OSREDNJA KNJIŽNICA C£M£ Leto XIV številka 5 cena 1,46 EUR 30. maj 2012 Leto XIV številka 5 cena 1,46 EUR 30. maj 2012 Turnškovi: Šport imajo v krvi...............................str. 9 Namesto žara dobre ideje in nasmehi....................... str. 25 V ,\ednja ^ 'P. 4 A .s o Oi 9 771580 096004 • • Le plesat me pelji v Galicijo Preboldski jamarji v Srbiji Ob koncu še velika torta za vse folkloriste Folklorna skupina Galicija je 12. maja ob 6. obletnici delovanja v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravila slavnostni koncert z naslovom Le plesat me pelji v Galicijo. Tokratna prireditev je bila namenjena tudi predstavitvi novih gorenjskih noš. Gališki folkloristi so nam zaupali, da je želja vsake folklorne skupine imeti v svoji garderobi najdražji in najbolj prepoznaven slovenski folklorni kostum. Pred štirimi leti so pridobili avtohtono gališko nošo, na katero so zelo ponosni, saj je narejena na podlagi raziskav starih fotografij, in v njej lahko plešejo štajerske plese. Da bi lahko plesali gorenjske plese v izvirnih gorenjskih nošah, ki se je uveljavila pri nas kot narodna noša, pa je bila le njihova pobožna želja. Letos se jim je ta želja uresničila. Noše je sešila Marjetka Škorjanc, izdelo- vanje kostumov pa je spremljal Bojan Knific, strokovni vodja za folklorno dejavnost na Javnem skladu RS. Blago za izdelovanje kostumov je bilo narejeno v Italiji. Moške irhaste hlače so izdelali v Cirkovcih, klobuke je izdelalo klobučarstvo iz Ljubljane, škornje čevljarstvo iz Ljubljane, ženske nogavice so bile narejene v Komendi, avba kot tradicionalno pokrivalo pa v Kranju. Vsaka noša je vredna kar 1.000 evrov. Na koncertu v Domu II. slovenskega tabora Žalec so poskrbeli za pester program, ki so ga s svojimi nastopi obogatili mladi folkloristi otroške folklorne skupine POŠ Trje in mladinska folklorna skupina OŠ Petrovče. Nastopili so tudi vsi nekdanji plesalci FS Galicija, glasbena skupina Gemaj, pevka Simona Volf, violončelist Leon Ašenber-ger, violinistka Katja Škorjanc ter harmonikarji Rok Kresnik, Ma- tic Parežnik in Alen Tilinger. Na žalskem odru je ta večer plesalo več kot 80 plesalcev. Ob koncu so se posladkali s torto in podelili bronaste Maroltove značke 11 folkloristom, ki že pet let plešejo v FS Galicija. D. Naraglav Kulturno društvo Liboje je v ponedeljek, 21. maja, z naslovom Srečajte ljudi, ki puščajo dobre sledi, organiziralo dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo v celoti namenjen za kritje stroškov ob zamenjavi strehe. Na odru Kulturnega društva Liboje, ki mu že dobro leto predseduje Jolanda Železnik, se je ta večer zvrstilo veliko nasto- Preboldski jamarji veljajo v slovenskem prostoru za klub, ki se lahko pohvali z organizacijo velikih jamarskih odprav (Ekvador in Galapagos, Kolumbija in San Andres, Kreta, Bohol, Cebu in Palawan na Filipinih, kjer so bili leta 1995, 1999 in 2008), organizirali so tudi nekaj manjših in časovno krajših odprav. Med prvomajskimi prazniki pa so se odpravili spoznavat in raziskovat jame v Srbiji. V Srbijo so se odpravili v dogovoru s tamkajšnjim Društvom istraživača »Vladimir Mandič - Manda« iz Valjeva. Predstavniki omenjenega društva so jim omogočili tudi brezplačno bivanje v njihovih novozgrajenih prostorih, sodelovali pajočih, ki so ustvarili prijeten večer. Poleg Godbe Liboje so koncert s svojimi nastopi obogatili Ansambel Mira Klinca, glasbenica in pevka Ani Frece, Evro Kvintet, harmonikarski orkester Dejana Mastnaka iz Griž, Šentjurski muzikantje, Ansambel Kralovi pobi s Štefanom Frecetom, Vagabundi, Ve-ški dečki, Ana in Tilen Teržan, Ema Turnšek in Sabina Zavšek. Člani odprave s srbskimi kolegi pa so tudi pri raziskovanju jam v bližini Valjeva. Člani preboldske odprave so od 27. aprila do 5. maja obiskali več jam in brezen. V Šuplji lipi pa so skupaj s kolegi iz Valjeva obeležili spomin na 18. obletnico smrti jamarja Zorana Jankoviča, ki se je Vabilu za sodelovanje na koncertu se je odzvala tudi igralska skupina KUD Svoboda Griže, ki je uprizorila del iz svoje igre TV Griže. Otroke pa ja najbolj očaral čarodej Jani. Prireditev sta vodili Biserka Neuholt Hlastec in Jolanda Železnik. Z dobrodelnim koncertom, na katerem so se nastopajoči odpovedali honorarju, so zbrali 3500 evrov. D. N. v tej jami smrtno ponesrečil. Poleg raziskovanja podzemlja so se udeležili tudi predstavitve in predavanja v Istraživački stanici Petnica, kjer so spoznali njihovo delo in se seznanili z arheološkimi raziskavami v jamah in hidrološkimi značilnostmi širšega območja Valjeva. Zgodovinsko znanje so obogatili z obiskom narodnega muzeja, najstarejše ohranjene zgradbe v Valjevu - Mu-selimovega Konaka in Nena-dovičevega stolpa. Tokratno odpravo so sestavljali Rok Kvas, Uroš Ramšak, Andrej Ramšak, Andreja Kladnik, Anja Donko, Tadej Veljanovski, Boris Šaitegel in Goran Stojanovič, ki je bil pobudnik odprave v kraje, kjer je živel in kjer deluje društvo Vladimir Mandič - Manda. D. N. Koncert za streho v Libojah S pesmijo po Evropi * * J ‘t ♦. * S % ' r L « Zdenka Markovič med dirigiranjem Na koncertu ob koncu šolskega leta je prejšnjo sredo zazvenela pesem žalskih pevcev, učencev I. osnovne šole Žalec. S tematsko obarvanim koncertom, v katerem so se s pesmijo sprehodili po Evropi, so nas prepričali, da se za zborovsko petje v Žalcu ni bati. Pod taktirko Zdenke Markovič je donela pesem iz ust okrog sto pevcev otroških pevskih zborov Pedenjped in Kobulka ter mladinskega pevskega zbora, ki so pesmi posameznih držav zapeli v jeziku predstavljene države. Za spremljevalne glasbene podlage so poskrbeli Jože Škorjanc in Viljem Kotnik ter učenci Barbara Bosnar, Jernej Flajs, Saša Golavšek, Aljaž Jaz-binšek, Zarja Medved, Katarina Nikolčič in Andraž Stariha. Z zanimivimi uprizoritvami in duhovito dramsko zgodbo o dveh popotnikih, ki potujeta po Evropi in spoznavata značilnosti, zanimivosti in kulinariko posamezne države, so koncert popestrili učenci dramske skupine druge triade pod mentor- stvom Karmen Štusej. Učiteljica Tina Seibert je zbrala zanimivosti posameznih držav in oblikovala drsnice, ki so gledalcem služile tudi kot koncertni list, za tehnično podporo je poskrbel Iztok Gorišek, sceno z dežniki pa so ustvarili učenci pod mentorstvom Neli Šuler. Zbrane je v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pozdravila tudi ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža. Zborovodkinja Zdenka Markovič se je s priložnostnim darilom poslovila od pevk in pevcev devetošolcev, teh je bilo letos kar sedemnajst. Tudi učenci so predani zborovodkinji pripravili presenečenje s pesmijo, ki so jo sestavili samo zanjo. T. T. Po Evropi so se sprehodili pevci treh žalskih zborov in igralci dramske skupine I. OŠ Žalec fg 1 é|| 1 W ■ Šfefr t ■ Vi M 1 ■p J! Ü . ■ 1 Wi ' ’ a# à Bk.jHb"«g i I sam SAM LATKOVA VAS Latkova vas 84 3312 Prebold tel.: 03/70 32 700 fax: 03/70 32 710 Ponudba velja od 16.5. do 5.6.2012 59,00 EUR Plinski žar ELP \ 41 Oz nogami v 89,15 EUR Aku vrtalnik Bosch PSR12V, 1,2Ah, LED lučka, 1,4 kg Gospodinjska lestev iz aluminija 4 stopnice, višina 0,55m, delovna višina 2,55 m 19,90 EUR 5 stopnic, višina 0,8 m, delovna višina 2,8 m 26,90 EUR 6 stopnic, višina 1,0 m, delovna višina 3 m 32,90 EUR Kolpa san Tuš kabina TKP90/K silver prof, H=90 cm 259,00 EUR 3,79 EUR 1 Kerna fuga sand pesek za fugiranje 40 kg 8,10 EUR Asef tekoče mineralno gnojilo 21 x GRATIS rokavice ali gnojilo palčke ft www.sam.si Luka je mladenič izzivov Thys najraje sklada za čembalo Luka na odpravi na Makalu Luka med svojim predavanjem v domačem kraju Savinjčan, 24-letni Galičan Luka Lindič se je že pred šestimi leti zapisal alpinizmu. S svojo zagnanostjo in ljubeznijo do gora in izzivov si je pridobil naziv najuspešnejšega mladega alpinista, leto za tem naslov najuspešnejšega slovenskega alpinista v letu 2009. Za njim je ogromno vzponov in tudi odprav, zadnja velika je bila lani v Himalajo na Makalu, ki so ga Slovenci prvič osvojili pred 36 leti. O tej odpravi in o svojih alpinističnih podvigih in vzponih je spregovoril 11. maja tudi svojim sokra-janom in drugim ljubiteljem gora in narave v Domu krajanov Galicija. Na Makalu, na peti najvišji vrh sveta (8463 m), se je odpravil lani. Mednarodno odpravo so poleg prekaljenih Himalajcev Marka Prezlja in Borisa Lorenčiča sestavljali Rok Blaguš, Luka Lindič in ameriški zdravnik Scott Boughton. Pridružil se jim je tudi sloviti Amerčan Steve House. Njihov cilj je bil preplezati tudi tri tisoč metrov visoko zahodno steno tega osemtisočaka. To naj bi izpeljali v klasičnem alpskem stilu. To pomeni, kot pravi Luka, da vzameš nahrbtnik, spakiraš vanj, kolikor potrebuješ, greš v goro in prideš nazaj. Makalu je prvi osemtisočak, na katerega so se povzpeli Slovenci. To je 6. oktobra 1975 uspelo Stanetu Belaku - Šraufu in Marjanu Manfredi - Marjonu. V naslednjih petih dneh so na vrh prišli še Janko Ažman, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan. Od takrat in vse do danes so se gore lotili še trije slovenski alpinisti, a nihče ni več osvojil vrha. Tudi odpravi, v kateri je bil Luka Lindič, žal ni povsem uspelo, saj so jim to onemogočile vremenske razmere. Vrniti so se morali na višini 8200 metrov, kamor je v poskusnem vzponu uspelo priplezati Roku Blagušu in Luku Lindiču. »Čeprav nismo dosegli tako želenega cilja, da bi po 36 letih Slovenci ponovno stali na vrhu te impozantne gore, smo lahko z doseženim še kako zadovoljni. Zame je bila to nova izkušnja, veliko sem se naučil in zagotovo mi bo to koristilo pri novih podobnih podvigih.« Na odpravo se je Luka pripravljal v slovenskih Alpah, ki po njegovem zagotavljajo vse pogoje za trening in pripravo za doseganje najvišjih in najtežjih izzivov. Poleg tega je svoje znanje izpopolnjeval in si nabiral izkušnje na Norveškem, na njenih otokih Lofoti. »Po vrnitvi z odprave sem se lotil vzponov v centralnih Alpah, Dolomitih in slovenskih Alpah, tako da vzdržujem in dopolnjujem svojo formo za nove izzive. Trenutno mi največji izziv predstavlja vsesplošna pripravljenost za dva projekta: enega, ki zahteva precej dolgotrajno vzdržljivost, in drugega, ki zahteva precej visok nivo znanja plezanja v skali. Biti dobro pripravljen za dva projekta na tako različnih področjih je še toliko večji izziv. Spodbude mi res ne manjka in upam, da mi bo načrtovano tudi uspelo,« pravi Luka, ki je na pogled bolj krhek fant, a jeklene moči in, kot se ga je prejel vzdevek, preudaren mojster plesa v vertikalah. V gorah je spoznal, da lahko človek preživi marsikaj, po drugi strani pa ga lahko pogubi malenkost. Luku največ pomenijo dosežki, ki so plod njegovih lastnih idej. »Včasih se tudi meni zdijo neizvedljive, nato pa me stvar tako prevzame, da seji popolnoma posvetim in ugoto- Jakobje na najboljši poti do vrhunskega smučarja Na letošnjem državnem prvenstvu v smučanju za mlajše dečke, ki je potekalo na Rogli, je blestel mladi Braslovčan, član Smučarskega kluba Unior iz Celja, sedmošolec Jakob Fonda. Postal je absolutni zmagovalec med mlajšimi dečki, saj je osvojil naslov državnega prvaka v slalomu in kombinaciji, državnega podprvaka v veleslalomu in zasedel tretje mesto v super veleslalomu. Brez dvoma veliki uspehi za sedmošolca. Odlične dosežke beleži tudi vim, da je mogoča. Ko se še nisem ukvarjal z alpinizmom, sem se navduševal nad dejavnostmi, kjer sem imel možnost spoznati, kaj lahko dosežem s svojo glavo in telesom. Presrečen sem, da imam danes to možnost, da lahko svoje psihofizične sposobnosti neprestano preizkušam in se vedno znova čudim, česa je telo sposobno. Pred dvema letoma sem vso zimo posvetil kombiniranemu plezanju, saj menim, da je to edini način prostega plezanja v najvišjih gorah, kjer je zaradi mraza enostavno nemogoče prijemati skalo z golimi rokami. Danes največ šteje način, kako je opravljen nek vzpon. Plezanje v stilu prejšnjih generacij predstavlja nazadovanje alpinizma. S takšnimi mislimi sem zelo motivirano treniral, napredek pa se je kmalu poznal v preplezanih kombiniranih smereh, ki so ene najtežjih na svetu. V vseh teh letih sem si jasno izkristaliziral svojo vizijo. Veselim se novih izzivov, ki jim ni videti konca, predvsem pa sem srečen, da živim tako polno življenje v gorah, ki so mi tako ljube in moj drugi dom.« Luka je eden izmed tistih mladih, ki se počutijo svobodni, ki so predani svojim načelom, ki mislijo s svojo glavo, ob tem pa znajo prisluhniti tudi znanju in izkušnjam drugih. D. Naraglav je in skupnim četrtim mestom v državnem pokalu Argeta. Jakoba so za smučanje navdušili starši. Svoje prve smučarske korake je naredil na Rogli, prav tam, kjer je letos dosegel izjemne uvrstitve. »Vesel sem, da sem v tem smučarskem športu, ki mi poleg športne aktivnosti pomeni tudi veliko zadovoljstvo, prijetno delo, ki ga imam rad in pa tudi obveznost, saj brez resnosti in treningov ni mogoče pričakovati uspehov. Biti v naravi, na snegu, na smučeh in ob tem uživati je tudi zdravo za telo. Res pa je tudi, da so v tekmovalnem športu možne tudi Jakob na poti k zvezdam na mednarodnem nivoju, zadnji odmevni rezultat je dosegel v začetku prejšnjega meseca, ko je na mednarodni tekmi v francoskem Val dTseru zasedel 7. mesto v super veleslalomu. Že pred tem se je veselil izjemnih rezultatov na otroških tekmah na Češkem, kjer je dosegel šesto mesto, in v Italiji, kjer je dosegel četrto mesto v veleslalomu. Sicer pa se ponaša tudi s skupnim 2. mestom v pokalu vzhodne regi- . 1' - f1 «SBI < £ - 'A p f| j . ga ^jSl 1 m jÈk mA f jlQff ■ ■ # in pf*i *8 St/£' Thys (levo) s svojim prijateljem in sorodnikom Timom Zazijalom ter ostalimi izvajalci koncerta na Vranskem Kulturno društvo Vransko je v cerkvi sv. Mihaela 5. maja pripravilo koncert Musica Sacra, na katerem je nastopil sedemnajstletni čembalist, Thys Grobelnik, ki živi v Preboldu. Nadarjeni mladenič je tudi skladatelj vseh izvajanih skladb. Dijak drugega letnika I. gimnazije v Celju Thys Grobelnik je svojo glasbeno pot začel pri sedmih letih, ko se je pri Mojci Florjančič začel učiti klavir. Končal je šest letnikov. S čembalom se je prvič srečal na koncertu ob 50. obletnici Glasbene šole Risto Savin Žalec. Instrument ga je popolnoma prevzel in pod mentorstvom Irene Kralj zdaj nadaljuje svoje šolanje s čembalom na I. gimnaziji v Celju, glasbena smer. Po končani srednji šoli želi nadaljevati s študijem čembala v tujini. Thys pa ni le zelo uspešen čembalist, je tudi skladatelj. S skladanjem je začel pri dvanajstih letih, od takrat pa je napisal že kar nekaj del. Njegov opus obsega tako skladbe za orkester, zbor, manjše komorne zasedbe kot tudi za solo instrumente. Njegove skladbe v neobaročnem slogu izvajajo v Celju, na Vranskem, v Radovljici in drugod po Sloveniji. Njegova skladba je bila izbrana na natečaju Impletum in s svojimi skladbami je bil tudi na sprejemu pri predsedniku države dr. Danilu Tiir-ku. Kot čembalist nastopa v raznih simfoničnih in drugih orkestrih in kot solist. Nastopil je na koncertu ob odprtju Gradu Komende, na zahvalnem koncertu Kim Pavlič, na baročnih večerih' v Žalcu, na zaključnih koncertih v Škofji Loki itd. Udeležuje se tudi raznih masterclassov, kjer se izpopolnjuje v tehniki igranja na čembalo. Thys Grobelnik je o svojem talentu in glasbenih začetkih povedal: »V glasbene vode me je pritegnila glasba, ki sem jo poslušal že kot majhen otrok. Popolnoma prepričala pa me je v osmem razredu, ko sem poslušal CD s koncerta ob 50-letnici Glasbene šole Risto Savin Žalec in sem zaslišal čembalo. Nekako me je tako prevzel, da sem vedel, da ne želim početi nič drugega. S kakšne neljube nezgode, vendar upam, da bo meni to prizaneseno in bom lahko dosegal želene cilje,« je povedal Jakob. O svojih smučarskih rezultatih pa dodal: »Mislim, da sem z dosedanjim rezultati že pokazal, da sem na pravi poti in če bom tako nadaljeval, se nadejam, da bom lahko tekmoval tudi na največjih smučarskih tekmovanjih v mladinski in članski konkurenci. Za dosego tega cilja pa bo potrebno še ogromno treningov, tekmovanj in drugih naporov, a ker je smučanje postalo velik del mojega življenja, se tega samo veselim. Najbrž pa vsega tega ne bi bilo, če me starša ne bi dala v alpsko šolo na Rogli, kjer mije bilo zelo všeč, tako da sem z veseljem začel smučati.« Jakob je prijeten in skromen fant, ki obiskuje sedmi razred OŠ Braslovče. Če bo tako nadaljeval, se mu obeta bogata športna kariera. Skupaj s trenerjem Gašperjem Webrom imata zastavljene visoke cilje, ki naj bi Jakoba pripeljali do odličnega alpskega smučarja tudi v članski selekciji. D. N. Jakob na tekmi v svojem elementu skladanjem sem se prvič srečal pri 12 letih, ko smo morali pri glasbeni teoriji napisati svojo skladbo. Od takrat redno skladam za različne instrumente predvsem pa za čembalo. Vsekakor lahko rečem, da sem se zapisal glasbi in skladanju in moja želja je, da se nenehno izpopolnjujem in dosežem največ, kar je mogoče. Današnji koncert je tudi meni še ena potrditev, da sem na pravi poti. Zelo sem vesel, da se je koncerta udeležilo toliko ljudi in da so uživali ob našem petju in igranju. Upam, da bo tako še velikokrat, saj je nastop pred domačim občinstvom, med svojimi naj dražjimi, prijatelji in znanci še toliko večji izziv in zadovoljstvo.« Na Vranskem je občinstvo prisluhnilo skladbi Maša v C--duru (Kyrie, Gloria, Credo, Sanctus, Benedictus in Agnus Del), ki jo je Thys napisal za vransko župnijo, v drugem delu pa skladbi Magnificat, ki je izzvala pri občinstvu stoječe ovacije. S Thysom Grobelnikom so ta večer nastopili njegovi sošolci Urban Jerman - prva violina, Lucija Bogataj - prva violina, Alma Gunzek - druga violina, Alma Portič -druga violina, Vera Kamenšek - viola, Hana Lavrinc - viola in Lea Kolman - violončelo. Vokalni sestav so prav tako večinoma sestavljale njegove sošolke Eva Mutec, Eva Podbregar, Ana Šket, Jana Korber, Betka Vodišek in Una Rašič. Koncertni dogodek so polepšala tudi razstavljena likovna dela njegovega prijatelja in sorodnika, tudi glasbenika, tokrat pa umetnika Tima Zazijala, in vokalna skupina deklet, ki je s petjem spremljala njegovo glasbeno izvajanje. Ob koncu koncerta se je Thys zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k organizaciji koncerta. Posebej se je zahvalil KD Vransko in Damijani Podbregar, župniku Jožetu Turineku, vsem mentorjem nastopajočih učencev, vključno z zborom, ravnatelju I. gimnazije v Celju dr. Antonu Šepetavcu, ravnatelju Glasbene šole Celje Simonu Mlakarju, vsem staršem, občinstvu in Timu Zazijalu za likovno popestritev koncerta. D. N. VSE ZA UREDITEV OKOLICE ZBIRALNIKI ZA DEŽEVNICO IN ODPADNE VODE Turnškovi: Šport imajo v krvi sem že tako daleč,« je svoj letošnji uspeh komentirala Jasna dan po tem, ko je s skokom s padalom na žalski stadion odprla letošnjo športno akcijo Razpnimo jadra. Seveda se poraja vprašanje, ali sta starša načrtno usmerjala dekleti v zahtevno življenje aktivnih športnic. »Če se najdeta dva športnika, je normalno, da skušata pustiti sled na svojih otrocih. Pomembno nama je bilo, da ni bilo zanju nič pod prisilo, ampak sva pokazala pot, punci pa sta dejansko začeli stopati po njej. Nikdar ju nisva silila, to je pač naš način življenja. Je pa res, da je pravzaprav šele zdaj prišla potrditev, da je taka pot prava. Pri nas nikoli ni bilo razmišljanja, da je potrebno v športu doseči ne vem kaj in do uspeha preskakovati stopnice, vse je šlo po naravni poti do tega, kar res poveva s ponosom, da sta obe članici državnih reprezentanc,« pravita Mitja in Alenka. Tjaša takoj pojasni: »Pri nas je bila šola ves čas na prvem mestu. Če nisva smeli na trening, je bila to kazen, ne pa da bi se nama ne ljubilo na trening. Sicer pa sva obe najprej trenirali ju juitsu. Jaz sem bila aktivna do 8. razreda in trikrat državna prvakinja. V srednji šoli sem se morala odločiti za en šport, to je bila odbojka, ki mi je bila ves čas blizu in sem uživala v njej.« Tjašina odbojkarska kariera se je začela v šempetrskem klubu, ki je eden najboljših v državi. Študij jo je odpeljal v Ljubljano, športna pot pa v Kamnik, kjer je bilo prav gotovo precej drugače kot v klubu v domačem kraju: »To je bil zame izziv, mislila sem, da bom imela s prestopom večje težave. Najprej mi je bilo pomembno, da so me v kraju sprejeli. To mi je bilo pomembnejše, kot da bi me imeli za najboljšo igralko. Tam me imajo radi in to mi je bila glavna zmaga. Zdaj imam že za četrto leto pogodbo s Calcitom. Prvo sezono, ko sem prišla v Kamnik, smo bile državne prvakinje, letos smo druge. Ves čas sem tudi na spisku državne reprezentance, zdaj se pripravljamo na kvalifikacije za evropsko prvenstvo in sem v prvi postavi.« O tem, kakšni so občutki ob laskavih zapisih, da je najboljša igralka kluba, da bo od nje v veliki meri odvisen rezultat, Tjaša (levo) in Jasna s svojima škotskima ovčarjema, ki sta živahna tako kot njuni lastnici... Tjaša pove: »Super občutek je. Včasih sem se obremenjevala s tem, kar so rekli in napisali, zdaj pa sem prišla do spoznanja, da ni odbojka edina stvar v mojem življenju, ampak me zanima še toliko drugega, kjer se lahko tudi dokazujem. Sicer pa je zdaj moj glavni cilj, da končam študij na fakulteti in na-daljujerp z igranjem odbojke, potem pa se vidim kot osebna trenerka fitnesa.« Jasna ima podobne cilje: »Po gimnaziji se nameravam vpisati na Fakulteto za šport, poleg tega pa želim biti ves čas aktivna v rokometu in pomagati k temu, da se rokomet v Žalcu dvigne na raven ekipe Krim, da bomo igrale večinoma domače igralke in da se gledalci vrnejo na tribune, da bo res praznik, ko bomo imele tekmo.« Pa prestopi v druge slovenske, morda celo evropske klube? »To bomo še videli, dajmo času čas,« doda športnica in ob tem velika ljubiteljica živali, med katerimi so pri njej na prvem mestu konji. Ko so jo kot petošolko vprašali, kaj bo počela v življenju, je odgovorila: »Ukvarjala se bom s konji, v prostem času pa bom učiteljica.« Za konje je zdaj čas samo med počitnicami. Ne Tjaša ne Jasna zdaj ne nameravata postati učiteljici športne vzgoje, o svojih uspehih in sodelovanju v državni reprezentanci pa pravita, da je: »... fui dober, da ti voljo do treninga še za naprej.« Pa sta bili vedno tako enotnega mnenja in takšni prijateljici? Obe odločno v en glas: »Ne! Žurke so naju povezale.« Pa si jih sploh lahko privoščita glede na resno ukvarjanje s športom? »Glede zabave niso problem treningi, bolj starša ... Ko so glavne tekme v sezoni, ti je rezultat tako najpomembnejši, razmišljaš samo o tem in ne o žurki. Sami veva, da takrat ni pametno žurirati. Ko je čas, ga pa seveda radi izkoristiva tudi za zabavo,« pove Tjaša. Obe sta nasmejani do ušes, saj bodo kmalu počitnice, čas za zabavo. Tjaša sicer še ima nekaj obveznosti z reprezentanco, potem pa sta do avgusta prosti, če ne upoštevamo, da morata tudi v tem času trenirati sami in skupaj z drugimi vaditelji skrbeti za domači fitnes. Potem so tu še kakšna obnovitvena dela, čiščenje in podobne akcije. Obe sta v takšnih akcijah pripravljeni sodelovati tudi drugje, na primer pri obnovi žalske telovadnice ali hiške številka 6, na kar je Mitja še posebej ponosen: »To je tisto, ko rečeš, da ne moreš plačati z ničemer, to povezanost in pristop obeh deklet.« Pa sta bili kdaj toliko zasičeni s športom, da sta hoteli odnehati? »Tega ni bilo nikoli. Šport nama pomeni sprostitev po šoli ... Saj kdaj ti zaradi utrujenosti prija, da ne delaš nič, ampak kmalu mi začne špor-tanje tako manjkati, da se mi zdi, da kar gnijem,« pove Tjaša, ki je pogosto že pred sedmo zjutraj na kakšnem od bližnjih hribčkov ali pa spet doma po jutranjem odmerku treninga. »Med sezono se moramo igralke precej odrekati drugim športom. Ne smem na primer plavati, teči na dolge razdalje, smučati. Zdaj, ko je bilo konec sezone, sem tako srečna, samo da lahko grem, da tečem, kolesarim ...« Tako je, če imaš šport v krvi. K. R. Družina Turnšek: Mitja, Alenka (zgoraj), Da so Turnškovi iz Šempetra ta hip najbolj športna družina v dolini, si nismo izmislili v Utripu. Kar trije od njih so prejeli priznanje na prireditvi Šport v Občini Žalec 2011: oče Mitja za vse uspehe kot košarkar, trener ter promotor športa in rekreacije, hčerki Tjaša in Jasna pa za uspešno igranje v svojih klubih in v slovenski reprezentanci. Z malo šale bi lahko rekli, da je najbolj zahteven šport mame Alenke že nekaj časa zbrati vso družino doma vsaj za kakšen dan. Pogovarjali smo se na sončno nedeljo na domači terasi, ko so si bili enotni: pot je prava. Seveda lahko človek z gotovostjo trdi kaj takšnega šele potem, ko je že prehodil nekaj te poti. Mitja, ki se bo poleti srečal z abrahamom, ima za sabo zanimive športne kilometre: »Moji košarkarski začetki so bili v klubu Libela Celje. Nato sem igral v Kovinotehni Savinjski Polzela, s katero smo prišli v prvo državno ligo v takratni Jugoslaviji in tudi v Evropo. Enako je bilo v klubu Rogaška Slatina. Glede mojega trenerskega dela je zgodba taka, da je pri najmlajših OŠ Žalec postala sinonim dobrega dela z mladino, saj smo bili deset let med štirimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Pri Košarkarski zvezi Slovenije so to vzeli kot model, kako naj bi delo z mladimi potekalo tudi v ostalih okoljih. Z mladinci in s kadeti smo bili v okviru kluba savinjskih Hopsov redno v slovenskem vrhu. Zaradi takšnega načina dela sem postal član trenerskega štaba državne reprezentance do 22 let, katere največji uspeh je bilo 8. mesto na evropskem prvenstvu v Mariboru (1994), kjer sem bil pomočnik Lada Gorjana, v ekipi pa so bili med drugimi Rašo Nesterovič, Marko Milič, Go- Jasna (levo) in Tjaša ran Jagodnik, Boris Gorenc ... V Žalcu smo s kadeti, se pravi v kategoriji 16-letnih fantov, prišli na mejo druge lige, kar je bil takrat zelo velik uspeh, vendar je potem prišlo do razdelitve občine in spremembe sistema. Hkrati je na našem domu zraslo prijetno športno društvo, katerega slogan je Rekreacija za vso družino pod isto streho in v katerem zadovoljujemo potrebo po rekreaciji od najmlajših do najstarejših. Kmetijo v Šempetru smo preuredili v športne objekte, odločili pa smo se tudi za nakup telovadnice TVD Partizana na Polzeli. To je družinsko društvo, skoraj bi lahko rekel družinsko podjetje, ki ga poskušava z Alenko postopoma prenašati v roke svojih hčera, ki stopata po najinih stopinjah. Poleg tega že trideseto leto poučujem športno vzgojo na I. OŠ Žalec, kjer sem prav tako našel polno izzivov. V zadnjem času se ta povezava kaže tudi v rokometu oziroma v klubu, ki se po novem imenuje RK Zelene doline. V teh, športu ne najbolj naklonjenih razmerah skušamo ponovno zgraditi uspešen klub oziroma zgodbo, ki bi bila vzorčna: da v klubu igrajo dekleta, mlada 16 in 17 let, ki so izključno domačinke.« Tudi mami Alenka je bila uspešna športnica: »Igrala sem odbojko v Celju in uvrstile smo se v republiško ligo. Tudi v šempetrskem odbojkarskem klubu sem bila, drugače pa sem učiteljica razrednega pouka na žalski šoli, vseskozi povezana s športom.