berolin, 14. julija. Papež je baje silno nevoljen, ker nobena država v Evropi ni hotela sle-diti njegovemu pozivu za mir. J Kmalu >iii»elet^Qd|ui nes niti erta država se ni še tz*l| javila, da želi mir. Nevtralne-države v Evropi se sicer poganjajo za mir, toda njih glasu nihče ne posluša. Jasno je iz poročil nevtralnih držav, da se v Rusiji niti pozna ne današnja * vojna, in da ima Rusija neizmerne množine materijala na razpolago, da zavleče vojno to-Hko jasa, da bo njej v prid. Mirovni ideali, ki so prevlado- ** vali v Parizu začetkom tega. leta, so popolnoma zginili, in danes je Francija bolj pripravljena, da nadaljuje vojno kot prej. V Nemčiji se je februari-ja meseca nekoliko govorilo o niiru, toda odtedaj je vse utih-nilo. Papež je sprevidel, da vse kaže, da vojna letos ne bo končana, in da se bo zavlekla celo v poletje drugega leta. Thaw je pameten. New York, 15. julija. Poseb-H na porota je danes proglasila S Harry Thawa za zdravega. Porotniki so se posvetovali samo 45 minut, in so konečtio eno- J glasno se izjavili, da je Thaw-pa meten, da se mu mora znova podeliti vse pravice državljanstva in švofbode. Velikanske množice ljudstva so se navalile na sodnijo, ko je prišel zadnji dan obravnave. Ko se je zvedelo, da so porotniki Thawa o-prostili, je ljudstvo navdušeno odobravalo mnenje porotnikov. /Sodnik Hendricks b'o izrazil svoje mnenje v petek, toda občno se misli, da bo oprostil Thawa. Če bo Thaw oproščen, te-daj bo državni pravnik zahte- ; val novo obravnavo, toda med tem bo Thaw prost in pod varščino $40.000. Vrne se na svoj dom v Pittsburg, kjer je že vse J pripravljeno za njegov sprejem.;; S tem je končana ena najbolj senzacionalnih obravnav v Zj. | držav. Devet let se je morilec Stanford White-a boril za svo- | bodo, dokler jo konečno ni do- , ;bil od porotnikov. -o-- —Vse hruške v južni Ohio bodejo posekali, ker se je drc-|j ves prijela neka bolezen, ki se J ne da drugače uničiti kot da se { vniči drevje. Potem zasadijo .! f novo. East Helena, Mont. Dragi či- tatelji "Clev. Amerike", seznaniti vas hočem malo natančneje z našo slovensko naselbino. Mislim, tla zemljepisne dolžine in širine ne ho treba, ker mesto Mast Helena lezi kakih 5 milj vzhodno od glavnega mesta Montane, namreč Helena. Med obema mestoma vozi poulična železnica, tako, da lahko v vsakem poljubnem času obiščemo glavno mesto. iMesto East Helena je eno največjih slovenskih naselbin 1 •na zapadli. Če vzamemo se druge slovanske narodnosti, tedaj tvorimo Slovani v tem mestu 50 odstotkov vsega prebivalstva. Prebivalci mesta se živijo večinoma /. delom tukajš-ne rudotopiluice. Par Slovencev je pričelo obdelovati tudi »olje, pri katerem kaže dober napredek Tocla še več! Pokazala se je tiled nami Slovenci še večja podjetnost. Mr. Anton Smith, posestnik in salooner je zopet začel z-delom v svojem zlatem rudniku. Z delom prav dobro napreduje ter je že par-krat poslal rudo v Butte, Par Slovencev se peča z gostilniško obrtjo, trgovino in celo z mlekarstvom. Tako da v Kast Helena Slovenci dobro napredujejo, torej smo dobri za napredek. Samo nekaj nas zadržuje, kar lahko, vsak rqjak sam ve, če le količkaj prebira časopisje. — Z društvi smo dobro preskrbljeni, tako da lahko pristopi v to ali ono društvo brez razlike na to ali ono mišljenje. Tudi socijalistični kluyb imamo, pa tudi dve godbi, ki nas razveselite ob gotovih časih. Tako nam ne manjka ne ene ne druge zabave, le dramatičnega društva še nimamo, kar se tiče moči j, jih je dovolj na razpolago, pa tudi dovolj pravega bratstva in sloge. V našo naselbino je pribežal pred budim viharjem nam prijazni zastopnik "O. Amerike", g. Anton Žabec. Seveda kot samskemu popotniku smo mu odločili mesto počitka pri peč-larjih. Seveda 11111 nismo mogli dati prave slovanske gostoljubnosti mi pečlarji, ker pri nas velja pregovor: Help yourself, ali po pečlarsko: Vzemi, če vidiš. če ne, bo drugi pojedel. Tu je ostal par dnij in si pridobil večje število naročnikov. Ob prostih urah pa nam je pravil o .solnčni Califomiji ter o njenih čarobnih in priljubljenih cvetkah. S svojim pripovedovanjem nas je popeljal tudi na div-ne in romantične gore Washington in Idaho države. Pri tem pa ni pozabil opisati, vonj cipres in smrek. Vsak' kdor ljubi naravo, mora ljubiti tudi njene prebivalce. Vselej smo se razšli pozno v noč. Se nekaj clevelandskim cvetkam v album. Ker sem precej radoveden, strašno rad vpra-šam —čeravno jo pri tem včasih izkupim precej neslano — kako kaj klijejo clevelandsKe cvetke? Tudi Tonetu sem zastavil enako vprašanje, nič ni ■ odgovoril, kar molčal je. No, sem si mislil, gotovo si misliš . nabrati cvetja pri nas. Zato sem ■ ga še enkrat vprašal ter mu r povedal, da sem tudi jaz go-, renjske majke sin —-' s tem sem mu hotel pokazati, da se - ne bojim Notranjcev in Dolenj-, cev, k večjem Ribtnčanov, to-£ da Tone, poln muh mi je za- National Drug Stmt Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. c*»te. S posebno skrbnostjo i rde hi jemo zdravniške predpise. V za* logi imamo vse, kar je treba V najboljši lekarni. (45) BeJl East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — iPiin in Kisik. Uradne ure od 9—12, in od i—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio: .. (23-46) A. M. KOLAR, Slovenska gostilna. 3222 LAKESIDE AVL Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna postrežba. Vedr.o aveie pijače. I ene sužnjosti v drugo, da na mesto Avstrije pride Italija, pkč pa bo Italija za svojo pomoč zavetnikom drugače in drugje oškodovana, posebno pa 7. delom turške države, ki bo zginila iz Evrope. Nam fbi bilo mnogo bolje, da se Italija ni mmešala. v vojno, ker bi bilo potem jugoslovansko vprašanje mnogo bolj jasno, toda dasi je šla Italija v vojno, pa vseeno se ne moremo bati za Jugoslavijo kot se nekateri bojijo. Rusija se je slovesno izjavila, da ne bo nikdar dopustila, da postane Jadransko morje italijansko, ali da pride en del našega naroda pod Italijo. Srbska okupacija Albanije je garatKija, da Jugoslovani ne pridejo pod Italijane. --- v J Dopisi. <«, t ClEVELAMSKA AMERIKA. IZHAJA V TOREK IN PKTKK. ........ 