M
Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Ruska linija v zapadni
JOLIET, ILLINOIS, 7. idPRtbl 1915
A&i*"
LETNIK XXIV,
Galiciji predrta in strta.
30,000 Rusov ujetih v veliki bitki ob reki Dunajec, kjer združeni Avstrijci in Nemci sijajno zmagali. Rusi se umikajo iz Ogrskega in zapadnih Karpatov. Veselje na Dunaju in v Berlinu.
halija ostane nevtralna, kakor poroča neka brzojavka iz Rima.
"ailo	maJa' — Današnje nazna-
Potri VStr°;0grSkega V0J'ne?a vodstva o Vp,ie. V BerI'nu objavljeno poročilo celi i avstrijsko-nemški zmagi ob niln c V "Padni Galiciji. Naznani)5 Se glasi takole:
1-WStr°"0grske in nemške čete so ianke napadle utrjene sovražne posto-ob rJ- Z/padni Galiciji in odbile Ruse mik in nti Ma'astow-Gorlice-Gro-ntrnpK Se?,rno od teh krajev. Rusi so Rusov ^ izgube' Ujeli smo 8,000 Pov ; zaPlenili veliko število to-izsilii; St,rojnih Pušk- Obenem smo
h prehod čez reko Dunajec.
Avstrijci uspešni v Karpatih.
v Be k-Ma?atSki fronti se je Pol°žaj S°*dna . prelazu Spremenil. V gorovju vzhodno od Kobili ^ Sm°. pridobili na terenu. ^ Od-'2Suba ° VCC protinaPadov s krvavimi Rusov in Za S,0vražPika- ujeli več sto Scvern ' Zaplenili t" strojne puške. Vra£nik od 9smaIode smo vrgli solni 2ana 2^eč višin z velikimi izguba-Ijujejo oji v teJ" krajini se nada-
"Od"
in D
ruske
"niester
meje med rekama Prut
ni nič novega poročati."
R«ska linija »predrta
m strta"
0
trii^' 3' ma-"a' ~ Sijajno zmago Sli 6etanli"nemskeEa or°žja nad rl,ski" dane V zapadn' Galiciji je nazna-Kečeno • MmŠki Vojni urad v Berlinu. vPrič0 \JCj! da Sta združena zaveznika skega fhovnega poveljnika, avstrij-
^aPad	06 rUsk° Hnij'°'
vedanavC 12 tega okrožja je bil napo-
0<W rj Pe^r°erajskih brzojavkah kot
. V*hodn„ ,ruskim prizadevam dalje
- n° "a karpatski fronti. Črta, ob
kateri je bil prizadet ta novi in nepričakovani udar, očividno z veliko silo, drži kakih šestdeset milj severno in južno skozi Galicijo, nekoliko več nego petdeset milj vzhodno od Krakova.
Zmago smatrajo za značilno.
Zmaga je videti zelo značilna. Od stočišča rek Visle in Dunajca do ogrske meje je kakih šestdeset milj. Po predaji Przemysla, avstrijske trdnjave v Galiciji, so ruske čete, ki so tvorile oblegovalno armado, začele prodirali južno v smeri prelaza Užoka in zapad-no v smeri Krakova.
Da se vrši velika bitka v zapadni Galiciji, so naznanjale brzojavke rz Berlina pred več dnevi. Poročali so potem, da so Rusi, hoteč se izogniti pogubnemu učinku streljanja s težkimi avstrijskimi topovi, zapustili svoje postojanke pri Tarno\vu,,ki leži 135 milj zapadno od Lvova.
Dobro pripravljeni.
Uradne brzojavke iz Petrograda z dne 29. aprila so omenjale, da Avstrijci zbirajo svoje čete v Krakovu in tudi v zapadni Galiciji, očividno z namenom, pričeti odločno napadati Ruse.
Jasno je, da je posledek teh raznih vojaških podjetij iz Berlina poročana zmaga.
Berlin v zastavah.
Berlin, 3. maja. — Poročila, naznanjajoča veliko zmago v Karpatih, so danes napotila čelo mesto Berlin, da se je okrasilo z zastavami. Osrednje telefonske postaje, časniški uradi in hoteli so bili oblegani po množicah, ki so povpraševale po nadrobnostih, še ne znanih tukaj.
Razburjenost je zavladala, ko so o-
blastva dobila zaukaze, razobesiti zastave "vsled velike zmage v Karpatih".
Nemško uradno naznanilo.
Uradno naznanilo vojnega urada se glasi:
"Vpričo avstrijskega vrhovnega poveljnika, maršala nadvojvode Friderika, in pod vodstvom generala von Mac kensena so združene avstrijske in nemške čete včeraj po trdem bojevanju predrle vsepovsod in strle celo rusko fronto v zapadni Galiciji od ogrske meje do stočišča reke Dunajec z Vislo. • "Kolikor sovražnika je uteklo, se brzo umika proti vzhodu, tesno zasledovan po združenih četah. Plena zmage še ni mogoče niti približno preceniti."
Nemci prodirajo na severu.
O vojskovanju v ruskih baltiških pokrajinah in na Poljskem pravi naznanilo:
'"Med nadaljnjim zasledovanjem Rusov, ki so bežali v smeri Rige, smo včeraj zaplenili štiri topove in štiri strojne puške. Ujeli smo tudi 1,70".) Rusov južno od Mitave, tako da je skupno število ujetnikov naraslo na 3,200.
"Ruski napadi južnovzhodno od Ka-laryje so se izjalovili, s težkimi izgubami za sovražnika. Rusi so bili pognani nazaj čez Skejango. Pustili so 320 ujetnikov V naših rokah. Severovzhodno od Skierniewic so Rusi tudi utrpeli hud poraz, ki so v njem izgubili veliko število mož na usmrčenih in 100 na ujetih."
Razburjenost v Rimu.
London, 3. maja. — Brzojavka iz Rima neki novičarski agenturi pravi:
"Neposredna pozvedba v nemškem poslaništvu . potrjuje poiačilo, da
pogajanja med Avstrijo in Italijo potrgana. Razburjenost v mestu nafa šča."
Italijani beže iz Avstrije.
Videm (UdinejJv Italija, 3. maja. — Italijanski konzuli v Avstro-Ogrski priporočajo, naj vsi Italijani zapuste deželo brž ko je mogoče.
Vsled tega svarila prihajajo danes v Videm iz raznih krajev avstrijskih
s	KDO BO VLADAL CARIGRAD ?
1 Slavn.	Carigrad odgovoren za mnogo razprtij med evropskimi narodi,
vnetimi Wsko
Georir.'.°CJ'' . vla<iarji, ki se jih najbolj tiče usoda Carigrada po vojni, so: »c na,des
RtJ^b'ja: 1„„"~ car, ^erdinand, Bolgarija; kralj Viktor Emanuel, Italija;
rai ?red'šee — kralj Konstantin, Grško; kralj Ferdinand, Rumunsko; 'Ja. Mapa v sredi kaže Carigrad (Stambul) in njegovo okolico.
Da tudi zavezniki zavzamejo
n	------------------- pori glede najboljšega načina vlade, kako vzdržati složnost med
ralj Geor.r,! v' .Vladarji, ki se jih najbolj tiče usoda Carigrada po vojni, so: Zgornja vrsta, od leve na desno
,na.desiio '	Mohamed V., Turčija; cesar Viljem, Nemčija; car Nikolaj Rusija; sjjodnja vrsta, od
'o; 5rf)ija- ],,. car Ferdinand, Bolgarija; kralj Viktor Emanuel, Italija; cesar Franc Jožef, Avstrija; kralj Pe-'1ca»- Vo sr-
"care pv i rj
desno središče — predsednik
in« ogrskih italijanski trgovci, tovarnarji ;iri rokodelci.
Vojaška oblast posluje.
Vsj pripovedujejo izkušnje, vštevši p/ovanja in preganjanja. Ubežniki o-pisujejo veliko vojaško delavnost ob meji. |Vse ceste so zagrajene z debli težkih dreves in okopane. Železnice so ponoči polne vlakov, obloženih četami in težkimi topovi.
Nemogoče je prekoračiti mejo, če nisi opremljen s popolnimi izkaznicami in ne dokažeš, kdo si, odkod priha jaš in kam greš.
30,000 Rusov ujetih.
Dunaj, 4. maja. (Čez London.) — Generalni'štab je danes popoludne objavil slrdeče naznanilo:
"V zvesti vojni zvezi so nemške in avstro-ogrske čete pridobile novo zma go. Med ruskim umikom, ki je sledil zmagovitim bojem pri Limanowu v zapadni Galiciji, so naskočile celo močno utrjeno sovražno fronto med Vislo in najvažnejšimi višinami v Kar-patih.
"Vpričo vrhovnega poveljnika, maršala nadvojvode Friderika, so tudi včeraj zopet uspehi venčali orožje nemških zaveznikov, ki so z nepremagljivo silp prodirali proti vzhodu in prisilili sovražnika k naglemu umiku.
"Obieg in pomen skupnega uspeha se še 'ne da niti približno preceniti. Število ujetnikov znaša dosedaj 30,-000. Narašča vsako uro. Velike množine vdjnih zalog so bile zaplenjene v številnih ruskih postojankah, med njimi 22 ^opov in 64 strojnih pušk.
"\a^)Stalih točkah bojnega torišča je položaj ostal splošno neizpreme-njen."
Zmagoslavje v Berlinu.
Berlin, 4. maja. (Čez London.) — V proslavo zmage, ki so jo priborili nemški zavezniki v Galiciji nad Rusi, so ostale danes vse šole na Nemškem zaprte. V cerkvah so bile opravljene zahvalne službe božje ob ogromni u-deležbi.
Nemški vojaški pisatelji poudarjajo zlasti pomen zmage z ozirom na nje-w n' vaje'k istočasni nemški ofenziv. . Citei*. baltiških pokrajinah.
Petrograd potrjuje poraz.
Petrograd, 4. maja. -+- Uradno naznanilo, izdano nocoj, priznava, da so avstrijsko-nemške čete prodrle na desni breg reke Dunajec v Galiciji. Pravi pa, da se obupno bojevanje nadaljuje.
Na begu.
Berlin, 4. maja. — "Naša zmaga v zapadni Galiciji je važnejša, nego ona v krajini ob Mazurskih jezerih," brzo-javlja neki nemški poročevavec, ki se začasno mudi v avstrijskem glavnem stanu. "Ruska fronta ob Dunajcu se umika v divjem neredu. Nemci in Avstrijci so bežečim za petami in jim ne pustijo časa za počinek.
"Cele ruske divizije so bile popolnoma razdejane. Število ujetnikov je ogromno. Vendar je glavni pomen zmage ta, da se nahajajo ob karpatski fronti zbrane, za vpad na Ogrsko določene ruske čete v škripcih ter ogrožene od vzhoda in zapada.
"Če se boljše vodstvo, nego dosedanje, ne bo bavilo s težavnim vprašanjem, kako izvleči čete iz pasti, potem je katastrofa neizogibna. Umik se na da več odvrniti.
"Avstrijci so se zmaščevali za Prze-mysl."
l>erlinski vojaški veščaki kažejo na to, da je nemško vojnoznanstvo zopet zvabilo Ruse v past.
Ves Berlin slavi veliko zmago z glasnim veseljem. General von Mac-kensen je postal čez noč prav tako velik junak kakor maršal von liinden-burg.
Italija ostane nevtralna.
Rim, 4. maja. — Sklep kralja Viktor Emanuela in ministrskega sveta, da se ne udeleže odkritja Garibaldijevega spomenika v Santi Eleni, podrobno pojasnjujejo vsi časopisi; kajti pripisujejo mu največji pomen.
Navzočnost kralja pri odkritju, ki doslej niso dvomili o nji, so zaznamovali kot znamenje vojne napovedi. Ko pa je načrt sedaj opuščen, ne dvomijo več o tem, da se Italija ne misli vmešati v evropski spor.
Predočgvali so si pač, da bo Gari-baldijeVa slavnost izrečno protiavstrij-ska, zato bi se mogla navzočnost kralja italijanskega tolmačiti samo v tem zmislu.
Vse kaže na to, da se «je nemškemu poslaniku knezu Buelowu posrečilo pregovoriti Avstrijo, da je privolila v nadaljnje zahteve italijanske.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 5. maja. — Preplašeni vsled prodiranja avstrijskih in nemških čet v zapadni Galiciji, so Rusi v polnem umikanju iz svojih postojank na ogrski strani Beskidskega gorovja ter o-puščajo celo svojo zapadno karpatsko,
Okrog Ypresa
še neprestani boji.
Nemci poročajo uspehe, a zavezniki pa tudi, in gotovo je le, da so boji hudi.
OB DARDANELAK MALE BITKE.
Rusi porazili Turke v neki Transkavkazu.
bitki
London, 3. maja. — Nemci trdijo, da prodirajo severozapadno od Ypresa in proti vasi St. Julien, ki so jo zavzeli po napadu, v kojem so prvikrat obsežno rabili plin, a ki so jo morali predati v protinapadih.
Anglija in Francija ne naznanjata nobene pridobitve na zapadu; Angleži se zadovoljujejo z naznanilom, da so bili nemški naskoki na Hrib 60 v Flan-driji odbiti; Francozi potrjujejo to.
Od Dardanel.
London, 3. maja, 11. zv. — Brzojavke iz Mytilen, dospele v London čez Atene, pravijo, da so zavezniki zavzeli Maitos ob Dardanelah, dveindvajset milj južno od mesta Gallipoli.
Carigrad, 3. maja. — Turški vojni u-rad je danes naznanil nadaljnje odbitje zaveznikov. Britanski kolonialci so
bili baje odgnani z bajonetom do svojih vojnih ladij v kraju Gaba Tepe.
Zračna križarka ^magala.
Berlin, 4. maja. (Čez London.) — Admiralski štab mornarice je nocoj naznanil:
"Dne 3. maja je imela neka nemška pomorskozračna križarka v Severnem morju prestati boj z več angleškimi podmorskimi čolni. Ena bomb, spuščenih iz zračne križarke, je zadela neko ladjo podvodnico in jo pogrez-nila.
"Zračna križarka je bila med bitko izpostavljena hudemu streljanju topov na podvodnici, ne da bi bila zadeta. Pristala je nepoškodovana v svojo luko."
Turški polk uničen.
Pariz, S. maja. — Polk Turkov je bil uničen med bojem ob Dardanelah snoči, kakor brzojavljajo iz Mytilen Havasovi agenciji.
Dva turška zrakoplova sta bila zbita po izstrelkih iz zavezniških vojnih ladij.
Rusi porazili Turke.
Tiflis, Transkavkaz, čez Petrograd, S. maja. — Turki pod Khali bejem, ki so se bojevali v bitki pri Hantahti blizu Urumije, so v polnem umiku in zasledovani po zmagovitih Rusih.
fronto, kakor danes naznanja vojni urad. Zatrjuje tudi, da je avstrijsko-nemška zmaga ob Dunajcu v Galiciji prisilila Ruse k umiku iz krajine Du-klovskega prelaza v Karpatih. Uradno naznanilo se glasi:
"Ruska fronta Zboro-Sztropko-Lup-kow v Beskidskem gorovju se ne da več obdržati. Ker zmagoviti Avstrijci in Nemci neprestano prodirajo od zapada proti Jaslowu in Zmigrodu, se je sovražnik na zapadni karpatski fronti začel davi umikati iz Ogrskega, zasledovan po avstrijsko-nemških četah.
"Rusi so bili torej poraženi na fronti triindevetdesetih milj in prisiljeni k umikanju z najtežjimi izgubami."
Nadškof Quigley resno zbolel.
Washington, D. C., 5. maja. — Nadškof Quigley iz Chicaga je resno zbolel tukaj danes. Nocoj je še v nezavesti in njegovo stanje vzbuja največjo bojazen.
Nadškof je zbolel za naglim napadom Brightove bolezni. Dospel je semkaj snoči iz Buffala, kjer se je u-deležil pogreba svojega brata.
Kriza bolezni bo jutri. Če se njegova bolezen shujša vsled zapletlja-jev, ji utegne nadškof podleči.
Napetost med Japonijo in Kitajem.
Peking, 4. maja. — Vojaške priprave se vrše v obrambo Pekinga. V o-kolici glavnega mesta je baje zbranih 100,000 vojakov za slučaj napada po Japoncih.
Posebne policijske in vojaške varnostne naredbe so ukrenjene po vsem mestu, zlasti okrog zimske palače, kjer stanuje predsednik Juanšikaj.
Položaj je skrajno napet, odkar je znano, da namerava Japonija izdati ultimatum kitajski vladi, ker noče Kitaj dovoliti vseh japonskih zahtev.
Zarota v prid Huerti.
Washington, D. C., 4. maja. — Predsednik Wilson je danes prejel verodostojna poročila iz Mehike, da so tamkaj na delu činitelji, ki organizirajo armado v svrho, da postavijo Huer-to zopet na predsedniški stolec.
Ta poročila kažejo, da delujejo zarotniki že več mesecev, in da je bil Huerta pregovorjen, priti v New York iz Evrope v svrho, da pospeši njihove načrte.
Pristaši generala Huerte se zdaj baje trudijo, uničiti generala Villo, pred-no ukrenejo kak nadaljnji korak. Če odstranijo Villo, bo Huerta takoj razglasil svoj namen, da spet prevzame diktatorstvo v Mehiki, in poskušal zopet zavzeti in obdržati glavno mesto mehiško.
Nadškof J. L. Spalding ranjen.
Peoria, 111., 4. maja. — Nadškof John Lancaster Spalding je bil zelo pretresen danes, ko je ob buggy, v katerem je sedel, zadel neki avtomobil in ga zdrobil.
Nezgoda se je pripetila, ker so za-vornice na avtomobilu, gnanem po mrs.. H. C. Negley, odpovedale v usodnem trenotku.
Škof Spalding je prišel pod zdrobljen buggy in je bil v zamotu razvalin, ko so ga rešili. Njegov konj je stal na svojem mestu. Da je oddirjal, bi bil nadškof prejkone usmrčen.
Pozno nocoj naznanjajo iz Spald-ingovega domovanja, da nadškof ni hudo ranjen, a prijatelji se boje, da u-tegne pretres imeti usodne posledke. Škof Spalding bo 75 let star dne 2. junija.
Peoria, 111., 5. maja. — Nadškof John L. Spalding se nahaja izven nevarnosti v~led včerajšnje poškodbe.
Južna kultura.
Mobile, Ala,, 4. maja. — Črnec Jesse Hatch, ki je bil na sumu, da je napadel neko belko, je bil danes ob veselem vzklikanju množice izročen sodniku Lynchu.
John R. Lawson obsojen.
Trinidad, Colo., 3. maja. — John R. Lawson, coloradski delavski voditelj, je bil danes obsojen v dosmrtni zapor pri trdem delu v coloradski kaznilnici. Spoznan je bil krivim umora prve stopnje v zvezi s smrtjo Johna Nim-mo, pomožnega šerifa, usmrčenega v neki bitki s stavkarji dne 25. okt. 1913.
Bilo je v enem ludlowskih bojev pred dohodom državne milice, da je bil Nimmo, usmrčen. Lawson je bil obtožen uboja na teoriji, da je imel v oskrbi stavkarsko šatorišče in poveljeval stavkarjem med bitko.
Kaj pravi Gompers.
"Ni
Washington, D. C., 3. .maja. čuda," je reke^l Samuel Gompers, govoreč o LawsOnovi obsodbi. "Po vsem strupu in vsej maščevalnosti ni nič presenetljivega v obsodbi. Samo obžalovanja vredna je. Najostrejšo grajo zasluži obsodba. Toda izpodbijali jo bomo do skrajnosti. Vsak svobodoljuben državljan se nam pridruži v izpodbijanju te obsodbe."
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v istaro domovino:, na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni Ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta.
Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom. Najnižje cene:
5 kron pošljemo za........$ .85
25 " " "........ 4.20
50 " " "........ 8.20
100 " ' " "/....... 16.30
500 " " " ........ 81.25
1000 " " "........ 161.50
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bltžnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno.
\
Joliet, 111., 5. maja. — Kakor smo že -poročali, botle prihodnjo nedeljo, dne 9. majnika, naša vrla Dekliška Marijina Družba uprizorila na odru Sterno-ve dvorane igrokaz v petih dejanjih "Ljudmila", in sicer v korist naši novi župnijski šoli. Predstavi bosta dve, popoludne in zvečer; popoldanska predstava se prične ob 2. uri in večerna ob 8. uri. Sedež v prvih vrstah 50c, v ostalih vrstah 25c; za otroke 10c. Kot naznanjeno, bo spored sledeči: 1) Slovenska pesem "Majnikova", pojejo članice Dekliške Marijine Družbe. 2) Slovenski govor, gdčne. Elizabeth Grayhack, predsednice D. M. D. 3) Angleška pesem "The Woodland Rose", pojejo članice D. M. D. 4) Angleški govor, gdčne. Catherine Si-monich. 5) Slovenska pesem "Lepa jsi, Marija," pojejo članice D. M. D. 6) Igra "Ljudmila". Pred četrtim dejanjem bodo pele pesem "Prelepi mesec" gdčne.: Soprano—Rose Brunsko-Elizabeth Grayhack, Anna Brun-skole; alto — Mamie Stefanich, Ama-lia Uršič, Antonia Stukel. Na piano bodo igrale gdčne.: Elizabeth Grayhack, Elizabeth Stefanich, Mamie Stefanich, Margaret Nemanich, Mary Stonich in Antonia Stukel. Kakor ču-jemo, bo na sporedu tudi govor, ki ga bo imel Rev. John Plevnik, g. žup-ni upravitelj, ki je znan kot izvrsten govornik. Pričakovati je najštevilnejše udeležbe od strani si. občinstva pri tej krasni prireditvi v prid naši novi šoli. V nedeljo na svidenje!
