Drobtinice iz dnevnika slovenskega nčitelja. Spisuje Josip Levicnik. Motto: ,,Nul)a dies sine lineai" Slari rimljanski pregovor. 0 pridobitvi sirovega masla in sira iz mleka smo se učili v daljnili gospodarstvenib ukih. iVaj povem ludi od tega po kratkem kaj. V mleku plavajo male mastne kroglice, ki so nekako sklenjene med saboj z neko sirarsko žlezo. Ako mleko mirno stoji', vzdigujejo se te male kroglice k verhu, <er pokažejo se nam pod imenorn smetana. Vender pa te kroglice v smetani še niso popolnoma vkup sprijete, ampak imajo še vedno sirarske delčike vmes, ktere je treba mehanično razkrojiti in odpraviti, ali z drugimi besedami: mastne kroglice treba je zjediniti vkup v eno truplo, in to je sirovo maslo ali puter. Mlečne posode, ki se rabijo za pridobljenje smetane, naj bodo prav nizke, narejene ali iz lesa, gline, steklenine, ali iz pleha. Iz pocinjenega kositarja (VVeissblech) posode so naj boljše. V sobah, kjer ljudje bivajo, naj se mleko ne gosti; tudi mlečnate posode eno na drugo postavljati ni dobro, — pokri- vali jih pa celri nc. Kraj, kamor se posode z mlekom postavIjajo, naj bode bladan, zrak pa čist. Pri večjih gospodarstvih imajo nalaščne shranibe za mlečnice. Visoko povetrije smetano nekako prižčne, ali slabša je. Smetana je takrat godna, ali kakor Nemci pravijo zrela, kedar se je, ako se s perslom va-njo ždkne, nič persta ne prime. Iz smetane dobivamo sirovo niaslo. Za to imajo razna orodja, pa kakor sem spoznal iz besed g. dr. Wilbelm-a je naša navadna pinja za to skoro naj boljša. Pri pinj - delanju naj se pazi na pravo temperaluro smetane. 14 do 15 stopinj gorkote je naj bolj vgodno; pri 12 stopnjah je smetana prenierzla, pri kteri okoliščini naj se pomaga s toplo vodd; — nasprotno pa naj se o poletni vročini smetana do prave mere shladi. Dalje naj se pri pinj - delanju ne hiti preveč, ampak dela naj se zmerno in kolikor je mogoče enakomerno. Ko je puter narejen, naj se v merzli vodi prav dobro zgnjete. Naj bolje je , ako se zgodi to z roko, da se s tem vsi ralečni deli, kar jib je vtegnilo po luknjicab v putru ostati, ven zmezdijo. Mlečne kaplice se namreč po luknjicah spridijo, in puter postane vslcd tega žarek ali žaltov. Kjer puter za dalji terpež ali za posiljanje v daljne kraje pripravIjajo, je dobro , ako se med njega nialo drobno smlete soli vgnjete. Na 1 fiint putra naj se vzanie 1 do iy2 lota soli. Sol namreč mokroto na-se vzame, in se potem taki puter prav dolgo labko ohrani. Na severnih krajih, n. pr. po Ceškem in v Nemčiji so tega nek sploh vajeni, kcr se osoljeni puter baje prav lahko proda in je torej g. docent to manipulacijo planinskim pokrajinam posebno priporočal. Na Angležkem vzamejo tudi na 16 funtov putra '/4 funta sladkora in '/4 funta salpetra vmes. Puter se spremeni v maslo, ako se stopi, ali kakor pri nas pravimo skuba. Gosp. docent je priporočal, naj se pretopi dvakrat. Akoravno ima nek (ako dvakrat pretopljeno maslo malo slabejši okus in ni prec dober za zabeljo, pa nasprot toliko dalj terpi in je za razpošiljanje toliko bolj pripravno. Naj torej poskusijo naše gospodinje tudi s (em, ako se bo sponeslo. Da se dalje iz mleka dela in pridobiva tudi sir, je sploh znano. Mnogi kmetijski gospodarji vgibljejo, bi bilo li bolje puter, ali sir delati. Gosp. dr. Wilhelm meni, da ako se skupi za 1 funt putra 40 soldov, za 1 funt sira pa 24 soldov, se je bolje sirarstva poprijeti. Tožil pa je pri tej priliki vnovič, da so živinorejci v Avstriji ravno v zadevi sirarstva vse preveč nemarni in zanikerni, ker se razun Vorarlberškega (ktero je v tej zadevi hvalilno omenil) redko kje zdatno s tem pridelkom pečajo, akoravno se sira vedno več povžije in je tudi vedno dražji. Omenil je gosp. docent pri tej priliki že v drugič, da Svajca na leto tri sto tavžent centov sira izvozi (to je čez svoje meje proda), Angležka pa ga na Ieto pokupi ali vvozi do 1 milijon