Četo IV TGdensKa priloga »Slovenca« (št. 54) x dne 4. Hi, 1928 Štev. lO ZagrebšRa stolnica x nadšRofifsMm dvorom Zasrobškn sioliiica jo (-doii iiujiaogočiicjšili l)o/.jili liraiiiov v naši državi, /jjiajon.i je bila v \V. stoletju v po/aogotskcm slogii, leta 1890.—1902. pa pieuovljeua. V njo so bili leta X9X9. pienešeiii ostanki Petra Ziiujskega iu Krste ti-aukopuna. 74 Cfuta ^dtriavlfanska vofna" v Z.edinfenl^ drsava^ Pivi siiej; v \\'asliiuKtonii ila že od nekdaj |)ovod /a ljuto kepanjc med člani aineriiikcjta parlamenta in senata: razsodnik je po starem običaju predsednik kongresa / nekaterimi senatorji. Naša slika kaže spopad obeli taborov pred palačo ameriškega kongresa. Prof. L. Ver Hees eden prvih voditclje\ llamskega gibanja, ki je nedavno umrl v Berlinu, llees je nmogo pripomogel, da so si Flamc-i priborili \ B<"lgiji enakoprav- Kottčelc nesmrtnosti II eslininslrskii opulija je ga-iout) eiit) najznitmenilejšilt uii-gleškili xi>eliiič. kujii tu .se iiu or.ii le kroiiiiiije mitileškili kru-ljei>, lenioeč alir/i Ituli /.a /uclnje počioiilišče lUiJDečjili ilulion l/i-fflije osek čusun. A.j.šči uliku intiii kaze oni oddelek inestniiii.-ilrske cerkve, kjer le/.e /naiiieiiili pi-futelj (liiirles Dickens, nujoečji drunuitik ;>.%¦('/; nurodoo 11 illiuni Sluikeii]>eiire,pesnik ItoherI lUirns. I>i! Ameriki postiljuju pruDu pran<-iilii mestu /.use. To .so Oiironuie stuohe z ite-številnitid oddelki. i> kulerili .se dobi ose, kar polrebuje člooek, od čevlja do ure in od avtomobilu do najfinejših oblek, da. po-Hoato so /.dru/.ene s temi veletr-•iOt>inami. ki jih \eniiču an-filc^ki princ Jnrij, a krščen je hil z oodo IZ I urdurja. Donave. Sanc in Judruiishega morju, .^a leni objaoljamo sliko /ibelke. ki jo jc ndademn kraljcoičti podarila /asirebška lordka liollie & r.rinan. SMRe R SlovensRemu biografsKcmu leRsiRonu Htibmnjcr .Miro!«la> i is">l —1ii. > s|mnii'-iiikom bona Jclačiča. — Na desni: Stopnišče \ etnografskem nin/ejn; rn/en tega ima /ugreb še celo vrsto drugiii imize]e\ ter lepo iinietn. galerijo. — .Spodaj: Zgodovinski Mar-tcov trg s cerkvijo sv. .Murka, pred katero jr bil l.l?:?. )kronant Matija (iiibec. na le\o od cerkve batiski dvorec, desno [lalača lirv. sabora. le/.ko je po\e(lati. katero tiiesto je večj«' in bogatejše. Zagreb ali Belgrad. Po Ijudsketn štetju i/. I. 1V2I. je štel Zagieb lOS.OOO prebivalce\. a Helgrad lll.nOU. toda obe mesti naiaščiita s tako bliskovito naglico, da je gotovo nemogoče ugotoviti, katero \ tej dirki prehiteva. Če hodiš po /ngrebških in belgrajskih ulicah, je nemogoče ugotositi. katero je bogatejše. V obeh rastejo mogočtie palice, ki izpričujejo blagostanje in denar. \ Helgradu državni, v Zagrebu poslovni. Slovenci imamo z Zagrebom že davne in tesne zveze, počutimo sv' \ njem kakor doma. vendar je nekaterim všeč. drugim zopet ne. Nekateri hvalijo njegovo ztinnnjo lepoto, živahnost, bosaslvo njego\ih kulturnih zavodov, visoko gospodarsko razvitost itd., drugi se zopet ne morejo sprijazniti s hoclišlnpler-stvom . ki ga baje izraža ter \idijo. opazujoč kmetiške okoličane, ki prodajajo še v svoji narodni noši svoje pridelke na