Ces. kr. gosposke iu njih razmeščenje. Da so gosposke za Ijudstvo in za to nič manj, kakor za državo, ki jih nastavlja, to ve vsakdo in zato nam lehko vsakdo pritegne, ako trdimo, da so tiste goaposke na svojem mestu, ki znajo in čejo z Ijudstvotn občevati, kakor jih ljudstvo najležje umeje, tedaj v jeziku Ijudstva. Vsaka druga pa dela sebi in ljudstvu težavo, brez prave potrebe in kar se tiče ljudstva, tudi po krivici. Umeje se zato, da si želi Ijudstvo, ker brez goaposke ne more biti, vsaj tako, pri kateri opravi človek svoje posle, ne da mu je za to treba tolmača. Ali še druga je pi tem treba — tega, da je gosposka na kraji, kamor pride ljudstvo najležje in pri najmanjšib stroških. Ako pa gospoaka ni na takem kraji ia ako je mogoče, da se izgodi brez velicib ovir v tem spemetnba na bolje, tedaj je le prav, če se potegne ljudatvo za-njo in obrne do višje gosposke s proanjo, naj se nou izpolni želja, dokler je to mogoče. V naših časih je v tem tudi prav, ako izroči ljudstvo svojo željo še svojemu drž. poslancu, naj ga podpira v takem prizadevanji. Kar se tiče v tem naših slov. krajev, toži se ljudatvo najbolj čez to, da so c. kr. okr. glavarstva nekam slabo razvršeena, vendar pa je tu že v tem nekaj olajšanja, da gred6 c. kr. okr. glavarji o določenih dnevih na bolj oddaljena mesta in se elovek torej lebko tam iznebi svoje zadeve. Vrhu tega pa še človek z okr. glavarstvom, ako ne uživa sreče župana, nima veliko opravkov ali vsaj ne pogoatem. Sitniše pa je za-nj že, ako ima dolgo pot do c. kr. davkarije, c. kr. okr. sodnije i. t. n. In tako se godi tam, kjer take gosposke niso v sredi, ampak bolj na konci okraja, ki spada pod nje. To je pa že pri nas v večih okrajih, ali najbolj se čuti to v Gorenji Savinjski dolini. Zelja, da se izvrši v tem ugodna premernba, je že stara, toda doslej se jim še ni izpolnila V teh dnf-h pa se ljudje tam zopet pečajo s to zadevo in prijatelj našega lista nam piše o tem tako-le; Naj Vam am^nim nekaj o gibanji, ki se čuti sedaj po večini naših občin, koje je unela želja, naj bi ae c. kr. uradi iz Gornjega grada premestili in sicer na Ljubno. Tudi Mozirje ae poteguje v tem, toda le za avoj trg in ima s avoje strani le prav. Komur je gornjegraški okraj znan, ali ai ga vsaj po večjem zemljepisu ogleda, mora pa6 nepriatranski presoditi, da je Ljubno najbolj v aredini okraja. Mozirje je celo na robu, iu pravično bi ne bilo, ko bi ae c k. uradi od roba okra.ja, zopet na rob, če tudi proti železnici, prestavili.' Ako bočejo Mozirjanci vsera občinam našega okraja pravifini biti, morajo od avojih oaebnib in krajnib želja odjenjati ter se pridružiti onira občinam, katere žel6 o. k. urade na Ljubno dobiti, saj bodo itak 2 uri bližje imeli na Ljubno, kakor imajo v Gornji grad. Ljubenski trg ima proatora dovolj, da se potrebno poalopje postavi, in tudi za stanovanje uradnikov bo k malu oskrbljeno pri tolikem številu, deloma prav lepih poalopij. In kako krasuo lego ima Ljubenski trg ob znožji Radohe, na bregu bistre Savinje! Gotovo ae mora tudi plauinsko tnristno društvo zanimati za to, aaj ae bodo poslej na Ljubnem dobivala pripravna pronočišfia in potrebna poatrežba. K malu pa s« bode oboje doaoglo, ako bodo c. k. uradi na Ljubnem. Zelja dotičnih občia za premestitev c. k. uradov na Ljubno je gotovo opravičena in dotičoa višja gosposka se ne bo amela ozirati ne na Petra in ne na Pavla, ampak na krajne razmere naše in na opravičene želje dotičnih občin. Doalej prijatelj. Mi še dostavimo, da priobčujemo le-te vrste radi in aamo v tem namenu, da ae izgodi kaj za lepo dolino, kar bi bilo v korist za vse izvrstno, narodno ljudatvo. NiS pa nimamo upanja. da se to izgodi že v malem čaau in tudi Gornji grad kna svoje pravice.