1 aa NAROČNINA}. . ^ r—>n«rTiutilk* po 3 oenia. Dspial brci podpisa in oicbnostl m m tpr«4cnu|o Vsa pisma, dobili in denar n^ ae CLEVELANDSKA AMERIKA, •na ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND. O._ ■DWARD KALIS H. Publisher. LOUIS J. PIBC, Editor. > PSUBP TUESDAYS AND FRIDAYS. Bead by 15.000 Slo'fnUni (Kraincra) In the City Of Cleveland aad elsewhere. Ad-er-tWaf rate« on request. ♦ TCU. CUV. PWINCKTON 11» ■atared as second-class matter January Sth 1900, at the post office at Cleveland, O. aader the Act of March 3, 187».__ No. 57. Friday July 16. 1915. Italija in Rusija. c pel tisto pesem; , Slovenske l>urlde, da v bodoče naj se opUBtl skliciUev Izv. sej za , IK»sojila, ampak naj vsaka stranka , počaka, katera iftče posojilo do redne mesečne seje, ker s tem prihrani , Zveal $K.25 stroftkov za vsako izv. sejo. Nadalje se sklene ,da za to sejo se , ne plača nobenih 25c vsakemu odborniku za izv. sejo. Sklenilo se Je tudi, da atranka katera i^če posojila pri Zvezi naj se obrne na vrh. urad pismenim aH ustmenim potom. br. tajnik naj takoj , po obvestilu za kako posojilo obvesti predsednika finančnega odbora, ko bode Imel finančni odbor vse v redu ln naj poroča zopet na vrh. urad izid Istega, če Je nujna sila se lahko akllCe Izvanredna seja aH se počaka do redne seje. V slučaju, da se skliče Izvanredna seja glede kakega posojila, plača Ista atranka katera lSče rp( - Kupite danes en paket in zbirajte kupone. Radi Scrap Tobacco bodete žvečili 8-Hour Union, ker je najboljito- l^^^S^ baknatrgu. Prinesite kupone k 8-Hour Union Tobacco Company, 2330 Ontario St., Cleveland. Ohio. Un,on madc i Jakob Vidmar, 1 Slovenski zastopnik I H U| "j za prodajo vseh vrst cigar, cigaret in tobaka. Imamo samo'prve vrste blago. Zastopnik A. Kirtz Tobacco Co. tel. 8234 w m ■ Čistenje in likanje oblek dobro delo. nizke cene. Molke obleke................f 1.00 Ženake kikUe.....................«0e Molke suknje.......T........41.00 Ženake dolge suknje........$1M Jopiči................................SOc Ženake obleke.................11.00 Till DAMM DRY CLEANING Go. c.nt 730-w 1574 E. 55th ST. E>at 2024 A. J. DAMM, poslorodja. jnmimwHifHiiia—yMM»»stwM>«ss^ ' f| \\ Z TEL. PRINCETON 1838-L FRANK ČERNF jl slovenska trgovina am* .« S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO- ,1 FON1, SREBRN1NO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are.' t , Kadar lelite kupiti dobro uro in drugo xlatnino, Columbia grafofone, ploMe t weh je«ikikt posebno Importirane sloTeneke plošče i* stare dotaovine ter T»e t to stroko spadajoče predmete, L obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna j odplačilo. Točno poprarljanje ur, slatnins in grafofonoT. Vsako ; blago je jamČeno. ________________J ttredoval da U Občinstvo v slučaju bolnico, gasilno ln reševalno druitro ter poltoljo. Prepovedane slovenske iftan- ke. Hrvatski listi poročajo, da je naučno ministerstvo prepovedalo nadaljno rabo dosedanjih aproibiranih slovenskih čitank za srednje šole. Profesorji bodo prihodnje šolsko leto predavali o slovenski literaturi na podlagi cenzuriranih skript, ki jih morajo sestaviti preko počitnic. , Obesil se je v Budanjah pri Postojni 44 letni posestnik Fr. Kodela. Čedna front soba s hrano se takoj odda. 1223 E, 6i St. (59) Štiri sobe na front'se oddajo. 1029 E. 69th 'St. (59) $1500 plačate takoj za »dve lepi, dolga prosti hiši. Ena front hiša za 2 družini in ena hiša zadaj za eno družino, tri kleti, lep vrt, vse v najboljšem stanju, rent $311 na mesec. Cena $3200. Lastnik 1556 E. 45th St. blizu Superior. (60) POZOR! Vsem rojakom, znancem in prijateljem naznanjam, da bo v soboto, 17. julija slovesna od-voritev novih gostilniških prostorov na 6400 St. Clair ave. ravno na vogalu 64. ceste. Povabljeni so vsi rojaki in prijatelji, da se ta <{an gotovo oglasijo. Preskrbel bom vsakemu z najboljšo postrežbp in dober prigrizek. Priporočani se vsem Za obilen obisk. Vam ndani John Flajšman, 6400 St. Clair ave. Soba se odda v najem za enega ali dva poštena fanta. 1426 E. 53rd Street. (58) pd£aje »Vbil? selaT 4«ie,rlŠtieV up»SeUpa' lowjto! Marsikatero pismo, odroma dopis se Izgubi tudi od vaftlb dra*fa, ki morda pisarijo, ki pa se Izgubi. — Is ruska-ga ujetnlitva se Je oglasil dne 30. maja I?an Zajec, delavec tobačne tovarne v Ljubljani, posestnik, stanujoč qa Karlove ki cesti it. 10. Ujet je bil v Przemjrslu, sedaj se nahaja ▼ kasplškem ozemlju ▼ Rusiji. PlAe, da Je zdrav. — Oglasil se4 Je po devetih mesecih lz ruakega ujetnl&tva Ivan Zupančič pri 7. lov. bat. iz Dev. Marije v Polju. —Is ruskega ujetništva se je po itlrlb mesecih oglasil Franc Jankar. Ptie, da je sdrav ln ilv. Tuji naesljsnel morajo v 4S urah zapustiti Maribor. Mariborski Msti poročajo dne 5. junija: I* driavnopoll-cljsklh ozlrov se je odredilo, da morajo tuje osebe, ki so se naselile med vojsko v mestu, Maribor zapustiti v 48 urah ln da se morajo naseliti v ozemljih severno od Splelfelda. Prepovedano Je, da bi se smeli v Mariboru Se naseljevati tulci. v Zatvoritev Sol In zavodov v Mariboru. Dne 26. maja so zaprli v Marlboro drlavno realko ln državno gimnazijo. Urednllka tajnost pred sodličem. V neki sodnljskl zadevi je razsodilo ba-denako sodišče v Kerzingenu, da Je nek! urednik upravičeno poatopal, ker ni hotel izpovedati, kdo da Je listu do-•poslal nekto poročilo. Deielno sodišče prve instance In je odklonilo pritožbo. Popraftok k seznsnju Izgub. Major 2. bos.-herc. p. Jeras Josip, ranjen in ujet, je bil svoječasno označen za ranjenega. Nesreča z svtomobllom. Trgovec Ma>ks Japelj v Gornjem Logatcu'se Je peljal zjutraj ob 4. uri z vojaškim ■tražnfcm avtomobilom proti Vrhniki Avtomobil se je pri zavori hipno ustavil, Ja 4 do 5 cm dolgo pištolo, katero Je i sprožil proti Janezu Oblaku ln mu po- jj škodoval levo roko. Puška na vozu ae sama sprožila. V J Pazinu blizu sodišča na cesti Je stal 1 voz z zaplenjenim orožjem. Okoli v<> ' za Je stalo mnogo radovednežev, med 1 njimi tudi Franjo Turčindvlč, posestnik s svojim 14 letnim sinom Josipom ' Ko »ta se ta dva za kakih 10 korakov J od voza oddaljita, se Je lz neznanega * vzroka sprožila neka puška ter Je strel zadel dečkfc ln ga na životu te- 1 ško poškodoval. 