kulturno - politično glasilo
1hventut>ia pcodata
STRAPAC-NOGAVICE
IZ UMETNE SVILE
Samo 10 Sil.
c/biiazone
CELOVEC, VILLACHER STRASSE 1
svetovnih in domačih dogodkov
7. leto - številka ft
V Celovcu, dne 3. februarja 1955
Cena I šiling
Košček resnice
Celovška „Neue Zeit” prinaša v svoji številki z dne 30. januarja zopet članek svojega „novega”glavnega urednika g. Branila, ki je šele nedavno prišel iz Gradca v Celovec.
Njegova razmišljanja so za nas interesantna v toliko, v kolikor odkrivajo njegovo — ali če hočete — po njem izpovedano mišljenje enega krila socialistične stranke o šolskih razmerah na Koroškem. Gospod deželni glavar pa je o tem istem vprašanju zapisal in govoril povsem drugače. Imenovani članek g. urednika Brantla je izzvalo glasovanje staršev na šoli v Skočidolu, ki pa je bilo ravno tako naročeno, kakor so bili drugod šolski štrajki naročeni.
Ne bomo se dotikali dvoboja med OeVP in SPOe v tem vprašanju. Da je glavnemu uredniku g. Brantlu v tej zadevi izpodrs-nila trditev, da je bil decembra 1953 še dr. Hurdes prosvetni minister, samo dokazuje, sla se g. Brantl z vprašanjem, o katerem pile s takim „zagonom”, le še ni zadosti ba-vil. Decembra 1953 je bil dr. Hurdes predsednik dunajskega parlamenta, prosvetni minister pa dr. Kolb, to samo mimogrede.
Bistvena za nas pa je ugotovitev g. urednika Brantla, ki prvič javno ugotavlja: „V mnogih občinah pa se je šolsko vprašanje itak samo po sebi reševalo in rešilo. Točni pregled namreč dokazuje, da večina star-lev svojih otrok že dolgo časa ne pošilja v slovenski pouk”.
Gornja ugotovitev na eni strani kaže, da učitelji ne poučujejo po veljavnih predpisih, na drugi strani pa pove, cta starši po mili volji pošiljajo otroke v šolo ali pa tudi ne. Načelno bi k tej urednikovi ugotovitvi pristavili le svoje prepričanje, da je gospod urednik le še premalo časa v deželi, da bi mogel o koroških razmerah vse to vedeti, kar je zapisal, marveč smo mnenja, da piše te članke le neka druga oseba, ki stoji politično dosti više nego gospod urednik lista.
Urednikova ugotovitev se nam zdi usodna že zaradi tega, ker povč, da je ..gotovim” državljanom dovoljeno državne postave in obvezne zakone po mili volji izvajati ali kršiti. To javno priznanje ustvarja že samo po sebi državljane dveh vrst, kar nikakor ni v skladu z našo državno ustavo, na katero se gospodje tako radi sklicujejo. Zdi se nam, da je usodno javno priznanje te anarhije na šolskem področju tudi še iz drugega vidika. Avstrijsko zastopstvo se je na mednarodnih konferencah vedno zopet sklicevalo ravno na to novo ureditev šolskih prilik iz leta 1945 in pri tem naglašalo, da je vlada pripravljena skrbeti za enakopravno sožitje obeh narodov v deželi. Komaj par let nato pa že javno priznava vladni list, da je kršitev pristojnih postav in zakonov na dnevnem redu in odvisna od mile volje kogarkoli, ki je mesece dolgo stal pod težkim pritiskom časopisne borbe.
Pri teh ugotovitvah sc človeku nehote vsiljuje vprašanje, kje je šolska oblast, ki ima čuvati nad izvajanjem šolskih zakonov in predpisov. Ta šolska oblast, ki je tako hitro pri rokah s kaznijo za neupravičene zamude šolskih dni in ur, tukaj ne vidi in noče videti, kaj se po šolah dogaja, tukaj spi spanje ..pravičnega opazovalca”. Mi smo sicer v našem listu že ponovno opozarjali na taka dogajanja, sedaj pa nam je isto potrdil celo vladni list s svojo izpovedjo, da so prilike res take, kakor smo jih nakazovali mi.
Nas, ki na take nedostatke opozarjamo, obmetavajo z očitki protidržavnosti, nam očitajo, da kršimo mir v deželi; sami pa s svojim početjem dokazujejo, da izjave predstavnikov na mednarodnem pozorišču niso kile resno mišljene, da so bile samo pesek v oči nepoučeni javnosti. Sami rušijo drža-
Občni zbor Narodnega sveta
V četrtek, dne 27. januarja 1955, je bil v Celovcu občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Vršil se je ob jako težkem političnem položaju. Mesece sem in predvsem v zadnjih tednih smo doživeli najhujše napade na dvojezično šolo, proti kateri so se zaletavali skoraj vsi. Najhujše je bilo ob obisku prosvetnega ministra dr. Drimmela začetkom decembra lanskega leta. Ponekod in posebno tam, kjer se šolska odredba iz leta 1945 skoraj sploh ne izvaja, je prišlo do šolskih „štrajkov”, tako v Vrbi, Grabštanju, Podkrnosu itd.
Zavedajoč se svoje velike odgovornosti, ki jo vršijo po vaseh naši zaupniki, so prihiteli iz vseh delov južne Koroške v Mohorjevo hišo, da bi tam skupno z odborom NskS začrtali nadaljnje smernice za svoje narodno-obrambno delo.
Občni zbor je s pozdravnimi besedami otvoril ter potem vodil poslevodeči predsednik g. Janko Janežič, ki je vodil in usmerjal v preteklem polletju ob nadvse požrtvovalni podpori članov ožjega odbora Narodni svet.
Iz poročil predsednika in tajnika NskS je bilo razvidno vsestransko prizadevanje vodstva za ojačenje slovenskega katoliškega ta bora.
Poleg gospodarske ureditve lista je imel ožji odbor Narodnega sveta nalog pripraviti stališče, ki ga je zagovarjala ob priliki obiska prosvetnega ministra v Celovcu naša delegacija. Ta delegacija je bila od prosvetnega ministra sprejeta, ker je na Dunaju pismeno zaprosila za sprejem. Po sklepu ožjega odbora NskS je predstavništvo interveniralo v zadevi dvojezičnega pouka ter slovenskega pouka na glavnih in srednjih šolah.
GosjkkI minister je bil do naših zastopnikov zelo prijazen. Vtis predstavnikov Narodnega sveta je bil, da je vsekakor dovzeten za stvarne argumente. Videlo se je tudi, da je bil dr. Drimmel, ko je prišel na Ko-
roško, o šolskem vprašanju čisto enostransko poučen in sicer napačno informiran od predstavnikov koroške OeVP. Tako je govoril dr. Drimmel še 8. decembra na zborovanju avstrijske učiteljske zveze o nekem pritisku zasedbenih sil, pod katerim naj bi nastala šolska odredba o dvojezičnem šolstvu. To trditev je zavrnila s tehtnimi argumenti naša delegacija. Zastopniki vseh avstrijskih strank so glasovali leta 1945 za to odredbo, tudi namestnik deželnega glavarja g. Ferlitsch, predstavnik stranke, ki se v zadnjem času stalno zaletava pod pretvezo „Slowenischer Zsvangsunterricht” v dvojezično šolo. Glasovala je za to odredbo tudi tista stranka, katere zastopniki organizirajo, poleg VDU-ja, šolske „štrajke”. Občni zbor je vzel z ogorčenjem na znanje poročila, kako se pripravljajo s prav nedemokratičnimi metodami „šolski štrajki”. Tako so n. pr. gotove osebe zjutraj odvračale na križpotih učence od pouka z opazkami, da danes ni šole. Drugi dan pa je večina staršev šele izvedela po časopisju, da je bil v dotičnem kraju „štrajk” proti dvojezičnemu pouku.
Čisto jasno je bilo stališče zaupnikov proti takemu načinu reševanja dvojezičnega šolstva. Soglasno je bilo izpovedano v sledeči resoluciji:
„Občni zbor Narodnega sveta odločno odklanja vso nacionalno gonjo proti sedanji šolski ureditvi na Koroškem. Ta gonja potvarja stvarni pomen vzgojne pravice staršev in ruši mir v deželi. Občni zbor zahteva, da se sedanji šolski zakon, ki so ga leta 1945 sprejele vse politične stranke dežele, v vsem svojem obsegu izvede.”
Z velikim zadoščenjem je vzel občni zbor na znanje poročilo o dobrem poteku kuharskih tečajev v Škocijanu, Medgorjah in Slovenjem Plajberku. V kratkem pa se bo začelo strokovno šolanje deklet v Globasnici.
Iz nadaljnjega od borovega poročila je bilo razvidno prizadevanje za nastavitev učiteljskega naraščaja na dvojezičnih šolah z obvladanjem obeh deželnih jezikov.
lavccv na lastnem podjetju in na soudeležbi pri podjetniškem tlonosu.
Tako se poličitni program katoliškega tabora jasno izkristalizira in dolžnost vsakega njegovega poedinca je, da s požrtvovalnim delom in stvarno kritiko doprinaša svoj delež h kulturni in gospodarski dobrobiti vsega naroda na Koroškem.
*
V	drugem delu občnega zbora so navzoči z velikim navdušenjem vzeli na znanje dejstvo, da sc je zdravstveno stanje g. dr. Joška Tischlerja po polletnem dopustu spet izboljšalo. Tako bo mogel g. dr. Tischler kot predsednik Narodnega sveta biti zopet svojemu narodu, kateremu je bil ves čas skrben oče, nesebičen voditelj.
V	ta namen so sprejeli zaupniki soglasno sledečo resolucijo:
Občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev z dne 27. januarja 1955 v Celovcu sc zahvaljuje svojemu predsedniku dr. Jošku Tischlerju za vse njegovo delo, ga v vsakem oziru odobrava in mu izreka svoje popolno zaupanje. Obžaluje, da se je proti njegovemu delu moglo pojaviti toliko tež-koč in ovir. Prepričan je, da se morejo in morajo te ovire za nadaljnje skupno delo odstraniti. Občni zbor mu stavlja v ta namen na razpolago vso pomoč, ki je možna. Prosi zato, da bi še v naprej z isto požrtvovalnostjo in vnemo kot predsednik NskS vodil politično, kulturno in gospodarsko delo koroških Slovencev.
Stoodstotno zaupanje so pričali obrazi zaupnikov, ko je spregovoril gospod predsednik dr. Joško Tischler o narodno-politič-nem položaju koroških Slovencev. Sam ganjen ob izkazanem zaupanju je naprosil navzoče, naj mu vsi z združenimi močmi pomagajo vleči voz, pred katerega se je ponovno vpregel, zavedajoč se težkih vprašanj, ki jih bo treba reševati že v bližnji bodoč: nosti.
KRATKE VESTI
Po ravni poti naprej
Politični progam katoliškega tabora je bil na občnem zboru iz)x>vedan s sledečimi načelnimi mislimi:
Krščansko družboslovje pojmuje narod kot živo telo in organsko razlaga narodni razvoj. Očitne so štiri razvojne stopnje:, i^n nezavednosti v zavednost, iz zavednosti v idejno odločitev za ali proti krščanstvu in ob načelni jasnosti v novo, poglobljeno narodno enoto.
Ti razvojni zakoni veljajo za vse narode. Pri Slovencih sledi prebujenju pred stoletjem idejno opredeljevanje, ki koncem stoletja dozori v idejno ločene tabore.
Koroški Slovenci zaostajamo vsled boja za najosnovnejše pravice v razvoju za pol stoletja. Dokončno nazorno jasnost so prinesla šele povojna leta.
vo, kakor so jo rušili s svojim prenapetim šovinizmom pred in po letu 1918.
, Naša naloga je, da taka dejstva vestno beležimo, da ne bodo zopet prišli s trditvijo, da rušimo mi temelje države in demokracije. Temelji vsake urejene države pa so postaje in zakoni, kateri so obvezni za vse državljane, pa najsi bodo ti enega ali drugega mišljenja, pa najsi bodo pristaši te ali druge stranke. Kakor hitro zapustimo to osnovno načelo, smo nehali biti demokracija in smo ali diktatura strank ali pa anarhija. Prav zaradi tega mora biti to javno priznanje razmer v celovški „Neue Zeit” svarilo za vse one, ki so v resnici demokrati in v resnici branilci enakopravnosti.
Katoliški tabor koroških Slovencev je tesno povezan s svojim dušnim pastirstvom in duhovno obnovo ljudstva, kulturno si osvaja vsa področja narodne prosvete, v go-sppdarsko-političnem je enoumno dokazni svpjo zrelost.
Kleveta je očitek, da bi bila katoliška smer koroških Slovencev kriva narodnega odpadništva. Tem bolj je to žalostno, ker zadeva najboljše naše može minulega stoletja. Nezavednost je sad nemškega desetletnega nasilja in še lastnega oportunizma in nikakor ni slučaj, da so kmetje in duhovniki najzavednejši del ljudstva. Politika levičarstva more v naših prilikah žeti samo nezavednost in narodno brezbrižnost svojih pristašev.
'Agrarna politika socializma vodi v popolno gospodarsko odvisnost kmetijstva od stranke in države. Kmetijska prizadevanja OeVP v naših predelih pa koristijo samo nekaterim veleposestnikom. V jasni državni politiki in še v samopomoči kmetijstva samega je njegova rešitev.
Sedanja gonja proti dvojezičnemu šolstvu v deželi je ncmško-nacionalna gonja proti koroškim Slovencem in ruši temelje mirnega sožitja obeh narodov, v svojih zadnjih posledicah pa je tudi zunanjepolitično usodna.
Tudi naše delavstvo, mnogokod sito razrednega boja na eni in poudarjanja interesov podjetništva na drugi strani, vedno bolj spoznava, da je rešitev njegovega soci-alnega položaja izključno le v soupravi de-
Danski ministrski predsednik Hans Hedl-hof, ki je bil na zborovanju v Stockholmu, je nenadoma umrl zadet od srčne kapi. (Reutee)
V Španiji so falangisti protestirali proti ponovni uvedbi monarhije. Po poročilih poznavalcev položaja je to prvi primer, da se falangisti javno ne strinjajo z mnenjem generala Franka. (AP)
80 uslužbencev cestne železnice v Rimu je izstopilo iz komunistične partije in se vpisalo v krščansko demokratsko stranko.
Zvezne železnice javljajo, da bodo za po-skušnjo upeljale več vagonov za nekadilce, tako da bo za oboje enako prostora, dočim so bili do zdaj kadilci na boljšem.
Po viharjih v Severnem morju pogrešajo več ribiških ladij in je zelo verjetno, da je pri tem izgubilo življenje 63 ljudi. (UP)
Pomanjkanje žensk v Avstraliji je zelo občutno. Avstralska vlada se je odločila, da bo dala dovoljenje za vselitev večjemu številu služkinj, da bodo imeli domači možje več možnosti dobiti primerno življenjsko družico. (Reuter)
20 milijard ur presedi človeštvo letno v kinu, je ugotovil predsednik katoliške film-' ske komisije za Avstrijo. Vseh dvoran je na svetu okrog 100.000 s 54 milijoni sedežev. Letno prodajo okoli 10 milijard vstopnic.
Neki nemški vojak, ki je prišel v jugoslovansko vojno ujetništvo, je tam zamenjal svoj poročni prstan za kruh. Sedaj je pa v svoje in ženino veliko veselje dobil svoj prstan po pošti nazaj. In uvidevna po-šiljateljica se je opravičila, da bi to že prej napravila, če bi vedela za njegov naslov.