—	Rojenica pridno obiskuje našo naselbino. Zadnje dni so jo pozdravi li sledeči rojaki: Frank Ambrožič, Bluff st.; Frank Štingelc, Stone st., in Josip Peruš, Hickory st. Vsakemu je prinesla po enega čvrstega dečka.
—	Na obisku. Pri Dr. S. Gasparo-vichu, 309 N. Hickory st., biva na obisku že izza Velike noči njegov samski brat, g. Louis Gasparovich iz Michigana. — Dr. Gasparovich je ku pil svoji osem mesecev stari hčerki avtomobil od slovenske tvrdke J. D Strutzel Automobile Co.
—	Čudno vreme. Kakor je bil me sec april v drugi polovici poletno vroč in suh, tako je "krasni" majnik do danes izredno mrzel in moker.
—	Prvi piknik. Društvo sv. Barbare priredi dne 30. majnika v Theiler-jevem parku velik piknik, ki se ga udeleži več bratskih društev, zato bo "marčanje" z godbo. Več o priliki
—	Wm. C. Barber, jolietski prvi ko-
domovino. Četrto dejanje — Slavica razodene svoji sestri Vandi, da je sklenila sprejeti sv. krst. Vsled tega se Vanda tako razljuti, da v svoji slepi strasti zabode Slavico, ki se zgrudi mrtva na tla. Peto dejanje—Vanda je vsled sestromora vsa potrta, dokler je opatinja Ljudmila ne potolaži in navda z novimi upi, ki jih grešnikom nudi sv. vera. Tudi Vanda sklene sprejeti sv. ikrst. V tistem trenotku naznanijo gojenke, da je izbruhnil požar. Pri gašenju se Vanda smrtno poškoduje, a pred smrtjo je še krščena.
Pittsburg, Pa. — Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim, da mi natisnete mojih par vrstic, ako je zadostno moje pisanje; pa tudi mi ne bo žal, ako ga vržete v koš, ker je slaba pisava moje roke. Rad bi opisal nekaj o Glasu Naroda urednikih in o ligi, ker vidim, kako pišejo zdaj in kako so pisali poprej. Seveda zdaj ni tako preveč groznega, kakor je bilo pred par tedni, posebno v jeseni in zimi, kadar so nas prodavali Srbom in Rusom. Ali uredniki G. N. in vi ligaši, kaj ste si vi mislili, da bomo mi vsi k ligi pristopili, ker ste Srbijo in Rusijo zmerom hvalili? In še zdaj se večkrat oglasi G. N., kako v Srbiji leuo postopajo z našimi vojaki in da jim je Srbiji lepo, a naši pa da srbske ujetnike morijo i. t. d. Ali ste vi to vide li? Ali ste morebiti čitali srbsko cir: lico, da vi to vse znate, kaj se v Srbiji godi, ker jo tako hvalite? Čitajte knji žico "Avstro-srbsko-ruska vojska", da boste znali, kateri so večji morilci. In tudi ste pisali v Glasu N., da Avstrija oziroma Avstrijci vsak dan obešajo Slovence in da jih mečejo v ječe. Pa to tudi ni vse res, kar vi pišete v G. N. Jaz mislim, da če ne bi bil kriv za ka ko stvar ali reč, da ga ne bi zaprli. Saj je tudi treba kaznovati take izdajalce, kateri prodajajo svojo domovino in svoj narod drugemu, katerega nismo videli, niti ga ne poznamo. In tudi nekaj sanjate, da se Rusi in Srbi zato1 vojskujejo, da nas rešijo avstrijskega jarma in da nam bojo dali slovansko svobodo. To je tudi res, kajne? A!i si vi mislite, da smo mi delavci tako neumni, da bomo kar vsi v vašo ligo pristopili in vam dolarje darovali in potem, kadar bi prišli v staro domovino, bi mi bili kaznovani, a vi bi se pa nam potem v New Yorku smejali z našimi dolarji! Kaj si vi mislite, če si jaz kaj pridobim z veliko težavo, da bom to vam dal? Tako na, primer
saki dobro ve, kaj bo ž njim, kadar pride. — Zdaj bi moral še to omeniti I. Blatniku, kateri je preklinjal v G. N'. nas Slovence, kateri nismo k ligi pristopili in to je grozna kletva. Za-klinjal je, da kateri noče pristopiti k ligi, da se mu naj seme. na njivi oka-meni in dete v ženi i. t. d. O ti izrodek ti, ker si se ti upal svoje rojake po Ameriki tako grozno preklinjati v uma zanem G. N: Pa še pišejo Glasa Naroda uredniki, da Amerikanski Slovenec piše v.sakojake dopise! Jaz mislim, da v A. S. ni kaj takega, kakor v G. N., ki je preziral in klel Avstrijo, cesarja, sodnijo, žandarmarijo, duhovne in tudi drugi narod. Na ta način vidimo zdaj, kakšni so ti ljudje, ker jim je cel svet na potu, posebno I. Blatniku, in ž njim se želim srečati in ustmeno pogovarjati; in tudi jji jaz rad, da pride sem v Pittsburgh, bi mu rojaki pokazali, koga je preklinjal.
H koncu svojega pisanja pozdravljam vse avstrijske Slovence," razen li-gašev, posebno čitatelje A. S. Tebi, vrli list, želim mnogo novih naročnikov.
Naročnik A. S., F. Z.
JUNAŠKI ČIN 97TIH.
SLEPARIJE PRI VOJAŠKIH DOBAVAH NA OGRSKEM.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 7. apr. piše o tem:
V aferi velike goljufije z blagom je prišla na dan nova epizoda, ki je znat-
Ze več dni so si stali Rusi in Avstrijci nasproti na vzporednih višinah. V dolini med višinami je ležala vas. Straže poročajo, da se je v neki hiši, ki obvladuje cesto, ki vodi skozi dolino, vgnezdila 80 mož močna ruska poljska straža. To stražo je bilo treba pregnati. Nadporočnik Gustav Kane se je prostovoljno zglasil za to službo.
Proti 4. uri zjutraj dne 25. februarja se je bližal nadporočnik Kane s praporščakom Hrsterjem in 32 možmi 97. pešpolka previdno dolini. Ko je nastopila jutranja zarja, je prišla pogumna četa na pot, katero so Rusi rabili za izmenjavanje poljske straže. Številni sledovi so se poznali v snegu. Hitra, zaporedna povelja iz okolice poljske straže so dokazovala, da je bila ta ponoči znatno ojačena. Umakniti se ni bilo več mogoče, ker je bilo že svetlo. Zato se je odločil vodja, da napade rusko premoč in da se prebije k našim četam.
Oddelek se je pripravil za boj in poslal malo patruljo proti hiši. Ostali so se, še vedno neopaženi približali sovražniku na 40 do 60 korakov. Opazili so močno sovražno kolono na cesti poleg poljske straže. Nadporočnik je dal znamenje za napad. Rusi so bili popolnoma presenečeni in so bežali na vse strani, pustivši za seboj številne mrtve. Vendar novi sovražniki in zbirajoče se patrulje so pričele streljati od strani. Da sej reši pogina, jo udarijo hrabri 97ti v hišo, kjer je bila poljska straža, katero so takoj pobili. S trinajstimi možmi, ostankom hrabre
* * Srbeči opahki,
no uplivala na zaslišanje obtoženih trgovcev ter je vzbudila povsodi veliko]čete, se je vgnezdil nadporočnik Kane odobravanje. Redarstvo je včeraj iz-j v hiši ter hitro vse pripravil za obram kakor to poroča "Az Ujsag" b°	zad»je§'a P"bežabš€a. Rusi
dalo, kakor to poroča sledeče poročilo: "Policija je aretirala stražnika Gabrijela Eleka, starega 43 let, ki je rojen v Sarkadu, ter ga sus
so hišo ljuto napadali. Trikrat so zaporedoma naskočili, pa so bili vedno odbiti.' Krogi je so letele skozi hišo, a kljub temu naši na čudoviti način niso
pendirala. Imenovani stražnik je mo-1 imeli nadaljnih izgub. Rusi so nato
*
t
*
kakor srbečica, kraste, lišaj, oblotočnik, brsljansko zastrupljenje, srab, slani tok, luskine, prišč in mozolji zahtevajo nade-vanje tešilnega mazila.
Seyera's Skin Ointment
(Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo' bolne dele v čistem stanu.
Čitajte više naznanjeno pismo in se prepričajte.
Cena Severovega Mazila zoper kožne bolezni Je 60c Cena Severovega Zdravilnega mila je	26c
I £
Opahki so izginili.
"Naznanjam Vam. <|He Severovo Mazilo zoper kasne bolezni izborni P"P»- gf vek zoper razne kožne o-pahke. To govorim po o- £ sebnem opazovanju. M« Tf sin je imel opahke več kot J> eno leto. Zdravnikovi » ^ Suni so postajali , vedno ^ večji toda nič mu m poro«	f
galo. Čit»l sem v časotgn -o Severovem Mazilu zoper kožne bolezni ter sem P poskusil in je dobrouffi kovalo. Ko smo porabili «' lončke, so opahki lZBU""-
Albert Skrabalak. fš HI Walnut St.. <?
Bingliawton^Jj ^ Severa's Tab-Lax Ijf
bi morali rabiti vsi. kii «£ tf pijo vsled zapeke all M"1 \ kih neprilik. So prijet™ ■ sladkorno odvajalo za °trlr , ke in odrasle.	. _
Cena 10 in 25 centov.
i
?
Kadar kupujete: vprašajte lekarnarja a* verova in ne vzemite " domestitev. Dobite pns«^
)zdBv«J
. IJUU1.'- I --- . _
Ako jih ne morete dobit ' Vaši okoliščini, naročU"1 I
jih od nas. " j -
Cedar Rapids, Iowa. ,
* W. F- Severa Co.,
*'V " v.\ ~ .	„	I zažgali hišno streho. Kmalu so se
strazltl aretirance. Svojo dolžnost	^^ ^^ y gQstem di.
je pa slabo izpolnjeval, večkrat je celo svojo službo zlorabil in je nekim are-tirancem dajal podatke o zasliševanju in je s tem omogočil, da so si mogli aretiranci med preiskavo medsebojno dopisovati. V pismih, ki jih je stražnik prenašal med aretiranci, se niso nahajale samo privatne stvari, ampak tudi vsebina njihovih zaslišanj. Policija je prišla še o pravem času na sled manipulaciji imenovanega stražnika, tako da s tem .preiskava v tej aferi ni oteškočena, pač pa je načrt aretiran-cev, da si pridobe razne dokaze za o-brambo, onemogočen. Gabrijela Eleka, kateremu so aretiranci obljubili ne samo denar, ampak hišo in ves imetek, je policija aretirala, suspendirala in izročila državnemu pravdrištvti. Elek je služil 15 let pri p&iansk! policiji.
Njegova dolžnost je bila, dš spre-Rusija in Srbija, če zmagajo in si kaj j haja pred zapori in zvesto pazi na are-. s krvjo pridobijo in z velikimi stroški tirance, da ne pride do kakega samo-j jetniki na in mukami, da bojo to vam dali, da umora. To priložnost je izrabil rav- S ranjenih in 8 ujetih Avstrijcev. Po-
,	* i____i:______i: .. t	.. '7'_________.1....	InHnctriip rla t^™-	crixrra^nilf 7anustil do-
mu so vsi branilci ostali na svojih mestih. Rusi so zopet naskočili, pa so bili krvavo odbiti. Trije voji ruske pehote so nato v primerni daljavi stra-žili hišo, ne da bi se približali, saj je bil po človeškem račun pogina Avstrijcev gotov.
Že so se vdirali goreči tramovi v notranjosti hiše. Dim je hotel zadušiti naše vojake. Tu da nadporočnik Kane svojim hrabrim tovarišem povelje, naj se prebijejo skozi sovražnika. Ruski pešec Pavel Ivanov Tre-gubev je priskočil in rešil nadporočni-ka in nekaj pešcev iz plamena. Enkrat na svežem zraku se je neustrašena četica s svojima častnikoma na čelu s puškinimi kopiti prebila skozi sovražnike in dosegla naše sprednje straže.
Uspeh ekspedicije: 105 mrtvih (med njimi 2 častnika), 60 ranjenih in 3 u-uski strani, okoli 7 mrtvih,
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali p»
pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne.
Naša banka je P
nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
misijonarski župan (commission form bostg kraljevali v Ljubljani in v Za-1 natelj narodne tekstilne industrije, da ieg tega je še sovražnik zapustil do mayor), je bil vpeljan v urad v mestni grebu? To more vsak otrok znati> ka_ i pridobi stražnika, naj bi mu omogočil i;no. zbornici v ponedeljek zvečer, kot na- ^ gtar 6 do 7 let> da to ne more dopisovanje z aretiranim Bastirom. slednik H. E. Wooda, župana zadnjih hh- pa yi stg tako neumno pisat Stražnik se je dal pridobiti z obljuba-dveh let. Joliet je pozdravil novega yaJ ligt Q R! Srbi in Rusi se Voj-' mi in denarjem ter je dal aretirancu h,MM in ,lUcrnv"' žt,n	ko-'skujejo zato, da si kaj dobijo za sebe, l;ste, svinčnik in papir. Ravnatelj Rie-
ne da bi nas rešili. Posebno Srbija, j mer je napisal Bastirju pismo, a straz-katera streže že od 1908. leta na Bos-

The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni »k1"(J $400,000.00.
župana in njegove štiri pomočnike ko misijonarje z ogromno udeležbo na njihovi vpeljavi.
.—Predgovor k igri "Ljudmila". Igra se godi za časa Karola Velikega, torej pred več nego tisoč leti, ko so se poganski narodi v Evropi pokristjanova-li. Odlikovali so se v pokristjanova-nju zlasti Franki. Ti so se najbolj bojevali s Saši, ki so na vso moč bra- j in fantje neumni? In kako ste zaniče-nili svojo pogansko vero in svobodo, j vali in priimke davali nam, kateri se
Saši so stanovali po vsej severni Nem-1 vam ne damo varati! Ste pisali v
estfalskem in lla-'Glas Naroda, da, smo "avstrijski pod-
no in Hercegovino, da bi si jo podjarmila, a vi pa pravite, da nas hočejo osvoboditi! Dragi uredniki G. N., prosim vas, povejte vi meni, kaj ste si vi mislili, ko ste tako pisali? Ste li znoreli, ali sle pa mislili, da so vsi ljudje
čiji, na sedanjem \V noverskem. Od Frankov jih je ločila j repniki reka Rena. Trdovratno so se ustav- srbski -
smo
, "avstrijski patrioti". In tudi te se že naučili govoriti Av-
Av-
lja.H pobožnim misijonarjem ter kaj ! štrijaki, a vi se niste zmislili, da radi hodili čez mejo ropat. ' Ko je Ka-. štrijaki vaše časopise berejo in da vi rol Veliki zasedel prestol, bila mu je
prva skrb, spraviti Saše pod svojo o-blast ter jih kaznovati zato, ker so pobili mnogo krščanskih duhovnikov in razdjali veliko cerkva. Vojna je trajala, z malimi presledki, 30 let. Saše je vodil hrabri in izkušeni Vidukind. Dolgo so se upirali, naposled so se pa morali podati premogočnemu nasprotniku. Vojvoda Vidukind in saški knez Alboin sta sprejela sv. krst. Tudi drugi Saši so se dali kr-titi ter se z yne-mo poprijeli krščanskih naukov, ki so jih oznanjevali duhovniki osmih škofij. Po tolikih zmagali se je razprostirala frankovska država v začetku 9. stoletja od Severnega do Jadranskega in Sredozemskega morja, od reke E-brona pa do Labe in Dunava.
V tem zgodovinskem ozadju se vrši dejanje igre "Ljudmila". Kraj dejanja je v slovenskem prevodu prestavljen v Škofjo Loko in okolico na Gorenjskem.
Vsebina je na kratko sledeča: Prvo dejanje ■— Ljudmila, opatinja samostana v Škofji Loki, poučuje gojenke in jim pripoveduje stare zgodbe o čudnih ženah. Potem jim pove, da sta pravkar prišli iz daljnega Saškega dve deklici poganki, ki ju je poslal kralj1 Karol, da se odgojita v samostanu in seznanita s sv. nauki Kristusovimi. Drugo dejanje — Grozdana, čarovnica in poganska duhovnica, je blddila iz kraja v kraj ter iskala omenjeni poganski deklici, Vando in Slavico. In prišla je naposled pred škofjeloški samostan, kjer od samostanske potovke Marijane izve, da se Vanda in Slavica nahajata v samostanu. Tretje dejanje — Na samostanskem vrtu žaluje Vanda nad izgubljeno svobodo, ko pride k nji Grozdana in jo vabi nazaj v domovino na boj proti kristjanom. In Vanda se po hudem duševnem boju vda vabilu in odloči iti na boj za
nik mu ga je izročil. Ko je Bastir odgovoril Riemerju, je stražnik pismo zopet odnesel Riemerju. ki je poprosi Bastirja, naj bi mu poslal oni del svoje izpovedi, ki se tiče njega. Predno sta si menjala pisma, je Bastir izjavil, da je dal Riemerju v svrho prekupo-vanja blaga denar, sedaj je to priznanje preklical.
t
E. Wunderlich Granite Go.
NAZNANILO.
Tužnega srca naznanjamo žalostmi vest, da nam je odvzela nemila in neizprosna smrt ljubega in nepozabnega sinčka
ANTONA.
Rojen je bil dne 1. januarja 1915; u-
804 806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL.
Potenj ko je Bastir preklital svoje jmrl 30. aprila t. 1. Pogreb se je vršil iiato Riemer pO j l. niaja. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Canonsburgu.
Dragi sinček, malo dni spomladnih
živite o*l Avstrijcev, ne Avstrijci od vas! Ste mislili, da se boste s tem do-padli narodu? Mislim, da zdaj ne rabite šteti desettisoč naročnikov, kakor ste jih danes leto dan. I11 ti Francel S., zakaj pa pošiljaš denarje v Avstrijo, ker ji praviš mačeha in avstro-hun-ska in vse še, kar je gršega? Zakaj ne šalješ v Srbijo, ker ti je tako mila? Kaj pa to pomeni: slika Franca Jožefa, kakor ste ga bili že začeli slikati na svojo cunjo, kako je gnal ljudi na vojno z vešali, in kako je Kranjska dežela dala tri milijone kron za vojsko. No pa naj bo to vse stran, te cesarske slike in vse drugo. Samo vas prašam to, če vi ljubite Slovence, zakaj ste pa tako grdo naslikali onega reveža, katerega goni cesar na vojno? Saj 011 ni cesar, ampak so reveži, pa ste ga naslikali ne po človeško, pa še zraven rožni venec. Tako vi ljubite Slovence! In zdaj se pa, kakor vidim, izgovarjate in mečete krivico na Kristana, da je samo on govoril preveč opačno in da ta liga ne bo nikomur nič škodovala. No to je zdaj vse zastonj. Ali nisi ti, Jovane Blatnik, že tavžentkrat napisal in uredniki G. N. da hočete biti rajši pod Srbijo, kakor pod mačeho Avstrijo, ki ji želite pogin, kakor tudi našim vojakom, kateri se borijo v Karpatih in Galiciji; pa kadar so poraženi od Rusov, takrat napišete v G. N. z debelimi črkami, če ni še potrjena vest, a kadar pa naši vojaki zmagajo in Ruse porazijo, takrat pa napišete namesto zmage, da je revolucija v Ljubljani, Zagrebu in v Trstu in da italijansko ljudstvo gre po cestah kričeč "Proč z Avstrijo in Nemčijo!" i. t. d. Ja, ja! Zdaj se vidi, kakšni ste ljudje in kako delate. Prav tako vam bo šlo. Sram vas naj bo krivodelniki, ker ste marsikaterega zavlekli v svojo mrežo, da se ne mo upal priti v staro domovino, zakaj
prvotno izjavo, je istem stražniku poslal svoji ženi pismo, v katerem ji pravi, naj da Basti-rovi ženi 40,000 K. Tako se je Riemer zahvalil Bastirju, ker je preklical izjavo. Ali policiji jji bilo drugo zaslišanje Bastirja zelo sumljivo, te tli bolj, ker sta pri drugem zaslišanju Riemer in Bastir povedala vse do besede enako: Policija je pričela sumiti, da sta se imenovana preje dogovorila. Zato je postavilo celo stražo in policijsko qsobje pod najstrožjo kontrolo. Tako so odkrili, da je Gabrijel Elek prenašal vesti. Kakor je znano, je Riemer pri tej goljufiji z blagom zaslužil pol milijona kron. Riemer ie priznal, da je velik del svojega imetka zaslužil s posredovanjem, ali da niti 011, niti tisti, od katerih je dobil denat, niso napravili nobene goljufije. Za vsoto 200,000 K je. povedal, da jo j''
si med nami preživel. Komaj razcvel ta krasni maj, pa si bil
se je Bogu
tako všeč, da Te je poklical k sebi v raj. Sladko spavaj v hladnem grobu, Bog Ti daj večno luč, mir in pokoj! Bodi Ti lahka hladna žemljica!