1 Pazite na otroke! Na Rudnem je r lezla še ne tri leta atara Lizika Po I točnlk, kajžarjeva hči, po stopnjlcah v podstrešje brez materine vednosti. r Pri tem je otroku spodrsnilo, da Je J padel po stopnjlcah v vežo In si a'o- 1 mil levo nogo. V Dalmaciji bo zaprli srednje, po- ] nekod tudi ljudBke šole. Občinski »vet v Rlvi Je razpuščen. t Poštni promet na dalmatinskih oto- J kih je ustavljen. Tatvine. Zadnji čas je bilo v Golo- 1 boi.o kočo pri železni Kaplji vlomlje- 1 ln pokradenih /,a 52 K raznih pred- fe tnetci-. Pri posestniku Franu Košaku j v Stranski vasi pri Grosupljem Je bilo 1 vlomljeno ln pri tem ukradena 190 K * vredna lovska dvocevka in za 193 K * drugih predmetov., še meseca aprila je šel mesarski vajenec Anton telez- J nikar lz Ljubljane na PoBavje, da tam J plača živino, ki jo je nakupil njegov j gospodar, ter jo prižene v Ljubljano, j Nekako v sredi poti med Gameljni ln Cernučami pa sta Iz gozda skočila dva | mlada človeka, ga napadla ln mu ho- * tela vsetl denar, kar bi se Jima bilo j skoraj posrečilo, da uapadanec ni potegnil samokres, katerega sta se na-padalca prestrašila In zbežala. Oba J sta Imela nahrbtnike ter sta govorila sldvensko v laškem narečju. Stara sta bila okoli 22 let. V dunajskih ljudskih kuhinjsh so zvl- < šali csne. prvo dunajsko društvo Ijud- 1 skih kuhinj Je z ozirom fta to, da so ' cene živilom poskočile na dvakratno 1 in trikratno višino prešnjih cen, in ' ker je tekom vojne porabilo že sko- 1 raj vse svoje rezerve, Je sklenilo: Od 1 1. junija dalje se„ velike porclje mesa, J ki so doslej stale 32 vin., sploh odpravijo. Dokler bo dobiti rib In dro- | bovja, po primernih cenah, se bodo oddajale dotlčne velike porclje po J zvišani ceni 48 vinarjev. OBtale cene se zvišajo naslednje: Mala mesna por- 1 clja od 18 na 26 vin., porcija močnato Jedi od 16 na 24 vin., prlkuha od 8 na 12 vin.; juha od 6 na 8 vin.; polenta od 6 na 8 vin.; kava od 8 na 12 vin.; čaj z mlekom aH cltrono od 8 na 10 vin.; ča] brez drugega od 6 na 8 vin. Seveda pa tudi te cene ne bodo po-IČrlle lastnih stroškov. Velika nesreča. Iz &t. Ilja v Slov. goricah se poroča: V nedeljo, dne 30. maja popoldne je nad Ceršak in Selnico ob Muri s severne strani prihrumela huda nevihta. V Ceršaku imajo že nad 40 let navado, da na občinskem hrlbčiku streljajo zoper točo. Krog 5. ure popoldne Be Je nenadoma iz »treske utice zaslišalo lzvanredno močen pok, utica pa je bila kmalu zakrita v gost dim. Vnel se je Biuodnik ln pet možnarjev se je naenkrat Bpro-žllo. iupun Anton Hauc, 18 letni An- ' ton Stani, 16 letni Jožef Hercog In hlapec Jožef Ducman bo bili naenkrat vrženi na tla in so ležali v mlaki ftupanu Ilaucu Je zdrob^ena desna roka, razmesarjena prsa In desna polovica glave, ostali trije pa imajo manj nevarne poškodbe. Zdravnik dr. Venlgerholz mu Je dal zasilne obveze, toda Je pozneje umrl. — Poroča Be še, da je v Btrelsko utico najbrže udarila strela. — G. Hauc Je bil 33 let župan obmejne občine Ceršak. Iz Pivke so pri Postojni potegnili truplo nektga vojaka, najbrž nekega Štefana Trummer, kil Je padel v vodo, iko Je lovil rak^. Umrla je 26. majntka po v Bera Dolenjskem dobro znana gostilničarka ln posestnica goapa Jožefa Hribar, rojena Košak, "pod Gabrom". Pokojna sestra umrlega poBlanca Fr. Ko-na Je aestra umrlega poslanca Fr. Ko-Mirne Ml- Kdo nI poznal prijazne In postrežljlve "Jerajeve mame" pod Gabrom? Vsakdo se Je rad oglasil v pošten.1 ln vzglednl gostilni, pa Je bil tudi skrbno postrežen. Njena hiša Je bila še ena izmed tistih gostiln, kjer so se shajali popotniki raznih stanov In sq se tudi lahko mirno In poftteno pokropčall. Usmiljena Je bila posebno do revežev, domaflih In tujih. Solnogriškl gostilničarji napovedujejo, da ne bodo vsč točili piva. Gostilničarji ao na nekem shodu protestirali, ker Je kfcrtel plyovaren cene pivu zopet povišal za 3 do 4 krone pri hektolitru piva, dasl Je šele ob Veii-.ktnočl pene -sadnjlč povišal za, B K 60 vin., vsled česar so gostilničarji povišali cene pl*>u za vrček od 18 na 22 vinarjev, a jih Je državno pravd-nlfrtvo prijelo zaradi draženja. Gostilničarji napovedujejo, da ne bodo več točili piva, če se bo pivo tako dražilo. ženam v tolažbo. Iz ruskega ujetništva se Je oglasil Jožef Papeš iz Orešja, župnija Smarjeta na Dolenjskem. Nazadnje Je pisal svoji ženi 8. septembra Is LJubljane, potem n« več. I. majntka pa dobi žena imenovanega pismo U ruskega ujetništva is Bedeezovke (Sibiriji), v katerem Ji poroča, da Je bil ranjen ujet meseca Časopisi so priobčili zadnji teden dvoje novic, ki so pri nas ostale skoro neopažene, dasirav no so največje važnosti /a Jugoslovane, zato pa smatramo za svojo dolžnost, da se natančneje poba v i m o z fetinii novicami. Prva novica je dospela, da so srbske in črnogorske čete zasedle nekaj bolj važnih mest in pristanišč v Albaniji, in da so tam upeljale srbsko upravo.. Kot vzrok za ta korak sta se Srbfja in Črnagora izjavile, da hočejo imeti svoje meje zastražene za vsak slučaj, in da zasedanje Albanije ni trajno, ampak le začasno. Komaj je bila ta novica razglašena med svet, že je prišla brzojavka iz Rima, ki nam je naznanila, da je Italija protestirala pri zawyrikih, ker so gprbi in Črnogorci zasedli del Albanije, ker da so baje s tem srbskim in črnogorskim kora-±j/Lom ogrožene italijanske kori-!JRrv Jadranskem morju. Ni nam še sporočil brzojav, kaj so zavezniki odgovorili Italiji na njen protest; pa naj bo ta odgovor tak ali tak, Srbija ostane v zasedenih krajih, in Italiji na ljubo gotovo ne bo * srbska armada zapustila albansko deželo. Komur so znane razmere med SrbijOjJ^tvsijo in Crnogo-ro, ta bQ takoj yedel, da so Rusi /a ta korak Srbije že naprej vedeli, ga popolnoma odobrili, in skoro bi rekli, da so sami Rusi zasnovali ta načrt, da bodejo imeli v rokah močno karto, ko se bo pogovarjalo o miru. Našim Čitateljem je predobroi znano, da.se je Italija od začetka vojne prizadevala na vse načine, da se prebije tudi do onih krajev, kjer naši ljudje prebivajo, in ker od Avstrije ni mogla dobiti vsega, ampak samo del tega, kar je