Posamezna številka G vinarjev. V Ljubljani, v torek dne 3. oktobra 1911. tarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9‘—, četrtletna K 4‘50. — Za inozemstvo K 30’—. — Naslov: Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in i od 6.—7. zvečer.________________ :: Štev. 100. Morala in sila. Italija je v čistem miru napadla Turčijo natančno tako kakor napada abruški ropar mirnega potnika, ki hodi svojo pot in ne sluti, da se mu izza bližnje skale pomoli samokres pred nos. Ali je Turčija kaj zakrivila Italiji? — Ne. Ali je Turčija kaj dolžna Italiji? — Ne. Ali ima Italija kaj zahtevati od Turčije? — Ne. Ali Italiji je prišlo ua misel, da hoče imeti Tripolitanijo, dvakrat tako veliko deželo kakor Nemčija v severni Afriki. Imeti jo hoče, ker imajo tudi druge države kolonije. Imeti jo hoče, ker od Sicilije ni daleč do Tripolitanije. Imeti jo hoče, ker se tam s časom morda najdejo kakšni rudniki, ker bi se dali nekateri deli te dežele poljedelsko izkoristiti . . . Skratka imeti jo hoče. To je njen razlog in povod. Toda Tripolitanija ima svojega pravnega gospodarja: Turčijo. Tripolitanija je turška last. Učili pa so nas, da je lastnina sveta. Vsa sedanja družba, ki jo imenujemo kapitalistično, ima svetost lastnine za podlago. Delavec, ki ukrade klobaso, je storil hujši greh kakor stavbinski podjetnik, ki porabi iz baže-nosti strohnel les za oder in malomarno zakrivil smrt zidarjev. Za klofuto, ki jo dobi živ človek, je deset kron navadno zadostna pokora; za kamen, ki zadene mrtvo šipo, diktirajo sodniki kapitalistične družbe po celo leto ječe in še več. Tatvina je tudi po cerkvenih naukih pregrešna; rop se kaznuje na tem in na onem svetu. Tukaj imamo v ta namen sodnik« in biriče, tam pa Belcebuba in druge hudiče. Pregrešek proti lastnini je nečasten. Če si v dvoboju ubil človeka, ostaneš kavalir, če si v živalski strasti iz nezmiselne ljubosumnosti zaklal ženo, si „rešil svojo čast“ in jo nosiš lahko v vsakem salonu kakor briljantne gumbe na srajci, če pa ukradeš hlebec kruha, ker imaš doma otroke, ki že štirinajst ur niso jedli ali pa (krono, ker imaš mater na smrtni po- stelji, pa bi ji rad olajšal zadnjo uro, si storil sramotno dejanje in zapravil svojo čast. Tudi Italija je pravna država na kapita-listicua podlagi. Tudi v njej velja svetost lastnine. Tudi njem sodniki obsojajo, njeni sodniki obsojajo in njeni jetnišničarji zapirajo roparje in tatove . . . Kdo pa bo obsodil in kaznoval italijansko državo, ki očitno ropa, kar ni njeno? V Evropi so še druge države, enako krščanske in enako kapitalistične kakor Italija. Ostale so »nevtralne'. Pravijo: Če je Turčija dovolj močna, da brani svoje, je ne bomo ovirale. Seveda ne ve nihče, kaj bi rekle, če bi ne vedele, da Turčija n i dovolj močna. Ali če bi se zgodilo kaj nepričakovanega, če bi MAKSIM GORKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. Besnica hodi tajno po zemlji, gnezda si išče med ljudstvom . . . gosposki je kakor nož in ogenj, ker je ne more prijeti, ne da bi se urezala in ožgala I Besnica vam je dobra prijateljica, a gosposki — zakleta sovražnica! V množici je spet zadonelo nekaj vzklikov. — Poslušajte, ljudje krščanski 1... — Eh, brat, smrt ti