Politični teden
Po svetu ...
Zadnjič smo omenili, da so kitajske komunistične čete zasedle strateško važen otok severno od Formoze v otočju Tačen in da je z izgubo tega otoka postalo sploh dvomljivo, ali je mogoče držati otočje Tačen, ki je več sto kilometrov oddaljeno od Formoze in leži prav blizu kitajske celine.
Ameriško vojaško poveljstvo je predlagalo izpraznitev vseh otokov, katere ima zasedene čang-kaj-šek s svojimi posadkami in 'ki leže v bližini azijske celine in so tako neposredno izpostavljeni napadom Mao-tse-tungovih vojaških sil. Voditelj nacionalne Kitajske Čang-kaj-šek se j.e dolgo protivil izpraznitvi otočja Tačen, končno je privolil, ker brez Amerikancev itak ne more pod-vzeti ničesar uspešnega.
V reprezentančni zbornici in senatu je predsednik Eisenhovver dobil skoraj soglasno večino za svoja polnomočja v vojaških odločitvah glede Formoze.
Tako v zbornici kot senatu so bili le trije glasovi protivni. Pri vsem tem pa bi bilo napačno misliti, da smo na pragu kakih vojaških obračunavanj med Ameriko in Kitajsko. Res so Amerikanci poleg 7. mornariškega brodovja poslali še vrsto letalonosilk z najmodernejšimi letali, toda politični in vojaški položaj okrog formoškega konflikta dobiva vendarle jasnejše obrise.
Nekaj dejstev poudarja zapadno časopisje, nekaj stvari, katerih vse do zadnjega niso mnogo omenjali.
Čang-kaj-šek vidi v splošni vojni med Ameriko in komunistično Kitajsko edino možnost, da se obdrži in kot zmagovalec vrne na celino.
Ameriško, zlasti demokratsko časopisje pa k temu pravi, da zaradi Formoze Amerika ne bo tvegala vojne. To je treba pravilno razumeti tako, da bodo ameriške vojaške sile pač preprečile napad ali celo zasedbo Formoze po komunističnih silah, ne bodo pa prenesle vojaških operacij na celino. Končno so se tudi obvezale braniti čang-kaj-šeka.
Na neštetih otokih, le nekaj kilometrov od azijske obale, so stacioni-rane nacionalne posadke.
Kitajska celina je s tem takorekoč obse-jana s sovražnimi topovskimi gnezdi, toda vsakega od teh čang-kaj-šek sam ne more braniti, če bi to hoteli prevzeti Amerikanci, bi to privedlo do dolgotrajnih in nepreglednih vojaških operacij, ki bi morale privesti do splošne vojne in verjetno izzvati tudi druge sile: Sovjetsko zvezo in pa poseg Čang-kaj-šekovega zaveznika in prijatelja, predsednika nacionalne Južne Koreje, Syngman Rlieeja. — Tako podjetje bi bilo zato silno tvegano; iz tega spoznanja izvira ameriški sklep in navodilo Čang-kaj-šeku izprazniti omenjene otoke, nakar bodo Amerikanci mogli z večjo upravičenostjo izreči „stoj” morebitni nadaljni ekspanziji proti Formozi.
Podoba je torej, da je ameriška politika na Daljnem vzhodu dobila točnejše obrise in se ravna po gotovih smernicah. Primera Koreje in Indokine sta k temu pripomogla. Dovolj vrat je še odprtih, pa tudi dovolj odločnosti vsa ta vrata v potrebnem trenutku zapreti. Po prejetem polnomočju sta Eisen-hower in njegov zunanji minister Dulles odšla na enotedenski dopust in pri tem povedala, da ne verjameta v resne vojne za-pletljaje glede Formoze.
Arabska liga pred razpadom?
V Kairu je bilo zasedanje Arabske lige. Hoteli so pregovoriti Irak, naj bi svojo pravkar sklenjeno vojaško pogodbo s Turčijo spravil v sklad s pravili Arabske lige, na tihem pa si je predvsem Egipt obljubljal, da bo Irak celo odpovedal pogodbo s Turčijo. Oba iraška predstavnika sta sicer prišla, toda bila manj dovzetna za želje in zahteve svojih članskih prijateljev iz lige. Nasprotno: izjavila sta, da namerava Irak slične pogodbe in na svojo roko skleniti tudi z nekaterimi drugimi državami Bližnjega vzhoda, n. pr. s Pakistanom. Zaradi tega je prišlo do preloma in so konferenco prekinili.
Ozadje je lahko razumeti: Arabska liga je več ali manj religiozno-ideološka papirnata zadeva, Irak pa je kot prvi začutil, da je toliko zasovraženi Zapad edini, ki ima denar, moč in orožje. Vse to si je zagotovil s pogodbo s Turčijo, ostali arabski prijatelji pa gore od zavisti. Verjetno bodo iraškemu zgledu skušale slediti tudi druge arabske države kljub prošnjam in opoziciji Egipta, ki bi želel, da bi pod njegovim vodstvom nastopile kot enoten blok.
Mendcres v Rimu, Nehru v Londonu____________
Turški ministrski predsednik je bil v Rimu, namen njegovega potovanja naj bi bil pristop Italije k Balkanskemu paktu, toda politični krogi slej ko prej menijo, da je za to prezgodaj. Nehrujev obisk v Londonu, kjer je konferenca držav britanskega cesarstva, bo večjega zakulisnega pomena. Nehru je bil nedavno v Pekingu, sprejemal je predsednika Tita in bo nedvomno priše-petaval Edenu, ki ima sedaj odgovorno nalogo posredovanja v formoškem sporu.
... in pri nas v Avstriji
Važna je izjava državnega tajnika dr. Kreiskyja, da bo na vsak način ostala
Avstrija nevtralna
in se ne bo vezala na noben blok. Glede državne pogodbe je dejal, da za enkrat še ni nobenega upanja, ker so na dnevnem redu v svetovni politiki dosti važnejša vprašanja, predvsem vprašanje oborožitve in zedinjenja Nemčije, ki morajo biti prej rešena. Trdil je tudi, da se odnosi med Avstrijo in Sovjetsko zvezo niso poslabšali, čeravno je zadeva dr. Sokolowskega neugodno vplivala. Na splošno je okoli aretacije tega gospoda zelo utihnilo, dasiravno je vsa javnost zagnala najprej glasen krik. Neki kro-
gi so celo trdili, da je bil dr. Sokolovski itak ruski špion in so ga Sovjeti samo na ta način ..odpoklicali”, da bi ne vzbudili suma in zakrili pravo ozadje. Res zamotana zadeva, ki jo podčrtava tudi apel kanclerja inž. Raaba, naj se Avstrijci ne udinjajo tujim špionažnim organizacijam.
Okoli cen lesa
še zmeraj ni miru. Lesna trgovina, industrija ter gozdni posestniki na eni strani in celulozna industrija na drugi strani so si še v laseh. V glavnem bo šlo za to, da bodo skušali za celulozo uporabljati manj vreden les in odpadke. Ker pa bo tega premalo, bodo morali kupovati tudi dražji les. Zato so celulozne tovarne že sklenile, da bodo zvišale cene papirju od 15 do 25 odst. S tem bo boj pač verjetno končan, kajti, če bodo papir lahko draže prodali, jim višja cena lesa ne bo delala več preglavic. Zato je pričakovati, da bo les svojo ceno obdržal.
Nova posojila
so za leto 1955 zopet na obzorju. V prvi vrsti je nameravano posojilo za električne centrale (Energieanleihe) kot leta 1953. Pravijo, da bo znašalo 1 do 2 milijardi šilingov. Ker bo obrestovanje zelo ugodno (5.5 odstotkov), ga nameravajo prevzeti v glavnem banke. Govorijo tudi o tem, da bo država razpisala posojilo za zidanje stanovanjskih hiš (Wohnbauanleihe). Vendar o tem še ni znanega nič točnega.
V Celovcu
so prošli teden odprli novo radio-oddajno postajo ob jezeru. Opremljena je najmodernejše in bo močnejša od sedanje. Merodajni predstavniki, med njimi minister inž. Waldbrunner, so izjavili, da bodo z izboljšanjem radio-oddajne postaje v Celovcu še nadaljevali. Na Dobraču bodo postavili oddajnik za UKW in pozneje oddajnik za radiotelevizijo (Fernsehen). Na Dunaju bodo tako oddajno jrostajo imeli že letos jeseni in bodo prvi program oddajali ob priliki otvoritve novozgrajene državne opere.
Splošno gospodarsko
stanje označujejo še vedno kot ugodno in je finančni minister dr. Kamitz izjavil, da ne vidi nobenih znakov ..nezdrave konjunkture”, kot se je v nekaterih krogih pojavila bojazen. Kljub zimi je zelo malo brezposelnih. Vendar kaže neka druga statistika, ki je bila objavljena prej šen teden, zelo nezdrav pojav: na 1000 obvezno zavarovanih delavcev (to so praktično vsi delavci) odpade 362 rentnikov. Če bi konjunktura ponehala in bi postalo gospodarsko stanje bolj napeto, bi to pač zelo obremenjevalo vse gospodarstvo. Zdaj pri ugodnem gospodarskem stanju se to seveda ne čuti tako.
Resne misli o demokraciji
V „Allgemeine Bauernzeitung” z dne 29. januarja t. 1. z velikim začudenjem sprašujejo, kako je mogoče, da za Slovence na avstrijski strani Spodnje Štajerske graški radio nima slovenskih oddaj in da tudi v Gradišču za Madžare ni oddaj v madžarskem jeziku, na Hrvate je seve namenoma „Bau-ernzeitung” pozabila.
Tudi nam se zdi, da to ni v redu, ker ima po našem mnenju manjšina tudi pravico do besede v radiu.
..Bauernzeitung” je seve mislila malo drugače. Po mnenju tega lista se namreč zopet Nemcem na Koroškem godi huda krivica, ker imajo na celovškem radiu Slovenci par
minut dnevno na razpolago. To gre tem gospodom tako zelo na živce, da bi pač najrajši zopet lepili lepake „Karnter, sprich deutsch”. časi se pač le nekoliko spreminjajo.
Poudariti pa moramo, da se veselimo tega dognanja ..Bauernzeitung”, da je tudi na štajerskem še kaj Slovencev. Mi smo za to stvar dobro vedeli, le na nemški strani , niso hoteli tega priznati.
Piscu v ..Bauernzeitung” pa bi zelo priporočali študij zgodovine, kjer bi potem dognal, da smo Slovenci pač že precej nad tisoč let v deželi, verjetno malo dalj, kakor on in njegovi predniki.
Avstrijski prevoz skozi reško iuko
Komunistična Kitajska je premirje sicer uradno zavrnila, toda Eden posreduje.
Iz politične perspektive je razumljivo, da se Kitajska noče vezati na kako pogodbo o premirju, ki jo bo vezala na upoštevanje Čang-kaj-šeka.
Igra okrog Formoze se bo zato nadaljevala. Pred očmi pa je treba imeti dejstvo, da so Amerikanci že zdavnaj podedovali čang-kaj-šeka, ki je s svojo Formozo nazadoval iz položaja zaveznika do varovanca.
Politični položaj pa daje prav sedaj mnogo možnosti za uspešno posredovanje Velike Britanije in ostalih ameriških velikih ali manjših zaveznic. Medtem ko so otočja okrog Formoze v večini od nekdaj pripadala Kitajski, je otok Formoza bil japonska last. Tukaj, imajo Amerikanci tudi mednarodno pravno orožje v svojih rokah in iz tega vidika je tudi Čang-kaj-šek tam samo gost.
Avstrijski gospodarstveniki so sklenili z upravniki luke na Reki dogovor za prevoz okoli 140.000 ton premoga, ki ga bo dobila Avstrija iz Združenih držav Amerike. Kot poročajo iz Reke, pričakujejo pristaniške oblasti, da bo Avstrija tudi del svojega rednega prometa usmerila preko reške luke. Isto upajo tudi od Madžarske.
ŠTAJERSKI DEŽELNI GLAVAR NA REKI
Štajerski deželni glavar Krainer je dobil povabilo reškega župana in uprave luke za dvodnevni obisk, kateremu se je odzval. Istočasno pa se je podal na Reko tudi generalni konzul Krstič, ki je vodja jugoslovanskega zveznega urada v Gradcu. (ED)
BANKOVCI IZ PERLdNA
Iz Hamburga javljajo, da so se pasrečili poskusi za izdelovanje bankovcev iz perlo-
na^ Bankovci iz perlona se ne trgajo kot papirnati in tudi ne mečkajo in morejo tako dalj, časa ostati v prometu. Imajo pa še eno prednost, da je možno zamazane bankovce z vodo umiti. Proti vlagi so se izkazali popolnoma neobčutljive. (DPA)
DJILAS IN DEDIJER STA VLOŽILA PRITOŽBO
Milovan Djilas in Vladimir Dedijer, ki sta bila zaradi „državi sovražne propagande” pogojno obsojena, sta vložila proti obsodbi pritožbo. Možno je, da se postopek, ki je zbudil mnogo zanimanja, pred sodiščem ponovi, vendar so nekateri mnenja, da je pritožba le formalnega značaja. (AFP)
ZMANJŠANA PRODUKCIJA OROŽJA V JUGOSLAVIJI
Po poročilih bodo v Jugoslaviji zmanjšali obseg izdelovanja orožja, čez 30 odstot-
SLOVENCI
dama in fta meta
V Ljubljanski drami so uprizorili delo Petra Ustinova „Trobi, kakor hočeš”. Delo, ki kaže konflikte med starimi in mladimi, ko so stari morali mladim prepustiti, da gredo svojo pot, je režiral Slavko Jan in dosegel lep uspeh.
Slovenska filharmonija je priredila simfonični koncert pod vodstvom finskega dirigenta Tauna Hannikainena, ki je že več let glavni dirigent čikaške filharmonije. Izvajali so Bachov Preludij v e-molu, Beethovnov koncert v c-molu s solistom Jdr-gom Demusom, ki je priznan pianist na Dunaju, in Jana Sibeliusa 5. simfonijo.
Slikarica Vera Horvat razstavlja svoja dela v Mali galeriji v Ljubljani. Slika večinoma pokrajine, portrete in tihožitja v lepih, umirjenih tonih.
Angleški dramatik J. B. Priestley je znana osebnost in njegova dela so navadno dobro obiskana. Tako so uprizorili v mestnem gledališču na Jesenicah „Nevarni ovinek”. Dobro se je izkazal režiser Čebulj, manj zadovoljivi so bili igralci.
KAREL MzVUSER: VEČNA VEZ
V založbi ..Slovenske pisarne” v Clevelandu je izšla povest znanega nam pisatelja Karla Mauserja. Visoka pesem zakonski in domovinski zvestobi je vsa knjižica. Slove- I nec, ki je v Ameriki iskal sreče, te ne najde ne v rudniku in ne v tovarni. V srečnem | zakonu najde srečo na farmi in v skrbi za zemljo. Te ljubezni tudi hiranje žene v i umobolnici ne uniči, dokler ni po smrti prve žene in obisku stare domovine zopet našel nove družinske sreče zase in za svoje" ^ ga sinčka zVndreja. Iz stare domovine je oc^ 1 nesel ruto polno domače zemlje, da je z njo poškropil vsa polja svoje farme in se tako udomačil na „svoji” zemlji.
