VESTNIK y ut* ' 'ca 34 ***' 3])tmmmmnm)mmtmtnnimmm]nmnmH[:mmH)!!tu)tHHi.' Poštni urad 9020 Cetovec E Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt = E izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Kiagenfurt E Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov š E ceioietna naročnina 120 šiiingov E ) P. b. b. n[)mHmnmtmummM!nnmtmnmttmtnmmm)ummtmmnE LETNIK XXXVi CELOVEC, PETEK, 13. MAREC 1981 ŠTEV. 11 (2010) TAJNtK ZSO NA ZBORU ZVEZE SLOVENSKiH ŽENA: Naše žene so hi!e vedno v prvih vrstah hoja za obstoj in pravice naroda Tudi ietos so se siovenske žene na Koroškem vkijučiie v praznovanje mednarodnega dneva žena, ki ga že 70 iet obhajajo žene po vsem svetu vsako ieto 8. marca. Po doigoietni tradiciji so se v počastitev taga dneva spet zbraie na občnem zboru Zveze siovenskih žena, ki je bH minuio soboto v dijaškem domu Siovenskega šoiskega društva v Ceiovcu. Poieg častnih gostov so se ga udeiežiie žene iz vseh krajev iužne Koroške, da se pogovorijo o vprašanjih, ki posebej zadevajo naše žene in matere. Udeležencem prireditve, o kate-obširno poročamo na 4. strani, ^ spregovorit tudi tajnik Zveze slovanskih organizacij na Koroškem iniž. Feliks Wieser, ki je spomni na zgodovino 8. marca kot Mednarodnega borbenega dneva aia za večjo enakopravnost, ob-anern pa opozoril, da je žat tudi še aoes mnogo področij, kjer žena J Povsem enakopravna moškemu. Ko je Paše potem prešel na vprašanja narodne skupnosti, je taj-ZSO poudaril, da so siovenske °roške žene tudi v najtežjem ča-sp siovenskega naroda izpričate ^ojo politično zreiost: „Deiovaie so na vseh področjih borbe proti ^cifašizmu; trpeie in umirate so ^ Nacetih zaporih, bite so vnete ktivistke in poiitične deiavke, ju-aske in požrtvovaine partizanke neutrudijive zagovornice narod-oosvobodiinega boja siovenske-Sa naroda." ^ ^udi po drugi svetovni vojni, ko Psdaljuje boj za narodne in so-_'a!ne pravice koroških Slovencev, aidemo naše žene v prvih vrstah, J naglasil tajnik ZSO. Obenem ^ jo opozoril, da nekateri danes Poznajo mere in živčno iščejo Medila in argumente na raznih Mestih, da bi kar najbolj proslavi- slovenskega naroda. Živimo v času, ko se nihče ne more odreči vsestranskemu sodelovanju med narodi in državami. Tudi odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo se dobro razvijajo in naša naloga je, da se vključujemo v to sodelovanje, da na avtohtonem naselitvenem ozemlju v teh odnosih nastopamo kot enakopraven subjekt. ..Avstrija je doižna ustvariti pogoje, ki bodo jamčiii obstoj in razvoj siovenske narodne skupnosti na Koroškem," je dejal tovariš VVieser. „Ni dvoma o tem, da danes čien 7 še ni izpoinjen; zakon o narodnih skupinah, ki izkijučuje ogromen de) naših ijudi in dvojezičnega ozemija, pospešuje tako imenovano teorijo o otočni nase-iitvi Siovencev na Koroškem in je kot izpoinitev čiena 7 nesprejem-ijiv. Pogovore, ki jih vodita osrednji siovenski organizaciji na dežei- ni in državni ravni, pozdravijamo in podpiramo. Vendar morajo ti pogovori dati tudi konkretne rezuita-te. izvajanje pritiskov gtede vstopa v sosvete pa škoduje nadaijnjim konstruktivnim odnosom med viado in manjšino, kajti sosvete moramo in bomo vedno giedaii v kontekstu z zakonom o narodnih skupinah." V zadnjih letih je slovenska narodna skupnost prepričljivo dokazala, da je sposobna v akcijah samopomoči dosegati rezultate trajne vrednosti na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih, je poudaril tajnik ZSO. Pa tudi desetletje, ki je pred nami, bo uspešno le, če se bomo znali povezovati z demokratičnimi silami, se vključevati v razvijanje dobrososedskih odnosov ter vsestransko mobilizirati in aktivirati teren. „Tudi v tem desetletju bodo za nas štela samo dejanja," je ob koncu dejal govornik. „Bssede in obljube so sicer lepe, še posebno, če so izrečene v našem materinem jeziku, vendar ne morejo zaustaviti procesa raznarodovanja, če jim ne sledijo ustrezna dejanja. To smo videti tudi pred več kot desetimi leti, ko je takratni kancler Klaus v celovškem Domu glasbe s slovensko besedo do solz ganit stotero naših ljudi. Dogodki, ki so potem sledili — od podiranja dvojezičnih napisov preko preštevanja manjšin do uzakonitve diskriminacijskih rešitev — pa nas morajo utrditi v prepričanju, da bomo le enotni v narodnih zadevah, politično razgledani in zreli, povezani z demokratičnim antifašističnim taborom in z matičnim narodom ter vsestransko aktivni lahko kljubovali pritiskom in premagovali naloge, ki nas čakajo." Ob prvi obletnici smrti KARLA PRUŠNIKA-GAŠPERJA vabimo na Spominske svečanost ki bo v torek 17. marca 1981 ob 19.30 uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu Poleg spominskih nagovorov bo kulturni spored, ki ga bosta izvajala Koroški partizanski pevski zbor in recitatorska skupina. Počastimo spomin na zaslužnega prvoborca za narodne in socialne pravice ter enakopravno sožitje med narodi! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Zveza koroških partizanov Prizadevanje za omejitev btazne oboroževalne tekme V Madridu še vedno tečejo pogajanja v okviru konference o varnosti m sodelovanju v Evropi. Pred tedni je že izgledalo, da se bodo labko lotili pripravljanja zaključnih dokumentov, toda v najnovejšem času so pogovori dobili nove spodbude, zlasti kar se tiče vprašanja razorožitve. V tem pogledu namreč sedaj kaže, da sta velesili — Amerika in Sovjetska zveza — le pripravljeni pogajati se o začetku procesa ..vojaškega de-tanta", torej prav o tistem vprašanju, ki je bilo vse doslej najbolj sporno na madridskem sestanku. Na nanovejše „izboljšanje ozračja" so brez dvoma vplivale pobude, ki jih je na nedavnem kongresu sovjetske partije dal Brežnjev in ki jih tudi v Washingtonu ne morejo enostavno zavrniti, če nočejo tvegati nadaljnjega zaostrovanja odnosov med velesilama ter položaja v svetu. Sicer so stališča ene in druge velesile v vprašanju razorožitve še zelo različna in je celo vprašanje, ali bo v Madridu sploh že uspelo doseči odločilen korak naprej. Kljub temu pa je v konferenčnih krogih le spet za- slediti nekoliko bolj optimistične ocene od tistih, ki so prevladovale pred tedni, ko so nekateri že kar napovedali, da se bodo v Madridu razšli brez vsakega uspeha. Seveda se tudi v vprašanju razorožitve še nadaljujejo govorniški dvoboji, pri katerih sta udeležena zlasti roditelja obeh velikih delegacij Visoko jugosiovansko odiikovanje zasiužnemu borcu Kar!u Prušniku-Gašperju lj ua o! kar najbolj .svoje' — tiste, ki so takrat, ko slovenski narod najbolj krvavel, sth!! ^ sovražnikovih vrstah. Mi pa M dolžni, da se z največjim oštovanjem in ponosom spomni- ^ tistih naših žena, mater in de-k' so dale življenje za svobo- Biie haroda v borbi proti fašizmu. s so vedno na strani naroda, za- drugem delu svojega izvajajo tajnik ZSO svpregovoril o da h, so bj]g ,.gg „aše y pravem besede." ^lačnjem položaju. Dejal je, *?dše narodnostne pravice jasno Žav v členu 7 avstrijske- dr-Pogodbe, ki je rezultat proti-'stične zgodovine koroških Slo-(jg,^dv. Slovenci na Koroškem smo avstrijske družbe in hkrati del Ob prvi obletnici smrti zaslužnega narodno političnega delavca in borca za napredek in pravico Karla Prušnika-Gašperja je bila v torek na generalnem konzulatu SFRJ v Celovcu svečanost, na kateri je jugoslovanski poslanik na Dunaju Novak Pribičevič izročil Gašperjevi vdovi Miri visoko odlikovanje, Red narodne osvoboditve, s katerim je predsedstvo SFRJ posmrtno odlikovalo Gašperja „za izredne zasluge v narodnoosvobodilni vojni in pomemben prispevek v boju za nacionalne in socialne pravice koroških Slovencev v Avstriji". Svečanosti so se poleg Gašperjevih svojcev udeležili tudi številni visoki predstavniki, k) jih je uvodoma pozdravil generalni konzul Milan Samec. Med njimi so bili predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, član izvrš- ženj borcev NOV Slovenije Bogo Gorjan, predsednik Odbora koroških partizanov v Ljubljani Pavle Žaucer-Matjaž, vodilni predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev ter Zveze koroških partizanov in avstrijskih borčevskih organizacij. nega sveta SRS Jernej Jan, predsednik skupščinske komisije za mednarodno sodelovanje Bojan Lubej, podpredsednik Zveze zdru- Poslanik Pribičevič je ob izročitvi odlikovanja v izbranih besedah orisal lik tovariša Gašperja ter njegove velike zasluge, ki jih ima kot organizator protifašističnega boja na Koroškem in kot vodilni narodno politični delavec (njegova izvajanja objavljamo na posebnem mestu — op. ured ). Ko se je tovarišica Mira Prušnik zahvaljevala za odlikovanje, pa je menila, da bi Gašper v takem primeru gotovo dejal: Skupaj smo se borili in delali — vsem skupaj gre tudi priznanje. Kampelman za ZDA in Iljičov za Sovjetsko zvezo. Iljičov je takoj ob vrnitvi v Madrid izjavil, da je poročilo Brežnjeva na partijskem kongresu „nova, pomembna pobuda miru" in da zdaj čakajo na odgovor Zahoda. Kampelman pa je odgovoril „po ovinku", ko je dejal, da je predsednik Reagan pripravljen podpreti francoski predlog o sklicanju konference o razoroževanju v Evropi. V teh dveh izjavah vidijo opazovalci prve znake pripravljenosti obeh velikih sil za pogajanja o teh vprašanjih. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so vlade vseh 35 držav, ki so zastopane na madridskem sestanku, že sprejele zamisel o tem, da je nujno vojaško popuščanje in da je treba Evropo razbremeniti nakopičenega orožja. Pač pa ostane še naprej odprto vprašanje, kdaj in kako bodo take zamisli dejansko začeli uresničevati, če pa po drugi strani napovedujejo nadaljnje in zelo občutno povečanje sredstev, ki jih nameravajo izdati v vojaške namene. Tukaj je posebno značilen „politič-ni manifest" nove ameriške vlade, po katerem je predsednik Reagan s svojo administracijo odločen, da največji del denarja, ki ga namerava prihraniti pri socialnih programih, porabi v vojaške namene. V letih 1981 in 1982 namerava Amerika povečati svoj vojaški program za 16 "/o ali okroglo 38 milijard dolarjev, v naslednjih petih letih pa hočejo v te namene izdati kar 1300 milijard dolarjev, tako da celo ameriški tisk ne govori več o vladnenm proračunu marveč o ..političnem manifestu" novega režima v Washingtonu. In politični opazovalci glede proračunskega predloga ugotavljajo, da gre za temeljni in dolgoročno usmerjeni preobrat, kakršnih je malo v ameriški zgodovini. Takšne ..preobrate" pa bo ameriška in mednarodna javnost težko razumela kot konstruktiven odgovor na pobude, ki jih drugi dajejo v smeri zmanjšanja oboroževalne tekme. Avstrijske pobude za Južno Tiroisko Zakaj ne enaka skrb tudi za iastne manjšine? Za pogubitev sodelovanja tudi na področju zadružništva Kar na več ravneh namerava Avstrija južnotirolsko vprašanje spet postaviti na „dnevni red". Zunanji minister Pahr je na tiskovni konferenci, kjer je govoril o zunanjepolitičnem poročilu za leto 1980, ponovno opozarjal na preostala nerešena vprašanja iz tako imenovanega paketa. Pri tem je kot posebno važno postavil v ospredje vprašanje jezikovne enakopravnosti pred sodnimi in upravnimi oblastmi. Čudno, da je to vprašanje za južne Tirolce po mnenju Avstrije menda življenjsko važno, v lastnih mejah pa ista Avstrija noče priznati enake pravice za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate oziroma — če pomislimo na „rešitev", kakor so jo vsilili s sedmojulijsko zakonoda- jo — to pravico zožuje do skrajnega minimuma, tako da je dejansko v posmeh vsakršni pravičnosti in ši-rokogrudnosti do manjšin. Zunanji minister Pahr je zavzel stališče tudi k zahtevi južnotirolske-ga deželnega glavarja Magnaga, kateri je govoril o ponovni internacionalizaciji. Pahr je bil v tem vprašanju zelo previden — očitno se zaveda, da bi pred mednarodnimi forumi gotovo prišlo do govora tudi o dvojnih merilih, ki se jih poslužuje Avstrija v manjšinski politiki, ko za južne Tirolce zahteva pravice, ki jih svojim lastnim manjšinam ni pripravljena uresničiti. Pahr je dejal, da bodo poprej proučili izglede, ki bi jih imela morebitna nova predložitev južnotirolskega problema Jasen kanclerjev odgovor koroškim hujskačem in zastrupljevalcem ozračja Kako uspešno se je v zadnjih ietih razvijata prireditev, znana pod imenom ..Oktobrski tabor-Oktoberarena", smo v našem iistu že izčrpno poročati. Tudi o tem, kako je prav ta uspeh spravit iz ravnotežja tiste koroške kroge, ki se boiestno upirajo temu, da bi svež veter prezrači) zatohio, v pretekiost zasidrano in z nepomirijivim nacionaiizmom za-strupijeno desetooktobrsko ..tradicijo". Še dobro imamo v spominu sovražne izpade proti Oktobrskemu taboru in biatenje nosiicev te prireditve. Sedaj pa so hujskači prejeii zasiuženi odgovor tudi z najvišje uradne strani. Zvezni kancier dr. Kreisky je v svojem odgovoru na tozadevno vprašanje FPO-jevskega posianca Haiderja v dunajskem paria-mentu nedvoumno poudari); „Mnenja sem, da mediji tej prireditvi (miš-)jen je Oktobrski tabor — op. ured.) niso posvetiti tiste pozornosti, ki bi jo zasiužiia. Nasprotno je biia vsted enostranskega poročanja de-iežna nepraviine negativne ocene." S tem je kancier zavrni) podtikavanja FPO-jevskega posianca, ki je tudi v svojem posianskem vprašanju biati) Oktobrski tabor in njegove organizatorje. Kancterjev odgovor vetja seveda tudi vsem drugim hujskačem in zastruptjevaicem ozračja na Koroškem. Ne nazadnje pa je to tudi odgovor zveznega predsednika SPO koroški SPO, katera se je iani preko svojega biitena „pub)ik" še prav posebno odtikovaia v ščuvanju proti Oktobrskemu taboru in proti koroškim Siovencem. Popis prebivalstva v Slovenjip na podlagi dejanske enakopravnosti Kakor smo že poročali, bodo v Jugoslaviji izvedli popis prebivalstva v času od 1. do 15. aprila. Posebno skrbno so se pripravljali na popis z ozirom na dejstvo, da živi v državi več narodov in narodnosti in je pri izvedbi popisa treba upoštevati njihovo enakopravnost. Velika občutljivost glede teh vprašanj je narekovala pazljivost tako pri sestavljanju vprašalnikov, kot pri izbiranju popisovalcev. In pripadniki narodnosti so z zadovoljstvom ugotovili, da je popis dejansko zastavljen tako, da omogoča nadaljnji razvoj demokratičnih odnosov in nadaljnje uspešno uresničevanje vseh pravic pripadnikov narodov in narodnosti v Jugoslaviji. V Sloveniji živita poleg Slovencev še italijanska in madžarska narodnost — prva na obali in v Istri, druga v Prekmurju. Zato bodo na teh območjih popisne listine v dveh jezikih in vsi popisovalci brez izjeme bodo morali na teh območjih obvladovati oba jezika, pri popisovanju samem pa uporabljati tistega, ki ustreza posameznemu občanu. Popisovalci so dobili stroga navodila, da nikakor ne smejo vplivati na odločitev občana glede njegove narodnosti. Izjasnjeva-nje o tem je izključna pravica vsakega občana, ki se lahko odloči tudi tako, da narodnosti sploh ne navede. Podobno je tudi glede materinega jezika. Republiški zavod za statistiko se je posebej pripravil tudi na nekatere razlike, ki glede obeh narodnosti, živečih v Sloveniji, izhajajo iz zgodovinskih in socioloških pogojenosti. Med drugim je namreč značilno, da madžarska narodnost v Prekmurju živi dosti bolj strnjeno kot pa italijanska nan obali in v Istri. To bodo upoštevali tudi pri izbiri popisovalcev in potem pri vrednotenju njihovega dela. Še posebej pa v zvezi z bližnjim popisom prebivalstva poudarjajo, da bodo dobljeni rezultati dobrodošla pod- laga pri načrtovanju bodočih družbenih akcij, nikakor pa ne bodo — kot to niso doslej — instrument za določanje večjih ali manjših pravic, kar še posebej velja za narodnosti. Če ustroj in izvedbo popisa v Jugoslaviji primerjamo z ljudskimi štetji pri nas v Avstriji, potem moramo pač naglasiti, da je tukaj bistvena razlika — najvažnejša brez dvoma v dejstvu, da so popisi v Avstriji tako po ustroju kot še posebej po izvedbi že skozi vso zgodovino nosili pečat diskriminacije in so v resnici bili sredstvo za statistični genocid, kakor danes ugotavljajo celo že avstrijski znanstveniki. bodisi Združenim narodom ali Evropskemu svetu. Kot najboljšo internacionalizacijo pa je Pahr navede) ponovno intervencijo, ki jo namerava napraviti avstrijska vlada v Rimu, kjer bo menda v kratkem „od-ločno" opozorila na še odprta vprašanja paketa. Lastno pobudo v korist Južne Tirolske pa napoveduje tudi OVP. Njen generalni sekretar Lanner je v Bruslju navezal stike z zastopniki italijanske demokristjanske stranke ter so se dogovorili, da se bodo predstavniki obeh strank 2. junija sestali v Celovcu, kjer bo v središču pogovorov o medsebojnih odnosih predvsem „novi razvoj na in okoli Južne Tirolske". Kakšno vlogo bo pri tem igrala južnotirolska „sestrska" SVP, še ni znano, vsekakor pa je Lanner smatral za potrebno posebej naglasiti, da bo OVP pri tem srečanju ravnala v sporazumu z južnotirolskimi in s tirolskimi ..prijatelji". Poleg tega pa se bo celovškega srečanja udeležil tudi vodja zahodnonemških demokristjanov Kohl, ki je napovedal, da hoče prijateljske odnose, ki so jih tako dolgo izgrajevali, porabiti v korist Južne Tirolske. Ne nazadnje pa pristavljajo pri novi aktualizaciji južnotirolskega vprašanja svoj lonček tudi razna društva v Avstriji, posebno tista, ki se delajo najbolj borbene. Tako na primer Bergiselbund v svoji resoluciji poudarja, da more biti južnoti-rolski paket s svojimi izvedbenimi določili za avtonomijo samo „vmes-na rešitev na poti k samoodločbi Južne Tirolski". S tem se ujema s tistimi pripadniki južnotirolske skupnosti, ki podobnim zahtevam po odcepitvi od ttalije v zadnjem času spet dajejo ..poudarka" z dinamit-skimi atentati. K vprašanju samoodločbe sta v zadnjem času spregovorila tudi dva znana avstrijska strokovnjaka — dr. Teodor Veiter in dr. Felix Ermacora. Oba govorita o notranji in zunanji samoodločbi, oba poudarjata, da pravica do samoodločbe ne velja samo za enega, marveč velja za vse narode. Veiter še posebej ugotavlja, da mora ta pravica veljati tudi za vsako narodnostno skupnost ter poudarja: „ln to velja za vse narodnostne skupine, kakor na primer tudi za Slovence na Koroškem, za katere se vedno zavzemam, da to dosežejo tudi znotraj države, v kateri pač živijo ali morajo živeti. In sicer morajo doseči vse, kar služi ne le njihovemu obstoju, marveč tud njihovemu razvoju." n/ a- Gospodarska deiegacija obeh stovenskih osrednjih organizacij se je minuii torek mudiia na obisku pri Zadružni zvezi Siovenije, kjer so jih na deiovnem razgovoru sprejeti predsednik Nande Vode, tajnik Uroš Janko in donedavni predsednik Andrej Peteiin. S koroške strani so na razgovoru sodeiovaii čiani gospodarskih odborov ZSO in NSKS dip). inž. Franci Einspieier, dipi. inž. Feiiks Wieser in Mirko Sabotnik ter predsednik piiberške zadruge Mirko Kapun in posiovodja žeieznokapei-ške zadruge Franc Vauti. Predstavnike Zadružne zveze Siovenije so informirati o spiošnem narodnopoiitičnem poiožaju koroških Siovencev, posebej pa še o pro-biematiki siovenskega zadružništva, in jim predočiii potenciaine možnosti sodeiovanja med Zadružno zvezo in vkijučenimi deiovnimi organizacijami ter posameznimi zadrugami na Koroškem. Področja takega tesnejšega posiovnega sodeiovanja segajo od predeiovaine dejavnosti in trgovine z rezervnimi deii preko trgovine s kiavno in pie-mensko živino in drugimi artikii do sejemskega sodeiovanja in razvijanja ovčereje. Prizadevanja koroškega zadružništva gredo v smer vkiju-čevanja v že obstoječe gospodarske tokove med Avstrijo in Jugosia-vijo, na drugi strani pa v razvijanje skupnega proizvajanja in predeto-vanja npr. na področju prehrane, kar bi biio v obojestransko korist. Ne smemo več molčati ker nočemo zlorabljati mladine „Poleg obapatorja Irz belo-plavo-garlstzcTzzb Izdajalcev je je rzad ljudstvo sp7*avl!a še sbrlvrzostrza črrza ro-ba, bi je br-ezobzlr-Tzo pobijala šAorrz po ^loverzljl. . . bila je TMj^oIj divja tajrza 77207'llsba org<27MZ%Cz'j%, bi je v ob^plrarzl Evropi delovala sarrzo v ^loverzljl." Tabo piše /ože Vidic v svoji obširni do^MweMt%cIjI z TZaslo-vorrz „Po sledovih črne robe", v Esteri je bot sodelavec te zločinske sbzz-plwe večbrat z rzavedbo prič ocenjen tadi dr. fratre Cigarz. Aljah terzza srrzo rrzoičaH, bo je Ar-ščarzsba baltarrza zveza letošnjo pev-sbo prireditev „Aorošba poje" posvetila lO-letrzic; Ciganove srrzrti. tkfolčali $7720 tadl tedaj, bo $0 jdV7!Ott Zavajali $ poioV2C 722 772i re$72lc%772l O Clga-TZa 272 72jegOVe772 ..odilbovaTzja", bi da 772M ga je podelila $love72lja ("čeprav v re$72lcl gre za prizrzarzje, bi 72222 ga je baltarrza orgaTzizacija Izrekla za rzjegovo glasberzo dejavrzostj. Jioičaii $7720 72a Ijabo e720t720$tl, bi je borošbirTZ HJoverzcerTZ tabo potreba v boja zn za obstoj 272 za dotego 72arod720$t72e .c,-.._____________________'. iskra stavi 35-!etnico Iskra, vodilno jugoslovansko podjetje na področju elektronike in elektromehanike, slavi letos svojo 35-letnico. Dne 8. marca 1946 je bila namreč v Kranju ustanovljena tovarna z finomehaniko in elektrotehniko, ki je dobita ime Iskra. Zato ta dan velja kot ..rojstni dan" tega danes enega največjih podjetij ne le v Sloveniji marveč v Jugoslaviji sploh. Sicer pa sega „rojstvo" Iskre še nazaj v vojna leta: v Starih žagah pri Semiču, kjer sloji danens sodobna Iskrina tovarna kondenzatorjev, so delovale partizanske radiodelav-nice z oznako Baza 99 D; in prav tam so resnične korenine današnje Iskre. Prvi koraki Iskre na področju elektrotehnike so bili seveda še skromni in nebogljeni, toda počasi se je iz velikega števila izdelkov oblikovalo jedro proizvodnega programa in pričela se je serijska proizvodnja v večjih količinah. V petdesetih letih so bili glavni izdelki kinoprojektorji in električni števci, ki so predstavljali prvo velikoserijsko proizvodnjo na področju elektrotehnike v Jugoslaviji. Zelo pomembna letnica v zgodovini Iskre je 1960: takrat so se s kranjsko Iskro združiti ljubljanski inštitut za elektro-zveze, tovarna električnih aparatov in tovarna telekomunikacij. To je imelo za posledico večjo specializacijo proizvodnje in uspešnejše izvajanje skupnih nalog, zato upravičeno govorimo o mejniku v razvoju Iskre. Leta 1965 je bila izvedena reorganizacija — ustanovljeno je bilo združeno podjetje Iskra. Kaj pomeni dosedanjih 35 let Iskre, najbolje povedo podatki iz minulih desetletij: leta 1952 je Iskra izvozila svoje prve izdelke — kinoprojektorje v vrednosti 13.000 dolarjev; v letu 1960 je vrednost izvoza dosegla 472.000 dolar- jev, deset let kasneje že 18 milijonov dolarjev in lani celo 145 milijonov dolarjev. Ob ustanovitvi je bilo v