ne odide.. . — Kdo te je izdal ? .. . — Pop! — je dejal eden stražarjev. Dva kmeta sta krepko zaklela. — Pozor, otroci! — se je oglasil svarilen glas. XVI. K množici je korakal policijski komisar, visok, krepak človek, okroglega obraza. Čepico je imel na stran potisnjeno, na eni strani brke kvišku zavihane, na drugi spuščene navzdol, VBled tega je bil ves obraz popačen in poka-žen s topim, mrtvim nasmehom. V levi roki je nesel sabljo, z desnico je široko mahal po zraku. Slišali so se njegovi težki in trdi koraki. Množica se je razmikala pred njim. Ne-kaj mrkega se je pojavilo na obrazih. Šum se j® polegel, kakor da bi bil zlezel v zemljo. Mati J« čutila, da se ji koža na čelu trese in da je v očeh postalo vroče. Znova je hotela tja, med bila Italija tepena. In če bi jo Turčija hotela tedaj kaznovati, kakor se v navadnem življenju kaznuje ropar, bi gotovo marsikatera krščanska država opustila svojo nevtralnost in ustavila turško roko. Turčiji se godi krivica. Oe je Turčija simpatična ali antipatična, če je ona vedno pravično ravnala — to so reči, ki nimajo z vprašanjem pravice v tej zadevi nič opraviti. V tripolitanski aferi se godi Turčiji očitna krivica. In kdo naj ščiti ? Bazposlala je vsem vladam, ki so ji kdove kolikokrat zatrjevale svoje prijateljstvo, lepo okrožnico, v kateri dokazuje, da se ji resnično godi velika krivica. Ta okrožnica se bo še v poznih časih lahko čitala v arhivih, ali Turčiji ne bo rešila Tripolitanije. Turčiji se godi krivica. Zakaj? . . . Zato ker je slabejša. Zato jo tudi mora trpeti.} Italija dela krivico. In jo sme delati. Zakaj .. . Zato, ker je močnejša. Kje ostane morala? Tam, kjer je večja moči — Etika si domišlja, da piše človeški družbi zakone na podlagi vsakovrstnih idealov, v resnici pa caplja kakor maroder za tolpami roparjev in njen glas je glas vpijočega v puščavi. Krepki silniki stopajo s trdimi koraki po poti, ki si jo izbirajo sami in etika jim nastavlja pest. Napram Turčiji je Italija močna, ker ima več ladij in kanonov in ker pošlje v Tripolitanijo lahko več vojakov. Ali sila ne tiči vedno v puškah in bajonetih. Drugačna sredstva so včasi še več veljavna. Tudi kapital je sila, pa ne manjša od križark in strojnih pušk. Silnejši je kapitalizem, militarizem pa je le njegov sluga. Italijanski topovi ne bombardirajo Tripolisa in italijanske križarke ne uničujejo turških torpedovk zaradi ..domovine"; niti ne zaradi militarizma in marinizma italijanskega kraljestva. Ugrabiti imajo Tripolitanijo in jo izročiti italijanskemu kapitalizmu. Kadar mu jo predlože pied noge, so admirali in generali, mornarji in vojaki opravili svoje delo. Koliko jih bo doslej našlo prezgodnji grob v sredozemnem morju ali pod peskom afričanske puščave, ni kapitalizmu nič mar’ Tistim ki se vrnejo, bo dal naslov junakov in nekoliko kolajn. Sam pa bo pobasal zemljo in rudnike, gradil bo železnice, ustanavljal tovarne, redil živino in pomnoževal svoj profit. Pa se ne bo prav nič brigal, po kakšni morali si je napolnil bisago. Največja sila sedanjega zemeljskega sveta je kapitalizem. Zato velja njegova pravica, in kar dela, je moralno. Delavstvo, ki mu je naložena dolžnost, da se bojuje z njim, ker se ga mora rešiti, če