iskala, je stopila na stran zaveznikov, s po-možjo katerih se Italija nadeja, da bo dobila več kot je Avstrija ponujala. Dogovor, katerega je Italija sklenila z zavezniki, predno je šla v \ojno, ni znan, in vse kar se o tem piše so sama namiga-vanja. Toda da hoče Italija tudi nekatere slovenske kraje, o tem ni dvoma, drugo vprašanje pa je, če bo Italija tudi v resnici ka} dobila. Tod^i če sodimo po koraku Srbije in Črnegore, ki je bil narejen z vednostjo Rusije, je prav gotovo, da Rusija ne bo nikdar dopustila, da pride pod It.alijo preko pol milijona Slovanov iz Istre in Dalmacije, To pa sklepamo iz tega, ker Italija jako srčno želi, da se polasti onih krajev, katere so Srbi zasedli. i>n Srbi ne bodejo pustili teh krajev drugače kot da Italija opusti jugoslovanske pokrajine v Avstriji. Zato smo pa rekli, da je srb-. fcka okupacija nekaterih delov Albanije in italijanski protest pri velesilah, jako važen dogodek. kajti po tem dogodku st že lahko »odi stališče Rusije ko se bo sklepalo o miru. Zavezniki, posebno pa Rusi-jaMie bodejo nikdar dopustili da pade del nagega naroda i; Iz urada gl. tajnika Slovenske Lige. Bratje Slovenci in sestre Slovenke v- Skoro mine leto, odkar je avstrijski nasilnež na prestolu zapletel v krvavo vojno celo Evropo. Ni vedel tiran tedaj, kako milijonsko gorje povzroči narodom. Ni bilo njegovo geslo: Za narod, pač se je glasil krvavi klic: Za prestol in cesarja! Kot da bi bila dolžnost revnega naroda prelivati kri za one osebe, upropastiti milijone domačij, poklati stotisoče mladeničev in mož, radi vzroka, da stari nasilnež še labko nadalje na prestolu zatira narode, ki nimajo nobenih pravic, dočim je od Boga postavljen, da sodi nad smrtjo in življenjem vseh narodov! Takbj ko je bila razglašena evropska vojna, se. je med našim narodom spoznalo, da se gre v tej vojni za propast ali vstajenje Slovanov, Kar je bilo boljšega naroda na'sega v Ameriki, raztynni delavci, trezni obrtniki in dalekovidni inteligenti med vsemi slovanskimi narodi so sprevideli, da proglasitev Avstrije za vojno napram Srbiji, ni druzega kot srčno gojena želja avstrijske diplomacije, da uniči'Srbijo. Avstriji pa je bilo tudi dobro znano, da postajajo narodi v njeni državi Čmndalje bolj ne-* zadovoljni, ker so bili zatirani od vlade, na enak način' Cehi, Slovaki, Poljaki. Hrvati in Slovenci. Srbija in Rusija ste od-nekdaj želeli, da imajo Slovani iste pravice v Avstriji kot Nemci in Mažari. .ooo Slovanov, ki so bili avstrijski vojaki, " so se pustili ujeti Rusom, ker niso hoteli vihteti meča in sab: Ije proti svojim rodnim bratom. Avstrija z Nemčijo se je ure-zala v svojih računih. Je »resnica, da Rusija ni zvršila do danes istega dela, ki ji je bilo poverjeno, toda Rusija stoji dane? istotako enotna in močna kot v prvem začetku vojne. Krvavi ples, kakor ga svet ni še videl, odkar stoji, se ne more končati v enem letu. Vztrajnost, zaupanje v pravico manjših, zatiranih narodov, bo pripomoglo k konečni zmagi. Zrušil se bo imperializem, in kljub temu aH onemu neugodnemu poročiju, naša slovanska stvar danes živo klije. Moja dolžnost je danes, dati nekaj osnovnih pojasnil elandm y in članicam Slovenske Lige. Povdarjal sem že od prvega pri-četka, da so avstrijski špijoni na nočno-dnevnem delu, da ute-pejo narodu v glavo čimveč ljubezni do cesarja-tirana, da preslepijo narod in ga obdrže še nadalje v sužnjosti. Očitna propaganda za avstrijski imperializem je sicer v Ameriki prepovedana, ker tu je svobodna republika, kjer se ne snie pod strogo kaznijo delati propagande za nobenega cesarja ali vladarja. Posebno vi člani Lige, ki ste državljani Z. dnžav, ste slovesno prisegli, ko ste dobili državljanski papir, da se odpoveste vsakemu cesarju, kralju, princu aH vladarju. Ostali člani Lige pa. ki niste še državljani, prizadevajte si, da postanete. Mogočna ameriška svdboda vas bo branila vsepovsod, če zvesto spol-nujete postave Zjed. držav. Amerika bi se rada,otresla hujska-čev. ki uživajo danes svobodni ameriški kruh, pa vlečejo s kro-lianimi trinogi v Evropi. Najraje bi jih zapodila tja, kamor spadajo, pod cesarske krone, odkoder so prišli. Ker se ji pa smilijo, jih pusti tu životariti, toda pod strogim nadzorstvom. Za ljudi, ki so cesarsko ali kraljevske misli, ni prostora v svobodni Ameriki. v Od Avstrije podkupljeno slovensko časopisje v Ameriki (ka-, terega časopisja je, hvala Bogu, sicer malo) razširja vsakovrstne bedarije in nesmisli med priprosti narod, da ga zbega. Govorijo vam, da ker ste v Avstriji rojeni, morate z Avstrijo držati, ker to je domovinska dolžnost. Avstrijski časopis, pisan v slovenskem jeziku, z imenom 'Slovenski Narod" je prinesel v zadnji številki sporočilo, da so, bili člani Slovenske Lige od vlade Zjed. držav zaprti in kaznovani. Članom in članicam Slovenske Lige v Ameriki tu javno razglašam, da je to hudobno izmišljena laž prve vrste, povzročena v kanclijah avstrijskih špi-jonov in konzulov. Kakor so ti avstrijski tirani begali in slepa-rili priprosto ljudstvo v stari domovini, tako skušajo begati ' in slepariti tudi v Amertki. Seveda, le skrivej, ker se boje vlade Zjed. držav, da jih ne prežene iz te svobodne dežele. Odkrita resnica je, da se vladi Zjed. držav niti ne sanja ne, da bi sploh zasledovala kakega člana Slov. Lige, še manj pa ga aretirala. Ideje Slov. Lige se lahko prosto in svobodno razširjajo po celi svobodni Ameriki, in kdor. temu oporeka, je avstrijski špijon in tiranski agent, ki hoče izpiti zadnjo kapljico krvi slovenskemu narodu, tudi v tej svobodni deželi. V principu ima Slovenska Liga ideje, iste smotre in isto nalogo, \akor so jo imeli naši slavni ameriški očetje, ko so podpisali izjavo neodvisnosti in ob času, ko so se odrekli tiranom v Evropi. Tudi Amerika je nekdaj spadala pod kralje in tirane, ki so deželo in narod izkoriščevali. Ko je pa bilo narodu -dovolj, se je dvignil in začel boj za svobodo in nedvisnost. Ta hoj je pomenil princip ameriške vlade — svoboda! In isti princip ima danes Slovenska Liga: Svoboda in neodvisnost, rešitev izpod tiranskega cesarskega jarma, podelitev popolne svobode ter državne uprave Jugoslovanom. Podkupljeno