« Mitja je živel na Polzeli, Alenka v Šempetru, spoznala pa sta se na bazenu v Preboldu. Seveda ne preseneča, da sta tudi njuni hčerki športnici. Čeprav sta uspešni vsaka v svojem športu, je njuna pot podobna. Obe sta obiskovali žalsko osnovno šolo. Razlog: stara magistralna cesta v Šempetru je bila pred odprtjem avtoceste polna tovornjakov in nevarnosti za šolarje, zato sta ju starša raje vozila s seboj v žalsko šolo kot vsak dan trepetala, ali bosta varno prišli iz šole. Tjaša je 15. maja dopolnila 24 let. Srednjo šolo je končala na Gimnaziji Celje Center, zdaj pa zaključuje Fakulteto za šport v Ljubljani. Od svojega 16. leta je članica državne odbojkarske reprezentance, zadnja leta pa igra v OK Calcit Volleyball Kamnik. Kot lahko beremo v športnih poročilih, je najučinkovitejša igralka v klubu, glavno orožje trenerja Olega Gorbachova to sezono in po oceni nasprotnic največja nevarnost v kamniškem klubu. Športni poročevalci so zabeležili tudi, da zna korektorka Tjaša kljub poškodbi stisniti zobe. Calcit je v prvi državni ligi letošnjo sezono po zagrizenem boju z večnimi rivalkami iz Maribora končal na drugem mestu. Jasna bo čez nekaj tednov praznovala 18. rojstni dan (28. julija). Končuje 3. letnik Gimnazije Celje - Center. Že dve leti je članica slovenske rokometne reprezentance, njen matični klub pa je RK Zelene doline Žalec. Letos so žalske rokometašice v tekmi zadnjega kroga končnice 1. B - državne lige premagale ŽURD Koper, potrdile prvo mesto na lestvici in se ponovno uvrstile v prvo državno ligo. V tekmovalni sezoni 2009/2010 so namreč klub zaradi težav pri pridobivanju sredstev zapustile izkušene igralke, ostale so 16 in 17 let stare igralke, ki so v sezoni 2010/2011 izpadle iz prye državne lige, a niso obupale in so se letos ponovno uvrstile v prvo ligo. Jasna je bila letos povabljena tudi v državno reprezentanco mlajših članic (do 20 let) in se je udeležila kvalifikacijskega turnirja za svetovno prvenstvo 2012 na Švedskem. Dekleta se na svetovno prvenstvo niso uspela uvrstiti, je pa Jasna leta 2010 s kadetinjami osvojila srebro na mediteranskem prvenstvu na Hrvaškem. »Presenečena sem bila, ko sem bila povabljena v državno reprezentanco mlajših članic. Nisem si mislila, da Prodajalec: ©zagožen Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec t| 03 7131441 gsm 1031694 588 e| zagozen@siol.net www.zagozen.si Del. čas: 7.OO-15.OO od ponedeljka do petka LOVILCI OU IN MAŠČOB AQUAPLAST Velikosti zbiralnikov: • 2.0001 • 3.5OO l • 5.5OO I • 7.5OO I • 10.0001 in več Zaščitite podtalnico -ulovite onesnaževalce Kanalizacijski jaški, peskolovi, cevi za vodovod in kanalizacijo, litoželezni in plastični pokrovi, možnost brezplačne dostave VEČ za naravo - UGODNO za dom Izkoristite akcijske cene do 30.6.2012. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM M jdMk maj 2012 Inovativni duh tudi v preteklem letu Negotovost v Garantu Inovatorji, člani komisije in predstavniki občine so si po podelitvi priznanj ogledali proizvodnjo podjetja Novem Car Interior Design, ki jim jo je predstavil direktor Matjaž Omladič Na slovesnosti v podjetju Etrust v poslovni coni Ar-novski gozd je Občina Žalec podelila priznanja in nagrade Inovator leta 2011, ki jih je prejelo šest inovacij, pri katerih je sodelovalo osem inovatorjev. Prvo nagrado sta prijela Iztok Medved in Sebastijan Prislan za multifunk-cijsko elektrolitsko peč s ter-moelektričnim generatorjem. Na razpis je bilo prijavljenih osem inovacij, pri njihovem razvoju pa je skupaj sodelovalo kar enajst inovatorjev. Med njimi je eden izmed inovatorjev sodeloval kar pri štirih prijavljenih inovacijah. Glavni partnerji na področju inovacij v Žalcu so Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, UPI - ljudska univerza Žalec in Regionalna gospodarska zbornica Celje. Ti vsako leto ugotavljajo, da so inovacije vse kakovostnejše in da je pot spodbujanja inovacij v tem okolju prava. Inovatorje je pozdravil župan Janko Kos, pojasnila o njihovih inovacijah pa je podala Danica Jezov-šek Korent (Razvojna agencija Savinja). Nagrade je^podelil Robert Čehovin, predsednik Komisije za inovacije Občine Žalec, ki jo sestavljajo Danica Jezovšek Korent, Nataša Gaber Sivka, Danilo Basle in Marjan Volpe. Prvo nagrado in priznanje sta prejela Iztok Medved in Sebastjan Prislan (multifunk-cijska elektrolitska peč s ter-moelektričnim generatorjem), drugo Franjo Pustoslemšek, Janez Uplaznik in Marjan Volpe (inteligentna polnilna po- staja za polnjenje vozil na električni pogon), tretjo in četrto Damijan Ružič (protikavitacij-ski sistem, obtočni reakcijski sistem), peto Sebastjan Bogataj (kmetijska naprava) in šesto Stane Novak (vodno kolo Water Cruiser). L. K. V polzelskem pohištvenem podjetju potrebujejo tudi za uvedbo prisilne poravnave, ki so jo izglasovali delničarji, denar. Delničarji polzelskega Garanta namreč niso potrdili predloga o dokapitalizaciji v višini dobrih treh milijonov evrov niti nasprotnega predloga o milijonskem denarnem vložku. Na skupščini pred dnevi pa so izglasovali prisilno poravnavo. V podjetju morajo zdaj pripraviti vse potrebno za vložitev predloga za uvedbo prisilne poravnave, ki pa za zdaj tudi ni najzanesljivejša. Garant lastniško obvladujeta družbi Alfa holding, ki ima po zadnjem prenosu delnic iz povezanega podjetja zdaj nekaj več kot 49 odstotkov delnic, ter celjski Nivo, ki ima dobrih 40 odstotkov delnic. Na skupščini sta sodelovali zgolj pooblaščenki, ki sta morali, potem ko sta zavrnili dokapitalizacijo, glasovati o prisilni poravnavi. Tudi za uspešno izvedbo prisilke bodo lastniki morali podjetje dokapitalizirati s šesto tisoč evri. »Glede na to, V podjetju Odelo v Preboldu bo v petek slovesno. Uradno bodo namreč odprli nove proizvodne in logistične prostore, trak pa bo prerezal predsednik države. Za Odelo Slovenija je letošnje leto zelo uspešno, saj je marca kot edino v Sloveniji prejelo nagrado Total Productive Maintenance, katere glavni namen je prepreče- da so se lastniki z uvedbo prisilne poravnave strinjali, menim, da se z vplačili strinjajo, čeprav so si vzeli še nekaj časa za premislek,« je povedala Potočnikova. »V tem trenutku bi za zagon proizvodnje potrebovali šeststo tisoč evrov. Pod pogojem delne dokapitalizacije verjamem, da bi lahko prisilna poravnava uspela, seveda tudi s pomočjo banke in odlogom obveznosti do dobaviteljev. Od bank bi potrebovali približno tristo tisoč evrov. Z njimi smo se že pogovarjali. Zelene luči sicer še ni bilo, vendar če se bodo za delno dokapitalizacijo odločili lastniki, bi najbrž tudi banke sodelovale.« Na skupščini so za revizorja za leto 2012 imenovali revizijsko družbo SN Revizija iz Ljubljane. Upravi, ki je podjetje vodila od 1. januarja do 26. januarja lani, niso podelili razrešnice, so jo pa podelili obema upravama, ki sta podjetje vodili od 27. januarja do 18. avgusta in od 19. avgusta do konca lanskega leta. T. T. vanje napak, nesreč in zastojev v proizvodnji, njegov direktor Klaus Holeczek pa prestižno nagrado Guest Star Award v kategoriji ekonomija. Odprtje novih, več kot osem tisoč kvadratnih metrov proizvodnih površin bo še dodatno pripomoglo k dvigu standardov proizvodnega procesa, pravijo v Odelu. K. R. Prvonagrajena inovacija Iztoka Medveda in Sebastijana Prislana Multifunkcijska elektrolitska peč s termoelektričnim generatorjem (MEP-TEG) oz. ogrevalna peč z uporabo elektrolize vode za ogrevanje vode nudi ogrevanje prostora s pretokom zraka skozi ventilator, možnost priklopa na odjemnik toplote z vodo (centralno napeljavo), generiranje preko termo električnega elementa in možnost povezovanja več modulov skupaj. Sistem je uporaben povsod pri pridobivanju toplotne energije, za majhne enote za domačo rabo pa tudi za velike industrijske enote. Ob tem ne uporablja kisika v prostoru, ne onesnažuje zraka v okolici, hkrati pa reciklira energijo. Inovacija je patentirana in pilotno implementirana v podjetju URSA, d. o. o., Žalec.' Drugonagrajena inovacija inovatorjev Franja Pustoslemen-ška, Janeza Uplaznika in Marjana Volpeta Inteligentna polnilna postaja za polnjenje vozil na električni pogon ponuja ne le »stebriček z električnimi vtičnicami«, ampak je povezana s portalom, ki ponuja podatke o polnjenjih pa tudi druge podatke, ki so pomembni za posameznega investitorja, kot so turistične znamenitosti, reklame za izdelke, gostinska ponudba, vozni red,'vreme. Pri dodelavi inovacije so vključili tudi specialiste na področju e-tehnologije in strokovnjake s področja LED-razsve-tljave. Celotno znanje je slovensko, nastalo v podjetju SICO, d. o. o., Žalec, zato so jo poimenovali Slovenska električna polnila postaja. Damijan Ružič je avtor tretje nagrajene inovacije ProtikaVi-tacijski sistem, ki se uporablja v pomorstvu in je patentirana. Izvirna je zaradi tega, ker uporablja podpritisk, ki nastaja v zavetrni strani propelerjev, ladijskih Trupov in hidroprofilov in povzroča kavitacijo. S pomočjo povzročitelja kavitacije dovaja atmosferski zrak in včasih tudi mešanico atmosferskega zraka in izpušnih plinov motorja, če okoliščine to dovoljujejo. Inovacija, ki je izvirna tudi v svetovnem merilu, pomeni manjšo uporabo goriva in izpustov toplogrednih plinov v pomorstvu, posredno pa jo lahko zaradi indukcije svežega zraka v brozgo med delovanjem čistilnega rotorja uporabimo tudi na čistilnih napravah. Odelo širi prostore RazOoina anenciia Savini a uiica her°Ja staneta 3 3310 la,ac- Avenija f *7 tel.; 03^13 68 60; 713 68 64; fax: 03^13 66 70 Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savlnja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si Eßl_______________________________________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - JUNIJ 2012 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 26. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2012 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). lavni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 (107. JP) (Ur. I. RS, št. 6/11). Rok: 15. 7. 2013. Informacije: tel. 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si. Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 48P012 (Ur. 1. RS, št. 24/12) Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2013. Informacije: tel. 01/241 48 20. Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12 (Ur. 1. RS, št. 109/11). Rok: do 31. 12. 2012. Informacije: 01/241 48 20, http:// www.ekosldad.si/. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2014; KNLB 3 (Ur. 1. RS, št. 35/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije: 01/400 33 99, jani.turk@gov.si. Slovenski podjetniški sklad Pl 2012 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ur. 1. RS, št. 26/12). Rok: do porabe sredstev oz. do 20. 5. 12,20. 6.12, 10. 9.12,10.10. 12 in 10.11.12. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Zavod RS za zaposlovanje Javno povabilo za usposabljanje na delovnem mestu in povračilo stroškov usposabljanja za brezposelne, ki so najmanj tri mesece prijavljeni na Zavodu (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije Podelitev priznanj in nagrad izbranim udeležencem in mentorjem v okviru natečaja bilateralnega projekta »Trajnostni razvoj nas povezuje« na temo trajnostnega razvoja s poudarkom na ekologiji in turizmu bo v četrtek, 31. 5., ob 17.00 v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Vsa prejeta dela in izbor najboljših pa si lahko tudi ogledate na spletni strani http://www.ra-savinja.si/projekti/srbija.html. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti - več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevali k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel. 03/713 68 60, faks 03/713 68 70, e-pošta ra.savinjagira-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si._ Na UPI - ljudski univerzi Žalec se že vrsto let trudimo pridobiti čim več evropskih sredstev in na ta način omogočiti prebivalcem Spodnje Savinjske doline brezplačno učenje. V šolskem letu 2011/12 smo v okviru projekta Dvig ravni pismenosti organizirali 12 brezplačnih usposabljanj in tečajev. Od tega je bilo 7 začetnih tečajev računalništva, ki smo jih pripravili v Braslovčah, na Polzeli, v Preboldu in na Vranskem; organizirali smo tudi 5 programov Usposabljanja za življenjsko uspešnost. Program Beremo in pišemo skupaj smo pripravili v sodelovanju s I. OŠ Žalec in OŠ Griže. Program so obiskovali starši skupaj z otroci, zaključil pa se je v maju. Prav tako smo maja na turistični kmetiji v Zrečah pripravili zadnje srečanje v okviru programa Izzivi podeželja. Obiskovali so ga pretežno prebivalci Občine Vransko, ki so si v programu ogledali primere dobrih praks iz širšega lokalnega okolja, spoznali, kaj je na podeželju lahko priložnost, se pogovarjali o osebnem dopolnilnem delu in dopolnilni dejavnosti, se urili v računalništvu in trženju ... Za vse, ki želijo nadaljevati svojo izobraževalno pot, smo pripravili program Most do izobrazbe, starejšim odraslim in upokojencem pa smo namenili izvedbo programa Razgibajmo življenje z učenjem. Program Moje delovno mesto so obiskovali zaposleni v podjetju Garant d. d. Junija bomo na UPI Žalec v sodelovanju z Varstveno delovnim centrom Muc iz Preserij pričeli z izvedbo programa Moj korak. Namen programa je obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, kar udeležencem omogoča lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene dejavnosti ter dvig samozavesti in posledično kakovosti življenja. Brezplačna usposabljanja in tečaje načrtujemo tudi jeseni 2012. Vabimo vas k vpisu na UPI - ljudsko univerzo Žalec - šolo prijaznih ljudi. PROMOCIJSKO BESEDILO ffife REPUBLIKA SLOVENIJA W MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT ■ A+E I Naložba v vašo prihodnost 1 OPTRČI IO DEI NO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA £vffX»l;i50tlAW5fc3d Naročnik oglasa: UPI - ljudska univerza Žalec Ideja, ki živi in preprečuje nezgode Niso v tem času vse slovenske zgodbe negativne. Tudi niso vsi mladi brez dela in perspektive. Tisti, ki prepoznajo delček življenja kot poslovno priložnost, imajo znanje in dovolj potrpežljivosti za korakanje po strmi poti, uspejo. Med njimi je inovator Peter Korun, ki je pred dnevi v Centru varne vožnje Vransko predstavil opozorilni detektor mrtvega kota. Napravo, ki bo mnoge obvarovala pred trčenjem v nepreglednem križišču, zagotovo pa rešila tudi kakšno življenje. Ampak to je šele začetek zgodbe o Aktivni signalizaciji Korun (A.s.K). 29-letni inovator Peter Korun se je po končani osnovni šoli v Petrovčah vpisal na srednjo tehnično šolo oziroma Šolski center Celje - smer elektrotehnika. Študij gaje odpeljal na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Maribor, kjer je prav tako izbral smer elektrotehnike. Njegovi prvi koraki v svet uresničevanja idej pa segajo v otroštvo v Dobriši vasi: »Že kot otrok sem bil zelo navdušen nad tehniko, tako da sem kmalu tudi sam začel kaj sestavljati. Rad opazujem svet okoli sebe in razmišljam, kaj vse bi se dalo izboljšati. Imel sem že veliko idej, takšnih in drugačnih, kot jih ima po mojem mnenju precej ljudi. Ker pa je imel oče doma delavnico, sem preživel veliko časa v njej, in tam sem lahko izvajal svoje projekte. Seveda niso vsi uspeli. Opozorilni detektor mrtvega kota je ideja, ki je nastala med zadnjimi, ampak je najpomembnejša.« Od študenta do podjetnika Ideja o opozorilnem detektorju mrtvega kota se je porodila iz lastne izkušnje prometne nezgode, priznava Peter Korun. A iz te ideje je nastal resen razvojni in celo poslovni projekt: »Resen razvojni projekt je postal leta 2010. Kot študent sem se namreč prijavil na natečaj Nagrade za trajnostni razvoj 2Q09. Nanj me je opozorila prijateljica Andreja Orti, ki se ji je zdel projekt zanimiv. Ko sem prejel nagrado v denarni obliki, sčm se odločil, da bom ves denar namenil v nadaljnji razvoj. In tako sem v začetku leta 2011 odprl svoje podjetje. Sam razvoj opozorilnega detektorja pa se je začel v laboratoriju Leoss na FERI, kjer sta mi dr. Denis Donlagič in dr. Edvard Cibula omogočila, da sem razvil prototip. Od te točke dalje se je tim ljudi večal, pomagali so mi starši, brez katerih ne. bi šlo, prijatelji. V podjetju so zdaj zaposleni trije, zahvaljujem pa se Dejanu Gačniku, ki je zadnje mesece preživel veliko delovnih ur z mano, da smo lahko na Vranskem prikazali zadnjo verzijo opozorilnega detektorja mrtvega kota. Naj še omenim, da sem podjetniško pot začel v Mariboru s pomočjo Inštituta za razvoj podjetništva Maribor, kjer so mi s svojim strokovnim ekonomskim znanjem pomagali pri začetnih korakih. Skratka, zahvala gre vsem, ki so pomagali na kakršnikoli način.« Detektor mrtvega kota Peter Korun je na tiskovni konferenci v Centru varne vožnje Vransko povedal, da je opozorilni detektor mrtvega kota razvil v želji povečati varnost v nepreglednih križiščih s prednostno cesto, na drugih nepreglednih cestnih odsekih in v garažnih hišah, razvil pa je tudi opozorilni detektor za nezavarovane in nepregledne železniške prehode. Naprava je dodatek k obstoječi cestnoprometni signalizaciji, namesti pa se lahko nad obstoječi prometni znak oziroma ogledalo ali pa stoji samostojno. Do zdaj so jo namestili na šestih lokacijah v mariborski, žalski, celjski in radeški občini. Kot ena prvih je pomen te inovacije prepoznala žalska občina, ki je Petra Koruna leta 2010 nagradila zanjo in postavila opozorilni detektor v Novem Celju. Kot je povedal župan Janko Kos, bo žalska občina zagotovila tudi sredstva za postavitev opozorilnega detektorja, saj so življenja neprecenljiva. Peter Korun je prejel tudi srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Naprava uporablja dva ali več mikrovalovnih senzorjev, ki merijo v nevidni kot udeležen- Dan odprtih vrat SIP-a predvsem novega programa kosilnic. »Kdor spremlja tovrstno mehanizacijo, že pozna linijo diskastih kosilnic Silvercut in Opticut ter linijo bobnastih kosilnic Drumcut. Najboljši vtis o strojih lahko kmetje dobijo na številnih predstavitvah, ki jih večkrat letno organiziramo po vsej Sloveniji. Naš načrt je neposredno predstaviti, kje so naše prednosti pred konkurenco.' V bližnji prihodnosti bomo razširili ponudbo programa kosilnic in zgrabljalnikov, na trg ponudili nov program zmogljivejših obračalnikov do delovnih širin 15 metrov, nadaljevali bomo razvoj tudi na področju trosilnikov hlevskega gnoja, kjer do skupne mase 15,5 tone ponujamo raznovrsten program.« T. T. V podjetju SIP Šempeter v Savinjski dolini so 6. maja pripravili dan odprtih vrat, na katerem so predstavili novosti v njihovem programu kmetijske mehanizacije. Poleg osrednjega dogajanja na samem dvorišču podjetja so se lahko obiskovalci po- dali na voden ogled proizvodnje in postopkov izdelave strojev. V SIP-u je bilo zanimanje na ta dan nad pričakovanji. Miha Sitar, tehnični direktor podjetja SIP, pravi, da so se v zadnjih nekaj letih temeljito usmerili k razvoju, Razstavljen proizvodni program cev prometa. Ko zazna udeležence prometa na prednostni in neprednostni cesti hkrati, poda udeležencu, ki je na neprednostni cesti, opozorilo o nevarnosti trka. Naprava posreduje opozorilo samo v primeru možnost trka, vendar pa je vozniki ne smejo dojemati kot semafor in se morajo na točki vidnosti še vedno prepričati, ali lahko varno zapeljejo na prednostno cesto. Med delovanjem detektorja utripata v zgornjem delu dve luči, ko pa se bliža nevarnost, se pojavi klicaj. Opozorilni detektor mrtvega kota zazna bližajoče se avtomobile, vlake, motocikle, kolesa in ljudi, napaja pa se s sončno energijo. Programska oprema omogoča pregled nad lokacijami detektorjev, statusom obratovanja, številom posredovanj naprave, hitrostjo vozila na odsekih ter časovnimi intervali v grafih in preglednicah, vse to pa v tako imenovanem realnem času. Naprava stane približno 3.500 evrov, za opozarjanje na nevarnost trka z vlakom pa 10.000 evrov, saj vlak zazna na oddaljenosti od 800 do tisoč metrov. Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun je pojasnil, da se največ prometnih nesreč v Sloveniji še vedno zgodi zaradi prevelike hitrosti, samo lani pa je na slovenskih cestah zaradi neupoštevanja pravil prednosti oziroma izsiljevanja prednosti umrlo 20 ljudi. Prvič po 20 letih so policisti lani zaznali močan upad prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki. Opozorilni detektor mrtvega kota bo zagotovo izboljšal varnost v prometu, je prepričan tudi inštruktor varne vožnje Brane Legan, z njim pa bodo odpravljene številne črne točke. Vseh šest naprav deluje brez težav tudi v slabih vremenskih pogojih. Razvoj se nadaljuje Je bil takšen uspeh pričakovan? »Verjel sem v idejo, v opozorilni detektor mrtvega kota sem verjel med razvojem in še vedno sem trdo prepričan, da bo veliko prispeval k večji prometni varnosti. Ponosen sem, da sem bil deležen tolikšnega zanimanja, vsekakor pa bi rad, da je naprava postavljena na nevarnih cestnih odsekih in da bo razumljen njen namen dodatnega varovanja. In to bo največja nagrada ne le zame, pač pa za vse, ki jim bo pripomogla k večji varnosti v prometu, ne le v Sloveniji, temveč tudi po svetu.« Tu se razvoj in podjetniška zgodba ne ustavljata. »V podjetju A.s.K. (sedež je v Mariboru) bomo nadaljevali v smeri razvoja t. i. pametnih znakov. V nadaljevanju bomo razvijali sisteme, ki bodo voznika opozarjali na nevarnosti na cesti že v samem avtomobilu, to je tako imenovana komunikacija prometni znak - avtomobil, pri tem pa upoštevali strošek sistema. Bistveno je namreč, da je stvar, ki varuje življenja, tudi dosegljiva čim večjem številu prometnih udeležencev. Peter Korun Naš cilj v podjetju je, da bi se postavile naprave tudi na nezavarovanih železniških prehodih, za katere smo ravno tako razvili sistem, ki opozarja na prihod vlaka.« Pristojni za prometno varnost se s Petrom Korunom strinjajo, da lahko opozorilni detektor mrtvega kota odpravi črne točke in tudi rešuje življenje. Drugo je, koliko denarja bodo za namestitev teh naprav namenile občine na nepreglednih delih lokalnih cest, DARS pa na državnih. Ob tem pa Peter Korun poudarja: »Opozorilni detektor mrtvega kota je dopolnilo in nikakor ne opravlja funkcije semaforja. Prometne udeležence bi tako pozval, da smo za večjo varnost v prometu odgovorni predvsem sami. Če upoštevamo predpise in omejitve na nepreglednih cestnih odsekih, potem bomo že sami v veliki meri poskrbeli za večjo varnost, opozorilni detektor mrtvega kota pa nam bo v dodatno pomoč.« K. R., foto: T. T. DAN ODPRTIH i podjetje v Sloveniji z mednarodno ial Productive Maintenance Award), ;ovito delovanje proizvodnje. Luči navdahnemo s čustvi v soboto, 2. junija 2012, od 9. do 16. ure Z veseljem vas pričakujemo na sedežu podjetja odelo Slovenija v Preboldu (Tovarniška cesta 12), v naših novih proizvodnih in logističnih prostorih. Smo eno vodilnih podjetij v tehnologiji in proizvodnji avtomobilskih luči za avtomobile premium razreda priznanih blagovnih znamk kot so Mercedes, BMW, Audi, Porsche, VW in drugi. Pridite in si oglejte našo proizvodnjo, se sprehodite med razstavljenimi avtomobili najprestižnejših blagovnih znamk in uživajte v sproščenem vzdušju. Automotive Srečanje voznikov motorjev Tržnica in košnja na Zaloški Gorici Salinovi večen « « v atriju Sa vino ve Hiše «mrcin*».. Četrtek, 28. junij, ob 20. uri Sekou Kouyate, gvinejski virtuoz [kora - “afriška harfa”, akustična kitara, glasi Vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v Domu II. slovenskega tabora Žalec. 10Ut ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Prvi z leve najstarejši motor na srečanju iz leta 1954 Moped klub Krištof Pernovo, ki deluje kot sekcija Turističnega društva Galicija, je v nedeljo, 20. maja, pred POŠ Trje organiziral 6. srečanje voznikov Tomosovih motorjev. Organizacija srečanja je bila vsa leta v domeni etno skupine Veseli Pruhovčani. Lani so organizatorji v okviru TD Galicija ustanovili sekcijo Moped klub Krištof Pernovo in sklenili, da bodo v prihodnje organizirali srečanje in panoramsko vožnjo po mejah Krajevne skupnosti Galicija za vse lastnike Tomosovih motorjev. Letošnjega srečanja se je udeležilo več kot sto ljubiteljev in lastnikov Tomosovih motorjev. Ti so se popeljali po obronkih Galicije in se ustavili pri farni cerkvi, kjer je domači župnik Janko Cigala blagoslovil motorje in voznike, nato pa nadaljevali z vožnjo. Z najstarejšim motorjem, izdelanim leta 1954, se je na pot podal Emil Grobelnik, najstarejši udeleženec panoramske vožnje je bil 74-letni Zoran Vengust, srečanja pa sta se, vsak s.svojim motorjem, udeležila tudi župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Sveta KS Galicija Jože Kruleč. D. N. Naravni spomenik Reka Ložnica Med številnimi prireditvami majskega Ekofesta 2012, ki ga je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, sta bila med drugim tudi vodena ogleda ekološke učne poti Trje in kmetije Podpečan ter ekološke učne poti Reka Ložnica s poplavim območjem. Slednjo je predstavil gozdar Matija Hrovat. Poudaril je, da je območje Ložnice eno izmed redkih še ohranjenih območij v Spodnji Savinjski dolini, ki še ni povsem podvrženo intenzivnemu kmetijstvu. Od leta 1998 je reka Ložnica s poplavnim območjem zavarovana kot naravni spomenik, obsega pa okoli 90 ha. Zaradi značilnih vrst rib in metuljev je obravnavano območje opredeljeno tudi kot ekološko pomembno območje v evropskem merilu. O ohranjenosti reke pričajo brežine, TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO LEVEC ob soorganizaciji ZKŠT Žalec objavlja razpis za kandidatke na izboru za “Smaragdno kraljico” - Žalec 2012 Izbor bo v soboto, 7. julija 2012, ob 21. uri na ploščadi pred Domom II. slovenskega tabora Žalec. Na izboru se razglasi zmagovalko in dve spremljevalki. Zmagovalka dobi: lento in uradni naziv “Smaragdna kraljica” 2012, prehodno unikatno krono in komplet spominskega nakita, unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik - Lavtižar, predstavitveno spletno stran, šopek. Praktične nagrade za vse tri zmagovalke: šopek, izlet turistične agencije, modna očala, kava. Na razpis se lahko prijavijo dekleta, ki so stara najmanj 16 in največ 25 let in imajo smisel in željo do tovrstnega nastopanja. Prijavo, ki naj vsebuje osebne podatke (tudi naslov in telefon) in fotografijo oddate najkasneje do 30. junija 2012 na spletni strani www.smaragdna-kraljica. com ali na naslov: Turistično kulturno društvo Levec, Levec 25, 3301 Petrovče (vodja projekta Milena KOTNIK, 041 460 416). Kosa m grabljice so dobili izčrpna navodila za delo na travniku katere voda še vedno lahko spodjeda in odnaša ter na drugem koncu odlaga odneseni material. Na ta način nastajajo tolmuni, ki so pomembni za živali v in ob reki. Ložnica je v celoti dolga 26 km in je pritok Savinje, v katero se izliva v Celju. Ob reki, ki vijuga v senci jelš in vrb, se nahajajo mokrotni travniki z vlagoljubno vegetacijo. To so vlažni predeli, kjer se ne gnoji in le poredko kosi. Reka z občasnimi poplavami prekrije travnike z vodo ter tako ohranja vlagoljubno vegetacijo, ki je življenjski prostor številnim živalskim vrstam. Tu gnezdi več kot 30 vrst ptic, med jesenskim preletom ptic selivk pa se število ptic še poveča. Najpogosteje opazimo kanjo, sivo vrano in ščinkavca, redkeje pa lahko zasledimo prepelico, ki domuje na travnikih, prepreženih z mejicami. Poleg petja preneka-terih ptic laJiko na tem območju slišimo tudi regljanje žab. T. T. Turistično društvo Petrovče, ki ga vodi Marjeta Grobler, je v Zaloški Gorici pri Obrezovem kozolcu, poleg tržnice poskrbelo za dodatno popestritev dneva. V soboto, 19. maja, so organizirali turistično-etnološko prireditev Košnja po starih običajih. Dogodek so pripravili na travniku poleg kozolca, ude- ležilo pa se ga je nékaj koscev in tudi žena, ki so pokazali, kako se košnji streže. Pred začetkom košnje je odzvanjal zven klepanja kose, gospodarica pa je koscem in grabljicam postregla s pijačo. Pred začetkom košnje je gospodar (upodobil ga je Jože Brežnik) pojasnil, kako morajo kositi. Po končanem delu so jim postregli z malico, nato pa je sle- dilo veselo druženje ob kmečkih dobrotah in pijači. Na stojnicah ni manjkalo suhomesnatih izdelkov, kruha, peciva in drugih dobrot, udeleženci prireditve pa so se lahko seznanili z izdelovanjem cvetja iz krep papirja in s pletenjem košar in košev. Za še prijetnejše vzdušje pa je poskrbel mladi harmonikar. D. N. Gozdni učni poti v Braslovčah Nova sezona gozdnih učnih poti v Braslovčah se je začela. Prejšnjo soboto so člani neformalne skupine Gozd ponovno napolnili nabiralnike z žepnimi herbariji. Učn poti na Grad Žovnek in okoli Braslovškega jezera sta lani privabili mnogo obiskovalcev, ki so med potjo nabirali drevesne liste. Gozdni učni poti sta opremljeni z žepnimi herbariji, ki so hkrati tudi turistični vodniki in jih obiskovalci dobijo na začetku poti. V želji, da bi herbariji ostali del turistične ponudbe, avtorji od letos naprej pozivajo obiskovalce k prostovoljnim prispev- kom, s katerimi bi pokrili materialne stroške tiska. Poti sta primerni za krajše izlete. družinske T. Tavčar Na dan odprtja ■ «T »I imsTahKM ekofest PETEK, 1. JUNIJ Prost ogled Ekomuzeja Otroška delavnica s škratkom Nacetom, Ekomuzej f^abljenHuibmku Vrbje! Delovni čas INFO centra v