noče, da bo potlačeno na nižino živali, pa mora razumeti nauk, ki se je že dostikrat ponovil in ki mu ga zopet daje italijansko turška vojna: Pravica je tam, kjer trn j ----- množico, sklonila se je naprej in obstala v napeti pozi. 1 — Kaj je ? — je vprašal komisar, obstal pred Bibinom in ga meril z očmi. — Zakaj mu niste zvezali rok ? Govorite 1 Njegov glas je bil visok in zvonek, a brezbarven. — Uklenjen je bil . , . ampak ljudstvo ga je razvezalo! — je odgovoril eden stražnikov. — Kaj? Ljudstvo? Kakšno ljudstvo? Komisar je pogledal ljudi, ki so ga obdajali v polkrogu. In z enakomirnim glasom je nadaljeval: — Kdo je to ljudstvo? Z ročajem svoje sablje je sunil modrookega kmeta v prsi. — Ali si ti, Čumakov, ljudstvo? No, in kdo je še ? Ti, Mišin ? Z desnico je zagrabil nekoga za brado. — Narazen, sodrga! ... če ne vam .. . vam pokažem ! Na njegovem obrazu in v njegovem glasu ni bilo opaziti niti sledu razdraženosti in grožnje, z mrtvim mirom je govoril in bil ljudi z navadnimi udarci svojih krepkih, dolgih rok. Ljudje so se mu odmikali, klonili glave in obračali vstran svoje obraze. — No? Ali bo kaj? — se je obrnil k policajema, — Uklenite gal Cinične psovke je stresal, znova pogledal na Bibina in mu dejal: — Boke na hrbet ... ti I je večja moč. Danes je -»»krivično", če zahtevajo delavci nekoliko boljši kruh, »krivica", če se združujejo, »krivica", če demonstrirajo, »krivica" če hočejo šol za svoje otroke. Vse je krivično, ker je sila na strani kapitalizma. In vse kar žele, je zaradi tega »nemoralno". Nobena etika ne izpremeni tega. Toda naj se delavstvo tako organizira, da bo močnejše od kapitalizma, naj telebne zlato tele ob tla, naj osvoji delu gospodstvo sveta, naj osnuje popolnoma novo družbo, pa bo pravično vse, kar je storilo. In moralno bo . . . Italijansko turška vojna. Vesti o vojnih dogodkih bo treba zasledovati z veliko previdnostjo, zlasti če bodo operacije trajale dalje. Kajti že sedaj, ko seje vojna komaj pričela, se lahko opazuje, da se brzojavlja vsaj trikrat toliko laži kakor resnic. Italija in Turčija ne tekmujeta le na bojišču in na morju, temveč tudi na polju reporterskih laži. Sumljivo je v prvi vrsti vse, kar se napoveduje in prerokuje. Ali niti poročilom o dogodkih ni mogoče meni nič, tebi nič verjeti, ker si preveč nasprotujejo. Če zatrjuje Italija vsak dan nanovo, da noče delati komedij na Balkanu, ja pač verjetno, da ima tukaj nekoliko več strahu, ker druge države, ki imajo tudi star apetit na razne balkanske kose, ne bi mogle mirno gledati, če se tam razvijejo kakšne resne homa-tije. Italijanska vlada morda čuti, da nima dovolj moči za atentat na evropsko T-určijo; nikakor pa ni verjetno, da ne bi imela dobre volje pohrustati Albanijo, če bi šlo. In za vsako prisego, da hoče mirovati v Evropi, tiči vendar nekaj upanja, da se kaj vžge na Balkanu, kar bi ji dalo priliko, da bi šla »gasit" pa mimogrede kaj jemat »za spomin". Mogoče, da se razprši strah, kajti v zadnjih poročilih je mnogo govora o posredovanju velesil. Ali vse te vesti so meglene in zelo diše po diplomatičnih manevrih in — po borznih špekulacijah. Malo pomeni, če se posamezni poslaniki in ministri shajajo in kouferi-rajo. Deloma so