avstrijsko časopisje trdi, da je bilo 23 članov Slovenske Lige v Chicagi za-i prtih. K,ot s'em dobil poročilo od vlade Zjed. držav, je to zlobno zmišljena laž, nastavljena kot past preprostemu narodu, ki se trese, kadar sliši ime "cesar", katero ime je pri vseh svobodnih Amerikancih najbolj zaničevano. Resnica je le to, kakor je citati v sodnji razpravi aktpv sodnije Zjed. držav: Vlada Zjed. držav je v Chicagi ustavila riekaj Črnogorcev, ki so hoteli v staro domovino v boj. Kajti avstrijski špijoni so vladi Zjed. držav naznanili, da so se ti Črnogorci tp rekritirali. To-! da ko je prišlo do razprave, se je dognalo, da to ni resnica, in vsi Črnogorci so bili izpuščeni ca svobodo. S tem je jasno pri-ti bita Ui'ž "Slovenskega Naroda", v katerem listu pišejo, da so I "' bili člani Slovenske Lige aretirani. Na vsem tem ni nobene resnice, in člani Slov. Lige imajo vse pravice v Zjed. državah, I kajti ideje in načela so enaka z idejami ameriške ustave, naj-, višje postave te svobodne republike. Poglejmo, kaj govori ameriška ustava, ki je najvišja postava za ,vse narode, ki se nahajajo v Ameriki: Kadar tekom človeških dogodkov, postane potrebno za en narod, da razbije politične sveže, ki so vezale narod z drugim narodom, da se zavzame med silami zemlje posebno in enako stališče, do katerega je narod po božjih in človeških pravicah opravičen, se zahteva od tatoega naroda, »da izjavi pošteno mnenje in vzroke, ki so prisilili narod, da se loči od dragega. Mi mislimo, da je sledeča resnica jasna: da so vsi možje ustvarjeni enako, da so vsem podeljene gotove pravice, da so med temi pravicami življenje, svoboda in prizadevanje hiti srečen. In da se pridobi te pravice, so možje ustanovili vlade, katere vlade dobijo svoje pravice od onih, ki ao vlidani. In kadarkoli kaka vlada prezira t® pravice, ima ljudstvo pravico spremeniti ali pregnati tako vlado in ustanoviti novo vlado, ki ima svoj temelj na takih principih, in ki orsnrvfcirv svojo moč v taki obliki, kot je najbolj pripravna za varnost in srečo državljanov. Previdnost pa vam pove, da se vlade, ki so že dolgo 1 obetale, ne smejo spremeniti za male in nepomembne vzroke. In vsaka skušnja je dokazala, da je človeštvo bolj prilagodno trpeti, dočim se zla morajo trpeti, kot da se človeštvo postavi za pravico s tem, da uniči navade, pod katerimi so trpeli. Toda kadar namerava dolga vrsta izkoriščanja in tlaČenja, ki ima oboje en in isti namen, spraviti narod pod absolutno tlačanstvo, je narodna dolžnost, da se prežene taka vlada in da se preskrbi za nove varuhe za prihodnjo varnost naroda. Tako govori ustava Zjed. držav. In iste principe ima Slovenska .Liga. Kadar vas kdo vpraša, če ste član Slovenske Lige. in mu odgovorite da ste, tedaj mu povejte, da se popolnoma strinjate z ustavo Zjed. držav, s proglašenjen; neodvisnosti. Avstrijski špijoni sicer nastavljajo mreže preprostemu ljudstvu, da ga izkoriščajo kakor srt ga v stari domovini, toda to v a.-ne sme brigati. Dvignite se vi^je nad nje, glejte s pomilovanjem na nje, ki se v potu obraza še danes trudijo, da rešijo cesarsko tiransko krono, dočim jim za ameriško svobodo ni mar. Pomnite, da vlada Zjed. držav na te špijone gleda s posebno ostrim očesom, in da bodejo životarili le toliko,časa, dokler se naši ameriški vladi zljubi. Kajti v Ameriki ni prostora za propagando kronanih tiranov v Ameriki se sme pridigati le svoboda in neodvisnost. I11 to ste vi, bratje in sestre Slovenske Lige: Propagatorji svobode in neodvisnosti. Čuvajte se avstrijskih š>pijonov, čuvajte se listov, pisanih v slovenskem jeziku, ki vas navdušujejo za tiransko cesarsko Avstrijo. To je proti ustavi svobodne Amerike, Poženite jih od seb^. da vtis ne okužijo "Slov. Narod" v Xew Yorku je izdajan od propadlega avstrijskega pijanca, ki je prodal svojo dušo in telo tiranu. On vam ne more podeliti ničesar, on sam se mora bati, da ne odroma 'v ječo. Bratje in sestre Slovenske Lige, vztrajno v boj, za s v 0*1)0(10 in neodvisnost, spoštujte ameriško ustavo in postave, ki so vse enake z našimi idejami. V današnjih burnih časih potrebujemo kremenitih značajev trdnih močij, ki se ne upog-nejo viharju. Od vas, zavedni bratje, zavedne sestre, je odvisna bodočnost naroda. Slovenska Liga napreduje. Žrtvujte še: borite se duševno, borite se za luč in svobodo, in zasine nam — dan svobode in neodvisnosti. EDWARD KALXSH, glavni tajnik. Zahvala. Spodaj podpisana se najtop-leje zahvaljujem mojima bratoma Ignacij in Louis Struna in sestri Mary Jernejčič ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so pok. mojega sopro ga Antona Trhlena obiskavali v njegovi bolezni in ga tolažili v njegovih bolestnih trenutkih ter tudi meni veliko pomagali. Nadalje se zahvalim dr. ''Glas. Clev. Delavcev", št. 9. S.D.Z., katerega član je bil ranjki, za ves trud ifl skazano bratsko ljubezen. Pokojni je preminul po mučni bolezni 20. aprila in zgo-rej imenovano društvo mu je 23. aprila priredilo krasen sprevod jN*e morem poza'biti tudi Slov. Dobrod. Zveze, ki je tekom moževe bolezni zvesto podpirala svojega člana in natančno po smrti izplačala zavarovalno svoto en tisoč dolarjev. Tisočkrat hvala vsem. Žalujoča soproga Ivana Trhljen, Frančiška in Ivana, otroci. " -...... 1 i.iy—— _ 1 Ponudba. j l;apt star 30 let s svojo hišo in dobro službo se želi seznani-(ti z dekletom Dolenjko, staro 20-50 let v svrho ženit ve. Pis-. ma s sliko »naj se pošljejo na naslov Louis Skole, 119 Washington ave. iNorth, Minneapolis, Minn. Pošten fant se sprejme na hrano. A Boldin, 5365 Stannard ave. Hise naprodaj. ji sob, 3 druž. na K. 33 St. rent na mes. $32, cena $27^00. za 5 druž. na E. 47 St. rent na mes. $63, cena $5500. 10 sob, blizu Homer ave 2 druž. velik lot, cena $3750. 11 sob, 3 dru% na E. 61 St. lot 40x1182, cena $4200. 8 sob, 2 druž. škriljeva streha, cena $2800. takoj $800 drugo po $15 na mesec, kar krije kapital in obresti. 