juniju: - od 15. do 20. ure ob delovnikih, od 9. do 20. ure ob sobotah, nedeljah in praznikih Jezdenje ponijev - ob četrtkih in sobotah med 17. in 19. uro Ponirkove otroške delavnice - sobote in nedelje od 17. do 19. ure w Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34 ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si SOBOTA, 2. JUNIJ , Brezplačen ogled vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Čudežni svet dišavnic, brezplačna delavnica (Nataša Ferant), vrt zdravilnih In aromatičnih rastlin IHPS Predavanje Energetska samopomoč v vsakdanjem življenju (Barbara Mihelčič), Ekomuzej Ekofest v Bio parku NIVO - predavanja in delavnice, več na www.nivo.si/eko Tečaj nordijske hoje (Gibitus), ribnik Vrbje Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice, jezdenje ponijev, opazovanje ptic skozi teleskop, ribnik Vrbje Brezplačen voden ogled Ekološke učne poti Vrbje NEDELJA, 3. JUNIJ Brezplačen voden ogled Ekološke učne poti Ložnica, Zgornje Grušovlje EKO tržnica in sejem, Ekomuzej Predavanje Srečna ženska (Ana Miletič), 5 EUR/osebo, Ekomuzej Predavanje Svoje zdravje v svoje roke (Sanja Lončar), 5 EUR/osebo, Ekomuzej Ekofest v Bio parku NIVO - predavanja in delavnice, več na www.nivo.si/eko Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice, masaža rok s hmeljevim maslom (Thermana Laško), jezdenje ponijev, ribnik Vrbje INFORMACIJE: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel. 03 710 04 34, in ■■Karll» EKOMUZEJ hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Cesta Žalskega tabora 2, tel.03 571 80 21 Zbor članov s Patrikom Vlačičem Do Bruslja dvosmerna pot Med pozdravom Romana Viranta V dvorani Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je konec prejšnjega meseca potekal letošnji zbor članstva Območnega odbora Socialnih demokratov Spodnje Savinjske doline. Kot gost se je zbora udeležil tudi podpredsednik stranke SD Patrik Vlačič. Udeležence je pozdravil predsednik Območne organizacije SD in Občinskega odbora SD Žalec Roman Virant in predstavil delovanje območnega odbora v preteklem obdobju. Njegovo poročilo so v nadaljevanju nadgradili nekateri ostali udeleženci zbora: Boštjan Kragl (novi predsednik SD Braslovče), Boštjan Herodež (novi predsednik SD Prebold), Marko Laznik (svetniška skupina OO SD Žalec), Janko Kos (župan Občine Žalec), Branimir Strojanšek (župan Občine Braslovče) in Tanja Razboršek Rehar (predsednica Ženskega foruma OO SD Žalec). Njihova skupna ugotovitev je bila, da je stranka v preteklem obdobju na lokalnem nivoju delovala dokaj uspešno, o čemer pričajo rezultati volitev, vsekakor pa niso najbolj zadovoljni z delovanjem centrale in vodstva v Ljubljani, ki bi morala vlagati več v članstvo in dejavnosti na terenu. Kot eden od razlogov za nezadovoljstvo je tudi ta, da je predsedstvo Območne organizacije SD Žalec predlagalo Janka Kosa kot kandidata za člana predsedstva, a ga niso uvrstili na kandidatno listo. Dejstvo je, da je stranka SD v Spodnji Savinjski dolini v zadnjih dvanajstih letih sistematično vodila dejavnosti, ki so pripeljale k doseženemu rezultatu (dveh županov in šestnajstih svetnikov in drugih članih SD na krajevnem nivoju). Poleg mnogih, ki so delovali v teh dejavnostih, ima veliko zaslug tudi Janko Kos, saj je bil 24 let občinski svetnik. Članstvo SD Spodnje Savinjske doline želi imeti v predsedstvu stranke tudi svojega predstavnika, to so na zboru še enkrat izpostavili in zahtevali, da kandidacijska komisija vključi na kandidatno listo tudi njihovega kandidata Janka Kosa. Njegovo kandidaturo je na zboru podprl tudi gost Patrik Vlačič, ki je eden od štirih kandidatov za novega predsednika stranke. Patrik Vlačič je ob tem na kratko predstavil dejavnosti, ki čakajo stranko pred kongresom in po njem. Na zboru so za predsednika ponovno potrdili dosedanjega predsednika Romana Viranta. Potrdili pa so tudi spremembo Statuta o organiziranosti predsedstva z dvema podpredsednikoma. D. N. V začetku maja je evropska poslanka dr. Romana Jordan obiskala Bio park Nivo. Obisk so pripravili kot mobilno poslansko pisarno, njeno napovedano srečanje z občankami in občani ob stojnici v Žalcu pa je preprečil dež. Srečala pa se je s člani in z vodstvom žalskega odbora stranke SDS in spregovorila o nekaterih najaktualnejših vprašanjih. Dr. Romana Jordan si je Bio park Nivo pri Žalcu ogledala skupaj z vodjem Janezom Štusejem in idejnim očetom parka Vilijem Poznikom. O svojem obiskuje povedala: »Namen mobilnih pisarn je, da se približam ljudem, saj moja naloga ni le oblikovanje politik v Bruslju oziroma njihovo sooblikovanje, ampak je tudi ta, da pre- Ob svetovnem dnevu družine, 15. maju, so tretjo majsko nedeljo na Gori Oljki poskrbeli že za enajsto srečanje, ki so ga pripravili savinjsko--šaleški regijski odbori Nove Slovenije ter občinska odbora Braslovče in Polzela. Srečanje so začeli v cerkvi sv. Križa s sveto mašo, ki jo je za slovenske družine daroval pater Viktor Arh, župnik iz Žalca. Srečanja se je udeležila tudi Dr. Romana Jovan med ogledom parka našam informacije v Slovenijo, se pravi neka dvosmerna pot.« V mobilnih poslanskih pisarnah ljudje evropsko poslanko seznanjajo s svojimi težavami, nekateri pa tudi z zanimivimi idejami, ki so v tem času še toliko bolj dragocene: »Vemo, da iz te krizne situacije lahko izidemo le, če bomo verjeli, da imamo dovolj znanja, ministrica za Slovence po svetu ih predsednica stranke Nova Slovenija Ljudmila Novak. Povedala je, da prihaja s Ptuja, kjer je na razstavi kmečkih dobrot podelila priznanja za najboljše vrste kruha, ob tem pa poudarila, da nas kruh združuje v cerkvi in v družini, je najbolj preprosta hrana, ki se je nikoli ne preobjemo. Peka kruha je bogata kulturna dediščina naših babic in prababic. da imamo dovolj idej in da znamo ustvarjati nova delovna mesta. Zato je tako pomembno, da pokažemo, da v Sloveniji vendarle tudi v tem težkem času nastajajo nova delovna mesta in da jih je možno odpreti še več.« Primer uresničene dobre ideje je prav nastanek Bio parka Nivo, je še povedala evropska poslanka. K. R. Kruh je bil že od nekdaj cenjen in spoštovan v slovenski družini. Prav to slovensko družino, ki pomeni zibelko našega naroda in srčne kulture, pa so hoteli nekateri v bližnji preteklosti razvrednotiti. Upamo lahko, da bo prevladala modrost, da bo družinski zakon bolj naklonjen družini. Srečanje so s pesmijo popestrili člani družinskega petja iz Mozirja. T. T. Na čelu ponovno Marko Balant Za družine na Gori Oljki Deseti pohod in druženje Za Balanta V Spodnjih Gorčah je potekala redna letna konferenca OO SDS Braslovče. Članice in člani so pregledali delo preteklega obdobja in sprejeli poročila organov stranke ter se seznanili z odstopom predsednice Karmen Dvorjak, ki je to funkcijo opravljala zadnje leto. Zaradi preobremenjenosti v službi se je funkciji predsednice odpovedala, bo pa še naprej aktivno sodelovala v Tretjo majsko soboto se je na rednem letnem zboru v dvorani gasilskega doma v Braslovčah zbralo tudi članstvo Občinskega odbora NSi Braslovče, ki ga vodi Jure Vasle. Zbora se je udeležilo štirideset članov in gostov iz drugih odborov, dogodek pa sta pozdravila tudi župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in podpredsednik gospodarskega kluba pri NSi Anton To- izvršilnem odboru. Na konferenci je bil soglasno za novega predsednika izvoljen Marko Balant, ki je braslovško SDS uspešno vodil v letih od 2002 do 2011. Marko Balant je predstavil najpomembnejše točke iz svojega programa. Izpostavil je naloge, ki jih čakajo že v tem in naslednjem letu. Aktivno se bodo vključili v kampanjo za predsedniške volitve, nudili po- mažič. Pregledali so uspešno opravljeno delo v preteklem letu in si zadali smernice za še uspešnejše delovanje v prihodnje. Temelj njihovega delovanja pa ostajajo krščanske vrednote. T. T. Novi predsednik Marko Balant moč pri ustanovitvi Slovenske demokratske mladine - SDM Braslovče, negovali odnose med člani in skrbeli za druženje, za pridobivanje novih članov, skrbeli za dobro povezovanje in sodelovanje s sosednjimi odbori SDS, aktivno delovali v lokalnem okolju in skrbeli za dobre odnose s sorodnimi strankami. Konferenco so pozdravili Franc Sušnik v imenu Izvršilnega odbora SDS, Marjan Golavšek, predsednik regijske koordinacije SDS, Ljubo Žnidar, poslanec SDS v Državne zboru RS in predsednik OO SDS Polzela, Jože Kužnik, župan Občine Polzele in podpredsednik OO SDS Polzela, ter predsedniki sosednjih občinskih odborov SDS Polzela, Prebold, Vransko in Žalec, ki so novemu predsedniku zaželeli uspešno delo. T. Tavčar Klub Socialnih demokratov Občine Žalec in Območna organizacija SD Žalec sta v počastitev dneva zmage in dneva Evrope v nedeljo, 13. maja, pripravila tradicionalni pohod in druženje članov ter somišljenikov. Letošnji jubilejni pohod so vodili planinci PD Zabukovica na čelu s predsednikom Jožetom Jančičem. Na pot so se podali izpred Doma kulture Svoboda v Grižah, se preko Bezovnika povzpeli do planinskega doma na Homu in nato do izletniške domačije Ivija Krašovca, ki je skupaj s svojimi domačimi pripravil vse potrebno za prijetno počutje in druženje udeležencev. Zbrane pa je zabaval trio Ubrane strune. Vreme tokrat organizator- jem ni bilo najbolj naklonjeno. Kljub temu se je srečanja udeležilo kakšnih sto članov in somišljenikov. D. N. PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Udeležence je na poti proti Homu obsijalo tudi sonce GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE /r Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si Temelj krščanske vrednote Za Florjana novo vozilo V Levcu tekmovalo 800 gasilcev Zupan Branimir Strojanšek predaja ključe novega vozila poveljniku PGD Letuš Slavku Mikeku Vsako leto se gasilci GPO Braslovče zberejo na enem izmed sedežev sedmih gasilskih društev in pripravijo slovesnost v čast svojemu zavetniku sv. Florjanu. Letos so se zbrali v Letušu, kjer je bilo še posebej slovesno, saj so predali namenu tudi novo vozilo, in sicer orodno vozilo GVM-1 Renault Trafic 2,5 TDi - Passenger. Domači župnik Milan Gosak je v polni letuški cerkvi sv. Janeza Krstnika daroval sveto mašo, nato pa so gasilci in številni krajani sodelovali pri svečanosti ob predaji gasilskega vozila. Predsednik PGD Letuš Darko Žerdoner se je zahvalil vsem, ki so s prispevki pomagali pri nakupu, vrednem 32.000 evrov. Del sredstev, 15.000 evrov, sta prispevala GPO Braslovče in Občina Braslovče, ostalo so zbrali krajani, nekaj so prispevali tudi donatorji. V nadaljevanju sta zbranim spregovorila poveljnik GPO Milan Šoštarič in braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je predal ključe vozila poveljniku Gasilskega društva Letuš Slavku Mikeku, ta pa šoferju vozila Tomažu Gra-čarju. Slovesnost so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci POŠ Letuš, ki so s svojim nastopom poudarili pomen prostovoljnega gasilstva, domači župnik Milan Gosak pa je ob koncu blagoslovil novo vozilo.T. Tavčar Gasilci v Zavrhu praznovali V Zavru v KS Galicija je bilo v soboto, 19. maja, zelo slovesno in veselo. Tamkajšnje gasilsko društvo je namreč namenu pre- Slavnostni trak so prerezali najmlajši člani PGD Zavrh Strelsko tekmovanje Strelsko društvo Braslovče je na strelišču za vojaško puško v Braslovčah organiziralo tekmovanje v streljanju z malo kalibr-sko puško za posameznike. Strelci so nastopili v disciplinah odprti merki in z optiko na razdalji 100 metrov. Tekmovanja za odprto občinsko prvenstvo Občine Braslovče se je udeležilo 19 strelcev iz treh strelskih društev (Braslovče, Celje, Polzela). Vrstni red odprti merki: 1. me- sto Matjaž Kralj (SD Braslovče) 191, 2. mesto Drago Guček (SD Celje) 190,3. mesto Matjaž Turnšek (SD Braslovče) 187 krogov; vrstni red optika: 1. mesto Matjaž Kralj 154, 2. mesto Gašper Pan-tner 153, 3. mesto Inko Hanžič 151 krogov (vsi SD Braslovče). Medalje za prva tri mesta v vsaki kategoriji je prispevala Športna zveza Braslovče, najboljšim pa jih je podelila predsednica Taja Steblovnik. T. T. Salamijada v Miklavžu pri Taboru Vaška skupnost Miklavž je prejšnji mesec organizirala že sedmo salamijado. Prireditev je potekala v kozolcu ob Lesjako-vem ribniku v Šmiklavžu. Zanimanje za tokratno salamijado je bilo precejšnje, saj je komisija prejela kar 27 vzorcev salam, kar je največ do zdaj. Dve salami sta bili narejeni iz konjskega mesa in sta Na letališču v Levcu je tretjo soboto v maju potekalo gasilsko tekmovanje GZ Žalec za članice in člane. Udeležilo se ga je 79 enot - 800 gasilk in gasilcev, ki so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, štafeti na 400 m in v vaji razvrščanja. Pri članicah A je prvo mesto osvojila enota PGD Andraž nad Polzelo, druga je bila enota PGD Parižlje - Topovlje, tretje mesto pa je osvojila Polzela. Pri članicah B je zmago slavila enota PGD Braslovče, drugo mesto je osvojila enota PGD Levec, tretje mesto pa enota PGD Velika Pirešica. Pri članih A Tekmovanje v vaji z motorno brizgalno se je zmage razveselila enota PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto je osvojila enota PGD Dobrovlje ih tretje enota PGD Kapla - Pondor. Pri članih B je bila najuspešnejša enota PGD Levec, drugo mesto je osvojila enota PGD Braslovče, tretje pa enota PGD Zabukovica. T. Tavčar Gasilci počastili svojega zavetnika dalo obnovljen gasilski dom z večnamenskimi prostori. Z odprtjem obnovljenega doma, vrednost obnovitvenih del je več kot 80.000 evrov, so kronali svoja triletna prizadevanja in dokazali, da lahko s skupnimi močmi, z medsebojnim sodelovanjem, z željo za dosego zastavljenega cilja ... tudi v teh kriznih časih veliko naredimo. V slogi je moč, in to so v Zavrhu nedvomno dokazali, rezultat tega pa je poleg urejenega doma tudi nova večnamenska dvorana. Udeležence slovesnega dogodka je pozdravil in nagovoril predsednik PGD Zavrh Ivi Šmarčan, čestitke za prizadevnost in novo pridobitev pa sta gasilcem in ostalim udeležencem izrekla tudi predsednik krajevne skupnosti Jože Kruleč in župan Občine Žalec Janko Kos. V kulturnem programu sta nastopili Folklorna skupina Galicija in Godba Hram-še. Slavnostni trak so prerezali najmlajši člani PGD Galicija. Dom je blagoslovil domači župnik Janko Cigala, za veselo razpoloženje pa je v družabnem delu srečanja poskrbel Ansambel Modrijani. D. N. V Miklavžu so ocenjevali kar 27 vzorcev salam bili zaradi specifičnih lastnosti in okusa izločeni iz ocenjevanja. Najvišjo oceno si je prislužila salama Matjaža Lesjaka, drugo mesto je komisija prisodila salami Adija Laznika, tretje mesto pa si je prislužila salama Franca Groblerja. Prvih sedem tekmovalcev, med katerimi so bili (po vrsti) tudi Jože Dolar, Milko Kovče, Drago Matko in Jože Mastnak, je prejelo priznanja, ostali po priznanja za sodelovanje. Po podelitvi priznanj so lahko udeleženci prireditve poskusili salame, tudi konjski, ki sta bili nekaj posebnega. K temu sta se prilegla domač kruh in dobra kapljica, kar je prireditev, pri kateri gre poleg tekmovalnosti predvsem za druženje, naredilo še prijetnejšo, saj se je zavlekla pozno v noč. D. N. Zbrani gasilci iz Prebolda so se poklonili Zavetnik gasilcev sv. Florjan goduje 4. maja, gasilci po dolini so se mu tudi letos poklonili s sv. mašami, paradami in druženjem. V Gasilski zvezi Prebold so se svojemu zavetniku poklonili s sveto mašo in z blagoslovom v nedeljo, 6. maja. Florjanovo slovesnost vsako leto organizira eno izmed osmih gasilskih društev, vključenih v zvezo. Letos je bila organizacija v rokah PGD Groblja. Gasilci so se tudi letos najprej zbrali na parkirišču preboldskega hotela, od koder so se v koloni in paradi ob zvokih Pihalnega orkestra Prebold podali v cerkev sv. Pavla. Parado, v kateri je bilo okrog 110 gasilk in gasilcev in gasilske mladine, je vodil poveljnik Savinjsko-Šaleške regije in tudi poveljnik PGD Groblja Nikolaj Vihar. Mašo je daroval domači župnik Damjan Ratajc, udeleženci pa so se po obredu zbrali pri Aninem domu in zaokrožili svoje svojemu zavetniku praznovanje s prijetnim druženjem. Gasilci petih društev GP Občine Polzela so se zbrali na vsakoletni sv. maši v čast svojemu zavetniku sv. Florjanu v cerkvi sv. Marjete na Polzeli. Pri maši, ki jo je daroval domači župnik Jože Kovačec, je sodelovalo 90 uniformiranih gasilcev vseh starosti. V imenu organizatorja letošnjega srečanja je navzoče uvodoma pozdravil podpredsednik PGD Ločica ob Savinji Klemen Cvirn in poudaril, da je bil Njegova podoba tako krasi pročelja številnih gasilskih domov. Župnik Jože Kovačec pa je v pridigi med drugim poudaril, da so gasilci edini prostovoljci, ki priskočijo na pomoč ob katerem koli vremenu in času. D. N. Pri maši na Polzeli je sodelovalo 90 gasilcev Sv. Florjafi je bil po zgodovinskih virih rojen nekje v 3. stoletju blizu Dunaja. Postal je rimski vojak in med preganjanjem za časa cesarja Dioklecijana je bil kot kristjan obsojen na smrt. Da bi jih obvaroval večjega ognja, so nekdaj po slovenskih družinah pri večerni molitvi rožnega venca molili očenaš tudi na čast sv Florjanu. Zato so ga gasilci izbrali za svojega zavetnika. mirnome fm avtouleka ml www.avlovlekamuhovic.si Marija Reka se predstavi S pesmijo v pomlad Prizor iz igre Dobri sosedje V dvorani nove knjižnice in vrtca je pod naslovom Marija Reka se predstavi potekala kulturna in kuli-narično-etnografska prireditev. Vsakdo, ki je večer preživel v družbi Marijere-čanov, je več kot zadovoljen odhajal domov in se bo z veseljem še dolgo. V uro in pol dolgem programu, ki ga je vodila Mini-ka Lobnikar, so se predstavili pevske in glasbene skupine ter posamezniki, ki delujejo v Mariji Reki. Jože Zupan je predstavil zgodovino Marije Reke, predsednik Krajevnega odbora Marija Reka Filip Ahac pa je zbranim spregovoril o sedanjem obdobju, razvoju kraja in delovanju društev ter skupin. Občinstvo, ki je do zadnjega mesta napolnilo prireditveni prostor, je uživalo ob petju Reških slavčkov, Reškega benda, Reških deklet, Center je zaživel Ferdinand Glavnik med predavanjem Medgeneracijski center na Polzeli, katerega pobudo za ustanovitev je lani podala Občina Polzela, je v tem času delovanja dokazal, da jè bila pobuda za ustanovitev upravičena. Zainteresirani se dobivajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 16. uri v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli. Najprej jih s svojim nastopom razveselijo mladi iz osnovne šole, nato sledita po navadi Ob tednu Evrope Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je ob tednu Evrope organiziralo dan odprtih vrat. Odraslim so merili kazalce zdravja (holesterol, krvni sladkor in krvni tlak), otrokom in učencem iz Vrtca Žalec in I. OŠ Žalec ter OŠ Griže pa Delitev informativnega gradiva razdelili informativno gradivo Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Otroci in učenci so bili zelo navdušeni nad različnimi, njim primernimi zloženkami, brošurami in priložnostnimi spominskimi darili. Vzgojiteljice in učite- Reškega tria, recitaciji Milana Lobnikarja, ob nastopu harmonikarjev Neže Lear in Tomaža Geršaka, otrok, ki so plesali žabji ples, ob pevskem duetu Janje Tratnik in Jureta Zmrzlaka, ki ju je na klaviaturah spremljala Alja Vede - Burkeljc, in pa seveda ob ogledu igre Dobri sosedje, ki je do solz nasmejala občinstvo v dvorani. Po uradnem delu prireditve so se udeleženci okrepčali z domačimi dobrotami. Ob tem so si lahko ogledali tudi fotografije in filme s prireditev, ki jih je za projekcijo pripravil Marko Reberšek. Zanimivo si je bilo ogledati tudi izdelovanje rož iz krep papirja in obdelovanje domače volne s predenjem na kolovratu, kar sta predstavila Marija Mraz in njen sin Boris. Etnografski prizor je z izdelovanjem košar dopolnil Pavli Zmr-zlak. D. Naraglav Prosvetno društvo Braslovče je pod kozolcem na veseličnem prostoru v Braslovčah pripravilo prireditev S pesmijo v pomlad. Nastopili so Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete Braslovče, Sekstet Gomilsko ter članice in člani Društva upokojencev Braslovče, ki so zagodli na stara glasbila. Ker cenijo izročilo slovenske narodne pesmi, so v goste povabili žensko skupino Katice. Žensko vokalno skupino iz Ljubljane sestavljajo dekleta in žene, navdušene nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi. Združuje jih želja po iskanju novih poti, ki povezujejo sta- Moški pevski zbor Karel Virant med nastopom re, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Še najraje imajo tiste z obrobja slovenskega etničnega prostora: iz Rezije, Bele krajine, Istre in Prekmurja, kjer so pod vplivom sosednjih kultur postale še posebej raznolike. Največji izziv jim predstavlja povezovanje starega z novim in tradicionalnega s sodobnim. T. Tavčar Dobrodelni koncert Adija Smolarja V polzelskem kulturnem domu je v petek potekal do- brodelni koncert, ki ga je organiziral Zavod za kulturo, dve poučni predavanji, ki jih organizira Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela. Tako je bilo tudi prvi aprilski četrtek. Za uvod so učenci pod vodstvom mentoric, učiteljic Jožice in Mije, zapeli, recitirali in zaigrali nekaj poskočnih. Ker je bil pred časom dan Zemlje, so prisluhnili predavanju o njeni mobilizaciji. O tem je zbranim govoril predsednik Hortikulturnega društva Polzela Ferdinand Glavnik. V nadaljevanju pa so se seznanili s starimi zdravilskimi metodami. Svoje spomine je obujal upokojeni zdravnik dr. Janez Cukjati, ki je s svojimi humornimi vložki dodobra nasmejal prisotne. T. T. zimi urni/iui m i/ut«cu/v( Zsuyuu jut,c i\Mz>rtuv turizem in šport Polzela. Izkupiček od prodanih vstopnic so namenili nakupu osebnega dvigala za polzelskega občana, zbrali pa so 800 evrov. Na koncertu je nastopil Adi Smolar, odločen in duhovit glasbenik, ki nas vedno znova navduši. Zabaven nastop je popestril dobrodelnost v kraju, vsem, ki so prišli na koncert in s tem prispevali za nakup dvigala, se je ob koncu zahvalil župan Občine Polzela Jože Kužnik, Adiju Smolarju pa je podaril knjigo Monografija Polzele. Anton Tavčar Likovna razstava treh generacij ljice so jim razložile pomen sodelovanja in sobivanja v Evropi. Predstavniki društva so se zahvalili ravnatelju OŠ Griže in ravnateljici I. OŠ Žalec ter učiteljicam in vzgojiteljicam Vrtca Žalec, ki so na prostem tudi skozi igro in malo učno uro predstavili dan Evrope. T. T. Likovniki in organizatorji razstave treh generacij Univerza za III. življenj- razstavo treh generacij, sko obdobje Žalec je v tednu vseživljenjskega učenja v razstavno-prireditvenem prostoru v Grižah pripravila TEK - HOJA za življenje Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije pripravlja 8. junija ob 17. uri na stadionu v Žalcu že tradicionalno prireditev Tek - hoja za življenje za preživele z rakom in zdrave, katere častna pokrovitelja sta minister za zdravje RS dr. Tomaž Gantar in evropski poslanec Lojze Peterle. V programu sodelujejo Vrtec Žalec, I. in II. OŠ Žalec, OŠ Šempeter, OŠ Petrovče, OŠ Griže, Glasbena šola Risto Savin Žalec, Srednja zdravstvena šola Celje, kulturna društva, športniki, občani, posamezniki, skupine otrok in odraslih, ljudje dobre volje. Pred dogajanjem na stadionu pripravljajo tudi okroglo mizo strokovnjakov z naslovom Alergijske bolezni dihal, na kateri bodo sodelovali Karmen Kramer Vrščaj, dr. med. specialistka interne medicine, Marija Merljak, univ.dipl. ing. živilske tehnologije. S svojimi likovnimi deli so razstavni prostor obogatili likovniki Univerze za III. življenjsko obdobje, ki delujejo pod vodstvom Zvoneta Brileja - Čorlija, mladi likovni ustvarjalci iz žalskega vrtca in likovniki višje stopnje Osnovne šole Griže, ki delujejo pod mentorstvom Brede Bračko. O delu univerze je ob odprtju razstave spregovorila predsednica Marija Masnec, ki je dejala, da je letošnje leto tudi evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijam, zato ima tokratna razstava še toliko večji pomen in sodi v okvir širjenja mreže nevladnih organizacij. Prijeten kulturni dogodek sta ta večer s harmoniko popestrila profesorica Natalie Ermakova in njen učenec Oskar Kandare iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. V četrtek, 17. maja, je Univerza za III. življenjsko obdobje v športnem parku ob Savinji v Šeščah organizirala tudi Festival znanja in ob koncu študijskega leta predstavila svoje uspehe, izpostavila pa opravljeno delo v okviru evropskega projekta Širjenje mreže nevladnih organizacij izobraževanja starejših, v katerem žalska univerza za tretje življenjsko obdobje sodeluje kot zelo dejaven partner. D. N. Na Šport Špasu 1300 udeležencev V Žalcu spet »jadrajo« Igre najmlajših Drugo soboto v maju je na OŠ Polzela v obliki naravoslovnega dne in kot zaključek ekošole in zdrave šole ter vrtca potekala ena naj večjih šolskih prireditev. Organizirali so dejavnosti na področju gibanja, medgeneracijskega druženja, zabave, zdravja, prostovoljstva in okoljevarstva. Prireditev so istočasno izvajali v vseh regijah in mestih po Sloveniji. Vrtec in učenci od 1. do 5. razreda so pripravili zanimiv program športnih in družabnih iger. Skupaj z vodniki planinskega društva so se otroci vrtca in 1. razredi odpravili v Šenek, učenci od 2. do 4. razreda v Slatine, 5., 6. in 7. razredi na Vimperk in Lovski dom Založe, učenci 8. in 9. razreda pa na igrišči Breg in Ločica ob Savinji. Učence in učitelje je nagovorila ravnateljica Valerija Pukl, nato pa jih je pozdravil višji svetovalec za športno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo, OE Celje, Gorazd Sotošek, ki je bil navdušen nad množično udeležbo in pestrostjo športnih in spremljevalnih dogodkov, ki so povezali vrtec, šolo in kraj. Svoje dejavnosti so predstavila tudi društva iz domačega okolja. Gasilci so med drugimi predstavili defi-brilator, medicinski sestri RK Družina Štiglic in najmlajši udeleženec Matic Kaligaro s starši Za pokal Slovenije Irena Kores s svojim šnavcerjem med tekmovanjem Sezona tekmovanja v agi-lityu je v polnem teku. Na kinološkem poligonu na Ložnici pri Žalcu je potekala 3. tekma za pokal Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 162 parov, poleg slovenskih 8 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net tekmovalcev tudi tekmovalni pari iz sosednje Hrvaške in Italije. Iz Kinološkega društva Pluton, ki je organiziralo tekmovanje, je Milan Koren s svojim šnavcerjem v višji kategoriji osvojil prvo mesto, Irena Kores je s kokeršpanjelom prav tako v višji kategoriji osvojila drugo, Melisa Tratnik pa v nižji kategoriji deseto mesto. Celodnevno tekmovanje je bilo po izjavah tekmovalcev odlično pripravljeno in izpeljano. T. Tavčar Andraž sta opravljali meritve krvnega tlaka, predstavili sta sè Malteška konjenica Polzela in Lovska družina Polzela, na stojnicah pri šolskem igrišču so lahko udeleženci prireditve poskusili zdravo hrano in okusno gobovo juho Gobarsko mikološkega društva Polzela. S svojimi izdelki se je predstavilo tudi Čebelarsko društvo Polzela. Glasbena in likovna skupina sta se odpravili v dom upokojencev in popestrili dan starejšim občanom. Hortikulturno društvo je vodilo skupino učencev na terenu, kjer so spoznavali zdravilna zelišča in nato pripravili okusen čaj. Tudi taborniki so postavili šotor in predstavili nekaj taborniških spretnosti. Teniški klub in Nogometni klub Polzela pa sta organizirala športne dejavnosti za učence višjih razredov. Prireditev so zaključili s podelitvijo ŠPORT ŠPAS priznanj za najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Zahvalili so se ravnateljici za vso podporo pri organizaciji in vsem udeležencem prireditve, ki so se potrudili tudi pri humanitarni zbiralni akciji papirja za izbrane štipendiste fundacije Pismo srca za šolsko leto 2011/12. Na koncu je vodilna ekipa celotne prireditve, ki so jo sestavljale Simona Tomšič, Nevenka Jerin in Milena Hriberšek, podelila Šport Špas priznanja za leto 2012. Priznanje so prejeli najmlajši udeleženec Matic Kaligaro (7 mesecev), najstarejši udeleženec Peter Hrastnik (73 let) in najštevilčnejši družini (6 članov) družina Štiglic in družina Marton. T. Tavčar Mladi nogometaši žalskega nogometnega kluba so se ta dopoldan veselo podili po igrišču