to navade, deloma pa hočejo, da bi izgledalo, kakor da res kaj delajo. Di-plomatična svarila malim balkanskim državam pa tudi ne zagotavljajo miru. V Atenah in Sofiji, Belgradu in na Cetinju, v Bukareštu in na Kreti vidijo, da je Italiji dovoljeno izrabljati turško siabost, pa jim bo težko dopovedati. da ne smejo Grki, Srbi, Bolgari i. t. d. storiti tega, kar so storili Italijani — če namreč morejo. Dočim prihajajo iz diplomacije prazne besede, so pa bojne vesti postale resne. Kakor je videti, je Turčija opustila prvotno rezervo in stori ne glede na italijansko premoč, kolikor le more. Iz Carigrada prihajajo vesti o ne- — Ne dam si nklepati rok! — je dejal Bibin. — Na beg ne mislim, in tudi z rokami ne bijem . . . čemu bi me uklepali? — Kaj? — je vprašal komisar in pristopil k njemu. — Zadosti ste že mučili ljudstvo, zverine! — je 8 povišanim glasom nadaljeval Bibin. — Tudi vam se bliža rdeči dan . . . Komisar je stal pred njim in vihajoč si brke strmel v njegov obraz. Potem je odstopil za korak in zapel z žvižgajočim glasom začudeno : — A-a-ah, kaj lajaš, pes? Nepričakovano naglo in krepko je udaril Bibina v obraz. — S pestjo ne ubiješ resnice 1 — je zakričal Bibin in pristopil k njemu. — Kje imaš pravico, da me biješ, pes garjavi! — Kaj? Ne smem? — je zatulil komisar. Znova je zamahnil z roko proti Bibinovi glavi. Bibin je počenil, udarec ga ni dosegel, in komisar je omahnil ter komaj obstal na nogah. V množici se je nekdo glasno zarezal in zopet je zagrmel glas Mihajlov: — Ne predrzni se, rečem ti, hudič! Komisar se je ozrl — ljudje so se mrko in molče strnili v tesan, teman obroč ... — Nikital — je glasno zaklical. — Ni-kita, hej! Iz množice je stopil zajeten kmet srednje postave v kratkem kožuhu. Sklonivši svojo veliko kosmato glavo je gledal k tlom. — Nikital — je počasi dejal komisar in Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; £nostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste Leto L katerih turških uspehih. Tudi če bodo potr jene, še ne pomenijo nič odločilnega, vendar pa kažejo, da turška slabost ni tako velika, kakor se je zdelo prvi hip in da bodo imeli Italijani še kaj druzega delati kakor nadlegovati svet vsako uro s svojimi sumljivimi telegrami o »navdušenju ljudstva in rezervistov". Italijanskim zatrjevanjem, da noče kaliti miru v Evropi, je v čudnem nasprotju ponovljena vest, da so italijanske ladje bombardirale Prevezo in izkrcala večje število vojakov v Epi-ru. Da bi bilo tudi to potrebno za — okupacijo Tripolitanije, ne verjamejo niti v Bimu, kaj še da bi verjeli drugod! * m * Splošna mobilizacija. Carigrad, 2. oktobra. Vojno ministrstvo je ukazalo mobilizacijo redifov v šestnajstih okrajih Male Azije. Carigrad, 2. oktobra. Vsled vesti iz Preveze je ukazana splošna mobilizacija. Ustavljeno bombardiranje. Pariz, 2. oktobra. Bombardiranje Tripolisa se je ustavilo. Turki vedo, da se na obali ne bodo mogli uspešno upirati, pripravljajo pa najsrditejši odpor v deželi. Uničene italijanske ladje ? Pariz, 2. oktobra. Pred Tripolisom so Turki streljali na dve italijanski ladji in ju potopili. Pred Prevezo ? — Kaj je res ? Carigrad, 2. oktobra. Vali iz Janine javlja, da so Italijani bombardirali