Jelačiče>eni trgu tet- blazirane šimi go-spodiče in iiapudrane mlade in elegantiie lepotice, ki promeiiirajo mimo njih. velikanski prepad, ki naj zija med lirAašKo zemljo in njegovim središčem, med hrvaškim ljudstvom in njegovim izobražcn-stvom. Resnica bo na obeh straneh, kajti Zagreb je netivomno lep. moderen, eleganten in bogat, ni pa neposredni odsev s\ojega naroda, kakor n. pr. naša skrom-itejša. a za to tem intimnejša Ljubljana. Po svoji zemljepisni legi in zaradi svojih prometnih zvez je Zagreb eno iz-med najvažnejših središč vse »Iržave. zato je razumljivo, da se gospodarsko jnko hitro razvija. Tretjina vse hrvaške industrije in trgovine ima svoj sedež v Zagrebu. Njegova zgodovina je stava in znamenita. Ustanovljen je brl v XI. stoletju kot sedež škofije, zalo tvori Kap-lol« z montinientnino stolnico in nadškofijsko palačo najstarejši rispevati mi k zagrebški precej. Sploh se bo o vseh teh stvareh treba z Zagrebčani enkrat ina ni mogla nuditi vsega, kar so želeli, če se vrnemo nazaj h kolodvoru in jo mahnemo odtod naravnost v mesto, pridemo najprej do umetniškega pavili-jona. ki se pač precej razlikuje od našega Jakopičevega. V njegovem prizemlju je nameščen tudi mestni muzej. Od tod do-spemo do krasne palače jugoslovanske akademije, v kateri je bogata Strossma-yerjeva galerija in arheološki muzej, in nekoliko dalje sloji častitljiva univerza, mimo katere smo hitro na Jelnčičeveni trgu. v srcu Zagreba, Okrog ponosnega spomenika popularnega bana se vse gne-te okoličanov in slovenskih služkinj, ki kupujejo zelenjavo od kmetov. Na Slovenca boš naletel v Zagrebu na vsak korak in ena govorica se preliva v drugo. Na Kapfol in Gornji grad smo opozorili že zgoraj, pač pa moramo opozoriti še na naturhistorični muzej, na Mirogoj. kjer spe večno spanje najodličnejši Hrvatje, na pedagoški muzej, pester etnografski muzej, iimetnozgodovinski muzej ter na Zrinj«-vnc in .Maksimir. Raznih šol. specialnih znanstvenih zavodov, gospodarskih institucij itd. ne bomo naštevali, ker je vse to dobiti v raznih vodnikih, ki jih dobiš pri Putnikii na Jelačičevem trgu in brez katerih boš gotovo prezrl marsikaj lepega in zanimivega. Vesel boš vsega lega in privoščil boš vse to Hrvatom, toda na tihem se (i bo vendarle na vsak korak vzbujala želja, da bi si (o in to morali čimprej ustvariti tudi Slovenci v naši Ljubljani, Politično je Zagreb v rokah federali-stov, čeprav ima tu že od nekdaj svoj sedež Railič, ki obvladuje deželo. Časopisje j(- jako razvito in se od slovenskega močno razlikuje, ker so vsi največji listi le trgovska podjetja in ik- glasila poedinih strank, kakor pri nas. Hrvaško narodno gledališče, zgrajeno leta 1893.; razen tegn iina Zagreb še univerzo s 7 takiiltetami, akademijo itd. — Na levi: /IrKade na Mlrogofu (zagrebškem pokopališču), ki je izredno lepo; spredaj na levi je videti grob pesnika Preradovic-a. — Spodaj: Kaptol, to jc najstarejši del mesta s stolnico, nadškofijsko palačo itd. Pogled na Zagreb, glavno tneaio HrvašKe ter Kulturno, politično in trgovaHo središče Hrvatov; v sredini te videti Umetniški pavlltfon, xgralen leta 1898., ki sluii sta umetnostne raatatave. (Posnelo z glavnega kolodvora.) 