Iskri zaposlenih 852 delavcev, leta 1960 jih je bilo 11.000 in deset let pozneje 18.000, lani pa je imela Iskra 30.000 zaposlenih. Teh 30.000 zaposlenih dela v 80 temeljnih organizacijah in 11 delovnih skupnostih, združenih v 9 proizvodnih delovnih organizacij in 5 delovnih organizacij skupnega pomena. Celotni prihodek, ki je v letu 1980 presegel 31 milijard dinarjev, uvršča Iskro ne le v vrh jugoslovanske elektroindustrije, temveč sploh med velika evropska podjetja na tem področju. Kar dobro četrtino družbenega proizvoda jugoslovanske elektroindustrije prispeva Iskra. Iskrine proizvodne delovne organizacije so specializirane na področjih telekomunikacij, elektronike in elektromehanike, sistemov elektronike in zvez, elektrooptike, elementov za elektroniko, avtomatike, široke potrošnje, avto-elektrike, kondenzatorjev in baterij. Delovne organizacije skupnega pomena pa so: tržna organizacija Iskra Commerce, Institut za kakovost in metrologijo, Zavod za organizacijo in informatiko, tnvest servis in šolski center. V okvir trgovinske organizacije Iskra Commerce sodi domača in zunanjetrgovinska mreža. Prvo sestavlja 16 podružnic, 37 prodajaln, 36 servisnih centrov in več kot 300 pogodbenih servisnih delavnic po vsej Jugoslaviji. V tujini ima Iskra 26 trgovinskih podjetij, predstavništev in proizvodnih podjetij v 18 državah. Vrednost izvoza je v preteklem letu dosegla 145 milijonov dolarjev, pri čemer zavzemajo vse večji delež izdelki z visoko stopnjo obdelave, sistemi, inženiringi in know-how. Na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti je v Iskri zaposlenih skoraj 200 strokovnjakov. eTza^opT-a-zuzostl,- Trzolčal! $7720 v zapasti, zla se sarrzi dovolj )a$7zo barabte* rizirajo Tisti, bi čatijo potrlo poveli" čevati rzebdarzje sodelavce zločzrzsbt c^gazzlzaclje, batera je v slažbi Jaši** stlČTzega o^zr^atorja Izvajala brvavo 72a$llje 72ad Iast722'772 ljz2zl$tV0772. Toda 72e 772 0 7-e7?2o 772olčatz' še rzaprep bo vidirrzo, babo zdaj zastrupljajo tadl rzašo TrzlazjlTto; babo posarTzezrzt „ačite!ji" 72a $love72$^l gi77272aziji b%f cele are 7za772e$to požrla izrabljajo gloT-ljlclz-aTzje Clgarta z'72 za šČTtvazzjt pz^tl tlstl/TZ Sta7*še772, ^1 svojz'772 Ot7*0' E0772 Tzlso človollll sodelovat! p7*l Cl' garzov! pz-oslavl; ^a^o s^zzplrza zllj4' ^OV pod VodstVOTTZ 772ladlj7 dztlzOVTZZ' ^ov (Jze^dartjll? Clgazzovll? ztčeTzccp) z-azšlz-ja pazrz/let, ^1 se ^e7*e, ^a^oz* dzt 1*1 M p7*eplsa72 Iz ztajlzolj Izojevlteg^ eTTzlgT-azzts^ega tls^a. A teTTZ dogod^ozTZ 7ze 77207^7720 TTZol-* catl, ^ez* 72oče7720 dovoliti, da 1?! 772CM rzašo TTzladlzzo sejali st7*zzp tiste trzlsfl' TZOStl, ^1 je $Iove72S^e77222 72 a7*od22 ptf' zadejala toliko t7*plje7zja I72 ž?*tev. Ao7'oŠ^e772 772ed Zad72jo vojrzo TZZSTZtO pozTzalz l*ele ga?'de I72 $07'od72lj7 s^%' pizz, ^1 SO svoje 72a7*od720 Izdajstvo ^7'07zale z zrdlzzjaTzjeTTz Tzacl/ašlstlcTzl?# 0^22pat07'jc772 7 72 S SodelovarzjcTTZ p7*Z tlz-arzjzz zrz IztTrldjaTzjzz slovetzs^cg^ Ijzrdstva, ^o se je le-to jzzTzaš&o Vozilo za osvoboditev svoje dorrzovlrzc. Z z4' lost722772 pojav0272 bolabo7'aclo7zlZ7724 $7720 bili boTz/roTtt^aTz! šele ob zloTT?^ TzaclzTTza, bo so s poraze??^! Ttaclsf^' 722772; obzzpatorj! pribežali Iz .Slovezzp je Tza Aorošbo tzzdl zzjlbovl sodela^' 272 p0772oČ72;'bl — bo je odbod v jl72o bil T-cšllzza bzlba za tiste, bi szceT* svoje TTzedvojrze zločlrze TrzoT^d' plačati Tza sodišč;;. „#l!a je 7*ešltev ^4 zločlzzce, da so ostali TzebazTzovazzh piše /azzez Č;zčcb v svoj; brzjzgl 5^4' TTZOta 22772;'7-a počasi. „Z begOTTZ Čez 7720)4 so sl rešili žlvljerzje, zzlso pa TTZogl! Tzlboll rze bodo Tzzogll spr-at; s 7?zadežev svoje zločlzzsbe p7*eteblos^',. Tega se dobr-o zavedajo, zato t;j4' dld' darzes zze TTzlrajejo. /z svojlb szra ba77207- so se zatebll po voj;;;', p7'4^^ eTTzlgT-azztsbega tzsba Irz s poTzzočjo s^ jlb star-lb Izz zzovlb propagazzdlstof 7'ljo laži o ^lovezzljl 1?2 zlasti o ^ 7*od720osvobodll7ze772 boj;; sloverzsb^ 7za7*oda. bločeTzzo, da bi s te772 dab^-zastrapljall rzašo rrzladzrzo — rze „2l;2Šeb7-;'Ž72lbl", bz' so ob borzca bot obapator-jev! sodelavci p7*;'bcz4 (Da)je na 8. strani) Srečanje pisatetjev začetnikov v znamenju počastitve 150-ietnice rojstva Frana Levstika Republiški svet Zveze kulturnih organizacij Slovenije letos že 10. razpisuje srečanje pisateljev začetnikov. Tokrat je srečanje, ki se bo odvijalo po vsej Sloveniji, prireditelj Posvetil počastitvi 150-letnice roj-stva Frana Levstika, ene najpomembnejših osebnosti slovenske literature. S tem se je ZKOS vklju- jah, opremljenih s šifro, v posebni bo letos maja v Novem mestu, nadaljnja pa bodo sledila v letošnji jeseni in sicer v Celju, Ptuju, Zagorju ob Savi, Radovljici, Novi Gorici, Dravogradu in na ljubljanskem območju. V tozadevnem razpisu ZKOS, je med drugim povedano, da prispev- ala V ^ ^ ' ki lahko zajemajo vse zvrsti književnem jubileju,^kaler^a^določa- ^ stile tudi druge slovenske kulturne erganizacije in ustanove. Brez dvoma Pa bo srečanje ena izmed prireditev, ki bo temu jubileju dala še Posebni značaj, ker prireditelj spodila k pisanju ljudi, ki se doslej še mso ukvarjali s pisateljevanjem. Tako kot doslej, bodo pesniki in srečanje v Novem mestu poslati do Pisatelji začetniki imeli možnost, na prvega maja, za ostala pa do 15. Področnih srečanjih nastopiti s svo- avgusta 1981 in scer na naslov Zvermi literarnimi izdelki. Ob navede- ze kulturnih organizacij Slovenije, oem jubileju pa bo poleg sklepnega Ljubljana, Kidričeva 5. K srečanju srečanja tudi literarna kolonija, na se lahko prijavijo vsi začetniki iz ateri bodo lahko izpopolnili svoje Slovenije, drugih republik, izzamej-' erarne veščine. Prvo srečanje stva in pisci iz drugih dežel. Vpo-Posnikov in pisateljev začetnikov slana dela morajo biti v treh kopi- RTV Ljubijana snema opero Radovana Gobca 2nani skladatelj ^ siuaaateij in dirigent, prof. Gobec, ima za seboj velik ti? t glasbe, med njimi mnogo par m drugih pesmi, ki sodijo v ezm repertoar slehernega zbora. doh'i ^eda je Radovan Gobec pri-re k -Uril kot zborovodja, saj je zbo-še' y'li je vodil, dvignil med najbolj-v-i u^^lne ansamble Slovenije. Rado-, Gobec pa je priljubljen tudi med ^Inih j , Radovan Gobec pa zborovske * to *-^^'rni pevci, poznajo ga kot men-.y'l^ naših zborovodij in vodjo šte-' nih pevskih seminarjev. ni samo skla- Us L -----glasbe, ampak z , Pehom komponira zahtevne koma-kot so kantate in drugi glasbeni rttali. Pred leti je začel komponi-' opero v kateri je, kot sam pravi, ard dokument svojega časa. To-^ { Gobčevi operi, „Kri v piame-u , gre za partizansko vsebino. Ra-^ga avtor za opero ni le napisal & asbo, ampak tudi libreto (besedilo). prav je Gobčeva opera napisana že s kaj iet, krstne predstave na odru Vn Prišlo. Ob 40-letnici vstaje slo-^^kega naroda pa je RTV Ljublja-sklenila, opero posneti na filmski Tako bo opero „Kri v plame-^ . na programu RTV v začetku d!'^j ^tos. Ker ima televizijski me-) druge zakonitosti, kot odrska upri- kuverti pa naj bo zapisano pravo ime avtorja in njegov naslov. n osti, torej esej, kritiko, aforizme itd. Seveda pa mora biti vse napisano v slovenskem jeziku. Razen tega na srečanju lahko sodelujejo le avtorji, ki še niso izdali samostojnega literarnega dela (razen v samozaložbi). Razpis tudi določuje, da morajo avtorji svoje prispevke za območno zoritev, je avtor opere moral pripra-um '7*1 n..n viti posebno verzijo, primerno za r°vsk'^] Napisal je mnogo zbo- ekranizacijo. Premiere Gobčeve opere „Kri v plamenih", se veselimo tudi pri nas na Koroškem, ker imamo Radovana tudi za našega rojaka, se njegovih umetniških uspehov in dosežkov tem bolj veselimo. Zato mu k njegovemu uspehu kot avtorju novega slovenskega opernega dela iskreno čestitamo in želimo še mnogo uspehov na področju glasbenega ustvarjanja. „Tjaž" že v prodaji Kot smo že poroča!), je roman Ftorjana Lipuša, „Zmote dijaka Tjaža", prevede! v nemščino Peter Handke in s tem pripomoge! predstavitev tega najboijšega Lipuševega proznega deta nemškemu kuttur-nemu prostoru. !zše! je pri saizburškt zaiožbi „Residenz", ki je knjigo pravkar razposiaia knjigotržcem. Lipušu k temu uspehu čestitamo in žetimo, da bi knjigo bra!o mnogo pripadnikov večinskega naroda. Knjigo !ahko kupite v Knjigarni „Naša knjiga" za ši!. 225.— ,,Hajdimo v Rezijo" - knjiga o Beneški Sloveniji Pod nastovom ..Beneška Stovenija" or. ..Hajdimo v Rezijo", je cetjska Mo-kotjeva družba ob kontu tonskega teta izdata knjigo, v kateri gre za dva potopisa beneškega rodotjuba tvana Trinka. Knjiga pa vsebuje tudi pomemben detei Marijana Brettja, ki je za to priložnost napisat kratek oris Beneške Sto-venije in Rezije ter sestavit bogat izbor iz beneškostovenske in rezijanske bi-btiogratije. V Trinkovih potopisih o teh dveh najbcij zapadnih regijah, kjer prebivajo Stovenci, avtorju gre za to, da bi seznanit čimveč bratcev o tem, kako živijo naši bratje pod Matajurjem in v Reziji. Oba potopisa sta preprosta, brez posebnih znanstvenih ambitij, sta pa totiko botj potna tjubezni, ki jo pisatetj izpričuje do svoje zemtje in tjudi. Na 1. kongresu avstrijskih pisateijev iznešene tudi zahteve siovenskih koroških piscev Konec prete^/eg% ted?M, je na Danaja M /. kongres avstnj^GT tefjev. č/de/ežz/o se ga je 300 pzscet? /z ce/e zlvstrfje, med njfmr tadf pf-szzte/ji naše narodne s^npnostl. Ce/oten kongres je posvečen pro/?/emn, ^a^o z^ofjšatr' sr'taacfjo prsate/jev v zlvstrijr, za njr^ove pravice In dostojno mesto v avstrijski dražkl. Zkranl pisatelji pa so se zavzemali tadl za koj proti pojavom jašlzma In dragim nazadnjaškim elementom v Zvstrljl. Na kongresa je spregovoril tadl /anko Messner, ki je zkranlm pisateljem predstavil zakteve korošklk slovensklk avtorjev In njlkovlk dra-štev In klakov, opozoril je med dragim tadl na to, da se koroški .Slovenci kojlmo, kako ko kancler Krelskp — pri vsem spoštovanja do njegove literarne žilice — aporakll Handkejev prevod Zdpaševega romana „7*jaža" le kot pesek v oči avstrijski In slovenski koroški javnosti In ko ta njegova kaltarnopolltlčna akcija ostala osamljena deset let. Heinz Flscker, predsednik socialističnega klaka, je dejal v sklepni kesedl opolnoči v veliki dvorani danajskega rotovža v nedeljo, #. 3. 