Prevezo in poškodovali nekoliko hiš ter da so blizn Preveze, kamor ne dosegajfc streli iz trdnjave, izkrcali 1600 mož. Djavid paša je dobil ukaz, da odkoraka z desetimi bataljoni proti Italijanom. B i m , 2. oktobra. Oficiozna »Agenzia Stefani" odločno zanika, da bi bili Italijani iz* krcali vojaštvo na turških tleh. Turška mornarica Carigrad, 2. oktobra. Turška mornarica je koncentrirana v Dardanelah. Mornariško ministrstvo naznanja, da je dalo ugasniti vse signale luči pred Dardanelami. Vhod v Dardanele je zabranjen. Carigrad, 2. oktobra. Po mestu je razširjena govorica, da so imele nekatere bojne ladje, preden so priplule v Dardanele, boj z italijanskimi ladjami. Uradnih vestipa o tem spopadu ni. V sueškem prekopu. London, 2. oktobra. Turška vlada je naznanila, da je dala ugasniti vse luči v sueškem prekopu. vihal brke. — Daj mu eno za uho ... ampak pošteno! Kmet je stopil naprej, se ustavil pred Bibinom in vzravnal glavo. Bibin mu je zalučal v obraz težke, resnične besede. — Glejte, ljudje božji, kako vas zverine davijo z vašimi rokami . . . Glejte in premislite! Kmet je počasi vzdignil roko in ga leno udaril po glavi. — Kaj, tako, ti pes ? — je zarjovel komisar ! — Hej, Nikita! ... — so polglasno zazveneli glasovi v množici. — Ne spozabi sel — Udari, pravim 1 — je zakričal komisar in sunil kmeta v vrat. Kmet je stopil vstran in mrko dejal sklonivši glavo: — Nič več . . . — Kaj? Obličje komisarjevo je zatrepetalo, zatep-tal je i nogami in skočil nad Bibina. Zamol-kol je padel udarec, Mihajlo je omahnil, nastavil roko, a z drugim udarcem ga je komisar podrl na tla in ga rjoveč bil z nogami v prsi, bok in v glavo. Množica je razdraženo zamrmrala, se zamajala in pomikala proti komisarju; komisar je opazil, odskočil in potegnil sabljo iz nožnice. — Taki ste? Puntati se hočete? A-a?... Glas se mu je tresel, ječal in se mu nenadoma odlomil , . . __________________________ (Mj*) Na Jadranskem morju. Rim, 2. oktobra. V Jadranskih vodah je bilo videti več turških torpedovk, ki ovirajo promet italijanskih trgovskih ladij. Vojna mornarica je dobila ukaz, napraviti turške torpe-dovke neškodnjive. Boji na morju. Carigrad, 2. oktobra. Turško bro-dovje se je spopadlo z italijanskimi ladjami in je uničilo dve italijanski križarki, ki sta se pogreznili. Rim, 2. oktobra. Po poročilih, ki še niso potrjena, je bila pred Kreto pomorska bitka. Podrobnih vesti ni. Turški razstavni paviljon zažgan. Pariz. 2. oktobra. Iz Turina poročajo, da je bil turški paviljon na ondotni razstavi zažgan in da je popolnoma zgorel. (Dalje glej „Zadnje vesti”). Tripolitanska vojna in balkansko vprašanje. Belgrajski sodrug Topalovič objavlja v berlinskem „Voiwiirtsu“ zanimiv članek o nevarnosti požara na Balkanu, ki jo vzbuja tripolitanska vojna med Italijo in Turčijo. Iz članka, ki se peča s posebnimi nalogami socialne demokracije v Avstriji, povzamemo sledeča izvajanja: »če bo evropska Turčija v nevarnosti, vzplamti zopet zgodovinski boj za Carigrad, za ključ do Azije. Svoj čas je hotel beli ruski medved položiti eno taco na Bospor, drugo na Gibraltar, te nevarnosti ni več. A sedaj je ojačeni angleški imperializem na tem, da položi drugo nogo na Bospor, sto -ječ z eno nogo prav krepko na Gibraltarju. Boj za Bospor in za Carigrad je še zmerom boj za svetovno gospodstvo. Brezpogojno mora povzročiti evropejsko vojno. Pri razdelitvi Azije in Afrike sklenjeni mir ne po-menja nič drugega kot da se strašni boj prenese na evropska tla. Vojna nevarnost je prav sedaj večja kot kdaj poprej. Kaj hočemo? Za socialno demokracijo je merodajen le e n interes, interes proletarijata. Najživejši interes proletariata je ohranitev miru. V danem položaju je naloga socialno demokratičnih strank na Balkanu in na Avstro-Ogrskem da služijo temu interesu z naporom vseh svojih sil. Socialističnim strankam v Avstriji in na Ogrskem pripada usodna naloga, da ukrote in ustavijo domači imperializem. Prepričani smo, da ondotni sodrugi izpolnijo svojo dolžnost. Ampak glasneje kot kdaj preje je treba oznanjati voljo internacionale: Konec bratomornemu boju med nemškimi in če š k i m i ^ s t r a nka-mi in strokovnimi društvi! Vsa proletarska sila se mora združiti in koncentrirati, da izvrši svoje visoke naloge. In ne le to. V Avstriji in na Ogrskem obstoji cela vrsta socialno demokratičnih strank in strokovnih društev: nemška, češka, poljska, jugoslovanska, italijanska, ogrska, slovaška, hrvaška, bosensko-hercegovska. Sedaj je treba enotnega postopanja v vsej monarhiji. Naše geslo je ne le brezpogojen mir in enotnost v Avstriji, temveč združitev vseh socialističnih strank v vsej monarhiji. Sodrug Tupalovič izvaja dalje, da je nevaren evropskemu miru ne le roparski imperializem velevlasti, temveč tudi ekspanzivni nacionalizem balkanskih držav, katerih vsaka bi rada razmikala svoje mejnike. Socialno-demo-kratične stranke teh dežel čakajo težke naloge. O rešitvi tega vprašanja pravi: „V tem težavnem položaju je edina rešitev ona, po kateri stremi odnekdaj demokracija balkanskih dežel: državna združitev balkanskih težel v gospot darsko enoto. Srbija, Bulgarija, Turčija, Crna-gora, Romanija, Grška naj se združijo v zvezno balkansko republiko. Le tako je izvedljiva čvrsta enota, ki zadošča za gospodarski razvoj in za politično samostojnost. Taka prostovoljna enota bi bila najboljše poroštvo miru proti imperialističnim stremljenjem Avstro-Ogrske in proti ekspanzijskim slastem sedanjih balkanskih državic. Ta smoter je dosegljiv z brezobzirnim pobijanjem sebičnih monarhističnih, militarističnih in šovinističnih stremljenj v posameznih deželah. Največja moč, ki more ukrotiti šovinistično blaznost balkanskih držav in ki propagira misel združitve je socialna demokracija na Balkanu. S top ra v njen boj zagotovi narodni obstanek in ustvari podlago za mir na Balkanu. To moč, moč socialne demokracije je treba ojačiti.” NOVICE. * O rekonstrukciji kabineta se je zadnji čas zopet mnogo pisalo in ugibalo. Nemški listi so bili v tem oziru še nekoliko bolj previdni, čemur se pa ni čuditi. Zakaj če se res rekonstruira ministrstvo, pride nekoliko listnic iz nemških rok v druge. Precej umevno je, da se nemški nacionalci ne pehajo za to. Najbolj gostobesedno je bilo češko časopisje. V oficiozuih krogih pa z a t r j u j e j o , da so vse vesti brez podlage, češ da na izpremerabe v ministrstvu ni misliti, dokler ne najdejo Cehi in Nemci podlage