Srčno se zahvaljujemo krstnim botrom za krasni venec, ki so ga pokojnemu podarili v zadnjo čast. Cannonsburg, Pa., 3. maja 1915. Žalujoči stariši: Anton in Frančiška Tomšič.
Velika zaloga spomenikov,
Nai« podružnic« m: Bethania in ReMnrM> tion Cemetery bHm Summit, Cook C«, hi Naperville, I1L
■ -C-v v " v i "V«' '	■: ■:<1 f?? •■>' Sft i
	
,-s .	
» * v	
v---	/'-S
	% M

Chicago Phone N. W. Phone
Izprememba vremena.
Izpremfemba vremena zelo vpliva na nekatere ljudi, posebno na tiste, ki trpe vsled revmatizma ali nevralgije. To
dobil od neke tovarne, ker je izposlo-; pa nahajamo pri tistih, ki imajo v ne-val, da je dottčna tovarna dobila na- redu prebavo. Taki ljudje izgubljajo ročila za šotore in
Iruge potrebščine j svojo slast in svoje spanje, trpe vsi
Ta banka pla^
3%
v vrednosti 6,000,1X10 K. Moral )e * 200,000 K nekega podkupiti, da da to naročilo dotični tovarni. Ni se pa u" pal ponuditi denar dotičnemu gospodn. ker se je bal, da ga bo odbil, zato je denar pridržal za sebe. Včeraj je bil zaslišan lastnik imenovane tovarne, ki je pa odločno ugovarjal, da bi bil dal denar Riemerju za posredovanje. Po'1" cija je takoj izvršila v stanovanju P°" sestnika tovarne hišno preiskavo.
Strokovnjakom zadajejo mnogo skrbi knjige trgovcev in tovarnarjev, k' so sodelovali pri goljufiji. V svoji 1 knjigah imajo zelo mnogo popn»vkc>v in izradiranih mest, posebno pa se nahaja mnogo radiranih mest v trgovskih knjigah tvrdke Bastir. Naknadno je vojna oblast dodgnala, da se je obleka, ki so jo goljufi z blagom dobavljali za vojsko, ne samo zato tako hitro raztrgala, ker je bila iz slabega blaga, ampak tudi zato, ker nipo bile obleke za vojake šivane z nitjo, ampak s pavolo. Misli se, da bo pri tej aferi prišlo še marsikaj v javnost, kar dose-daj še ni znano."
slabosti in večkrat tudi bljuvanja in drugih težav. Vsem takim ljudem želimo priporočiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino kot zanesljivo lehčalo. Zdi se, da drob noče delati in nabrana pusta tvarina zastruplja kri. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino brzo izprazni drob in 11111 podeli novo moč. Napravi zdravo slast in podpira prebavo. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar,
1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * +
Po trdem delu onemogle mišice je nadrgniti s Triner's Linimentom. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali 60c.—Adv
obresti
na vlogah
Bank.
Ujela ga je.
Barber Bnlldiag, J«llet, 111.
Glanwa $100,000.00 mu M

Učenka: "Gospod profesor, vi ste pravičen mož in ne kaznujete koga, če ničesar ne naredi."
Profesor: "Če kdo ničesar ne naredi, ga gotovo ne bom kaznoval."
Učenka (veselo lokavo): "Jaz nisem naredila domače naloge."
ARCHIBALD J. McIKTYRE, Pral<
ERVIN T. GEIST, kaair.
THOS. F. DONOVAW.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZOR«*
roV* vo*
kranjsko
— Boji v živalstvu. O tem zanimivi predmetu je predaval vseučiliški Profesor dr. Boris Zarnik v Mestnem mu v Ljubljani dne 29. marca. V »Vodu je poudarjal, da se predmet njegovega predavanja strinja s sedanjim ^•etovnim položajem, kjer divja ljut 91- Enako je v prirodi, dasiravno se 2cli na videz tiha in mirna. Potni je navedel celo vrsto zanimivih bioloških * ucajev, od infuzorij do najvišjih se-Ssvcev, kjer se nam kaže drzno ropar-Hvo. Celo ljubka kresnica, ki nas razdeljuje v poletnih nočeh, spada v to Usto- in sicer je ena najdrznejših ro-Par'c- Zelo zanimivo je razpravljal Predavatelj o .obrambnih organih v živalstvu, simpatičnih barvah in miirii-k"Ji, ki '
... ima namen braniti slabejša ,'tJa Pred močnejšimi. V drugem de-^ Je govoril gospod profesor o bojih, ' J'" povzroča v živalstvu nagon raz-nozitve, in pojasnjeval z mnogimi ^n«nivimi zgledi, zlasti iz tropičnih .rajev. Slednjič je podal nazorne sli-
ke o
. so 0 v°Jnah, ki jih vadijo med seboj ^eialna bitja (mravlje in termiti), ^0raJ po določenem načrtu. Sklenil bV •	nam svetovna vojna
I D6 l'r novega napredka, kakor tudi v
dav ' SlUŽ'i0 boji" višjim ci'iem- Pre" Ien'?nJf' ^atero Je pojasnjevalo mnogo P»n skioptičnih slik, je bilo dobro obdano.
, Dohod ranjencev. Dne 29. mar-Liiird0Šel iz Košic Posebni vlak v l"Mr in PriPeIJ'al 55 težko in 217 ča tt°iranjenih v°jak°v, med njimi 27 .'•v b i °V" Vse ranjence so prepeljali ® gijsko vojašnico, izvzemši 39 uje-ln ranjenih Rusov.
Pr«b °d!ikovan je bil v Karpatih s rno svetinjo I. razreda praporščak s;: pp- Konrad Simnic, brat šentpeter-' 69 kaPlana g. E. Šimnica.
iov" Z Z'ato hl"abrostno kolajno odli-. atl!_ slovenski poštni uradnik. Vi-
vi Drvct«:
ki
Postni oficial Reinhold Šuste
rsic,
rekel" • pride'jen dunajski poštni di-bro 'Z'' Je °dlikovan z zlato hra-žani n° k°'ajno radi junaškega zadr-r,jc a pred sovražnikom. Odlikova-Je rodom Slovenec.
Kl0 Najvišje priznanje se je naznani-iročn-K u Alfonzu Žerjav in rez. po-ivišj' "U 17' Pešpolka Ivanu Fiala ter Sch m" zdravniku dr. Frideriku Gei-g '°vskega bataljona št. 7.
; sl^n°d,ik°van je bil z duhovskim za-«em j križcem 2. razreda na belorde-bert R V0Jni "adkurat vlč. g. Hu-' ant od 6. infanterijske divizije.
>;va vrhovnega armadnega povelj-b0va^e Pohvaljen za izvrstno služ-nilf .Je P^ed sovražnikom nadporoč-"j j Lusum, poveljnik orožnika oddelka v Novem mestu.
4	beguncev biva na Du-
nrijsk ' na ostalem Nižjem Av-"Ketr,rvv?'^' na Zgornjem Avstrij-' na Štajerskem 30,000, na -m 10.000, na Solnograškem skem &tirolskem 2000, na Kranj-W ' na Češkem 115,000, na Mo-stejemo 35,0°°' v Šleziji 50°- Če uri"
"Jočil°ištevilo na Ogrskem bi-tovaij š ,guncev »n takih, ki so odpo-ia,iški?e drugam, se ceni števlio ijin,; , °?8U.ncev na 500,000; med r]ov •Uo,250.000 Poljakov, 220,000 ju-:fcrsk(,' do 30,000 Rusinov. Na Šta--'a. l4(i,i,e "astanjenih v taboru Wag-:"X)o u ' v St- Michaelu približno
be8uncev.
t'eljalT°JailcOV rek°nvalescentov so pri* (00 voL nj ,300- v Kranju bo 1,-
°Jakov rekonvalescentov.
-U:
btina\a .S° V ^"b'j.ani: Justina Kri-!'ia Tenh""' zasebnica, 89 let. — Ceci-""" % V1' učiteljica jezikov, 65 let. T&dnik-i a avIin> hči hranilniškega u-^nic,Po'drugo leto. — Terezija Vili <žaeJenka' ^ niesecev. — Marija firc, mestna uboga, 82 let. — Iv.
^ tovarniške delavke, 14 mese-Sik i °jzii Sikora. samostanski v 't0, ,et — Uršula Merhar, delav-J-eban cni. tovarni, 47 let. — Ivan Mesece"1 zc'ezniškega sprevodnika, ""t 9?	Rudolf Vidacli, crnovoj-
' Pespolka.
v» Kata? ie V Lešah sestra župniko-k d°bii v'" ~T Hrabrostno svetinjo

'entin Česen.
\ir . \
v,a/ 0 Pecivo prepovedano. Dežel-naPrei za Kranjsko jc od 1. aprila t. VtStl,effa ,tniško izdelovanje vsako-t UmT peciva prepovedala.
e°dnik Je na Rcki gospa Franja ** S' Jag0Sd°„-rk0Ka P°sestnika Sloven-
ujetništva se je oglasil ^ apier - tretji Ležan_
>., Utriri;
> mesa fi°, X Ljubljani: Ivan Jane-
h. '•'talec V?' - Ivan Blas- dela'
i fstl'i	let ~ J°siP Bergant
k- bivš! ,VfC' 48 let. ~ Helena Koz
Stni dela,,«* l®«' ~ J°siP Bergant, eiavec, 48 let. _
"sa delavkai 72 let.
Nagia
II rjai-južn-T7' IVan StrUS- Str°j"' ,J««H, je 24 re'cznice, stanujoč v Lju
fostu m,arca Popoldne na Zidaka so ,.zbi na nagloma umrl; 80 Popeljali v Ljubljano.
—	I\Iali Robinzon iz Ljubljane. Pavel Gril, rojen leta 1901 v Ljubljani, je bil v vzgoji zanemarjen in kot tak je moral, da se poboljša, v šolo na Rakovnik. 141etni dečko je bil zelo pri-kupljive zunanjosti, videti odprtega čela ter za svojo starost dovolj močne, pač pa pritlikave postave. Neverjetno bi se zdelo človeku, koliko je ta ''krota" že v svoji nežni mladosti doživela, in ker so na razpolago deloma tudi uradni in ne samo privatni podatki, hočemo njegovo burno življenje, ki bo gotovo zanimalo širšo javnost, kar mogoče kratkih potezah očr-tati. Na Rakovniku dečku ni ugajalo in jo je leta 1913. popihal k svoji materi v Marijino Celje, odkoder je po kratkem oddihu odšel v Trst. Tam-so ga prijeli in poslali v zavod nazaj, kjer ga pa ni držalo dolgo in je še istega leta ob priliki neke slavnosti zopet pobegnil na Reko, kjer je dobil delo na ladji "Tatra". S to ladjo se je pozneje pripeljal v Trst in odšel proti Italiji. Na potu so ga ustavili in dali blizu Tržiča (v Scodovaci) v delo nekemu kmetu, katerega je pa čez mesec dni zopet zapustil in šel v Videm v Italiji, odkoder ga je usoda zanesla v zaželjene Benetke. Tam je sprosil, da je bil sprejet za dela, kakršna pač more opravljati tak čmrl, na nemško ladjo "Schleswig", s katero je odpotoval v Gruž, Kotor, na Malto, v Me-sino, Neapolj, Genovo, Nizzo, Mon-tecarlo, v Španijo (Malaga), Algerijo Gibraltar in zopet nazaj na Špansko, v Plimouth, London, Rotterdam, Bre-merhafen in Bremen. Na tej ladji je imel mesečno 25 mark in hrano, seveda tudi trdo delo. V Bremenu je "Schleswig" te vrste tiče izkrcala na suho, in čez teden dni se je dečko že "udinjal" za isto plačo na, nemškem parniku "Helgoland". S to pasažir-sko ladjo je odplul v Ameriko. Takrat je parnik priplul k nesrečnemu slučaju, ko sta neki holandski in nemški parnik "Kaiser Wilhelm II." trčila skupaj. Nemški parnik je bil tako poškodovan, da so morali z njega vsi potniki, bilo jih je okoli 400, na "Helgoland", holandski pa le neznatno in je po nesreči plul svojo pot dalje. Ko je "Helgoland" v Ameriki izkrcal potnike in zopet dobil novih, so odpluli na Nemško nazaj. Zapustivši mornarsko življenje, je mali delal štiri dni v Ham burgu, potem pa je blodil deloma peš, deloma se vozil, ter obiskal Hartburg, Bremen, Ostfriesland, Oldenburg in Pillefeld. Tam .so ga zaradi beračenja en teden zaprli, potem pa so ga noge zanesle v Pickeburg in Emden. Med potjo se je sešel z nekim prete-paškim nemškim mornarjem. Ko ju je v Emdenu stražnik ustavil, se je mornar, ki je bil močan in velik kakor pirat, spustil vanj, ga vrgel ob tla in mu izbil nekaj zob. S pomočjo došlih stražnikov sta bila oba aretirana in je "pirat" dobil, za to štiri mesece "nagrade", malega Grila pa so pognali iz mesta. Od tam je šel zopet dalje t Draždane, Uhm, kjer je hotel stopiti k nemškemu "Rdečemu križu", a ga niso sprejeli, pač pa so mu iz usmiljenja dali kot Avstrijcu 25 mark. Od tam je zopet romal, se vozil in hodil v Augsburg, Monakovo, Rosenheim, Kufstein, Vergl, Franzensfeste, zopet nazaj na Bavarsko v Holzkirchen. Tam je v neki kolodvorski restavraciji kupil konec klobase in kruh ter dal zanj 15 pfenigov, in ko mu je za drugo enako, naročilo zaračunala natakarica 20 pfenigov, se je mali hrošč začel šopiriti ter končno, ker mu je rekla "Knirps", vrgel v njo kozarec. Zaradi tega je prišel v roke varnostni oblasti, ki ga je poslala v Missbach, od tam na avstrijsko mejo, odkoder je bil pritiran v svojo domovino. Na Rakovnik ga prav nič ne mika in tudi ne pride, pač bi se šel pa rad učit kakega rokodelstva, ker skusil je nalogo dobrega, a se več hudega, katj ga je dovedlo do trdnega sklepa, da noče biti "bfiraba", marveč pošten človek, obrtnik. Se bode li to izpolnilo, pokaže prihodnost.
—	Odlikovanja in imenovanja. Sig-lium laudis z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik Willibald Bernhard pri c. kr. domobranskem ulanskem polku št. 1, rojen Ljubljančan, za hrabrost na severnem bojišču. — Dne 6. marca je bil brzojavno poklican kot kaplan vojne bolnišnice št. 7. v Gradcu g. Alojzij Dejak, salezijanski duhovnik v Veržeju na Štajerskem. — Za nadporočnika je imenovan magi-stratni tajnik Fr. Jančigaj, sedaj na južnem bojišču. — Za nadporočnika je imenovan rez. poročnik Ivan Škarja, deželni tajnik. — Vojaški zaslužni križ III. razreda z vojno dekoracijo je podeljen stotniku Emilu Dragatin, 37. dež.-bramb. p. Odlikovanec je rojen Ljubljančan.
—	Kdo je iznašel podvodne čolne? "Gorenjec" piše: Veliko vlogo igrajo v sedanji vojski podvodni ali podmorski čolni. Vsa Angleška trepeta pred njimi! Kdo je iznašel podvodne čolne in kdaj. Angleži trdijo, da Kornelij Drebbal leta 1624. To pa ni res— Slovanom so bili že davno prej znani. Zgodovina pripoveduje, da so se stari Pomorjani, ko so jih Nemci preganjali, vrgli v močvirja, da so ostali več ur pod vodo in dihali skozi trste.
—	špirit in kis se podražita. Držav-
na zveza avstrijskih izdelovalcev likerjev, spirituoz in kisa je z ozirom na to, ; da je špiritov kartel tekom enega meseca dvakrat poskočil s ceno, in sicej pri finem špiritu skupno za 15 K, pri špiritu za izdelovanje kisa pa za 20 K, sklenila vnovič zvišati cene pri špiritu za najmanj 10 vinarjev, pri kisu pa za 3 vinarje pri litru.
\— Nesreča. Iz Preske se poroča: Dne 27. febr. popoldne sta gospodar Alojzij Bukovšek in njegov hlapec podžagala na vrtu hrast. Pri tem pa je padel hrast na hlapca Antona Šuš-teršiča ter ga je tako poškodoval, da je hlapec čez par ur umrl. Hlapec je bil star 15 let. Bil je prav priden mladenič in vpisan v Marijino družbo. Sosedje so ga prav radi imeli in gospodar ga je ljubil zaradi ubogljivosti in poslušnosti. Njegov brat je vojak in je bil ranjen pri Grodeku.
— Vlom in tatvina. 15. febr. ponoči vlomil je Matija Slivnik, tovarniški delavec na Jesenicah, pri Zumer-ču v Mevkšu. Uzmovič je odnesel 67 klobas in več komadov suhega mesa v vrednosti približno 80 kron. Orož-ništvo mu je bilo kmalu za petami.
ram, je kurjereja takorekoč nemogoča postala. Odkod bi se naj potem dobivala jajca, katera so za preživež tudi neobhodno potrebna? 3. Tudi za svi-njerejo je potrebno žito. Brez pokla-danja žita ni mogoče prirediti mastnih svinj, in odkod bi se naj potem dobivala mast in slanina, katera je za živež neobhodno potrebna? — Tudi mladi prasci morajo dobivati večkrat zrnje, sicer ne rasejo in ne uspevajo. Ako pa svinjereja hira in ako se ne more razvijati, bi bil s tem poljedelec in kmet hudo prizadet, kajti izpadli bi bili dohodki svinjereje. Udano podpisani prosijo torej: Visoko e. kr. poljedelsko ministrstvo blagovoli navedene težkoče blagohotno uvaževati in primerne korake storiti, da se stroge določbe cesarske naredbe z dne 21. febr. 1915 'o uporabi moke in žita glede kmečkih oziroma poljedelskih delavcev in glede kurje- in svinjereje ublažijo in tozadevne izjeme dovolijo. — Vransko, 28. febr. 1915. (Sledijo podpisi.)
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
STENSKI PAPIP
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
.Chi. Phone 376.
N. W. nt
120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE* North Chicagi Street v novi hiši Joliet National B»mIm.
—	V Przemyslu so bili med drugimi tudi: Fr. Golob, pristav v deželni bolnišnici v Mariboru, poročnik Ciril Sadu, sin nadučitelja Fortunata Sadu v Št. I lju v Slov. goricah, gostiln.čar Hinko Šerbenik v Spielfeldu, posestnik Aloj Lopič iz Št. ilja v Slov. goricah, posestnik Z. Lešnik iz Svečine.
—	Iz Žalosti, da je mož šel na vojsko, je skočila v duševni zmedenosti v ribnik Frančiška Babič, viničarjeva žena v Jedloneku pri Sv. Jurju na Pesnici. Izginila je že 13. januarja ponoči brez sledu. Njen mož je 15. marca moral brez vednosti, kje je žena v Galicijo. V soboto 27. marca 'so jo našli v Gamzejevem ribniku.
—	Umor iz ljubosumnosti. 17. marca je v neki trboveljski gostilni rudar Jožef Brilej zaklal rudarja Andreja Konciljo, ker ga je našel ondi z neko deklino, za katero je hodil tudi Brilej. Brileja so kot črnovojniškega obve-zanca izročili graškemu vojaškemu sodišču.
—	Detomor. Iz Kozja se poroča: Posestnica Neža Planine je povila dete in je vtopila v škafu vode, nato pa zakopala. Planine so zaprli. Doslej še taji in noče povedati, kje je novorojenca pokopala.
—	Sleparska agenta obsojena. 19-letni v Celju rojeni stavbeni tehnik Ivan Kodermann je v družbi z Rudolfom Cihalom potoval po Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Tirolskem za graško tvrdko Strecker in praško tvrdko Santossa. Pri naročbah fcta neopravičeno zahtevala od strank predplačila, ki jih potem nista dala y račun ali pa naročil tvrdkama sploh naznanila nista. V Švici in na Tirolskem je Kodermann izvršil tudi več drugih goljufij in tatvin. Za vse skupaj ga je sedaj mariborsko sodišče obsodilo na osem mefsecev ječe.
—	V Przemyslu se je nahajal držav-rti poslanec vsenemške struje Vincenc Malik iz Lipnice, ki se je ob začetku vojske prostovoljno oglasil v armado. Malik je zastopal štajersko mestno-trško skupino Ptuj-Cmurek. t— Sin šentilj'skega nadučitelja Saduja, Ciril Sadu, ki je bil prideljen trdnjavkim topničarjem V Przemyslu kot poročnik, je baje v bojih izpadle posadke padel.
—	Štajerske deželne doklade. Cesar je potrdil sklep štajerskega deželnega odbora o povišanju deželnih do-klad za 10 odstotkov.