191H, da ma je kil dlskasljskl delež slovenske narodne skapnost! na Koroškem pri tem 7. kongresa avstrljsklk pisateljev najkolj simpatičen. Več da nima reči. To je slovenske koroške adeležence kongresa zelo spodkadllo, tako da celo apajo, da se jim kojo literarno pakllclstlčna vremena v Zvstrljl neki dan zasijala. Plenam kongresa avstrljsklk pisateljev je soglasno — krez proti alt vzdržanja glasov — sprejel predlog v katerem koroški pisatelji (TTSPzl, Mladje) med dragim zaktevajo, da ki koroški avtorji s strani vlade Imeli jlnančno podporo pri Izdajanja njlkovlk prevodov v nemščino, zlasti njl-kove tovrstne slovenske astanove. Nadalje zaktevajo razširitev slovensklk oddaj radia Celovec na cel dan, da ki omogočili sprejem slovenske televizije na jažnl Koroški In da ki na Danaja poimenovali cesto po /vana Cankarja, ki je v tem mesta napisal svoja najpomemknejša literarna dela. Urediti bodo dom Antona Aškerca Ker je rojstna hiša Antona Aškerca v Globokem pri Rimskih Toplicah pred leti propadla, si kulturni delavci prizadevajo, da bi ohranili domačijo v Senožetih, kjer je naš največji epski pesnik preživel večji del mladosti in ki je tudi pomemben etnološki objekt. Za izvedbo te akcije pa so potrebni ukrepi, ki ne terjajo le velikih finančnih sredstev, ampak tudi mncgo organizacijskih del. Tako bodo najprej morali zgraditi novo stanovanjsko hišo za družino Avgusta Aškerca, pesnikovega nečaka, ki je pred 23 leti kupil to malo posestvo. Hiša v kateri stanuje, je stara dvesto let in nikakor ne ustreza sodobnim stanovanjskim potrebam. Zaradi zgodovinske pomembnosti kulturniki objekt želijo ohraniti in obnoviti. Organizatorji bodo pričeli zbirati potrebna sredstva in upajo, da bodo dobršen del sredstev zbrali z izdajo posebne značke, seveda pa računajo tudi s podporo javnih forumov, posebno občin s katerimi je ime pesnika Antona Aškerca kakorkoli povezano. Po strokovni plati bo obnovo vodil celjski Zavod za spomeniško varstvo. Po načrtu le-tega bodo najprej, kot že omenjeno, postavili nadomestno hišo za Aškerčeve, kasneje pa bodo obnovili staro stanovanjsko hišo, kjer bo Aškerčev muzej; Na to bodo uredili tudi okolico hiše. Prva obnovitvena dela so opravili že lani, načrtujejo pa, da bodo z dokončno obnovo domačije gotovi v petih letih. Posvet o boju proti pojavom neonacizma Jutri in v nedeijo (14. in 15. marca) bo na Dunaju prvo vseavstrijsko posvetovanje protifašističnih komitejev iz čete Avstrije, kjer bodo izmenjati izkušnje o dosedanjem boju proti naraščajoči nevarnosti desnega ekstremizma in neonacizma v naši državi. V detovnih skupinah se bodo udeteženci posveta pogovarjati o probtemih protifašistične dejavnosti na najraztičnejših področjih. Predvsem pa bodo udeteženci znova opozoriti pristojne obtasti na pojave neonacizma ter jih pozvati, da prepovejo vsakršne dejavnosti, ki so v nasprotju z državno pogodbo. ''''''''')))))])))[)))[lt))[)lt])t)l))))l))))[)l))][t))))ll))))))))))))))))))))))))[))))))t))))))))!))))l)l))))l)))))l))))l))))))[[))[))l))))l]))))))[)))))l)))tl))t))))ll))))))l)))))))[)))t)])))'l)))!)))l)))tl)t Vpraštjivost objektivne vrednosti REZULTATOV AVSTRUSKtH LJUDSKiH ŠTETiJ GLEDE OBČEVALNEGA JEZtKA (Vladimir Klemenčič — Matjaž Klemenčič) Ven ^drobljenje prebivalstva, s slone jezikom na številne jezikov-tisr'* služilo avstrijskemu sta- uradu kot sredstvo za iz-Sest *^nje podobe dejanske jezikovne prebivalstva, nam kažejo pri-He °st in številke za dve popolnoma lis t?^' jezikovni skupini, „slowe-- ^'^vindisch" in „windisch-siowe- nisch« Pri popisu leta 1951 so vpsi- Lei Oseb" ^"Pim vpisati pa trn skupno ie 9 Stef^' v treh občinah: Št. Štefan (Št. nn der Gaii) in Brdo (Egg) v (k], doiini ter občina Medgorje t, Ser), jugovzhodno od Celovca. V občini Brdo so pri popisu leta 1951 vpisali v skupino občevalnega jezika „deutsch" 41 "/o, ieta 1961 že 75 "/o, leta 1971 pa kar 91 "/o prebivalcev. Pri popisu šoloobveznih otrok po materinem jeziku so našteli v šolskem ietu 1954/55 skoraj 80 "/o otrok s slovenskim materinim jezikom. Prikaz očitne protisiovnosti rezultatov treh povojnih popisov o jezikovni sestavi prebivalstva, ki so posledica drobljenja na strokovno neutemeljene jezikovne skupine v primeru nekaterih občin Koroške v letih 1951, 1961, 1971:3 A — „deutsch" B — „siowenisch und Kombination mit deutsch" C — „windisch auch in Kombination mit deutsch". Jezikovno skupino „siowenisch-UT. v jezikovno skupino ^ 'ndisch-slowenisch" pa ie 38 oseb. \1971 so v ti dve izmišljeni jezi- Občine Brdo - Egg St. Štefan - St. Stefan a. d. Gail Medgorje - Mieger 1951 B % A °/. 40,8 23,9 35,3 100 — — 8,6 91,4 — A 1961 B C % °/. 75,1 9,8 14,3 99,5 0,3 — 25,0 3,2 71,8 A % 91.2 99.3 76.4 1971 B °/. 5,2 0,3 12,7 C °/. 3,6 0,3 10,9 '^stracijo protisiovnosti rezui-treh popisov naj nam siužijo Značitnosti popisa posebne vrste v odnosu do prejšnjih popisov prebivatstva po občevatnem jeziku leta Št. Štefan so pri popisu Uk vpisaii vse prebivaice v je-Pisu^° skupino „deutsch", pri po-^Pis 1939, v dobi nacizma, pa so kot ' v to jezikovno skupino manj šoj Polovico prebivalcev. Pri popisu Zik, "Veznih otrok po materinem je-Šte]j šolskem ietu 1954/55 so na-^irti eno tretjino otrok s sloven-tie^ ntaterinim jezikom. Pri urad-tjgj P°pisu prebivatstva pet iet kaste^' jeta 1961, kakor tudi pri popisu Pr^' ?1' našteti več kot 99 "/o ''dejvaj^tva v jezikovni skupini V prejšnjem poglavju smo opredelili popise prebivaistva po občevainem oziroma družinskem jeziku, ki so biii izvedeni na tieh Koroške od ieta 1880 do ieta 1971. Ugotovili smo značilnosti teh popisov, ob čemer se je pokazalo, da pri nobenem popisu ni bii namen ugotoviti dejansko številčno stanje siovenskega prebivalstva na Koroškem. Le eden od njih, to je nacistični popis iz ieta 1939, je imel naiogo ugotoviti naselbinska jedra siovenskega prebivaistva na Koroškem? z namenom, da bi iaž-je nasiino izseiiii Siovence, kar se je ieta 1942 tudi zgodilo. Vendar je ta popis, kakor ostaii, ugotavlja! tudi druge demografske značiinosti prebivaistva in tako ni siužii le za ugotavljanje nacionalne strukture. Prva značiinost popisa prebivaistva posebne vrste je biia, da je ugotavljat ie materin jezik prebivaistva. Druga značiinost je biia v načinu izvedbe, saj je bii izveden v obiiki vo-iitev. Preštevanci so dobiii naziv vo-iiinih upravičencev. Popis se ni izvajat s pomočjo števnih komisarjev, to je ljudi, ki bi hodih od hiše do hiše in razdeijevaii popisnice, ki bi jih potem izpolnjevati družinski pogtavarji, oziroma sami števni komisarji. Vsak posamezni voiiini upravičenec oziroma preštevanec je moral osebno na volišče in v posebni zaprti kobini izpoiniti poseben ohrazecd" Udeiežba ob popisu je biia torej vprašanje politične zavesti vsakega posameznika. Manjšine same so zavrniie popis prebivaistva posebne vrste kot sred- prebivaistva ospebne vrste kot sredstvo za reševanje njihovih manjšinskih vprašanj, kar so deloma storile že tudi ob prejšnjih rednih popisih prebivaistva, vendar pa ob teh niso napovedale bojkota. Pripadniki manjšin so ob rednih popisih prebivaistva sodeiovaii kot državljani. Tudi v končni fazi izvedbe popisa prebivaistva posebne vrste in ob interpretaciji njegovih rezuitatov so se pokazaie velike razlike v primerjavi s prejšnjimi rednimi popisi. Če je biia udeiežba na popisu posebne vrste stvar politične odgovornosti vsakega posameznega Avstrijca, je zanimivo ugotoviti, da se tega popisa ni udeiežiio kar 75 *V& avstrijskih državljanov in da rezultati tega popisa ne morejo služiti ustrezno rezuitatom rednih popisov prebivaistva. Popisa posebne vrste se je sicer res udeiežiio relativno veiiko število prebivaistva na področjih, kjer žive koroški in štajerski Siovenci ter gradiščanski Hrvatje. To pa še ne po- 8 Dr. Vladimir Klemenčič, Kritika uradnih avstrijskih popisov prebivaistva v ietih 1?S1, 1981 in 1971 glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik. Razprave in gradivo, štev. 7—8, Ljubljana, april 1978, str. 101—124 9 Tone Zorn, Nacistično ljudsko štetje leta 1989 na Koroškem. Zgodovinski časopis, Ljubljana 1978, št. 1/2, str. 91—105 10 Sprachenerhebung am Sonntag — wer kann daran teilnehmen? Kleine Zeitung, 9. november 1978 Wird Sprachenvvahl boykottiert? Ergebnis erst nachsies ]ahr. Zleine Zeitung, 11. november 1978 Heute umstrittene Premiere: Erhebung der Muttersprache. Kleine Zeitung, 14. november 1978 Tollheit mit Methode, Salzburger Nach-richten, 14. november 1978 Die Problematik der Sprachenzahlung. Sudost Tagespost, 12. november 1978 In ganz Osterreich: Sprachenerhebung. Sudost Tagespost, 14. november 1978 tviehr an Aufklarung nicht moglich. Ober- meni, da je popis uspei, saj se ga je v ostalih območjih Avstrije udeiežiio zeio maio ijudi. Glede na to, da so ob tem popisu prvič ugotavljali materin in ne občevalni oziroma družinski jezik na avstrijskih tieh, se je pojavilo tudi vprašanje o dejanski jezikovni pripadnosti prebivaistva, ki živi v dežeiah izven Koroške, Štajerske in Gradiščanske. Tako so se Predari-čani zgodovinsko upravičeno spraševali, aii ni morda njihov materin jezik „alemanščina".n Ppis prebivaistva posebne vrste zaradi 25 "/o udeiežbe avstrijskega prebivaistva ni uspei. Popisni rezultati po posameznih statističnih enotah ne ustrezajo do sedaj znani strukturi prebivalstva po materinem jeziku. Podatek o visoki udeiežbi prebivaistva na Koroškem je dvomljive vrednosti. V številnih naseljih je števiio udeiežen-popisa močno presegalo števiio volilnih upravičncev. (Konec) osterreichisches Tagbiatt, 11. nov. 1976 Aufruf zur Sprachenzahiung. Satzburger Votksbtatt, 16. oktober 1976 To se zove informacija . . . Hrvatske no-vine, 29. oktober 1976 Brojidba i zakon za narodne grupe, Hrvatske novine, 29. oktober 1976 Sprachkenermittiung - Teiinahmeptiicht. Satzburger Voiksbiatt, 10. november 1976 Sprachenzahiung: Keine Pfiicht, Teiinah-me ab 14. Lebensjahr, Neue Vorariberger Tageszeitung, 13. november 1976 Geheime Sprachenerhebung. Wiener Zeitung, 13. november 1976 Sprachenerhebung — wie wird's ge-macht? Wiener Zeitung, 14. nov. 1976 Eine Premiere tur Osterreich: Die geheime Sprachenerhebung, Karntner Tageszeitung, 13. november 1976 11 Morgen in Osterreich Sprachenerhebung. Vorariberger Nachrichten, 13. nov. 1976 Hin und her um die Sprachenermittiung Kreiskys: Manche Aktionen sind unernst. Vorariberger Nachrichten, 10. nov. 1976 14. November: Vieies unkiar. Kurier, 4. november 1976 TVaše žene prosia v//aie jmednaroafn; c?an žena Kot po navadi, tako so naše žene oziroma njihova organizacija Zveza siovenskih žena v Ceiovcu tudi tokrat imeie svoj občni zbor po stari tradiciji ob mednarodnem dnevu žena, katerega se je udeiežiio okrog 120 žensk. Z veseijem smo iahko ugotoviti, da se je zbrana množica žena pomiadiia, kar je dober omen za prihodnjosL Menjava denarja 200 ŽffM {Z je 7M- pravdo JwfUH žetM dvodnevni izlet na jažno Koroško, ^i sta ga organizira/a rcJa^czja ženskega časopisa /zIN/l in Aotnpas Ljn^ijana. Žene so o^is^a/e g/avno mesto Celovec in razne ^raje na jažnem Korošcem, o^is^a/e pa so tadi partizanska grobišča v Velikovca in Tčobeža. Zakljaček sobotnega izleta slovenskih žena je M v kaltarnem doma v ^entprimoža, kjer so na posredovanje Slovenske prosvetne zveze v Celovca oblikovali celovečerni kaltarni varstvenih ustanovah v Šentprimo-žu, v Cetovcu itd., so otroci v oskrbi naših kadrov, tako da se prijave stopnjujejo. To vetja tudi za slovensko gimnazijo v Celovcu. Nekoliko drugače pa je v ljudskih in glavnih šolah, kjer število učencev za dvojezični pouk z nekaj izjemami pada. Tu je važna naloga staršev otroka, da v večji meri skrbijo, da bodo otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Predsednica je tudi postregla z veselo novico, da se bo letos začel graditi dijaški dom Slovenskega šolskega društva, kar bo velika pridobitev za slovensko narodno skupnost na Koroškem. V okviru prireditve mednarodnega dneva žena je spregovoril tudi tajnik ZSO Feliks Wieser,. katerega govor objavljamo na 6. strani. Čestitke ob mednarodnem prazniku so našim ženam izrekle tudi zastopnice ženskih organizacij iz Slovenije. Tovarišica Taler Mara predstavnica Sveta za vprašanja družbenopolitičnega in ekonomskega položaja žensk pri SZDL je ob tej priložnosti prebrala pismo udeležencev proslave 