Lovrenc Košir in poštna znamka
Slovenec Košir, ki je bil rojen 1. 1804, je | leta 1836 predložil avstrijski vladi zamisel, da naj vpelje za vsako pisemsko pošto lepljivo znamko, kot jo imamo danes. Njegove zamisli pa dunajska vlada ni sprejela. Eno leto kasneje je Anglež Sir Rowald Hill predložil enako zamisel angleški poštni u-pravi. Angleži so to misel sprejeli. Znamka se je izkazala kot izredno praktična novost. Hitro so jo sprejele tudi druge dežele, med njimi tudi Avstrija. Deset let kasneje leta 1847. je uradno sprejela poštno znamko tudi Amerika.
Slovenci imamo torej, prav, ko trdimc( 1 da je Košir prvi — kar je zgodovinsko dokazano — ki je predlagal uporabo poštne znamke. Uspeli pa so Angleži. V tem imajo oni prav.
Ker smo že ravno pri znamkah, bodi navedeno nekaj zgodovinskih podatkov o poštni znamki. Prva zamisel, ki spominja na poštno znamko, je bila 1. 1650 v Parizu. Tam so prav malo časa uporabljali ovoje z- | nekako vtiskano znamko. Druga podobna zamisel je bila v letih 1819-1821, ko so rabili na otoku Sardiniji za uradne državne dopise ovoj z vtiskano znamko. Podobno jt predlagal v letu 1833 Charles Knight. naj bi se časopisi pošiljali po pošti v ovitkih z vtiskano znamko. Tudi davčna uprava na Angleškem je poznala v svojem notranjem poslovanju nekake znamke in nalepke pri plačevanju davkov.
Pred letom 1837. se je poštnina v Evropi plačevala v gotovini poštnemu uradu. Ravnala se je po številu listov in po krajevni razdalji. Od tega leta dalje pa je bila poštnina odvisna samo od teže, za celo državo enako, ne oziraje se na razdaljo.
Poštne znamke ne bi mogli pogrešati. Zbiranje znamk, filatelija, ki je bilo sprva samo veselje in zanimivost, postaja že prava veda. Poštne uprave skoraj vseh držav na svetu sestavljajo svetovno poštno zvezo, ki na svojih kongresih daje neke splošne smernice o poštnih znamkah, zlasti razmerje vrednosti. Ustanovljena je bila 1. 1874. v Bernu v Švici, kjer se je vršil prvi kongres. V tem mestu stoji tudi velik spomenik, ki predstavlja zamisel svetovne poštne zveze.
kov kapacitete za oborožitev bodo dali na razpolago za izdelovanje predmetov za civilno uporabo. Nekateri domnevajo, da je to posledica izboljšanja odnosov med Jugoslavijo in vzhodnim blokom. (AP)
Zdravnik v pragozdu
Meseca januarja je praznoval svojo 80-letnico dr. Albert Schweitzer. In kdo je ta dr. Schweitzer, da se ga je spomnil skoraj ves svet, ko je praznoval svoj rojstni dan sredi Afrike?
Dr. Schweitzer zasluži po pravici občudovanje vsega sveta. Zelo redki so ljudje, ki združujejo v sebi toliko talentov, ki pa istočasno stoje na toliki duhovni višini. On je muzik, pisatelj, filozof, teolog, zdravnik in misijonar in vse to prvega reda. To gotovo ni vsakdanji pojav in je res vredno, da ga omenimo.
Ko je bil 27-letni dr. Schweitzer imenovan za privatnega docenta za tuberkulozo na univerzi v Strassburgu, so mu vsi prerokovali lepo bodočnost in sijajno kariero. Toda v njem je prišlo do preokreta in sam piše, kako je premišljal, da vso to brezskrbnost ni mogel vzeti kot nekaj samo po sebi razumljivega, temveč mora tudi nekaj nuditi za to. In odločil se je, da bo neposredno pomagal človeštvu.
Eno leto pred prvo svetovno vojno je šel kot misijonski zdravnik v Afriko. Tam je zgradil bolnico, ki je kmalu postala zavetje za črnce bližnje in daljne okolice. Da bi si
RAZLIKA
Neki pariški časnikar je vprašal svojega nemškega tovariša, ki se je mudil v Parizu, kakšna je v Nemčiji razlika med optimisti in pesimisti.
„Čisto enostavna,” je odvrnil nemški časnikar, „pri nas se uče optimisti angleško in pesimisti rusko ...”
pridobil zaupanje domačinov, je zgradil bolnišnico, kot so druge koče v pragozdu. Sam je delal in pri tem mu je pomagala žena in nekaj domačinov. Kot so te zgradbe na zunaj čisto primitivne, so v notranjosti precej moderno urejene: lepe bolniške sobe in ordinacijski prostori z modernimi rentgenskimi aparati. To je bolnišnica dr. Schweitzerja v Lambarene.
Pravijo, da ni dneva, ki ga dr. Schvveitzer ne bi zaključil z igranjem na orgle. Tudi če
je še tako truden. Toda radia pa v svoji hiši ne mara. Pravi, da mu je petje ptic zunaj mnogo ljubše. In ker nima radia, je šele po drugih zvedel, da je dobil Nobelovo nagrado. In tudi to je razdelil med potrebne: nekaj je podaril beguncem v Evropi, z ostalim pa hoče graditi vasi za gobavce v Afriki.
Malo je ljudi, ki žive bolj skromno kot ta dobrotnik črncev sredi pragozda. Malo je ljudi, ki so se tako stanovitno branili pred zapeljivostjo slave kot ravno dr. Schweitzer. V teoriji in praksi je z vso svojo duhovno in telesno močjo delal za ohranitev življenja in ni izrabljal napredka znanosti za uničevanje.
PANIKA V LETALU
Ob eni ponoči smo odleteli z New Yorka v smeri proti Portorico. Nepozaben mi je ostal pogled na razsvetljeno mesto pod nami. Zvezde na obzorju so se mi zdele daleč spodaj. Kmalu sem zaspal.
Kp sem se nekako okrog štirih zbudil in pogledal skozi okno, so bile zvezde čisto drugačne kot nad New Vorkom. Nobenega ozvezdja, ki sem ga kdaj gledal, nisem mogel več najti. Skušal sem si priklicati v spomin vse svoje pičlo znanje o zvezdoslovju, pa si pojava le nisem znal razjasniti. Saj pa vendar nismo zdrknili pod ekvator, ko je pa Portorico še na severni poloblil Spanec mi ni dal dalje tuhtati, zakaj zvezd, ki sem jih še pred tremi urami gledal, zdaj ne vidim več.
Tp znanstveno vprašanje mi je rešil pomožni pilot, ki me je ob šestih zjutraj zbu-
Francoski strokovnjaki so izdelali helikopter za reševanje ponesrečencev v gorah. Slika nam kaže tako letalo pri vaji v francoskih alpah. (AND/INP)
dil in mi prav skrivnostno pošepetal, da bomo v desetih minutah pristali na newyor-škem letališču, kamor smo se vrnili, ker imamo v motorju defekt. Ta je pa lepa! Nekam čudno te stisne pri srcu, ko se na mah zaveš, da si pet ur letel nad morjem s to okvaro. Takoj ti domišljija naslika vse možnosti, ki se sicer niso uresničile, pa bi se lahko bile. Vendar sem se položaja kmalu zavedel ter se pilotu zahvalil, da so letalo obrnili, nam pa nevarnost, v kateri smo bili, prikrili ter nas pustili sladko spati.
Zanimalo me je, kakšen učinek bo ta novica naredila na ostale potnike. Najprej so budili moške. Tu je še nekako šlo. Vsak je najprej pogledal skozi okno in se oddahnil, ko je pod seboj zazrl že celino. Z ženskami je bilo bolj zanimivo. Ko so prebudili drugo in ji začeli pripovedovati, je grozno zatulila, planila pokonci in hotela skozi okno skočiti dol. Seveda so se zbudile vse ostale in, ko so videle in slišale, kako ona razgraja, so še same začele vpiti. K sreči niso vedele, za kaj gre. Ko so jim moški dojx)vedo-vali, smo pa že pristajali.
Čez eno uro smo se že zopet dvignili kar v istem letalu. Na letališču sem kupil časopis in bral, da predvidevajo v tistih treh dneh 290 mrtvih v prometnih nesrečah. Bila je namreč sobota pred praznikom dela. Vso pot sem se kesal, da sem kupil tisti časopis. Leteti vzdržema 7 ur nad morjem v letalu, ki je še pred kratkim imelo okvaro v motorjih, in z napovedjo črno na belem pred seboj, da bo od danes do pojutrišnjem 290 ljudi v USA mrtvih zaradi prometnih nesreč, res ni prijetna zadeva.
Skozi okno sem na morski gladini gledal, kako se je senca našega letala vedno bolj približevala in pomikala tik pod nas, čim bolj smo leteli proti jugu. Gremo pač v tropični pas, kjer padajo sončni žarki bolj. navpično.
Začeli smo se nižati in kmalu smo v daljavi zagledali otok Portorico ves v oblakih. In tam smo kmalu tudi srečno pristali.
IZ ŽIVLJENJA
Sultanu Solimanu se je sanjalo, da so mu izpadli zobje. Ko se je zbudil, je vprašal razlagalca sanj, kaj naj to pomeni.
„J°j, kakšna nesreča, gospodar!” je zaklical ta. „Vsak izgubljeni zob pomeni izgubo enega člana tvoje družine.”
„Kaj, ti pes?” se je nad njim razjezil sultan, „ti si drzneš meni kaj takega praviti? Izgini mi spred očil”
In dal je nalog, da je dobil petdeset udarcev s šibo zaradi svoje nesramnosti.
Ko je ta prestal kazen, so poklicali drugega razlagalca sanj in ga peljali pred sultana, ki je sedel sredi svojih dvorjanov. Ko je slišal, kaj se je sultanu sanjalo, je radostno dvignil roke proti nebu in oznanil: „Kakšna sreča! Slava našemu gospodu! Naš gospod bo preživel vse svojce!”
Sultanov obraz se je razjasnil in je rekel prijazno:
„Hvala ti, prijatelj! Takoj pojdi k mojemu zakladniku in naj ti izplača petdeset zlatnikov. Ti si jih zaslužil, ker ti vidiš več kot drugi smrtniki.”
Ko je razlagalec sanj zapustil palačo, mu je rekel eden od dvorjanov:
„Saj ti nisi sultanovih sanj razložil prav nič drugače kot prvi razlagalec.”
Z nasmehom je odgovoril modrijan: ..Zapomni si, človek lahko vse pove, važno je le to, kako."
SLEDOVI INDIJANCEV
Evropejci, iz katerih so postali Ameri-kanci, niso prevzeli pred petsto leti od Indijancev samo kontinenta, temveč tudi mnogo drugega. Poglejmo nekaj tega, kar je našlo pot iz Amerike v Evropo: tobak, koruza, krompir, paradižnik, čokolada, ananas, mokasini, viseče mreže, kinin — vse to je indijanskega izvora. Prav tako čoln iz lubja in navada na prednjo stran čolna narisati kako znamenje.
Pa tudi v besednem zakladu je še več besed indijskega izvora: beseda „tobak” je indijanska. Mnogi Indijanci so tobak čikali, nekateri so ga njuhali, skoraj vsi pa so kadili pipe, cigare ali cigarete. Beli mož jc prevzel te navade kar preveč rad. Oznake za kinin in čokolado sta indijanski. Včasih se je kaka beseda na poti k nam spremenila, včasih zelo malo kot n. pr. kakao.
V Združenih državah Amerike je 48 držav. Od teh jih ima 26 indijanska imena, poleg tega pa tudi številna mesta, kraji, jezera, reke in gore. Pomislimo na Arkansas, Ohio, VVisconsin, Wyoming, Alabama. Minnesota, Missouri, Kentucky, Ontario, Alleghany, Mihvaukec, Chicago, Potomac. To so vsa imena, ki jih ni težko izgovoriti in se tudi prijetno slišijo. Tudi nam je med temi mnogo imen znanih in morda ni nihče prej pomislil, da so imena mest in krajev, kjer bivajo mnogi naši rojaki, indijanskega porekla.
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
• i(24. nadaljevanje)
XVII.
KOROŠKI SLOVENCI POD PRVIMI HABSBURŽANI
V	severnih predelih slovenskega ozemlja, to je na vzhodnem Tirolskem, v Nižji Avstriji, severni Koroški ter zgornji in srednji Štajerski, kjer so bili Slovenci naseljeni razmeroma redko, so prešli doseljeni Nemci kmalu celo v Večino in so se tamošnji Slovenci polagoma ponemčili, proti jugu so bili pa v večini Slovenci, med katerimi so potem sčasoma utonili tudi došli Nemci. Tako se je izoblikovala nekako v XV. stol. slovensko-nemška narodna meja, o kateri smo govorili že spredaj in ki se je potem do druge polovice XIX. stol. le prav neznatno spreminjala. Toda posamezni slovenski otoki so se vzdrževali v že ponemčenem ozemlju v severni Koroški ter v gornji in srednji Štajerski še prav do XV. stol., nato pa za trajno izginili. Od podobnih nemških jezikovnih otokov so se ohranili med Slovenci bolj ali manj umetno do današnjih dni samo Kočevarji, dokler ni 1. 1941. preselil Hitler tudi teh.
V	označenem ponemčevalnem procesu je bila na Koroškem večina prebivalstva vsaj še v XII. stol. slovenska, zaradi česar so tuji pisatelji tudi radi označevali vse Slovence z imenom „Korotanci”. Celo znameniti ruski Nestorjev letopis iz XII. stol. našteva med slovanskimi narodi tudi „Horutance”, enako pruski zgodovinar Hel-mold, a tedanji zapadni pisatelji so Koroško večkrat o-*načevali tudi kot del Slovenije (..Sclavoniae”). Neki zem-Jjepis iz XIII. stol. označuje Koroško izrečno kot „win-disches lant”. Stare nemške listine nam same pričajo, da je bil slovenski jezik še v XIII. stol. močno v rabi celo v koroških plemiških krogih in tudi mnogo plemičev te dobe nosi še pristna slovenska imena. Ulrika Lichten-
steinskega je pozdravilo koroško viteštvo 1. 1227. pri Pod-kloštru v slovenskem jeziku („Bug vas primi, kralva Ve-nus”).
Precejšen mir, ki je zavladal v XIII. in XIV. stol., je jako pospeševal naraščanje prebivalstva, notranjo kolonizacijo, nastajanje novih vasi, znatno blagostanje kmečkega prebivalstva in vidno izboljševanje njegovega socialnega položaja. Že parkrat omenjeni koroški letopisec Unrest piše, da „nosijo kmetje lepšo obleko kakor gospoda in pijejo boljše vino.” Vse to so pa potem uničile zopet nove vojske in drugi pretresi v XV. in XVI. stol.
Gospodarske prilike so se bile medtem že tudi toliko spremenile, da velikim zemljiškim gospodom ni več kazalo obdelovati vseh njihovih zemljišč v lastni režiji, temveč so velike dele svojih površin dajali v zakup in v najem kolonistom in svoji odvišni služinčadi, ki je živela dotlej v skoro suženjskem razmerju do gospodarjev. Tako se je iz prvih razvil najštevilnejši kmečki sloj, ki je imel plemiško zemljo deloma v doživljenjskem, deloma pa v dednem zakupu in je odrajtoval pravemu lastniku zemlje le določene letne dajatve v pridelkih (od XIII. stol. dalje deloma tudi v denarju) in mu moral opravljati nekaj tlake. Iz drugih, bivše služinčadi, se je pa razvil oni kmečki sloj, ki je sicer prav tako obdeloval kmetije v nekakem zakupu, vendar jim je lastnik lahko te kmetije vsak čas po svoji mili volji zopet odvzel in jih izročil drugim, zato so se ti zakupniki nazivali tudi „svobodini” (..Freileute”, njih kmetije pa „Freistifte”). Toda tudi socialni položaj slednjih se je počasi vedno bolj približeval položaju pravih zakupnikov, tako da so potem v novem veku vsaj v praksi razlike med prvimi in drugimi skoro izginile in so se oboji nekako zlili v skupni sloj podložnikov. Dajatve, ki so bile točno zapisane v urbarjih in kar je bilo v njih zapisano, so kmetje pozneje ob priliki kmečkih uporov nazivali „staro pravdo” (to je stare pravice). Označena slika velja brez razlike za nemške in .slovenske kmete.