—	Napredovanje slovenskih kat. listov na Štajerskem. Mariborski tednik "Slovenski Gpspodar" se tiska zdaj že v 21.500 izvodih. Tekom enega leta je pridobil okrog 8000 novih naročnikov. Tudi "Straža", ki izhaja dvakrat na teden, je pridobila blizu 2000 novih naročnikov. ..
—	Č. g. Alojzij Čižek, duhoven la-vantinske škofije je imenovan vojaškim kuratom v rezervi in dodeljen c. kr. domobranskemu pešpolku št. 5 v Pulju.
—	V ujetništvu je praporščak 47. pešpolka Ivan Zorjan.
—	Za izpremembo določitev o prehrani. Občine Vransko, Jeronim, Prekopa, Št. Jur ob Taboru, Gomilsko, Grajskavas in Braslovče, vse v Vranskem sodnem okraju, zastopane po svojih županih, so pri skupnem posvetovanju dne 28. februarja 1915 sporazumno z načelstvom okrajnega zastopa na Vranskem sklenile in potem odposlale sledečo vlogo na visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo na Dunaj: "Podpisani si dovoljujejo opozoriti visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo na nekatere določbe visoke ces. naredbe z dne 21. februarja 1915 drž. zak. št. 41, s katerim je kmečki stan trdo prizadet. Tozadevno se omenijo sledeče določbe: 1. Za eno osebo naj bi zadostovalo na dan samo 24 dek. moke, ali mesečno 7.2 kg. To se nam zdi za delavca, ki težka dela opravlja, premalo. Glavna hrana za delavca je kruh in imenovana množina moke, bi zadostovala le za one osebe, katerim je glavni živež — meso. 2. Ker je prepovedano zrnje ali žito dajati tudi ku-
— Koroške cerkvene vesti. Prezen-tirani so: na župniji Št. Andraž v La-budski -dolini vlč. g. Ladislaj Kaufman, župnik v Bleiberg-Greuth, na župnijo Kolbnica vlč. g. iupni upravitelj Izidor Meierhofer ,na župnijo Timenica vlč. g. župni upravitelj Rok Tojnko, na župnijo Poreče ob jezeru vlč. g. J. Schmedic, župnik v Št. Ilju ob Dravi, na župnijo Šmartin na Dholici vlč. g. župni upravitelj Anton tŠritof.
/PRIMORSKO.
J
Ni kruha istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. BABI-MO POSEBNA SBED-STYA in pazimo, da g« spečemo ravno prav. v
Butter Krasi
KBUH—5c hleb. Pokusite ga — ni boljšega
— Goriški odvetnik dr. Turna in predsednik goriške okrajne bolniške blagajne Callini pred vzklicnim senatom v Mariboru. Dne 18. februarja se je vršila v Mariboru razprava proti dr. Tumi in Calliniju, katera sta bila pri prvi razpravi pred mariborskim sodiščem obsojena, dr. Tuma na 600 K globe, oziroma dva meseca zapora, po par. 487, k. z., ker sta v neki vlogi na višje sodišče dolžila pristranosti nekatere sodnike v Trstu, ki .so radi tega naperili tožbo proti obema imenovanima. Šlo je za pravdo Leopolda Travanija v Gorici proti okrajni bolniški blagajni, od katere je zahteval pokojnino za svoje službovanje v njenem uradu. Delegirano je bilo sodišče v Mariboru, ki je izreklo gori navedeno obsodbo. Vzklicni senat je potrdil prvo razsodbo.
»— .Umrl je v Blatu na Korčuli 20. februarja po dolgi i mučni bolezni odvetniški kandidat g. Fran Bosnič, ki je znan po svojem službovanju pri tržaškem sodišču tudi tržaškim Slovencem. Bil je vzoren narodnjak.
—	Mleko 'se je zopet podražilo. Tržaška "Edinost" z dne 30. marca poroča: Dočim se je mleko že minuli teden v Trstu prpdajalo po 36 do 40 vin. liter, se je včeraj zopet podražilo in se prodaja povsod po 44 vin. liter. — V Beljaku in okolici prodajajo mleko po 28 vin. liter.
—	Smrt samostanke. V Gorici v sa mostanu Notre Dame je 24. marca u-mrla sestra Pavla, rojena Karla Alberti v Trstu. Stara je bila 45 let. Silne muke je trpela v dolgotrajni svoji bo lezni, a niti enkrat ni potožila, vse je prenašala vdano v voljo božjo. V slovesu učene in izobražene profesorice je storila mnogo dobrega za vzgojo Ženske mladine, v slovesu pobožnosti in svetega življenja je s svojim zgledom storila še več. Zavod Notre Dame' pa je z njeno smrtjo izgubil veliko.
—	Odlikovanje. Asistent na vseuči-liščni kliniki v Inomostu in sedaj v Karpatih kot vojaški zdravnik, dr. Pavel Šavnik, brat tržaškega odvetnika dr. Janka Šavnika, je dobil za hrabro in požrtvovalno postopanje pred so vražnikom "signum laudis."
—	Mož zabodel svojo ženo. V Trstu je zidar Josip Persoglia dvakrat zabodel svojo ženo Ivanko rojeno Fer-luga, ker ga je zapustila in šla nazaj k svoji materi. Žena je nevarno ranjena.
» Jft
m.-gp
s
» SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, Hi
COMMERCIAL
TRUST & RANK SAVINGS
g
OOF JOLIETl
1
URADNIKI
E. J. MURPHY, predsednik THEO. R. GERLACH, podpredtednik. JOHN T. CLYNE, ka«ir.
NADZORNIKI: Herman C. L. Stoli Jame« R. Bentler
Carl Oesterle Edward R. Daley Willian ~
am Stara
Charles McKenna Theodore R.Gerlack JohnT. Clyne
E. J. Murphy
IB
^KiilKMSfiKISiMKKSMMiiliSfiifiSliiiiSfiiliSliHiSfilRHF
C

HRVATSKO.
—	Bogat sardelni lov. Na reškem trgu je vsak dan izredno veliko rit), večinoma sardel, ki so po 24—32 vin kilogram. Dne 27. marca so bile sar-delice celo po 8 vin. kilogram. To je prava sreča za široke ljudske isloje, ki si lahko do sita privoščijo priljubljeno hrano. Rečanke pravijo: "Dokler imamo ribice, se ne bojimo lakote."
—	Morilec Princip, ki ima kostno jetiko, je bil te dni operiran, pri če mur so mu odstranili nekaj drobcev kosti.
—	Hrvaški vojaki na dopustu. Re ški '"Novi List" poroča, da je 25. mar ca odšlo na 10—14 dnevni dopust krog 1000 mož Jelačičevega polka.
—	Po nesreči utonil je v Makarski Ivan Martinolič, c. kr. višji fin. respi-cijent. Njegovo truplo so našli čez dva dni.
A. NEMANICH, pred*. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA, blag*
S 4 v '■Mi-'' ? HT -
3 GLAVNICA $50,000.00.
Ultan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
t . •	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik,
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Greiičica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino.
ftummimimiiiHiiniiimiiigBimimimiiiiiiiimiiMiimiimi
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad'44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00» KRON.
Vložen denar obrestuje po
■Al %
breas vsakega odbitka,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ft vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKW IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM> KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le m "MESTNO HRANIL* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE ▼ k»ko drugo manj šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki i Vas denar.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen u slovenski narod m podlagi drugih Bojtt slovensko-angleakih knjig an priočenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjig« j«: Skrr.-AngL Slovnic«, Vsakdanji rt, Anglcika pisava, Spiaovaaja piasm, Kako M psa«—i dri fes največjega Slov.-AngL ki AagL-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna piana od rojakov iirons Amerike jo, da je to edina knjiga bres katar« nebi smel biti »oboden s Cena knjige v platna trdo veaaat je $2.00, Ur s« dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St„ New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 10(5.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopis? in denarne pošiljatve naj
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at ■ Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
9.	maja Nedelja	Gregofiaus Naz.
10.	" Pondeljek Izidor, spoznav.	
11.	" Torek	Mame/t, škof.
12.	" Sreda	Pankracij, muč.
13.	" Četrtek	Kristusov vneb.
14.	Petek	Bonifacij, muč.
15.	" Sobota	Zofia, muč.
MARIJI ŽIVE VENCE!
Proč je cvetje po vrtovih, list na drevju rumeni. Kliče vse v nebroj glasovih: Vse premine, kar živi.
Ena roža polna cveta! Slana Nje ne zamori. Z vencem cvetja je odeta: O Marija, to si Ti!
O Marija, roža raja, prvo delo božjih rok, živ naj venec Te obdaja srčno vdanih Ti otrok.
Žive vence Tebi v slavo, najčistejša Roža Ti! Nežni cvet zgubi vonjavo, živi venec pa živi.
C.
CERKVENI GOVOR ZA PETO NEDELJO PO VELIKI NOČI.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Moli in delaj!
Prosite, in hote prejeli, da bo vaše veselje popolnoma. 1	Ivan 16, 24.
V jutru zarano se škrjanček visoko pod nebo vzdiguje, oznanjuje hvalo svojemu stvarniku, ki ga živi, ter prosi, naj ga v prihodnje ne zapusti. Ko zapoje svojo pesen juternjp, se med brazde potukne, iskaje živeža za svojo krušnico. Kakor hitro se pa poživi, spet kvišku zleti hvalit svojega Boga. Tako mi mala ptičicji veli: Moli in delaj! Imej pri Bogu svoje srce, imej pri delu svoje roke!
Tudi Jezus zapustivši to solzno dolino nam je sporočil prijatelja, prijateljico pa molitev. Oh, naj bi ju prav spoznali, se ju zvesto držali, radi delali in pridno molili! Po tem bi lahko prosili," gotovo prejeli, in bilo bi naše veselje popolnoma. Zapišimo si torej danes premišljevaje te dve besedi globoko v srce svoje:
I.	Moli.
II.	Delaj.
Bog ti bo pomagal. Pomagaj, o Bog, tudi m^ni prav govoriti, vam pa zvesto poslušati in storiti.
I.
Moli! Sv. Anton puščavnik premišljuje, kako bi Bogu najbolj dopadel, in glas začuje: "Anton, če hočeš meni dopasti, moli; in kedar se molitve na-volis, delaj se svojirpi rokami, in ved-
no posluj." — Hočemo tudi mi Bogu dopasti:
1.	Molimo! Naša duša je od Boga, po molitvi se k Bogu povzdiguje, z Bogom govori, kakor Mojzes, Daniel. Jezus, Dizma na križu. Molitev je pogovor z Bogom.
2.	Molitev je nebeška pošta; po njej gredo naše prošnje gor, po njej pridejo darovi božje milosti dol. "Naj si je ravno nizka zemlja in visoko nebo, vendar Bog usliši prošnje pravičnega." Sv. Aug.
3.	Molitev je naša najzvestejša prijateljica in pomočnica v žalosti, kakor Jezusu na gori Oljki, celo v smrtni uri, kakor Jezus na križu. Molitev je nebeška lestvica, po koji angeli naša dobra dela nosijo pred božje obličje. "Jaz bi rada na visoko goro šla, govori sv. Terezija, in bi rada klicala, naj bi vsi ljudje slišali: Ljudje molite, molite, molite." Pa tudi:
Učite stariši svoje otroke moliti, zjutraj, zvečer, pred jedjo, po jedi, in kadar zvoni moliti. Ako se dete od matere in očeta moliti ne nauči, ne bo vse svoje žive dni prav moliti znalo. Gospodarji in gospodinje, skrbite, da bo vaša družina rada molila pri mizi, na glas, saj o svetih večerih sv. rožni venec. Molitev je angelsko delo in opravilo svetnikov.
II.
Delaj! Kar je Bog Adamu rekel: "V potu svojega obličja boš svoj kruh jedel" (I. Mojz., 3, 17—19), vsakemu človeku veli. Pridno delo nam povrne, kar je nam pozemeljskega Adamov greh vzel.
1.	Delo nam zemljo polepša in nas s kruhom oskrbi: "Ne opusti poljskega dela, kojega je Bog stvaril. Kdor svoje polje obdeluje, ima jesti dovolj; kdor pa postopa, pa tudi strada dovolj. Prip. 34. "Kdor noče delati, naj tudi ne je" (I. Tes. 3, 10).
2.	Delo nam živež posladi. Kakor bučelice sladko strd nabirajo, pridne mravlje dišeče kadilo nosijo, tako pri dni ljudje sladko uživajo, kar pridelajo v potu svojega obraza, med tem kot bogati lenuhi tožujejo, da jim najbolja jed ne diši.
3.	Delo nam zdravje ohrani. Bistri vrelec, ki po kamenju teče, črstvo, zdravo vodo ima; stoječa mlaka pa se-gnije. Lenoba telesu moč jemlje, kakor rja železo sne.
4.	Delo nas greha varuje. Dokler se je David vojskoval in trudil, je bil mož po volji božji; ko se je pa pohajati začel, je prešestnik in morilec po stal. Kmet, ki namestu orala puško zadene, rokodelec, ki namestu za orodje le za kvarte prime, bo hitro obožal, in se pohujšal. Lenoba je vseh hudobij košata mati, lenuh in pa tat sta si tovariša. Priča tega so nam polne ceste rokodelskih potepuhov in beračev izpridenih, ki so najhujše kobilice dežele. Kako se lenuhu godi, modri Salomon živo popiše (Prip. 24, 30—40) in nas k mravlji v nauk pelja (Prip. 6, 6—11). Delo je velik dar božji, delati je vsakemu stanu velika čast. Tudi Jezus je svojemu redniku delati pomagal, dafsiravno v puščavi z malimi kruhi veliko tisoč Ijudij nasitil, nam zapustivši vzgled.	/
Da bo pa naše delo vspeh in hasen imelo, začnimo in dokončajino ga z dobrim namenom: Bogu k časti, duši pa v izveličanje. Tudi Peter je veliko rib vlovil, kadar je na besedo Jezusovo mrežo vrgel. Vse naše delo je brez dobrega namena prazen ribji lov. Vsako delo z veseljem storimo, in naj je še tako težko, s križem Jezusovim skle nimo ga, vse iz ljubezni do Jezusa! Delajmo zvesto, čeravno nam nihče na roke ne gleda; Bog nas vidi, on bo naš plačnik. Delajmo ne toliko za časno, kakor za večno plačilo, da kadar nas Bog iz svojega vinograda zakliče prejeti zaslužni denar, nam ne poišče: "Prejeli ste svoje plačilo" (Mat. 6, 2.)
Konec. Dve kratki pa zlati pa zlati besedi sta: Moli in delaj, in vse zapo-padeta, česar nam je za časno srečo in večno zveličanje potreba. Kadar naš delavnik neha, in se bo večna nedelja začela, bo tudi naše delo nehalo, molitev pa vekomaj ostala.
Združimo se torej prihodnje tri dni, naredimo sveto vojsko molilcev v pobožni molitvi in pojdimo z zaupanjem na nebeška vrata trkat. Prosili bomo, in bomo prejeli, ako prav molimo, da bo naše veselje popolnoma. Molitev je mogočno orožje, s kojim se »nebeško kraljestvo zmaga. Amen.
itortilas in frijoles. Tortilas takole prirejajo: Koruzna zrna se zmeljejo z vodo in z nekoliko apna deloma v tvornicah, reveži zmeljejo tudi doma. Od testa se vzame del, ki se meče. toliko časa iz ene roke v drugo, dokler se ne zmesi približno 1 cm debel in 15 cm širok kolač, ki ga denejo na oglje-no žrjavico, kjer se toliko časa peče, da se na obeh straneh nekoliko zažge. Jedo ga potem tako, da ga zvijejo, kakor se zvije smodka. Mehikancem je to najpriljubljenejša jed, ki dobro hrani, se lahko prebavlja in se tudi v želodcu čuti.
Jed frijoles je zmešan fižol, do 20 vrst. Skuhajo ga in ga ko je kuhan, zmešajo s chilesance, ki še bolj peče, kakor paprika.
Mehikancem zelo primanjkuje sadja, ker generali, ki se vojskujejo med se-
strijska ljudstva v mirnem skupnem delu ?a domovino.
Kakor pa ima katoliško časopisje te tri velike in krasne naloge, tako ima pa tudi vsak posamezen katoličan nalogo in dolžnost, da podpira katoliško časopisje iz vseh svojih sil, da naroča katoliške liste in jih razširja. Naj bi se vsak katoliški Avstrijec in zlasti vsak katoliški Slovenec zavedal te dolžnosti! — "Slovenec".
KJE JE NAŠA REŠITEV?
("Slovenec".)
Leta 1870. so vzeli papežu tudi Rim, zadnje posestvo papeštva.
Evropa je takrat skušala sama sebe prepričati, da se tudi brez papeštva
boj, zavirajo uvoz. Banane so jako' da živeti
poskočile od enega centavo na 12, o-1 Minulo je od tedaj nedavno šele šti-ranže od enega na 8, ananas se pa rideset let, in že se kaže na narodih, sploh več ne prodaja.	^ da ne morejo dolgo časa prenašati vlo-
---ge zapravljivega izgubljenega sina na
tujem. Srbija je lani sklenila s papežem kunikordat. Anglija je ravnokar, prvič po odpadu, imenovala svojega veleposlanika pri Vatikanu. Turčija in Japonska nameravata ravnotako storiti. Francoska pa ž njimi tekmuje.
Zveza Katoliških Slovence?
n
IV AMERIKO
(Slovenian Catholic League)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, I*1
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau a«-> Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet,®
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
NALOGA KATOLIŠKEGA ČASOPISJA V SVETOVNI VOJNI.
DRAGINJA PO CELEM SVETU.
Iz Mehike je do.šlo "Reichspost"-i 7. februarja t. 1. sestavljeno pismo, ki izvaja: Tu se vse draži, da še hujše kakor v Evropi. Pezo, ki je bila prej vredno 2.50 do 2.57 frankov, je zdaj vredno le še 60 centimov. Bogat bi človek lahko postal, ako bi tu zamenjal svoj denar, a nihče ne ve, kateri bankovci so najboljši in kateri da so najslabši. Banke sploh ne sprejemajo več denarja, tudi obresti več ne izplačujejo. Banke, ki še izplačujejo, vračajo k večjem le vloge.
Zanimive so cene živil. Tako visoke so, da če bi človek lahko izbiral, bi se kljub vojski odločil rajši za Evropo. Računam pezo še s prejšnjo vrednostjo 2 frankov 50 centimov; kei-je zdaj manj vreden denar, so cene dejansko še višje:
Liter mleka 0.69 frankov; kilogram surovega masla 7.77 frankov; kilogram kruha 1.33 frankov; kilogram krompirja 0.60 frankov; eno jajce 0.25 frankov.
Kruha tudi za denar skoraj ni več mogoče dobiti. Kako žive ljudje, morebiti vprašate? Revni ljudje jedo
V svoji prvi okrožnici je novi papež Benedikt XV. s svojega visokega vidika dobro označil velikansko važnost časopisja z besedami: "Časopisje je sredstvo, s katerim se upodablja duh množic in vodi javno mnenje." Ravno v sedanji Svetovni vojni je pa velikanskega pomena, da se duh množic izobražuje v patriotičnem in verskem smislu in da se tudi javno mnenje zopet napolni z duhom domovinske lju-bavi in verskega mišljenja. Ravno s tega vidika vstaja za katoliško časopisje veličastna trojna naloga:
1. Naše avstrijsko časopisje je neposredno do pred izbruha vojne v šti-ripetinskem delu stalo v službi nevere in je imelo le malo srca za blagor in gorje domovine. Sedaj, ko je prišla čez nas vojna s svojimi strašnimi, krvavimi žrtvami, neverno časopisje v splošnem molči. Zasmehovanje in za-sramovanje je spričo veličanstva smrti, ki terja sedaj istotisoče žrtev, onemo
Tudi na "Nizozen^kem se množijo enaki glasovi. Morda so tu vmes tudi mnoge časovne koristi, ki narode k temu vzpodbujajo, glavni razlog pa je vendarle ta, da si ljudstva žele miru ter se zato obračajo k papežu. Tu odloča prepričanje narodov, da jeklo, topovi in vojaštvo sami na sebi niso
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev" 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
_ _ —
vanja v New Yorku izjavil, da je na odprtinic uhajal, in res, morje je bl'0 podlagi fiziologičnih in kirurgičnih1 ob kraju tudi ob najhujšem vihar)11 preiskav nepobitno dognal, da človek skoro popolnoma mirno. Sedaj hoče)"
nikakor ne izvira iz opičjega plemena Darvinova teorija ,ki je za laika tako lahko pojmljiva, je s stališča eksaktne vede popolnoma nevzdržna. Svoja izvajanja je profesor Carrel podprl z u-spehi svojih preiskav. Ponovno je bil poskusil, da bi dele opičjega organizma presadil na človeško telo, tako na primer pri transplantacijah kože, vendar se mu ni nikdar posrečilo doseči kakega očividnega uspeha. Nasprot-
jamstvo za trajni mir, ako ni zraven no so se pa take transplantacije s pre-neke višje, duhovne moči. In ta moč šičev, psov in drugih nižje stoječih ži-je v naši katoliški Cerkvi, v glavarju vali na človeka popolnoma posrečile.
te Cerkve, v papežu!