8. marca mednarodnega dneva žena v Jesenicah, ki ga objavljamo na posebnem mestu. V imenu Zveze demokratičnih žena je čestitala našim ženam tovarišica Nieschel-witzer in ugotovila, da imajo slovenske žene na Koroškem še posebno odgovorno nalogo, saj se poleg boja za enakopravnost žene morajo boriti tudi za narodne pravice, to je za svoj narodni obstoj. V okviru diskusije je spregovoril tudi predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc in nakazal pomembno vlogo naše žene v NOB in pa seveda tudi danes. Tovarišica Jelka Kuhar iz Železne Kaple pa je z veseljem ugotovila, da je v njihovih vrstah vedno več mlajših ter rotila zbrane žene, da se bolj angažirajo, da bo čim več prijav za dvojezični pouk. Pri volitvah je bil v glavnem soglasno potrjen stari odbor, s predsednico Mileno Groblacherje-vo na čelu. Nato je sledit družabni del, v okviru katerega je bila zakuska in tudi petja ni manjkalo. Jugoslovanski konzulat v Celovcu je vsaki ženi posredoval rdeč nagelj, kar je bila lepa plemenita gesta našim ženam ob priložnosti mednarodnega dneva žena. Naj še omenimo, da so tudi naše žene, ki so se udeležile proslave 8. marca v Jesenicah prejele dragoceno darilo v obliki slike. Občni zbor in mednarodni dan žena je izzvenel v prisrčni družabnosti in pripravljenosti storiti vse kar je možno, da bo naša narodna skupnost dosegla tako narodno kakor tudi socialno enakopravnost. Pismo udeieženk prosiave 8. marca -mednarodnega dneva žena Jeseniške žene m ostali delovni ljudje jeseniške občine toplo pozdravljamo naše zamejske Slovence, ki pogumno in vztrajno branijo materino besedo in hkrati bijejo boj za hitrejši gospodarski, politični in kulturni razvoj svoje dežele Koroške. Še posebej pozdravljamo Zvezo slovenskih žena iz Celovca, s katero že vrsto let sodelujemo. Koroškim ženam čestitamo ob 8. marcu — mednarodnemu prazniku žensk. V Šentprimožu t/i predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher in rajnih Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks ŠVieser. Stanje v četrtek 12. marca 1981 Za 100 din dobite 40.00 šil. Za 100 din plačate 45.00 šil. Za 100 lir dobite 1.40 šil. Za 100 lir plačate 1.49 šil. Za 100 mark dobite 698.50 šil. Za 100 mark plačate 714.80 šil. Poleg naših žena so se občnega zbora v dijaškem domu SŠD v Celovcu udeležile tudi zastopnice ženskih organizacij iz Slovenije ter zastopnica Zveze demokratičnih žena (Verband demokratischer Frauen) tovarišica Nische!witzer. Na tej prireditvi so bili tudi jugo- kona je treba zastaviti vse sile. Nadalje se je treba boriti za enakopravnost žena, ki je sicer zagotov-ni dan žena z velikim zanosom. Ijena v raznih zakonih, v dejanjih pa le ni tako. Za naše predele, je naglasila Milena Groblacherjeva, velja vse to še v posebni meri, ker slovanski gen. konzul v Celovcu Milan Samec s soprogo, konzul Na-beržnik Alfonz s soprogo, predsednik Zveze koroških partizanov Janez VVutte-Luc, tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser ter zastopnika tiska. Zbrano publiko je pozdravila predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher in v svojem govoru orisala zgodovino in pomen mednarodnega dneva žena, ki je sad trdega boja žena še iz prejšnjega stoletja. Sklep, da se praznuje dan vseh žena sveta, je bil sprejet 8. marca 1910 na drugi mednarodni konferenci žensk so-cialdemokratičnih strank v Kopen-hagnu, pobudo za to pa je dala Clara Zetkins. Danes žene iz celega sveta proslavljajo ta mednarod-Zlasti velja to tudi za nas koroške Slovence, ki se dobro zavedamo, da zakon, ki smo si ga priborili v krutem protifašističnem boju še ni zadosti, tudi za izpolnitev tega za- k pomanjkanju delovnih mest pride še kot dodatno ..nacionalna zapostavljenost". Glede naše narodne problematike je nujno potrebna akcijska enotnost proti tistim silam, ki se prizadevajo naši narodni skupnosti odrekati pravice zajamčene v avstrijski državni pogodbi. V boju za naše pravice iščemo dialog z našimi sodeželani nemškega jezika ki jih seznanjamo z našo narodno problematiko. V zvezi s to aktivnostjo smo se predstavnice naše organizacije koncem novembra minulega leta udeležile razgovora na Dunaju, kjer smo imele priložnost povedati, da obstojamo, to se pravi predstaviti našo organizacijo in njene težnje. Vtis ni bil slab, je menila Groblacherjeva ter poudarila, da bo potrebno s temi kontakti nadaljevati. V nadaljevanju svojega govora je predsednica dala velik pomen vzgoji mladine, predvsem predšolske. V spored moški zbor Trta iz Žitare vasi, mešani pevski zbor Danica in 7*no Korotan iz Šentvida ter Jolklorna skapina iz Železne Kaple. Kaltarni spored je povezoval znani bamorist KFV Fjabljana Marjan Kralj. V prijetni dražabnosti skapno z domačini je iztekel koroški kaltarni večer v 3entprimoža, na katerem srd pozdravila žene iz Slovenije med drugim ta- Hkrati želimo, da bi naši dve organizaciji še izpolnili svoje dolgoletno sodelovanje. Priznavamo, da je vaše delo mnogo težje, saj rešujete hkrati socialna in nacionalna vprašanja, prav zato bomo morali iskati še nove oblike medsebojnega sodelovanja. Na kraju želimo ZSŽ iz Celovca tudi to, da bi se čimbolj približala enemu od svojih ciljev, ki ga je izpostavila vaša predstavnica na zadnjem srečanju slovenskih ženskih organizacij z obeh strani državne meje: . . . Otrok mora imeti doma in v varstvu, v šoli, na učnem mestu zagotovilo do svobodnega razvoja svoje osebnosti in ne sme biti diskriminiran zaradi svoje narodnosti . .. Bi! je odtočen borec za svobodo in demokracijo Red narodne osvoboditve je eno najvišjih jugoslovanskih odlikovanj in zaviema 5. mesto na seznamu, ki obsega 55 različnih odiikovanj. Ob podelitveni svečanosti posmrtnega odlikovanja Karlu Pruš-niku-Gašperju (o kateri poročamo na prvi strani), je ambasador Socialistične federativne republike Jugoslavije, Novak Pribiče-vič med drugim dejal, da red, katerega je naše predsedstvo podelilo tovarišu Gašperju s svojim nazivom simbolizira njegovo celotno življenjsko pot, ki je bila zares odločna in do kraja posvečena neupogljivi borbi za osvoboditev iz nacionalnega zatiranja kakor tudi socialnega izkoriščanja. Ambasador je potem orisal Gašperjevo revolucionarno in borbeno pot v času prve republike, ko so ga oblasti preganjale in da kljub temu ni klonil, ampak še bolj odločno stopil v vrste delavskega gibanja in v revolucionarnem gibanju na Koroškem zapustil neizbrisno sled. Ta pot ga je zgodaj uvrstila med pobudnike in organizatorje narodne borbe na Koroškem. Zato je Gašper že od začetka bil na spisku tistih, ki so se z ..veleizdajo" pregrešili proti nameravanim načrtom s strani gospodarjev tretjega rajha. Kljub preganjanju in zapiranju Gašper ni nikoli klonil, ampak se je odločno opredelil za borbo v zavesti, da gre za usodno bitko, v kateri ne gre samo za ohranitev lastnega naroda, temveč tudi za obrambo svobode in demokracije v Evropi in celotnega človeštva. Poslanik je posebno naglasil Gašperjev doprinos v času NOB, ko je s puško v roki izpolnjeval razne politične in vojaške dolžnosti in vedno bil prisoten tam, kjer je bilo najtežje. Gašper je s svojim prispevkom doprinesel tudi k ustvarjanju pogojev za ponovno rojstvo demokracije v Avstriji in je zato, čeprav zakasnelo, prejel zasluženo priznanje republike Avstrije. V celotnem povojnenm obdobju je tovariš Gašper nadaljeval svojo pot odločne borbe za uresničtev člena sedem državne pogodbe, ki koroškim Slovencem zagotavlja njihove narodnostne pravice. Bil je iniciator in pobudnik številnih dejavnosti in akcj. Bil je človekoljuben, odkrit in poln topi ne in čustva ter zato priljubljen tako med svojimi soborci kot tudi med mladino. Tovariš Pribi-čevič je ob koncu še povedal, da je Gašper s knjigo „Gamsi na plazu" ustvaril nepozabno pričevanje o nekem zgodovinskem času, v katerem je sam bil neposredni akter in kreator. V Žeiezni Kapii Vsako leto okoli osmega marca, ko pripravi krajevni odbor Zveze slovenskih žena v Železni Kapli praznovanje in prisrčno proslavo kapel-škim ženam, hoče biti velika dvorana hotela Obir domala premajhna. kami (napovedovala je Mira Hadef* lap) pa se je zvrstila vrsta gratula"' tov, ki so čestitali navzočim k pra^' niku — tako konzul tov. Naberžni^' predsednik Zarje Peter Kuhar, preo' sednica ZSŽ Milena Groblacher, po"' Tako tudi zadnjo nedeljo, ko so nekaj praznih sedežev zasedli še redki moški (v znak, da se tudi možje veselijo tega mednarodnenga praznika žena). Poleg žena iz Železne Kaple, Lepene, Lobnika, Bele, Remšenika in Obirske, so se zbrale tudi zastopnice iz sosednjih podjunskih krajev. Helena Kuhar-Jelka pa je lahko pozdravila tudi konzula Naberžnika s soprogo, predsednico ZSŽ Mileno Groblacher in tajnico Ančko Kokot, delegacijo krajevnega združenja socialističnih žna, ter žene iz Kota v Selah. V kulturnem delu proslave je po stari tradiciji spet nastopal moški zbor SPD „Zarja" pod vodstvom Jožkota Wru!icha. Letos pa so pristopile še pevke. K zvokom svoje kitare je zapel nekaj veselih Bojan Kuhar, največjo pozornost pa so vzbudili pionirčki, plesalci najmlajše domače folklorne skupine, ki jih je pripeljala Paul Urška. Pevke obir-skega ženskega okteta so z znano ubranostjo zaključile zborovske nastope. Med naštetimi pevskimi toč- župan Miha Kuhar in govornica cialističnih žena Silvia Haderlap. Tudi za družabnost, ki je sled'^ so žene dobro poskrbele. Vsem, k' s darovale jedačo, ali pomagale na terikoli način, da je srečanje v. < lezni Kapli lepo uspelo, velja pristna zahvala. Kot običajno, so tudi letos pos^ gli moški — tokrat v uniformah h telskih kuharjev. Ob tej priložnosti je krajevni o . bor slovenskih žena zaključil tečaj za ročno delo, katerega je io obiskovalo okoli 20 žena. V P'*, sebno okusno pripravljeni razsta ročnih del so žene prikazale lepe '. delke, katere so ustvarile po navoj). lih učiteljice Hedvike Potočnik. in udeleženkam se je zahvalita Br^ ca Sadolšek ter sporočila, da se ^ tečaj nadaljeval v jeseni. Vabljene vse žene. Tudi Mileni Groblacher so^.*^ čestitale za minuli jubilej z lep'j, šopkom. Pravtako je prejela Šop^ rož najstarejša navzoča — Klara B ninšek. Pričetek 6. Rožanskega izobraževanega tetina Zadnjo soboto 7. marca je igralska skupina iz Sel otvorila s komedijo v farni dvorani v Šentjako-u vrsto predavanj 6. Rožanskega izobraževalnega tedna, v okviru ka-erega sodelujejo Slovenska prosvetna društva iz Bilčovsa, Kotma-^ vasi, Loč, Rožeka, Šentjakoba, Šentjanža in Sveč. Kulturno prosvetno društvo iz ^ je gostovalo v farni dvorani z turnih organizacij Slovenije, režiser Franci Končan in scenograf Saša Kump. Dotaknili smo se problematike usposabljanja kadrov -predvsem režiserjev, pogovor je tekel o kritičnosti ali bolje rečeno nekritičnosti napram gledališču in o vzrokih za to, o jezikovni plati igranja, o repertoarni problematiki - skratka, problemov precej. Režiserji bi si morali šteti za dolž- Mzoritvijo Antona Medveda ^ sndez-vous" v režiji Francija °nčana. Scensko in kostumsko ubrana predstava je imela tu-' svoje šibke točke predvsem na falskem področju. Premalo pou-srjena razlikost karakterjev in 3 stajajoč tempo sta bili glavni .!