5e iz starejše dobe se je ohranilo med temi množicami podložnikov še vedno precej popolnoma svobodnih kme-
tov, vendar se je njih število stalno krčilo, ker je mnogim iz raznih razlogov bolj kazalo izročati svoje 'kmetije velikim zemljiškim posestnikom, jih sprejemati potem od njih nazaj v zakup in tako prostovoljno stopati v sloj podložnikov. Nekako vmesno stopnjo med svobodnjaki in plemiči so tvorili že spredaj omenjeni kasazi, ki so si ohranili tudi pravico umeščanja koroških vojvod, vendar je prešla ta pravica vsaj že v XIII. stol. le na „vojvod-skega kmeta” iz Blažje vesi pri Celovcu kot nekakega predstavnika vseh kasazov in svobodnjakov. Kasazi so bili dolgo časa vsi Slovenci, toda ravno zaradi svoje bližine s plemiči so se sčasoma mnogi tudi ponemčili.
Kakor po vsej ostali zapadni Evropi, tako so prešle tudi pri nas v teku druge polovice srednjega veka vse politične pravice zgolj na plemstvo, višjo duhovščino in potem le deloma še na meščanstvo. Na stare politične pravice svobodnih slovenskih kmetov je samo še na Koroškem spominjal obred umeščanja koroških vojvod, ki se je v teku stoletij po zunanjostih sicer nekoliko spreminjal, proti koncu XIII. stol. pa je dobil dokončno obliko, a v slovenskem jeziku se je vršil prav do konca. Njegov popis nam je znan iz raznih dob, a zadnji koroški deželni knez, ki je bil ustoličen po tem obredu, je bil Habsburžan vojvoda Ernest Železni dne, 18. marca 1. 1414. ,,Vojvodski kmet” je bil ob tej priliki kosez Jurij Schatter, posestnik v Pokrčah in Blažji vesi. — Ernestov naslednik, Friderik, je bil obenem tudi nemški kralj, zato je prosil Korošce, naj mu paradi kraljevskega dostojanstva” spregledajo ustoličenje in se zadovoljč le s potrditvijo vseh deželnih pravic. Korošci so mu res ustregli: dne 29. XII. 1443. se je vršilo samo še poklonstvo in s tem je bil tudi starodavnemu ustoličevanju zadan smrtni udarec. V naslednjih stoletjih se je vršilo potem le še več poklonitev koroških stanov novemu deželnemu knezu pri vojvodskem prestolu; v XVII. stol. so sprejemali celo poklonstvo navadno le še namestniki deželnega kneza, a končno je bila tudi ta poklonitev prenešena v deželno hišo v Celovec, kjer se je vršila poslednjič 1. 1728.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
CELOVEC
Pred dvema letoma so v Celovcu v Fun-derstrasse, to je poleg tiskarne Carinthia, odprli ameriško hišo ..Amerika Haus”. Na razpolago je velika nemška in angleška knjižnica, ki obsega tako gospodarstvo kakor politiko in kulturo. Knjige dajo brezplačno napdsodo. število obiskovalcev te knjižnice je že naraslo na 6400. Poleg knjig ima ..Amerika Haus” tudi na razpblago filme in filmske aparate, katerih se poslužujejo šole in društva. Gospodarski filmi so vsi iz ameriškega gospodarskega življenja in tako predvsem kmetijski filmi kažejo gospodarske prilike v takem obsegu, da za naše prilike ni polno porabno. Bolj bi na ta način pospeševali gospodarski napredek, če bi filmali vzorna gospodarstva pri nas, da bi tako dokazali vsakemu gledalcu, da so tudi pri nas dane možnosti gospodarskemu napredku.
»Amerika Haus” prireja tudi razna predavanja iz ameriškega gospodarskega in kulturnega življenja.
LIBUČE
Pred kratkim je doletela v šmarjeti g. Ferdinanda Broman, pd. Ciglarja, huda nesreča. S konjsko vprego je hotel iti k svojemu sinu v šmarjeto. Na poti mu je pripeljal nasproti traktor, konj se je splašil in z vprego vred padel v cestni jarek. Ciglar je padel z voza in pri tem dobil hude poškodbe. Sedaj se zdravi v bolnici. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
DVOR PRI ŠMIHELU
V tednu pred božičem je peljal Trapov Pepi drva iz Šmihela v Dvor. Pri Tratniku je hotel sesti na voz, ki je bil naložen z drvmi. Spodrsnilo mu je, padel je črez voz in si pri tem zlomil nogo nad kolenom. Ta-koj je prišel zdravnik in je odredil prevoz v bolnico. Tam so ga zdravili tri tedne, na
14.	prosinca 1955 so ga operirali. Dobil je narkozo in se po narkozi ni več zbudil. Kaj je bil pravi vzrok smrti, zdravniki še do danes niso povedali. Nam se čudno zdi, da je moral tako mlad fant, ki je bil zdrav in močan, zaradi te operacije umreti.
Šele v sredo smo ga mogli položiti k zadnjemu počitku, ker ga je bolnica izročila materi šele v torek 18. januarja.
Pogreb Trapovega Pepi ja, tega mladega, pridnega fanta je bil veličasten. Farna cerkev se je napolnila kot že dolgo ne pri kakem pogrebu. Štiri gospodje so spremljali žalni sprevod, preč. g. župnik August čebul, stric rajnega, ter domači g. kaplan Nemec od hiše, preč. g. župnik Poš iz Globasnice in domači gospod župnik od križa. Pevski zbor pod vodstvom Mihe Sadjaka je pel pri žalnem sprevodu, v cerkvi in na grobu zadnje poslovilne pesmi rajnemu v pozdrav. Veličastno je donela pesem „Jaz sem vstajenje in življenjie” po cerkvi. In vsi smo imeli občutek, da ima ta, katerega hrani mrtvaška krsta, že večno življenje v Gospodu! Gospod župnik Čebul se je poslovil od rajnega nečaka, ki se je preselil iz majhne hišice v Dvoru v nebeške dvore večnega Očeta ter k svojemu očetu Jožefu Trapu, ki ga iz vojske ni bilo več nazaj. G. župnik Picej je postavil mladega fanta kot vzor in ideal katoliške mladine. Saj ravno najboljše kliče Bog iz naše srede kot spravno žrtev za hudobije tega sveta: Kaiser Foltej, Janez Mlinar, Aplenova Milka itd. Beli venci so pokrili črno gomilo, kakor se je narava oblekla v belo oblačilo za ta pogreb kot znak veselja in nedolžnosti, v kateri je šlo mlado življenje v večno življenje. Materi vdovi ter vsem Trapovim izrekamo iskreno sočutje ob izgubi prve pomoči, katero bi mati lahko imela, odkar jo je zapustil mož s štirimi otroki, Rajni Pepi naj počiva v miru in naj prosi v nebesih za našo mladino!
Veliko večjo srečo pa je imel Vižarjev oče, kateremu so v Celovcu odrezali levo nogo; ko so se pripravljali, da bi mu še desno, jim je ušel domov; po osmih dneh pa je začela trkati smrt na vrata in je z eno samo nogo potegnil v VVolfsberg, kjer so mu zdravniki hitro brez narkoze odrezali še to in ga tako rešili gotove smrti.
BISTRICA- RUTE
Dne 14. januarja smo spremljali v obilnem številu k zadnjemu počitku rajno mater Nežo Cimpasser. Ravno na pogrebni dan je doživela 88 rojstni dan. Visoko starost je dosegla, saj je bila ena najstarejših
žena v fari. Rajna mati je veliko trpela, imela je šest otrok in brez vsakega premoženja je z rajnim očetom s trdim delom spravila to družino naprej. Koliko je trpela, ko je morala nositi težke butare železa v Peci v rudokopu. Bila je tudi verna, veliko je molila na stara leta, hodila k svetim zakramentom, z veliko težavo naredila dolgo pot iz šmelca v Šmihel, da je mogla iz rok domačega župnika sprejeti sveto obhajilo. Tako je častila domačega gospoda, da je bilo res ganljivo. Ni se ji zdelo več vse prav opravljeno, če gospoda ni bilo doma. Največji prazniki v njeni starosti in bolezni so bili tisti, ko jo je prišel gospod na dom obhajat, kar ni bilo tako redko. Tako se je z Jezusom ločila od tega sveta. Pevci so ji zapeli zadnje pesmi v slovo: »Mati se po-
kličemo: še na mnoga, mnoga leta! 15 let ste si še pripisali sami za ta zakon, mi Vam želimo pa še petnajst zraven, tako da boste stari ravno 100 let — ali pa še več, kakor očaki v stari zavezi!
STRPNA VAS
Pri na? sta, se v nedeljo, dne 23. januarja poročila Miha Valant, miner pri tvrdki za regulacijo hudournikov (Wildbachverbau-ung), pd. Gojerjev v Strpni vasi, in Helena Morth iz Strpne vasi. Za priči sta bila Martin Bricman, zidar v Strpni vasi, in Florijan Mdrt iz Dvora, uslužben v pivovarni Sor-gendorf. Poroka je bila čisto tiha, a kljub temu so izvedeli pevci in so zapeli ženinu in nevesti pozdrav ob vstopu v zakonski stan. Poročal je domači gospod župnik, „hoj-
............
Celovčani in Slovenci iz bližnje in daljne okolice 1
s i/ Mdctfa, 13. (tfouacia ?
NA VESELO IN DRUŽABNO PUSTNO PRIREDITEV,
katero priredi Slovensko kulturno društvo v Celovcu v Kolpingovi dvorani v nedeljo, dne 13. februarja 1955. Začetek popoldne ob 15. uri. Na sporedu je veseloigra »PRIČARANI ŽENIN” z znanimi priljubljenimi igralci domače dramske družine. Po igri je PLES, poskočne melodije igrajo znani celovški muzikanti, vmes VELIK SREČOLOV s številnimi lepimi dobitki in še razna druga prijetna presenečenja. Našli se bodo rojaki iz Celovca, okolice in dežele ter v veselem razpoloženju in prijetni domači zabavi preživeli res pestro družabno popoldne in večer.
Za pijačo in jedačo je preskrbljeno. Vstopnina je zelo nizka in vstopnice v predprodaji dobite v pisarni »Našega tednika-Kronike.”
slavlja” in »Oj tužna pot, oj zadnja pot..”
Rajna mati naji počiva v miru! — Cim-passerjevim pa naše iskreno sožalje.
BISTRICA PRI ŠMIHELU
V nedeljo, dne 16. januarja 1955, se je poročil Kapunov oče z Marijo Matvos, rojeno Kramolc. Vajeni smo ženinov iz vseh stanov in starosti. Vendar je bil ta ženin svojevrsten, štirikrat so ga oklicali: prvič se mu v življenju ni posrečilo stopiti s svojo prvo nevesto v zakon, kajti še pred poroko mu je nevesta pobegnila. Trikat se je poročil in v nedeljo, dne 16. januarja, je stal že tretjič v isti obleki kot ženin pred oltarjem. Lahko si mislite, da potemtakem Kapunov oče že ni več mlad, saj ima že sedem križev na hrbtu. Zdelo pa se nam je, da se je kot ženin pomladil kar za deset let. Na veseli »hojseti” pri Likebu je bil popoldne on najbolj živahen in se je sukal kakor ženin s 40 leti. Čisto sam je bil, odkar mu je umrla žena, in je razumljivo, da se je naveličal samskega oziroma vdovskega stanu, ker je moral pač opravljati vsa domača deia sam, poleg tega pa še garati na polju. Spom-
set” so pa obhajali pri Likebu v Šmihelu. Miha je pa starešini dobro delo kar vrnil, kajti v nedeljo je bil pa on za krstnega botra pri otroku Martina Bricmana.
Otroku so dali ime Valentin. Letos je bilo v fari že šest krstov, če bodo celo leto tako pridno nosili otroke h krstu, potem bi imeli ob koncu leta res lep prirastek novih faranov, kajti šestkrat dvanajst je 72! Prosili bi dopisnika, da bi nam poročal kar sproti o naraščaju v fari.
RINKOLE
Dalj časa se že nismo oglasili in tako se je nabralo že kar precej novic. Hriberni-kovo hišo je obiskala bolezen in sicer je zbolela mati. Poklicati so morali gospoda župnika, da je opravil zadnja opravila pri bolniku. Tudi dve mlajši hčerki sta bili bolni. Pa ne samo bolezen, tudi nesreča je obiskala Hribernikove. Kar vsi vaščani vedo, so imeli pri Hriberniku najlepšega konja v vasi. Nenadoma je zbolel in so ga morali zaklati. Če- zimo, ko je konj dalj časa v hlevu, kaj hitro lahko zboli. Ko pridejo spet na zrak, se po navadi preženejo in dobijo vročino in notranja vnetja. K sre-
OTVORITEV NOVE PROSVETNE DVORANE V ŠT. PRIMOŽU
V PODJUNI
Slovensko kulturno društvo v št. Vidu v Podjuni otvarja v nedeljo, dne 13. februarja 1955, ob pol 3. uri popoldne, novo prosvetno dvorano pri Voglu v Št. Primožu.
Na sporedu je igra »PLAVŽ” (prirejajo domači igralci) in nastop domačega pevskega zbora.
Vabimo vse prijatelje dobre igre in lepega petja k temu kulturno-zgodo-vinskemu dogodku!
O d b o r
nil se je besed sv. pisma: človeku ni dobro samemu biti. Zato je šel v pliberško faro, kjer je bil tudi sam svoj čas doma, po svojo izvoljenko Marijo Matvos roj. Kramolc, ki naj bi z njim vred nosila breme zakonskega stanu in zakonski jarem. Oba pa sta prepričana, da bo tudi njun zakonski jarem lahak in breme tega stanu sladko, kajti oba ga bosta skupno nosila. Drug drugemu bosta pomagala nositi križ starosti.
Kapunovemu očetu želimo mnogo božjega blagoslova v zakonskem stanu ter mu
či so imeli Hribernikovi konja zavarovanega in so tako dobili odškodnino.
Tudi ob gladkih cestah in potih se prav rade pripetijo nesreče. Žrtev ledenih potov je bila pred kratkim tudi Kosova mati. Padla je tako nesrečno, da so jo morali prepeljati z rešilnim avtom v celovško bolnico, [usta Portsch na Rutah pa je dobila majhnega sinčka, ki pa je tako hudo zbolel, da se je dr. Fritzerju komaj posrečilo ga rešiti.
Oglejmo si še na kratko našega napred-
nega gospodarja čreznika. Ker noče zaostajati za drugimi, si je kupil krasen avto. To je zelo prijetno, da je na vasi kakšen avto, kajti vedno se še kaj pripeti, da je ■treba takoj poklicati zdravnika ali pa pripeljati koga v bolnico. Prepričani smo, da bo gospod čreznik ustregel nujnim potrebam in rad priskočil v stiski na pomoč.
Kljub temu, da je letošnja zima mila, vendar ljudje pri nas precej bolehajo. Tudi Kajžrov hlapec je zbolel in moral iskati zavetišča in zdravja v bolnici, drugega hlapca pa, ki je sedaj pri Kajžru, pa je doletela nesreča.