za spravo. Delavstva zaradi tega pač ne boli glava. * Praški reprezentacijskl dom brez dimnika. Restavracijo in kavarno »pri zakopanih milijonih”, kakor je krstilo „Pravo lidu” praški reprezentacijski dom, pri katerem je občina prekoračila proračun za več milijonov, so nameravali otvoriti že svetovaclavski teden. Ampak slavnostna otvoritev bo pač izostala, ker je zakupnik restavracije opazil, da je v kuhinji pač veliko ognjišče, da pa ni — dim nika. In ker izkušnje kažejo, da je treba z vsake peči odpeljati dim po dimniku, bodo v dograjeni stavbi zvrtali dimnik od pritličja pa do strehe, kar bo milijonsko prekoračenje povečalo le za nekaj novih tisočakov. * Nadporočnik ustrelil poročnika. Iz Budimpešte poročajo: V nedeljo zjutraj je prišel v stanovanje provizorično vpokojenega domobranskega poročnika Edmunda Lazarja postrešček in ga poklical na ulico, češ d& ga tam čaka neki častnik. Ko je Lazar stopil iz hiše, je neki nadporočnik potegnil iz žepa revolver in ustrelil nanj. Lazar se je zgrudil, napadalec pa je mirno odšel. Težko ranjenega lajtnanta so prepeljali v vojaško bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Napadalec se je javil vojaški oblasti. Pravijo, da je ustrelil tovariša iz ljubosumnosti. * Gališkl trgovci. Policija je v četrtpk zaprla v Lvovu zastopnika tvrdke F. Heber, Magsamerja zaradi velikih sleparij, izvršenih nad nekim veleposestnikom v Rekrinicah. — Tvrdka je vzela v zakup ogromne gozde za 800.000 K, izdala pa je v pokritje kupnine zadolžnico za 900.000 K, razlika 100.000 K je bila zaračunana kot provizija. Ker je lastnik rekriniških gozdov prišel v materielne tež-koče in ni mogel dobavljati tvrdki zadostne količine lesa, je tvrdka Heber uvedla prisilno upravo ter postavila zaupnika Ostrjchauskega Rudolfa za upravitelja. Sporazumno s tvrdko je prodal Ostrychauski velike množine lesa, ki niso bile prodane, in je tako oškodoval veleposestnika za četrt milijona kron. V to afrro je zapletenih več uglednih trgovcev. Ostry-chauskega so tudi zaprli. * Krvav boj v ječi. V Mitroviči so hoteli 26. sept. opoldne pobegniti štirje kaznjenci iz ondotne deželne kaznilnice. Posrečilo se jim je, da so prišli iz delavnice v strojarnico, kjer so se hoteli polastiti lestev, kav pa jim je branil neki paznik Tega so pobili na tla in pobegnili vun. Tu jih je srečal drug paznik, ki je potegnil sabljo; ali eden izmed kaznjencev mu je nenadoma zaboiel nož v prsi, da se je zgrudil na tla. Na to so stekli k zidu, pristavili lestvo ter eta dva pobegnila preko zidu, medtem ko je ostala dva zalotila straža ravno na lestvi ter jj podrla na tla in povezala. Pri tem je bil eden kaznjencev s sabljo ranjen na roki. Straža je nato "pričela streljati za kaznjencema, ki sta bila onkraj zida, ter so stražniki pri tem enega ustrelili, a drugega ranili. Ko so prišli k poslednjemu z namerjenimi puškami, je zaprosil: „Ne streljajte, jazseudam!” Stražniki so pristopili ter sta ga prijela po dva na vsaki strani. Tisti čas pa je kaznjenec zamahnil ter zabodel enega stražnika v nogo in prsi, dočim je drugega zabodel dvakrat v prsi ter pričel nanovo bežati. Vendar ni imel sreče. Tretji stražnik, ki medtem ni imel časa napeti puško, ga je udaril