in zabijali gole Frtkaz borilnih veščin KK Nestor V soboto, 19. maja, je zapihal ugoden veter in športna akcija Razpnimo jadra je s svojo športno-rekre-ativno ladjo že dvanajstič začela svojo plovbo, ki se bo končala v soboto, 16. junija, z zaključno prireditvijo v Športnem centru Žalec, kjer je tudi začela svojo pot. V okviru prireditve, ki jo ob pomoči društev Občine Žalec organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in traja skoraj ves mesec, se bo letos zvrstilo več kot šti- »Špasna« pohoda Tudi Osnovna šola Braslovče se je pridružila vseslovenski prireditvi Šport špas, v okviru katere so pripravili dva pohoda, enega za družine, otroke iz vrtca in učence od 1. do 5. razreda in drugega za učence od 6. do 9. razreda. Udeležence sta nagovorila ravnateljica Andreja Zupan in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Ker se ponašajo z nazivom zdrava šola in se veliko njihovih dejavnosti nagiba k ohranjanju čiste narave, so posadili drevo, v svojem mavričnem vrtu pa so odprli tudi sejalno sezono. Pred pohodom so se dobro ogreli, si razdelili kontrolne liste, vpis in zemljevid poti, na kateri je bilo po osem kontrolnih točk z različnimi nalogami. Udeleženci dogodka so si lahko ogledali gasilski in policijski avto, društvo podeželskih žena je poskrbelo za doma pridelano in pripravljeno hrano, Brigita Klinar je poskrbela za veselo razpoloženje, prisluhnili pa so tudi odbojkarju ACH Volley Janu Klobučarju. Ob koncu so najuspešnejšim podelili priznanja in nagrade. T. Tavčar rideset športno-rekreativnih dogodkov. Število zbranih žigov bo na zaključni prireditvi odločalo o nagradi. Posebno nagrado bodo prejeli otroci, ki bodo na posamezno prireditev pripeljali vsaj enega od staršev ali starih staršev, ki bodo tudi aktivno sodelovali. Uvodna prireditev športne akcije Razpnimo jadra, imenovana tudi 3, 2,1 - start, je v Športni center Žalec privabila veliko obiskovalcev in udeležencev posameznih dejavnosti. To sobotno dopoldne ste lahko rolali, se preizkusili na testu hoje na 2 km in v nordijski hoji, si ogledali predstavitev smučarskih skokov in hokeja, se podali na spretnostno vožnjo z otroškimi trikolesniki, udeležili predstavitve ameriškega nogometa, hoje po vrvi, teniškega turnirja z izmero hitrosti servisa, šole varne vožnje z mini štirikolesniki, fitnes vadbe v naravi s Fitnes centrom Olimpus, zadeli balinčka, se preizkusili v ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško in pištolo, preizkusili nogometne in košarkarske spretnosti, kompleksni otroški poligon, se igrali družabno igro z vodnimi ba- loni, igrali odbojko na mivki, urili borilne veščine s Karate klubom Nestor, si ogledali predstavitev Ženskega rokometnega kluba Žalec ... Prireditev je vodil Franci Podbrežnik, za glasbo pa je skrbel DJ Robby. Vrhunec dogajanja je bil tudi letos doskok padalcev iz Extrem skydiving kluba iz Maribora. Skupaj z njimi je v tandemu tokrat izpod neba na stadion skočila tudi najuspešnejša rokometašica žalskega rokometnega kluba Jasna Turnšek iz Šempetra, ki je ob pristanku dejala, da je bilo fantastično in da bo z veseljem to še kdaj ponovila. Uvodni prireditvi je prejšnjo soboto sledila športna prireditev Vsi na Hom na lasten pogon. Eni so se na pot podali v organiziranem pohodu, drugi so se šli zabavne orientacije pod vodstvom Milana Polavdra, ljubitelji kolesarjenja pa so se na Hom podali s kolesi. Pestro bo tudi 8. junija. Takrat bodo na svoj račun prišli ljubitelji teka, sàj bo ta dan prireditev Zmorem preteči 5 km, ki bo potekala ob Ribniku Vrbje. D. Naraglav Učenci prvega razreda z učiteljicama proti cilju Najboljša žalska rokometašica Jasna Turnšek v pogovoru s Francijem Podbrežnikom po pristanku s padalom NAPOVEDNIK maj 2012 17 OBČINA ŽALEC Petek, 1. junij, ob 20. uri 56. kavarniški večer, gost Milenko Strašek; Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Petek, 1. junij, ob 20.30 letni koncert Popseslish z ansamblom in solisti, gost: klapa Kampanel; Letno gledališče Limberk (ob slabem vremenu dvorana Šempeter). Sobota, 2. junij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589). Sobota, 2. junij, ob 9. uri XVIII. gališki dnevi: odprtje razstave ročnih del in pletenih košar, razstava bo na ogled v soboto med 9. in 18. uro ter v nedeljo, 3. junija, med 8. in 18. uro; POŠ Trje (DU Galicija, 031 856 240). Sobota, 2. junij, ob 16. uri pohod po poteh KS Petrovče; start: parkirišče OŠ Petrovče (TD Petrovče, 041 709 156). Sobota, 2. junij, ob 16. uri srečanje gasilk Savinjsko-Šaleške regije; zbor udeleženk pri Jami Pekel; GZ Žalec (Natalija Dernač, 031 391 123). Sobota, 2. junij, ob 17. uri XVIII. gališki dnevi: turnir trojk v košarki; igrišče Velika Pirešica (SD Hofrein, 041 857 170). Sobota, 2. junij, ob 18. uri veseli večer - Varaždin se predstavi (DU Varaždin): folklora, petje, glasba, skeči; Dom krajanov Vrbje (DU Vrbje, KD Vrba Vrbje, 031 370 959). Sobota, 2. junij, ob 19.30 Ljubezenski napoj, opera SNG Maribor; za potujoči abonma in izven; odhod iz Žalca ob 18. uri (TIC Žalec, 03/710 04 34). Nedelja, 3. junij, ob 5. uri obhodnica Ratitovec 2. Del; starti: Zabukovica ob 5.00, Migojnice ob 5.05, AP Žalec ob 5.15 (PD Zabukovica, 041 688 055). Nedelja, 3. junij, ob 8. uri XVIII. gališki dnevi: po obronkih KS Galicija; odhod izpred POŠ Trje (PD Galicija, 031 864 826). Nedelja, 3. junij, ob 10. uri organizira piknik veteranov GZ Žalec; zbor pri gasilskem domu na Vranskem; GZ Žalec (Sabina Sorčan, 051 382 886). Ponedeljek, 4. junij, ob 19.30 koncert Mešanega planinskega zbora Žalec in Otroškega pevskega zbora OŠ Griže; Ekomuzej. Torek, 5., 12. in 19. junij, ob 19. uri brezplačne delavnice z nasveti energijskega zdravljenja; društveni prostori Angel.si (Info.: 031 381 782,041 289 632,041 289 632). Četrtek, 7. junij, ob 21. uri poletni koncert dunajskih filharmonikov v parku dvorca Schönbrunn; odhod iz Žalca ob 7.00 (TIC Žalec, 03 710 04 34). V primeru slabega vremena bo koncert v petek, 8. junija. Petek, 8. junij, ob 19.30 večer »Notna knjižica Ane Magdalene Bach« v izvedbi učencev GŠ Risto Savin Žalec, Bazilika Matere Božje v Petrovčah, vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Petek, 8. junij, ob 20. uri XVIII. gališki dnevi: predavanje Demenca in depresija pri starejših; predava prim. Marko Zupan, dr. med. spec.; Dom krajanov Galicija (KORK Galicija, 031 481 373). Petek, 8. junij, ob 20. uri koncert Simfoničnega orkestra, Big Banda in zbora univerze iz Portsmoutha (Velika Britanija); vstop prost; Letno gledališče Limberk (TIC Žalec, 03/710 04 34). V primeru slabega vremena bo koncert v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 8., in sobota, 9. junij, refleksna masaža stopal za gasilke GZ Žalec; Gasilski dom Parižlje - Topovlje; prijave zbira do 5. 6. GZ Žalec (Natalija Dernač, 031 391 123). Sobota, 9. junij, izlet v neznano; mladinski odsek (PD Žalec, 031 320 242). Sobota, 9. junij, panoramska Logarska dolina; odhod s parkirišča trgovine Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923). Sobota, 9. junij, ob 7. uri Kraški rob; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 9. junij, med 9. in 13. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 9. junij, ob 9. uri XVIII. gališki dnevi: turnir v nogometu na milnici; Zavrh pri Galiciji (ŠD Hofrein, 041 682 260). Sobota, 9. junij, ob 10. uri zaključek študijskega krožka »Zmanjšajmo gospodinjski proračun« z vsebino »Priprava hrane hitreje in ceneje«; Domačija Smrečnik (Društvo kmečkih žena Ponikva pri Žalcu, 031 442 317). Sobota, 9. junij, ob 12. uri 8. tekmovanje v kuhanju golaža z zabavo; Kmetija Tratnik v Pongracu (TD Griže in Kmetija Tratnik, 040 741 943, 031 337 097). Sobota, 9. junij, ob 15. uri tekmovanje v orientaciji za mlade gasilce GZ Žalec; zbor OŠ Tabor (Sabina Sorčan, 051 382 886). Sobota, 9. junij, ob 19. uri Citrarsko - orgelski koncert; koncrtantka Karmen Zidar Kos; Cerkev sv. Pankracija, Ponikva pri Žalcu (Info.: 041 771 061). Sobota, 9. junij, ob 20. uri XVIII. gališki dnevi: odprtje stalne galerije Doreta Klemenčiča - Maja; Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 882 970). Sobota, 9. junij, ob 20. uri opereta Grofica Marica; gostovanje na Gradu Vurberk (TIC Žalec, 03 710 04 34). Nedelja, 10. junij, ob 9. uri XVIII. gališki dnevi: tekmovanje v tenisu za pokal KS Galicija; Trje (Tenis klub »Trje 2000«, 041 670 050). Nedelja, 10. junij, ob 9. uri meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje za pokal KS Gotovlje; Lovski dom Rinka (Lovska družina Žalec). Nedelja, 10. junij, ob 15. uri dan planincev na Bukovici (Planinsko društvo Žalec, 041 705 738). Nedelja, 10. junij, ob 19.30 koncert harmonikarskega orkestra GŠ Risto Savin Žalec; Dom II. slov. tabora Žalec; Vstopnina: odrasli 10 EUR, otroci 5 EUR (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Ponedeljek, 11. junij, ob 19. uri koncert Ilse Bauer-Zwonar s študenti citer; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, vstopnina odrasli 10 EUR, otroci 5 EUR (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Torek, 12. junij, ob 8. uri izlet MDI Žalec v neznano; odhod izpred Hotela Žalec (MDI Žalec, 041 223 962). Četrtek, 14. junij, ob 19. uri predstavitev 14. književne revije Vpogled; Savinova hiša (TIC Žalec, 03/710 04 34). Petek, 15. junij, ob 9. uri meddruštveni turnir upokojencev za pokal KS Gotovlje; igrišče v Gotovljah (Društvo upokojencev Gotovlje, 031 268 536). Petek, 15. junij, ob 19.30 odprtje razstave 7 žensk, 7 svetov, 7 vetrov (Breda Prislan, Milena Šelekar, Ema Šelekar, Lina Pavlič Zupanc, Andreja Rek, Anja Perger, Nina Mandelj); »Roblekova« dvorana v Žalcu; razstava bo na ogled do 25. junija (Milena Šelekar, 041 352 792). Petek, 15. junij, ob 20. uri koncert citrarskega orkestra GŠ Risto Savin Žalec; Rimska nekropola; vstop prost (TD Šempeter, 700 20 56). Sobota, 16. junij, ob 5. uri pohod: Črna prst; starti: parkirišče Lidi Nova vas Celje ob 5.00, AP Žalec ob 5.15, Migojnice ob 5.20, Zabukovica Sipex ob 5.25 (PD Zabukovica, 040 705 301). Sobota, 16. junij, ob 8. uri po poteh KS Šempeter; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 16. junij, med 9. in 13. uro žalska tržnica; Šlandrov trg (TD Žalec, 040 609 888). Sobota, 16. junij, ob 14. uri XVIII. gališki dnevi: turnir v odbojki na mivki; igrišče pri Cizej (SD Hofrein, 041 267 440). Sobota, 16. junij, od 18. do 24. ure Poletna muzejska noč; brezplačni ogledi Ekomuzeja in Savinove hiše (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 17. junij, ob 9. uri pokalno tekmovanje GZ Slovenije in tekmovanje GZ Žalec za starejše gasilke in gasilce; Športni center Žalec; GZ Žalec, PGD Žalec (Sabina Sorčan, 051 382 886). Nedelja, 17. junij, ob 16. uri XVIII. gališki dnevi: tekmovanje v namiznem tenisu; telovadnica Trje (Klub mladih Galicija, 051 338 795). Nedelja, 17. junij, ob 18. uri premiera baleta Aliča v čudežni deželi; Baletna šola Tamare Divjak; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Četrtek, 21. junij, ob 19. uri slavnostna seja Sveta KS Šempeter s podelitvijo priznanj; Rimska nekropola (KS Šempeter, 03/700 15 06). Petek, 22. junij, ob 16. uri XVIII. gališki dnevi: družabne igre; šotor pri Košarici (Klub mladih Galicija, 051 338 795). Od petka, 22. junija, do četrtka, 28. junija, Dubrovnik-Biogradska gora-Durmitor-Sarajevo; odhod s Petrovega trga v Šempetru ob 21. uri (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 23. junij, ob 6. uri planinski izlet na Planjavo; odhod izpred trgovine Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923). Od sobote, 23. junija, do nedelje, 24. junija, pohod: III. etapa po SPP ob njeni 40-letnici Motnik-Dom pod Reško planino-Kamnik; start: Motnik ob 5.00 (Planinsko društvo Zabukovica, 041 338 494). Sobota, 23. junij, ob 6. uri po Idrijsko-Cerkniški planinski poti 7: Govekarjev vrh-Sivka; odhod izpred POŠ Trje, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (PD Žalec, 041 563 727). Sobota, 23. junij, ob 15. uri finale slovenskega pokala v ameriškem nogometu; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 23. junij, ob 16. uri spominski pokal Maruše Cokan s starimi gasilnimi brizgalnami; središče vasi Gotovlje (Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje, 041 783 135). Sobota, 23. junij, ob 19. uri XVIII. gališki dnevi: tek na Goro; start na Trju (ŠD Hofrein, 041 266 175). Sobota, 23. junij, ob 20. uri XVIII. gališki dnevi: kresna noč na Gori (PD Galicija, 031 864 826). Sobota, 23. junij, ob 20. uri osrednja proslava medgeneracijske solidarnosti in praznika KS Gotovlje s podelitvijo priznanj in druženjem krajanov ob glasbi; središče vasi Gotovlje (Krajevna skupnost Gotovlje, 040 790 342). Nedelja, 24. junij, ob 15. uri XVIII. gališki dnevi: ob 15. uri gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal KS Galicije, ob 17. uri srečanje 60-letnikov, ob 19. uri velika vrtna veselica z Ansamblom Saša Avsenika; šotor pri Košarici (PGD Velika Pirešica, 041 783 113). Nedelja, 24. junij, ob 18. uri koncert Godbe Liboje z. gosti Igor in Zlati zvoki; Letno gledališče Limberk, Griže. Ponedeljek, 25. junij, ob 9. uri pohod po stezicah Gotovelj ob 9. Uri, slovesnost pri »Jožefovi kapelici na Plevni« ob 10. uri, prihod na Rinko in družabno srečanje ob 13. Uri; start: igrišče v Gotovljah (KS Gotovlje, DU Gotovlje, TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Četrtek, 28. junij, ob 18. uri odprtje razstave Nova fotografija - realnost; Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 31. avgusta (TIC Žalec, 03/710 04 34). Petek, 29. junij, ob 21. uri Kino pod zvezdami na Rimski cesti; Rimska cesta v Šempetru; v primeru dežja prireditev odpade (TD Šempeter, 700 20 56). Sobota, 30. junij, ob 4. uri ferata: Košuta-Košutnikov turn; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 031 565 423). OBČINA PREBOLD Od petka do nedelje, 1. do 3. junij ŠEŠČE - KRAJEVNI PRAZNIK; 1. 6., ob 18. uri otvoritvena prireditev razstave ustvarjalnosti krajanov, ogled razstave je možen 2. in 3. junija od 9. do 19. ure; kulturni dom Šešče KPD Šešče (Tomaž Cink, 031 612 040). Sobota, 2. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 2. junij, ob 9. uri srečanje krajanov Latkove vasi; 15. tradicionalni generacijski turnir v malem nogometu, športni park Latkova vas ŠD Latkova vas (Niko Vihar, 031 690 220). Sobota, 2. junij, ob 15. uri tekmovanje s staro gasilsko tehniko; Kaplja vas PGD Kaplja vas (Franc Grenko, 041 793 803). Nedelja, 3. junij 12. Tončev pohod v Marijo Reko; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 3. junij, ob 10. uri 40. let PD Prebold; Dom pod Reško planino PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 3. junij, ob 9. uri memorial Boruta Lebra; Matke PGD Matke (Boštjan Veber, 041 624 282). Sobota, 9. junij, ob 9. uri dan odprtih vrat pri društvenem čebelnjaku in predavanje ob 10. uri dr. Damjan Justinek, na temo apiterapie in čebelarstva; Čebelnjak pri Aninem domu Čebelarsko društvo Prebold (Brane Valenčak, 041 783 379). Sobota in nedelja, 9. in 10. junij gasilsko tekmovanje GZ Prebold; športni park Latkova vas, GZ Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Sreda, 13. junij, ob 15. uri medobčinsko tekmovanje upokojencev v okviru praznika Občine Prebold; Gaj Prebold (DU Prebold, 572 31 10). Petek, 15. junij, ob 16. uri športne igre na športnem igrišču v Mariji Reki; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Sobota, 16. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 16. junij, ob 7. uri ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine Prebold; veliki ribnik Preserje, Društvo ljubiteljev ribolova Prebold, (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 16. junij, ob 20. uri koncert ob 5. obletnici Komornega pevskega zbora Glas srca; dvorana Aninega doma (Anja Stergar, 041 502 151 Tjaša Ribizel, 051 257 651). Sobota, 16. junij POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO ob 9. uri kolesarski vzpon v okviru Slovenija kolesari ŠD Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063); ob 15. 30 10. srečanje šolarjev in učiteljev marijareške šole (15. 30 - maša v marijareški cerkvi 16. 30 - zbor šolarjev in učiteljev, fotografiranje in ogled igrice Dobri sosedje) šotor pred planinskim domom v Marija Reki ob 17. uri 16. srečanje ljudski pevcev in godcev »POJEMO IN GODEMO« šotor pred planinskim domom v Marija Reki ob 18. uri 6. predizbor harmonikarjev za 32. Zlato harmoniko Ljubečne ter tekmovanje za REŠKEGA GODCA 2012 šotor pred planinskim domom v Marija Reki (KD Marija Reka, Cita Galič, 041 650 712). Nedelja, 17. junij POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO ob 17. uri jubilejni 10. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline šotor pred planinskim domom v Marija Reki (KD Marija Reka, Cita Galič, 041 650 712). Petek, 22. junij, ob 19. 30 Dan državnosti in slavnostna seja ob občinske prazniku; Športna dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 23. junij, ob 17. uri DAN GASILCA GZ Prebold, 110. let delovanja PGD Latkova vas, prevzem nove gasilske prikolice, družabno srečanje z ansamblom Mikola; Latkova vas PGD Latkova vas (Miha Fonda, 041 657 589). Sobota, 23. junij Lastovec-Lučki dedec-Korošica (vodi Miha Četina); PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sohota, 23. junij turnir v malem nogometu do 15. let; športni park Latkova vas PD Latkova vas (Aleš Golič, 041 335 325). Ponedeljek, 25. junij 7. kolesarski vzpon na Golavo; PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Torek, 26. junij razstava: 110 let PGD Latkova vas; Občinska knjižnica Prebold, razstav bo na ogled do sobote 7. julija (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sreda, 27. junij, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 30. junij turnir trojk v košarki; športni park Latkova vas ŠD Latkova vas (Damir Simonovič, 031 703 758). OBČINA POLZELA Četrtek, 31. maj, ob 18. uri 7. krog štajersko savinjske lige upokojencev; Baline Polzela-PDU Kavče, balinišče v športnem parku Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Petek, 1. junij, ob 8. uri pohod na čemšeniško planino; zbor pri društvenem prostoru upokojencev Andraž (Alojz Zajc, 031 507 960). Petek, 1. junij, ob 20. uri poletni večer - Komenda bluzz koncert; Grad Komenda (ZKST Polzela, 703 32 28). Sobota, 2. junij, ob 8. uri pohod na Matkov škaf; zbor na parkirišču pred občinsko stavbo (Mirko Jegrišnik, 041 902 183). Sobota, 2. junij, ob 17.15 19. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2011/2012; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 2.junij, ob 18. uri 2. turnir streljanja z zračno puško; igrišče Andraž (Leon Pižorn, 041 578 089). Nedelja, 3. junij, ob 9. uri kolesarjenje po kolesarski poti št. 10; zbor na parkirišču pred občinsko stavbo (TD Polzela, 703 32 20). Četrtek, 7. junij, ob 16. uri medgeneracijski center; Kulturni dom Polzela (Stanko Novak, 041 404 533). Četrtek, 7. junij, ob 18. uri 8. krog štajersko savinjske lige upokojencev; Baline Polzela-PDU Kavče, balinišče v športnem parku Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Petek, 8. junij, ob 19. uri Vi. ex-tempore Polzela 2012; mala dvorana kulturnega doma Polzela (KUD Polzela, 041 784 905). Petek, 8. junij, ob 20. uri poletni večer - koncert polzelskih tamburašev; Grad Komenda (ZKST Polzela, 703 32 28). Sobota, 9. junij, ob 7. uri Podsreda - Bohor; zbor na parkirišču pred občinsko stavbo (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Sobota, 9. junij, ob 7. uri pohod na Veliko Planino; zbor pri igrišču v Andražu (Izidor Ograjenšek, 031 853 990). Sobota, 9. junij, med 8. in 12. uro kmečka tržnica; Tuš Polzela (TD , 703 32 20). Sobota, 9. junij, ob 9. uri pri Jugu in ob 10. uri na Gori Oljki »Spoznajmo zdravilna zelišča na obronkih Gore Oljke in zdravilno moč medu«; (TD Polzela, 703 32 20, TD Šmartno ob Paki 031 713 763). Sobota, 9. junij, ob 17. uri srečanje malih vokalnih skupin; Gradu Komenda (Marko Slokar, 041 381 472). Sobota, 9. junij, ob 17.15 20. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraži 2011/2012 igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Torek, 12. junij, ob 9. uri pokrajinsko tekmovanje v elektronskem pikadu; (Drago Jamnikar, 031 663 569). Četrtek, 14. junij, ob 17. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Polzela Renata Novak, 703 32 04). Sobota, 16. junij, ob 7. uri srečanje slovenskih planincev v Kranjski gori; zbor na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 16. junij, od 16. ure dalje Malteški pozdrav poletju; Grad Komenda (ZKŠT polzela,703 32 28). Sobota, 16. junij, ob 18. uri proslava ob 40 letnici PGD Andraž; igrišče Andraž David Krk 041-783-744 Nedelja, 17. junij, ob 8. uri izlet s kolesi; zbor pri igrišču v Andražu (Drago Jamnikar, 031 663 569). Petek, 22. junij, ob 20. uri poletni večer - urica vaških godcev iz Andraža; Grad Komenda (ZKST Polzela, 703 32 28). Nedelja, 24. junij, ob 10. uri maša za domovino; cerkev sv. Pavel Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Sobota, 23. junij, ob 17.15 21. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2011/2012; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 23. junij, ob 18. uri nočni pohod ob kresni noči na Goro Oljko; zbor na parkirišču pred občinsko stavbo (Berni Palir, 041 813 909). Sobota, 23. junij, ob 20. uri večer smeha s afto - Lucijo Čirovič ; Grad Komenda (ZKST Polzela, 703 32 28). Sobota, 23. junij, ob 21. uri ob kresni noči na Goro Oljko; zbor pri igrišču v Andražu (Franjo Jelen, 041 783 733). Nedelja, 24. junij, ob 10.30 maša za domovino cerkev Andraž (Janez Furman, 041 773 222). Nedelja, 24. junij, ob 20. uri Dan državnosti - občinska proslava; igrišče Andraž (Vili Pižorn 041 783 734, Simon Ograjenšek, 031 393 499). Ponedeljek, 25. junij, ob 15.30 22. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2011/2012; igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Četrtek, 28. junij, ob 18. uri 11. krog štajersko savinjske lige upokojencev; Baline Polzela-KU Gorenje balinišče v športnem parku Polzela (Karli Korber, 041 381 467). Petek, 29. junij, ob 20. uri poletni večer - koncert andraškega okteta; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 30. junij, ob 14. uri pohod po spominskih obeležjih Andraža; zbor pri igrišču v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 30. junij, ob 18. uri 3. turnir streljanja z zračno puško; igrišče Andraž (Leon Pižorn, 041 578 089). Sobota, 30. junij športna in družabna srečanja ob dnevu ŠD Andraž; igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 2. junij, 22. nočni pohod na Dobrovlje; PD Dobrovlje Braslovče (Joži Marovt, 041 570 151). Četrtek, 7. junij, ob 19.30 letni koncert Braslovškega okteta; Kulturni dom Letuš; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Nedelja, 10. junij, Krofička; Planinsko društvo Braslovče (Stanko Križanec, 031 690 916). Sobota, 16. junij, pohod na Uršljo goro; PD Dobrovlje Braslovče (Mojca Kodre, 031 480 258). OBČINA TABOR Sreda, 6. junij, ob 20. uri predstavitev knjige: PREDPISI S PODROČJA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA Z UVODNIMI POJASNILI, avtorica uvodnih pojasnil je mag. Darja Kropivšek; sedežu Inštituta Libera, Ojstriška vas 41 (Darja Kropivšek, 040 842 771). Nedelja, 17. junij, ob 9. uri koncert cerkvenega mladinskega zbora sv. Jurij; župnijska cerkev sv. Jurija v Taboru Nedelja, 24. junij, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533). Ponedeljek, 25. junij, ob 10. uri kulturni program v počastitev dneva državnosti; pohod po puntarski poti do Mežnarjeve domačije; odhod ob 9. uri izpred KZ Tabor (Turistično društvo Tabor in Planinsko društvo Tabor, 041 515 988). Sobota, 30. junij, in nedelja, 1. julij, Zajčevi dnevi na Zajčevi koči: v soboto ob 16. uri košnja trave pri Šnep; v soboto od 13. ure dalje zajčje jedi (Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z Društvom žena in deklet Tabor in Lovsko družino Tabor, 03/572 72 14). Razstavljenih 256 del mladih Bralo 228 Savinjčanov Nekaj utrinkov z razstave V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do 28. maja odprta razstava del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ob odprtju je zbrane učenke in učence, njihove mentorice in ravnatelje najprej pozdravila Lidija Ko-celi z Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, razstavo je predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, odprl in podelil priznanja pa župan Občine Žalec Janko Kos. Na ogled je bilo kar 256 del, ki jih je ustvarilo 269 učenk in učencev ob pomoči 29 mentoric. Izbor del za razstavo in njeno postavitev so pripravili Uroš Govek z ZKŠT Žalec ter likovni pedagoginji Angela Pinter z OŠ Šempeter in Regina Mratinkovič z OŠ Polzela. Kot je dejal Matija Plevnik, je tokratna razstava, tako kot prejšnje, postregla z najširšim izborom likovnih tehnik, motivike, pristopov in zvrsti likovne umetnosti. Kljub vsem verjetno že obrabljenim frazam je bilo opaziti večjo barvitost, večjo uporabo keramike, ki v teh krajih že od nekdaj predstavlja most med izročilom premične kulturne dediščine in sedanjosti. Rdeča nit projekta je bila neskončnost pojavnih oblik in izraznih možnosti v otroškem kreativnem procesu. Dobro je bila prikazana pot od dekorativnosti k čistim likovnim problemom, kot so perspektiva, senčenje in kompozicijsko trdna celota. Novost, ki jo je treba vsekakor pozdraviti, pa je bila uporaba novih medijev -fotografije. Odprtje je popestril Jurij Plaskan z zanimivo skladbo na vibrafonu. T. Tavčar Taborski koncert z gosti V Domu krajanov Tabor so v soboto, 19. maja, pripravili že triindvajseti letni koncert Pevskega društva Tabor, ki združuje mešani pevski zbor in iz njega izhajajoča tudi ženski in moški zbor. Tokratni koncertni program je v prvem in tretjem delu zapolnjevalo petje mešanega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje mag. Špele Kasesnik, v drugem delu pa so zapeli gostje, Moški pevski zbor KUD Pošta Maribor z zborovodkinjo Alenko Korpar. Obiskovalce koncerta so navdušili z zanimivo izbranimi pesmimi iz svojega repertoarja. D. N. Mešani pevski zbor Tabor je skupaj s svojimi gosti navdušil občinstvo Bomo eno zapeli Pod tem naslovom je drugo majsko nedeljo v cerkvi na Gori Oljki potekalo 4. srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin Občine Polzela. Nastopili so: Cerkveni otro- ški pevski zbor Cekinčki, zborovodkinja Mateja Stražar, Mešani pevski zbor KUD Polzela, zborovodja Marko Slokar, Mladinska vokalno-instrumen-talna skupina Marpole Polzela, vodja Katja Novak, Vokalni kvintet Lastovka Polzela, umetniški vodja Franci Ogris, Mladinski pevski zbor OŠ Polzela, zborovodkinja Mija Novak, Vo-kalno-instrumentalna skupina Margareta Polzela, vodja Sabina Florjane Dolinšek, Andraški oktet, umetniški vodja Julij Pačnik, Mešani pevski zbor Oljka Polzela, zborovodja Marko Slokar, Moški pevski zbor Polzela, zborovodkinja Mija Novak. Cerkev sv. Križa na Gori Oljki, ki s svojo akustičnostjo prekaša marsikatero koncertno dvorano, je množici pevk in pevcev nudila ob prepevanju pevski užitek, poslušalci pa so njihovo petje nagradili z bučnim ploskanjem. T. T. Mladinska vokalno-instrumentalna skupina Marpole Letos je bilo v projekt včlanjenih 228 članov iz šestih občin Spodnje Savinjske doline. Zaključne prireditve se je udeležilo 200 bralcev, ki jih je najprej pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Bralce je duhovito nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos, nekaj misli o posebnostih letošnjega branja pa jim je povedala tudi vodja projekta Irena Štusej. Glasbeni gost je bila vokalno-instrumentalna zasedba Tristan, osrednja gostja pa dr. Mira Delavec, ki je deset let proučevala življenje prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograj-ske. Napisala je obsežno študijo Moč vesti, bralci pa so v projektu brali ljubezensko zgodbo med Josipino in Lovrom Šepet rdeče zofe. Njuna ljubezenska korespondenca obsega več kot tisoč pisem. Umrla je mlada, stara komaj 21 let. Mira Delavec je na oder