Kar se tiče naših potov, bi omenili samo to, da so sedaj v boljšem stanju. Vedno spto polagali veliko važnost za zboljšanje potov, sedaj pa so naša pota lepo popravljtma. Tudi občina je videla nujno potrebo in tako prispevala po zmožnosti s finančnimi sredstvi.
GREBINJ
Za resnega vernega človeka je malo Veselja po širnem svetu in ožji domovini. Vse preveč je zlobe, hudobij in nesreč. Ljudje smo pač takšni, da bi najrajši imeli kar vse najlepše in vse popolno. Toda nič popolnega ni na tem svetu. Posebno pa Slovenci nimamo z rožami nastlane poti. V drugih farah bo verjetno še bolje, ampak pri nas, ko smo prav na narodni meji, je v tem oziru zelo slabo. Drugod so še vsaj šole kolikor toliko, imate kulturne prireditve, ki osvežujejo narodnega in verskega duh^. Kaj pa mi?
Naše v skrbeh in težavah zakopano ljudstvo se še za narodnost in politiko nikoli ni dosti brigalo, ampak se je zanašalo mirno na svoje duhovnike. In ravno to slabost nasprotniki naše narodnosti izrabljajo v svoj prid. Slabosti izrabljati, to pa ni ntfjS beno junaštvo. A kljub vsem težavam in nasprotstvom se ne smemo vdajati trpkemu pesimizmu, marveč si moramo vedno ohraniti veder optimizem, vsak pač po možnosti. Kdor bi se hotel držati načela: »Vse ali pa ničesar”, ta bi prav kmalu opešal, vsaj pri nas. Kdor hoče kaj doseči in zadovljen biti, se mora znati tudi z malim zadovoljiti.
Starejši se pa veselimo, da je vsaj en dan v letu naš, in to je dan češčenja, katerega praznujemo dne 23. januarja. Letos je bila to ravno nedelja. Sv. mašo s slovensko pri- ■ digo in slovenskim petjem je opravil gospod dr. Šegula, katehet glavne mestne šole v Wolfsbergu. To se je ljudem zdelo dobro in bi hoteli kar vedno tako imeti. Saj to bi nam morali dati, kar nam gre. Če pa že v cerkvi ni vse slovensko, potem je razumljivo, da gre sčasoma vse v zgubo. Za starej še ljudi je to še posebno hudo, ker smo pač vajeni v cerkvi slovenske besede. Tudi pr^ v procesijah in shodih smo molili in govorih slovensko, ker nam pač bolje gre kot pa nemščina.
Nadaljne nagrade za naše križankarje:
11.	Zaboj Specialnega SCHLEPPE-piva (24 steklenic) — darilo pivovarne Schleppe.
12.	Zaboj specialnega SCHLEPPE-piva (24 steklenic) — darilo pivovarne Schleppe.
13.	Blago za pregrinjala (ostanek nekaj metr.) — darilo tvrdke LODRON v Beljaku.
14.	Gumijasta steklenica - termoforka — darilo trgovine z ortopedičnimi potrebšči nami FIAL, Celovec, Stari trg.
15.	Praktični stolček — darilo Doma pohištva STADLER - Celovec.
16.	Moška samoveznica (kravata) — darilo trgovine VVALCHER, Celovec.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja 6. 2.: 7.20 Duhovni nagovor — 7.25 S pev raijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 7. 2.: 13.55—14.25 Poročila in objave. — Za našo vas — 18.45—19.00 Voščilo po radiu (Zvočna slika). — Torek, 8. 2.: 13.55—14.25 Poročila in objave. — Zdravniški vede?.. — Poje in igra Miro Kcrnjak. — Sredic 9. 2.: 13.55-14.25 Poročila in objave. — ... sedaj pa igra Gorenjski kvartet. — 18.45—19.00 Za ženo in družino. — Četrtek, 10. 2.: 13.55—14.25 Poročila in objave. Razvojne črte slovenske proze. — Petek. 11. 2.: 13.55—14.24 Poročila in objave. — Od pravljice do pravljice. — 18.45—19.00 Slovenske pesmi. — Sobota 12. 2.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi od srca do srca.
Uničujmo plevel
Našim gospodinjam
To beremo v strokovnih knjigah in časopisih, tako učijo na kmetijskih šolah. Nekaterim se zdi ta „klic” nepotreben; vmes so pa zopet mnogi podobni našemu rajnemu sosedu, ki je strokovne članke vedno bral in polglasno v brke zagodrnjal: „Naj pišejo, kar hočejo, jaz bom pa delal, kakor bo meni prav!” Pri vsej strokovni izobrazbi in večletni praksi kmetski človek le ne more mimo dejstva, da on ne odloča, koliko bo pridelal. Tudi meni pri delu večkrat pridejo na misel besede pesmi, ki pravi: „Mi smo delali, sejali, rasti pa ne bomo dali. Ti (Bog) edini moreš dati delu blagoslov bogatil” •
Poleg tega nam pridelek odmerjajo škodljivci, rastlinske bolezni in plevel. V potu svojega obraza spravljamo v kašče in shrambe to, kar tem škodljivcem ostane. Poleg do sedaj opisanih rastlinskih zajedalcev in bolezni pa naredi plevel do desetkrat toliko škode.
PLEVEL ŠKODUJE
pridelku s tem, da ovira rastline v razvoju, jim jemlje za rast potrebno hrano, vlago, svetlobo in toploto. Obenem pa močno ovira in obtežuje obdelovanje (plevel se nabaše na plug, brano, sejalni stroj, okopal-riik, osipalnik itd.); ovira spravljanje pridelka, daje zavetje številnim rastlinskim škodljivcem in boleznim. Kulturna rastlina slabo raste ter da majhen in malo vreden pridelek.
Zemljo plevel močno izčrpa, oslabi. Gnojenje s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili še vedno ne zadostuje za potrebe dobrega pridelka in za velike potrebe bogato razrastlega plevela. Rastline na njivi, kjer je veliko osata, so bledozelene in zaostale v rasti. Kurja črevca, njivska repica, lapuh, rogovilček, laboda, dresno, preslica, a v žitu še ljuljika, grahovr, plavica, kokolj, mak, njivski slak, ki se ovija in preleta žita, ki kaj rada poležejo in jih plevel preraste. Po zadnji vojni, ko smo prišli nazaj na našo kmetijo, je bilo toliko plevela po njivah, da se setev iz njega ni videla. Na večjih posestvih, kjer ni bilo dovolj delavnih moči, je moral gospodar njivo preorati in zasejati drugo kulturo, ker bi obdelovanje ne uspelo in bi bilo predrago.
PLEVEL SE IZREDNO HITRO RAZMNOŽUJE
s semenom, koreninami (pernica, slak), čebulicami itd.
Enoletni plevel se razmnožuje s semenom. Večletni s semenom in koreninskimi poganjki ali čebulicami. — četudi je plevel precej trdoživ in ima razmeroma majhne življenjske zahteve, ne uspeva dobro v vsaki zemlji. To vsak kmet dobro ve, saj vidi, da raste druge vrste plevel v lahki in peščeni kakor v težki glinasti zemlji in ilovici; zopet druge vrste pa tem, kjer primanjkuje
Himiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Naše cenjene čitatelje in /.lasti naše gospodinje moramo opozoriti na znano strokovno trgovino za dom in kuhinjo.
N. SEHER
Celovec. BehnhofstraBe (Verkaufshallen)
Ta trgovina obstoji Je čez 25 let in uživa po vsej ožji in širši celovški okolici zaradi točne in solidne postrežbe ter zmernih cen velik sloves.
Tu dobi vsaka, tudi najbolj zahtevna gospodinja, kar ji poželi srce: vsakovrstno porcelanasto (od najfinejše do navadno) in lončeno posodo, jedilne pribore v raznih kvalitetah, stekleno posodo vseh vrst — iz navadnega in svinčenega stekla (gladko, brušeno v raznih vzorcih) za kuhinjo in za olepšanje sobne opreme. — Ne manjka tudi vsakovrstnih keramičnih izdelkov (različne vaze, sklede, pepelniki itd.). — V trgovini dobimo tudi raznovrstno kuhinjsko posodo in nczgorljivcga stekla, dalje razne aparate za kuhanje kave. — Končno naj omenimo tudi vsakovrstne uporabne predmete oziroma izdelke iz lesa, kateri tudi ne smejo manjkati v nobenem gospodinjstvu.
Gospodinje pridite in kupite vse potrebne kuhinjske in hišne predmete zelo dobre kvalitete v trgovini SEHER, kjer vam bo njen lastnik in ostalo osobje prijazno postreglo tudi v slovenskem jeziku. Posebno sedaj imate ugodno priliko, ker je inventurna prodaja, pri kateri dobite ceneje, tako da si prihranite veliko denarja.
potrebne vlage in zopet druge na močvirnatem travniku ali njivi.
KAKO UNIČUJEMO PLEVEL?
V prvi vrsti poskrbimo, da bomo sejali čista žita, detelje in travne zmesi. Na gnoj in smetišča — kompostne kupe — ne smemo metati plevela z zrelim semenom. Živine ne smemo krmiti s plevelom, ki ima zrelo seme. Vemo namreč, da pride seme skozi prebavila popolnoma ohranjeno in dobro ka-Ijivo v gnoj.
Veliko plevela se ohrani in dozori na širokih mejah med njivami. Meje je treba večkrat pokositi, da plevel ne dozori. Redno menjavanje kultur na isti njivi plevel zelo ovira v razvoju. Pri tem menjavanju — kolobarjenju — ko po okopavinah in žitu pride detelja, katero večkrat na leto pokosimo, z večkratno košnjo najbolj gotovo uničimo številne plevele. Če poskrbimo, da je detelja primerno gosta in dobro oskrbljena, da hitro raste, se v njej.zaduši veliko plevela.
Druga skrb je uničevanje plevela s plet-
Starejši in mlajši otroci
'Svoji birmanki sem poslala za god poleg slaščic tudi lepo, precej veliko punčko. Takole mi piše potem v pisemcu: „ ... Botri-ca, kako sem vesela Vaših darov, še prav posebno pa punčke. Samo Vi me nimate za tako veliko, da bi se ne smela več igrati. Očka in mamica sta mi kupila knjige in druge nepotrebne reči...”
Spoznala sem, da dobra znanca ne ravnata s punčko prav. Takole nekako sem jima pisala: „ ... Kako, da ravnata z majhnim otrokom kot z odraslim? Verjetno zato, ker ima Mojci dva mlajša bratca? Ali ne vesta, da je za otroke hudo odrasti, kot je nam neljubo, da se postaramo. Postati velik pomeni za otroke zapustiti sladko in svobodno igranje in se vkleniti v kup neprijetnih dolžnosti. Ta žalostna zavest odraslosti je najbolj živa pri tistih otrocih, ki imajo mlajše bratce in sestrice in so neprimerno večji od teh malih „srčkov”. Ravnajta z Mojciko tako, da se bo čutila otro-
Pri higijenskem institutu na Dunaju so uredili poseben oddelek za prciskavanjc seruma. S tem so olajšali kontrolo serumov, ki jih izdelujejo in uporabljajo v Avstriji. Slika nam kaže socialnega
na deželi, sem prinesla njenemu devetletnemu sinu Hanzeju žogo. Starši so se malo protivili, češ da je njihov Hanzej že prevelik za take reči. Ko sem mu jo ponudila, so se otroku hipno zasvetile oči, a takoj nato je povesil pogled in se ni upal vzeti žoge.
„Saj se ne igram več”, je odgovoril, pogledal mamo in nato dodal: „Dam jo mojim mlajšim bratcem”.
Zasmilil se mi je. Hanzej si je zaradi stalnih opominov staršev: „Saj si že velik, moraš dati lep zgledi Odjenjaj ti, ki si starejši”, ustvaril tako sodbo o svoji velikosti, da se mu je zdelo, da mora celo hoditi, obnašati se in govoriti z isto preudarnostjo kakor odrasli.
#
Bog ve, koliko otrok trpi zaradi tega, ker so najstarejši in gojijo pritajeno sovraštvo v svojem srcu do svojih mlajših bratcev in sestric, katerim se ne štejejo leta in so tudi v desetem ali petnajstem letu še ..ljubčki”, samo zato, ker so se slučajno rodili zadnji.
Bratska in sestrska ljubezen je silno nežna, a vendar imamo mnogokrat priliko o-paziti, da se bratje in sestre med seboj tudi sovražijo ali pa da vlada med njimi skrajna brezbrižnost. Starši bi morali že iz malega gojiti v njih to medsebojno ljubezen, s katero jim dajo dragoceno tolažbo za mnogokrat neveselo življenjsko pot; tolažbo, ki jo bodo rabili zlasti takrat, ko njih več ne bo. Že v prvih letih bi morali starši odstraniti vsak vzrok mržnje in ljubosumnost, med brati in sestrami s tem, da ne zanemarjajo starejših zaradi mlajših, sicer postanejo zadnji prvim v nesrečo, namesto v veselje.
*
Se en primer iz življenja, ki naj podkrepi moja izvajanja. Dve družini sva stanovali v isti hiši. Ko sedim nekega dne v vrtni utici, vidim kako vodi sosedov devetletni Peter svojega štiriletnega bratca Pa-velčka za roko po travniku. Čez kratek čas priteče Pavelček ves objokan in opraskan po obrazu. Za njim stopa ves potrt Peter. Mati vzame jokajočega otroka v naročje, oče pa se zadere nad Petrom: „Zakaj nisi bolj pazil nanj? Saj smo ti ga vendar izročili v varstvo.”
ministra pri pregledu
vijo in obdelovanjem. Zato njivo takoj po žetvi plitvo preorjemo. Seme pride v zemljo, kjer vzkali in se s kultiviranjem ali bra-nanjem v suhem vremenu popolnoma posuši. Ako pa do pozne jeseni preostalo ple-velno seme vzkali, njivo pred zimo globoko preorjemo — sprahamo — in tako do kraja uničimo ves plevel. Z brananjem uničujemo plevel v krompirju in žitu. Krompir, ki ga prebranamo, istočasno tudi plitvo okopamo že z brano samo. Vse to pomaga, da krompir lepo in enakomerno priraste iz zemlje. — Tudi prebranana žita so s tem okopana, plevel uničen in zemlja odprta.
Kokolj, grahor, repico, labodo itd. pa moramo prej populiti, predno je žito v klasju. Osat se da v vlažni zemlji globoko izpuliti, če ga nizko pri zemlji primemo. Sicer ga moramo vsaj globoko izpodrezati.
Poleg tega lahko kupimo prav dobra sredstva (prašilo ali pa škropivo), ki prav zanesljivo uničijo plevel in kulturnim rastlinam ne škodujejo. Tudi niso strupena človeku in živalim. Največ uspeha je tedaj, ko je žito komaj 15 cm visoko in ima plevel 4 do 6 listov. Plevel, ki se ne uniči popolnoma, pa vsaj tako zaostane v rasti, da ga medtem žito preroste in zaduši.
POSODE ZA ŽITO IZ PLATNA ZA JADRA
Pomanjkanje shramb za žito na farmah v Združenih državah v Ameriki je dalo povod neki tovarni, da je začela proizvajati hranila za žito iz lahkega prepariranega platna za jadra. Ta se na polju lahko postavi in napolni s pomočjo mlatilnice. V enem je prostora za 350 hektolitrov. Za zadrževanje vlage je platno prevlečeno s tanko plastjo gumija. Kadar te posode ne rabijo, jo lahko zlože in shranijo pod streho. (AND)
kjer so poskusne živali. (AND)
ka čim dalj časa. Skušajta ji,podaljšati blaženo otroško dobo, dajta ji punčk in drugih igrač, pustita jo, da se igra in skače. Seveda nekaj: dolžnosti pa naj le že ima, da se počasi privadi delu. Te dolžnosti pa naj bodo res še majhne — pomoč mamici v malenkostih ...”