°' te uprizoritve. Vendar se s tajali težavami borijo skoraj vse na-e igralske skupine, zato pojdimo '3io tega. Razveseljivo je pred-em to, da so Selani prišli konč-° tudi malo drugam iz svoje „gor-^ . republike" in pokazali, da zmogle vsaj toliko kot drugje po Kolškem. Pohvaliti moramo tudi sdega Andreja Feiniga, ki je na 3virju spremljal glasbene vložke, ta predstava je bila pravzaprav irok ali spodbuda za načrtovano 'skusijo po predstavi. Precej ljudi ^ ie zbralo in malo prerešetalo Aktualno problematiko amaterske-^3 gledališča pri nas. Diskusiji so Prisostvovali tudi Marjan Belina, eziser in tajnik Zveze kul- OBVESTILO Ob prvi obletnici smrti Kar Prušnika-Gašperja, v tore) 16. marca, vozi iz Piiberka ot 18.30, iz Šmiheia ob 18.45, iz Pred gostiine Juena ob 18.55 '3 Dobrie vasi ob 19. uri om P'bus na spominsko sveča Post v Ceiovec. nost, da si ogledajo predstave drugih društev. Nekakšna skupna končna ugotovitev pa je bila, da se bomo morali bolj povezati in sodelovati v okviru društev, če hočemo, da ne bomo ostali gledališko na mrtvi točki. V nedeljo popoldne je priredilo Slovensko prosvetno društvo Gorjanci iz Kotmare vasi že tradicionalni pomladanski pevski koncert v ljudski šoli. Okoli 150 obiskovalcev, ki so prišli v glavnenm iz kot-rnirške in bličovske občine, je bilo izredno zadovoljnih s kulturnim sporedom, ki je po vsebini, kvaliteti in izvirnosti odgovarjal njihovim predstavam. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno s petjem domačega mešanega zbora, ki ga vodi Stanko VVrulich iz Radiš. Navduševalo pa se je tudi nad korajžnim in brezhibnim nastopanjem predšolske, šolske in druge mladine, ki je z recitacijami, pesmimi ob instrumentalni spremljavi in moderno glasbo razveseljevala publiko. Skupno je nastopilo 22 mladih kulturnikov, ki so govorili, recitirali, peli in napovedovali. To je lep uspeh za kotmirško društvo. Brezdvomno kulturni dogodek posebnega pomena za slovensko kulturno ustvarjalnost v Kotmari vasi pa je bila predstavitev domačega kulturnega delavca Janeza Modriča, ki je pred 91 leti zbral „Razne pesmi, ki se nahajajo v kotmirški okolici — pisane v ljudskem narečju", kakor je tudi naslov rokopisne zbirke, ki jo je ohranila domačinka Klara Grassi, in jo izročila slovenskemu prosvetnemu društvu. V zahvalo, da je ohranila to zelo pomembno kulturno izročilo in ga izročila društvu, se ji je predsednik SPD Gorjanci Joži Pack zahvalil na prireditvi s šopkom rož (glej sliko). Prireditev sta obiskala tudi župan občine Kotmara vas Josef Struger, podžupan Josef Liendl s soprogami, župan sosednje občine Bilčovs Hanzi Ogris ter kotmirški župnik Maks Mihor. Posebno zahvalil pa se je govornik društva Hanzi VVaschnig šentiljskemu župniku Lovrencu Petričiču, ki je z vi-deo-recorderjem posnel celotno prireditev. Isti večer je bilo v Bilčovsu še zanimivo predavanje prof. dr. Antona Feiniga in Hanzija Reichman-na o izvoru domačih imen. Okoli 50 poslušalcev je sledilo zanimivi razpravi o izvoru gorskih in ledinskih imen v območju južne Koroške. Za vsa sodelujoča društva pa je bilo koristno tudi srečanje odbornikov teh društev v ljudski šoli v Bistrici v Rožu, ker so imeli možnost prvič v takšnem okviru spregovoriti o skupnih in podobnih problemih kulturnega dela na vasi. Izmenjava izkušenj je doprinesla svoje k zavesti, da se morajo društva v številnih vprašanjih bolj povezati, ker bo na ta način mogoče lažje prebresti to ali ono težavo prosvetnega in izobraževalnega dela na podeželju, ki je v zadnjih letih podvrženo velikim spremembam socialnega, političnega in kulturnega življenja. 6. ROŽANSK) tZOBRAŽEVALN) TEDEN Sodelujejo Slovenska pro-svetan društva iz Bilčovsa, Kotmare vasi, Loč, Rožeka, Šentjakoba, Šentjanža in Sveč $ sobota 14. marca 1981 ob 15. uri pri Mikiavžu v Bii-čovsu: Oder Mladje „štir-je fantje muzikantje" # nedeija 15. marca 1981 ob 14.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu: Srečanje ro-žanskih pevskih in inštru-mentalnih skupin. Prisrčno vabljeni! Pojasnilo k „pojasnilu" Neki anonimnež nam je poslal v objavo^ ..pojasnilo" k našemu poročilu, ki smo ga objavili ob nedavni smrti sestre Gabrijele-Marije Linhart. V svojem ..pojasnilu" nepodpisani skuša — izrabljajoč šolske sestre v Šentpetru — ..pojasnjevati" stvari, o katerih v našem poročilu ni bilo niti besedice. Spomin na pokojno sestro Gabrijelo, ki ji dolgujemo spoštovanje in zahvalo še zlasti za nieno junaško zadržanje v dobi nacističnega nasilja in v času po vojni, nam ne dopušča, da bi se v tej zadevi spuščali v polemiziranje. Toliko pa bi neznanemu „pojasnjevalcu" — če nam že skuša podtakniti, da smo pisali o kazni — le svetovali, naj se pozanima pri sodobnikih pokojnice, kako je morala v resnici za kazen klečati, medtem ko so njene sosestre obedovale (da pa ne bo nepotrebne pomote ali novega podtikavanja: to je pred pričami pripovedoval pokojni dr. Joško Tischler). Uredništvo Kričeja n! več Kot strela z jasnega neba nas je pretresla žalostna vest, da je v Rutu pri Hodišah popolnoma nepričakovano umrl Pavel Kričaj, star komaj 55 let. Pavli Kričaj se je rodil kot sin male kmetije v Zgornjem Rutu pri Hodišah. Še ne sedemnajstletnega so ga z vso družino 14. aprila 1942 v prvih jutranjih urah odpeljali kot ,sovražnika države in naroda" tedanji nacistični oblastniki v Nemčijo, kjer je prišel v taborišče Hesselberg. Oče Pavel je bil izredno razgledan, načitan in izobražen kulturni delavec pri prosvetnenm društvu .Zvezda" v Hodišah. Kot izvrsten igralec je s pokojnima Jankom Schottlom in Tevžejem Komposchom bil steber prosvetnega dela, kot dolgoletni odbornik Posojilnice pa tudi pobudnik gospodarske samopomoči v Hodišah. Čeprav ne premožna, je bila Matijeva družina ugledna daleč naokoli. Ponosno neuklonljivost in zna-čajnost so skušali zlomiti nacisti z gestapovskim nasiljem in izselitvijo. Vendar se je družina po vrnitvi na opustošenj dom ponovno in še bolj zavestno vključila v narodno delo povojne obnove na kulturnem in zadružnem področju. Mladi Pavli je bil tehnični talent, nasilna izselitev pa mu je preprečila šolanje in dosego primernega poklica. Iskal je razne zaposlitve, bit šofer in nato prodajalec strojev pri Zvezi slovenskih zadrug. Kot njen strojni referent je mnogim našim kmetijam pomagal nabaviti in urediti tehnične naprave za olajšanje težkega dela. O tem je tudi vedno razmišljal in sanjal. Smrt ga je pobrala povsem nepričakovano. Brez vidnega obolenja je legel spat in zaspal za vedno. Pavli je bil vesel človek, ni hlastal za denarjem in uspehi, delal je, ker je rad se poslovili ob odprtem grobu domači župnik Lovro Kašelj, hodiški župan Gottfried Schoffneg-ger in poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zwitter. Župnik Lovro Kašelj je pokojnika orisal kot veselega, družabnega in nadarjenega človeka, ki je vsepovsod rad pomagal. Njegova nenadna smrt in pokop na prvi dan posta je glasen ,me-mento mori", saj je komaj teden dni pred svojim odhodom iz življenja še sam spremljat pravtako nenadoma umr- povsod pomagal. Od pokojnika ; lega mladega Dobnika na pokopališče. Pokojnenmu Pavliju je izrekel zahvalo za vse dobro v korist sosedom in okolici ter mu želel bogato plačilo za pogosto zastonj opravljeno pomoč bližnjemu. Gottfried Schoffnegger, župan hodiške občine, pri kateri je Pavli v zadnjih letih delal, mu je izreke) zahvalo za njegov doprinos skupnosti. Predvsem pa še za njegovo vedro pojmovanje življenja, za njegovo družabnost in doprinos k dobremu sožitju v duhu sprave v občini. Želel mu je miren počitek po ne lahkem življenju. Poslevodeči podpredsednik dr. Mirt Zwitter pa se je od pokojnega poslovil v imenu Zveze slovenskih zadrug, pri katerei je Pavli več let delal. Ženi in družini sestre je govornik izrazil sožalje. Pavleju pa je izrekel zahvalo Zveze slovenskih izseljencev za njegovo zvestobo izročilom prednikov, jeziku in narodu ter mu želel mirno počivanje v domači zemlji, ki jo je zvesto in vdano vse svoje garanja polno življenje ljubil. Pavlija so spremljali na njegovi zadnji poti tudi predsednik Zveze slovenskih zadrug ter številni njeni odborniki ter poslovodje blagovnih zadrug. Domači cerkveni pevci so mu v čudoviti uglašenosti zapeli v slovo. Pokojnega Pavlija Kričeja bomo ohranili v častnem spominu, globoko prizadeti ženi in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. OKRAJNA PISARNA PLIBERK posluje vsak torek od 9. do 12. ure V pisarni bo: 17. 3.1981 Janez Wutte-Luc H Valentin Polanšek L'.'::-:: II. del s Domen, ki je le kratko služil nemško vojsko in je bil na daljšem dopustu, je dolgo gledal v brata: Kaj -^.Sre skozi glavo? Tudi njegov letnik bo vsak čas na . . Korej je raztegnil roki v dva poševna krožnika pred 'n začel: . ."Vse se razvija tako in še hitreje kot pričakovano, žal 'Ireje. Hitlerjanci bodo tako dolgo brusili, da bo vojna." ^o radijskih sprejemnikih so prišla poročila in druga Prehitevala: Anglež Chamberleain, Francoz Dala-*^ih ^ fašistični duče Benito Mussolini so se srečali pri §lg kanclerju Adolfu Hitlerju v Munchenu in se domenili Ta. ^ češkoslovaške republike. Kako so se sporazumeli? roj* ^ot je Hitler hotel! Češka je zginila z zemljevida Ev-r^jL Obrobne kraje, takoimenovane Sudete, so priključili §6^' Stalina države se je pretvorila v Reichsprotektorat $toj^eri und Mahren', Slovaško pa so postavili kot samo-fari državo na noge in za njenega vladarja fašističnega '3 Tiso h)j "Doste videli, še prezgodaj boste videli, Hitler ne bo ^ Povsod, kjer bo le zavohal kake nemške naseljen-' Narodnostno manjšino, bo začel klicati svoje Ger-0 v skupno domovino Veliko Nemčijo!" srtart je zaskrbljeno povedal: "Lahko si na prstih izračunamo, kdaj bo začel kli- cati svoje Nemce iz Jugoslavije. Na Spodnjem štajerskem jih je res precej ostalo izza prve svetovnen vojne in še od prej. Pa v Kočevju so, to je čisto na spodnjem delu Slovenije." „Kam pa bi v takem primeru bežali naši koroški Slovenci, če priškornjasam Hitler v Ljubljano?" Prišev Štefan, prvi tenorist, je pravilno kombiniral. Matevža je pri srcu zazeblo, kot bi ga nekdo trčil v zamrznjeno podpeško strugo: Ali so kaj takega premišljevali oni, ki so jo popihali v Ljubljano? „Če bi prav trda predla, kako bi se mogel naš hribovski človek skriti tukaj kje v našem kraju. Madona, da te nobeden ne najde!" „ln kako dolgo?" ..Hitlerije bo vendar enkrat konec. Niti Napoleon, ki je svet na glavo postavljal, ni obdržal svoje oblasti. Prej ali slej vsakega takega osvajalca vrag vzame, če gradi svoje vladarstvo samo na nasilju." Drugače je bil on pač nemčurček. Tokrat pa se je upravičeno hudoval nad Slovenci: „Nas enega tako v drek devajo, sami pa so potem največji hitlerjanci!" Naštel je dve koroški slovenski občini, ki sta vsled zglednega volilnega izida postali .firergemeinde . ..Nekdanjim socialdemokratom so ti krščanski Slovenci vedno očitali, da je že leta devetnajststoosemnajste-ga bil sam doktor Karl Renner, prvi državni kancler novo nastajajoče avstrijske republike, ki je ostala od nekdanje velike avstroogrske monarhije, za priključitev k Nemčiji. Seveda niso povedali zakaj? Ker so imeli takrat tudi v Nemčiji socialdemokratt besedo! No, kaj pa zdaj? Prav tile farški in kmečko zatelebani koroški Slovenci glasujejo za Hitlerja s tolikšno večino, da je najbrž še NSDAP-jevcem nerodno ob takem bedastem uspehu!" Kapelški nacisti niso biti zadovoljni z glasovanjem desetega aprila