prišla v svečani opravi iz časov Josipine Turnograjske. V polurnem programu je zbrane nagovorila kot Josipina, kasneje pa je o njej tudi pripovedovala ... Med gosti večera so bili tudi Dušan Merc, Nada Polajžer, Saša Lavrinc (hči pesnice Saše Vegri) in Nuša Ilovar. Uradnemu delu je v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec sledilo druženje, ki je trajalo še dolgo v večer. Projekt je v 85 odstotkih finančno podrl program Leader in je del načrta izvedbenih projektov za leto 2011 Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline. T. Tavčar Večer slovenske pesmi Z Azro Širovnik Mešani pevski zbor Oljka Polzela je v dvorani Kulturnega doma Polzela pripravil letni koncert Večer slovenske pesmi, kot gost pa je na njem nastopil Ansambel Brez očal. V zboru, ki deluje v okviru KUD Polzela in ki ga vseh 21 let vodi Marko Slokar, je ves ta čas prepevalo od 30 do 40 pevk in pevcev, ki nastopajo na prireditvah v kraju, na revijah, njihovo prepevanje pa je slišati tudi preko meja. Glavno poslanstvo ob prepevanju čutijo pri ohranjanju in prenosu pevske tradicije in s tem bogatega izročila slovenskih ljudskih in umetnih pesmi na mlajše rodove. Zadnja leta se še posebej trudijo, da bi zborovsko petje čim bolj približali mladim. Za svoje uspešno delovanje je zbor prejel najvišje občinsko priznanje - grb Občine Polzela. Občinstvo na tem koncertu pa je njihovo prizadevanje nagradilo z bučnim ploskanjem. T. Tavčar Mešani pevski zbor Oljka Polzela med svojim nastopom Zadnji dve študijsko bralni srečanji kluba sta bili v znamenju zaključka sezone. Aprila so na pogovor povabili pisateljico Azro Širovnik. Njene knjige berejo tisti, ki želijo vedeti, kaj vse si o erotiki, o odnosu med moškim in žensko, o biseksualnem odnosu in o podobnem upa povedati slovenska pisateljica. Azra je namreč ženska, ki ve in zna, ki si želi in drzne, ki je duhovno izzivalna in osupljivega videza. Poleg tega je zanjo nekdo rekel, da je ženska, ki bi jo vsaka mlada ženska morala imeti v dnevni sobi. Seveda so v pogovoru med drugim želeli vedeti, zakaj ji je bila prisojena dnevna soba. Povedala je, kako ženskam znova in znova govori, da morajo spodbujati pogovor v družini. Dnevna soba je prostor, kjer lahko obsediš, ko se vrneš iz šole, vrtca, službe, s sestanka, prireditve, lahko streseš vse dobro in slabo, lahko se zjočeš, smeješ, da le gre ven. Družina potrebuje nekoga, da jih zbere, ko odložijo čevlje, da jih posede in spodbudi k pogovoru. Naj bo to ženska in naj se vsak dan znova izpove tudi sama. Potem je vse dobro ... Kar nekaj zanimivosti se je napletalo ta večer. Maja so se člani bralnega kluba srečali zadnjič v tej sezoni. Prevetrili so dosedanja srečanja, razmišljali, kako bi k branju in pogovorom povabili tudi druge in pripravili tematski načrt srečanj za naslednjo sezono. T. T. Nekaj članov kluba Beremo z Manco Košir (levo direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik in Franja Centrih, v sredini Irena Štusej in Biserka Neuholt Hlastec z Azro Širovnik) KULTURA maj 2012 19 V Petrovčah odprli vrata Korupcija na razstavi Od Celja do Logarske doline Doma II. slovenskega tabora Žalec na ogled do 30. aprila. Ob odprtju je številne obiskovalce v imenu ZKTŠ Žalec pozdravila Lidija Koceli, o avtorju in razstavi pa je govorila Sonja Mlejnik, ki je dejala, da o avtorju prepušča besedo njegovemu delu, zato je vse prisotne povabila, naj se njegovim delom pustijo nagovoriti tako kot Danijel Koželj, ki s tem, ko vzame suho korenino ali kos odmrlega lesa, najdenemu tudi prisluhne in mu vdihne novo življenje. Še posebej izvirna je njegova ideja, s katero je zajezil strukturo z okvirjem in ji podaril življenje slike. Odprtje razstave je popestril orkester flavt Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. T. Petici za kavarniški večer Beli obroč Slovenije. Skozi pesmi skuša predati globoka sporočila in se posveča minljivosti, popolnosti, iskanju samega sebe, nesmiselnosti vojn ... Knjiga je doživela zelo dobro kritiko in odzive. Letos je izšla njena druga knjiga, zbirka zgodb z naslovom Skozi polje cvetočega maka smo odšli v iskanje ... (Mir, dobrota, ljubezen, sreča!), ki predstavlja tematsko nadaljevanje prve knjige v prozi, vendar pa je druga knjiga precej bolj programsko naravnana. Knjiga prikazuje pet usod anonimnega malega človeka v boju za preživetje, zgodbe pa se dotikajo suženjstva, vojn, sirot, ilegalnih priseljencev in zasvojenosti. Projekt predstavlja jasen in glasen krik proti vsakovrstnemu nasilju, ki ga še dodatno podkrepita ponovno sodelovanje z Belim obročem Slovenije in spremna besede Vlaste Nussdorfer, predsednice društva. D. Naraglav Rozmari Petek v razgovoru s Timom Verdinkom Kulturno društvo in Krajevna knjižnica Petrovče sta v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec pripravila dan odprtih vrat kulturnega društva in krajevne knjižnice. Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik je najprej učencem OŠ Petrovče predstavila knjižnično mrežo, domoznanski oddelek in sistem Cobiss. Še posebej so se razveselili novega računalnika, namenjenega vsem uporabnikom za iskanje knjižničnega gradiva in tudi za brskanje po spletu. Ob tej priložnosti so se predstavile tudi sekcije kulturnega društva, in sicer MePZ Cappella, VS Candela, Moški pevski zbor Petrovče in folklorna skupina. Dogodka so se udeležili tudi župan Janko Kos, podžupana Ivan Jelen in Robert Čehovin, predsednik Sveta zavoda Medobčinske splošne knjižnice Žalec Marjan Golavšek, predsednik KS Petrovče Marjan Volpe in drugi. Krajani so izrazili globoko zaskrbljenost ob predlogu zaprtja krajevne knjižnice, vendar je Železnikova poudarila, da je ta strah odveč, saj so predlagali le novo organizacijsko obliko delovanja. Ob koncu dneva so v knjižnici Osnovne šole Petrovče prisluhnili predstavitvi pesniške zbirke 19-letnega Tima Verdinka, ki je v svojih pesmih izrazil svojo mladost in zanos. Skozi predstavitveni čas ga je vodila Rozmari Petek. Tim Verdinek ob predstavitvi prve pesniške zbirke: »Vsak je pesnik! Vsakomur je kdaj v življenju hudo in prepričan sem, da se vsakomur tudi kdaj utrne kakšna misel, podobna verzu. Dejstvo je, da najboljše misli prihajajo, ko je človek slabe volje, in včasih pomaga, če ideje zapišemo na papir. Nekateri si to pač upamo in potem nastane pesem, ki jo je potrebno rešiti. Kot nek matematičen račun z več rešitvami, ki v slehernemu bralcu vzbudi različna čustva, vsak pa ima svoj najljubši rezultat. In razkriti ga-javnosti je, kot bi se pred njo postavil nag.« T. Tavčar Tak je bil naslov zanimive struktur Danijela Koželja iz razstave koreninskih slik in Celja. Razstava, ki je bila v avli Utrinek z razstave (na levi avtor Danijel Koželj) Pel Andraški oktet Od 9. do 25. maja je bila v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec odprta razstava učencev I. in II. osnovne šole Žalec, ki so uspešno sodelovali na ustvarjalnem natečaju Komisije za preprečevanje korupcije. Z natečajem je komisija želela spodbuditi razmišljanje mladostnikov o integriteti posameznika, njeni povezavi z vrednotami, kot so poštenost, pravičnost, enakost, ter o možnih posledicah, kadar posameznik in družba takšnih vrednot ne gojita in ne razvijata, ter o tem, v kolikšni meri je takšno stanje povezano s pojavom korupcije v družbi. Učenci so ustvarjali pod mentorstvom Razmišljanja mladostnikov o korupciji so zanimiva likovnih pedagoginj Neli Šuler, Milene Šelekar in Milene Na-reks. Izbrane risbe so objavljene tudi na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije, uporabljene so bile za tisk njenih publikacij in koledarja, z njimi pa so se predstavili tudi v Osrednji knjižnici Celje in nekaterih drugih slovenskih mestih. Razstavo je odprl župan Občine Žalec Janko Kos, učenci obeh šol pa so pripravili kulturni program. T. Tavčar Nina Novak Oiseau med svojim glasbenim V soboto, 5. maja, je v raz-stavno-prireditvenem prostoru KUD Svobode Griže potekal že 55. kavarniški večer, ki je imel tudi jubilejni in simbolni pomen, saj ga zaznamujeta petici. Petico si nedvomno zasluži tudi gostja tokratnega večera Nina Novak Oiseau, izvrstna mlada pesnica, rojena leta 1985 v Trbovljah. Zdaj že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani, čeprav je njeno srce močno navezano na Dubrov- nastopom nik. Pogovor z njo je tokrat vodila Simona Kropeč, ki je skupaj ' z avtorico odstirala njeno življenje in ustvarjanje. Njeno vodilo je: Mir, dobrota, ljubezen, sreča. Piše glasbo, poezijo in prozo, igra kitaro in saksofon, poje in nastopa kot kantavtorica ... Leta 2009 je izšla njena prva pesniška zbirka, v slovenski in hrvaški izdaji, z naslovom Drevo življenja (Mir, dobrota, ljubezen, sreča!), od katere je del zaslužka namenila društvu Andraški oktet je pod taktirko Julija Pačnika z letnim koncertom prvo majsko soboto v Domu krajanov Andraž nad Polzelo zaključil sedmo sezono delovanja. Tokrat so medse povabili tudi goste. Koncert je začel s prvim nizom skladb domači oktet, nadaljevala sta Moški pevski zbor Ponikva in Ženski pevski zbor Lokovica. Andraški oktet je ob zadnjem naboru skladb s harmoniko spremljal član okteta Zdravko Zabukovnik. Ob kon- cu so vsi nastopajoči skupaj z občinstvom zapeli ljudsko pesem Oj, lepo je res na deželi. Andraški oktet deluje že od leta 2005. Pojejo narodne oziroma ljudske pesmi in tudi umetne pesmi naših skladateljev. Poleg vsakoletnega letnega koncerta v kraju se udeležijo občinske revije in srečanja malih vokalnih skupin. Člani okteta pa se radi odzovejo povabilom na nastope ob raznih priložnostih tudi izven svojega kraja. T. T. Med nastopom Andraškega okteta Preboldčani prepevali Utrjuje umetniško pot Na pot umetniškega ustvarjanja, s poudarkom na likovnem upodabljanju, se je pred leti podal Srečko Romih, ki živi in ustvarja v Braslovčah. Deluje v okviru Kulturno--umetniškega društva Polzela. Začel je kot samouk in se preizkusil v različnih tehnikah likovnega izražanja. Aprila je pripravil svojo četrto samostojno razstavo v Ho- telu Štorman v Celju, kjer je predstavil svoja novejša dela v raznih tehnikah in slogih. Kot je povedal Srečko Romih, pa na svoji ustvarjalni poti še ni rekel zadnje besede, saj je njegovo slikarstvo podprto z raziskovanjem in odprto za vsa likovna spoznanja, ki pripomorejo k umetniški rasti in vključevanju med priznane likovne umetnike. T. Tavčar Med nastopom MPZ Svoboda Prebold Svoj tradicionalni letni koncert je v soboto, 19. maja, pripravil tudi Moški pevski zbor Svoboda Prebold. Tokrat so svoj koncert prvič pripravili v dvorani vrtca in občinske knjižnice. Koncert moškega pevskega zbora, ki ga vodi zborovodkinja Bojana Hrovat, je bil prijeten kulturni dogodek, ki so ga s svojim petjem popestrili tudi mladi fantje, člani Okteta Kajuh s I. gimnazije v Celju. Prireditev je vodila Katarina Petač. Moški pevski zbor je v dveh delih zapel deset pešmi. Začeli so s pesmijo Slovenska dežela dr. Jakoba Razlaga in dr. Benjamina Vipavca, končali pa z belokranjsko ljudsko v priredbi Jakoba Ježa Igraj kolo. D. N. Srečko Romih ob svojih slikah Množično v atletiki Nekaj utrinkov s tekmovanja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, OE Šport, Atletski klub Žalec in merilna ekipa Timig Ljubljana so uspešno izpeljali medobčinsko atletsko tekmovanje, ki je v odličnih pogojih za tekmovanje potekalo na atletskem stadionu v Športnem centru Žalec. Skupaj je nastopilo 360 mladih atletov in atletinj iz desetih osnovnih šol v dveh kategorijah. Največ, kar 79 nastopajočih je bilo z OŠ Petrovče. Starejši učenci in učenke, rojeni leta 1997 in 1998, so nastopili v teku na 60 m, 300 m, 1000 m, skoku v daljino in višino, suvanju krogle, metu vorteksa in štafeti, mlajši učenci in učenke, rojeni leta 1999 do 2001, pa v teku na V orientacije rekordno število ekip 60 m, 300 m, 600 m, skoku v teksa. Najboljši trije v vsaki ka-daljino in višino ter metu vor- tegoriji so prejeli medalje. T. T. Zmagovalci: mlajši učenci: 60 m: Tit Melanšek (OŠ Polzela), 300 m: Gašper Ve-ligošek (OŠ Griže), 600 m: Gregor Rabuzin (OŠ P. Trubar Laško), višina: Črt Pantner (OŠ Braslovče), daljina: Alen Dedič (I. OŠ Žalec), vortex: Mitja Cizej (OŠ Braslovče); mlajše učenke: 60 m: Ema Cimperman (OŠ Polzela), 300 m: Kaja Leskovšek (I. OŠ Žalec), 600 m: Zala Ahtik (OŠ P. Trubar Laško), višina: Ana Teržan (OŠ Griže), daljina: Veronika Zupan (OŠ Polzela), vortex: Leja Safran (OŠ Petrovče); starejši učenci: 60 m: Uroš Čvan (OŠ Vransko), 300 m: Matevž Mak (OŠ Polzela), 1000 m: Anže Hribar (OŠ Griže), višina: Tim Rozman (L OŠ Žalec), daljina: Aljaž Juhart (OŠ Braslovče), krogla: Leon Kumprej (OŠ Prebold), vortex: Matevž Kunst (OŠ Polzela); starejše učenke: 60 m: Nika Kunšek (OŠ P. Trubar Laško), 300 m: Aneja Simončič (OŠ Šempeter), 1000 m: Urška Pušnik (OŠ P. Trubar Laško), višina: Maruša Rujan (I. OŠ Žalec), daljina: Tina Lenič (OŠ Polzela), krogla: Nina Hudovernik (OŠ Griže), vortex: Monika Gro-blar (OŠ Vransko), štafeta 4 x 100 m; starejši učenci: OŠ Petrovče 1, štafeta 4 x 100 m starejše učenke OŠ Polzela. T. T. V soboto, 12., in nedeljo, 13. maja, je v Mozirju in v okolici potekalo državno prvenstvo v planinski orientaciji, imenovano Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). V 72 ekipah je sodelovalo 335 tekmovalcev, od tega 51 najboljših ekip s področnih orientacijskih tekmovanj v šestih kategorijah (od osnovnošolskih in vse do odraslih in družinske kategorije) in 21 ekip v treh odprtih kategorijah. Kljub slabšemu vremenu se je tekmovanja udeležilo rekordno število udeležencev. Organizacija je potekala v področni ligi Smrekovec v sodelovanju planinskih društev Velenje, Šoštanj, Vinska Gora, Mozirje, Rečica ob Savinji in Nazarje. Že tradicionalno so bila najuspešnejša planinska društva iz savinjske lige, ki je tudi najmočnejša po številu sodelujočih ekip na področnih tekmovanjih. Z dvodnevnim tekmovanjem so začeli ob 8.30 pri SRC Laze, Kokarje, cilj pa je bil pri OŠ Rečica ob Savinji. Drugi dan so s tekmovanje začeli na istem mestu ob 7. uri in se morali povzpeli vse Mozirske koče, kjer je bil cilj. Nočna tekma je zaradi slabe vremenske napovedi odpadla. Start enodnevne tekme je bil pri OŠ Šmihel nad Mozirjem ob 8.30, cilj pa pri Mozirski koči. Uvrstitev ekip savinjskih planinskih društev po posameznih kategorijah: učenci do 6. razreda: 2. Dobrovlje - Braslovče, 6. Žalec, 8. Vransko; učenci 7., 8. in 9. razreda: 2. Vransko, 8. Polzela; mladinci do 26. leta starosti: 1. Zabukovica, 4. Dobrovlje - Braslovče; mlajši člani do 39 let: 5. Polzela; starejši člani do 40 in več let: 3. Polzela, 6. Dobrovlje - Braslovče; družine: 1. družina Sadnik (PD Polzela); lažje odprta enodnevna: 1. Dobrovlje - Braslovče (Nepremagljivi), 2. Žalec (Rož'ce), 5. Griže; težje odprta enodnevna: 1. Zabukovica (G 3), 2. Zabukovica (G 2), 5. Polzela (Gojzerji), 6. Žalec (Butnis), 7. Žalec (Slive), 11. Polzela (En problem). T. Tavčar Tretja tekma v planinski orientaciji Planinsko društvo Polzela šestih planinskih društev v je pripravilo tretjo tekmo v petih starostnih kategorijah, savinjski orientacijski ligi, v Na pot so se podali izpred kateri je nastopilo 35 ekip iz Doma krajanov Andraž nad Podelitev pokalov najboljšim ekipam Polzelo, cilj pa je bil pri planinskem domu na Gori Oljki. Tekmovali so na petih progah. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki so osvojili tri prva, druga in tretja mesta. V kategoriji A (mladi planinci učenci do 6. razreda OŠ) je zmagala ekipa PD Vransko, v kategoriji B (mladi planinci učenci 7., 8. in 9. razreda) druga ekipa PD Polzela, v kategoriji C (mladinci od 1. letnika srednje šole do vključno 26. leta starosti) PD Zabukovica, v kategoriji starejši člani nad 39 let PD Polzela in v kategoriji F (družine) družina Sadnik PD Polzela. T. T. Evropski odličji za judoista Državne prvakinje drugič V ruskem Čeljabisku je potekalo 23. evropsko prvenstvo v judu, na katerem sta si žlahtni odličji ponovno nadela naša rojaka. Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kilogramov osvojila srebrno medaljo, potem ko je morala v finalu priznati premoč domačinki Jeleni Ivaščenko. Rok Drakšič pa je v kategoriji do 66 kilogramov osvojil bronasto medaljo. Lucija ima zdaj že sedem medalj z evropskih prvenstev - ob zlati in srebrni še pet bronastih. Barve slovenske reprezentance sta zastopali tudi naši Lucija in Rok rojakinji Petra Nareks in Urška Žolnir. Urška je končala na petem mestu, Petra pa je ostala brez uvrstitve. Letošnje evropsko prvenstvo je bila odlična priprava na olimpijske igre v Londonu, kjer bodo nastopili tudi Polavdrova, Žolnirjeva in Drakšič ter iz celjskega kluba Sankaku še Velenškova, ki je na evropskem prvenstvu osvojila bronasto medaljo. T. T. Ekipa starejših deklic iz Braslovč, ki je drugič zapored osvojila naslov državnih prvakinj Šempetrani drugi V Braslovčah je potekal finalni turnir v odbojki starejših deklic v sezoni 2011/2012. Nanj so se uvrstile ekipe Braslovče I, HIT Nova Gorica I, Calcit Volleyball in Prevalje. Že drugo leto zapored je slavila in si nadela naslov državnih prvakinj braslovška ekipa. Prve so na igrišče stopile domačinke iz Braslovč in ekipa HIT Nova Gorica I. Domačinke so srečanje odigrale odlično in zmagale z rezultatom 2 : 0 (25 : 4, 25 : 4). Na drugi tekmi je ekipa Prevalj z 2 : 1 premagale ekipo Calcit Volleyball in se uvrstila v finale. Za naslov najboljših sta se med sabo pomerili ekipi Braslovče in Prevalje. Zmage pa so se s 3 : 0 veselile Braslovčanke (25 : 8, 25 : 12, 25 : 8) in tako postale državne prvakinje. Četrto mesto so zasedle igralke HIT Nova Gorica, tretje pa ekipa Calcit iz Kamnika. Za najboljšo igralko turnirja je bila po mnenju trenerjev izbrana Anita Sobočan iz Braslovč. K dobremu vzdušju na finalnem turnirju so pripomogli glasni in navdušeni navijači. S slavjem so nadaljevali na pikniku, ki so ga pripravili za vse udeležence turnirja in navijače. T. T. Na finalnem turnirju mini odbojke za mlajše dečke v Draš centru v Mariboru, kjer so sodelovale ekipe Maribor OŠBI, SIP Šempeter, ŠD Brezovica in Panvita Galex iz Murske Sobote, so šempetrski odbojkarji zasedli drugo mesto. V prvem polfinalnem obračunu med ekipama ŠD Brezovica in SIP Šempeter so Šempetrani z 2 : 1 v setih zmagali in se nato v finalu pomerili z ekipo Maribor OŠBI. Srečanje je bilo zelo izenačeno, vendar so morali Šempetrani v tretjem, odločilnem nizu priznati premoč mariborski ekipi. Srečanje so izgubili 2 : 1 in osvojili drugo mesto. Najboljši igralci turnirja: Rok Možič (Maribor OŠBI), David Novak (Panvita Galex), Jaka Udrih (SIP Šempeter) in Nik Podboj (ŠD Brezovica). T. T. Ekipa starejših dečkov SIP Šempeter pa je na finalnem turnirju v Miklavžu na Dravskem polju zasedla tretje mesto. Pohod in tek na Brnico V počastitev krajevnega praznika Liboje so izvedli tradicionalni, zdaj že 30. pohod po mejah KS Liboje in 18. gorski tek na Brnico. Oba dogodka so skupaj pripravili Krajevna skupnost Liboje, Planinsko društvo Liboje in Turistično--športno društvo Liboje. Kakih 500 udeležencev je pri mostu čez Savinjo v Kasazah, kjer je bil začetek, pričakala Godba na pihala Liboje. Med pohodniki so bili tudi učenci osnovnih šol iz Ljubečne, Griž in Liboj, pohod je potekal po treh smereh s ciljem pri planinskem domu na Brnici. Teka se je v moški in ženski konkurenci udeležilo 38 tekačev. Pot jih je vodila vzdolž Savinje, preko levške brvi in po zahodnih obronkih Huma, preko Medvedjeka do cilja na Brnici. Najhitrejša v ženski konkurenci je bila Marta Plahuta iz Artič, pri moških pa je za progo, dolgo 8 kilometrov s 350 metri višinske razlike, domačin Sašo Kitek potreboval dobrih 30 minut. T. T. Start teka Nov dosežek mlade plavalke Nastja Govejšek Na Madžarskem je prejšnji teden potekalo 31. evropsko prvenstvo v plavanju. Savinjčane je še posebej razveselila Grižanka Nastja Govejšek. Komaj 15-letna Nastja je članica velenjskega plavalnega kluba in slovenske reprezentance. V torek se je v disciplini 100 m prosto nepričakovano uvrstila med 16 najboljših Evropejk in s časom 55,92 za 46 stotink sekunde izboljšala mladinski državni rekord, ki ga je dosegla aprila v Mariboru. Z uvrstitvijo v polfinale si je po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije priborila status športnice mednarodnega razreda, tekmovanje pa je končala na 15. mestu. V petek je v disciplini 200 m prosto v svoji skupini dosegla osebni in klubski rekord, v soboto pa s časom 25,88 postavila slovenski rekord na 50 m prosto. Za 7 stotink je izboljšala prejšnji rekord klubske kolegice Nine Drolc iz leta 2009. Osvojila je 24. mesto, polfinale ji je ušel za 24 stotink. Zagotovo je to še en vrhunski izid pred letošnjim evropskim mladinskim prvenstvom v Antwer-pnu. K. R. Dvakrat bronasta v taekwondo ju Regijsko tekmovanje v atletiki Mladi atleti in atletinje II. OŠ Žalec Košarka in mali nogomet Mladi forum Socialnih demokratov Savinjske doline je v soboto v sklopu poletnih iger v Športnem centru Žalec organiziral 3. košarkarski turnir trojk in 1. turnir v malem nogometu za pokal Mladega foruma. Na košarkarskih igriščih je boj bilo šest ekip, zmage pa so se po trdih bojih veselili fantje iz celjske ekipe, ki so pokal osvojili že lani. Drugo mesto je zasedla ekipa KK Vransko, tretje pa ekipa iz Fitnes centra Olimpus Žalec. Na nogometnem igrišču se je za prvi pokal Mladega foruma borilo pet ekip. Tekme so bile zelo izenačene, vendar je na koncu slavila ekipa Casablanca. Drugo mesto je zasedla ekipa El Traktor, tretje pa ekipa Pipita. Do konca poletnih iger Mladega foruma bodo junija pripravili vrsto dejavnosti za žalsko mladino in mlade iz okolice, med drugim tudi delavnice za mlade ustvarjalce in podjetnike, piknik mladih in seveda dejavnosti v okviru Žalske noči, ki jo 16. junija pripravlja tudi ekipa Študentskega kluba Žalec. T. T. venski odpravi je bila Tabor-čanka Saša Širše, ki si je v Sofiji priborila dve bronasti odličji. Saša je začela trenirati leta 2006 v Taekwondo klubu Sun Braslovče pod vodstvom Simona Jana, od leta 2009 pa je članica Taekwondo kluba Ljubljana, kjer tudi študira. Pet let je že članica državne reprezentance in nosilka črnega pasu III. dan. Ponaša se s številnimi odličji z državnih in mednarodnih tekmovanj ter evropskih pr-Saša s trenerjem reprezentance venstev. V Sofiji je kar dvakrat V Sofiji v Bolgariji je med otroško evropsko prvenstvo v stopila na stopničke, osvojila je 14. in 20. majem poteka- taekwondoju. Prvenstva se je bron v kategoriji članice borbe lo XXVII. člansko, XVIII. mia- tokrat udeležilo več kot 820 +75 kg in ekipno članice v kate- dinsko, IV. veteransko in II. tekmovalcev iz 33 držav. V slo- goriji test moči. D. N. II. osnovna šola Žalec je organizirala regijsko atletsko tekmovanje za učence osnovnih šol s prilagojenim programom. Tekmovanja se je udeležilo 58 tekmovalcev iz osnovnih šol Glazija Celje, CVIU Velenje, VIZ III. OŠ Rogaška Slatina in OŠ V Parku, Slovenske Konjice. Učenke in učenci so se pomerili v teku na 60, 100 in 300 m, v skoku v daljino in višino ter metanju vortexa. Pri dečkih je največ točk zbrala ekipa II. osnovne šole Žalec. Učenci iz Žalca so zasedli prva mesta tudi v skoku v daljino (deklice), v teku na 300 m (dečki), v teku na 60 m (deklice in dečki) in v štafeti 4 x 100 m. Pri deklicah je ekipno zmago slavila OŠ Glazija iz Celja. Vodja tekmovanja je bil Jaro Vybihal, učitelj športne vzgoje na II. OŠ Žalec. Pri pripravi tekmovanja so mu priskočili na pomoč učitelji in tudi učenci I. OŠ Žalec ter ZKŠT Žalec, sodili so sodniki Atletskega kluba Žalec, ki so svoje delo opravili brezplačno. T. T. smm g 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net Rokometašice ponovno v 1. ligi Žalskim rokometašicam je kljub mladosti uspel preboj v I. ligo Rokometašice RK Zelene doline so se po enoletnem nastopanju v 1. B-državni rokometni ligi vrnile med najboljše. To je po lanski sezoni, ko je mlada domača ekipa igrala na tekmah nižjega ranga, velik dosežek in pomeni ponovni vzpon ženskega rokometa v Žalcu. . Na zadnji tekmi letošnjega prvenstva so v derbiju doma premagale ekipo ŽURD Koper. Zmaga z rezultatom 25 : 24 pomeni potrditev prvega mesta na lestvici, kjer prepričljivo vodijo. Strelke domače ekipe: Jasna Turnšek 12, Tana Sutaj 5, Plaskan in Pirc 3, Tratnik in Kramer 1. Žalske rokometašice so si prepričljivo vodstvo na lestvici 1. B-lige in preboj v 1. A-li-go priborile z 20 zmagami od 22 tekem. Enkrat so izgubile in enkrat igrale neodločeno. Najboljša strelka in igralka je v tej zmagovalni seriji Jasna Turnšek (tudi članica mladinske državne reprezentance). V klubu so nam povedali, da je odličen rezultat te sezone toliko pomembnejši, saj igrajo v ekipi izključno domače igralke, hkrati pa gre za zelo mlado ekipo. L. K. Deklice druge v državi Najmlajše žalske rokometašice po nedeljski zmagi na finalnem državnem turnirju, ki ga je pripravil RK Krim Ekipa mlajših deklic Rokometnega kluba Zelene doline Žalec (1. 2000 in 2001) je ob članicah najuspešnejša selekcija žalskega ženskega rokometnega kluba. Na nedeljskem finalnem državnem turnirju v Ljubljani, kjer so se pomerile tri najboljše rokometne ekipe v državi, je zasedla drugo mesto, kar je po skoraj desetih letih prvi tak uspeh najmlajše žalske selekcije. Na finalnem turnirju so najprej premagale ekipo RK Zvezda Logatec (prvo na le- stvici Zahod) z rezultatom 9 : 19, kasneje pa so klonile proti RK Krim (vodečo na lestvici center) z rezultatom 10 :19, a prikazale izvrstno igro in pogum. Zalčanka Kaja Leskovšek je bila izbrana za najboljšo strelko turnirja. Zmago na lestvici Vzhod in vstopnico za finalni turnir so si Žalčanke priborile po zmagi proti RK Ormož sredi maja, ko so v vznemirljivi tekmi zmagale z rezultatom 19 : 23. O uspehu najmlajših žalskih rokometašic v tej sezoni, ko so od 18 zmagale kar na 16 tekmah in le dvakrat bile poražene, je njihov trener Milan Ramšak povedal: »Čestitke si zaslužijo prav vse igralke, ki so vso sezono pridno trenirale in bile tako nagrajene z uvrstitvijo na finalni turnir zmagovalk po regijah, na koncu pa še z drugim mestom v državi. To je prva selekcija žalskih mlajših deklic po sušnem obdobju kakih desetih let, ki beleži tako dobre rezultate. Gre za zelo perspektivno in talentirano generacijo, ki se bo ob dobrem strokovnem delu lahko razvila v odlično člansko ekipo. Dejstvo je, da se že poznajo poteze v klubu, ki se je ponovno vzel skupaj in zastavil delo bolj resno, prav tako gre zahvala staršem, ki nam res stojijo ob strani in nas podpirajo,« je ob tem povedal njihov trener Milan Ramšak. L. K. Ekipa starejših deklic RK Zelene doline (1. 1997, 1998), ki je bila v tej sezoni v svoji konkurenci najmlajša med slovenskimi ekipami, je med 27 ekipami zasedla 7. mesto na lestvici. Iz njenih vrst pa izhajajo kar tri državne reprezentantke (Petra Čede, Kaja Voglar, Maruša Kompan). fCIZßi z zbir: tA|jV ■ V':';r ’ * } ' I il V " * n a vsaj eden od staršev , . _ (lahko tudi dedki in babice) POSEBNA NAGRADA I www.zkst-zakic.si 10la MOREM I w | p g» «j» gn I 5 KM UTRIPOV HOROSKOP ♦ OVEN Na delovnem področju mesec junü kot v polpreteklem obdobju. Dobro obdobj junija to nadoknadite. Dobro bo, če boste ilš< zdravju, tudi hujšanju. Skok v poletje bo ljube: Čarobni kresni čas boste lahko izkoristili za BIK Do 11. bodo poslovna potovanja i: ki bodo usodno vplivala na vašo uspešnos nje tujih jezikov. Po enajstem se Jupiter odi tednih vplivala na vas tako, da se bo kopičili da vas ljubezen ne bo poiskala sama in da' vašega srca, stopiti naproti. ♦ DVOJČKA Vaša umetniška žilica se j začutili, da bi se na tem področju pogosi prostega časa, ker se bo po 7. Merkur odmahnil bodo pogostejše. Soncu v vašem znamer“*^’J sko življenje bo potekalo mirno. Za tisti pripomogla Venera, ki bo 27. postala pono’ RAK Vpliv Merkurja v vašem sončnem znamenju po 8. bo pozitivno zaznamoval vaše delovno področje. Kos boste še tako trdovratnim JffZmeranÄiShposebej po 21., ko bo začelo pot po Raku ubirati tudi Sonce. Čas porabite za organj^rcflo po^ovm^ akcij v prihodnosti. Upoštevajte mnenja ljudi, ki so bolj vešči dela, za katera vi sVra^iimate "mWec smisla. Na čustvenem področju se bo največ dogajalo, ko se bo uradno začelo pdmJ5:1 NTČseppo v vašem znamenju od 19. do 22., lepo in romantično bo. LEV Prvi junijski teden vam ne bo preveč všeč. Zdelo se vam bo, da se vse premika nekam počasi in lenobno, v resnici pa le vi ne boste ugl^rfn >pkineti. Po 26. se boste počutili, kot da bi se prebudili v sončno jutro. Polni boste delovne&zano^/^momoč dobite Merkurja, ki se bo začel pomikati po vašem znamenju. Venera se bo trudfia zì \Vs.