PREHRANA IN RAK Maja Primic Žakelj Uvod Leta 1981 sta znana epidemiologa Doll in Peto ocenila, daje mogoče 80-90 %o vseh vrst raka pri prebivalcih zahodnega sveta pripisati nevarnostnim dejavnikom iz okolja v najšiľšem smislu, tudi iz prehranskih, socialnih in kultuľnih navad. Po njuni oceni bi v ZDA lahko pripisali nepravilni prehľani 35 vo vseh smľti za rakom, z razponom ocene od lO 7o do celo'7O %o.Y novejših raziskavah je bolj potľjena zaščitna vloga nekaterih sestavin sadja in zelenjave kot pa škodljivost tistih, ki naj bi povzročale raka' Izsledki ľaziskav so tako nekoliko zožili interval sprejemljive ocene za delež rakastih bolezni, ki jih pľipisujemo prehľani: spodnja meja je nad l0 Vo, zgornja pa ne presega 40 Vo. Posamezna živila in hranila v naravni obliki in snovi, ki nastajajo med shranjevanjem' kuhanjem ali pľebavo živil, lahko povečajo ogľoženost z ľakom. Pľeučujejo tudi kemikalije (aditive), ki jih doda- jajo hĺani' da bi podaljšali njeno obstojnost, spľemenili okus ali balĺo, in nameľno ali nenamerno dodane snovi, kot so npľ. klor v pitni vodi, pesticidi, umetna gnojila in indusĘski onesnaževalci. Številne raziskave kažejo, da sÍa za ogrož'enost z rakom najpomembnejša nepravilno razmerje osnovnih živil in hranil v vsakodnevni prehrani in čezmerna telesna teža, ki je večinoma posledica neravnovesja med količino zalźíÍe energije in telesno dejavnostjo. Eneľgija, maščobe iďali meso Ljudje' ki dobijo na dan več kot 40 vo kalorij iz maščob, naj bi bili bolj ogroženi z rakom na debelem čľevesu, prostati, morda tudi tľebušni slinavki, dojki, jajčnikih in materničnem telesu. Maščobe so v živilih v obliki holesterola, nasičenih' mononenasičenih in polinenasičenih maščobnih kislin. Razne vrste maščobnih kislin ľazlično vplivajo na nevarnost raka' Škodljive so predvsem nasičene maščobne kisline in holesterol' ki so v hrani živalskega izvoľa. Nekatere presnovne raziskave, pa tudi izkušnje iz sredozemskih dežel kažejo, da hrana, v katerije pľecej mononenasičenih maščob (npr' iz olivnega olja), ni tako nevarna in da je lahko v nekateľih primerih celo zaščitna. Razne vľste maščob so lahko na številne načine vpletene v nastanek raznih vrst raka' Tako naj bi npľ. pľi nastanku raka debelega čľevesa med drugim delovale tudi prek povečane sinteze žolčnih kislin. V etiologiji raka debelega črevesa proučujejo tudi vlogo rdečega mesa. V nekaterih raziskavah se npľ. maščobe niso izkazale zanevaÍne, pač pa ľdeče meso. Druge raziskave poročajo o zvezi Doc. dr Maja Primic Žaketi, dr. med., oddelek za epidemiologij o, onkološki inštiĺut t1 med ľđečim mesom in ľakom dojk in prostate. Na vprašanje, ali vodijo do teh ľakov živalske maščobe v mesu, beljakovine oz. druge sestavine mesa ali pa heterociklični aľomatski amini' še ni dokončnega odgovora. Čeprau ĺęzliltati epidemioloških ľaziskav o vlogi maščob pri nastanku ľaka dojk niso povsem enotni, ameriški znanstveniki menijo, da prehrana, v kateri je več kot 25 7o kalorij iz maščob, pospešuje nastanek ĺaka dojk po menopavzi. Čez*e'no telesna teža je navaĺlno posleĺlica pľeve'like količinę zauźite hraĺe in premajhne telesne dejavnosti, oboje paje povezano z nastankom ľaznih bolezni, med drugim tudi ľaka' S čezmerno telesno težo povezujejo ľaka debelega črevesa in danke, materničnega telesa, Žolčnika in dojke. Telesna dejavnost, prevelika telesna teža in maščobe v pľehrani so povezani na poseben bio1oški način, zato je njihovo neodvisno vlogo pri nastanku raka težko ugotoviti. Domnevajo, da telesna dejavnost poveča čľevesno gibljivost in s tem pľehodni čas črevesne vsebine, spreminja raven prostaglandinov in pľesnovo žolčnih kislin, vpliva na imunski sistem in na ľaven inniina, z vsem tem pa zmanjšuje nevarnost raka debelega čľevesa. Sadje, zelenjava in vlaknĺne Med sestavine pľehrane, ki ščitijo pred različnimi vrstami ľaka, sodita sadje in zelenjava, predvsem zaľadi vitaminov, mineralov in vlaknin' Sveže sadje in zelenjava dokaj zanesljivo varujeta pred ľakom v ustni votlini, žľelu, gľlu, požiralniku, želodcu, na debelem čľevesu in danki, pljučih, sečnem mehurju, materničnem vratu in na koži. Za hormonsko odvisne rake (dojka, jajčniki, maternično telo) naj bi bila zaščitna predvsem zelenjava. Manj jasnaje vloga sadia in zelenjave pľi raku prostate. Domnevajo, da ima zaščitno vlogo pred zbolevanjem za rakom debelega čľevesa tudi kalcij iz mlečnih izdelkov, zeleniave in ľib. Pĺed rakastimi boleznimi vaĺujejo predvsem surova, sveža rumeno-zelena ze(enjava in sadje: koĺenje' bĺokoli, cvetača, zelje, listnata solata, česen' čebula, paradižnik, druga zelenjava in sadje iz skupine agrumov. Sadje in zelenjava sta bogat viľ vitaminov, mineľa|ov in vlaknin. vitamini c, E, beta-karoten (in drugi karotenoidi, ki sestavlJaJo vrtamln A) rn selen so antioksidanti. Kisik, ki je nujen za źiv|jenje, v celicah povzroča tudi nastanek nestabilnih molekul, prostih radikalov, ki okvarjajo celice in zmanjšujejo njihovo naravno sposobnost, da se bľanijo pľed nastankom ľaka. Po drugi strani pa imajo celice sisteme, s katerimi zmanjšujejo nastanek prostih radikalov ali pa jih uničujejo, potem ko so nastali. Ti sistemi potľebujejo antioksidante, ki nastajajo v celicah ali pajih zallźljemo s hrano' Novejšaje ugotovitev, da beta_ karoten in druge sestavine vitamina A, vključno z likopenom, pospešujejo antioksidativno učinkovitost vitaminov C in E. V paradižniku je veliko karotenoida likopena' ki je dvakĺat močnejši antioksidant kot beta-karoten. Zaščiten naj bi bil pred ľakom prostate, pljuč in želodčnim ľakom. Antioksidanti zmanjšujejo tudi pľetvoľbo nitritov v nitrate, iz kateľih nastajajo v Želodčni sluznici pod vplivom bakterij mutagene nitrozne spojine, ki so poleg preslane hrane in prekajenih živil vpletene v nastanek želo