devetnajststoosemintridesetega. Sicer pa so povsod iz volilnih imenikov prečrtali kompromitirane osebe, zlasti nacionalne Slovence in napredne ljudi. Glasovnica je izgledala sledeče: Na njej sta bila zarisana dva kroga. Manjši je bil pripravljen za ,Nein , večji pa za ,Ja'. Volitec se je lahko odločil, ali je ali ni za priključitev Ostmarke k Velikonemškemu rajhu. Farsa zgodovinske laži! Tudi, če bi večina Avstrijcev glasovala proti, Hitler ne bi nikdar šel iz dežele. Bili so primeri, da sta žena in mož prvič enako glasovala - oba za Hitlerja! Zakaj? Ženica, pobožna in poslušna cerkvena miš, je ubogala poziv pastirskega lista in je glasovala za Hitlerja. Dedec, nekdanji viharnik po vseh strankah, kjer pa nikjer ni kaj prida dosegel, je bit tudi zanj. Oba sta bila po rodu Slovenca. To pa sta spet po svoje tolmačila: Ona je dejala, da je najprej bog in cerkev in vera in župnik in večno življenje; on pa je bil mnenja, da je prvo pravica na svetu, delavska pravica, delovno mesto, vsakdanji kruh in poštena pokojnina. O izidu pri volitvah se v Kapli sploh ni dolgo in po resnici govorilo... Pretreslo pa ni samo tiste, ki so bili v trgu živa priča, ampak vse okoličane, ko so zvedeli, kako so židovskega trgovca poniževali, ga suvali in odgnali v vsej javnosti, kakor da je najhujši zločinec. Ko je bil vsem krajanom znan kot miren, zase s svojo soprogo živeč človek, ki pa je imel tekstilije po znatno nižjih cenah kot drugi. Zdaj se je v napolnjeni trgovini ugnezdil veljak, zagrizen nacist, ki je še v civilu visokonos nosil črne jahalne hlače in svetle škornje SS uniforme. Sam ,Heil Hitler' ga je bil. Tako krepko in predirljivo, kot da hoče v to mlačno gnezdo prinesti pravega rajhovskega nacionalsociali- PRED EN!M LETOM JE UMRL KAREL PRUŠN!K GAŠPER KarelPrušnik-Gašper, kosejeletal?47 vrni) it kaznilnice Karlau (NaJa/jeva^je (z zadnje Po dvorišču pri Repinu je bilo polno premikajočih se temnih moških postav. Pri tistih postavah, ki so se premikale mimo oken, skozi katera je prodirala v noč rahla svetloba prižgane petrolejke, sem opazil tudi puške. Ko sem prišel tudi sam v svit te svetlobe, sem zapazil na kapah s tremi vrhovi slovensko trobojnico s peterokrako rdečo zvezdo. Ta znak na kapi slovenskega vojaka je naredil name kot zavednega Slovecna in komunista tako globok vtis, da niti za trenutek nisem podvomil v besede tovariša Staneta Mrharja: „Kori, zmagali bomo! Žrtve pa bodo velike! Kdaj bo vojne konec in kdaj bo svoboda, ne ve nihče!" Vsa tri leta mojega partizanstva nisem niti za trenutek podvomil v zmago, čeprav je bilo tu in tam zelo kočljivo. Dežurni naju je sprejel in zapeljal v družinsko sobo, kjer je bilo tudi veliko oboroženih moških. Sprejel me je starejši mož s črno brado. Prve besede njegovega vprašanja so bile, če mi je znano ime Letonja. Ko sem mu odgovoril, da je imel moj oče prijatelja iz vojaške godbe med prvo svetovno vojno in da sta si ves čas po vojni dopisovala in se celo obiskovala ter da je Letonja doma v Šmartnem ob Paki, je pristopilo k nama mlado dekle in veselo reklo: „Vidiš, Matjaž, da se nisem motila, Prušnikov ni drugih na Koroškem." Matjaž je ime temu človeku? sem pomislil, ko me je še naprej izpraševal. Nisem dobil vtisa, da me zaslišuje. Njegove besede so bile rahle, njegov globoki glas je bil pomirljiv in lahko sem odgovarjal na vsa vprašanja. Videl sem, da je Matjaž voditelj te partizanske skupine, saj so ga ves čas hodili kaj spraševat. Videl sem, da ga vsi spoštujejo, pa tudi, da sta med temi prvimi slovenskimi vojaki s slovensko trobojnico in rdečo peterokrako zvezdo na kapah medse- bojno spoštovanje in tovarištvo. Tako sem si predstavljal revolucijo, ko sva s Kordežem, obsojena na pet let težke ječe, sedela v Karlavu in se pogovarjala o proletarsko kmečki revoluciji. Sedaj sem sam v tej revoluciji. Vendar orožja še nimam. Pa ga bom že dobil, sem se v mislih prepričeval. Tudi Stane Mrhar je zgubil pri Golobu orožje, pa sem ga ponovno oborožil jaz, ko sem bil še doma. Bom že dobil puško, saj imam dovolj zvestih prijateljev v Lobniku, Lepeni, Rem-šeniku, v Beli itd. Saj sem tudi pištolo browning, ki sem jo dal Stanetu, dobil pri Kordežu v Beli, kjer jo je imel še od februarskega puča 1934. leta Valentin Kor dež skrito v dimniku. Sedaj sem tudi jaz v tej revoluciji, da bomo obračunali z izkoriščevalci in zatiralci. S puško v roki si bomo priborili prostor pod svobodnim soncem. Tudi koroški Slovenci bomo enakopravni in svobodni. Nazaj bodo prišli na svoja posestva, na svoje domove naši pregnanci, ki jih je nemški fašizem neusmiljeno izselil, jih razlastil premoženja in ravnal z njimi kot z ljudmi manjvredne rase. V Golobovi strmini v Koprivni, kjer je imel Joži Šorli svojo postojanko, kočico iz smrekovega lubja, pritisnjeno k sivi skali, da je ni bilo moč videti prej, dokler nisi bil tik pred njo, sem prebil na „preizkušnji" do 14. decembra, ko je prišla četa. Tudi v četi sem srečal tovariša, ki mu je bilo ime Stane. Ker sem bil brez rokavic, mi je Stane Mavrič priskočil na pomoč in mi dal volnene rokavice. Prvi neposreden tovariški stik s partizansko medsebojno pomočjo. Ko smo še isti večer zasedli Solčavo (15. 12. 1942) in razorožili orožniško postajo, ujeli nemškega učitelja in učiteljico, sem storil veliko napako. Pri zasliševanju orožnika in učiteljev je izbruhnilo v meni sovraštvo do Nemcev. Spominjam se, da sem s temi Nemci skrajnje nestrpno ravnal. Tovariš Matjaž mi je, ko je naslednji dan ob prvem počitku nekje v Snežniku sklical četni sestanek, vpričo vseh partizanov razložil, da se partizani ne borimo proti nemškemu narodu, ampak zoper Hitlerjev režim, zoper nacizem. Partizani smo osvobodilna vojska in se borimo proti krivični osvajalni vojni. Partizani smo skupaj z velikimi zavezniki Sovjetsko zvezo, ZDA in Veliko Britanijo pravična vojska. Partizani moramo povsod pokazati, da smo poštenjaki. Partizani uničujemo vse, kar rabi hitlerjevskemu vojnemu stroju. Mi se borimo na meji dveh narodov. Naš naravni zaveznik je naš sosedski narod. Tudi avstrijsko delovno ljudstvo bomo vključili v protihitlerjevsko osvobodilno vojno. In biti bomo morali internacionalisti. Tudi nemško govoreče ljudi bomo pridobili za naše zaveznike v boju proti Hitlerju. Za vselej sem si zapomnil ta gesla iz Matjaževega pouka v Snežniku nad Stanetov zvonček Spomini Karla Prušnika-Gašperja Koprivno. Med vsem mojim partizanstvom sem upošteval ta nauk in prav mi je prišel. Imel sem uspehe. Brez predsodkov sem z našo protifašistično besedo prihajal med slovensko in nemško govoreče Korošce in razumeli smo se. Ko smo zasedali Solčavo, sem bil oborožen samo z lovsko puško, v kateri sta bila zarjavela naboja, eden s kroglo, drugi s šibrami. Sedaj mi je komandir Lojz dal mavzerico s 60 naboji. Počutil sem se nepremagljivega. Na puško sem se zanesel, saj sem od mladih dni veliko streljal v tarčo, pa tudi na gamse in srnjake. Za tiste čase je puška, dobra vojaška puška, pomenila vse. Predvsem pa je bila puška v organiziranem oboroženem boju proti Hitlerju dragocena stvar. Ne sramujem se povedati, tudi danes ne, da sem bil tiste nove mavze-rice tako vesel, tako sem jo spoštova-val, da sem jo pritiskal k sebi kot otrok najljubšo igračo. Ko sem bil na straži nekje v skalah sive Pece, sem jo prižel k sebi kot ljubeče dekle in jo poljubil. Večkrat sem jo poljubil, sebojno tovarištvo in disciplino, ki sta slonela na zavestni prostovoljni podlagi. V teh zimskih taboriščih v Če sem se srečno umaknil gestapu, če sem že ušel smrti, potem naj živim kot zvest, discipliniran in vdan borec za svobodo slovenskega naroda. Naj bodo napori za dosego svobode mojega naroda in vsega človeštva, ki ga muči fašizem, res na prostovoljni podlagi. V teh zimskih taboriščih v Peci nad Toplo je prva partizanska koroška četa izkoristila čas predvsem za politično izobrazbo za pomlad, ki bo prišla, s puško in knjigo v rokah. Matjaž je lahko zadovoljen s svojim delom. Nihče od njegovih trinajst „slušateljev" ga ni razočaral. Iz teh knapov ter kmečkih in gozdnih delavcev so naslednjo pomlad postali zreli politični delavci na vojaškem in po-litičnenm področju. Sad te „univerze" v globokem snegu skalnate Pece 1942/ 1943: I. koroški bataljon, vzhodno-koroški odred. Spomin na to mojo prvo partizansko zimo pred tridesetimi leti, spomin na padle tovariše, politkomisarja Mi- člani političnega vodstva NOB na Koroškem — od leve na desno: Kare) Prušnik-Gašper, Stane Bizjak-Kosta, Dušan Pirjevec-Ahac, ini. Pavle Žaucer-Matjaž in Janez Bortoncelj-Johan kadar se mi je zdelo, da me nihče ne opazuje, da me nihče ne vidi. Ne sramujem se tega povedati tudi danes ne. Saj puška ni le enkrat rešila mojega življenja, marveč je reševala slovenski narod, čast našega malega naroda, čast naših izseljencev, ko so se vrnili domov. Ni me sram, da sem puško poljuboval, kot poljubiš kruh, kot pravi prastara pesem: „Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!" Tisto prvo zimo 1942/1943 sem prebil v prvi koroški četi nad Toplo v Peci. Občudoval sem samozavest mojih novih tovarišev, občudoval med- iana, ki je spomladi 1943 padel v bližini Pliberka, na komandirja Lojza, klenega mitraljezca Slavca in mirnega Gorkija, ki nam je s preživelim tovarišem Cirilom sešil prve titovke z rdečo peterokrako zvezdo. Spomin na vse preživele narodne junake, proletarce iz revirjev in študente. Spomin na malo Marjetko, na njeno šibko telo, na njene prezeble prstke, ko je tipkala v nezakurjeni brunarici prve spodbudne besede o svobodi Koroške. Ti spomini me spremljajo, ko zapoje zvonček v avtomobilu. Mnogo smo se tam naučili. Tudi pozneje smo se v oboroženem krvavem boju učili. Od vojne smo se naučili biti novi ljudje Preteklost smo pustili strohneti v P"* ci. Tudi v meni je onemela. Prvi sc* stanek po osvoboditvi Solčave, tal* nekje v Snežniku nad Koprivno, sef si zapomnil za vse življenje. Ko tole pišem, ko po Koroški div* jajo tisti, ki se niso od vojne ničesar naučili, ko koroškim Slovencem s teo* rorjem ki je podoben samo nasiij" nemškega fašizma, odrekajo pravice-ki je z avstrijskim zakonom utrjena-pravico do dvojezičnih napisov, set" zadovoljen, da smo se mi nekaj na; učili, da imamo drugo zgodovino, f se istoveti z demokracijo. Ponosen sem zapisati prav v tem času, da ko* roški partizani nikoli nismo rušili spo* menikov ali skrunili grobov naših so* vražnikov. Tudi ne spomenikov dese; temu oktobru 1920. Čeprav smo bj" vojaki v najhujšem vojnem vihat)"' ko je šlo za življenje in smrt, ko sf" imeli v nahrbtnikih dinamit in plastik-smo to razstrelivo imeli samo za nnt* čevanje naprav, ki so rabile nacistic* nemu vojnenmu stroju. Spomenike)' pa, čeprav nam niso bili simpatij' se nismo dotaknili. Kaj pa počenja)" „večno včerajšnji", tisti, ki še vedn" nosijo v sebi duh Hitlerja in Gobbei' sa, množičnih krvnikov, ki imajo n" vesti desetine milijonov mrtvih? Odre* kajo nam najosnovnejše narodne pr" vice; razstrelili so nagrobni spornem v Št. Rupertu pri Velikovcu in skr" nijo po koroških pokopališčih drug" nagrobna obeležja v spomin borceip za svobodo. Vprašamo se, na katef' strani se kaže kultura? Med vojno tez. ko govoriš o kulturi. Vojna je nek"! strašnega, nekulturnega. Vsekakor P" smo partizani tudi med krvavim