^aßvse bo razvijalo na ljubezenskem področju, bo v glavnem odvisno od tega, v katerem zaapiefiju je r«jS),'aš partner. Nova poznanstva se bodo porajala v času okoli kresa. Luna ubira pot požlffifcžfelnaiju od 22. do 24., pričarala vam bo lepe trenutke. najbolj blesteč. Stvari ne bodo tekle tako gladko študente; če ste v kakšnem zaostanku, lahko veliko pozornosti posvečali počutju in ilj prijazen, kot so bili predhodni tedni, in poznanstva. osna za sklepanje novih poslov in poznanstev, e tudi ugoden čas za dodatno izobraževa-znamenja. Venera bo v prvih treh junijskih [jstvo. Ko se bo pomikala v Leva, boste dojeli, komu, ki si prizadeva, da bi našel ključek i že v predhodnem mesecu. Junija boste (javljali. Pravzaprav ne boste imeli veliko znamenja. Ovire na poslovnem področju pridružil Jupiter (za leto dni). Ljubezen-li razgibanosti, bo pestro, saj bo k temu edna. DEVICA Ni izključeno, da vam bodo ponudi, Do 11., ko se bo Jupiter še pomikal po sorodi na načine, ki niso značilni za rojene v Devici, š denjsko. Mars, ki ga boste gostili, vas bo po celo izničili veliko donosnega. Po ljubezens’ do 26., ko gostite Luno. kšen posel, ki bo na meji poštenega in realnega, ku, takih nevarnosti ne bo. Raje ne poskušajte ebej zato, ker bo Pluton potoval navidezno za-jivim občutkom samozadostnosti. Lahko bi si srednje prijetno. Najboljši dnevi bodo od 24. ♦ TEHTNICA Precej zahtevni boste do sebe dogodkov, čeprav boste uživali podporo Sonca, da bi lahko postorili več. Primeren mese Saturn v vašem znamenju ponovno nepo boste pred podpisovanjem pomembnih zenskem področju bo odlično, samski lahicTTSklenete nova poznanstva. ŠKORPIJON Za vas odličen šesti mesec! Do 12. s nju in vam plemenitil delovno plat življ Delo bo dajalo dobre rezultate, da se bo letja si res ne bi mogli želeti. Na ljubezenski ko boste morali resno vzeti pod nadzor in to bo v tem mesecu kar dvakrat, v pr okolice. Ne boste vedno zadovoljni z razvojem . tudi Merkurja. Nenehno boste imeli občutek, emärjje posojila bo po državnem prazniku, ko bo p mogoča tudi neljuba presenečanja, če ne preverili, kaj ste se dogovorili. Na ljube- STRELEC V šestem mesecu ne boste uživali vam bo celo zdelo, da so vas zapustili tudi zn; tako obdobje, ko je treba močneje stisniti da vam bo Uran vse leto vsake toliko ča; še posebej v spominu. Venera bo ubirala nav? tvorila ščip in delen mrk. Na čustvenem področ KOZOROG Preživljali boste stresne dneve nadrejeni vas bodo spoštovali, to pa vedno pri boste sanjarili, da bi delali kaj zasebna. Prer; realno septembra. Precej razdvojeni boste, napredoval v zračno znamenje. Dajte si dus najbližje. Marsikaj čustveno očarljivega lah VODNAR Šesti mesec bo po svoje prelomen vplivale na vaše družbeno, socialno, materialno nobenega povabila ne zavrnite, ker boste spozn; v Dvojčkih podpiral vaša prizadevanja k pravnim potem. Saturn bo 24. spreme: bodo razgibani kar vsi dnevi, še najbolj prvi in zadnji v mesecu. upiter še pomikal po zemeljskem zname-o začel Merkur prehajati sorodnega Raka. nančnem področju. Boljšega začetka po-boste mnogi znašli v kočljivem položaju, rnudite lepih trenutkov, ko boste gostili Luno, junijskih dneh in od 28. do 30. zjemne podpore nebesnega svoda. Včasih se atelji, na katere ste največ stavili. Pač pride žljivo čakati na boljše dni. Ne pozabite pa, enečenja. Junij vam bo v tem smislu ostal iško pot, Luna bo 4. v vašem znamenju :o bolj previdni. bodo rodili sadove, a ne še takoj. Sodelavci in ivale in povečanje prihodkov. Vse pogosteje upoštevajte dejstvo, da bo to mogoče in ki vam je bil do zdaj v veliko pomoč, 12. napori, da ne boste slabe volje stresali med te v krasnem času pod Lunino taktirko. te sprejemali odločitve, ki bodo še dolgo življenje. Veliko se pojavljajte v družbi, ne ljudi. V prvih šestih dneh bo Merkur e boste mogli sporazumeti, se boste zatekli ija, kar vam bo olajšalo zadeve. Ljubezensko RIBI Jadra vaše delovne in poslovne barke bj za to bo imel Merkur, ki bo napredoval v vai pa bo tu in tam zaškripalo, ker bo skoraj retrogradno. Pri športnih aktivnostih b del nog. Ravno v času, ko se bo začenjalo noči, boste vi nekako ljubezensko puščobni juniju polna ugodnega vetra. Največ zaslug vodno znamenje. V medsebojnih odnosih ladar Neptun spremenil smer gibanja v rjsi, zlasti pri takih, ki obremenjujejo spodnji , ko bodo kresničke osvetljevale žametne Niki v um.Zevanja, s. p., Arju vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 35 Oi vas Maj Bilo je »Pozdrav pomladi 2012«, bilo je to območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov v Žalcu, točneje v Domu II. slovenskega tabora Žalec. In bila sem na prireditvi. Moram priznati, da res nisem na vseh prireditvah, sem pa na vsaki, ki jo obiščem, do konca, do zadnjega aplavza, ko pade zavesa. Tako se spodobi. Bilo je lepo, prireditev je uspela, žal pa ni uspelo vsem v dvorani ostati do konca prireditve. Starši, stari starši, tete, strici, pa še kak bratec in sestrica so takoj, ko je odpel zborček, v katerem je prepeval njihov mladi up, vstali in zapustili dvorano. In tako je šlo od začetka do konca prireditve, tako da se je dvorana za vsakim zborčkom bolj praznila. In ko so zadnji otroci zapeli pesem »Za otroke je ta svet, za otroke je nebo, v svojih rokah zdaj imamo prihodnost zemlje te...«, sem pomislila, kako zdrave misli in želje imajo ti otroci in kako nezdrava in pokvarjena so dejanja odraslih, ki naj bi bili zgled. In zgledi vlečejo. In potem ni čudno, da si naša mladež, seveda ne vsa, sredi šolskega leta lahko vzame dopust in jo mahne malo po svoje, kot so si to privoščili trije koroški fantiči. In nič se jim ni zgodilo. Starši so bili srečni, da so »spočiti in breskrbni« spet pod domačo streho. Mladost je pač norost, bi kdo pokomentiral. Pa vendar bi se morali vsi odgovorni zamisliti. Si lahko prestavljate, kaj bi se zgodilo, če bi si polovica naših šolarjev omislila krajše počitnice kar tako. Če bi si, na primer, jaz vzela kakše tri dni in jo podurhala malo naokoli, moj Franci še opazil ne bi, da me ni. Ampak pozor, jaz obiskujem tretjo univerzo! Šolsko leto se počasi končuje, otroci pripravljajo zaključne prireditve. Prisluhnimo jim in ko bo izzvenela pesem »Za otroke je ta svet...« zaploskajmo vsi skupaj. Pa srečno! Ola Mar Obiskal nas je Rudi Španzel V letošnjem šolskem letu smo na Osnovni šoli Petrovče izdelovali raziskovalno nalogo z naslovom Slovenski tolar skozi otroške oči, pri kateri so pod mentorstvom Zale Valenčak ter Katje Zagoričnik raziskovali učenke 6. razredov (Maša Bedrač, Katja Grobelnik, Špela Guček in Nataša Hudej) in učenci 8. razredov (Jernej Flis, Jan Hriberšek, Lucija Lobnikar in Laura Potočnik). Za to temo smo se odločili, ker je bil tolar naš prvi slovenski denar, hkrati pa je podobe znanih Slovencev narisal prav naš rojak, akademski slikar gospod Rudi Španzel, ki smo ga ob koncu šolskega leta povabili na našo Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-42. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 7. in 14.6. I wewM rl (odprodaja sončnih očal| z vami že 20 let Obiščite nas in *».. videli boste bolje! Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev Uredništvo osnovno šolo. Skozi zanimiv pogovor nam je omogočil, da smo lahko vstopili v slikarjev svet. Vtisi in občutki učencev: Nataša Hudej, 6. c: »Kljub njegovemu resnemu videzu je bil zelo prijazen, opisal nam je veliko zanimivih dogodkov iz svojega življenja in ustvarjanja in nam natančno razložil postopek risanja podob na slovenski tolar.« Špela Guček, 6. a: »Pri risanju podob so mu s poziranjem pomagali njegovi znanci, ki imajo podobne poteze kot znane slovenske osebe, upodobljene na tolarjih.« Laura Potočnik, 8. b: »Izpostavila bi, da nam je gospod Španzel skozi odgovore podal tudi odlične življenjske nasvete. Poudaril je, da je pomembno izbrati poklic, ki ga v življenju rad opravljaš. Občutki ob obisku so izjemno lepi in nepozabni. Upam, da nas bo še kdaj obiskal.« Lucija Lobnikar, 8. b: »Srečanja z njim smo bili zelo veseli. Skozi pogovor smo dobili veliko novega znanja.« Učenci in mentorici OŠ Petrovče Šolski dnevi za mizo Če pomislim na trenutke, preživete v šoli, vsa spraševanja, vsa učiteljev garanja, da nas kaj sploh naučijo, ne samo da brez pameti v klop' sedimo in učitelje rotimo, da ne splača se sprašVat', če ti imaš nekoga rad. Potem ti res leti po glavi le še fantič tvoj predragi, ki ti v glavo se prikrade in ti pamet vso pokrade. Šolske dni preživljaš s krizo, vsak dan bolj zavzeto s knjigo vedno boljš' prijatel' si, čeprav vzame šola ti toliko mladostnih dni. Le da pamet, ki jo v glavi imam, bolj spominja na pokrov, pokrov, ki se prevečkrat mi odpre, da vsa pamet mi zamre. Le da to ni prva misel, ki potika se mi v glavi, prva misel je le ta, da njegov srček bije za. Veronika Volasko, 9. b, I. OŠ Žalec Srce ti vse pove Ni življenja brez veselja, ni podviga brez trpljenja. Vsak delček sreče, ki jo imaš, lahko , drugim v veselje daš. Živeti moraš vsak nov dan, če je slab ali nasmejan. Začutiti iskrico v sebi, ki veliko pove o tebi. Da si zaljubljen ali razočaran, morda srečen ali prevaran. Poglej v prihodnost, ki je tvoja nova priložnost. Popravi slabe stvari, saj dobra oseba vsakogar razveseli. Nasmehni se sreči in prižgala se bo iskrica v temni peči. Izbruhnil bo plamen dobrih želja, novih podvigov brez gorja. Zato poslušaj svojo dušo, poslušaj srce, ki ti ogromno pove. Ko pa se prižgala zadnja iskrica v tvojem srcu bo, takrat ljubezen ob tebi bo. Dala ti bo nove moči, veliko uspehov za nadaljnje dni. Zdaj le še počakaj, da se to zgodi, da se vse v tebi prebudi. Ni važno, kdaj bo to, le da bo lepo. Novo življenje, nova spoznanja, nove izkušnje in obilica znanja. Vse to je kot ptičji spev, saj se počutiš, kot bi letel. Vsaka stvar, naj bo dobra ali slaba, se zgodi z nekim namenom. Da ga spoznaš, potrebuješ le srce, odpri ga, saj ti vse pove. Kaj se skriva v tebi, kaj te teži, so lepi spomini ali laži. Ni važno kaj, ampak zakaj. Vse, kar te teži, ti povzroča le skrbi. Zato se pravi osebi izpovej in vse povej. Naj bo boleče ali cvetoče, samo da potem bo bolje. Težko je začeti, a najtežje je končati, saj se je treba dobro zbrati. Da zaključim, to je vse. Ni važno, kako se ti zdi, a v meni plamen gori. Ta plamen je srce, ki ti vse pove. Barbara Bosnar, 9. b, ^____________I. OŠ Žalec / Raztrgan pliško Gledam na uro, opazujem, kako teče čas. Ozrem se po sobi, vse je prekrito z belino, le v kotu vidim črno piko. Malce me je strah, ker je vse tako tiho. Zanima me tista črna pika, počasi se ji približam in vidim, da je to moja stara slika. Zraven nje leži moj raztrgan pliško. Vzamem šivanko in ga zašijem. Položim ga na tla in vzamem čopič. S čopičem pričnem risati po belini, moja soba je zdaj obarvana. Jaz pa vsa popackana ležem v posteljo, svet ni več črno-bel. Sanjam ga v barvah. Lana Šuster Štiglic, 7. a, ^ OŠ Polzela _________ Evropska vas Bela vrana 48 ur S stojnice v Celju Učenci in učitelji OŠ Braslovče ter podružničnih šol Trnava, Letuš in Gomilsko so tudi letos sodelovali v mednarodnem projektu Evropska vas, v okviru katerega so spoznavali Republiko Ciper. Zanimanje za Republiko Ciper se je začelo že ob koncu lanskega šolskega leta, ko je na naši šoli gostoval Evros Aleksandrou, generalni konzul za Slovenijo na otoku Ciper. Nadaljevali so z iskanjem informacij o Cipru preko različnih medijev in z delavnicami, na katerih so učenci izdelovali izdelke ciprske ljudske in umetne obrti. V okviru tehniškega dne so iz plastičnih pokrovčk- ov izdelali zemljevid in ciprsko zastavo, stare majice poslikali z motivi s Cipra, stare pločevinke zasadili s ciprskimi zelišči, iz odpadnih zidakov klesali arhitekturne posebnosti Cipra, odpadne plastenke pa spremenili v prave ribiške ladje. Učenci, ki obiskujejo oddelke podaljšanega bivanja, so Ciper spoznavali tudi preko družabne igre Potovanje po Cipru, ki so si jo sami zamislili in tudi izdelali. Projekt so zaključili na Glavnem trgu v Celju, kjer je vsako leto zaključna prireditev projekta Evropska vas. Postavili so stojnico z izdelki, goste pa so razvajali s praženimi mandlji in slastno pomarančno marmelado, ki so jo pri kuharskem krožku skuhali mali kuharji. Ciper so predstavili tudi s plesom in petjem. T. T. Pravljično ob zaključku Na OŠ Šempeter je bil v znamenju knjig in zvestih knjižnih bralcev 25. april. Svet detektivk, kriminalk, ljubezenskih zgodb, zasanjanih pesmi in pravljic je v knjižni podobi med letom spoznavalo 89 odstotkov vseh učencev. Prav pravljičnost pa je bila tema tokratne podelitve, ki jo je z zgodbami obogatil pravljičar Franci Rogač. Skupaj z mlajšimi otroki je pel pesmi, sestavljal nove pravljice, reševal uganke, koval rime, s starejšimi učenci pa je sestopil s tega popolnega sveta v osebnoizpovedno zgodbo. Z njimi je delil izkušnjo, ob kateri ni nihče ostal ravnodušen, pač pa bogatejši za pogled preko Med nastopom pravljičarja Franca Rogača varne ograde. Ob tej priložnosti so še posebej nagradili tudi 24 učencev 9. razreda, ki so brali ves čas osnovnega šo- lanja. Njihovi šolski mentorji pa si seveda želijo, da bi tudi kasneje v življenju ostali zvesti knjigi. T. T. Kdor ne bere, ga pobere Na OŠ Braslovče so aprila podelili bralna priznanja učencem, ki so vse leto pridno brali. V goste so povabili pisateljico, pesnico, pravljičarko, raziskovalko ljudskih pravljic, soorganizatorko pripovedovalskega festivala, prevajalko, magistro etnologije ... Anjo Štefan. Ob koncu prijetnega druže- nja, ki so ga pripravili posebej za mlajše in za starejše na OŠ Braslovče ter na POŠ Gomilsko za vse tri podružnice (Gomilsko, Letuš in Trnava), je gostja skupaj z ravnateljico in koordinatorico bralne značke Ireno Kumer podelila bralna priznanja. Na OŠ Braslovče so vsi učenci vključeni v projekt bralna pi- smenost. Na POŠ Gomilsko je bralno značko osvojilo vseh 39 učencev, na POŠ Letuš vseh 28 učence, na POŠ Trnava pa od 33 učencev 30. Tudi v Braslovčah so bili od 1. do 4. razreda stoodstotni. Skupaj jih je od 413 učencev bralo 365 ali 88 odstotkov. Zlatih bralcev, ki so brali vseh devet let, je bilo letos 31 od vseh 39. T. Tavčar Zlati bralci z ravnateljico Andrejo Zupan in koordinatorko bralne značke Ireno Kumer WT- - ä - IPL S- J I I ■.c'. '.-j '1 1B5I + J 'sjt1 IH Tj ? % W jLji H £ ^ V gSJji m Sp* ■ jES« ■ ' - S® f j 'MM. 1 1 FT i »iS JK 1 lit rwr '*1/1 V-1 iS? ^ <1 Na Osnovni šoli Vransko - Tabor poteka v letošnjem šolskem letu v sodelovanju s pristojnim ministrstvom in Evropskim strukturnim skladom sodelujejo v projektu Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Zato vse leto pripravljajo različne dejavnosti za spodbujanje zanimanja za branje. Med drugim so konec aprila organizirali celodnevni kulturni dan, ki sta ga v sodelovanju z vsemi učitelji zasnovali Polona Vodičar in Marija Završnik. Svoje delo so učenci predstavili v obliki otroškega televizijskega dnevnika Bela vrana 48 ur in obenem podelili bralne značke, ki jo je osvojilo 181 učencev od 1. do 5. razreda in 85 učencev od 6. do 9. razreda OŠ Vransko - Tabor in POŠ Tabor. Na podelitev bralne značke so povabili novinarja televizijske hiše POP TV Denisa Oštirja, s katerim so v živo opravili intervju, v katerem je poudaril pomen branja za vse poklice, izpostavil pa je novinarskega, predstavil je zadnje tri knjige, ki jih ravnokar bere, in obžaloval, da ni že v osnovni in srednji šoli več bral, ker mora zdaj to popravljati, tako da bere »za nazaj«. Sama »poročila« so prekinjali reklamni vlož- Denis Oštir podeljuje bralne značke ki, ki so »reklamirali« branje knjig. Župan Vranskega Franc Sušnik je učencem povedal, da rad bere knjige, povezane z vojnim letalstvom, predstojnica celjske območne enote ZRSŠ mag. Sonja Zajc je »šolskim novinarjem« zaupala, da je na kulturnem dnevu uživala, saj je videla, da bralni projekt na šoli res živi, ravnateljica šole Majda Piki pa je izjavila, da je bila kot šolarka pravi knjižni molj in še danes ne zaključi dneva, da ne bi česa prebrala. T. Tavčar 8 03/712 12 80 EE3 zkst.utrip@siol.net / ŠVN ^ Zdaj smo se pred šolo zbrali, da na morje bi se odpeljali. V spremstvu kovčkov, staršev in ostalih prič gremo učenci na Debeli rtič. Avtobus nas je že poln, s prtljago je natlačen, imamo tudi malico, da ne bo kdo lačen. Pot ni bila preveč naporna, saj ni daleč od Petrovč do morja. Nastanitev in hrana prava, punc enajst nas v sobi razgraja. Z masko v bazenu, z lokom v roki, na obali pa stikamo za školjkami ' in raki. V Piran smo prišli, si ribe vse ogledali. Meni najbolj všeč bil je skat, saj bil je ves ploščat. Telefon že zazvoni, mamica sprašuje: »Pa kje si ti?« »Dva ovinka še imam, pa se stisnem k vam.« Urška Košir, 4. b, \ OŠ Petrovče / Kot ptica Imam krila, a ne znam leteti, strah me je višine, strah me je živeti, strah me je, da sama ne bom znala poleteti. Tako kot se mornar ne bi znašel brez svoje barke, vrtnar brez svojih rož ali pesnik brez rim, se tudi jaz včasih izgubim. Sem kot ptica, ki ne upa v nebo, ker se preveč boji, da bo pristala na tleh. Še vedno se iščem. Ugotavljam, v čem uživam, katere stvari zame igrajo najpomembnejšo vlogo in kaj sem pripravljena storiti za dosego svojih ciljev. Zastavljam si stvari, v katere verjamem, da mi jih lahko uspe uresničiti. Na tihem sanjam o stvareh, za katere bi marsikdo rekel, da jih je nemogoče doseči. Ne upam jih povedati na glas. Tako ohranijo svoj čar, neizrečene na glas, a neštetokrat v mojih mislih. In nihče mi jih ne more vzeti. Če sem se kaj naučila iz nasvetov drugih, je to, da moraš vedno najprej verjeti vase, da ti lahko uspe, ker si lahko ravno sam sebi največja ovira. Včasih se mi zdi ironično, koliko ljudi postavlja šolanje na prvo mesto. Pravijo, da brez izobrazbe nimaš možnosti za uspeh. Toda kljub tisočim učbenikom ni takšnega, v katerem bi pisalo, kako pravilno živeti, ljubiti, zaupati in se izogniti razočaranjem. Spoštujem tiste, ki nas učijo snovi s svojega področja. Neprecenljivo pa je, ko nekdo deli svoje življenjske izkušnje, ko ti z nasveti pomaga, da stvari lažje razumeš in ne storiš napake, ki bi te prizadela. Pravijo, da brez poznavanja preteklosti ne bi bilo prihodnosti, da bi obstali na isti točki in se ne bi ničesar naučili. Da lahko napredujemo le tako, da poznamo napake drugih in jih ne ponavljamo. Največkrat pa se ravno iz lastnih napak naučimo največ, vendar je lažje nadaljevati in se pobrati, če ti ob strani stoji nekdo, ki te razume in ti z nasveti pomaga življenje vrniti na pravi tir. Vse življenje se učimo, torej bi lahko rekli, da imajo tisti, ki živijo dlje časa, več izkušenj. Njihovo znanje je neprecenljivo, saj so doživeli veliko lepega, toda zagotovo tudi hudega. Ob tem se spomnim pravljice, ki mi jo je pripovedovala babica. V neki deželi je kralj zapovedal, da morajo vsi ubiti svoje starše, ko ne bodo več pri moči za delo. Nek sin pa tega ni mogel storiti, zato je očeta skril in ga ohranil pri življenju. Ravno takrat pa se je možila kraljeva hči in kralj je morebitnim snubcem zastavil tri uganke. Le tisti, ki jih bo rešil, bo lahko omožil njegovo hčer. Nihče izmed mladeničev ni znal rešiti težkih ugank, sin pa je prosil očeta za pomoč in vselej uganil pravilno. Tvegal je svojo glavo, ko je kralju povedal, da je uganke pravzaprav rešil njegov oče. S tem mu je odprl oči. Od takrat so v tej deželi spoštovali modrost in izkušnje, ki jih prinesejo leta. Čeprav starejši morda fizično niso več sposobni za delo, nam še vedno lahko dajo ogromno. Svoje znanje nesebično delijo z nami, toda tudi mlajši jim imam kaj podariti. Le kaj lahko srce ogreje bolj kot brezskrben smeh in pristna otroška iskrenost? Ko odrasteš, sé naučiš, da ne moreš vedno povedati tega, kar misliš. Da je včasih bolje držati jezik za zobmi. Otroci pa preprosto povedo, kar se jim sprehaja po mislih, njim se lažje oprosti. Starejši so doživeli že dovolj težkih stvari. Najmanj, kar lahko naredimo, je to, da jim popestrimo in polepšamo zadnja leta njihovega življenja, da jim pokažemo, kako cenimo, kar so storili. In da bo del njih še vedno ostal, tudi ko jih ne bo več. V njih lahko vlijemo malo svoje brezskrbnosti in veselja, prisluhnemo njihovim zgodbam. Spomini na najlepše trenutke za vedno ostanejo in nas spremljajo. Starejši se verjetno večkrat z mislimi vrnejo v mladost, ko so bile stvari še drugačne, ko je pred njimi bilo še vse življenje, tako kot je sedaj pred nami. Verjetno si nikoli niso predstavljali, da se bo njihovo življenje odvilo tako. Vsakemu pa se je izpolnil vsaj kakšen košček sanj iz mladosti. Za njimi je dolga pot, bosi so hodili po ostrem kamenju, pesku in travi. Izbirali so med mnogimi razpotji, del poti prehodili sami, drugega v družbi. In naj bo naš začetek poti spremljanje njihove pri koncu. Odsev v ogledalu ne skrije gub, žuljev in brazgotin, ki jih je pustilo življenje. A ko starec vidi svoj odsev, v njem ne vidi starega bolehnega človeka. Vidi človeka, ki se je boril za svoje sanje, ki je živel tako, da se svojega življenja spominja z radostjo na obrazu in s ponosom, da je nekaj storil. In tudi ko jaz pogledam tega človeka, vem, da je živel z namenom, da je opravil svoje poslanstvo in bo našel svoj zasluženi mir. Takšnega človeka se bodo spominjale nadaljnje generacije; njegove zgodbe bodo živele in se prenašale iz roda v rod. Sama si želim, da bi zadnja leta svojega življenja preživela obdana z ljudmi, ki bi me razveseljevali in da bi vedela, da je moje življenje imelo pomen. Svojim otrokom in vnukom želim svetovati, deliti svoje izkušnje in zgodbe z njimi, tako kot jih z mano starši, stari starši in ostali, ki jim ni vseeno zame in me želijo s svojimi izkušnjami nekaj naučiti. Rada prisluhnem, ponosna sem, ker poznam tako čudovite ljudi, ki z mano delijo svoje spomine. Menim, da je za srečo dovolj že to, da jim prisluhnemo. Tako obogatimo njih in sebe. Starejši se še z večjo radostjo spominjajo trenutkov svojega življenja, mi pa ustvarjamo spomine, ki jih bomo prenesli naprej. Pomagamo jim, da je njihov poslednji let skozi življenje brezskrben in srečen, oni pa nam, mladim, da sploh vzletimo. Bila sem le nevedna ptica, pomagal si mi vzleteti, sedaj znam in vem, kaj mi je početi, ne bojim se več živeti. Ina Poteko, 9. razred, OŠ Polzela Mito Trefalt - človek karizme in humorja Mito s soprogo med pripovedovanjem o delu in življenju na RTV V torek, 8. maja, je bil gost preboldske knjižnice Mito Trefalt s soprogo Metko Leskošek. Večer so s petjem obogatili ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč in harmonikarja. Številni Slovenci se Mita Trefalta, letošnjega dobitnika Viktorja za življenjsko delo, spominjamo kot televizijskega voditelja. Nepozaben je bil v številnih televizijskih oddajah: Naše srečanje, Brazde vzdržljivosti, Ko-šnikova gostilna, Nedeljskih 60 in drugih, s katerimi je Slovence razvedril in jih spodbujal k zdravemu življenju. Kot urednik razvedrilnega programa je bil povsem predan svojemu delu, kar je zahteval tudi od svojih sodelavcev. Zaradi tega je bil marsikomu trn v peti in tako tudi manj priljubljen. Iz tistega časa je nastal tudi slogan »Bolje maršal Tito kot Trefalt Mito«, ki ga je nekdo napisal celo na steno dvigala v nacionalni hiši RTV. Na srečanju v Preboldu je v pogovoru z Janezom Vedeni- Ob zlatem jubileju na izlet Skupinska slika pred njihovo nekdanjo šolo pred odhodom na izlet Generacija žalskih osnovnošolcev, ki je šolanje končala pred petdesetimi leti, je 10. maja proslavila svoj »zlati jubilej«. Tudi tokrat so se odločili, da jubilejno srečanje obeležijo z izletom in s celodnevnim druženjem. Pred žalskim hotelom se je zbralo 41 udeležencev iz tedanjih štirih razredov. Martina Felicijan jih je najprej obdarila z nageljni iz papirja, nato pa so se z avtobusom odpeljali do nekdanje stare žalske šole, kjer se danes nahaja UPI - ljudska univerza in kjer je nastala sku- pna fotografija. Sledila je vožnja proti Gorenjski. Prvi postanek so imeli na Brezjah. Pot jih je nato vodila proti Jesenicam in do Javorniškega rovta, kjer so uživali ob pogledu na milijone cvetočih in dišečih narcis. Prijetno je bilo tudi v idilični soteski Vintgar, njihov zadnji turistični postanek pa je bil Bled. Sošolci ali, kot sami pravijo sebi, »mali maturanti« so se okrog jezera popeljali s turističnim vlakcem in uživali ob pogledu na lepo urejeno okolico in otok s cerkvico. Ob koncu so se posladkali z zna- menitimi blejskimi kremnimi rezinami in uživali ob pogledu na z večernim soncem obsijano jezersko gladino. Svoje druženje so zaključili ob dobrotah, glasbi in plesu v gostišču v Žirovnici. Domov so se pripeljali, ko je ura že napovedovala začetek novega dne. Srečanje bo vsem ostalo v nepozabnem spominu, zahvalo za organizacijo prijetnega dogodka pa si zaslužijo glavni organizatorji izleta: Mija, Silva, Breda, Alenka in Marjeta; za glasbeno vzdušje pa sta tokrat poskrbela Vojko in Marko. D. Naraglav Zlataporočenca Zmrzlak Zlatoporoienca Jožica in Matej - Mato Zmrzlak V soboto, 5. maja, je minilo natanko 50 let, odkar sta se v Preboldu poročila Jožica in Matej Zmrzlak s Polzele. Zvestobo in ljubezen sta si z izmenjavo prstanov tokrat znova obljubila pred oltarjem župnijske cerkve sv. Marjete na Polzeli. Zlatoporočni obred z mašo je vodil domači župnik Jože Kova- čec. S praznovanjem sta skupaj s hčerko Natašo, sinom Markom, njunima zakonskima parterjema Majo in Mitjem ter vnuki Leo, Nino, Ano in Lukom ter z ostalimi sorodniki nadaljevala v prijetnem vzdušju znane gostilne na Polzeli. Matej, rojen leta 1938, po poklicu mesar, je bil največ časa zaposlen pri trgovskem podjetju Savinjski magazin v Žalcu, kasneje pa v podjetju Era Velenje, poslovalnica Šmartno ob Paki, kjer se je tudi upokojil. Jožica, rojena leta 1944, je bila od začetka do upokojitve zaposlena kot delavka v Tovarni nogavic Polzela. Tudi zdaj ne počivata. Skrbita in urejata hišo ter njeno okolico, Jožica vneto gospodinji, ate Mato pa še vedno rad pripravi kakšne koline in razvaja s svojimi mesnimi izdelki. V veliko veselje so jima tudi vnuki, ki sta jih skrbno vsako jutro vozila v osnovno šolo. Zdaj je tovrstne njune pomoči deležen le še njun najmlajši vnuk Luka. Če bi želeli našteti prav vse pomembne in zanimive postojanke na njuni skupni petdesetletni poti, za katere so jim hvaležni tudi vsi najbližji, bi najbrž zmanjkalo strani v časopisu, a zagotovo je bil dogodek ob njunem jubileju odlična priložnost za zahvalo. T. Tavčar kom to tudi sam poudaril in dodal, da se na to ni odzval in tudi ne na majico s podobno vsebino, ki jo je nosil Jonas Žnidaršič. »Svojo energijo sem vlagal v delo, saj sem vedel, da je le dobra in kakovostna oddaja tista, ki me zadovoljuje. Mislim, da so ljudje lahko po tem ocenjevali moje delo in hkrati dali vedeti mojim kritikom, da ne rečem nasprotnikom in manj zagnanim sodelavcem, ki jim je bilo v prvi vrsti pomembno zaslužiti plačo na čim lahkotnejši način, da sem iz takšnega testa, kot je prav,« je to pokomentiral gost. Njegova soproga je bila kot režiserka moževih oddaj prav tako vpeta v takratno dogajanje. Pozneje je nekatere njune nasprotnike razburilo tudi sodelovanje njune hčere Špele. Tokratni večer je postregel z mnogimi drugimi zanimivostmi iz njunega življenja in dela na televiziji. Spregovorila sta tudi o svojem pogledu na razvedrilne oddaje sedanjega časa, ki so večinoma licenčne. Trefalt je dejal, da so časi zdaj povsem drugačni in tega ni mogoče primerjati s časom, ko so nastajale oddaje po zamislih »domačih« ljudi. Vsekakor pa bi zlasti nacionalna televizija morala dati več poudarka lastnemu razvedrilnemu programu. Govorili