To je nekoč priznal sam Voltaire, ko je rekel, da — "se ima Evropa sv. Stolici zahvaliti za svojo omiko, za del svojih najboljših postav in skoro za vso znanost in umetnost, kar je ima." — Tudi Bismark, sicer ljut protestant, se je obrnil do Leona XIII. v popolnoma političnem vprašanju, ki je nastalo med Nemčijo in Španijo — zaradi Karolinškega otočja. In papež je j po Rampolli in mons. Delia Cliiesi iz-
glo; vsemogočnost vere in religije ju dal razsodilo, s katerim sta bili zado je prisililo k molku. Zato mora toli- voljni obe državi. S tem je bil pape ko bolj dvigati svoj glas katoliško ča-, žev ugled, njegova avtoriteta priznana, sopisje, opozarjati svoj glas katoliško
časopisje, opozarjati na velike misli1 ponoviti svoje besede: — "Nikdar ni vere in napolniti javnost z globokim 1 bilo potrebno kakor sedaj, da bi imeli verskim mišljenjem. Zato se naše ka-! v Evropi avtoriteto, katero bi prizna-toliško časopisje ne sme s tem zado- ( vali in čutili za pravo oblast, ne da bi voljiti, da bi poročalo le gola dejstva j trebžlo seči po sili, oblast, pred katero vojnih dogodkov in jih presojati z ; se klanja duh, ne da se onečašča srce; zgolj političnega stališča; osvetljevati j oblast, ki govori odzgoraj navzdol, ne mora marveč velike dogodke z lučjo z gospodstvom sile, marveč z močjo— vere in velike misli, ki jih svetovna potrebe! To je prava oblast, prava
To je dokaz, tako sklepa profesor Carrel, da je ves celični sestav človeka tako oddaljen in v svojem naravnem u-strojstvu tako različen od opičjega, da o kakem sorodstvu absolutno ne more biti .nobenega govora.
Koliko piva se spije na celem svetu?
to odkritje izrabiti za varnost ladij morju; krog in krog ladij bodo nape; ljali cevi, v.katere se bo ob potre1 spustil stisnjeni zrak. Tako si bo 'ad' ja ugladila pot, kar bo zlasti važno zJ pristajanje ob hudem vremenu.
Mokre dežnike
postavi vedno tako, da je ročaj na sp° daj obrnjen, in jih pusti tako posusit^ Voda se hitro odteče na vseh kOPce dežnika in blago se posuši enakome* no in hitro. Če pa postaviš dežnik ta ko, da je roč obrnjen na zgoraj, se navadno zgodi, odteka voda Pr0 vrhu dežnika, a tu jo zadržuje okrog
in žičasta nastavina; dežnik se na dolgo ne posuši, blago ostane na
vrhu tem hitro
vojna budi v prsih vsakega človeka, upodobiti v besedah, da postanejo splo šna last množic. Vedno in vedno zopet mora govoriti ljudstvu o neizmerno modri previdnosti večnega Očeta, ki vlada nad svetovnimi dogodki in brez čegar volje ne pade niti las z glave posameznega človeka.
2.	Ravno z naglašanjem velikih, srce dvigajočih misli in s poročili o veličastni verski prenovitvi pa izvršuje katoliško časopisje še drugo lepo nalogo v službi katoliškega ljudstva. Ono postaja v resnici tolažilni angel v temnih, bolesti polnih nočeh za mnoge tisoče, ki jih je vojna pahnila v nesrečo in katerim krvave bitke trgajo v srcu strašne rane. Ni nobenega dvoma, da je z vojno prišlo nad človeštvo neizmerno gorje, stiska in beda. Mnogo in mnogo tisoč grobov se vrsti drug za drugim, v vojujočih se državah je komaj še kje kaka hiša, kjer ne joka žena za svojim možem, kjer stara mamica ne toži za svojim sinom, ki leži
daljni deželi pozabljen v skupnem grobu. In koliko stotisoč otrok obupno vije roke: očeta, hranitelja jim je oropala vojna. Spomnimo se dalje na smrtni strah in noči brez spanja doma ostalih dragih, ki dan za dnevom tre-pečejo za usodo svojih na bojnem polju. Spomnimo se razdejanja domov in imetja, ki je zadelo cele dežele, spomnimo se strašne skrbi za bodočnost. Vse to teži ljudsko dušo kakor svinčena gora. Če je bila kdaj potrebna tolažba in vzpodbuda k neomajnemu krepkodušju, je to potrebno za krščan-ko ljudstvo v sedanjih vojnih časih. Kdo naj to izvede? Čegav glas prodira globlje v množice, koga ljudstvo edaj vernejše posluša nego glas časopisja! Kako krasna jj|iloga za katoliško časopisje!
3.	Pa še tretjo krasno nalogo ima katoliško časopisje. Pred vojno je skoraj izključno samo katoliško časopisje zastopalo patriotično stališče ter je tudi iz vseh sil nastopalo za sporazum med vsemi narodnostmi. Kar se je prej zdelo nemogoče, je izvršila svetovna vojna. Različne narodnosti v Avstro-Ogrski so postale eno samo bratsko ljudstvo. Veličastno, ganljivo navdušenje za skupno domovino je prevzelo vse narodnosti, z brezprimer-nim junaštvom se bijejo vrli avstrijski vojaki na severu in jugu. Tako je bilo tudi ono časopisje, ki je drugače imelo za Avstrijo le psovke in zaničevanje, prisiljeno, da se ogrne s patriotičnim plaščem in daje domovini vsaj na zunaj tribut priznanja. Sedaj velja, da to, kar je vojna lepega in plemenitega ustvarila in vzbudila patriotičnega navdušenja in patriotične požrtvovalnosti — občuvamo, vednp' nanovo oživljamo in trajno obdržimo v ljudskih množicah. Tega se ne more drugače doseči nego da se vedno in vedno opozarja na domovino, njeno veličino in njene ideale. To naj bo pred vsem stvar katoliškega časopisja, da bo ta ljubezen do domovine tudi po svetovni vojni trajna vez, ki bo vezala aV'
L. 1910 se je zvarilo na celem svetu 30,297 milijonov '704,600 litrov piva. Največ piva, 72,227,607 hektolitrov, se je zvarilo v Združenih državah v Severni Ameriki, na* drugem mestu je Nemčija s 64,461,284 hI piva, katero Danes bi mogel Grizot z vso pravico se zvari v 11,186 pivovarnah. Samo na
Bavarsko pride 4783 pivovarn, ki izdelajo 18,254,211 hektolitrov piva. Tretje mesto zavzame Angleško in Irsko, ki zvari na leto 57,000,000 hektolitfov piva; Avstrija zvari razmeroma malo piva, leta 1910 namreč 23,000,000 hektolitrov; v Belgiji se zvari 16,000,000, na Francoskem 15,000,000, na Ruskem 9,000,000 hektolitrov piva. Spilo se je torej leta 1910 60,000 milijonov vrčkov piva v teh deželah. V vinorodnih južnih deželah ne pride pivo mnogo v pošte v.
avtoriteta, kjer pa tak ugled ne velja, tam že — naj odločuje materijelna sila kakoršnekoli vrste ali pa premoč števila -rt- pokorščina dvoumna ali pa nizkotna in grozi, da se vsak hip prevrže v servilnost ali punt."
Jasno je umeval škof Dupanloup, kaj čaka Evropo, ako pojde dalje po poti, na katero je krenila po letu 1869., nam reč po poti razkristjanjevanja narodov in odrivanje naše katoliške Cerkve iz javnosti. On je takrat pisal: — "Še vedno hrani sveta katoliška Cerkev ključe k vsem socialnim in nravnost-nim vprašanjem. Tudi še danes počiva civilizirani svet, kljub vsemu svojemu oholemu preziranju, v senci križa in evangelija, in če bi nepričakovano propadel križ in evangelij, tedaj se ne bomo več tepli kakor se še sedaj, marveč drug drugega bomo požrli."
Sedaj se nahajamo v katastrofi, ki jo je prerokoval Dupanloup, in velika sreča je za svet, da se narodi, kakor vidimo, zopet zbirajo okrog božje naprave: okrog papeštva, ter priznajo, da je rešitev človeštva pri sv. Stolici.
Prope Roman salus!
Človek ni opičjega rodu.
Listi so svoje dnj poročali, da je slavni ameriški fiziolog profesor Carrel, ki je dobil Nobelovo nagrado, o priliki nekega znanstvenega zborova-
Stisnjeni zrak — sredstvo proti valovom.
O priliki nekih gradbenih del ob morju je neworški inženir Brasher o-pazil, da je bilo morje krog plavajočih zabojev, v katerih je bil stisnjen zrak, tudi ob hudem vremenu popolnoma gladko in mirno. Začel je stvar pre-iskavati in dognal, da pomirja valove uhajajoči stisnjeni zrak. To je potrdil tudi poizkus v večj'em obsegu. Napeljal je ob obali in ob pomolih cevi s stisnjenim zrakom, ki je iz majhnih
še dolgo mokro in se vsled tega raztrga. Mokrih svilnatih dežnikov «e suši nikdar razpete, svila se preveč na pne, postane trda in se rada seka.
Milijonarjevi čevlji.
Nedavno se je v New Yorku zoPet gnetlo na tisoče otrok okoli hiše sen? torja Sullivana, da prisostvuje razttt litvi čevljev in nogavic, ki jih Suni/ vsako leto deli v spomin na svojo lostno mladost. Danes v Združenj državah severoameriških ugledm, v milijonski bogataš Sullivan je bil pre petdesetimi leti uboga, zapuščena si ^ ta, ki je blodil po newyorskih ulic® in se je moral ostro boriti za vsa ' nji kruli. V marsikateri mrzli nocH moral takrat bos hoditi po cestah i ■ Yorka in ni vedel, kam bi položil sv^ jo, glavo. In v onem času se je za ^ ljubil, da postane dobrotnik človes ako bi se mu kdaj godilo dobro, je vspehe pri svojem delu 'n,v je krat, kadar mu je kaj preostaja'0^ šel in kupil ubogim otrokom c®el)je Sedaj pa, ko šteje njegovo premoz^ milijone, povabi vsako leto vse u ^ ( in potrebne v svojo hišo in oni da , ^ katerega obdaruje 5000 ubogih ot.r°e{. čevlji in nogavicami, je zanj n;lJ nejši in najlepši.
— Denarne cene na 1. strani so prave cene — ne previsoke, ne ^ nizke, ker vemo, da vsakdo rad P pravo ceno.
e"
"A. s-P
| KUNI PASOV]
Ako imate rupture, pridite v uaSo lekaruo, ali P^. '-ije f Tam prodamo pas, kije tako potreben. Cena je pol A kot drugod. Mi prodamo več teh pasov kot katera drufc \ lekarna v državi. Jamčimo, da bodo prav. PRI 1>i | GOVORIMO SLOVENSKI.
i I D RROWN CO v°eal Jefferson and Joliet sts I
| J' U' DlWJWn ^VJ.	JOLIET, ILL. j!
r^\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\vv^
Popolnoma varno naložen je denar
Hranilnica in posojilnica v Kandiji
"N
PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO
Vloge se obrestujejo
Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K-
Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000 K. Poleg tega lastni "Posojilniški dom"v vred. nad52.000 K-
Rabite dober tobak
Najboljši pridelek v Ameriki Cash kuponi v vsakem zavoja
Kupone se lahko izmenja za	j/ ,
gotovino ali vrednostne predmete)
Vsakdo jih poznaj	|
Vsakdo jih kadi!
Vsakdo jih hvali	y yiX.
Vsaki trgovec jih prodaja. i&^fe
«8W YORK CIT*.
Družba sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljena 29. novembra 1914. ^^ Sedež: Joliet, 111.
GESLO: "VSE ZA VERO. DOM iN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE."
RAZNOTEROSTI.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
Podpredsednik... .John N. Pasdertz, Joliet, 111.
Tajnik................Josip Klepee, Joliet, 111.
Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
s« p'sma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe J Pošljejo na 1. porotnika.
J0d^no Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-^mestu države Illinois s 8. udi obojega spola.
16 do Š^i SPrejema m°ške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od T " eta- Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad.
I popolnoACUJE S^RTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listine vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne ' e v redu in sprejete v gl. uradu.
^ACUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: 2aS Popo,no izgubo vitla na enem očesu vsoto $100.00; za ; ? 0 lzSubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za 1,1 Cne roke nad zapestjem vsoto $100.00; za iz k °beh r°k nad zapestjem vsoto $250.00; za i Cne noge nad členkom vsoto $100.00;
za i2zgUK° obeh nog nad členki vsoto $2S0 0°; za iz h° na!manj štirih Prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za	naJmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00;
fco delo Jeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
Se izplača^^ OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer ^kratnn VSOta $50-00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za
2a ,0peradio na kili ali vtrganje m. Več raz^|g0din'ne. 'n °Peracije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačati no"l-g i tajr"k na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-'žPlačiIa S nine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in »•» za operacije.
Analfabeti v Italiji.
Po najnovejših statističnih podatkih je v italijanski občini Melicucci 96 odstotkov analfabetov. Obvezni šolski pouk je bil uveden v Italiji leta 1878. V Melicucci ni bilo poslednjih tride set let nobene šole, pa je tudi ni še danes kljub 2846 prebivalcem. Od vseh teh zna pisati in čitati samo 143 oseb, a še te niso domače, ampak priseljeni posestniki, uradniki, orožniki itd. Po dobni žalostni slučaji analfabetizma so v obeh sardinskih pokrajinah Caglari in Sassari, kjer znaša število analfabetov 70 odst.
jih daje	Je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki
S- D p i tak°j ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in Cla T 8 tCga Plujejo Društva bolniško podporo. °zirom „ Pečajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z m na vsoto zavarovalnine:
Za $250.00:
] Starost. 2 '........ 16—20
3	.....
4
5	"'
6	"" ? ""'
Pol,
20-25 25-30 30-35 35—40
40-43 ........;; 32c
45—50 .......... 38c
50-55 .......... 45c
£ tega plača vsak član(ica) še 5c
Asesment.
..... 18c
..... 20c
..... 23 c
..... 25c
28c
Za $500.00:
Razred. Starost.	Asesment.
1	......... 16—20 .......... 35c
2	......... 20—25 .......... 40c
3	.........25—30
4	......... 30—35
5	......... 35—40
6	......... 40—45
7	......... 45—50
na mesec za stroške.
^VOPRISTOPLI ČLANI(ICE)
Joljefrj jv° sv. Družine št. 1 D. S. D.,
Sto?
J°hn Mlakar m{
0b prelazu užok.
Pot k .
g "Zoskem prelizu, katerega ^somi naVs trdem b°J« branijo proti ^ga k,aS VOdi v romantično dolino
?'-glavnegagr?U,izVirU- IzUrtg-
\>*el»a cesi a k0mitata Ung, vodi ; *evi<*e v ! ,mim° razvali» gradu Vica. ki v °lin0' °b cesti teče že-> ae tračnih Skozi unžk° dolino, l^^vim v!iSiC d°tikajo Perecsenija v k" ere,llkuni kemičnimi tovar-Predela
t ^KS^in"?? bUk°Vega
ranje n 'Je> ln Postaje za im-
5S" Dub i g°V 1°grSkih državnih
®rško-k-itr>i-^? ln romarski ki a,1a K;, i Cga ba2i'ja"skega Ni; v v Berezna- sta nadaljn!
*>a okrafy eM2"'' sedežu
Je k0"Č,la l)ostaia 1oJ bolj j,, L,s,tnati gozd izginja Ni vis l n ,mreka začenja m-evla-
C Vi z v;U n t- mo slanih vrelcev v Ž 1 i l	ki je znana
L>, in ' P0 Je Padel tjekaj velik
-c s°tepc°a tfTpotovanju
""etr a rek	v C'egar bli"
»Žn-,°V dalje f Ung' §e nekaj kilo-
i > kopali"-. POt nas P»pelje za Dnt " na Se<11° "žoške-> ^jiih ™ katerem teče
ena naj-
CQd,,o Galicn' V°dijoJ z Ogrskega
dolino' r° vodi Pot če, C* dolg0 '' . yute z veliko nad Ha. K« gorsko občino enakega
lS?'orspomk'jUb SV<* --i 900 C0'thp'ela STT« "™"e slike ■M& .lcži PredKn ■:0_rVel kavisok"
H k' ^ revnim' ^f""1 °emi; med so vi na obeh str.-C>ke, J, led"'h kl")ih razstre-
»> manjša le«« ° ?	^ raz-
BojW S°rja in gozdovi. Tu S'n,katerih revPlcn,e. °«™kih Rusi-4V' Jcna Prebiv^r-"°Sa ,n bed"o o-
VE višinalv vodijo' ga "a teh kar" W 0Če «0 „ ° J°,.1 naravo. Nji-K',/ ne°tesanth	iz olup'je-
K*	Smrek°vih debel;
i ' a Zriotraj	I "rani z ma-
|L	J Pa zamažejo z blatom,
potem pa stene pobelijo z belo ilovico. Čez postavijo visoko, koničasto streho in hiša, ki-je razdeljena v vežo, sobo in majhno čumnato, je gotova. Na levo ob vhodu stoji velika, s klopmi obdana peč s svojim iz vrbja.spletenim in z blatonj zamazanim dimnikom. Kjer pa tega ni, uhaja dim peči v sobo, kjer se zbira pod stropom, ki je kmalu prevlečen s prt debelimi sajami. Na tižoškem prelazu se v teh hišah redko dobi kako drugo pohištvo kakor ena postelja, surovo stesana miza in klopi ob stenah.
Dalje dol v unški dolini je dobiti rusinske hiše z dvema sobama; posamezni domovi so obdani s pletenimi ograjami in združeni v večje občine. Na višini prelaza pa meji posamezna posestva le ograja iz naredko zabitih kolov, ki se zvežejo z drobnimi smrekovimi debli. Bojki so bili nekoč za svoje razmere bogati; pečali so se z živinorejo in njej na ljubo so posekali najlepše gozde in jih spremenili v trav nike in pašnike. Tedaj je postal gozd državna last in Bojki so se morali radi ali neradi lotiti poljedelstva, ki jim je bilo doslej samo postransko opravilo. Toda vsi napori v gospodarstvu so zaman, ker borna zemlja ne rodi toliko, da bi obdelovalca preživela. Vrhu tega je železniški promet napravil konec vozniški in plovni obrti in vzel gorjancem zadnji zaslužek, ki se je splačal. Prelen in pretop, da bi se lotil kake domače industrije, prideluje užoški Rusin dalje svojo turšico in oves.
Turšična okolica je bogatejša, kajti iz turšične moke se peče kruh in kolači in kuha "tolkan"; debelo zmleta turšica daje tudi zdrob. Na višinah pa raste zgolj oves. Iz ovsene moke se peče trdi, kolačem podobni kruh, in se melje ovseni zdrob. Razen tega je pozimi gorjancem vsakodnevna hrana bob. Ovce na višinah dajejo mleko, smetano in sir, kar rusinski kmet sam povžije. Ako poleti zaloge živil poidejo, se hranijo s surovimi stvarmi: kumarami, Je'snikami, repo i. dr. Bojko sicer rad veliko je, a njegova hrana je zelo slaba; surovo maslo mu je neznana stvar, zabele ne rabi in meso ima le o praznikih na mizi. Zato griža in legar nista redka gostu med njimi, kai-kor tudi ne razne vratne bolezni in osepnice kot posledica nezadpstne o-bleke v ostrem podnebju; to pa tem bolj, ker v tesnih, zadimnjenih stano-vališčih ni govora o zdravstvenih pogojih. In nad temi gorjanci, ki že v mirni dobi nimajo ničesar razen najpotrebnejšega, divja zdaj že več tednov vojna vihra. Lahko si je misliti, kaka stiska vlada med njimi in kako se bodo oddahnili, ko na njihovih gorah in pobočjih zopet zavlada mir,—"Slov.'
Po lastni ceni.
Neki renski veleindustrialec je vzel v najem lov. Njegova sorodnica ga je prosila, naj ji vendar enkrat prepusti enega zajca in sicer po lastni ceni. Nekaj dni pozneje je dobila sorodnica zajca in sledeči račun: "Najemnina lova stane 600 mark, lovski paznik 100 mark, škoda povzročena po divjačini 50 mark, patroni 60 mark, odškodnina za bolečine 450 mark, skupaj 1260 mark. — Ustreljenih je bilo 23 zajcev. Zato te upravičeno smem prositi za lastno .ceno 54 mark 78 pfenigov za priloženega zajca. Ostali zajci so na razpolago za isto ceno."
Tolstoj in slava.