o" računom, med vojno ohranili dosto janstvo in jo kulturno preživeli. . Vsakokrat, ko sedem v avtomob'' ko se peljem iz garaže, me Stanet" , zvonček, ta zvesti talisman, opozom Kamnita je pot do svobode. Dolg" trajna. Opozori me, da se je za sV<^ bodo, za pravico treba vztrajno b" riti in da tega boja ni konec, kak<^ ni konec krivic in laži, obrekovali, ter hujskanja večno včerajšnjih. De' smo se na univerzi v Peci nad Top' tisto prvo partizansko zimo v Py koroški četi, da je fašizem odkrit^ teroristična diktatura najbolj šov'"}^ stičnih, najbolj nacionalističnih, ""J bolj nazadnjaških, najbolj surovih ' nekulturnih ljudi. Vestnik koroških partizan" Ljubljana, marec 1?73 ROSEŽ — ROBAŽE Zadnjič je bilo v prvem delu G" perjevega spominskega zapiska deno ime Robei. Domačini so nas op zorili da temu kraju pravijo Robaže. rej se mora praviino giasiti na R°P iah. +++" stičnega duha. Ime! je dober nos. Nekje je zapazil, da so Kapelčani sami kaj posebni ljudje: naj je bila ta ali druga vladavina, vedno so se obračali po vetru, ne preveč izdajali, zakrivali pred novimi mogočneži stare grehe, nove priseljence po strankini liniji pa le s previdnostjo sprejemali v svojo sredo. To je bila neka odlika Kapelčanov. Kvarili so jo predvsem priseljenci. Teh pa je bilo seveda z novim redom vedno več! Taka nova figura novega reda je bil tudi nacist Bengel. To je bila menda prava germanska družina: Vsi so bili svetlolasi. On slok in hodil je vedno kot bi marširal. Bil je že prekaljen nacist iz sistemske dobe (to je bila med nacisti oznaka za čas od devetnajststoštiriintridesetega leta do anšlusa ostmarke k rajhu). Žena je bila svetlolasa. In se je nosila! Otroci so bili visokonosi. In so se nosili! Bengel Koreja sploh ni pogledal, niti odzdravil mu ni, ko ga je nalašč pozdravil s krepkim hajhitlarjem, pa še klobuk je mislit sneti. Ko je bila v bivši židovski trgovini Josefa Scharfberga razprodaja na široko, so prihrumeli okoličani in izbirali in kradli nacistu. „On je vse od poštenega Juda ukradel, mi pa smo njemu vzeli!" To je bila prva antihitlerjanska akcija med dekleti in ženskami okoliških krajev, ki je imela sicer v ozadju osebno okoriščenje, a je bila prekleto odkrito naperjena proti izgonu Juda Josefa Scharfberga. Tako je bilo na .pošlano nedeljo' leta devetnajststo-devetintridesetega: Samo Lonka je vedela in njena sestra Ana, kaj bo naredil nocoj Zoranov Matevž. Ana je zakurila peč in skrivaje vrgla v ogenj Matevževo nemško vojaško uniformo. Vse, kar se le sežgati da, tudi usnjeni vojaški pas. Bajonet, zaponko od pasu, kjer je okoli krutega nacističnega orla pregrešno napisano ,Bog z nami', gumbe, ki jih je sam porezal z vseh kosov uniforme, vojaške škornje, plinsko masko in karabinko pa je skril Matevž nekje v gozdu, da ne more najti živa duša. Imel je zvezo s pomožnimi cariniki, .higarji' so jim re-kali kapelški in okoliški znanci, in je vedel, kdaj so možakarji na patruljah. Nihče niti slutil ni, kaj bo. Seveda je imel Matevž prekleto srečo, da ga niso kar tisto noč šap-nili, kajti patrulje so pošiljali tudi v nenobičajnih dnevnih in nočnih časih na obhode, vsaki patrulji pa je bil dodeljen glavnopoklicni ,pifki' financar. Pa vse nevarnosti so sedaj že mimo ... Matevž je skrit pri znancu v šentjakobski Koprivni. Pri zanesljivem dobrem človeku, ki pozna vse razmere preko Črne do Dravograda. On je svetoval, da je najbolje, če se vojaški dezerter Zoranov Matevž zadržuje dalj časa pri njem. Skrit. Čakati je treba, kaj se bo izcimilo. Ali bodo ve-lenemške oblasti takoj ukrepale in prisilile jugoslovanske oblasti, da poiščejo pobeglega nemškega vojaka? Se bo že izkazalo. Je pa najbolje, da nihče od domačinov ne ve o Matevžu. Sicer ne bi bito pričakovati izdajstva. A tudi nedolžna neprevidnost je že povzročila hude posledice. Šentjakobski znanec je imel izkušnje prav iz tihotapskega življenja. Tako se je Matevž, razmeram primerno, kar imenitno počutil. Postajal je ilegalec pred svetom in sabo. Zdaj je imel časa, da je vse premišljeval in pretehtaval na dolgo in široko, počez in po dolgem, navzkriž in od spodaj pa od zgoraj. Toda vedno je prihajal do točke neznanke: Kako bo naprej? Iz vseh negotovosti ga je sproti reševala edinole ljube- zen do Lonke. Ona je bila sedaj vse! Lonka mu je vedno vse. Samo sedaj, v tej ilegalnosti, se je učil, napram samemu sebi odkrit kot nikomur na svetu. To " ni bilo lahko... bila že biti D"' Matevžev pobeg čez mejo je ostal tudi v domače kraju dolgo časa znan le med najožjimi zaupniki, ki so ^ ' kakor na tajno povelje, oprezali, kaj bo podvzela oblas Nič se ni zgodilo. Dolgo ne. Ko pa je prišel žandarmeoj , komandant iz Kaple ob spremstvu dveh orožnikov in skus vzeti Zoranovega Jožefa v precep, ljudska govorica je ^ nila s to rečenico, da oblast nekoga jemlje v trdo zasl' vanje, tedaj šele je več ali manj prišlo v javnost. Nihče P ni vedel točnega dauma, kdaj je Matevž zbežal v Jugos vijoinkje... Oče Jožef, izkušen zajec iz prve svetovne vojne, se znal izmuzati. Morda mu je Orlitscher verjel. Morda tudi Ostalo je pri tem, da je Zoranovega večkrat na vsem lep^ ^ tudi sredi Kaple, tako mimogrede pobaral za sinoBM vedno isto: Zoranov Jožef je lisjaku nacistu gledal preP ^ Ijivo in stanovitno v oči in ostal pri trditvi, da ne ve ničes da nima nobene pošte, da ne ve, pa basta. Le VVerbnig Pepi se je hotel izkazati kot vnet Prišel je najprve sam na Anin dom in zahteval ključe Matevževe omare. Ana ga je domače gledala in se se .% saj sta bila z možakarjem vendar soseda mejaša. bil sedaj tako velik, odkar je pri hitlerjancih v Kap!' ' . posebno veljavo. Kar nič se ni ogrel za domačnost. ^ pal je tako, kakor da. je on nekaj merodajnega, nekaj-jeoblast. ^ Ana se je vseeno šalila. In mu ni dala ključa. !^' je tako : (Dalje Razglednica iz Amerike ske sem 'me sloven- nar ,°mške vedno povezal z milo qor Pesmijo „Gor čez izaro, sem ^ gmajnlco". V višjih šolah mi P°^em seznanil s slovenski-qim težjim kamnom in dru- po ^odovinskim ozadjem, ki mi je vilo č* ^°**°šcev že bolje predsta-lj^ ' e Pa se danes, iz te naše ve-ob selim v mislih v kraje vidim*^'' Vaškem jezeru, buin ^ prekrasen vrt, poln zdra^Sa* pisanega cvetja, svežih, bom- in čiste, hladne, žu- spgvode. Vzdolž in povprek ga van/° ^'^e dolinice, s strani ga Vidiof^° shojene hribovske stezice, ko ? ^ ^ nekaj drugega — koroški čat"'c° ^ imenom Matilda Njiva, ddes t ^ P^mestju Beljaka že šti-liena^ iot na glas od svojega lljub-g^9a zakonskega druga. Poiskl^ sam jo, ker me je sama verjl ^ tovorila je z vsakim Slo-čez k' je imel vojno karto za desant' Bilo je to še sredi petsto m' Ljudje iz njene bližine dela]' ?°znenje povedali, da je to tnirj^ leta in leta, preden sva se oko]^.Ostala. Slovenke v mestu in Vsem 1' P" tern pomagale. .. se je bila priljubila. Kar milo videT ^ storilo pri srcu, če so jo sllSsf' ^saka je, kajpak, že večkrat " Ameriko potujete?" je začela. «ua." se kmalu odpravite tja?" "J* kak teden." dala *^°ž je tam," je naglo do- „Tako?" ..Prihodnji mesec, triindvajsetega, bo osemindvajset let, kar je odšel." Nekaj mi je reklo, da bo bolje, če se na to ne oglasim. „Po! leta sva bila poročena, ko se je poslovil od mene. Brez dela je ostal." Vztrajno sem molčal. „Rekel mi je, da nama bo tam kupil nov dom, hišico in nekaj zemlje. Stopil je čez prag v torek, ob dveh popoldne. Sonce je bilo še visoko. Poletje se še ni poslovilo." „Kje pa je zdaj?" „Ne vem." „Pa njegovo zadnje pismo? Od kod je prišlo?" „ Ni koli mi ni nič pisal." Ženica je bila že vsa zgrbljena, čeprav si je nalagala šele šesti križ. Delala je na železnici kot čistilka. Živela je v skromni podstrešni sobici in čakala. Pokazala mi je fotografijo svojega moža: mlad, visok korenjak, roke so mu bile vajene trdega kmečkega in tovarniškega dela, smehljaj mu je visel na širokih brkih, in v gumbnici zelenega suknjiča mu je tičala bela narcisa s koroške vrtne grede. Fant od gore, da bi dvignil svet Iz tečajev! ..Prosila bi Vas za nekaj, če smem," je tiho povzela. „Prosim, prosim! Če ga kje vidim ... Povprašam tudi lahko .. „Saj ni to, za kar bi Vas rada prosila," je nadaljevala in me pogledala naravnost v oči kakor beračica. ..Sedemindvajset let, enajst mescev in tri dni že čakam." -Prav gotovo se povrne!" (Nisem našel primernejših besed). -Ne, ne, ne bo ga več, ki ga še vedno ljubim ... Sedemindvajset let, enajst mescev in tri dni že čakam na pošto iz Amerike. Sleherno jutro sledim poštarju, da mi pove, da nima nič zame... Vi odhajate tja čez teden dni... A!i bi mi hoteti postati čisto navadno razgtednico — s pozdravi? Tu Vam prinašam svoj naslov na papirju .. Ponudila mi je košček papirnate vrečke, in v enem kotu so se majale visoke, koščene črke, zarisane s topim svinčnikom: Ga. Matilda Njiva, Glavni kolodvor Beljak, Avstrija, Poste restante." Sveto sem ji obljubil, da ji izpolnim to njeno zadnjo željo. Sočutje se je v meni pomešalo z besom, ki mu nisem mogel najti jasnega namena. Kdaj je to bilo? Pred desetimi leti? Ne, tega je zdaj morda že trinajst, štirinajst let. In jaz še vedno nisem poslal obljubljene razglednice na Koroško. Dobri ženici iz Beljaka kratko-malo ne morem porezati poslednje nitke upanja. Ko bi sprejela mojo razglednico iz Amerike, bi se ji mogoče zdelo, da je zares čakala vseh teh štirideset, enainštirideset let na pošto od svojega moža. S takšno slutnjo v sebi pa prav gotovo ne bi mogla več živeti. /MH Dojene RAD! A V S T R ) J A 1 PETEK, 15. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Remse ^ " grafično deto — 10.30 !n nebo Se]jtj smeje ... — 12.10 šaie ob venijo " ^seniorjev — 13.00 Redak-"EderT ^Zo predšoiske otroke — 17.30 P^več" — 17.55 Otrokom za iahko spQ. 18-00 Panoptikum — 18.25 Pregted ^ 212n^ *** 1? 00 čas v stiki — 20.15 Derrick rfo j- ^°*odvorske zgodbe — 22.20 Rekia-skurh ^Port — 22.30 Med geniatnostjo in /""ostjo- 23.30 Poročita. SOBOTA 9.00 Poročita — 9.05 Angte-10.3$ ^ francoščina — 10.05 Ruščina — 1iQtt^"ojski Biedermeier — 11.25 Med ge-"otUj skuritnostjo — 12.30 tgraj z §ti,Hp!7 ^Redakcija — 15.25 Princeska '. *** 17.00 Risanje — stikanje — obti- *9hod - ^ 17.30 Napete pustotovščine na '9hk(/' obati Kanade — 17.55 Otrokom za &ober — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 19.QQ v soboto žeti Heinz Conrads — 1^30 ^ iz Avstrije in Južne Tiroiske — v stiki in šport — 20.15 Eden bo " 22.05 šport — 22.25 Jazz v soboto ^ J Poročita. 15. 3.: 10.00 Katotiška stužba "edetji umetnosti — 11.00 Uvod k '6o J"Jemu ORF koncertu — 11.15 ORF ste-^$0 — 12.20 Burtijeve divje noči — — 16.30 1, 2 ati 3 — 17.15 i < mačkon Duško — 17.25 Otrokom i §j "oč — 17.30 Ktub seniorjev — 18.25 ^-Co g.- sporeda — 18.30 Operni vodič — ^Port ' ^ 'Z Avstrije — 19.30 Čas v stiki in Dektiški orkester v Auschwitzu 16. 3.: 9.00 Poročita — 9.05 Za ^CO otroke — 9.30 Prosim k mizi — ^kQ ^ v grški komediji — 10.30 Humo-12.05 Nebeško razvedrito — 12.25 -SO ' Štajerskem — 13.00 Redakcija — i* ssie — 17 55 otrokom za tahko noč pod vročim soncem — 18.25 sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz 19.30 čas v stiki — 20.15 Pone- -s- Šport — 21.05 Lisice — 21.55 šport — 12. 2.00 Poročila — 7.05 Za ^ otroke — 2.50 Angleščina — 10.00 voda — 10.50 Puščava živi — S' poljubiti roko — 12.10 Edgar - p, '°C