so tudi o športnem udejstvovanju in zlasti o društvu Brazde vzdržljivosti, ki je nastalo zaradi Trefaltove oddaje in njegovega prizadevanja. Domačin, sicer priseljenec iz Ljubljane, dr. Branko Rojc je v imenu društva Brazde vzdržljivosti, katerega člana sta oba s Trefaltom, čestital gostu za prejem Viktorja za življenjsko delo. D. Naraglav GEOPROJEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji. Pod tema Imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki-vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 www.geoprojekt.si GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine OPROJEKT _- Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) Sošolci ob 65. jubileju ’Mali" maturanti iz leta 1947 V Žalcu so se v petek, 18. maja, na svojem srečanju zbrali nekdanji maturanti nižje gimnazije 3. a-razreda, ki so šolanje končali leta 1947 in tako letos praznujejo 65-letnico. Nazadnje so se srečali pred petimi leti, ob šestdesetletnici. Letošnjega srečanja, ki sta ga tudi tokrat pripravila Vlado Skok iz Prebolda in Zdravko Čas iz Žalca, se je od nekdanjih 37 fantov in deklet udeležilo le še trinajst nekdanjih sošolcev od še živečih petnajstih. Srečanja so se poleg organizatorjev udeležili Tatjana Zakonjšek, Emil Krajnc, Franc Privšek, Boris Jakuš, Pavlica Kopše, Nada Derča, Majda Veber, Rozika Cernovšek, Ivanka Dolinar, Olga Sočavec - Miškovič in Zlatka Šutej - Rojnik, z lepimi pozdravi in opravičilom pa z besedami v poslanem pismu tudi Tonika Moške. Na srečanju so znova oživeli spomini na čas njihovega šolanja takoj po vojni. O svojih spominih in pomenu njihovih srečanj pa je spregovorila Rozika Cernovšek. Na tisti čas je spominjala tudi fotografija iz leta 1947, na letošnje srečanje pa jih bo spominjala tudi objavljena fotografija v našem časopisu. Tokrat so si obljubili, da se bodo od zdaj srečevali vsako leto. D. N. 8 03/712 12 80 zkst.utrip@siol.net urju www. dom -st re h a. s i po Spodnji Savinjski dolini Q Nedelja, 24. junij, ob 8. uri, start in cilj v pred Hotelom Žalec Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34 ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Namesto žara dobre ideje in nasmehi Pobudnici in glavni organizatorki Branka Šketa (levo) in Nina Vodopivec loga za otroke. V Bio parku Nivo je v soboto, 19. maja, potekal prvi eko-družinski piknik v Sloveniji. Sončen dan je bil kot narisan za posedanje na travi, igranje z otroki, ustvarjanje, za jogo, razne masaže, predavanja in nastope, pa tudi nakupe eko-pridelkov, izdelkov in pripomočkov za boljše počutje. Za druženje z ljudmi, ki razmišljajo podobno, predvsem pa pozitivno. Prvi ekodružinski piknik sta v sodelovanju z Nivojem Eko organizirali Nina Vodpivec iz Petrovč in Branka Šketa iz Oplotnice, in to kot posameznici, ki jima ni vseeno za to, kar se danes dogaja z ljudmi in družinami. »Ker želiva širiti dobro, sva prišli na idejo, da družinam ponudiva en dan, ki ga preživijo skupaj, predvsem v gibanju in ustvarjanju. To je prvi ekodružinski piknik v Sloveniji, ki se bo odvijal vsako leto. Pripravili ga bomo verjetno tudi v jesenskem času, da bomo otrokom pokazali, kaj so posejali, in jim tudi na ta način približali naravo,« je povedala Branka Šketa. Očistiti svoja hotenja Nina Vodopivec, še vedno prepoznavna kot nekdanja pevka skupine Tabu, je o svojih motivih za organizacijo tega dogodka povedala: »Opažam, kako na hitro ljudje govorijo o ljubezni, imajo otroke, jim govorijo, kako jih imajo radi. Potem pa opazuješ, kako v resnici živijo, in vidiš, da to ni povezano s tisto pravo ljubeznijo, ki nima nasprotovanja, ki nima očitkov in je zdrava za vse ljudi, za našo prihodnost. Tu, se mi zdi, je takšen kolaps v našem razmišljanju. Vse jemljemo kot samoumevno, premalo se sprašujemo, zakaj in od kod izviramo, od kod izvirajo naše želje, vsa ta hotenja, ki so zdaj prepletla ta naš svet in za katera se mi zdi, da bi jih bilo dobro malo spustiti v zrak, da se sčistijo. Da malo sedemo na travo, se nasmejimo, razgibamo, kaj ustvarimo in se spomnimo, zakaj počnemo neke stvari, zakaj nekomu rečemo, da ga imamo radi. Samo zato, ker imajo vsi drugi navado to reči? Kaj je ta naša ljubezen, kaj nosimo v sebi, v kateri obliki imamo mi rad? Vsi ti odgovori so pomembni...« Nivo Eko je njuno pobudo takoj podprl, je povedal vodja Bio parka Nivo Janez Štusej: »Branka hodi že od vsega začetka na ekofest, saj se ukvarja s prodajo tekstila iz industrijske konoplje za otroke, ki imajo alergijo. V želji, da bi pomagala čim več otrokom, ki imajo kakšne težave, se je porodila ideja o ekodružinskem pikniku v bio parku, kjer je okolje dobrih energij. Nivo vsem razstavljavcem omogoča brezplačno predstavitev in prodajo na stojnicah, saj želimo, da ta ideja zaživi in da jo še širimo. Vse izmenjave so dobrodelne, za otroke, vstopnina, prav tako prostovoljna, je donirana družini Planinšek. Sicer pa v parku vsak mesec poteka Ekofest, razne dogodke in delavnice, podobne današnjim, pa bomo pripravljali do pozne jeseni.« Na ekodružinskem pikniku je bilo ves dan živahno. Organizatorji, ki so pričakovali do tisoč obiskovalcev, so bili zelo zadovoljni z odzivom družin. Veliko zanimanja je bilo tudi za osrednji gostji dneva, antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina in eno najbolj znanih slovenskih bork za pravice živali, v zadnjem času pa izpostavljeno še posebej kot članico žirije X faktorja Jadranko Juras. Obe sta bili prvič v Bio parku Nivo. Dr. Vesna Vuk Godina je o ideji ekodružinskega piknika povedala: »Sama ideja se mi zdi v redu, da se na enem mestu srečajo ljudje, ki se ukvarjajo z istimi ali podobnimi stvarmi. V tem času, ko se v resnici na ljudi zelo pritiska, da se avtomizirajo in da socialne mreže razpadajo, je zelo pomembno, da obstajajo neke mreže, ki še vedno delujejo, to je lepo videti.« Dr. Vesna Vuk Godina: Vzgoja za odvisnost Dr. Vesna Vuk Godina je v svojem predavanju govorila o tako imenovani permisivni vzgoji otrok, ki namesto raz-mišljujočih odraslih posameznikov oblikuje nikoli funkcionalno odrasle ljudi, ki zapadajo v različne oblike odvisnosti (kar je seveda cilj kapitalistične družbe in ne naključna vzgojna zabloda). Po njenih besedah se moramo zavedati, da otroci niso enotna kategorija. Majhni otroci vedno ravnajo tako, kot jim najbolj godi, večji otroci pa vedo, da je treba početi tudi tisto, kar je prav, in ne samo tisto, kar je »fajn«. Do tega spoznanja seveda ne pridejo sami po sebi in starši, ki »čakajo«, kdaj bodo otroci odrasli, čakajo zaman, pravi dr. Vesna Vuk Godina, saj telesna odraslost nima nobene zveze z resnično, funkcionalno odraslostjo. Dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja, ki brez zadržkov pove, kako zelo in zakaj narobe vzgajamo otroke Do šestega leta bi otroci morali osvojiti princip »prav«, ki prevlada nad principom »fajn«. Otroci, ki vedo, da jim ni in ne bo vedno in povsod fajn, ki vedo tudi, da niso središče sveta in v vsem najboljši, v šoli niso problematični (pri tem ne gre za izstopanje po nadarjenosti otrok, ampak za njihovo zavedanje, da so del svojega okolja). Otrok potrebuje za tako vzgojo dve osebi, ki nista nujno različnega spola ali biološka starša, opravljata pa različni vlogi: ena otroka brezpogojno ljubi, druga pa mu postavlja pogoje oziroma pravila in ga potemtakem ljubi pogojno. Otrok potrebuje ljubezen in avtoriteto. Večno utemeljevanje pravil in argumentiranje nekih zahtev pri otroku ne vodi daleč, saj bo slej kot prej našel boljši argument od tistega, ki mu ga dajejo starši. Ko otroku rečemo ne, je potrebno pri tem vztrajati. Dr. Vesna Vuk Godina ve, da jo mnogi razumejo napačno, med drugim glede kaznovanja otrok. Poudarja, da nikakor ne zagovarja telesnega kaznovanja ali poniževanja otrok: »Kazen je lahko fizična, nikoli pa ne sme povzročati intenzivne fizične bolečine, saj tudi to lahko vodi otroka v odvisnost. Vendar pa kazen zagotovo otroku povzroča nelagodje, saj sicer ni kazen.« Seveda pa nima nobene zveze z vzgojo to, da morda celo opit oče ali mama otroka udarita, ker sta tako ali tako jezna na ves svet. Pri pravilni socializaciji otroka bo ta kot odrasel posameznik spoštoval oziroma ponotranjil tisto, kar je prav, ne pa zgolj ubogal osebo, ki mu posreduje pravila. Tak posameznik se bo pozneje uprl tudi avtoritetam v družbi, če bo menil, da je tako prav. To pa zagotovo ni po volji kapitalistične družbe oziroma multinacionalk, saj potrebujejo potrošnike, ki bodo skušali zadovoljevati svojo potrebo po »imeti se fajn« in ne bodo razmišljali o tem, kako in zakaj živijo, ter celo skušali spreminjati družbo. Trditve dr. Vesne Vuk Godina vzbujajo v javnosti veliko polemik, zlasti glede enakopravnosti staršev pri vzgoji otrok. Gotovo pa so njeni argumenti veliko bolj utemeljeni kot to, kar Slovencem v zvezi z družinsko politiko »prodajajo politiki«. Kaj se nam torej dogaja? »Pri nas se uvajajo zahodni obrazci družinskega življenja in vzgoje, ki se prikazujejo kot napredni, liberalni, v resnici pa gre za postopke in socialne forme, ki so zelo prilagojene kapitalu oziroma skozi katere se tudi na individualni, osebni sferi dejansko uveljavljajo interesi potrošniške, kapitalistične družbe. To bi nas moralo zelo skrbeti, ker so poškodbe, ki jih tako dobijo otroci, zelo resne in jih zaznamujejo za celo življenje.« Se pa tudi po svetu že pojavljajo kritike sodobne družbe in namigovanja o tem, da je potrebna neka nova družbena ureditev. Kakšna? »Saj ravno to je tisti problem, ker tudi levica v Evropi in po svetu nima socialnih alternativ. So sicer neke parcialne ideje, je pa dejstvo, da nekega generalno sprejetega soglasja, kaj bi bilo potrebno narediti, ni, čeprav vemo, da je nekaj hudo narobe. Mislim, da je to eden večjih izzivov ta trenutek.« Kako naj torej mladi ohranijo duševno zdravje? »Mladi, ki so zdaj stari 18, 20 let, žal že žanjejo rezultate teh novih vzgojnih strategij in tehnik, kar zanje pomeni zelo veliko rizičnost. Običajno že kažejo neke značilnosti narcisistične socializacije, skupaj z motnjami, ki sodijo zraven. Tu se kaj dosti ne da več narediti. Drugače pa je pri majhnih otrocih. Če bi starši vedeli, kaj delajo in kako, bi seveda še vedno lahko na nek način preprečili, da otroci razvijejo ta vedenja oz. te rešitve, ki so za otroke posledično dolgoročno problematične. Pri tistih, ki so zdaj v puberteti, lahko pomagajo le kakšne socialne strategije za to, da res popolnoma ne padejo v odvisnosti potrošništva, to je največ, kar lahko naredimo. Ne verjamem pa, da ima tisti del mladih, ki že ima te značilnosti, kakšno posebno željo, da bi bili drugačni. In to je problem.« Jadranka Juras: Upati si živeti Jadranka Juras pa je na ekodružinskem pikniku predstavila knjigo Charlesa Pattersona Večna Treblinka, ki govori o ubijanju živali, že naslov pa opozarja na to, da je zelo tanka črta med ubijanjem živali v klavnicah širom sveta in ubijanjem človeške vrste. »Prvič sem tu in sicer na povabilo prijateljice Nine. Prišla pa sem tudi zato, ker so mi blizu pikniki, narava, bio in eko, pa še dobra priložnost je, da gre z mano psica Kaja in da se je malo namočila, ker ima rada vodo.« Jadranka Juras, zagovornica živali pa tudi žirantka X faktorja V Bio parku Nivo je seveda čisto drugačno vzdušje kot v oddaji X faktor. Koliko tega faktorja premore Slovenija? »Slovenija premore ogromno X faktorja, samo ljudje tega nočejo in ne znajo izkoristiti. Problem pa je po moje predvsem v tem, da smo Slovenci premalo samozavestni in da si ne upamo živeti življenja.« K. R. —. Petek, 8. junij 2012, ob 20. uri, Ć <»irfU01 ^1 letno gledališče Limberk, Griže I Sr ». v vjs m V 1 i n ; T s, L $ N V, sS ^3 Vstöp prost! - simfonični orkester, big band in zbor Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34. fjéi n&Wp’ f Ob slabem vremenu bo koncert v """"" ....... Domu II. slovenskega tabora Žalec. Pri izvedbi koncerta KD Svoboda G rite in KS Griže, •sarstvo Jure. Od 31. maja do 6. junija 2012 Naš prispevek \f boju s krizo 0,65 JO, ” , Pivo Becker's lager, 4,2 vol. sU m .S c tli 500 ml zal €0,98 Minister za zdravje opozarja: uživanje alkohola lahko škoduje zdravju Tekoči sadni jogurt 500 g za kg € 1,30 za kos a vi 0 ha 3 - 0) 1 s ŽALEC - Ulica Ivanke Uranjek, 1 - 3310 Žalec ponedeljek - sobota od 8.00 do 20.00 Poklon pri Steski jami Pred vhodom v Stesko jamo (predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, ruski ataše Mihil Gladazin z ženo Ireno in podžupan Ivan Jelen) Pri Steski jami in ribnikih Cokan v KS Ponikva pri Žalcu so 5. maja pripravili krajšo spominsko slovesnost, ki se je je udeležil tudi predstavnik veleposlaništva ruske federacije v Sloveniji - vojaški ataše, kapetan bojne ladje in pehotni polkovnik Mihil Gladazin. Namen njegovega obiska je bil obeležiti spomin na nekda- njega sonarodnjaka Nikolaja Katanova, partizana XIV. divizije, in na mladinke, ki so od decembra 1944 do 15. maja 1945 v Steski jami skrbele za hudo ranjenega borca in ruskega državljana in ga tako ohranile pri življenju. Hkrati so obeležili tudi dan zmage nad fašizmom, ki ga vsako leto slovesno obeležuje ruska federacija. Ob spominski plošči pri vhodu v jamo, na kateri je zapisano, da so pogumne mladinke Fani Jezernik - Čanč, Fanika Razdevšek - Jezernik, Štefka Jezernik - Fužir, Ljudmila Kos - Dražnik in Ivanka Stropnik - Turinek v tej jami skrbele za hudo ranjenega Nikolaja Katanova, so se zbrali predstavniki ZB za vrednote NOB Žalec, nekateri sorodniki hrabrih mladenk in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. Zbrane je nagovoril predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in na kratko osvetlil takratno dogajanje. Mihil Gladazin, ki je od lani predstavnik veleposlaništva ruske federacije v Sloveniji, pa se je v nadaljevanju zahvalil za postavitev spominskega obeležja in skrb za vsakoletno spominsko srečanje. D. N. Srečanje z odkritjem plošče Po slovesnem odkritju spominske plošče V počastitev dneva upora proti okupatorju so članice in člani ZB za vrednote NOB Tabor organizirali tovariško srečanje z odkritjem spominske plošče pod Cukalovim kozolcem v Ojstriški vasi. V KO ZB za vrednote NOB Tabor so zavedni družini Cu-kalovih na Cukalovem kozolcu odkrili spominsko ploščo. To dejanje so opravili hči Lojzeta Cukale in lastnica kozol- ca Barbara Srčič, njena sestra Mateja Cukala, član ZB za vrednote NOB Tabor Anton Gržina in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Spominsko srečanje so začeli s pohodom, ki so se ga udeležili tudi mladi planinci iz taborske šole. Slovesnosti so dali svoj pečat zastavonoše s prapori, v kulturnem programu pa so nastopili Rok Uranjek, Žiga Lukman, Moški pevski zbor Pevskega društva Tabor in Maja Leskovšek. Zbranim sta spregovorila predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik in predsednica ZB za vrednote NOB Trbovlje Mari Govejšek. Poudarila sta pomen upora in boja proti okupatorju in tudi trpljenje nedolžnih ljudi ter to primerjala z današnjim položajem v Sloveniji in svetu. Uradnemu delu srečanja je sledilo prijetno druženje. D. N. Cukalova hiša je bila pred 2. svetovno vojno med najmogočnejšimi v Ojstriški vasi. Cukalovi so bili znani veletrgovci. Maks Cukala je imel v lasti dobro založeno trgovino z mešanim blagom, od živil do železnine, kmetijskega orodja in umetnih gnojil, bil je tudi lastnik žage in mlina, posedoval pa je tudi sadovnjak. Bil je eden redkih slovenskih trgovcev s hmeljem, ki je samostojno odkupoval in izvažal hmelj v druge države. Maks Cukala je imel številno družino: skupaj z ženo Marijo sta vzgajala osem otrok: Milka, Valerijo in Slavka iz Maksovega prvega zakona in Lojzeta, Marijo, Anko, Julčko in Metko, ki sta jih imela skupaj. Bili so generacija velike odgovornosti: kot zavedna in uporna slovenska družina so od vsega začetka sodelovali s partizani, kar so kasneje tudi krvavo plačali: sin Milko je bil ustreljen, mama Marija je dotrpela v Auschwitzu, družina pa je bila internirana. Večer spominov Vlado Skok med podajanjem zgodovinskega orisa in spominov na NOB V počastitev dneva upora proti okupatorju je Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold v sodelovanju z občino, občinsko knjižnico in KUD Svoboda Prebold organiziralo Večer spominov, na katerem so ob kulturnem programu spregovorili o narodnoosvobodilnem boju v Preboldu in okolici. Prireditev je potekala v dvorani knjižnice in vrtca, osrednja osebnost večera pa je bil domačin Vlado Skok. Prireditev so s svojimi nastopi oboga- tili recitatorja Manja Holobar in Janko Pirc ter Moški pevski zbor Svoboda Prebold s prepevanjem borbenih pesmi. Prireditev je vodila Nuša Dvoršek. Vlado Skok je podal zanimiv zgodovinski oris dogajanja pred in predvsem med drugo svetovno vojno v tem delu Savinjske doline in njeni okolici in tudi v Celju, kjer je bil zloglasni zapor Stari pisker, kamor je okupator zaprl tudi veliko rodoljubov iz Prebolda in okoliških vasi. Marsikdo je bil ustreljen kot talec, izseljen ali pa je umrl v katerem od okupatorjevih taboriščih. O tem priča tudi spomenik NOB v Preboldu, kjer je na spominskih ploščah izpisanih 172 imen žrtev okupatorjevega terorja in raznarodovanja. D. Naraglav Razstava maket slovenskih kozolcev Konferenca Etnološkega društva Srečno Na Vranskem je bila v dneh med 11. in 13. majem v športni dvorani na ogled razstava maket slovenskih kozolcev mojstra Franca Pogačarja iz Ljubljane. Avtor razstave se že vrsto let ukvarja z izdelavo maket slovenskih kozolcev. S svojim delom pomaga ohranjati del slovenske ljudske stavbne dediščine, na katero .v zadnjem času kar pozabljamo. Njegove makete so izdelane v razmerju 1 : 25 in natančno posnemajo izvirnik. Sestavni deli posameznega kozolca so izdelani povsem ročno, kar vključuje tudi »miniaturno« klesanje. Vsi deli so pomanjšani v izbranem razmerju, enako velja tudi za strešno kritino. Danes postaja kozolec tista Utrinek z razstave dediščina, na katero moramo biti še posebej ponosni in jo moramo ohranjati, saj je to arhitekturna posebnost slovenskega prostora in prepoznavna značilnost slovenske pokrajine, zato imajo tudi na Vranskem v seznam nepremične kulturne dediščine kot profano stavbno dediščino vpisanih 24 kozolcev z območja Občine Vransko, ki se v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine varujejo v Občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko. T. Tavčar Udeleženci konference in srečanja pri muzeju na prostem v Zabukovici Etnološko društvo Srečno iz Griž, ki mu predseduje dr. Jože Hribar, je v četrtek, 10. maja, pripravilo konferenco z naslovom Ohranjanje kulturne dediščine kot prispevek k razvoju podeželja. Konferenca je bila organizirana v okviru projektov Rudarska dediščina Zabukovica - Liboje in Delavke knapovke, ki ju Etnološko društvo Srečno uresničuje s pomočjo sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja. S projektom Delavke knapovke bodo letos 1. julija končali. Štiri desetletja po zaprtju rudnika bo osvetljeno večdesetle-tno delo žensk v rudniku, na kar bodo spominjali tudi stalna razstava v Rudarskem muzeju v Grižah, posebna knjižica o razstavi s pričevanji žensk, multimedijski DVD in vrsta drugih zbranih dokumentov. V matičnih knjigah po drugi svetovni vojni je evidentiranih 385 žensk, ki so bile zaposlene v rudniku v Zabukovici ali v Libojah. O svojem delu v rudniku je spregovorilo petnajst delavk knapovk. Vsaka življenjska zgodba je zgodba o marljivosti, vztrajnosti, o medsebojni pomoči ... in je ohranjanje spomina na takratno življenje. Na konferenci so oba projekta predstavili gostujoči delegaciji letos ustanovljenega Rudarsko etnološkega društva Brezno -Huda jama iz Laškega, ki mu predseduje Andrej Mavri, tudi avtor knjige Med Kojzico in Šmohorjem. Gostje so podali tudi svojo vizijo delovanja društva, ki se bo zavzemalo za ohra- njanje rudarske dediščine v svojem kraju. Letos namreč mineva 20 let od zaprtja tamkajšnjega rudnika Brezno - Huda jama. To je bil tudi eden od razlogov za ustanovitev društva. V nadaljevanju so si ogledali rudarski področji v Libojah in Zabukovici in se ob razlagi Jožeta Hribarja seznanili z zgodovino rudarjenja v tem delu Savinjske doline. Obi- skali so tudi vsa zunanja obeležja rudarskega muzeja in rudarske dediščine v Libojah, Zabukovici in Grižah pri novi osnovni šoli. Z druženjem so nadaljevali Pri vaški lipi, kjer so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje in srečanje, ki bo 1. julija v Rečici pri Laškem in ob dnevu rudarjev v Letnem gledališču Limberk v Grižah. D. N. mm MM ZAPOSLIMO PRODAJALEC NA TERENU (m/ž) (ambulantna prodaja) V svoje vrste vabimo izkušenega prodajalca, ki se ne boji novih izzivov, je fleksibilen, samostojen in odgovoren. Ce ste vajeni teamskega dela, željni novih znanj in znate s svojim energičnim nastopom prepričati, se nam pridružite. 'Pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, - veselje do dela na terenu, - poznavanje osnov dela z računalnikom, - vozniški izpit B kategorije. Ponujamo: - dinamično delo v mladem, pozitivno naravnanem kolektivu, - intenzivno izobraževanje, uvajalno obdobje, - službeno vozilo, služben telefon in prenosnik -stimulativno plačilo - možnost zaposlitve za nedoločen čas, po preteku poskusne dobe. Če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje ter si želite delati v uspešnem in uglednem podjetju, potem vas vabimo, da nam pošljete prijavo s kratkim CV na: info@silco-automotive.com Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, bivajoč bližje sedežu podjetja. Telefonsko podatkov ne posredujemo. Več informacij o prodajnem programu: www.sirco-automotive.com Silco d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko, Slovenija UTRIP KRAJ V OBČINI VRANSKO ENERGET-SKI OBJEKT, ZAČETEK PREBAV- NEGA TRAKTA HOLMU TV-VODI- TELJICA (ALENKA) IRSKO- AMERIŠKI IGRALEC NEESON PANAIT ISTRATI SRBSKA DENARNA ENOTA NAPRAVA NAD ŠTEDILNIKOM BOSANSKI SLIKAR (SAFET) EDEN GOZDNA PTICA NAKIT V UŠESU PRŠNAKOPEL,TUŠ MADRIDSKI ŠP. KLUB POLITIČNO ZATOČIŠČE OTTA- KLASINC UMBERTO NOBILE DREVORED NA OBEH STRANEH CESTE Žaljiva BESEDA TRIVLADJE DRŽAVA NA ARAB. POLOTOKU (SANA) SKRAJNI KONEC POLOTOKA GREBEN V STENI SEVERNI JELEN GRŠKA NIMFA, HČI GEE BIBLIJSKA PALESTINA PAUL EHRLICH RIM. BOGINJA JEZE KMEČKO VOZILO ANGLOAM. PLOŠČ.MERA, ACRE GAJ, TRAVNIK OBVODI HRUP, NEMIR SVETIŠČE V MEKI JEZIK. POSEBNOST SL. PEVKA (BOŽENA) MUZIKOL. (RAFAEL) USODA V HINDUIZ. ŠPORTNICA S STRELNIM OROŽJEM NAOČNI- KAR PRETEPAČ TV-ZASLON GLAVNO MESTO EGIPTA OLGA REMS KAČA UDAV LAHKOTNO LIT. DELO ŽUPNIK AZIJSKA DRŽAVA (GL. MESTO BAGDAD) SLIKARKA PLESTE- NJAK AM. IGRA-LEC(ALAN) ZOLAJEV ROMAN PRED- SEDNIK SIRIJE VELIKAN, POGAN STENA MESTO NA POLJSKEM OKRASNI KAMEN POJAV NA RAZBURKANI VODI HODNIK NA ALP. HIŠI DEL ROKE S PRSTI CESTA (LATIN.) RIM. MIT. PODZEMLJE AROMAT. ŽGANJE GRŠKA ČRKA KUŽNA SNOV ČUD, NARAVA BARONOVA HČI ŠP. REŽIŠ. (PEDRO) JURE ROBEŽNIK IGRAL. JA COBSSON LITERARNO DELO IZ ŽIVLJENJA INDIJANC. GORA NAD OPATIJO ZAŠČITA ZA NOGE PRIPOVED. PESNIŠTVO GERMAN. PLEME BIVŠI MADŽAR. DRŽAVNIK (JANOS) ČETRTI RIMSKI KRALJ ENAKOST, IDENTIČ- NOST DOLINA FR. KIRURG IN BIOLOG (ALEXIS) MESTO OB URALU V KAZAHSTANU OKENSKA NAVOJNI-CA, ROLO FR. PISEC ROMAIN GARY (EMILE) SL. PEVEC (VILI) ZLITINA NOVO SREBRO ANG.GLAS SKUPINA MESTO V NEMČIJI PROSOJNA BARVA EMIL NAVINŠEK KURIR POKR. V S. ARABIJI EMBALAŽA ZA PASTE ROMAN VLADI- MIRJA BARTOLA VRATA V PLOTU ROY ORBISON GLINASTA PIŠČAL TETA, STRINA OMAR ■ NABER SLAVKO PREGL JACK LONDON KARLI ARHAR Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: DOBRA-KAKOVOSTNA-HRANA-UGODNE-CENE-GOSTIŠČE-NOVAK-GOTOVLJE-TRADICIJA-S-SVEŽINO. Izžrebani nagrajenci: I. Andrej Hanžič, Mala Pirešica 12 a, Petrovče; 2. Terezija Vrabič, Studence 31 b, Žalec; 3. Marija Ožir, Zalog 23, Šempeter. Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti s strani BOX - Maja Novak, s. p., GOSTIŠČE NOVAK GOTOVLJE. Pokrovitelj križanke v tej številki je BRGLEZ, D. O. O., VRANSKO Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18. 6. 