*
Ko sem šla pred časom na obisk k svoji dobri znanki, ki je premožna gospodinja
------------------------ KUHI
Knajpov krompir. Skuhaj: olupljen in na koščke zrezan krompir v slani vodi in odcejenega stlači. Namesto odcejene vode mu prilij vrelega sladkega mleka toliko, da je gosto tekoč. Lahko zamešaš tudi smetane.
Paradižnikov krompir. Zreži krompir na precej velike krhlje in ga osoli. Stresi ga na olje in nekaj časa praži, nato prideni pretlačenega paradižnika, nekoliko paprike ter pari pokrito tako dolgo, da se posuši mokrota in pokaže olje. Dodaj nekaj zrn strtega česna in po potrebi soli.
Hrenov krompir. 6 do 8 olupljenih krompirjev odcedi in stlači. Vročemu prilij Vs litra kisa, ki si ga razmešala z dvema žlicama nastrganega hrena, in nekaj žlic olja. Dobro premešanega nakopiči v plitvo skledo in z žlico lepo oblikuj.
Krompirjevi brizganci. V krompirjev pire zamešaj malo popra, muškatnega oreščka in 2 razmešana surova rumenjaka. Če treba, prideni še soli. Napravi z brizgalnico na rahlo pomazani pločevini polžaste kupčke, rahlo jih pomaži z raztepenim rumenjakom, rumenkasto zapeci in takoj serviraj.
Ocvrt krompir. Olupljen krompir zreži na rezance kakor debelo naribano kislo
Petra je zadelo očetovo karanje. Gotovo ni bil najmanj kriv padca svojega bratca, a pogosta in huda očetova karanja so ga uverila, da je on kriv vsega tega. (Nekatere otroke je lahko prepričati o krivdi, tudi kadar niso nič zagrešili.) Ubogi Peter je prosil z solznimi očmi odpuščanja.
Peter je sicer preveč blaga in strpna duša, da bi zasovražil svoje bratce, a kdo ve, če se ne bo čez čas porodila v njegovem srcu tiha mržnja in sovraštvo do ljudi svoje krvi, katerih žrtev je.
N J A----------------------------------
repo. Operi, nasoli ga in razsoljenega na cedilniku odcedi. S prtičem osušenega povaljaj v moki, jajcu in, če hočeš, tudi v drobtinah ter v vroči masi ocvri. Rumenega poberi s penovko in na cedilniku odcedi. Pripravi ga tik pred serviranjem, sicer nima dobrega okusa.
Pečen krompir s parmezanom. Olupljen, poljubno zrezan, splaknjen, osoljen in osušen krompir stresi na pločevino, polij z vrelo mastjo, potresi z nastrganim parmezanom ter speci v vroči pečici.
Pološčen krompir. — Razreži krompir na enake poljubne velikosti, ali napravi male krompirčke ter jih v slani vodi na pol skuhaj, Na cedilniku odcejene stresi v mast, v kateri si rumeno spenila 1—2 žlici sladkorja. Potresaj krompir, da se enakomerno obarva in počasi pokrito peci, dokler ni zmehčan.
FOTOGRAFIJA V ENI MINUTI
V New Yorku so napravili nov aparat, ki napravi fotografske kopije brez temnice v manj kot eni minuti. To bo zelo pripravno za preskrbo dokumentov. (ADN)
idai kupu* pocetd! Inventurna prodaja pri N. SEHER
Stro> ovna trgovina za Mine In kuhinjike potreblime Celovec Klagenfurt. BahnhofstraBe (Verkaufshallen) Kuhinjska posoda - Steklo - Porcelan - Jedilni pribor
&aSL je denm
Ta pregovor je angleški. Poznan je dobro vsemu svetu. Pa je čas celo več kot denar. čas je tkanina, iz katere krojimo življenje. Kdor torej hoče v življenju napredovati, mora prav ceniti čas.
Dandanes postaja čas vedno važnejši. V trgovinah na Vzhodu sicer trgovci veliko govore, da premotijo kupce. Pri naprednih narodih pa ne govorijo veliko ne trgovci ne kupci ne šefi in ne delavci. V najbolje urejenih ameriških trgovinah vise na steni sledeči in podobni napisi: Ko ste svoje delo opravili, izvolite oditi. Smo že obveščeni, kakšno bo vreme! Prebrali smo že vse novice!
Kadar si izposojujem v knjižnici knjige, premišljujem nekatere pisatelje, ki so napisali toliko knjig. Le kje so dobili poleg svojega dela, poleg svoje službe še toliko časa za pisanje. Ti so res morali izrabiti vsako minuto v svojem življenju.
Čas prinese vse, a čas tudi odnese vse! Čas gradi, a čas tudi ruši!
v	*
■ Velika modrost je v tem, da čas dobro izrabimo. Zlasti ti, mladina, moreš dobro izrabiti svoja mlada leta za delo in učenje. Mladost je vendar doba zbiranja kapitala in znanja. V poznejših letih boš morala črpati iz tega duhovnega blaga.
Že sam ustroj človeškega organizma nas opozarja na to. človek se z lahkoto uči le do svojega 25. leta. Potem pa ima človek slabši spomin, a večjo zmožnost lastnega ustvarjanja. Kar človek glede znanja v mladosti zamudi, težko nadomesti v poznejših letih.
Mladina, izrabi svoj čas! Privošči si seveda tudi dovolj počitka in zaibave! Ne mešaj delo in žaba vol Tvoje geslo bodi: Kadar delaš, delaj tako, da izrabiš vse svoje sile, med počitkom pa se nasmej prav iz srca in uživaj čisto radost življenja — tedaj ne misli na delo! Glej samo, da ne boš nikoli z nepotrebnim sanjarjenjem izgubljala dragocenega časa.
Mlade kuharice vabijo
Glej, mala Ljudmila v tečaju je bila se peči učila — in zdaj zamesila je v skledici kvas zares, ne za špas!
/.a našo razstavo, bo pekla za stavo!
Dekleta tečaja medgorskega kraja že pečejo tudi reči vse od kraja:
domače slaščice, maslene potice, vseh vrst gibanice in leete 'i medice, roladc in torte in štruklje vse sorte.
medene obročke za dečle, otročke, za fante srceta, prav toplo ogreta . .
Denar zdaj zberite in k nam prihitite; kar boste želeli za d'nar vse dobite!
Na odru igrale velike in male vam bomo lepo. da luštno res bo'
Prijatelji, pridite k nam vsi na posel! Prisrčno vas vabi zbor vaških deklet!
Morda ima prav. — Neki gorski župnik je pri razlaganju vesoljnega potopa rad na-glašal, da je bil golobček, ki je Noetu prinesel oljkino vejico v znamenje bližnje rešitve, in ne golobica. Hudomušno je dostavljal: „Golobček, pravim, in ne golobica!” Pa so ga vprašali, čemu golobček. — „Golobica bi ne mogla držati svojega kljuna zaprtega ob tako silno važni novici,” je tehtno odgovoril.
!3ui- mladino in pvosvtto
PROSVETNI VEČER V CELOVCU
Naši narodni običaji in življenje v slikah
Slovensko kulturno društvo v Celovcu je. priredilo v petek, dne 21. januarja zvečer v prostorih ,,Našega tednika” prosvetni večer. Na sporedu je bilo predavanje o narodnih običajih, z lepimi skioptičnimi slikami, katere nam je pokazal č. g. Zaletel, ki jih je tudi sam slikal. Saj se nam je že večkrat predstavil in ga poznamo kot mojstra fotografije. V pestrih in pisanih barvah smo gledali posnetke iz našega življenja. Božične običaje pa so spremljale božične pesmi. Vse cerkveno leto smo gledali v slikah, ki so nas vodile od enega letnega časa v drugega ter nam prikazovale čudovito lepoto narave ter resnost dela na polju. Pozornost so vzbudile slike iz živalskega sveta, ki so bile zelo dobre in zahtevajo veliko potrpežljivosti fotografa.
Slike, katere so nam v vsej svoji lepoti odkrile narodne običaje Zilje, Roža in Podjune, smo videli, koliko narodnega bogastva je skritega v našem ljudstvu in naših treh dolinah, tako da smo naravnost občudovali
šege in navade naših krajev, katerih morda do sedaj še nismo vseh poznali.
Prosvetnega večera se je udeležilo več celovških rojakov, tako da je bila soba KKZ čisto polna. Zelo veseli smo bili obiska celovških slovenskih bogoslovcev, ki so se ski-optičnega predavanja polnoštevilno udeležili, in upamo, da se bodo tudi bodočim povabilom radi odzvali. Prepričani smo, da je dobil vsak obiskovalec najlepše vtise, ko je videl vsaj v slikah vse tiste čudovito lepe koroške kraje, katerih nima prilike videti vsak dan. Začetkom posta pa se bomo spet zbrali k prosvetnemu večeru, da nadaljujemo v slikah pot po naši domovini. Že sedaj vse prisrčno vabimo!
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiii
VABILO
Igralska skupina v Dobrli vesi priredi v nedeljo, dne 6. II. 1955 v Narodnem domu ob pol 3. uri popoldne igro DOMAČIJA
Vabijo igralci
iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiitiitiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiii
VABIMO
na razstavo in prireditev ob priliki zaključka gospodinjskega tečaja
V MEDGORJAH, DNE 6. FEBRUARJA
Razstava in oderski nastopi bodo v gostilni pri MAUTNERJU.
Razstava bo odprta od 10. ure dopoldne do 5. ure zvečer.
Začetek prireditve bo točno ob 2. uri popoldne s sledečim sporedom;
Petje dekliškega in mladinskega zbora, simbolično rajanje,
igri: ..Pustni krapi” in »Upravičeno maščevanje”, govor in deklamacije.
Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEJO TEČAJNICE IN VODSTVO.
Ota fuistiie nedelja tul a Št. f&upert!
Gojenke kmetijsko-gospodinjske šole pri šolskih sestrah v St. Rupertu pri Velikovci pripravljamo za nedeljo, 20, februarja t. L, pustno prireditev.
Na sporedu bo :
»ZVEZDA REPATICA”
veseloigra s petjem in rajanjem v 4 dejanjih.
Poleg tega bomo zapele še nekaj okroglih. — Vsaj za pustno nedeljo poskrbite, da boste Židane volje in se nasmejali v družbi, po kateri ne boli glava, ampak je veselo in zadovoljno srce. Pridite k nam! Ne boste razočarani! To Vam obljubljamo in vas vse od blizu in daleč prisrčno vabimo
Gojenke.
iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiimiiiiiHiiiiiiimiimiiiimiiiuiiiimimiimtiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiimtimtimiiiiiiiMiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiHmiimiiiiiiiiii
ItoUo- je nastati pelje
Ljudje nosimo v svojih srcih majhno svetlo sonce, ki nas ogreva in razveseljuje in je naše nadvse dragoceno premoženje. To sonce odpira naše oko za lepoto, uho za resnico in srce za ljubezen in dobroto.
Pred davnim, davnim časom niso imeli ljudje o tein majhnem soncu — o petju — še nikakc slutnje. Živeli so kakor v težkem, morečem snu. Brez veselja, pusto in dolgočasno so sc jim vrstili dnevi in noči, kajti njih srca in ušesa so bila še mrtva.
Tedaj sc je v tihi poletni noči prebudil iz sna majhen slavček. Odprl je črne, iskreče sc oči, razprostrl lahna krila in poletel na veje cvetočega rožnega grma. Zemlja je spala v globokem snu. Samo iz čaš pisanih cvetk sc je dvigal opojen vonj, gori na nebu pa je plaval srebrn lunin krajec. Mali slavček je okrcnil glavo na desno in levo, navzgor in navzdol: „Kako krasna noč je nocoj!’' si je mislil. „Kako lepa je poleti naša zemlja. Zakaj ne more vedno taka ostati?”
In ko je to razmišljal, se je v njegovem srcu prebudilo nekaj skrivnostnega, še nikdar doživetega. Malemu slavčku je postalo tesno in najraje bi zaihtel. Tedaj so začeli iz njegovega grla vreti lahni, boječi glasovi, ki so počasi prehajali v jasno zveneče zvoke in končno zadoneli kot srebrni zvonovi v poletno noč— Slavček je pel. Na zemlji se je oglasila prvikrat pesem. Pesem je plavala skozi sanjajoči gozd. Ptice so smuknile iz svojih mehkih gnezdec ,pohitele za pesmijo in posedle po rožnem grmu, kjer je prepeval slavček.
Doli pod gozdom pa je spal mlad pastir. Pri prvem sladkem zvoku slavčevc pesmi se je prebudil in previdno šel za ljubkim glasom. Poti rožnim
grmom se je skril in napeto prisluškoval slavčevcmu vriskanju in vzdihovanju. Njegovo človeško uho sicer ni razumelo stavčevih besedi, toda njegovo srce je pilo sladke melodije kot pije žejna cvetka nočno roso. In naenkrat je začutil v svojih prsih lahno bolečino.
„Kaj bi to bilo?” se je čudil. Rad bi zavriskal in obenem zajokal. »Vesel sem in žalosten hkrati! Kaj bi to moglo biti?”
Tedaj je slavček utihnil in strmeč pogledal na številne poslušalec, ki bi vsi radi zvedeli za skrivnost njegove umetnosti. A slavček je le skromno odgovarjal: „Jaz sam ne vem, od kod je to prišlo. Vendar, če želite, vas prav rad naučim prepevati!” In na stotine ptičev je z veseljem prisluhnilo slavčevcmu petju. Vso noč so ptičja grla poskušala sladko otožno pesem. Ko so prvi sončni žarki razsvetlili nebo, se je nekaj presrečnih ptičkov res naučilo pesem. Med temi so bili: kosi, taščice, škrjančki, penice, drozgi in drugi. Sove, krokarji, srake in vrane so pa po nekaj neupešnih poizkusih prcnehalc z učenjem.
Mladi pastirček je z rastočim zanimanjem sledil iz svojega skrivališča žvrgolcnju in prepevanju drobnih ptičic. In ko je mala pevska družba pozdravila s prvo pesmijo vzhajajoče sonce — tedaj je začel tudi v srcu tega človeškega otroka prepevati nevidni slavček. Najprej rahlo in boječe, nato glasneje in glasneje. V velikem presenečenju ni srečni pastirček niti zapazil, da njegov lastni glas tako čudovito doni in poje, temveč je čisto resno mislil, da nosi slavčka v svojem srcu. Pritisnil je roko na usta, da bi mu slavček ne ušel in pohitel domov. Pred osuplimi brati, sestrami in prijatelji je presrečni pa-
MLADINA PIŠE:
Prvi dogodek, ki se ga spominjam iz svoje mladosti
Ne vem, koliko let mi j’e bilo tedaj, ko me je mati prvič poslala v trgovino. Kar počaščeno sem se čutila, ker je mati sicer šla sama ali pa je poslala koga izmed starejših bratov in sester. Mene je smatrala še za majhno.