"Cri de Pariz" piše, da veliki ruski filozof in pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj ne da dosti na svojo slavo, in nima o nji ravno najboljše pojme. To izvaja po neki njegovi izjavi sledeče: "Slava?" — je rekel Tolstoj — "kaj je naposled slava? Ob času moje zadnje bolezni, ko je ves svet mislil, da bom gotovo umrl, so prišla k meni razna odposlanstva književnikov in u-metniških društev, da mi izrazijo svoje simpatije. Med temi mojimi po-setniki je bilo tudi mnogo dam. Neka lepa gospa je prišla k meni, in mi rekla nekoliko fraz, da izrazi svoje spoštovanje človeku, čegar knjige ji bodo ostale vedno v spominu. Odgovorim ji: "Hvala lepa, gospa! Ali katera mojih knjig vam je najbolj ugajala?" No, sedaj pa je začela lepa gospa spreminjati barvo na licih, sedaj je* bila bleda, sedaj zopet rdeča. Pozneje sem zvedel, da ta gospa ni prebrala niti enega mojega reka. Med tem so začeli okoli stoječi gosti šepetati: "De-tinstvo", "Vojna in mir", "Ana Kare-nina"... A sirota je ponavljala za drugimi naslove mojih del, a mesto "Ana Karenina" je rekla "Andre Cornelis" ..., a to je naslov znanega Bourgeje-vega romana. — "Da, draga gospa," rekel sem, da jo rešim iz težkega položaja, "Andre Cornelis" je res dobra knjiga." — "Sedaj pa mi povejte," končal je Tolstoj svoje razmotrivanje, "kaj naj dam na svojo slavo?"
Nemci na Ogrskem.
Leta 1764 je Marija Terezija naselila po Banatu in Bački 30,000 nemških kmetov; k tem se je priselilo čez nekoliko let še 10,000 Nemcev. Danes pa je v temešvarskem okraju 600,000 Nemcev, v južni Ogrski okolu 900,000, okoli Budimpešte 250,000, v severni Ogrski 150,000 in v zahodni Ogrski 600,000 Nemcev. V bližini nemških naselbin prebivajoči Srbi in Hrvati so vsi ponemčeni.
Velikomestna hčer.
Na železniški progi Ehrwald-Gar-miseh so se pogovarjale tri ženske o neki živali, ki jo je videla ena izmed njih na slabo obiskanem sejmu v Leer-moos. Bilo je baje tam navzočih več "docela eksotičnih živali". Opisovala je njeno postavo in barvo sem in tja in slednjič ste ostali dve sklenili, da so dotične živali bile gotovo mule. "Seveda, mul je v teh goratih krajih gotovo dosti". "Ne, konju ni bila prav nič podobna" se je razburjeno protivi-la tretja. Vprašanje je torej ostalo nerazrešeno, dokler ni zagledala ona dama na okrajni cesti kraj železnice enake živali. "Vidite, vidite, ona kmetica žene ravno tako žival," je vzkliknila. In res, bilo je — tele!
Radi smeha je umrla.
"Daily News" poročajo o nenavadni smrti v nekem zabavišču v Birming-liamu. Neka starejša dama se je nastopu nekega komika tako smejala, da je postala nezavestna in je nepričakovano umrla.
Nenavadno huda kazen.
Na Nemškem v Geri je porotno sodišče obsodilo 59 let starega tkalca Geitnerja radi zlorabe in zadavljenja svoje 2 leti stare unučice na smrt, 6 let izredno hude ječe, trajno izgubo časti in k plačanju troškov.
Prijeta veletatica.
Iz Bolonje poročajo: Sobarico A malijo Corna, ki je v Rimu ukradla svoji gospodinji Zanella dragocenosti za 300,000 lir in je potem pobegnila, so prijeli v Casa-Cecchiju pri Bolonji. Da bi se jo ne spoznalo, si je prebarvala svoje črne lase v plave. Lasje so se-
daj začeli izgubljati ponarejeno barvo, tako, da so sedaj deloma črni, deloma plavi, kar izgleda prav komično. V trenutku, ko so aretirali, je zavžila sublimat, vsled česar so jo takoj odpeljali v bolnico. Stražnik, ki je tati co zasledil v neki gostilni med dvema prijateljema, bo dobil razpisano nagrado 10 tisoč lir.
Židovska narodna metamorfoza na Ogrskem.
Obče znano je, da se judje na zunaj prištevajo vedno tisti narodnosti, ki ima politično moč v rokah; to se zlasti vidi tudi na Ogrskem. Ondi se je pri ljudskem štetju leta 1890. priglasilo za Madžare 75 odst., za Nemce 23 odst. in za Slovake 1 odst., leta 1900. se j^e prištelo med Madžare že 86 odst., med Nemce 12 odst. in med Slovake 0.3 odst.; leta 1906. pa med Madžare celih 90 odst., med Nemce 7.2 odst. in med uboge zatirane Slovake 0.2 odst. Narodna metamorfoza judov na korist madžarstva se torej hitro vrši in bo kmalu popolna — ako med tem politični dogodki ne spremene položaja in ne izvinejo vlade i z rok Madžarov. Potem seveda se bo narodno spreminjanje Židov začelo nanovo.
den jim zaupaš. Pravo prijateljstvo je rastlina počastne rasti, in se mora podvreči potresom po nadlogah in jih prestati, prjeden je opravičeno do nazi-vanja. Srce ti bodi občutno za nesreče in stiske vsacega človeka, in tvoja roka naj daje primerno tvoji mošnji; vedno pa pomni cenitev vdove, da dobrodelnosti ne zasluži vsakdo, ki jo prosi; vsi pa so vredni preiskave, drugače utegnejo trpeti tudi oni, ki tega ne zaslužijo. Ne misli si, da lepa obleka dela imenitne ljudi, kakor dela lepo perje lepe ptice. Priprosta, dostojna obleka je bolj občudovana in vredna več zaupanja, nego čipke in vezenine, v očeh razsodnega in pametnega človeka."
Ljudoirke v Afriki.
V Kilvi, v nemški vzhodni Afriki, je redarstvena oblast zaprla pet za-mork radi tega, ker so pri nekem verskem obredu zaklale nekega dvajsetletnega mladeniča. Mrtvemu fantu so odrezale posamezne ude, ušesa, nos, roke, prste, pa so vse to pojedle, a kosti razmetale okoli svojih koč. Vseh pet zamork so radi tega obsodili na smrt in jih obesili.
Ženitev otrok v Indiji.
Žg leta se trudi angleška vlada, da bi zatrla prastaro navado v Indiji, ženiti že male otroke. Te otroške ženi-tve so ena največjih škod deželi, ne samo radi tega, ker se vzame človeku amostojnost glede odločitve v enem izmed zelo važnih življenjskih vprašanj, ampak tudi radi samega physio-loškega stališča, kar si lahko predstavljamo. Angleška vlada pa nima posebne sreče v boju proti tej slabi navadi. To nam kaže zlasti tozadevna statistika Kalkute, kjer se je pomnožilo tekom zadnjih pet let 200 tisoč deklic, ki še niso bile stare štiri leta, dalje se je pomožilo v tem času tudi dva milijona deklic v starosti od petega do devetega leta in 800,000 deklic od devetega do štirinajstega leta.
Kako živeti prav.
George Washington je pisal leta 1783. svojemu nečaku Bushrod Wash-ingtonu pismo, iz katerega posnemamo sledeče vrste: "Bodi prijazen do vseh, a zaupen z malokaterim; in te malokaternike dobro preizskusi, pre-
Mrtve oživljanjo.
Nedavno so listi poročali iz Chica-ge: Zdravniška veda more zaznamovati zopet nov uspeh z iznajdbo nekega čikaškega kirurga. Iznajdba je omogočila trem chicaškim zdravnikom, da so ohranili neko mlado dekle, po imenu Florence Woodman, ki je veljala že za "popolnoma mrtvo", še nadalj-nih 29 ur pri življenju. Iznajdba dr. Harry A. Richterja z Northwestern Medical College obstoji iz nekakšne sesalke. Operativnim potom so jo nastavili pri gofspici Woodman. Mlado dekle je že nehalo dihati. Kri je izginila iz lic in ustnic. Kakor hitro pa je začel aparat delovati, je bilo pognano dovolj krvi skozi žile dekleta in privedlo do pravilnega dihanja. 29 ur dolgo so trajali poizkusi. Šele potem je izvojevala smrt zmago nad človeškim umom.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, III.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod* "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1915.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. J0s. Klepee
Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr.
Blagajnik...............John Petric.
Reditelj................Frank Kocjaa.
Nadzorniki: Anton Sraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
Listnica uprave.
G. W. L., Gilbert, Minn.:—V odgovor na Vaše cenj. vprašanje javljamo, da zdaj popolnoma sigurno pošiljamo denar v stari kraj. Še menda nikdar niso bile cene avstrijskih kron tako nizke, kot zdaj. Za nadaljna pojasnila blagovolite čitati naš oglas o pošiljanju denarja v staro domovino na prvi strani "A. S." Desettisoče in tisoče kron smo že letos poslali v bedno staro domovino pa hočemo tudi za Vas, če želite.
G. J. K., Milwaukee, Wis. — Denar, če ga pošljete v staro domovino s posredovanjem "A. S." gotovo pride tam. O tem smo zdaj prepričani. Zdaj pride tam v 20. do 25. dneh. Ako bi se razmere radi vojne veliko poslabšale, da bi se denar v stari domovini ne izplačeval, potem pride denar nazaj in ga bi mi vrnili odštevši stroške za poštnino. Torej je pošiljanje popolnoma sigurno in jamčeno, da pošiljatelj ne bo trpel nobene škode.
Dobra primera.
Zemlja je skoro v vseh jezikih ženskega spola, in to je popolnoma prav, ker se nikakor ne da dognati, koliko stara da je.
To društvo sprejema v svojo sred* može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada. >
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo t Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu a!i ne.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni i« drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.	lt-w-F
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Ta dobite najboljši cement, apno, IB Tn dobite najboljši CEMENT, AT-NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, tat vse kar spada ▼ gradivo. ■ MEHAK IN TRD PKEMO& Chicago Phone 225.
Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri
HOLPUCH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo "Building. Corner Ottawa and VanBuren Street* JOLIET, ILLINOIS.
PRODAJEM ISPOD CIJENE OVU KUČU KOJA NOSI PREKO DOL. 50.00 MJESEČNO STANARINE.
11 isoba i Store. Voda, electrika, gas, zahodi sve u kuči. Kuča je sva izrentana, i uvjek je puna. Cijena je dol. 3500.00. "tko ima dol. 2,000 gotovine a ostalo na odplatu, može kuču imati, jer novaca trebam. Sam rent izplačuje kuču. U okolici živu sami Slaveni i u liajboljem položaju grada Gary, Ind. Tko ima više gotovine dobije cijenije. Pišite na: MAKSO ABRAHAM, Box E, Gary, Indiana.	2t
K K Iv I; F.
Spisal Henrik Conscience.
(Dalje.)
Katarina je privzdignila malce glavo in prosila: "Za božjo voljo mati! — Ne povečajte nesreče, ki je tako dovolj huda — pustite me, da nadaljujem, morda ni tako hudo, kot mislimo, molčite in poslušajte:
"Recite pa materi, da se ji ni treba bati, zdaj mi gre že na bolje in upam, da ozdravim, če mi dopusti Bog. Najhujše je, da moramo stradati, kajti v bolnišnici dobivamo samo polovico navadne porcije, kar dobimo na dan kruha in mesa bi vtaknili lahko naenkrat v usta, naprstnik neslane in nepoprane juhe nas tudi ne nasiti — pa živi od tega, če si mlad in imaš zdravo srce. Zato ljubi stariši, prosim Vas, pošljite mi, ako morete, pošljite mi malo denarja. Slabo se nam godi tukaj, slabo, kajti sedimo cele dni v tmini in žalujemo, isvetlobe ne moremo prenašati. Mnogo poklonov dedu, Katarini in njeni materi in Pavleku — želim Vam vsem dobrega zdravja."
"Kobalov iz Trstja je. postal korpo-ral — podgane v vojašnici so mi naredile luknjo v telečnjaku — deli so nov tel?čnjak na moj račun, kar stane sedem frankov in sedemdeset centov. Sicer nimam dolga, predstojniki me ljubijo in korporal me ima tudi rad.
"Pisal je to pismo Krompirščakov Lojze, ki leži tudi tukaj zaradi oči, pa ne da bi povedali njegovemu očetu — Bog ne daj! — saj je Lojze že zdavna ozdravel. Drugi prijatelj iz naše vasi so še zdravi. Zdaj pa ljubljeni starši si štejemo v čast, da Vas pozdravim preko gora in dolin.
Vaš pokorni sin."
Katarina je pritisnila predpasnikov rob na oči in je stala nekaj časa utopljena v nemo žalost, ded je izginil za svojim zagrinjalom, materi sta jokaii tiho. '— Vladala je mučna tihota — le zdaj in zdaj je vskipel vzdih, se je iz-vil jokajoč glas.
Katarina je vstala, snela je srp in šla proti vratom rekoč:
"Skoro bi bila pozabila v tej naši žalosti na našo ubožico, liso. Grem po deteljo. Tačas pa se ojunačite in premišljujete, kaj nam je početi."
Ni bilo odgovdra iz žalostnih src.
—	Vzela je samokolnico izza vrat in zavozila jo je mimo hiš, za hrastičjem se je ustavila. Skrita za grmovjem se je vsedla na samokolnico in je potegnila pismo iz rute oprsnice. Pretrgala ga je tresočih se rok in slovkala je na glas tiste, žalostne besede. Pri tem so ji kalile -olze pogled — žalost ji je legla temna na srce — toliko da ni izgubila zavesti. Pismo je slovelo:
"Tudi to pismo je pisal Lojze ali narekoval sem mu ga sam, besedo za besedo.
"Katarina!
"Prehudo je. Nisem se upal pisati svoji materi vsega. Katarina —r jaz sem slep — slep za vse svoje življenje
—	Prisadila sta se mi oba očesa. Pa me ne boli toliko, da sem izgubil vid kolikor mi dene težko, da ne bom vi- |/y del nikdar več na svetu Vas drugih, ne matere, ne deda. ne koga drugega, sploh več nikogar onih, ki me ljubijo... To bo moja smrt Katarina, čutim in vem, da bo to moja smrt.
"Katarina, kar sem oslepel, Te vidim zmiraj živo pred očmi in to je edi-rta stvar, ki n\e varuje obupa — ali tudi na to nočem več misliti in Ti gotovo tudi ne. O ljuba prijateljica, pojdi vendar na semenj kakor si hodila. ne izogni se veselju radi mene, ne
"Jaz grem k Janu," — je ponovila Katarina odločno, "in našla ga bom tudi, če je sto ur hoda od tod. Občinski pisar mi bo že povedal, kod naj grem."
Sklenjenih rok in prosečega obraza je stopila Janova mati pred njo. "O Katarina, zlati moj angel, ali hočeš res narediti to pot za mojega otroka? — Blagoslovila te bom še na svoji smrtni postelji."
"Narediti? Naredila?" — je klicala Katarina — "sam kralj mi ne ubrani tega — ali bom videla Jana, ga potolažila ali pa poginem sama."
Z obema rokama je objela Janova mati deklico in vzdihala: "O Katarina, angel moj — tisočkrat se ti zahvalju jem."
IV.
Kako je našla Katarina Jana.
Komaj sedma ura je zjutraj, a vendar pali že vročina, kajti solnce žari iz globoke modrine neba.
Glejte deklico v kmečki obleki, ka ko hodi pogumno po cesti, ki se vije ob lepi reki Maasi. Na obleki poznaš, da ni iz tega kraja, kajti tako nabrane oglavnice s čipkami in takega slamnika ne nosijo limburške žene. Dekle nosi čužme v roki in hodi bosih nog, raz obraza ji kaplja pot, a dasi je tako trudna, da bi se kar zgrudila na tla, gleda vendar z neizrečenim veseljem na zvonike, ki se bleste tam daleč — saj je to mesto Veuloo, cilj njenega potovanja.
Katarina ubožica! — Že štiri dni hodi, poprašuje, se rriuči s cesto in ljudmi. Tu govore drug jezik, vsakdo je ne razume — in pot je prašna, tako dolga! — Komaj, da si je privoščila hipec počitka in zalogaj kruha, toda Bog in njena močna narava sta ji pomagala, da je dospela vendar v kraj, kjer trpi njen nesrečni prijatelj, oddaljen in odtrgan od svojcev. Zdaj je pozabljen trdu, srce vriska veselja in razgraja nestrpnosti. O, da ima peruti! Zletela bi bliskovito do onih stolpov, ki so tako svetli, da se ogleduje solnce v njih strehi kakor v zrcalu.
In hodila je hitro in hitreje, dokler ni prišla pred prve okope mesta. Tam se je obula, si ižprašila in poravnala obleko in šlo pogumno preko mostu čez prvi okopni jarek. Komaj je napravila par korakov, je zagledala pred neko hišico ob zidu vojaka, ki je hodil enakomernega koraka pred ono hišico, puško na rami, resen in strog.
Že od daleč se je nasmikala prijazno straži — ta jo je gledala z mrzlo nebrižnostjo — in ko je prišla do nje, je vprašala zaupno:
"Prijatelj — bi mi ne mogli povedati, kje bi našla Jana Bremca? — On je tu vojak, kakor Vi."
Straža je stresla glavo in mrmrala nerazumljive besede. Katarina je videla, da je ne razume. O težava! — I Ali vojak je zaklical nekaj v tisto hi-I šico in prišel je drug vojak, straža ga je nagovorila za korporala, kar je že vedela Katarina, da je nekaj višjega.
orej se mu je priklonila in vprašala prijazno:	.
"Gospod poglavar, ali mi hočete povedati, če Vas je volja — kje bi dobila Jana Bremca?"
| Korporal se je nasmehnil kakor človek, ki je pričakoval kaj drugega in je razočaran — vendar se je obrnil v t tisto hišico in zaklical francosko: I "Hej Flamec! Pridi sem. Tu zaslu-' žiš lahko polič vina."
Katarina je pogledala v hišico in
gubi svoje mladosti — kajti ko bi tr-' videla je tam več vojakov, ki so sedeli
in kvartali ali ležali in spali. Na kor-poralov klic je skočil mlad vojak iz pričine, si je mencal zasjxine oči, meh ki obraz se mu je razvedril, ko je zagledal lepo deklico.
"No, Micika — kaj želite?" "Prišla sem od doma, da bi obiskala Jana Bremca, mi ne morete povedati, kjer je?"
"Jan Breme? — Tega imena nisem slišal še nikoli."
"Saj je vojak in pri belgijcih kakor ste vi."
"Je pri infanteriji ali pri kavaleriji?" "Kaj hočete s tem reči prijatelj?" — se je začudila Katarina.
"Menim, če je pri konjikih ali pri pešcih?"
"Tega ne vem... On je vojak pri zelenih lovcih, kaj ne taborijo ti v
mestu?"
"A ja!,.. Zato se mi je zdelo čudno, da ga ne poznam — veste, Micka, mi smo od devete kompanije, desetega regimenta."
Tačas, ko sta tako govorila, je stopilo še par vojakov iz hišice, oni in korporal so se postavili poleg deklice, ki ni razumela, zakaj da ji gledajo tako v oči, zakaj se posmehujejo med seboj in kaj govore — vendar jo je postalo sram in živo je prosila Flamca:
"Prijatelj, pokažite mi vendar pot— meni se mudi."
Postrežljiv vojak je razlagal urno: "Vidite tam portal," (velika vrata). "Tam greste skozi, potem krenite po prvi ulici na desno— potem na levo— potem zopet na desno in zopet na levo in zopet na desno, dokler ne pridete do kapelice. To pustite na levi in se obrnite na desno, krenite mimo velike hiše, kjer prodajajo sol — in ko ste prišli še malo naprej, zopet na levo,
pela še Ti zaradi mene, moral bi še hitreje pod rušo.
"Katarina, to sem pisal samo zate, da dopoveš moji materi — da bi je ns napadlo kaj, Katarina, za božjo ,voljo.
Tvoj nesrečni Ivan."
Ko je prečitala Katarina z napeto pozornostjo naslednje besede, je pre-bledela, roki so se ji povesile, oči so se zaprle, glava ji je omahnila na kolo.
Listje se ji gibalo rahloma v soparnem zraku, sence vej so se podile po heTem deviškem čelu, čebelica je pri-brenčala in ji šumela okrog ušesa, iz trave je odprhnil škrjanec in se je dvigal glasno žvrgoleč v višave, iz travnika je prihajalo tenko čirikanje mur-tiovo — sicer krog in krog tihota — nič ni motilo deklice v njenem mrtvi-čnem spanju.
Višje se je vozilo solnce po svoji svetli poti — vroči žarek je prisijal skozi hrastovo listje in je obžarel bledi dekliški obraz. Katarina je odpirala oči, počasi se je jela krožiti in pomikati kri, počasi je prihajala zavest— ozrla se je okrog sebe kakor človek, ki se ne zaveda svojega položaja. Opomnilo jo je pismo, ležeče pri njenih nogah. Pobrala ga je in zložila, povesila glavo in sklenila roke in ostala dolgo zamišljena.
Potem se je vzravnala pogumno, zavozila je urno do' bližnje njive, tam je nažela nekaj in nekaj je naruvala detelji in porivala je hitro naloženo samokolnico domov, vrgla je deteljo pred kravo, stopila je trdo v sobo in rekla:
"Jutri grem k Janu."
"Otrok!" je skočila njena mati — kakšne so te besede? — To je na drugem koncu sveta, leto in dan hodiš, a ne prideš tja,"
potem ste na trgu. Tam vprašajte za lovsko vojašnico, vsak otrok ve zanjo."
Katarini je kar šumelo po glavi od teh na desno in na levo, bila je skoraj ob pamet, ker se je trudila zapomniti si in zapopasti vse to in ni vendar razumela ne vedela ničesar. Ravno je hotela prositi, da bi ji pojasnil vojak, te na desno in na levo, ko zakriči straža s strogim glasom: "K orožju!"