8 sob, 2 druž. na E. 76 St. sko-ro nova, kopališče, peč v kleti, cena $3400- Takoj $9ob, drugo po $75 vsakih 6 mes. Imam še nekaj drugih hiš. Oglasite se pri John Julich, 1165 Norwood Rd. Tel Princ'n 1298 R. , (61) Čedna hiša naprodaj, 9 sob. se lahko naredi za dve družini, lot 40x167. Hiša je jako poceni in je res vredna denarja. O glasite se na 1207 Addison Rd. (60 Naprodaj je dobro ohranjeno pohištvo po nizki ceni. Posebno pripravno za novoporočence. Za 3 sobe. 1046 E. 67 St. zgoraj Stalen uspeh. Kadar zdravite bolezen, ne-čete samo, da ustavite bolečino. pač pa da gotovo ozdravite, seveda^ak bolnik ceni zmanjšanje bolečine, toda bolečine se vrnejo. Pri boleznih prebav-ljalnih organov, je treba stalnega uspeha. Navadno je za to najboljše sredstvo Triner-jevo ameriško grenko vino. Potrebno je, da stalno rabite, to zdravilo, dokler bolezen ne zgine, potem pa uživajte to zdravilo. kakor hitro se prikažejo znaki bolezni. Sčisti telo popolnoma in naredi organe močne za delo. Cena $1.00. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-391)1 So. Ashland Ave. Chicago, III. IP'ri trdem vratu ovijte vrat s cunjo, pomočeno v olivno olje in Tri ne rje v liniment. Pri rev-matizmu drgnite bolni del s Trinerjevim linimentom. Cena 25c in 50c. Po pošti 35 in 6oc. ZAHVALA. Spodaj podpisani se v imenu svoje družine najprisrčneje zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so mi izrazili svoje sožalje ob priliki tako silne nesreče, kr je zadela mojo družino, ko je vlak ubil petletno hčerko Anico in sina Josipa te-ško poškodoval. Verni in zvesti prijatelji so mi od vseh stra-nij prinesli tolažbo, da sem nekoliko pozabil na svoje gorje. Vsem prisrčna zahvala, kakor A. Grdini za pogreb in g. Po-nikvarju za cerkven oJ>red ter posebno onim, ki so darovali krasne vence v spomin nedolžni žrtvi. Vsem tisočera zahvala. Josip Brodnik in družina. ': ''M ' Pred dvema letojna so cleve-landske banke primorale človeka, ako je bil banki kaj dolžan, da se je moral dati zavarovati skozi banko. Zatorej so me prav lahko odpravili slovenski posestniki s tem vzrokom, da morajo tako storiti, kakor banka zahteva. Ali sedaj ni več tako, ampak banka vam piše dopisnico, 30 dnij predno poteče vaša stara zavarovalnina, da do istega dne prinesete novo zavarovalnino s pripombo, da mora biti ista od zanesljive družbe. Moje police so zanesljive, zatorej kadar dobi te tako dopisnico, pošljite jo meni in drugo je moja skrb, plačate kadar je za vas najbolj ugorfon č-\ Ve pozabite, da pro: tu Ii'Š.1 in istotrko za-menj'i!" \*>8 E. 49th St. (66) Cleveland, O. Central 6494 R. □ Pouk v angleščini In lepopis- C □ ju potom dopisovanja. V Clove- C O landu tudi a privatnim ulS C D I Jem. Denar, ki se žrtvuje za sa- C □ mo izobrazbo, je najbolje n;lo- C Q žen, in ne vzame ga ne kriza ne B D vojna. Piilte za pojasnila na O □ 8L0V. K. SOLA. C □ 6119 St. Ctair ave. (48)C O CLEVELAND, OHIO. B HAROLD S/EMERICH. javni notar in zastopnik za zavarovalnino proti ognju. Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58. Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St. Clair ave. Collinwood Sta- Cleveland, O. + FRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. + + Expresman. + ♦ Prevažam pohištvo in vsa-# ♦ kovrstne stvari. Postrež- ♦ ♦ ba točna in zanesljiva. ♦ + Tel. Princeton 1982 L. 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ POZOR! Pomlad je*tu', treba je popraviti, kar je uničila zima pri gospodarskih poslopjih. Priporočam se za vsakovrstna popravila in nova dela. Oglasite se sedaj, ker čas je ugoden. Delo izvršim v zadovolj* nost vseh. FRANK HOČEVAR. Stavbenik. 1099 E- 64th St. (66) FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4)34 Hamilton ave. Iščem žensko, ki je vajena gospodinjstvu. Dobi službo takoj. 1191 E. 61 st St. '(57) Dva fanta se sprejmeta na stanovanje in brano. 5920 Prosser ave. (57) Odda se soba za enega fanta. 1308 E. 55th St. (57) Lepo stanovanje, 5 sob, poceni se odda v najem. Vse nanovo očiščeno. Closet zraven. 6020 St. Clair Ave. (58) Naznanilo. Vsem cenjenim odjemalcem, kateri niste plačali zadnji čas davkov, naznanjam, da je zadnji čas do 20. julija. Glejte da plačate; ako nimate časa, prinesite k meni, kadar hočete, in 'boni jaz odračunal za vas, kakor sem že za druge, ki so kupili od mene posestva. John Zulich, prpdajalec hiš in zemljišč in trgovin. 1376 Marquette St. ravno za banko (57) Mlad fant dobi delo v mleka-riji. Oglasi naj se le oni, katerega" veseli,, in sicer od 4—5 popold. M. Udovič, 1368 E. 53 Street. . (59) Odda se čedna soba za spanje, brez hrane. (>316 Carl ave. (58) _. j, Popravljen« prebava. Vi veste, kaj pomeni to, če vasi prebavljalni organi niso v redu. Berite kar nam je ne-dolgo tega pisal 1 -Mr. M. Podobnik, Oregon, III. Zahvaljujem se za Severovo želodčno grenčico. Dolgo sem trpel na želodcu, toda ko sem pfičel rabiti Severovo žalodčno grenčico, sb bolečine zginile. —> Severova želodčna grenčica utrdi slab želodec, vam daje apetit,*pomaga če ste zaprti ali ne prebavljate. Cena 50c in $1.00. Naprodaj pri lekarnarjih ali W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. Dve sobi se dajo v najem, brez hrane. 6021 Glass ave. (58) ■ ■ , ^ i ' ^fifea* Val Jy Awjy '^PtjbHkIf doktor ve lara«»m, dU »1 »imr r*c«M Htu-ča» trni« ki MjebtejUli iJrwIl, 4* tu u mor« otdntrM, VUI sdraTniiki r*c«ptl omraj* prill r Ml* UkuM, kj«r bod« j« idtltal hIuJIm p* f *Ui tdrmruikm. Imm tudi popolno aalo-to «umij.Tih pradraator. toalaUtlk »otreb-Ula, dtta», cigar ia »ladkor ja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addicon Rd. vof.l St. CUlr Al. j»M«M«»»M»WMM»a IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j Dr. A. A. Kalbfleisch, | 6426 StClair Ave. ; Govori se slovensko in Hrvat- ; ! sko. Točna postrežba, časo-! pisi • na razpolago. Ženske | strežnice. Edini zobozdravniš-• ki urad v mestu, kjer se govori ! slovensko in hrvatsko. ) \ < Uradne nret I 04 ».30 do IliSO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. | Od 6:00 do 8:00 trticr Telefon urada: * Eaat 408 J. Telefon stanovanja: i Eddy 1856 M. | SiimiMuimiinmi* m Hranite svoje vrednosti za $1*50 Ni ikrbit* ia »vej« drs-gacvnosti, ludar fmU na počitnic«. Spravita jih r ikatljo, nvqla jih i« po *ajl« nam, lq« atanuj«t«. Naš avtomobil prid« poqj Vsi zavoji, ki na praaaga-jo 12 palcav na nobam •tran, a« apravijo v nalili blagajnah, varnih proti ognju in tatvini zrn $1.80 na meaoc in aa vam zopat dostavijo na dom, ko zahtevata. Zmerna cana za večje zavaja ia dalji« dob«. ttbe Glevelanb Crust Company Euclid and Eaat Ninth Tourtaan Brane tka«. t >3 rC Nickel Plate Road IZLETNE VOŽNJE PO SU HEM IN VODI DO NEW YORKA IN BOSTONA Vi. Montreal, P. Q, Norfolk. Vp ali Washington, D. C. lahko v Niagara FalU. Listki naprodaj do 30. tept. LETNI IZLETI naZAPJ Listki flak daa do 30. sept. PANAMSKA RAZSTAV Los-Angeles NEDELJSKI IZLETI 25c do $1.00 seniotja v 100 milj. POJASNILA DAJE E. A. Akers, 733 Euclid**. CLEVELAND. O. ' " i ......... g Pravi starokrajski brinjevec [ V T Cena 6 steklenic . . $6.50 I iTi Cena 12 steklenic. . . $13.00 I § FjTu , čista slivovka kuhana iz pravih JHOhM čeipelj. Cena 6 steklenic $6.50 I Cena 12 steklenic . . . $13.00 I ^HF Imamo najfinejši tropinjevcc in gr 1 gg drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50,$2.75 I 1 BESf^S^B Pristna rudeča ohioska vina ggMtg Galona . . 50, 55, 60 in 65c j | rt »lii? 3 Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. j IW "^ESst-JI Vin,ka posoda ob 5 do 10 "25 I B) £2""" 4« gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je aod brez- I plačen. Te cene ao samo za na debelo. Naro- I 1 ,--1—cilu naj se priloži denar in natančni naalov. I ^SEggf The Ohio Brandy Distilling Co. I m JPKir^^H Prva slovanaka družba za prodajo finih pij*č. 6102-°4 Cbir Ave-"" Clevdafld> ,1 Cuy. Central 5848 R. Cuy. Central 6028 W. : G. TRAVNIK AR & J. J ARC, 1 Slovenska javna notarja , Slav. slovenskemu občinstvu naznanjava, da sva otvorlla nov urad na 5C00 > St. Clair ulici, kjer bodeva izdelovala vsa v notarski poeel spadajoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala In prodajala lote in hlfte. Vaa dela, kakor prepis zemljlftča all hiše, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila sa tukaj alt staro domovino, se Izgotovijo v pisarni; za podteno in solidno delo m jamči. Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ali nesreči, kakor tudi bitno J opravo, hleve, avtomobile in velika Btekla V Izložbah. Posredujeva za vsakega ki Ima opraviti z sodnijo. — Priporočava se slaivnemu občinstvo In obljubil-jeva, da bodeva za vsakega storila, kar bo v najinih močeh. I 5600 ST. CLAIR AVE. Res.: O. Travni kar, Res.: Jos. Jare : 1367 East 55th 8t 1398 Marquette Bt. j CHARLES ARMBRUSTER "j I MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. j 6112 ST. CLAIR AVE. J I ......................til.....Mili............>11 WL S C ft®/ Jk a A 1 a.1v» jk mfmf UM. T1 /iMj np W ■■■ wf L ^.Hili^itl/lur.tf ro.ilrnllr V^tnffw^M • .......... ib ,, l-„ll'''-^..i r______-ii— . IZVRiEVALNI ODBOR: D Frank Sakaer, predsednik, 81 Cortlandt 8L, New York, N. T. P UpraMil tajnik: Edwart Kalish, «11» StClair Ave., Cleveland, Ohio. Literarni Ujnlkl: Ivan Blatrtlk, General DeUvery, SeatUe, Wash. Rudolf Troit, 393 W. Central Park, New York, N. T. John Jatfer, blagajnik, 5141 Upton Ave., Sa Minneapolis, Mina. Denar, kolikor ga podrutojca sama na potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagrn. Vplačana aVota hode potrjena po blagajniku ln raaglal*-na po slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvestijo gL tajnika, koliko denarja ao poslali. "H pred Llenedettom. Oba sta dospela na konec skrivnih stopnjic, po -katerih jc baron, peljan od sina Villefor-ta. hotel pobegniti. Njima nasproti se nahajajo mala vrata, ki so vodila v sosednjo hišo. Jufrartja svetloba pade skozi odprtino pri oknu, vzidaho visoko zgorej v zidu. (Komaj sta dospela v to sobo, že se Benedetto hipoma obrne in nastavi prestrašenemu baronu pištolo pod nos. S kratkim in zapovedovalnini glasom zahteva od njega denar in vse dragocenosti, katere je nosil baron s seboj. Baron je bil ves iz sebe radi strahu, in niti govoriti ni mogel. Koneeno se mu pa vendar posreči izustiti sledeče: "He, moj ljubi prijatelj, naredite konec svojim "burkam. Ha, ha, ha! Razumem, da ste popolen šalji-vec." "Ce to veste, tedaj vam mora biti tudi znano, da vas brez vsakega mučenja vesti in brez vseh ceremonij ustrelim, če mi takoj ne izročite vsega, kar imate pri sebi. K, gospod baron, jaz ne bi veljal za ta svet> če bi se bal umorov in drugih zločinov." "Gospod !'' jeclja baron, "gotovo — vi se hočete šaliti na moje stroške. Ali, kako slab trenutek za šale ste si izvolili!" ''Imate popolnoma prav, kajti hišo lahko obkolijo in ottkri-jejo skrivne stopnjice." . "In zraven pa vas dobijo!" reče baron, napol mrtev od strahu, ko se nasloni na zid, da ne bi padel. "Vaše 'besede so kot prero ške, gospod Danglars, radite-ga pa hočem to zadevo urediti, ne da bi zgubil mnogo časa," reče Benedetto, ko napne pete lina svoje pištole. "iAIi, torej me hočete v resnici izropati?" mrmra baron v divjem obupu, ko tolče z nogami ob tla in si puli lase. "Izdajalec ste!" "Salobanda I" odvrne Benedetto. "Kaj ste pa vi? Kaj ste bili vi? Kaj bodete vi?" "Jaz? — Jaz vam nisem še nikdar ikaj hudega prizadjal." "Po tem vas tudi ne vprašam, gospod baron. Denar ali življenje!" "Torej ste tudi ropar?" "To ste že zdavnej vedeli, ljubi!" "Da, vedel sem, toda pozabil sem, da sem vedel — " odvrne baron Danglars. "Ne vem, kakšna zaslepljenost se me jc prijela. Ah, usoda, usoda!" "Ne, gospod baron, usoda ni-rfia pri tem ničesar opraviti, in vašo zaslepljenost vam hočem raztolmačiti. Ko sem vam postal na ta ali oni način koristen, in ko je s časom moja služba vam donašala čitndalje več koristi — ko ste spoznali, da lahko živite prav udolmo, četmeni sledite, tedaj vam je to ugaja-o. in če ste videli kak zločin pri meni, ste mislili, da je to moja slabost. Slabi ste bili napram meni in sicer raditega, ker tudi vaša vest ni bila čista. Ne, ne, nikdar ni mogla biti vaša vest čista, če ste poneverili denar udov in sirot. Kakšno vest ima človek, ki je najprvo psoval svojo ženo, potem pa ima nesramnosti dovolj, da še priplazi zopet k njej, da se polasti nekaj drobtin njenega premoženja. katerega je ona rešila in po goljufiji podvojila — kakšno vest ima Človek, ki prenočuje pod streho največjega