Takrat pa mi je dala cekar in v njem steklenico, v roko pa denar ter mi rekla: »Liter smrdljivca prinesi, da ne bomo zvečer brez luči. (Smrdljivec smo rekli petroleju). Pa da ne zgubiš denarja in ne poza- 1 biš, po kaj greš,” je še zaklicala za menoj, ko sem brž veselo stekla v trgovino. Cekar sem skoro po tleh vlekla, da je steklenica v njem včasih naravno zažvenketala. Tako sem prišla v trgovino. Brez pozdrava sera vstopila in brž povedala: »Mama so rekli — liter smrdljivca.” »Počakaj malo, punčka,” je dejal trgovec prijazno, ko je pripravljal drugim. Potem se je obrnil k meni in me vprašal: »Petrolej bi rada, kajne?”„0 ne-liter smrdljivca so rekli mama,” sem odgovorila z zavestjo, da nisem pozabila materinega naročila. »No, daj steklenico,” mi je dejal potem smeje, »ti bom pa dal smrdljivca.”
Brž je napolnil steklenico in mi jo pomagal spraviti v cekar. V roko pa mi je stisnil ( pisanih bonbonov.
»Ker nisi pozabila”, je dejal. Na njegov opomin, sem še plačala petrolej in odšla domov.
»Mama, veste, hotel mi je dati petroleja, pa sem rekla, da vi hočete smrdljivca,” tako sem brž povedala doma materi in ji spustila v roko najlepše bonbone. »No, si že pridna,” je dejala in me pobožala s svojo, žuljavo roko po licu.	I|
MOJ DOM
Prejeli smo iz tujine neko zasebno pismo, iz katerega objavimo nekaj lepih odstavkov, da spet vidimo kaj pomeni za človeka dom, če ga tudi ne obsevajo več topli žarki domačije in ne bdi več nad njim skrbna materina roka.
Kdor ima le nekaj srca, ne more pozabiti svojega rojstnega kraja. Milo mu je, ko pozneje pogleda na svojo zgodnjo mladost in se pred njim prikaže rojstni kraj, dom, zibelka, kjer ga je mati nekdaj zibala.
Moj rojstni kraj ...
Majhna, starinska hišica sredi morja hiš! Koliko je bilo lepših, toda samo nje se spo minjam. Pred njo se je razprostiralo lepo dvorišče, polno rož. Sredi dvorišča je rasla stara, mogočna lipa. Koliko lepih otroških 1, ur sem preživel pod tisto lipo! Kolikokrat sem se spotaknil ob kamenju, ki je ležalo po dvorišču!
Spominjam se, kako sem večkrat iz spalne sobe strmel v nebo in gledal oblake, ki so plavali na nebu in imeli najrazličnejše podobe. Drugega nisem mogel videti kakor nebo in zid, ki je bil pred hišo.
Se sedaj se živo spominjam: Na krovu ladje sem bil in moje oči so skozi meglo iskale hišico vrh hribčka, da bi si jo vtisni! zadnjič in tokrat za vedno v spomin. Toda ni je bilo več videti. Ladja se je počasi pomikala iz pristanišča. Meni so pa po ličili tekle solze.
Da bi bil vsaj še videl hišico...
Ladja se je bolj in bolj oddaljevala. Nenadoma pa so zažarele moje oči. Topli sončni žarki so bili odgnali meglo in tudi sedaj nisem videl več svojega doma, moje mladosti, kajti bili smo že predaleč.
Nikdar te ne bom pozabil... f. S.
ZA DOBRO VOLJO
Logično. — Učitelj: Kdo mi zna povedati, zakaj leže kukavica svoja jajca v tuja gnezda?”
Učenec: »Zaradi stanovanjske krize!”
stirček zapel ujeto pesem. In glej, čudo in veselje! V slednjem človeškem srcu se je oglasil slavček m začel prepevati in žgoleti.
Od tedaj so sc pesmi širile po vsej zemlji. Nastajale so vesele in otožne pesmi, pesmi o ljubezni in sreči, pesmi o bolesti in gorju ter pesmi o bojih in zmagah.
Samo ptički niso svojih pesmi nikdar spremenili. Prav tako preprosto in ljubko, kot so prepevali v tisti davni poletni noči, se še danes glasijo njih pesmi. In kdor ima srečo kdaj poslušati slavčka, sliši prav tisto prastaro sladko melodijo, ki je nekoč imela moč v človeškem srcu vzbuditi prve zvoke pesmi.
P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N* J*E
P i e r r e 1’ E r m i t e :
ZELEZNA ROKA
Voz pariške [X)dzemske železnice, tretji razred, proti šesti uri zvečer.
Vlak drvi na glavno postajo, kjer čaka vse polno ljudi.
Tudi oddelki so nabito polni. Ljudje se stiskajo in prerivajo, tako da skoraj ni mogoče odpreti vrat.
Zavore ... Sunek — Vlak stoji.
„Prosiin, prostor!... Pustite nas ven! ... Prosim, gospa, premaknite se!...”
In potem se začne naval v nasprotni smeri. Vstopajoči sopejo in se lovijo za ročaje.
„Hitro!... Pohitite!...”
In spet se prerivajo in stiskajo. Kjer je prostora za osemdeset oseb, se jih gnete sto-šest deset.
Žvižg...
Končno se je mogoče v vozu nekoliko razgledati med glavami in valujočimi ramami.
Druščina kot po navadi. Tu je debelu-har, ki ga bo prej ali slej zadela kap; tam bledikasti mladenič, vojak, študent. In tam spet stara gospa iz prejšnjega stoletja, ki zdihuje...
Nekaj novega, neobičajnega je le gruča deklet.
Vedejo se, kakor da bi bile same doma. Smejejo se, se šalijo, si nagajajo. Ljubezniv pogled na desno, krepek sunek s komolcem na levo. Ves oddelek je poln hrupne dekliške razposajenosti.
V oddelku je tudi duhovnik, prav nič debel, ne velik, nič rdeč v obraz; dokaj mlad, reven, neznaten, bled, plavolas kaplan iz revne predmestne župnije.
In mršav, kakor je, bi se rad naredil še
unuiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
SNEŽNE MISLI
Po poljih zasneženih podi se mraz in glad.
Oh, v sanjah rož medenih svet zibal bi se rad.
Snežink le umi ples polni temn6 ozračje in sever piska vmes kot sikanje je kačje.
Brezmejna ta tihota izniči pisan svet — in magična lepota je zvezde prišla štet.
Valentin PolanSck
manjšega, da bi zavzel čim manj prostora in bi ga več ostalo za druge. Pa čeprav je še tako lezel skupaj, nagajive dekliške oči so ga brž odkrile... in tedaj so vse hkrati bruhnile v smeh. Ena je zacvilila, da se je slišalo po vsem vozu ...
..Duhovnik! ... Dotakni se železa!”
Urok črne suknje ni kar tako. Treba se je zavarovati. Zato je teh pol ducata gosk divje planilo za kljukami, vijaki, žeblji... Nad vse prijazen prizor!
„Tu je vse iz niklja!” zajavka prva.
„Niti koščka železa ni!” vzdihne druga. „Biti pa mora pravo železo,” pribije tretja, ..pristno železo!”
Potniki gledajo in molčijo.
Večina je v zadregi. To so uradniki, žene, vojaki, delavci, ki se vračajo domov in pošiljajo otroke h krščanskemu nauku. Toda množica ima svoje slabosti: boji se dvoumnih besed, ki usekajo, kot jih človek
PASTIR IN
Najprej je bil Bog, potem gora in planina in pastir, gospod se je pa rodil šele nazadnje, ko je bilo že vse pripravljeno zanj. Kaj bi gospod — dete nebogljeno — na tem svetu že takrat, ko še ni bilo mehkih pernic in lepih hiš!
Ko se je pastir rodil, mu je Bog oddelil zemljo in mu rekel:
„Te planine so tvoje, ta drobnica, ta gozd in gora in gorski potok in planina nad teboj.”
Pastir se je lepo zahvalil, kakor se spodobi, šel na svojo zemljo in pasel drobnico dolgo vrsto let. Bil je zadovoljen in srečen. Nad njim je žarelo prosto nebo, »zemlja okoli njega je cvetela, vse je bilo takrat dobro in lepo.
Potem se je zgodilo, kar je vsem znano.
Deset let, še več, se ni upal nihče v planino. Pastir je živel v miru in ga ni brigal dolinski svet. Takrat se je pa že rodil v dolini gospod. To je bil posebne sorte človek, tak z mehko kožo in lepo obleko. Pa strašansko radoveden je bil ta človek. Večkrat je z muko preplezal skale in rekel:
„Tukaj je lepo, to je moja planina.”
Pastir se je čudil, ko je slišal take besede, rekel pa ni nič.
obrne. In take besede imajo naše in njim podobne gospodične tako rekoč vedno pri roki. Zato ljudje rajši molčijo, kadar ne gre za njihovo kožo ...
Ubogi duhovnik je bled kakor platno.
Rad bi ostal miren, ravnodušen, neobčutljiv za žalitve. Pa si zaman prizadeva. Revež trpi. Na obrazu se mu vidi, kako ga boli srce. Ustnice so trdno stisnjene in na čelu se svetijo potne kaplje.
»Prosim, gospod sprevodnik,” se oglasi ena izmed večjih, „ali nam hpčete za hip posoditi vaše klešče, da odvrnemo nevarnost?”
Uradnik se nasmehne, pa se ne zgane.
In dekle prav priliznjeno:
»Nočete?... Prav nič niste prijazni!”
Mučen molk.
Tedaj se duhovnik nenadoma dvigne. In čeprav majhen, je videti kar velik.
S preprosto kretnjo odstrani ogrinjalo in pomoli roko.
»Železo bi rade? Nate ga!”
Potniki strmijo in se čudijo.
Kaplanova roka ni roka, ampak navaden železen kavelj! Nič ponikljan! To pripravo
GOSPOD
Gospod pa je postajal zmeraj bolj učen. Naenkrat se je spomnil:
»Ta drobnica je moja. Že od nekdaj je moja.”
Pastir se moral vdati.
Potem so prišli drvarji. Zarili so se v gozd in začeli sekati najlepša drevesa.
»To je vse moje!” je rekel gospod.
Tako je bilo.
Potem se je pastir umaknil v goro. Samo tri revne kozice je še pasel. Ko pa je nekoč brskal med kamenjem, je našel zlato in srebro. Vesel ga je pobral in nesel v dolino.
»Tudi to je moje,” je rekel malomarno gospod. »To se vendar samo ob sebi razume.”
Ob gorskem potoku so postavili žage.
Tako se je zgodilo, da je ostalo pastirju samo še nebo.
Kaj ni to lepa zgodba, dragi moji? Bog ve, kolikokrat sem jo že slišal, a prav do konca nikoli. Saj s takim pastirjem se res ne more kaj posebnega zgoditi. Le to še opomnim, da je imel boter vedno pipo v ustih, kadar jo je pripovedoval, in da se je na koncu globoko oddahnil:
»Da, da, vidiš, tako je na svetu!”
V. W.
mu je kupil župnik, da je z njo nadomestil roko, ki mu jo je na bojišču odnesla granata.
Na odgrnjenih prsih se skromno odraža na talar prišit ozek trak — odlikovanje. Zdaj so ljudje razumeli... Zatajevana ogorčenost bruhne končno na dan. Tu in tam je videti celo kako pest.
Videle in razumele so tudi dekleta, ne-spametnice. So ga polomile? ... Gotovo! Polomile so ga! ... Treba bo popraviti... in takoj.
V naglici so se tiho domenile.
Ena izmed njih položi roko na železni kavelj, ki ga je duhovnik že hotel pokriti, in pravi:
»Oprostite nam, prečastiti! Res smo klepetulje, toda domovino ljubimo.”
»In smo tudi katoličanke, čeprav ne najboljše.”
»Jaz sem prejela prvo sv. obhajilo pri frančiškanih.”
»Poglejte, jaz imam svetinjico.”
»Nismo tako hudobne, kakor se je morda zdelo.”
»In predvsem ... ne bodite hudi na nas!”
»Nič nisem hud,” je odgovoril duhovnik in zardel. »Pomislite pa, da včasih s kako stvarjo, ki se vam zdi malenkostna, povzročite bližnjemu veliko trpljenje.”
Množica je z velikim zadoščenjem poslušala duhovnikov odgovor. Od vseh strani so se-čule besede pritrjevanja in priznanja.
Tudi duhovnik je bil vidno ginjen, celo bolj kot takrat na bojišču, ko so mu pripenjali zlato kolajno. Ko je na postaji stopil iz voza, je imel na okrnjeni roki, ne da bi vedel kako, pripeta dva šopka dišečih vijolic.
POD ZAMETI
Pod visokimi zameti moje steze so obstale; tamkaj, koder so poleti, živo pred menoj skakljale.
Gaz mi zdaj ravna ovinke, orje plug snežene kupe; vmes pa padajo snežinke na poslednje moje upe ...
Huda burja na vse kriplje sc napenja čez gorovje, z ledom poti mi posipi je. —
Zbogom, ljubljeno domovje!
Skozi meglo gledam v dalji trate, ki jih ivje zaljša.
Starka zima v beli halji strmo pot čez hribe daljša.
Limbarski
Ladja morskega roparja
Prevod iz angleščine
(2. nadaljevanje)
»No, pa tukaj lahko dobiš eno, Bill; zadnje tri tedne si nekam precej gledal za onim črnim dekletom.”
»V viharju je vsako pristanišče dobro, toda ona ne bi bila za službo v pristanišču. Sicer pa je resnica, da.se v tem oziru pošteno motiš, Jack; otroka sta, ki ju vidim prav rad — vidim jako rad v naročju za-morkinem. Vedno se mi zdi, kakor bi imel pred seboj opico z mladiči.”
»Obedve ženski že razločujem drugo od druge, otrok pa ne morem. Prav tako sta si podobna, kakor je polovica ducata podobna šestorici. Ali ne, Bill? Kakor dve svetli krogli iz istega modela. Povej mi pa, Bill, ali je katera tvojih žen imela kdaj dvojčka?” »Ne, in tega tudi ne bi imel rad, dokler nam lastniki ladij ne podvoje plače.”
»Le počasi,” je segel v besedo Osvald, ki je stal blizu, poslušal pogovor in nadziral delo, »pogledati moram, ali ni ladja pri vsem tem suvanju in udarjanju dobila kake luknje. Zaboga! Tega se nikdar nisem spomnil. Tesar, odloži sekiro in pojdi gle-gat!"
Tesar, ki je kljub nevarnemu zibanju ladje opravljal svoje delo, je takoj ubogal. Vzel je vrv, na katere koncu je bil pritrjen kos železa, jo spustil v dolnje prostore ladje, jo zopet potegnil k sebi ter takoj opazil, da kaplja voda od nje. V začetku je mislil, da je ta voda prišla dol, ko so se valovi razlivali čez krov. Da se prepriča natančneje, je odvezal železo z vrvi, vzel drugo vrv, katerih je vse polno ležalo na krovu, in za-
čel natančno preiskovati vso stvar, čez nekoliko trenutkov pa je glasno zakričal: „Za-bdga, sedem čevljev vode je spodaj!”
Ako bi bil električni tok pretresel moštvo ^Cirkasijana”, nenadna izprememba na njih obrazu ne bi bila mogla biti večja kakor ob tej strašni novici.
Naj pride na mornarje katerakoli nesreča, katerikoli nevarnost od valov, viharja, elementov ali sovražnika, vsemu se upirajo z naravnost junaško hrabrostjo. Ne žele si drugega kakor to, da je ena deska »med njimi in smrtjo”, in zanašajo se na svojo moč in zaupajo svoji spretnosti. Kakor hitro pa se začuje klic »Luknja v ladji!”, so kakor odreveneli; zakaj ako izprevidijo, da so vsi njih napori zaman, so le malo boljši od otrok.