Vse se je razbegnilo, kakor če pride sršen v čebelin panj. Flamec ie velel prestrašeni deklici:
"Izgubite se! Hitro! — Ako nas vidi komandant, da govorimo, pridemo vsi v luknjo."
Katarina si ni pustila tega dvakrat reči, saj je zagledala na glavnih vratih častnika na konju, ki se ji je zdel oblečen tako krasno kakor, da bi bil sam kralj. Imel je velike brke in mrk pogled.
Jezen, ker je presenetil stražo v pogovoru z dekletom, je pogledal. Katarino tako srpo, da bi jo bil skoraj pre-bodel z očmi, vendar je jezdil mimo nje, ne da bi jo nagovoril, slišala ga je, kako je zmerjal vojake in tresla se je vsa, dasi ni vedela, zakaj se je raz-Ijutil komandant.
Umaknila se je izpred stražnice in poskušala je najti "na desno in na levo" po dolgem iskanju je prišla res na trg. Tam je videla raznovrstne vojake ali dogodba pred stražnico jo je naučila previdnosti, torej se je obrnila na starikavo ženo vprašaje: "Botra, znate Vi flamsko?" "Nemško? — Znam." "Ko ste tako dobri, povejte mi vendar, kje so lovci?"
"Zakaj ne? — Poglejte — pojte o krog tega ogla in hodite mirno po uli ci, kčrncem ulice je vojašnica."
"Tisočkrat se vam zahvaljujem" — je vskliknila vsa olajšana Katarina in je hitela po nakazani poti. Vojašnico je spoznala takoj po množici vojakov ki so korakali pred njo in po bobna-nju, ki se je slišala iz nje — smejajoča se veselja, da je že na cilju, je hotela kar skozi vrata, osorno jo je ustavila straža:
"Stoj! — Nazaj! — Tu ne sni'e ni-kdo noter."
Neverjetno! — Štiri dni je hodila, da pride do Jana, zdaj ve, da je tukaj in bi ne smela notre? — Stopila je korak naprej ali komaj je zastavila nogo je potisnila straža nazaj: "Tu se ne sme, pravim!" Katarina je vzdihnila: "Prjatelj, govorila bi rada z osebo, ki je vojak kakor Vi — kako naj to naredim?"
"Pri katerem bataljonu in pri kateri kompaniji stoji?"
"Saj ne vem tega," je vzdihnila poparjena.
"No — pa počakajte pol ure, kmal^i bo klicalo h kosilu in hip zatem se zberejo, da gredo na vajo. Moštvo bo korakalo iz vojašnice — vsi kolikor jih je — in če ste dobrega vida, boste lahko spoznali svojega. — Toda pojdite zdaj tamle k Sokolu na pivo in pustite mene pri miru, častnik je tu vedno za nami."
In udaril je z roko krepko po puškinem kopitu, se je zasukal in hodil, ponosen in nedostopen vojak, naprej in nazaj, ne da bi se ozrl na mlado kmetico.
Katarina je obstala v globokem premišljevanju; kako vendar more biti pregreha, če pokažeš inostrancu pot? Trudila se je, da bi razumela, a ni mogla — bblest je premagovala njeno dušo. Ona je čutila in vedela, da dela prav, da obišče svojega bolnega prijatelja, a tu jo ustavlja vsakdo, kakor da bi hotela izvesti zločin — ali kolikor je bila nestrpna in pobita — pol ure čakanja po tej dolgi poti in težavah tudi ni bila taka stvar.
Saj bo vendar videla Jana. Stala bo pred vojašnico in nikdo izmed vojakov ne bo ušel njeni pozornosti. Videla in spoznala bo Jana...
Nakrat se ji je omračilo lice v tej sladki misli — spomnila se* je, da je Jan slep — in slepi vendar ne morejo korakati z drugimi... Vendar ■— kaj je vedela ona o vsem tem? — Saj je tukaj vse tako čudno.
V	svojem dvomu se ji je zdelo najbolje, da sledi starčinem nasvetu, počasi se je ravnala napram "Sokolu", tja prišcdši je poklicala vrček pive in se je vsedla sramežljivo v kot poleg mize.
V	krčmi je bilo kakih deset vojakov, ki so stali ob mizi za točenje in so se pogovarjali glasno o službenih vojaških rečeh. Ko je bila vstopila Katarina, so se obrnili pogledi vseh nanjo, smejali so se in rogali deklici, ki jih ni razumela, ker so govorili francosko. Dasi so brli Katarini mučni njihovi drzni pogledi, jih je nagovorila smehljaje:
"Dober dan vsem skupaj, prijatelji!" Ti-le vojaki so se ji zdeli poštenjaki, razen moža, ki je bil starejši drugih in ise je obnašal nekam velevalno napram njim. Ta je imel nadete debele usnjate rokovice, njegovi gumbi so se svetili kakor samo zlato, kapo je pomaknil na levo ušeso, mogočne brke so bile namazane z voskom in zavihane navzgor — stal je izbočenih prs, roko uprto v pas, kakor da izziva. Ni mogoče, da bi bil kaj druzega, ta vojak je mogel biti ali profos ali učitelj borbe.
Ne njegova zunanjost, ne njegovo postavljanje ni bilo, kar je vplivalo na Katarino, da |je mislila tako slabo od njega, ampak njegovi nesramni pogledi, s katerimi jo je prisilil, da je povesila svoje oči; jezilo jo je tudi, ker se ji je zdelo, da se ji posmehuje tako (Nadaljevanje na 7. strani.)
The Will County national Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulo®-ter pošilja denar na vse dele svet«
Kapital in preostanek $300,000.01
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SGHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedmi HENRY WEBER, kašir.
N. W. Phone 80».
MIHAEL KOCHEVAR
SLOVENSKI GOSTILNIČA* Cor. Ohio in State Sts. Joliet. K
Frank Lopartz
400 Ohio Street -^
JOLIET
STARA
GOSTILNA
-«-
NAJBOLJŠA /r POSTREŽBA.
W. j. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
iSffi^ffiffiffiffiffiffi^ffiffiffiESffiffiffiffiS
ffi
Oscar J. Stephen
K-S.
Sobe 201 ln 802 Barber Bldg. g- JOLIET, ILLINOIS.
1 JAVIM
| XOTAH ffi--
S Kupuje in prodaja zemljišča || v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva prolyl ti ognju, nevihti ali' drugi po-ili škodbi.
jS Zavaruje tudi življenje proti 3g nezgodam in boleznim, ifj Izdeluje vsakovrstna v notar-ffi sko stroko spadajoča pisanja.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i« trdi les, lath, cederne stebre, desk § šiuglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ul,c! blizu novega kanala.
oglasi se
Predno kupiš LUMBER, pri nas in oglej si našo zalogo! : bomo zadovoljili in ti prihranili den ■
w. j. lyo^
Naš office in Lumber Yard na vog'1 DES PLAINES I NCLINTON ST ■
Chicago Phont 3S5t
J0S. KUHAR
MESNICAiti
grocerija
SE P ft. IPO R0ČA® 120 Moen Ave. Rockdale, Illinois-
uj Govori nemško in angleško, ie
ffiffigiffiffiffiffiffiisffi^ffiSffiffiffiffiffiffiJ
TROST & KRET7
— izdelovalci —
havana in domačih smodk
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum"
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
5c.
Garnsey, Wood &
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg-Oba tel. 891.	JOLIET,
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Metropolitan Drog St
N. Chicago & Jackson St»-
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI * "BELLflDONN/T OBU*1
tU m± a va4w Un » n«*™ "
revmatemij hromost1 bolesti » kolku
bolestih » Členkih
nevralol prottnu otrplosti mSc
slabotnem križu
S-*805™ ' 1
pljučnih in	1
mrazenju . vnetju oprsnb prehlajenjU
BOLESTIH . LEDJIH BOLESTIH . KRIŽU
HUDEM KASUU

Varčevanje.
M SffiH5ffi^ffiisffiSffi^ffi>?5ffi>«ffi!i?3ffi m Ss« gj iffilffil ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi ffi K ffi ffi ffi Si !fi
njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka j Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki preti)0j c|ar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih lju l> in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa-Varčujte s svojim zdravjem bolj kot^: denarjem.
Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočamo
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
ELIXIR
BITTER-W1KE
/ jrfgjjg y "Ž.

thinerovo
horke viko
| ....._.-ir-"
'"■""^»r.d fy. JOSEPH TR1NER SAskUnd Avt, CHICAGO. ILL
To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih korenin j in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučajih
ZABASANOSTI,
OTRPLIH JETER,
ZGUBI OKUSA,
NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA, KRČEV
ŽELODČNEGA KATARA,
t c£ b"
in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da oslabi To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje delo ^ motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno de
V VSEH LEKARNAH	CENA $1-0°-
iH
m1'J
Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali.*, 25c »n 50c, po pošti 35 in 60c.
i ' j-JB
'ffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffiffi*?;*!! 'ffiffiffiffiffiSffiSSSSffiSffiSffiSffiKKK**"
joseph triner,
=	-IZDELOVATELJ---
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO, 1 -
AMERIKANSKI SLOVEKSC. 7. MAJA 1915.
7.
ft
Učite svojo deco slovensko moliti in čitati
iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
KATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
I
V %
R I I!
K t li K li 1 li K t R R R
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Pišite ponj n*:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
* « * » K S X JR M W S K !R S K ffi Sfi KSf«W!fi »ffitfi
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oski^buje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. ^ COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
REKRUT.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
glasno. Deklica ni zakrivala svojih čuvstev in prevzetni lovec je opazil lahko, da ji je zoprn. Tacaš ko so opazovali gosti drug
one velike hiše? — No, to je lazaret ali vojaška bolnišnica. Vojaka morate nagovoriti, pustil Vas bo noter, če je le mogoče. — Le vrnite se srečno domov in pozdravite mi o priliki mojega očeta.
"Tisočkrat se Vam zahvaljujem, prijatelj!"' — mu je odgovorila Katarina
drugega, je prinesla krčmarica Katari- \	.......
. . , , . , .. •, -■ •• m sla napram bolnišnici. Ko le bila ni pivo, mlad vojak prijaznih oci se ji	v	.	,
. F .. .. . ..	... ■ , - zopet sama, se je polastila globoka
je približal, ji ponudil svojo kupo m . ' . ' . ' . °
, , ..	.. ,	i žalost njene duše m skoraj se m upala,
rekel prijazno v kempskem narečju:	J
... . 1 ... , .„ „ da bi nagovorila vojaka. Ali ko se je Trcnimo, Micka. Vi ste gotovo'	" ..... „ .
,,'...	i približala vojašnici, je zazarel njen o-
od Antverpna?	,	,.
. . ,	. c . . ! braz veselja
Ne, tovariš. Jaz sem od sv. Anto-
na iz Šilde, ali iz doline suhcev, kakor hočete."
"In jaz sem dečko iz Vehtergod — torej sva soseda."
Veselje je ožarelo dekličino lice, pogledala je vojaka tako ljubeznivo kot da bi bila našla rodnega brata.
Med tem pogovorom so se vsedli ali |
vojak se ji je zdel znan. In res! Ko je bila še nekaj korakov oddaljena od njega, ga je zaklicala po imenu — bil je Kobalov, o katerem je bil pisal Jan, da je postal kor-poral.
Ko je zapazil korporal Katarino, je skočil radostno k nji in vprašal veselo začudeno:
...... . . , . . • • -I "Ljubka, Katarina, Vi ste to? —
i "^Jt" Kak° Je vendar to? - O Bog, kako se veselim, da Vas vidim. Kako se
z navihanimi brkami se je pa vsel tako blizu Katarine, da se je je skoraj dotikal. Katarina ni mogla prenašati njegovega porogljivega in predomačega
vedenja, tresla se je kakor v strahu	m kaj rgkla u ko je sliša]a
prijela je svojega rojaka za roko m ga „
godi našim ljudem v vasi? — Je moja mati ozdravela? — Kako je z Verba-kovo Lizo? — Vedo tam, da sem kor-
*

domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galuna Catawba belo vino 80c galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali ,.Money Order.

Ljudska banka
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu

Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar." Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
prosila prikupljivo:
"O dobri moj prijatelj, sedite Vi pri meni in varujte med pred Francozom — kaj pa misli on, da sem jaz?"
"Ah" — je naredil Flamec, — "to je veternjak. Samo postopi naj se in naj se Vas dotakne, potisnem mu svojo .pest v njegove debele brke in če je tudi stokrat učitelj borbe."
Ojunačena se je obrnila Katarina drzno k izzivaču:
"Gospod vojak — jaz bi Vas prosila, da se odmaknete od mene. Kaj pa mislite Vi pravzaprav? — Ali imate Vi mene za kako slabo blago?"
Učitelj borbe se je zakrohotal in se odmaknil govoreč smešne zbadljivke, katerih ni razumela na srečo Katarina, ki je vpraševala svojega varuha:
"Recite vendar, prijatelj, kako se pišete, če smem to vedeti?"
Suzan Caersev sem vsak dan." Suzan Caersev? — Glej vendar! Komaj štirinajst dni je tega, da smo prodali Vašemu očetu telička, lepega lisastega telička. Še imam od skupila v žepu."
"In kaj dela moj oče? Je zdrav?" "Popolnoma zdrav! — Mož kakor hrast. —"Zdaj se domislim, da nam je pravil, da je tudi njegov sin vojak. — Toda — ali ne poznate Vi našega Jana?"
"Kako se pa piše?" "Jan Breme."
"Breme?! Moj Bog, kako bi ne poznal Bremca, saj služita v isti kompa-niji, hodila sva vselej skupaj, dokler ni obolel na očeh."
Vendar enkrat človek, ki je poznal Jana! — Ginjena je prijela Katarina ojaka za obe roki in vzdihnila: "Prijatelj moj dragi! — Glejte, zdaj hvalim | Boga, da me je pripeljalo v to krčmo. Vi mi pokažete pot do Jana, kaj ne?— O vem, vsi fantje iz našega kraja sa dobre duše."
Seveda Vam pokažem v bolnišnico. Ali pa veste, da je Jan slep?"

slavnoznani
slovenski pop
Proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
0,e2 tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčflo.
^ELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka-
Joliet Slovenic Bottling Co.
* Scott St.	Joliet, 111
li Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. 344
telefoni
'Žal, da xem!" — je vzdihnila. "Ko-
liko solza smo že pretočili radi njega." Nekanf nevoščljivo so gledali drugi ojaki, ko sta si postala deklica in njihov tovariš tako hitro domača. Učitelj borbe je drsal nemirno po stolu in je zmigoval z obrazom in rokami, potem se je primaknil zopet k deklici in ko i je bil najmanj v mislih, jo je prijel za brado.
Flamec je skočil na noge in se grozil, Katarina pa je vstala jeze vsa za-repela in bila je učitelja borbe s plosko roko tako junaško po licu, da je videl vse zvezde."
Ko se je pa zavedel udarjeni mojster, se je izpremenila mirna krčma v grozen bojni polom — zgrabil je za vrč in hotel je razbiti ž njim Katarini-no glavo, ali mladi Flamec je bil močnejši od njega, prijel ga je hitro za grlo in mu izbil vrč iz roke. Drugi vojaki so planili hitro med razljutena borca, odtrgali so drug od drugega in ju opominjali, da se ne sme boriti vojak s pestjo, zanj je sablja.
Nad tresočo se Katarino se je izlila ploha hudih besedi, vojaki so se podili po sobi, krčmarica je kričala, da gre po stražo, — kar se je oglasilo močno bobnanje v vojašnici.
"Juha, juha!"--so zavpili oni, ki se
niso mešali v prepir, in so stekli vun. Učitelj borbe je preklinjal in grozil, potem je sledil tovarišem rekoč pri odhodu Flamcu:
"Ob petih na mestu! — Pridem po Vas!"
"Dobro, dobro, čeljustnik!" — mu je odgovoril Flamec s posmehom.
"O ljubi Suzan, koliko strahu sem prestala" — je vzdihnila Katarina, ko je ostala sama s svojim varuhom, — "je zdaj vse v redu?"
"V redu? — Sabljat se moram nocoj s tem pretepačem."
"O moj Bog! — in. to zaradi mene!" — je zakričala Katarina in se vsa tresla. Oni jo je miril velikodušno:
"Ni se Vam treba plašiti, dete moje, to je samo za smeh. Konečno se izide stvar tako, da pojdemo vsi skupaj pit, ker je način tega vraga, da pride do brinjevca — namreč če je on na vrhu. Take reči se mu pripetijo samo dvakrat v tednu, kakor je splošno znano. — Le pojdite zdaj hitro z menoj, popeljem Vas do bolnišnice, kjer je Jan.
Katarina je plačala svoje pivo in zapustila z vojakom krčmo. Govoreč o domu in o razmerah pri vojakih jo je spremil skozi par ulic, potem se je poslovil, rekoč: "Vidite vojaka na klopi pred vratmi
"Vse gre na dobro," — je odgovarjala Katarina. — "Vaša mati je bila že nedeljo pri veliki maši, mrzlica jo je zapustila in skoraj da se ji ne pozna, da je bila bolna. — Jaz pa sem Lizi sama povedala, da ste postali poglavar."
"No — ali se ni smejala?" "Ne, zardela je do ušes, vesela pa je bila tako, da ni mogla izpregovoriti ne besedice, jaz pa sem brala v njenih očeh njeno veselje."
Kobalov korporal je povesil glavo in gledal v nič, nakrat se mu je izpre-menil obraz, čutil je, da zardeva in da mu razbija srce. Rojstna vas s svojimi njivami in travniki, nedolžen pogled ljubljene, ljubezniv smehljaj materin, veselje nedelje po dolgem tednu dela, krasno petje pod zeleno lipo, žlo-budranje udomačene srake, lajanje domačega psa, šumenje smrek... Vse to se mu je prikazalo živo pred oči, vse to ga je mamilo s čarobnim glasom .. .
Rahlo je vprašala Katarina: "Kobal, kaj sem pa rekla, da sem Vas razža-lostila?"
"O ljubka Katarina — jaz sam ne vem, kaj — prikazala se mi je nakrat naša vas, tako živo, da sem videl, kako se svetlika stolp v solncu. Moj o-če je vezal snope na strnišču, moja mati je. stala poleg njega, čul sem, ka ko se razgovarjata o nieni. — Bil sem čisto omočen — ali zdaj je minulo
"Pojte, Kobal — peljite me vendar I k Janu, on bo tako vesel, ko me za-1 gleda."
"Vi veste torej za njegovo nesrečo?' "O vem! Prišla sem samo, da ga potolažim. — Ne pustite me več, da postavam tukaj, peljite me takoj k njemu."
Žalosten je vzdihnil korporal: "Kako Vas pomilujem, uboga Katarina...'
"Zakaj?" — je vprašala burno Katarina. — "Govorite, pojte, ne delajte mi strahov."
"Nesrečna aKtarina! — Nikdo ne sme do slepih in do drugih, ki so bolni na očeh, to nam je prepovedano pod strogo kaznijo."
Bolesten krik se je izvil deklici, zakrila si je s predpasnikom oči in je fekala:
"Gospod, moj Bog! — Bog ti moj! — Štiri dni naj bi bila hodila zastonj, zastonj da bi se bila mUfila in Jane ne dobila pred oči? — Živa ne grem od tod, če ga ne ugledam, bodite prepričani o tem."
"Ali Katarina!... Ne smete tako ve-kati na ulici, če ne, bodo prišli ljudje in bodo zijali in poslušali, molčite vendar raje." -
Katarina si je obrisala oči in zavpi-la z izrazom poguma in obupa:
"In če se splazim v hišo kakor tat, če mi prebode sablja srce — moram ga videti in govoriti — naj me zadr žijo, če me morejo."
"Poslušajte, ljuba Katarina" — je govoril korporal na tiho, — "alhko d;> izgubim jaz pri tej stvari svoje zvezde' ali pomagati Vam hočem. Samo mi rujte in molčite. Narednik pojde takoj z raportom h komandantu, zdravnik je bil že tukaj, ravnatelj je bolan ne pride v bolniške prostore. Ko odide narednik, Vas popeljem tihoma k slepim. Ali da ne pozabite, Katarina če pridem v luknjo, če izgubim svoje zvezde, tedaj povejte moji materi in Lizi, da sem jih izgubil iz prijatelja in usmiljenja."
Solznih oči mu je zatrjevala: "Bodite prepričani, da Vam ostanem hvale žna vse dni svojega življenja. Zanašajte se name, Liza Vam piše pismo kakor hitro bom jaz doma."
'Saj ne zna pisati!" — je vzdihnil korporal.
Znam pa jaz — in pisala bom namesto nje, in stvari bom napisala, da bodete skakali od veselja."
"Velja, Katarina. Torej poslušajte, jaz ne smem tu govoriti zljudini. Sedite na klop in sedite, dokler ne pride narednik, rekel mu bom, da ste moja sestra, sicer nam še pokvari kaj. Go voriva malce o prijateljih tam doma. Se je že poročila Pipovarjeva Nela In naše žrebe, ki smo ga prodali 1 "Krono", kako se drži?" Vsedla sta se razdaljena drug od
drugega na klop.