centov. Avstrijske planinske pokrajine je g. docent grajal, da Ijudje ondi vse preveč inaščobe povžijejo in potrohnjajo. *) Za sirarstvo se porabi prav veliko mleka; rajtajo ga namreč 4 bokale na 1 funt sira. Na Svicarskem in Bavarskem irnajo živinorejci nekake sirarske družbe. Mleko namreč oddajajo v tovaršiji v sirarnico, enako potem tudi sir prodajajo in si dobiček po razmeri delijo. To je tim bolje, ker se morejo delati toliko večji siri; zakaj , če je vecji hlebec, manjšo skorjo ima in se tudi lahko vcliko dalj časa ohrani. V slovečem Ementhal-u, od kjer dohaja ena naj bolj žlahtnih verst, delajo hlebe do 1 cent težke. Sir se prideluje na mnogo načinov, in je gosp. docent obžaloval, da o pomanjkanju časa ni mogel bolj obširno o tcm govoriti. Po večjem je navedel, da delajo: tolstega, pri ktereni tnleka nič ne posnamejo; poltolstega, pri ktereni tuleko le na pol posnamejo; in pustega iz popolnoma posnetega mleka. Skuhani siršenk se primesi mleku, ktero se poteni zasiri. Na to se siradka odcedi; sir (Quarkraasse) pa zgnjete bolj ali manj, kakor se namreč želi napraviti bolj mebki ali pa terdi sir. Potem se sir vgnjete v tvorila; in po navadi nekterib krajev pride čez nekaj časa v stiskalnico, kar pa ni ravno neobhodno potrebno. Za tim se sir soli, in sicer po velikosti blebov od 2 dni celti do dveh inesecev. Za planinskc pokrajine se je sploh priporočevalo delati velike blebe, ker se, kakor je bilo že omenjeno, veliko dalj ohranijo. Sirom manjše oblike more biti kupec že naprej zagotovljen, sicer se je bati skor gotove škode. Da se kozje in ovčje mleko tudi za sir dobro porabi, je splob znano. *) Kakor nam je dobrovoljni gosp. dr. Wilhelm večkrat kako šaljivo povedal, pravil je tudi o tej priliki, daje pri nekem posestvu na Zgornjem Štajarskem (mende je bilo pri enem farovžu), kjer so imeli 8 krav, prašal nekdo kuharico, koliko putra da na leto prodajo, na kar je nekako Vazžaljeno oilgovorila: Hvala Bogu ! tako dalječ pa še nismo prišli, da bi mogli že take reči od hiše prodajati; — to lahko še vse donm porabimo! Pis. Daljni predmet bil je o pitanju živine. Le-to se posebno ondi dobro sponaša, kjer pridelajo dosti klajc; tudi raznotere fabrike, zlasti sladkornice in pivarne dajo za pitanje živali kaj dobrili ostankov. Ker mesnina prihaja vedno dražja, se tudi pitanje živine že samo po sebi priporočuje. Se ve, da se sme v hlev postaviti v to le toliko živine, da se s klajo lahko shaja. Zbere naj se v to vender le sposobna živina. Ona ne sme biti stara, ker se taka počasi in slabo spita. Stara živina se zredi na dan le 74 fiinta, — mlada nasprotno na dan 1 celi funt. Po spolu je rezana živina možkega spola za to naj boljša. Stara vprežena živina je za pitanje kaj slaba; tudi preveč kumerna ni za to, ker oboji preveč potrebujete kerme. Ncktere živinorejce slepi pri nakupovanji tacih — da po terdi gorenščini rečenio — starili merh niska cena; ali ravno to jih goljufa. Tudi na pijučih bolebna živinčela se slabo pitajo. Drobne kosti, globoke persi, ravni herbet, mehka in žlahtna koža; dobrovoljna nrav in dober slaj (po besedah g. docenta: ,,gute Fresslust"), kakor tudi živina bolj svetle barve so spazljivosti vredna znanienja dobrib pitavnih živali. Zivinorejci razločujejo polovično in popolno pitanje. Popolno pitanje zahteva veliko veliko klaje in je priporočila vredno le za večje sejmišča. Pregovor: ,,čas je denar", velja namreč tudi pri pitanju, torej kolikor prej je živina za mesnico godna, toliko bolje je. Skopovati s klajo pri pitanju pa nikakor ni. Zapomniti je vender, da edino sanio send pri pitanju ne tekne dobro. Va sena '« 73 kake dobre zmesi se naj bolje vjema, in to pravila velja za vse pitavne živali brez razločka. V glavnem po.snetku se tedaj glasi pravilo o pitanju živine: Zivinorejec! zberi si v to dobre sposobne živali, inskerbi jim za bogato, tečno k e r m O ! (Konec gospodarskega uka prili.)