78 GimnasiiKa 50 mafj^ne otroke \ii h'i>i: Viijc /Al piiinihii) (Ir/.o lirhliičii. \ii (lesni: I ujit /.u nlrdilcn in popruoi) slopnlii. ( sredini: Predunju /n nrulnn oefi). Spodaj mi lei>i: Dilndne nuje. Spodaj mi desni: Dviganje gornjega telesa nu intsenni tleski. Oržopedična gimnastika je čedalje bolj uažen ¦/.druoslvcni rinilelj. Moderna velemestu s svojimi nezdravimi jiredmesinimi nUmovan ji in pomunjlcunjem primernih soinčnik igrišč xa otroke vplivajo namreč uničujoče na razvoj mladih telesc, ki dobivajo /.ato vse mogoče hibe. Da se to prepreči, so začeli gojiti zlasti .\emci smotreno ortopedično telovadbo, katere namen ni. da j)ri-pravlja imponujoče javne nastope, kakor navadno delajo to razna telovadna drn.štva. temveč da skuša vplivali predvsem v zdravstvenem ozira. Najznamenitejši na tem polju je Danec Mels Biirkh s .svojo šolo v Ollerupu. a \emci so. sestavili že nepregledno vrsto metod ortopedične telovadbe, ki jemlje izmed znanih telovadnih sistemov predvsem one vaje. ki vplivajo zdravstveno nu razne dele telesu ter jih tako prilagodi na razne ortopedično-telovadne aparate. \aše slike nam kažejo nekaj prizorov i/, gimnustične metode majorja \ euniunn - \ euroda za majhne otroke, ki je dosegla že izredno lepe uspehe ter jo v \emčiji uvajajo že v številne javne in zasebne .šole. I udi naša telovadna društva že začenjajo posvečati ortope-dični telovadbi večjo pozornost. nujno potrebno hi pa bilo. da bi gojile šole. zlasti po mestih in industrijskih krajih, predvsem lo vrsto telovadbe. 1 79 čas/ni RanonOc Martin Me-Ško, ki je obhajal dne 29. juiiii-iiija / veliko slovesnostjo 4()letniio svojega žiipuikovanja pri kapeli pri Itadeiieih. Jubilant je star 82 let, duhoMiik je /e 57 lel, a je še vedno 0:il in krepak. Jugoslovanska vrsta v olimpt/skem sprevodu \ Si. Moritzii dne II. p. m.; sprevod se je vršil v pravem sne/neni inetežu. S prve slovensRe igre v madfarski občini tGov. l.ako.š, PreknuirjeJ, ki jo je priredil s taniošnjo šolsko mladino g. upravit<>lj J. ^Jonien. K šesideseiležnici Franfe Tavčarfeve Nešteti darovi, šopki, pozdravna pisma, diplome itd., ki jih je prejela jubilantka. (C.lej /atinjo številko Ilustriranega .Slovenca«^.) Sil levi: >5f. AfC^lC, eden nujugilnejšili članov piosoetnefia društva tia I iču, ki je obhajal pred kratkim -K) letnico svojega delovanja v katoliških prosvetnih organizacijah. Jubilant ni samo izvrsten igralec, temveč tudi spreten pisatelj gledaliških iger. I iško prosv. društvo je ])roslavilo njegov jubilej z njegovo la.itno igro. v kateri je slavljenec igral tudi glavno vlogo, \a de.sni: Sadni Mjbor 3a Slove- nifO v besedi in sliki, tako je /ai.s/oo najnovejše knjigena,iega odličnega sadjar!4. kakor 27 vodoravno. 05, žuželka, 70, duhovnik. 73. mera, 74. reka v Livlamliji. Reiiieo uganke šleo. 10 ne glaxi: »Kaj me boš lovil? Kaj me boš lovila'':' Ko imaš me. ninem več. kar sem bila.< Pravilnih rešitev ji; prispelo 120. Izžrebana sta bila: za 1. nagrado Ella Rottovn, Konjice; za 2. nagrado Anton Hočevar, dijak v Ljubljani. nalcrotisle Jugoalovanalce ttsHarne v Cfublfani