*> ♦ »
V bolnišničnem oddelku za oči se je nahajala temna soba, v nji so bila okna zadelana z zelenim papirjem, ki je branil zavidno, da bi ja ne prišel sled solnčne svetlobe v ta dom nesre če.
Za človeka zdravih oči si ne moreš misliti bolj strašnega kraja, kajti ta ■zamolkli zelenikasti mrak je bil bolj žalosten kakor najčrnejša vseh nočnih tmin; če si pogledal vanj, se ti je stisnilo srce in napolnila se ti je duša s tesnobo in grozo.
Treba se je bilo privaditi očem tega smrtno otožnega mraka predno si mogel razločiti in spoznati kako stvar v sobi. Poleg tega je vladala tu tudi tihota smrti, dasi so bivali v nji ljudje, ki so pretrpeli najhujše muke — to ti-hoto je prekinil le zdaj pa zdaj stok bolečin: oči skele od žganja z lapisom (peklenski kamen).
Na lesenih klopeh ob steni so sedeli slepi kakor vrsta nočnih prikazni, negibni in nemi. Vsakdo njih je imel na čelu zelen senčnih, ki je pokrival čelo in oči, da nisi mogel razbrati o-braza.
V kotičku ob steni je sedel Jan Breme nagnjene glave, zatopljen * žalostne sanje o rečeh in ljudeh, katere je ljubil tolikanj in katerih naj bi ne bil videl nikdar in nikoli več.
Pod zelenim senčnikom se mu je prikradel usmev na usta, gibale so se ustnice kakor da se pogovarja z nevidnimi bitji — bil si je priklical v spomin sliko drage deklice, ravno je prisilil to sliko, da mu je ponovila ono ob slovesu šepetano sramežljivo priznanje ljubezni, ko se je -slišal nekak ropot na hodniku.
Janu se je zdelo, da je pregovoril nekdo njegovo ime. Trepetaje po celem telesu je skočil po koncu in njegova usta so izbruhnila nehote v klic upanja in žalosti: "Katarina! — Katarina!"
(Dalje prih.)
Kadar se mudite na vogalm Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potlesiem. Fino pivo, najboljša vina in *modke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway J O LIB T
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
D. POSTELANCZYK. klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
W. O. MOONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG,
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
'HOTEL FLAJNIK"
332» PENN AVENUE ▼ kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstr« t najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodolltl NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
Pittsburg, P*.
3329 Penna Ave.
Woodruff Bldg.
Joliet, 111.
Samo pri uieni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rastin proti spadan-lu ženskih in moških las, kakor tudi za rast molkih brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, roliah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov y markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
i JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
IHIIIUIIIIIIIIIIHIIIIinillllHIIIHIIIIiUllllllllilUlllllllllllllllillllll
1 Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: = 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
1 Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
| JOLIET, :-: ILLINOIS.
luiHIIIUlUIIIIUMHIIINIHIIimitlllUlIUIIIIIIUlUIIIIUilllll
vmmmvmnfffmnR
♦*»*GERMAN»»*» |
f Loan & Savings Bank
MARTIN WBSTPHAL •tli N. Bluff Str*«t	JOLIET. ILL.
hmmmmmmmnt
r»i
Si
i i.
Urad* telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago S247
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAH 1*0« N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
Joliet Steal Dye House
Profesional Cleaners, and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
J. P. king
lesni
trge vec.
Clinton in Dttplainee St*. Joliet
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
{MICHAEL CONWAY*
C 106 Loughran Bldg. )
/ Cm* * and Chicago Bit. JOLIBT S
Pcsojuje denar na žemljica.
Insurance mk m
Surety Boat*. Steam Ship Af«U. Beth Phone* Mi
fZAJ
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleikem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjig« pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki:

Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS
DELO JAMČIMO.
Živel je nekdaj bogat seljak. Vsega je imel v izobilju, tako, da mu je bila soba že vsega prepolna in pretesna; zato si sezida shrambo in tu zloži svoje bogastvo.
Toda bogatin ne spava: boji se tatu. Tako tudi naš seljak: ponoči ni spa-val, marveč je imel navado, pregledo vati po dvoru, da-li se mu ne godi ka ka škoda.
Nekoč ide tako na dvorišče in posluša. Zazdi se mu, kakor da je šel nekdo mimo shrambe, in baš, kakor da je suha slama pod nogami zašu mela.
Gospodar vzdrži sapo, posluša znova, kak šum da je to, in se prične ti-homa plaziti, kakor da ide nad volka.
Ko dospe do shrambe, poluka izza ogla; toda tudi nekdo drugi poluka nanj izza drugega ogla.
Gospodar se skrije za ogel, misleč si: polukam znova. Ne vem, sta se-li tako še dolgo igrala "kuku", ko se slednjič tat drzneje spne s polovico telesa in za njim tudi gospodar. In gledata si jeden drugemu naravnost v oči.
—	Brate, vpraša tat potihoma, se-li nisi domislil, da imava jedno in isto rokodelstvo?
—	Ne, dragi moj, kakor vidiš!
—	Idiva torej na delo; i dobiček i greh, pa tudi kazen si deliva.
•— Dobro torej, idiva. Toda kam?
—	Tudi jaz ne vem, brate. Jaz sem še nevešč človek; baš idem prvič, in hudo bi mi bilo, da ne izvršim ničesar. Ulomiva v shrambo! To je bogat go spodar, gotovo kaj naj deva.
—	Dasiravno prvič, misli si gospodar, toda čakaj, posvetim ti že, — drugič ne boš več kradel.
—	Meni je vse jedno, mu reče, idiva torej na delo. Toda s čim naj ulomiva? — Imaš li kaj s seboj?
—	Nimam ničesar, brate. Toda po-iščiva si kak kolec, da izstaviva vrata.
—	Čakaj, čakaj, reče gospodar. Jaz pa imam ključ pri sebi, tudi sem jaz pripravneji. Morda odpre ta-le.
In vzame ključ izza pasa in odpre shrambo. Stopita vanjo.
—	Glej kovčeg, reče gospodar, vzemi si ga! Sam pa ide dalje, da si poišče sekiro ali pa tehtnico, da z njo pogladi tatu.
—	Bog z njim, izpregovori Ie-ta, čemu mi bode kovčeg. Jaz bi rad kruha, tu pa ti, brate, tako lepo diši po svežem kruhu, in stopi dalje po shrambi; njuhajoč.
—	Glej, jaz sem ga našel, reče gospodar in poda tatu s police cel hleb fertiha; ta pa ga prime z obema rokama in ga prične jesti kakor bi bil o-mamljen.
—	Nisi-li ničesar večerjal?, vpraša ga gospodar, ki je imel tehtnico v roki že pripravljeno.
—	Kako meniš, večerjal?, odgovori le-ta in si dalje maši in meče v usta. Glej, dragi moj, danes je že drugi večer, odkar nisem imel, razun vode ničesar drugega v Ustih. Zelo sem shujšal.
Gospodar pobesi roko, v kateri je držal tehtnico in molči.
Tat pa ne poje mnogo, se prekriža vzame s police še jeden hleb kruha razun načetega in reče:
—	No, brate, hvala Bogu, naj nama odpusti: odpusti pa mi tudi ti, in ide ven.
—	Nevidiš-li, brate, koliko je tu blaga?, nagovori gospodar tatu še jeden-krat. Pridi, da vzameva, karkoli nama pride pod roko!
—	Bog s teboj in s tem blagom, odgovori tat. Jaz ne vzamem ničesar in bi tudi tebi ne bil o tem pravil ničesar — in nadaljuje:
—	Hvala Bogu, da sem prišel do" teh hlebov. Za celi teden dni bode zadosti to i meni i moji ženi; pa tudi mojim otrokom ne bode treba ničesar boljšega.
—	Ce je tako, pa pojdi semkaj. Vzemi si tole vrečo moke in nesi jo domov. Ne boj se nikogar; hodi narav nost po ulici; če te pa kdo'vpraša, reci mu samo, da ti je to dal gospodar.
—	Kaj, gospodar? Kak gospodar', vpraša tat bled kot smrt.
—	Da, moj brate, gospodar. — Glej, 011 stoji pred teboj.
Tat, veš" poražen, pade pred gospodarjem na kolena.
—	Batuška (oče), ne onesreči me. Dva dneva že nisem jedel ničesar; istotako tudi ne moja žena in moji otroci!
—	Vstani!, reče gospodadr. Vzemi kruh, vzemi moko, pa hodi z Bogom; oni je srečen, ki se ne polakomni za tujim blagom. Hodi z Bogom; toda ne hodi več po tujih shrambah krast, da si tudi lačen.
Sodnijska obravnava v letu 4000.
—	Obtoženec, vpraša sodnik, ali imate morda še kaj povedati?
Na zatožni klopi je sedel mlad mož.
Bil je prvikrat pred porotniki, ob-dolžen, da je svojemu gospodarju izneveril večjo svoto denarja iz blagajne.
Obfazi porotnikov so bili zelo resni, kakor kakšne strele so od časa do časa švigali na nesrečnega obtoženca in zdelo se je, da je njegova osoda že odločena.
—	Prosim, ako dovolite, prične ob-
toženec, radi bi še nekaj besed izpre govoril, in sicer spoštovanim damam pobotnicam!
Nato se je nekako Iahkotno-prikup 110 obrnil proti kraju, kjer so sedele porotnice, ter pričel svoj govor!
—	Visoko sodišče! Nemogoče sko raj mi je opisati čutila, ki me navdajajo stoječega tukaj pred vami, potrtega vsled obtožbe, ki mi je v največjo sramoto. Kako hitro se spremeni o soda pri človeku. Pred letom dni še nisem bil hudodelnik, kakor danes, moja roka je bila še čista in moje ime neomadeževano. Nekateri izmed vas, ki ste sedaj moji sodniki, poznate me že zdavnaj. ' Takrat sem med drugim poznal vašo predsednico.
—	Dragi prijatelj, rekel sem nekega dne svojemu prijatelju Odigo Jonezu, ali poznaš ono krasno ženo? Seznani me vendar ž njo.
—	Kaj bi je ne poznal, mi je odgovoril, vsaj je moja žena.
—	Tvoja žena!, zakličem, nikar ne laži, morda je tvoja hči, a tvoja žena nikakor ne!
Temu se nikar ne čudite, moje gospe na porotni klopi! Ali morda ni mitres Odigo Jonezova tako mlada in lepa in nežna, kot bi bila svoja lastna hči?
Po kratkem oddihu je nadaljeval mladi in zviti obtoženec:
—	Nekaj dni potem me je miss John Dringleseva povabila na kosilo. Nikdar ne pozabim tega obeda, vedno se tudi spominjam malega Tom Wifla, kateri me je, dasi je bil še-le dve leti star, tako izborno zabaval, da nisem vedel, bi li bolj občudoval mladega moža ali pa njegovo mater, ki ga je vzredila v tako popolnega dveletnega moža. O, da bi bil tudi jaz imel tako mater!
Tu si je zatoženec zakril obraz in solze so mu zalile obličje.
—	Moje gospe visokega sodišča, nadaljeval je z ihtečim glasom, kar me pa še posebno teži, je to, da moram kot navadni hudodelnik stati pred an-geljem ljubezni, usmiljenja in kreposti, pred mistreso Kornelijo Hobbso-vo. Kolikorkrat sem v šentšimonski cerkvi pozabil na službo božjo, pridigo in molitev, „ker me je nežno mili in bogaboječi obraz mistrese Korneli-jeve bolj globoko ganil, nego besede pridigarjeve. Spomin na njo me je dolgo časa varoval hudodelniške poti. In ko bi ne bil šel v kopališče, ko bi ostal blizo Kornelije, gospe visokega sodišča, zagotavljam vas, nikdar bi ne bil prišel tukaj sem na zatožno klop.
Ihtel je pri tem mladi zatoženec tako krčevito, da so se tudi v očeh mistrese Hobbsove zalesketale debele solze.
—	Gospe na porotni klopi, nadaljeval je zatoženec, pred seboj imam še devet dam. Vse so v nežnih, mladostnih letih, ikso pa spoznale, da ni moža na svetu, ki bi bil vreden takega zaklada, kakoršen je vsaka izmed njih!
Srca deveterih brezzobih, starih go-spic, ki so b»la dosedaj trda kot skala, pričela so se pri zadnjih besedah zato-ženčevih topiti kot led od žarkih^o-mladnega solnca.
—	Moje dame! Ni mi tolikanj hudo, da sedim tukaj kot hudodelnik, ne bojim se tudi temne ječe, ki me po pravici čaka, toda tega pa le ne morem prenesti, ker je najslajši čut mojega srca kriv, da sem prišel 11a zatožno klop.
Zopet molči!
—	Ali naj nadalje skrivam v svojem srcu, kar nič več prikrivati ne morem. Moje srce je gorelo in še gori za jedno izmed vas deveterih, ki še niste v jarmu zakona. Toda njenega imena, jaz nevredni, imenovati ne morem in ne smem. Celo vrsto let sem jo častil, toda reven sem bil; da njo dobim, postal sem hudodelnik. Obogateti sem hotel in potem kot bogatin stopiti pred njo i besedo: Ti si moja izvoljenka!
Zato sem izneveril denar, ne misleč, kakšne žalostne nasledke bo imel zame ta korak. Sedaj pa stojim tukaj kot hudodelnik in gledam med vami njo, katero ljubim, in ta tudi mene sodi. Nadejal sem se, da me kedaj kiti-jo venci ljubezni, a sedaj sem izročen okovom in ječi. Vtje, vse je izgubljeno, celo podobo svojega angelja bom moral iztrgati iz svojega srca, ker nisem vreden, da hi tudi to tolažilo ponesel seboj v temno ječo —
Obtoženec je bil tako ginjen in potrt, da ni mogel več govoriti ter se je knkor nezavesten zgrudil 11a obtožno klop.
Porotniki so 11a to odšli v drugo sobo in se ondi posvetovali.
Ko so se zopet vrnili, izjavila je na-čeinica porotnic, da so obtoženca porotnice soglasno, to je z 12 glasovi spoznale — nedolžnega.
Tisti dan je vši obtoženec dobil devet povabil na — kavo!
od Verduna, smo porinili svoje postojanke naprej kakih sto metrov in .izdelali okope.
"Južno od Vogezov je položaj ne-izpremenjen."
Zrakoplovci spuščajo bombe.
Lorydon, 30. apr., 1. zj. — Nemški zrakoplovci so spet napadli vzhodno brežino angleško. Več bomb so spustili 11a mesto Ipswich v okraju Suffolk, 66 milj severovzhodno od Londona, kmalu po polnoči. Tri hiše so zgorele, a ranjen ni bil nihče.
Pariz, 29. apr. — Danes izdano u-radno naznanilo vojnega ministrstva pravi:
"Sovražnik je bombardoval s pomočjo letečih strojev in poslužujoč se zažigalnih bomb odprto mesto Eper-nay, ki so zdaj v njem samo bolnični oddelki.
"Po zanesljivih poročilih je bil zep-pelinovec, ki je pred osmimi dnevi spuščal bombe na Dunkirk, resno poškodovan po našem topništvu. Ker ni mogel pluti dalje, -se je razdejal v drevesih med Brugesom in Ghentom."
Belfort, Francija, 29. apr. — Trije nemški zrakoplovi so leteli čez Belfort ob 5. uri davi in spustili približno dvanajst bomb. Štirje delavci so bili ranjeni."
I
ZA KRATEK ČAS.

iifi
Času primerno.
A: "Kdo je dandanes najbolj zadovoljen in vesel?"
B: "Kdor je še samec in ne bere nobenega časopisa."
Gosta megla.
Mornar pripoveduje: "Že marsikako meglo sem doživel, ampak take pa še ne, kakor lansko jesen, ko smo se vozili proti Avstraliji. Včasih je bila že tako gosta in debela, da smo se kar s hrbtom nanjo naslanjali. Nekoč so nam pa štirje možje v morje padli, ker nismo zapazili, da se je bila megla za našim hrbtom pretrgala."
Pri peku.
Kupec: "Vaše žemlje so čedalje ma-nji!"
Pek: "Ni res; ampak vaša usta so čedalje večji!"
Ameriško.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 29. apr. — Nemški vojni u-rad je danes objavil sledeče uradno naznanilo:
"Naše postojanke na zapadnem bregu kanala severno od Ypresa in ob pototfu Yperiee blizu Steenstraata so bile včeraj popoludne napadane neprenehoma, ali brezuspešno.
"Vzhodno od kanala se je napad po francoskih, alžirskih in britanskih četah izjalovil s težkimi izgubami za so* vražnika. Število topov, zaplenjenih severno od Ypresa, znaša doslej tri-inšestdeset.
"Sovražnik je brezuspešno razstre-ljeval mine na železnici La Bassee-Bethune severno od Les Mesnila v Champagni. Pri Les Mesnilu so bili francoski ponočni napadi proti postojankam, ki smo jih zavzeli, odbiti.
"Na višinah ob reki Meuse, južno
Janez Poldetu, ki je prišel iz Amerike: "Ali so v Ameriki res tako visoke hiše, kakor se pripoveduje?"
Polde: "Res. Nekdo, ki je streho kril, se je moral na trebuh vleči, da je mogel mesec mimo, — tako visoko je bilo."
Pred poroto.
Zagovornik: "Kazen za mojega varovanca je previsoka. Ker je slab in bolehen, bo morebiti komaj par let živel, pa ga hočete obsoditi za celo življenje!"
Še slabši.
A: "Moja pšenica je letos slaba — komaj pedenj visoka."
B: "Moja je pa tako majhna, da morajo vrabci poklekniti, če jo hočejo obirati."
Vse polno.
Nekdo prenočuje v hotelu, kjer 11111 pa slabo strežejb. Pokliče strežaja in mu veli, naj prinese knjigo, kamor se zapisujejo pritožbe. Strežaj: "Je ze polna!" — Tujec: "Potem pokličite gospodarja!" — Strežaj: "Je pa tudi danes že poln in ne more priti!"
Suehorobarjev vzdihljaj:
"Pretetu so slabi časi! Oben člouk nejma gnarja; če ga pa gdti ima, pa
V šoli.
Učitelj: "Zadnjič sem vam razlagal pijavko. Med katere živali prištevamo pijavko?" Tone: "Med sesalke."
Vsi edini.
Tujec (gleda pretep): "Tu se pa tudi vsi tepo!"
Krčmar: "Ja veste, pri nas smo vsi edini."
Pri izpitu.
Profesor (naravoslovja): "No, gospod kandidat, kaj pa vam je znano o zveznem členu med človekom in opico?"
Kandidat: "So ga že našli!"
Profesor: "Tako? Kateri pa je?"
Kandidat: "Vino."
Primerna prispodoba.
Baron: "Ta-le berač, katerega si ravnokar pognal skozi vrata, je pač velik surovež in še večji nesramnež,
kaj?"
Strežaj: "E, njegova nesramnost i« surovost, gospod baron, še ni nič proti njegovi predrznosti — tako neumno in nerodno se je obnašal, kakor bi bil on sam gospod baron."
OPREMLJENE SOBE SE ODDA-jo v najem: 203Bridge St., Joliet, ITI. Več pove g. Stephen Kukar. 3t
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L
Vljudno vabi vse rojake, Slovence b Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI I
Mlinar
IN TRGOVEC.
JOHN PUBENTZ
203-205 Division St., Joliet, 111.
PRODAJE SENO, SLAMO, ŽITO, PIČO ZA PERUTNINO. Zmelje žito, kakor naročite.
Prodaje Rubber Roofing, ki je pripravljeno za kritje hlevov in kurjakov.
City Express Transfer za selitev z automobili. Hitra postrežba.
Phone 2736 ali 3932-J.	40t4
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.58
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.51
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............IS-®®
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1"'M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................*"•]"
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................f12-0®
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................^J:
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................'
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloven* skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Joliet, ill.
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlN0*®"
Union Coal & Transfer Co
ft 15 CJLS8 STREET, JOLIET, ILL. Piano mul Furniture Moving'
Chicago telefon 4313.
Northwestern telefon
41*
POZOR)
POZOKI
SP0MLADNE IN LETNE OBLEKE.
čedne in moderne oblek« za odrasl« in mladino te dobe pri na«, kakor tudi delamo ▼ popolno zadovoljitvo oblek« po meri.
Velika zaloga najmodernejih kloba-kov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čcv-ljer visokih in nizkih za molke, ica-ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
FrankJuričič
IMl N. Chicago St. JOLIKT. IL
Pesnik.
"Ta cigara ne vleče in se mi nikakor ne more dopasti; v prejšnji sem že vsaj dobil ženski las in potem sem zložil dolgo pesem o črnolaskah."
Geo. Svetlecicl
**«»»««»»«*J*
S PRVI SALUN SffS ONKRAJ MOSTA 9
Mi JUS! SJliSli Bi S WW®*
Chicago Telephone 107 RUBY STREET, JOLl**< ^
DOBRODOŠLII
J. C. Adler &
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
JOLIET,
Chicago tel. 3399. N. W. tel
Louis WiSe
200 Jackson Street JOLIET.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMOP*1'
Sobe v najem in Lunch RooP^
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefona 405 ,	S. Bluff St.. Joliet. ^