Ko je Osvald začul tesarjevo poročilo, je skočil k črpalkam. »Poglej še enkrat, Abel — to ne more biti; vrzi ono vrv na stran in vzemi drugo, suho!”
Še enkrat je preiskoval Osvald sam in z istim uspehom. »Pripraviti moramo črpalke, fantje,” je rekel in poizkušal prikriti strah, »polovica te vode je morala priti v ladjo, ko se je ta nagnila na stran.”
Tem tako premišljeno izrečenim besedam so mornarji verovali in hiteli, da izvrše dano povelje. V tem pa je odšel Osvald dol h kapitanu, da mu sporoči novo nevarnost. Ta se je bil izmučen in utrujen od čuvanja in naporov vrgel na ležišče, da se nekoliko odpočije, misleč, da ni nobene nevarnosti več.
»Bareth, ali res misliš, da ima ladja luknjo?” je vprašal resno. »Saj vendar ni mogla zajeti toliko vode.” »Nikdar,” je odgovoril Osvald, »toda nekolikokrat so jo valovi tako stisnili, da so utegnile nastati kake raz-
poke. Upam, da ni nič hujšega.”
»Kaj torej misliš o tem?”
»Bojim se, da je niso poškodovali odbiti jambori. Spomnite se, kako pogostoma smo zadevali obnje, preden smo jih odpravili. Posebno dobro se spominjam, kako se je enkrat veliki jambor prikazal izpod dna navzgor, in ladja je močno zadela obenj.” »Potem naj se zgodi božja volja! Pojdiva na krov, kakor hitro moreva.”
Ko sta prišla na krov, je stopil tesar h kapitanu in rekel mirno: »Sedem čevljev, tri palce.” črpalke so že marljivo delovale. Mornarji so se razdelili po povelju prvega mornarja, odložili svojo obleko do pasa in se vrstili vsaki dve minuti. Tako so kake pol ure neprestano gonili črpalke.
V tej polovici ure se je moralo odločiti. Najprej je bilo treba dognati, ali so nastale luknje nad vodno črto in ali je prišla potem voda noter pri drugem viharju. V tem primeru so se mogli nadejati, da obvladajo vodo. Kapitan Ingram in krmar sta molče ostala na krovu, prvi z uro v roki, mornarji pa so delali z največjim naporom. Bilo je deset minut čez sedem, ko so zopet preiskovali in pazno in natančno merili vodo: Sedem čevljev šest palcev! Torej jih je zmagovala voda, dasi so z največjimi napori gonili črpalke.
Mornarji so se obupno spogledali; potem pa se je čulo preklinjanje. Kapitan je molčal in stiskal ustnice.
»Izgubljeni smo!” je zaklical eden izmed mornarjev.
»Ne še, fantje, še eno nam preostaja!” je dejal Osvald. »Meni se zdi, da so bile pri strašnih sunkih v zadnji noči poškodovane le ladjine strani odzgoraj. Ako je tako, nam je le treba obrniti ladjo proti vetru in še
enkrat prijeti za črpalke. Ko ne bo več toliko pritiska kakor sedaj, ko so strani ladje obrnjene proti valovom, se zapro luknje zopet same ob sebi.”
»Prav nič še ne bi čudil, ako bi Bareth ne govoril prav,” je dejal tesar; »tudi jaz sem teh misli.”
»In jaz tudi”, je pristavil kapitan Ingram. »Pojdite, fantje, nihče se ne poda, dokler ima še en strel v puški. Poizkusimo še enkrat!" In da bi izpodbudil mornarje, je kapitan Ingram slekel suknjo iti pomagal pri črpalkah, Osvald pa je odšel h krmilu in obrnil ladjo proti severu.
Ko se je sedaj »Cirkasijan” zopet zibal pred vetrom, je njegovo počasno gibanje kazalo, da mora biti že precej vode v njem. Mornarji so delali vso uro z največjim naporom brez prestanka in, ko so zopet preiskali vodo, je je bilo v ladji osem čevljev!
Mornarji se niso izrazili, da nečejo več goniti črpalk; pokazali pa so svoj namen jasno in odkrito s tem, da so molče zopet oblekli srajce in suknje, ki so jih bili odr ložili, preden so začeli goniti črpalke.
»Kaj naj storimo, Osvald?” je vprašal kapitan Ingram, ko sta šla proti zadnjemu delu ladje. »Kakor vidite, mornarji nečejo več goniti črpalk; in res, bilo bi tudi popolnoma nepotrebno. Izgubljeni smo!”
»Bojim se, da je .Cirkasijan’ izgubljen," je odgovoril krmar; »črpalke ne pomagajo prav nič; z njih pomočjo se ladja do jutra ne more več vzdrževati na površju. Zaradi tega moramo v čolne, ki so po mojih mislih popolnoma dobri, ter še pred nočjo zapustiti ladjo.”
»Natlačeno polni čolni na takem morju!” je odgovoril kapitan Ingram in žalostno /majal z glavo.	(Dalje prihodnjič)
Konig Konig Konig HEEiHEFiiiiH
BACKPULVER ■! BACKRULVERHP BACKPULVERbI \ww * m * m m mVm m ir minim m sntnrmrm
}
Perlon nogavice 17.90 — Damske spodnje srajce 9.60 Damske Ripp garniture iz bombaža 12.50 — Obleke iz
barhenta 78.-----Damski puliji 36.50.
ŠLAGERJI ZA GOSPODE: Flanelaste srajce, kariraste, pretkane 38.-Deške zim-
Beh tedni in padec cen v trgovski hiši
CELOVEC BRUNNER KLAGENFURT
ske spodnje hlače, dolge, ali iz barhenta 29.---Tka-
nina, 80 cm 7.60 — Tkanina, 130 cm 13.90 — Ulago za rjuhe, 150 cm, la 16.90 — Molino, 80 cm 4.90 — Posteljno blago, rožasto, 80' cm 9.50 — Posteljno blago, rožasto, 120 cm 13.40.
RADIJSKI APARATI, ELEKTR. POTREBŠČINE, DVOKOLESA, ŠIVALNI STROJI. — Na obroke!
(Hadifr
KERN
CELOVEC-KLAGENFURT,
BURGGASSE, TEL. 24-01
Na5e urarsko podjetje je urama
fottfcUd AricatUec
kjer kupiš najbolje poročne prstane Celovec — Klagcnfurt, Paulitschgasse 9
DAMSKE PLAŠČE
MOŠKE OBLEKE
najboljše kvalitete in kljub temu poceni pri
('PltiklMt OHG. BELJAK, HAUPTPLATZ NR. 28
Oglašui v našem listu!
Lastniki motornih vozil, pozor!
Dovoljujem si dati naznanjc, da sem dvoril strokovno
delavnico za eiektrizacijo motornih vozil na križišču St. Veiterstrasse-St. Veiterring
Willibald Stultschnig
Strokovna delavnica za motorna vozila
Cclovec-Klagenfurt,
Baren-Batterie-Dienst
St. Vciterstrasse G / Polnjenje baterij
Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije
MALI OGLASI
VSAKA BESEDA STANE 1.10 Š (IN 10% DAVKA)
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo „Na-šega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58).
KINO
GELOV EC-kLAGIsNU IR I STADTTHEATER
1.-7. II. „Konig der Mancgc”
8.	-10. II. „Kursbuch des Sataus”
PRECHTL
4.-10. II. „Gigantcn des Mccrcs” VOLKSKINO
4.	-10. II. „NULL-acht-fttn£zehn”
(najaktualnejši film leta!)
PLIBERK
5.	-7. II. „Jakobshof ohne Erben”
nemško-jugoslovanska skupna produkcija. (Ni za mladino)
9.	—10. II. „Aus Liebc zu Dir”
(mladina od 14 leta)
Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec, Adler gasse, tel. 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi.
Vsa božična darila za božične p raz nike vam nudi po nizkih cenah in bogati izbiri vaša trgovina STOFFSCHVVEMME, CELOVEC Marktplatz.
Vse
RADIO-APARATE lZNAMKO tudi na obroke pri OTTO G A G G L Beljak - Villach
Vsak teden nove pošiljke raznih avto-vozov samo K a. Autozentralc POTUZNIK. Celovec - Klagenfurt, St.-Ruprcchter Strassc.
SCHROTTVERTRIEB Franz
Rumwolf, Klagenfurt, Flatschacher Štravse 18, telefon 37-78.
ODPRTA MESTA
Iščem pošteno dekle, ki zna opravljati vsa hišna dela. — Trgovina Franz Lamprecht in Gailitz, Post Arnoldstein.
Elektro-artiklc in stroje za gospodinjstvo kupite pri
HAAS & CO.
Celovec, Bahnhofstrassc 3
Mod roče, tapecirano pohištvo, do bro in poceni samo pri proizvajal cu Johann Ortner, Beljak, Wid mangasse Sl ter Ringmauergasse Nr. II.
DER NEUE
TAUNUS 15 IVI
55 RS-125 km/h S 49 800
Autohaus Kaposi & Co.
Celovec, Villacher SfraBe 51
Izpraznitvena prodaja
od sobote dne 22. januarja naprej
Veliko znižanje cen — najugodnejša priložnost nakupa
O BLAGO vsake vrste
O moško, damsko in otroško PERILO
O VOLNA v bogati izbiri
L. MAURER
CELOVEC, Alter Platz 35
Nemški linolej — Stragula dobra talna obloga,
CERNV, Celovec, Neucr Platz 8
cJnierate
lahko naročite pri nas tudi
telefonično
č:e je pa besedilo obširnejše ali oglas bolj kompliciran, lahko naročite telefonično našega zastopnika, ki se takoj zglasi pri Vas, da Vam pomaga z nasvetom in prevzame naročilo.
Naša telefonska štev. 43-58
T elefonisch
konnen Sic jederzeit Ihrc fnserate bel uns aufgeben. Falls der Text umfangrei-cher oder die Anzeige kom-plizicrtcr ist, konnen Sie te-lefonisch unseren Vcrtreter bestellen, der sofort zu Ihncn kommt, um Sie zu beraten und Ihre VVerbung mit Ihncn zu bcsprcchcn.
Unsere Numnicr 43-58
ŽENITEV
Samostojen kmet, 28 let star, si išče življenjsko družico-gospodinjo staro od 18—25 let, ki mora biti Slovenka in verna in zna vsa gospodinjska dela (poleti so letoviščarji). — Samo resne ponudbe z opisom in sliko naj se pošljejo na upravo ..Našega Tednika” pod označbo „Dobra gospodinja”.
Dekleta, sreča vas čaka!
Trije slovenski fantje želijo spoznati tri slovenska poštena dekleta do 30. let starosti za ženitev in nato izselitev. Nudi se vam ugodna prilika, da sc spoznate z dobrimi fanti. Ponudbe na upravo „Našc-ga tednika” pod značke „A”, „B”,
,,C”._______________________
Slovenec star 55 let s 30.000 šil. premoženja želi spoznati Korošico od 50 do 60 let z majhnim posestvom ali rento. Naslov dobile pod ..kapital" na upravi ..Našega tednika".
KUPIM
Kupim manjše posestvo. Naslov pri upravi „Našega tednika” poti značko „Novi dom”.
	Poceni razprodajo p p oi,WALCHER Celovec, lO.-Oktober-StraBe 2
	
Nemški
HOLDER-DIESEI^TRAKTOR
Hiša dobrega pohištva
4 PREDNOSTI:
I. Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2. Najboljše in najccnejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3. Plačila na obroke brez obresti 4. Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom.
Vse POLJEDELSKE STROJE, ŠTEDILNIKE, PECI,
PRALNE STROJE
ugodna možnost nakupa!
HANS WERNIG
KM E T IJ S KI STROJI CELOVEC, Paulitschgasse 13, Tel. 35-02
STAOLER-MOBEL
CELOVEC — Klagenfurt, Theatergasse 4
ZIMSKA	roda ja IN BELI TEDEN
Pri nakupu flanele, barhentov in „Wolline" blaga za obleke, zimskega perila za moške, ženske in .'Uroke, volne, kratkih nogavic, nogavic in rokavic, molina, posteljnega blaga in mleta, flanelastih rjuh, perja za blazine in pernice, blaga za pregrinjala, kovtrov, modrocov itd.
SE POPUST DO 20 %
K RISCHKE & C O.
CELOVEC - KLAGENFURT, 8.-MAI-STRASSE 3 in NEUER PLATZ 12
Beli tedni poceni nakupa!
VES BELJAK STRMI NAD TAKIMI PONUDBAMI! TE CENE VELJAJO SAMO DO 12. FEBRUARJA.
MOLINO, 85 cm Sir razprodaja 4.50 šil.
VSA POSTELJNINA V TEM CENIKU JE IZ ČISTEGA BOMBAŽA!
TKANINA, 80 cm šir........6.80
POSTELJ. BLAGO, 120 cm. šir. 12.80 TKANINA ZA KAPNE ....	13.50
TKANINA za KAPNE, la 140cm	14.80
BLAGO ZA RJUHE, srednje tkano, 140 cm . .	.	15.80
BLAGO ZA RJUHE,
prima kvaliteta, 150 cm .	.	.	16.20
GROBO PLATNO, prima la .	16.80
POSTELJNO BLAGO,
rožasto, 80 cm............8.50
POSTELJNO BLAGO,
rožasto, 120 cm..........12.50
POSTELJNO BLAGO,
rožasto, 130 cm..........13.80
POSTELJNO BLAGO,
karirasto, pretkano 120 cm . .	15.20
MOLINO za RJUHE, 146 cm .	12.80
ČRTAST DAMAST, 120 cm .	.	17.50
ROŽAST DAMAST, 120 cm .	. 22.50
ROŽAST DAMAST, 130 cm .	. 2.3.40
INLET,
INLET, rožnat, plav,
nepredušen, 120 cm ....	22.50
INLET, nepredušen, grob,
130 cm..................23.50
FLANELASTE RJUHE, čisti bombaž z obšivi ....	29.90
FLANELASTE RJUHE, čisti bombaž, 130x220, z obšivi 33.—
GROBE BRISAČE,
zarobljene, z obešalom	.	.	.	5.—
NAVADNE BRISAČE, zarobljene, z obešalom	.	.	.	5.80
BRISAČE - FROTIRKE,	45x90	.	8.80
BLAGO za PREGRINJALA,
rožasto, 80 cm........8.80
BLAGO za PREGRINJALA,
rožasto, 120 cm......14.80
BLAGO za OKENSKA ZAGRINJALA...................4.90
ŽE GOTOVA POSTELJNINA
CiOTOVE PREVLEKE za BLAZINE, 60x80, iz rožast, postelj, blaga .	14.80
GOTOVE BLAZINE,
GOTOVE BLAZINE, s perjem GOTOVE BLAZNE, s perjem jml-njene v neproduš. inletu, 60x80 38.— GOTOVE PREVLEKE za PERNICE, 120x180, iz rožaste posteljnine 59,— GOTOVE PERNICE (Tuchente), iz nepredušnega inleta, 120x180,
3 kg perja................138,—
GOTOVE RJUHE, iz molina 146x230, iz la posteljnine, bele,
150x230	  39.80
GOTOVE KAPNE, iz la blaga
za kapne, 135x180 ......... 69.—
GOTOVE PREVLEKE ra ODEJE, zarobljene, poedine ....	68.—
VSI ZIMSKI OBLAČILNI PREDMETI SO NE GLEDE NA PRVOTNO PRODAJNO CENO PO RADIKALNO ZNIŽANIH CENAH!
WARMUTH
Bel*ak-Villath - Hauptplatz 22
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. - Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sr. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.