2012. Varovanje okolja osnova vsakega projekta Peter Torkler Razvojna agencija Savinja Žalec je eden od partnerjev evropskega projekta SURF Nature. V začetku maja je v Žalcu organizirala delavnico, ki je znotraj partnerstva peta po vrsti, rdeča nit razprav in predstavitev pa je bilo financiranje projektov, ki varujejo naravo, biotsko raznovrstnost in okolje v novem programskem obdobju 2014-2012. V projektu SURF Nature sodeluje štirinajst javnih organizacij iz desetih držav, članic Evropske unije. Tridnevna delavnica z več kot 40 udeleženci se je začela v Eko-muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer sta po pozdravnih nagovorih najprej projekt SURF Nature in dosedanje rezultate predstavila Peter Tramberend z Agencije za okolje iz Avstrije, ki je vodilni partner projekta, ter koordi- nator projekta iz WWF Nemčija Peter Torkler. O rezultatih preteklega in pričakovanjih za novo programsko obdobje 2014-2020 sta govorila vodja Sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Mladen Berginc in vodja Sektorja za Evropski sklad za regionalni razvoj na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Josip Mihalič. Finančne instrumente in do zdaj uspešne projekte s področja varovanja narave, biotske raznovrstnosti in okolja sta predstavili mag. Julijana Lebez Lozej s kmetijskega ministrstva ter Mateja Šepec Jeršič, predstavnica tako imenovanega vmesnega organa za izvajanje. Kot primeri dobrih praks so bili predstavljeni projekti Krajina v harmoniji (Krajinski park Goričko), BIOMURA in Savinjska regija - EKO regija (poteka v okviru Regionalne razvojne agencije Savinjske regije). Drugi dan srečanja so si udeleženci ogledali Škocjansko jamo in sečoveljske soline, zadnji dan konference pa so v naravnem parku Vr-bensko jezero povzeli rezultate in glavne ugotovitve. Ena najbolj prepoznavnih značilnosti za Slovenijo je zelo ohranjena narava, z veliko biotsko raznovrstnostjo, Srečanje čebelarjev vazorjevo čebelarsko potjo, ki je namenjena spoznavanju čebel, ob njej pa je tudi čebelnjak. T. T. Predstavniki Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žalec pred čebelnjakom ČD Zagorje Čebelarska zveza Slovenije in čebelarji ČD Zagorja so organizirali 10. srečanje slovenskih čebelarjev. Dogodka se je udeležilo okoli tisoč čebelarjev iz vse Slovenije, med njimi tudi čebelarji Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline, in sicer čebelarji iz čebelarskih društev Žalec, Tabor in Polzela. V pestrem programu so bili govorniki tudi kritični, saj letošnja čebelarska sezona ni najugodnejša. Veliko čebeljih družin se je izgubilo, razlogov za to pa je več. Po mnenju čebelarjev so za to kriva neučinkovita zdravila, za kar dolžijo stroko, in pozeba, ki je dodatno onemogočila razvoj čebeljih družin. Zdaj upajo, da se bodo čebele razvile vsaj do kostanjeve paše. Čebelarsko društvo Zagorje je na Izlakah uredilo čebelarski park z Val- krajinsko pestrostjo, bogatim rastlinskim in živalskim svetom, raznoliko geološko zgradbo, razgibanim reliefom in pestrostjo vzorcev kulturnih krajin. Deset odstotkov slovenskega ozemlja je v zavarovanih območjih, dobrih 35 % je varovanega v okviru Nature 2000, status naravne vrednote pa je podeljen 14.901 vrednemu delu narave. Kljub temu podatki kažejo, da se raznolikost življenja zmanjšuje kot posledica onesnaževanja voda, tal in zraka. V programskem obdobju 2007-2013 ima Slovenija na voljo 1,7 milijarde evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, od tega 3 % za spodbujanje biološke raznovrstnosti in varstva narave. Konkretnih razvojnih projektov s tega področja je še vedno premalo, so ugotovili na delavnici v Žalcu. Težav je precej, od tega, da potencialnim vlagateljem ni ponujeno posebno usposabljanje, povezano z ohranjanjem narave, da odobritev projekta traja od 3 do 6 mesecev, do tega, da je pri več kot polovici odobrenih programov med pošiljanjem računov do prejema plačil minilo več kot 3 mesece, v kar 67 % operativnih programov pa vlagateljem ni zagotovljeno vnaprejšnje financiranje. Kot je povedala direktorica RA Savinja Žalec Danica Jezo-všek Korent, so bili na našem območju do zdaj iz evropskih sredstev financirani naslednji projekti, ki pripomorejo k izboljšanju življenja ljudi in varovanju okolja: Ekomuzèj hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, dve fazi projekta Mreža lokalnih cest, Grad Komenda, gradnja sekundarne kanalizacije in obnova starega mestnega jedra Žalca, ki bo prijavljena na 6. javni poziv še v okviru programskega obdobja 2007-2013. Že zdaj pa je potrebno izbrati in pripraviti projekte za naslednje programsko obdobje. Da bi bili pri črpanju evropskih sredstev čim uspešnejši, so udeleženci delavnice razpravljali o tem, katere projekte izbrati, kako jih pripraviti čim bolj v skladu s cilji, ki jih na področju varovanja okolja zasleduje Evropska unija, in na kaj vse je potrebno biti še posebej pozoren pri prijavi na razpis. Kot je poudaril koordinator projekta SURF Nature Peter Torkler morajo biti lokalne skupnosti in drugi prijavitelji projektov pozorni na različne vire, iz katerih lahko financirajo svoje projekte. Po njegovih besedah je zaščita okolja zelo pomembna, pri tem pa je potrebo zelo dobro premisliti, katera vlaganja so smiselna. Kot primer je navedel težave, ki jih v mnogih okoljih predstavlja nevarnost poplav. Po njegovih besedah številne izkušnje kažejo, da je varneje za ljudi in tudi ceneje pustiti nepozidana poplavna območja, 8 03/71212 80 El zkst.utrip@siol.net Pozebe so bile različne Društvo sadjarjev Celjske regije je v sadovnjaku enega izmed svojih članov, mag. Ivana Glušiča iz Arje vasi, pripravil delavnico o redčenju plodičev v jablanovih nasadih po letošnji pozebi. Dogodek, ki se ga je udeležilo 25 članov, je vodila mag. Zlatka Kobal - Gutman, svetovalka za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Mari- bor. Kot so ugotovili, je lanska in letošnja suša v sadovnjakih, ki nimajo namakalnega sistema, povzročila večjo pozebo, ugotavljajo pa tudi, da je pozeba še najmanj prizadela zgodnjo sorto jablan gala. Posledice pozeba so na posameznih lokacijah različne. Naslednja delavnica bo avgusta, ko bodo sadjarji določali zrelost jabolk. T. Tavčar Otroci spoznavali zdravilna zelišča Od 4. do 6. maja so potekali že 6. tradicionalni dnevi odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Obiskovalci so si v Vrtu zdravilnih zelišč lahko ogledali več kot 250 različnih zdravilnih in aromatičnih rastlin. Na njihova vprašanja pa je odgovarjala mag. Nataša Ferant, ki je na inštitutu odgovorna za področje zdravilnih in aromatičnih rastlin. Obiskovalci so lahko kupili ekološke sadike različnih 75 vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin. Med obi- skovalci je bilo največ ljubiteljev zelišč in naravnega vrtnarjenja, obiskali pa so jih tudi vrtčevski otroci, dijaki in študentje. T. T. Udeleženci 7. delavnice partnerstva SURF Nature v Žalcu kot pa graditi velike nasipe. Tako urejanje sodi v tako imenovano zeleno infrastrukturo. Dober primer okoljskega izobraževanja so ekomuzeji na podeželju, v katerih obiskovalci spoznajo dobre strani življenja na podeželju, tamkajšnjim prebivalcem pa nudijo možnost dodatnega zaslužka. Zelena infrastruktura, okoljsko izobraževanje, trajnostni turizem, biotska raznovrstnost gozdov, upravljanje z Natura 2000 območji so glavne teme projekta SURF Nature. Izmenjava izkušenj in primerov dobrih praks iz različnih držav daje zagovornikom okoljskih projektov argumente pri prepričevanju oblasti, kaj je najbolje in dolgoročno najbolj smotrno za naravo in ljudi. Vsaka regija mora spoznati in se zavedati vseh svojih priložnosti in možnosti, izmed njih pa izbrati najboljšo rešitev, je še poudaril Peter Torkler. K. R„ foto: D. N. Kipec kakovosti Državna razstava Dobrote slovenskih kmetij vsako leto znova predstavlja osrednjo predstavitev gastronomske raznolikosti slovenskega podeželja in kakovosti izdelkov s kmetij. V Minoritskem ' samostanu na Ptuju so bili razstavljeni krušni, mesni in mlečni izdelki, vina, suho sadje, sokovi, olja, kisi, sad-jevci, marmelade, konzervirane vrtnine, kompoti in žganja, ki na predhodnih ocenjevanjih pridobijo zlata, srebrna in bronasta priznanja. Na letošnji že 23. razstavi, ki je potekala od 17. do 20. maja, so sodelovali tudi kmetje z našega območja in za kakovost svojih izdelkov prejeli številna visoka priznanja. Najvišje priznanje - znak kakovosti, ki se podeli izdelkom, ki so tri leta zapored nagrajeni z zlatim priznanjem, je za skutine kroglice z drobnjakom v sončničnem olju prejela Martina Podpečan iz Galicije. V kmetijski svetovalni službi ugotavljamo, da se kakovost izdelkov s kmetij iz leta v leto povečuje. Razveseljivo pa je tudi, da je vse več kmetij, ki se s predelavo kmetijskih pridelkov ukvarjajo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Tako je mogoče izdelke s kmetij tudi kupiti - na kmetijah, tržnicah, prireditvah ali jih poskusiti na mizah turističnih kmetij. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo! Andreja Žolnir, KGZS, Zavod Celje Najmlajši iz žalskega vrtca pri spoznavanju zdravilnih in aromatičnih rastlin (prva z desne mag. Nataša Ferant) Dobitniki priznanj: Olga in Jože Krašovec iz Pongraca: bronasto priznanje za polbeli domač kruh, bronasto priznanje za divjačinsko salamo, srebrno priznanje za kmečko salamo, bronasto priznanje za domačo slanino. Milan Pečnik iz Gotovelj: srebrno priznanje za domačo salamo, bronasto priznanje za suhi želodec. Martina Podpečan iz Galicije: zlato priznanje za domač sadni jogurt, zlato priznanje za skutine kroglice z drobnjakom, srebrno priznanje za Karlov trdi sir. Franjo Pasarič iz Vrbja: bronasto priznanje za domačo slivovko. Rafael Novak z Vranskega: bronasto priznanje za domač jogurt iz ovčjega mleka. Marjana Meklav iz Dobriča: srebrno priznanje za ajdov kruh z orehi. Irena Brinovec z Gomilskega: bronasto priznanje za domače kislo zelje. Marjan Kukovec iz Prebolda: srebrno priznanje za jabolčni sok. Peter Čvan s Polzele: bronasto priznanje za motni jabolčni sok. Silva Sušak z Gomilskega: zlato priznanje za domače bučno olje. Darija Četina iz Sp. Grušovelj: zlato priznanje za domačo skuto, srebrno priznanje za domač sadni jogurt. Janez Kozman iz Podkraja: bronasto priznanje za pirin kruh. Praznik vina 2012 Med pokušnjo Društvo savinjskih vinogradnikov je pripravilo že šesto prireditev Praznik vina, na kateri so ob kulturnem programu vinogradnikom podelili priznanja za najboljša vina letnik 2011 in starejša. Zbrane je v atriju Savinove hiše uvodoma nagovoril žalski župan Janko Kos in podelil vinski kraljici Suzani Čakš, enologici Tadeji Vodovnik Plevnik in bivšemu županu Lojzetu Posedelu stekleničke lanskega pridelka modre kavčine. V nadaljevanju so ob vodeni pokušnji petnajstih najvišje ocenjenih vin članov društva podelili priznanja za vina letnik 2011 in starejša. Priznanja sta podelila predsednik društva Silvo Marič in župan Janko Kos, prireditev pa je povezoval David Sopotnik, ki je zapel tudi nekaj vinskih napitnic. Komisija je morala oceniti 101 vzorec, kar je rekordno število, z oceno za zlato diplomo pa je bilo ocenjenih prav tako rekordnih 53 vin in s srebrno 35 vin. Največ je bilo belih zvrsti, najvišjo oceno (18,27) so prejela kar tri vina, in sicer vina Franca Arnška, Vilija Grma in Vinsko vinogradniškega društva Vojnik. Med modrimi frankinjami, ki so bile po številu zastopanosti na drugem mestu, sta prvo mesto osvojila Suzana in Ivan Čakš, ki sta za svoje vino prejela oceno 18,47. Franc Plevnik je prejel najvišjo oceno (18,10) med vini rdeče zvrsti, Turistična kmetija Mlinar je za vino rose prejela oceno 18,23, enako oceno sta prejela tudi Vinko Mežnar za zweigelt in Rudi Trobiš za modri pinot, Adolf Sevčnikar za laški in renski rizling prejel oceno 18,33, Jože Drame za zeleni silvanec 18,20 in za beli pinot 18,37 ter Milan Krašovec za šardone 18,47. Najvišjo oceno (18,33) so si za vrsto vina kerner delili Silvo in Romana Marič, Slavko Pižorn in Turistična kmetija Mlinar iz Goto-velj, ki se ponaša tudi z najboljšim rumenim muškatom, ki si je prislužil oceno 18,37, med sovinjoni je z oceno 18,47 slavil Blaž Horvatič. Tokrat je bilo ocenjenih tudi rekordno število vin posebne kakovosti. Emil Medvešček je za laški rizling - pozna trgatev prejel oceno 18,50, Silvo in Romana Marič za šardone izbor 18,83, Mirko Krašovec za šardone pozna trgatev 18,67, za kerner pozna trgatev 18,77 in za šardone izbor in kerner izbor najvišjo oceno, in sicer 18,97. T. Tavčar Društvo savinjskih vinogradnikov se je pod okriljem Občine Žalec odzvalo vabilu za sodelovanje na prvem mednarodnem sejmu vina v Aleksandrovcu v Srbiji. Na sejmu v Župski hali športa je imelo svoj prostor tudi Društvo savinjskih vinogradnikov s ponudbo vin Silvestra in Romane Marič ter Ivana in Suzane Čakš. Predstavljeni sta bili dve sorti, in sicer kerner (Marič) ter modra frankinja (Čakš). Silvester Marič je za kerner prejel zlato medaljo, za sodelovanje na sejmu pa so omenjena vinogradnika in Društvo savinjskih vinogradnikov prejeli tudi priznanje. Odlični tudi v Mariboru Savinjski vinogradniki so tudi letos sodelovali na prireditvi, na kateri so ocenjevali vina vinskega letnika 2011. Prireditev vsako leto organizira Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Letos so ocenjevali 166 vin, od tega enajst vin članov Društva savinjskih vinogradnikov. Kar šest jih je prejelo oceno za zlato medaljo, pet pa za srebrno. <=}jU/t4A2/ ■ Sr/trt nAx/i’t’ r/n/ Najvišje je bilo ocenjeno vino šardone, izbor Silvestra Mariča, in sicer z oceno 18,58. Z oceno za zlato diplomo so bila ocenjena tudi naslednja vina: šardone (18,32) in rumeni muškat (18,18) Milana Krašovca, modra frankinja (18,11) Suzane in Ivana Čakša, renski rizling (18,19) Rudija Janežiča in rumeni muškat (18,11) izletniške kmetije Pri Mlinarju iz Gotovelj. T. T. S 03/712 12 80 IS zkst.utrip@siol.net ŽALSKA NOG SOBOTA, 16.6.2012 x Raz p rumo jadra ar ii—r■ Zaključek športne akcije Žalska noč mladih im— i ii murini Glavni oder: Trkaj, Zablujena Generacija, Mi2, D’Kwaschen Retashy Dance floor: R.I.O. (feat U-Jean), Dean Deen, Silver-j ZUMBA Z OLIMPUSOM RIBIČ PEPE S ČUKI čuki m FEŠTA BEND ČUKI TANJA ŽAGAR & AVANTURA FEŠTA BEND ČUKI FRANCI P0DBREŽNIK Spremljevalni program Elizabeth club Žalec OTROŠKO RAJANJE aMMMMMPliliflHIilil (kuharska delavnica Prvi koraki v kuhinji, otroški disco, zabava s klovnom) BRUNCH (obrok med zajtrkom in kosilom) NASTOP in ZABAVA z lokalno glasbeno skupino, karaoke (nagrade za najpogumnejše) COCTAIL PARTY z DJ-em IHlMÉMg ŽALSKA TRŽNICA (Šlandrov trg) Still Caffe Prvi Open air turnir v elektronskem pikadu IHBIil Igralo se bo na 6 aparatov posamezno 501 Master out, žrebane dvojice 501 Master out. Prijave do 11.45 istega dne; prijavnina 10 EUR (oseba) in 5 EUR (dvojice p.o.). Nagrade: 1.-3. mesto denarne nagrade in pokali, 5.-8. mesto bogate praktične nagrade. Bistro Bucka pričetek 2. golaž) jade Pokušina golaža in zabavni program UFlWUltlSfsMrè s plesalko Evo Jankovič in duom Sončna stran Člkobar Razstava starodobnih motorjev klMtiftiliSMibi pri Savinovi hiši TIC ŽALEC ^!4(wniiai ■iiiMiiiiiiiiiingiiiii Brezplačen ogled Savinove hiše, vodenje vsako polno uro. Stalne razstave: spominska soba skladatelja Rista Savina, dela Savinjskih likovnih umetnikov in likovna dela Doreta Klemenčiča Maja. EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN SSEKBÄlBBlB PIVOVARSTVA SLOVENIJE "II—il' ffliWTWP Brezplačni ogledi muzeja. Stalne razstave: • Simon Kukec, podjetnik in pivovar, • zbirka eksponatov, povezanih s hmeljarstvom in pivovarstvom. Predvajanje filmov Štirje letni časi, Zeleno zlato in Simon Kukec. -- Mostna skupnost Žalec Medijski sponzor ©ZMA Ol.i M PUS X fisi«: Gostilna s tradicijo PRIVOŠNIK GOSTILNA SLOVENIJA M11 EDINA GOSTILNA NA SAVINJSKEM Z BLAGOVNO ZNAMKO V GOSTILNA SLOVENIJA Stara furmanska gostilna Privošnik vabi na okusno domačo hrano, ocvrtega piščanca, domače narezke, štruklje, pridite tudi na vrček posebno ohlajenega piva. Sprejemamo naročila za zaključene družbe do 30 oseb. Praznujte svojo obletnico, rojstni dan, krst, poslovno zabavo in še marsikaj drugega pri nas. tel.: 03 700 18 03, franci.privosnik@gmail.com, www.gostilna-privosnik.si RIBOGOJNICA ŽALEC MARKO HORVAT S.P. DOBRIŠA VAS 41A PETROVČE VSAK DAN SVEŽE POSTRVI IN KRAPI!! TEL: 03 571 84 95, GSM: 041 703 373 pizum/A Pizzerija Bonita Vas vabi vsak četrtek zvečer na 15 unita točeno Zlatorog pivo po promocijski ceni 1,80 € ob družbi rock glasbe. www.bonita.si ■ - r, * Ob petkih in sobotah ob družbi pop in dance glasbe pa Vam nudimo 1T t X gabi poletni hit Aperol 1,90 € ali ob naročilu dveh cocktailov Minister zaldravje offàWJIP: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju pa Vam tretjega podarimo NLB® ■offset in sitotisk vezava diplom ■ digitalni tisk Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte... s k a r n a PESTROST BARV, OBLIK IN DIMENZIJI Tiskarna Golc d.o.o., Vrbje 80/a, 3310 Žalec; tel.: 03/710 24 60; gsm: 051/667 560; info@tisk-golc.si; www.tiskarna.eu.com Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela ORGANIZIRA MALTEŠKI POZDRAV POLETJU V SOBOTO, 16. 6. 2012, OD 16. URE DALJE NA GRADU KOMENDA. Program: srednjeveška tržnica, prihod vitezov, mečevanje, bruhanje ognja, glumaška predstava, metanje nožev v »živo tarčo«, nagradne igre za obiskovalce ... SPECIALI I ETA DNEVA PEČENI VOL! KD GODBA LIBOJE VABI 24. JUNIJA OB 18. URI NA SVOJ KONCERT V LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK V GRIŽAH. Gost: Igor in Zlati zvoki Vabljeni! Naročnik oglasa: NLB d. d.. Ponedeljek, 4. junij 2012, ob 19. uri pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec Večer rime in globine. Torek, 5. junij 2012, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige MAMICA, NAUČI ME KUHATI IN DRUGI KUHARSKI NASVETI. Z nami bo avtorica Emilija Pavlič. Četrtek, 7. junij 2012, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Naš gost: doc. dr. Nikolaj Jež. S prevajalcem knjige Iskanje sijaja Adama Zagajewskega se bo pogovarjala prof. Marija Končina. Ponedeljek, 11. junij 2012, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje odprtje razstave ALMINO SAMOTNO POTOVANJE V DOKUMENTARNEM FILMU. Torek, 19. junij 2012, ob 10. in 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev mladinske povesti Majde Koren Bert v slikarski šoli ali Kaj je to Kijaro s kuro. Torek, 26. junij 2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino. VSE PRIREDITVE BODO BREZPLAČNE. SPOMENgKS Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline od junija 2012 naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine ( 11 številk -v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. J POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Za dobroto tvojega srca beseda ena sama - hvala. Kot najlepši spomin z nami večno boš ostala... ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga ANGELA VELIGOVŠEK iz Šempetra, Sončna ul. 11 K večnemu počitku smo jo pospremili na šempetrskem pokopališču. Hvala vsem, ki z lepimi spomini obiskujete njen grob, ji polagate cvetje in sveče. Zelo jo pogrešamo. Vsi njeni Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 20. junija 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže GSM: 070/826-323 PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže MALI OGLASI PRODAM BELO MEŠANO VINO ter RDEČE SORTE (modra frankinja). Info.: 041 646 445 _______________ POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 ______________ PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 _______________ MALE BRASLOVČE, HIŠA, 80 m2 IN MANSARDA, sončna urejena parcela, idilična lokacija ob Savinji, mirno naselje, potrebna manjše obnove, vseljivo takoj, 120.000,00 EUR. Priporočamo ogled. Info.: 031 666 686 _ _____________ ŽALEC, CENTER, VRSTNA HIŠA, 155 m2, 220 m2 zemljišča, nova streha in fasada, možnost dveh stanovanj, vsi priključki. Info.: 030 247 661 _______________ PRODAM OSLIČKE. Info.: 051 688 036 _______________ PRODAM PRAŠIČE LASTNE REJE (od 100 do 120 kg). Možna dostava. Info.: 041 561 893 _______________ KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU V ZDRAVSTVENEM DOMU PREBOLD (pedikura, manikura, masaža ... ) Info.: 041 433 814 _______________ ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 David Pilko se opravičujem Frideriku Vitasovicu za izrečene grožnje. Naročnik: David Piiko, Sv. Lovrenc 20, Prebold V SPOMIN KATJA TURNŠEK (27. 3. 1982-21. 6. 2007) Vsako človeško življenje je dar, četudi je kratko in krhko. Vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih. (Elmar Simma) Hvala vsem, ki se jo spominjate in ji prižigate svečke. Vsi tvoji Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni. ZAHVALA Z globoko bolečino v srcu smo se poslovili od naše ljube žene, mame, stare mame in prababice KAROLINE GOLAVŠEK iz Petrovč (2.11. 1935-6. 5. 2012) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za pomoč sosedi in prijateljici Milenki Mirnik. Vsi njeni Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) ZAHVALA Vsaka pot se nekje konča. Človek odide, spomin ostane. Tako je mnogo prezgodaj odšel tudi naš dragi TOMAŽ MRAK iz Gotovelj Ob njegovem odhodu se vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom iskreno zahvaljujem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Vedite, da vas je imel rad in tudi vi ste ob njegovem odhodu dokazali, da ste imeli radi njega. Še enkrat velika hvala vsem in vsakemu posebej z željo, da naš Tomaž še naprej ostane v vaših mislih. Žena Mihaela s Sabino Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš. A v naših srcih še vedno živiš. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, ata in tasta DANIJA VIDMAJERJA iz Založ, Polzela se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljen obred, pogrebni službi Morana, pevcem, govorniku gospodu Bojanu Pustineku in trobentaču. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter delili z njim veselje, radost in trpljenje. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo močno pogrešali Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... ZAHVALA v 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica STANISLAVA RAZGORŠEK s Polzele (11. 11. 1926-26.4. 2012) Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter za svete maše in za dober namen. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Morana, govorniku gospodu Pustineku za besede slovesa, predstavnikom MDI, ZZB za vrednote NOB in predstavnikom DU Polzela. Vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči; vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali ZAHVALA ob boleči izgubi ljubi žene, mame, stare mame, prababice, sestre, tete in botre MARIJE ROZMAN iz Galicije 24 c (21.11.1931-10. 4. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, bivšim sodelavcem in sodelavkam Vrtnarstva Celje, prijateljicam krožka Sončnic in klepetulj ter članom Ansambla Pruhovčani. Hvala gospodu župniku Janku Cigalu, gospe Srebočan za govor, pevcem in pogrebni službi Veking. Posebna zahvala dr. Brigiti Artiček Mesareč, sestri Andreji, dr. Igorju Černiju, patronažni sestri Milici in medicinskemu osebju Doma upokojencev Prebold, ki so ji pomagali ob hudi bolezni. Še posebej se za nesebično pomoč zahvaljujemo mamini prijateljici Marti in njeni hčerki Jelki. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena ustna ter pisna sožalja. Žalujoči: mož Anton, hči Marjana z družino in sin Slavko s sinovi Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki ostaj a, ne nadomestimo. V SPOMIN 25. maja je minilo dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi JOSIP GRIVEC iz Arje vasi (19. 9. 1944-25. 5. 2010) Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate. Žena Pavla in sinovi z družinami V SPOMIN STANKO MASTNAK (26. 4. 1926-27. 5. 2011) Sonce je vzhajalo, videl si še, kako toplo ti je sijalo, slutil pa nisi, da ti je že naznanjalo, da boš od nas vzel slovo. Vse naše misli so pri tebi, preveč lepo nam je bilo ob tebi... Ti nisi umrl, si še vedno doma, z nami v srcih. Tvoji: žena Ana, hčerka Stanka, zet Bojan, vnuka Dejan in Saška, brat Vili, sestri Zofi in Marta z družino Na voljo smo vam ob katerikoli uri POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269,041 748 904 m PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK Rimska c. 77, Šempeter, tel: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel. V SPOMIN JOŽETU LUŽARJU z Vranskega Kmalu bo minilo 42 let, odkar te ni več, a v mojem srcu si in boš vedno takšen, kot si bil. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Hčerka Nana z družino Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a v mojem srcu spomin bo vedno ostal. ZAHVALA FANI RIBIČ -LUŽARJEVA FANI z Vranskega (11.10.1932-22.4.2012) Zavedam se, da ob izgubi mame nisem bila sama. Vsi, ki ste bili z mano, se od mame poslovili ali jo pospremili na njeno zadnjo pot, se vam vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem. Hčerka Nana z družino V SPOMIN V mesecu maju mineva 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož FELIKS REBERŠEK iz Prebolda Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Ani Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE ČATER roj. DOLINAR MATEVŠČEVE MICI (28. 4. 1922-27. 4. 2012) Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter zdravstvenemu osebju ZD Žalec. Žalujoči: vsi njeni NAJVECJI SALON RAZSTAVLJENIH SPOMENIKOV Postavitev v roku' 1.4 dni.*Ugodne cene. Info : 031 703 663 vvvvvv.nagrobniki-niipot.si I Ibvarniška cesta II a, PREBOLD Človek je kakor kapljica rose, veter pihne, ni te več, kjer koli si, naj te angeli čuvajo. Kjer koli si, vedno bomo mislili nate. V SPOMIN 9. maja je minilo deseto leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi RAJKO VELER iz Matk Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Bil si z nami premalo časa, skupaj bi lahko preživeli še mnogo let, a kar naenkrat si odšel v svoj svet. V SPOMIN SILVO OŽIR (20.12.1953-14. 5.1999) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi, ki ga še vedno pogrešamo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako ob bolezni trpel sem, in večni mir mi zaželite. Hudo je vnukinjam brez dedka jokati, še huje je otrokom brez očeta in ženi brez moža ostati. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in svaka FRANCA GRMA iz Liboj (4. 9. 1938-24. 4. 2012) Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ko je bil še z nami. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar, Godbi Liboje, pevcem, govornici Magdi Šalamon za poslovilne besede, DU Liboje, bivšim sodelavcem in vsem, ki ste bili z nami, ko smo vas naj bolj potrebovali. Iskrena hvala dr. Ivanu Djuriču, dr. Barbari Sodin in gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje za vso podporo v času njegove hude bolezni. Vsem in vsakemu posebej iz srca iskrena hvala. Vsi njegovi, ki ga bomo pogrešali Ni res, daje odšla -nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, sestre, svakinje in tete ANTONIJE PODVERŽEN iz Migojnic 89 (4. 12. 1931-4. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala pogrebni službi Britovšek iz Griž, govorniku za poslovilne besede, Godbi Zabukovica in trobentaču za odigrano melodijo. Žalujoči: vsi njeni Pozor, visoke petke Mladi baletniki navdušili s Hrestačem Alja Novak Viryebt in Vid Valič Oblikovalka čevljev Alja Novak Viryent, ki ima svojo delavnico na Vranskem, in Zavod varna pot sta organizirala dobrodelni projekt »Pozor, visoke petke«. Med drugim sta pripravila razprodajo enkrat ali nikoli nošenih čevljev ter dražbo 90 parov čevljev znanih Slovenk z imenom Čajanka v visokih petkah. prireditev je vodil Vid Valič. Najvišji znesek, 350 evrov, je ponudilo podjetje Diners club Slovenija, in sicer za par Aljinih čevljev, imenovanih Spominčice. Glavni cilj dobrodelne dražbe in razprodaje čevljev je bil s promocijo mode in lepote opozoriti na varnost v cestnem prometu. Z akcijo so želeli sporočiti, da vožnja v visokih petkah ni varna in da se je potrebno, preden se odpeljemo, preobuti v čevlje brez pete. T. Tavčar Modna revija Manekenke in manekena, ki so nastopili V Mini baru Šempeter je bil pred dnevi veliki modni dogodek s priznanimi slovenskimi manekenkami Katarino Jurkovič, Ivo Se-nič (Štefanič), Tjašo Sidar, Vedrano Cvijetič, Meri na modni reviji v Šempetru Verbnjak ter pevko Tayo, ki je tokrat nastopila kot manekenka. Predstavile so se v svečanih oblekah, modnih oblačilih, z modnimi dodatki ponudnikov iz okolice in s frizurami frizerskega studia iz Žalca. Med manekeni je bil naš skakalec Jernej Damjan, ki se je na reviji predstavil s svojo blagovno znamko in svojo spletno trgovino. T. T. Glasbena šola Risto Savin Žalec je prejšnji četrtek v Domu II. slovenskega tabora Žalec uprizorila baletno predstavo Divertissement iz baleta Hrestač. K sodelovanju so povabili tudi Glasbeno šolo Velenje. Pod budnim mentorskim očesom prof. Anje Šuman je balet izvedlo več kot štirideset učencev baletnega oddelka Glasbene šole Risto Savin Žalec in Glasbene šole Velenje. Baletna predstava Hrestač predstavlja vrhunec klasičnega baleta. Uglasbitev Hoffmannove pripovedke skladatelja P. I. Čajkovskega, ki govori o dogodivščinah v pravljičnem svetu igrač in mišjega kralja, je navdušila polno dvorano. Baletni oddelek žalske glasbene šole je tako Hrestač na žalskem odru že v prvem letu svojega obstoja navdušil s kakovostnim strokovnim delom. O tem je prepričan tudi ravnatelj mag. Gorazd Kozmus, kije nagovoril »baletno« občinstvo. T. T. Prva »Coknpok« kupčija je uspela Na Polzeli so iz svojih omar v soboto potegnili torbice, sončna očala, pasove, majice, hlače, jakne, čevlje ... skratka »coknpok« in ga prinesli na Grad Komendo, kjer so prodajali stvari, ki jih ne potrebujejo več. Organizatorki Pika Pilko in Sabina Plaznik, ki sta pripravili dogodek v sodelovanju z ZKTŠ Polzela, sta postavili le eno samo pravilo: da lahko vsak kos prodajo ali izmenjajo za ceno od enega do treh evrov. Z nabranim izkupičkom si je tako lahko vsakdo privoščil kaj od »coknpoka« pri sosednji mizi, se posladkal na Gradu Komenda ali ga shranil v hranilnik za naslednji »Coknpok«. Gre predvsem za širjenje ideje kroženja stvari, ki se rade kopičijo v omarah, so pa še zmeraj uporabne in lepo ohranjene. Kot pravi angleški pregovor: One man's trash, another man’s treasure. Po slovensko pa: Za nekoga odpad, za drugega zaklad. Organizatorki bi radi idejo v prihodnje nadgradili s praktičnimi delavnicami na temo ročnih del in predelave oblačil, ki bi spodbujale kreativno druženje starih in mladih. T. T. Nova vrtina za več vode Na "Coknpoku" unovčili tisto, kar je ležalo po omarah Z novo vrtino v globino 16 metrov, ki so jo v minulih dneh naredili v Športnem parku v Žalcu, so povečali pretok vode na 3,15 1/s oz. 11,3 m3/h, kar je skoraj dvakrat večja kapaciteta vode, kot jo ima obstoječa vrtina, ki ima pretok 6,0 m3/h. Gre za vodo za potrebe nama- kalnega sistema v športnem parku. Nova pridobitev omogoča nemoteno delovanje namakalnega sistema, ki ga bodo posodobili v mesecu juniju. T.T. Premiera srbskega filma v Galiciji Za izboljšanje namakanja v Športnem centru Žalec V dvorani Doma krajanov Galicija je bila konec prejšnjega meseca slovenska premiera srbskega filma Kleveta, posnetega po resničnih dogodkih, ki so se zgodili v začetku 20. stoletja v kraju Lačisled. Gre za kraj, ki je pobraten s KS Galicija. Film je režiral in posnel Goran Erčevič - Laki, sicer zaposlen kot snemalec in urednik na RTV Kruševac. Zgodba govori o dveh mladih zaljubljencih, Nerandži in Mihajlu. Oče se na njuno ljubezen ne ozira in oženi hčer z moškim, ki ga je izbral on. Dekle se skrivaj še vedno sestaja s svojim ljubljenim Mihajlom. Nekdo nato ubije Nerandži-nega moža, krivdo za umor pa njegov brat Živko zvali na Nerandžo in Mihajla. Sodišče nedolžna zaljubljenca obsodi na smrt s streljanjem. Po tridesetih letih Živko izve, kdo je zares ubil njegovega brata, in takrat se zave, da je v smrt poslal povsem nedolžnega Mihajla in Nerandžo. D. N. Eden izmed prizorov v filmu, ko Živko izve za pravega morilca