lopova celega Rima. Ali razumete sedaj, gospod baron, kako slepi ste bili dosedaj ?" "In vi, ki tako govorite, kdo ste pa vi? Odkod prihajate? Kaj ihočete?" "Dobro, tri vprašanja, trije odgovori. Jaz sem človek brez imena, brez družine, brez Boga, brez vere, brez domovine in brez prijateljev! — Neke noči sem prišel iz groba, v srcu sem imel prokfeti plamen obupa, na ustnah prokletstvo, v roki pa čudodelno relikvijo, isto roko, ki me je hotela zadaviti, ko sem prvikrat zadihal na tem svetu, roka, katera me je pozneje blagoslavljala; roka, katero sem poljuboval in s solzami močil. — Sedaj pa, gospod moj, mi ne preostaja ničesar druzega kot odgovoriti na vaše zadnje vprašanje ! Kaj hočem ? Vedite, to, kar iščem, kar zasledujem, je pravično, silno maščevanje." "In kdaj sem vas jaz razža-lil?" vpraša iDfeinglars, ko čuti, da se niti tla udirajo pod nogami. "Nikdar." "In kljub temu — vi me hočete oropati?" '.'Gospod, jaz ropam, ker pot, po kateri hodim, je dolga, težavna in zklružena z velikimi denarnimi žrtvami! —Človek, proti kateremu se borim, je mogočen, in da se borim z njim, potrebujem denarja! — Jaz ropam ipopolne potrebe. Toda gospod, čas mine, izvolite torej: denar ali življenje!" Po teli besedah stegne Benedetto roko in sprejme denar in dragocenosti, katere je Danglars v naglici vtaknil k sebi. Gospod baron globoko vzdihne. Potem pa nastane trenutek molčanja,* tekom katerega o-pazuje Benedetto s pištolo v roki vskozi špranjo okolico hiše. "Nikogar ni," šepeta. "Poj-diva!" Ves bled in tresoč se plazi fiaron za Benedettom. "Imejte usmiljenje!" reče baron. "Star sem, in moji beli lasje se vam morajo smiliti. Kaj naj sedaj začnem! Kje naj si kruh zaslužim? Saj veste, da če le stopim v Rini, da me zapro." ''Potem bodete imeli vsaj stanovanje zastonj, kar tudi ni slabo," odvrne Benedetto, ko se pripravlja, da odpre vrata. "Usmilite se me, za božjo voljo vendar!" "Vraga, vi ste pobožni, tovariš," se krohoče Benedetto. "Potreba je pač sestra pobož-nosti." , "Torej če v božjem imenu nečete ničesar slišati, pa se me usmilite v imenu onega, katerega zasledujete." odvrne Danglars. ' Na to se pa bolje razumem. Toda kaj zahtevate od mene?" "Da mi pomagate." "Kako?" "V vsem — v vsem! Rešite me, varujte me!" "Menda vendar ne bodete zahtevali, da vas vlečem s seboj, start nesramnež! Jaz zapustim Italijo; ladija,'ki je moja lastnina me že čaka v luki." ' Ladija!" ponavlja Danglars, ko glasno zasope in reče: "La- lija r Zdelo se je, da je Danglars zadohil novo življenje. "Kaj pa je? Kaj vam je?" vpraša Benedetto, ki je opazil začudenje Danglarsa. Hitro zgrabi v žep in prime za pi£to<-lo. "Ali mi niste rekli, da vas čaka v luki vaša ladija?" "•Dfe." '"Ali imate krmila rja?" "Gotovo." "Ah!" "No, torej?" "Jaz vas prosil za to mesto in službo." "Vi?" "Da. jaz. Toda ker ste se že namenili na potovanje, bodete gotovo imeli kako trgovino. Mogoče bodete sprejemali kon-trebandno blago v Sredozemskem morju, in v tem slučaju se vam priporočim, da me vzamete s seboj." "Ali se vi kaj razumete kako se ladija vodi, ali se razumete na trgovske račune?". IMENIK PODRUŽNIC SLOV. LIOE. PARHELL, pa. it«v. t. Pred. J. Maček, Box 770 Farrell, Pa. Ta). A. Valentin«? tč, B. 14 Parrrell Pa Blag. A. tug, Box 6fi$, FarreU, Pa. Mooo Run, Pa. *t«v. 2.. Preda. Manko Rjupalk, Moon Ran, Pa. Taj. John Sever, B. 74 Moon Run, Pa. , t, Duluth, Minn, fttev. 3. Preda. K. Rebek', S. So. OTfth ave. W Tajnik John Jertna. Duluth. Minn iBCagaJnlk, Mike Spehar, Duluth, Minn Cleveland, Ohio, «*ev. 4. Pred«. U J. Ptire, 611» St. Clair »ve. Taj. Ud. Kaliah, tfltt St. Clair »?e Blag. j. Bmakvar, 3624 St. Clair ave Rock Spring«, Wyo. fttev. 5. Pred«. Frank Ipogleda Luiza okoli set*. / 1 (Soba je bila prazna. Strah gospice d ''Armilly se še podvo- < p jI. Njen obraz je postal mrtva- < | sko bled, in srce ji je bilo kot 1 | da je njena prijateljica Hvgeni- š ja prišla zgodaj zjutraj domov, ,| >0 -da se ne počuti dobro, da se je \ vlegla k počitku in potrebuje p miru. i, Luiza hiti vsa objokana v so- p bo Evgenije, plane na njeno po- 1; stelj, jo objame in jo poljubi po ti glavi, licih in rokah, 1 Obe prijateljici ste se jokali V in poljubovali. Evgenija skriva t svoj obraz med prsi .svoje pri- 1 jateljice, da skrije svojo rude- r }'. čico in sramoto. s E. t IDočim ste izražali obe prijateljici na ta način svoja čutila, s in je Evgenija,"tisočkrat se ke- I sajoča, pregnala iz svoje duše J v j 1 nizek p po rojstvu, nastal je iz nič, za- t del je svojo karijero z izdajo, _ prešel je na rop in tako je dospel na vrhunec svoje slave; t toda tu se je opijanil in ni ve- ® del, odkod je prišel. Tu so ga izdali; pozneje je postal sam p žrtev ropa in intrig, t. j. stopal £ je po istih stopnjicah navzdol, -po katerih se je povspel, in te A stopinje so ga vodile v nič, iz — katerega je prišel. p To je bila božja pravica! T Danglars je spremljal Bene- ® detta, in drugega dne je že bil na krovu jahte, ki je jadrala P iz izliva reke Tibere proti Kor- ® siki. Posadka jadranice Dang-larsu ni bila neznana; namest- £ nik poglavarja je bil Pepino, b 'katerega je Danglars že dolgo -poznal. % - Jadranica se je z gracijo in lakoto oddaljevala od laškega _ obrežja. Ko so mornarji, osem po številu, razpeli jadra, uredili T vrvi in zvršili še druge potreb- b ne opravke,.so pustili jadrnico ~ vetru, se vlegli po tleh, naba Pi rp, sali svoje pipe in kadili. B Pepino stoji naslonjen na pr- - vi jarbol, zavit v temen plašč p in radovedno Opazuje moža pri n krmilu, ki ni premaknil oči od ® kompasa. Benedetto pa stoji poleg Pc- P pina. in zdelo se je kot da tudi B on opazuje kret-nje krmilarja. Veter postane močnejši, ko P se je približevala noč, in jahta t prične urneje drseti po vodi. _ Ko mož pri krmilu to opazi, ^ se obrne k Benedettn in reče: J ''Glejte, noč postaja sveža, prišli bodemo v smer vetra, in T zdi se mi, da smemo pljuti nr.- b prej le z malimi jadri." p Dalje prihodnjih t Dober konj, vreden $ioo se p proda. 1172 Norwood Rd. (58) a f| "MRTVAŠKA ROKA" »1 11 Roman. ik NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO^. ; SPISAL DUM A3-LE PRINCE.