s puškinim kopitom po glavi, da se je onesveščen zgrudil na tla. Nato so ga razorožili ter prenesli v kaznilnico. * Svinja obžria dete. V Johovi pri Bosenski Dubici je kmetica Marija Vikalo po opravkih odšla iz hiše, ko se je pa vrnila, je našla zibelko, v kateri je bilo njeno Gmesečno dete, prevrnjeno, poleg pa svinjo, ki je žrla otroka in mu že odgrizla obe nogi in eno roko Dete je na poškodbah umrlo, proti materi je pa uvedeno kazensko postopanje. * Tovarna zgorela. V Szolnoku na Ogrskem je v nedeljo zgorela tovarna za pohištvo, ki je bila last tvrdke Ivan FUleki in sin. 150 delavcev je ob delo. * Rasi ja se oborožnje na morju. Ruska vlada je predložila državni dumi mornariški proračun za leto 1912., ki izkazuje 164.216.157 rubljev izdatkov, t j. za 55.959.557 rubljev več kot v tekočem letu. V prihodnjem letu namerava vlada izdati za zgradbo novih vojnih ladij 28 milijonov več kot letos in za oboroženje ladij 18 milijonov več kot letos. Za izpopolnitev baltiškega brodovja je določenih 29 milijonov, za zgradbo treh novih bojnih ladij, 9 torpedovk in 6 podmorskih čolnov v Črnem morju pa 28 milijonov. Tak je odgovor ruske vlade na lakoto, ki nastopa v južnih gubernijah od dne do dne hujše. * Novo monarhistično zaroto so zasledili na Portugalskem. V raznih mestih po severni deželi so imeli zarotniki svoje organizacije. Zaprli so mnogo sumljivih oseb. Po deželi je mir. * Ženski dvoboj. Mladi hčerki dveq črnogorskih častnikov v Danilovgradu, Vera Brigdanovič in Sava Marovič, sta se strastno zaljubili v vitkega kraljevega adjutanta Mirka Heraky. Da bi rešilij zadevo na viteški način, sta se pozvali na »junački mejdan” in se med-seboj ustrelili z vojaškimi revblverji svojih očetov. Ob isti uri pa je Mirko Heraky izvršil samomor zaradi nesrečne ljubezni do tretje. * O katastofi t Ameriki, o kateri smo včeraj poročali, javljajo : V Austinu (v državi Arkansas, Sev. Amerika) se je v soboto popoldne razdrl mlinski nasip nad velikim skladiščem lesa. Voda se je kakor silen veletok razlila čez mesto Austin. Vseh tristo hiš, od-števši komaj šest, je voda s prebivalci vred odplavila. Nekateri prebivalci so se rešili na bližnji grič. Po prvih vesteh so cenili število mrtvih na 2000. Poznejše poročilo pravi, da je okrog 500 oseb utonilo. * Poštna zveza med Italijo in Tur-čijo. Vsa pošta med Italijo in Turčijo pojde preko Dunajain Trsta. Včeraj je sem dospela prvapošna pošiljatev preko Avstrije. * Povratek grškega kralja. Vsled italijansko-turške vojne se je vrnil grški kralj včeraj s svojega potovanja v Atene. * Očeta, mater In dve sestri je zd-8trnplla v New Orleansu ena najslovitejših mestnih lepotic miss Chavvfrod. Ko so jo are-tovali, je bila popolnoma mirna ter je rekla, da ji je vseeno, kaj pride. Kot strup je na-mešala opij v jedi. Že pred enim letom so došle na policijo ovadbe, ki se jim pa ni verjelo. Ena izmed njenih sester, ki je bila sedaj zastrupljena, je tedaj policiji izjavila, da se bo umorila, ako bodo aretovali osumljenko. Charv-frodova je trpela tudi na kleptomaniji ter je tudi kradla v lekarnah zdravila in strupe. * Revolucija na Kitajskem. Iz Kitajskega poročajo podrobnosti o nemirih, ki so izbruhnili v pokrajini Sečvan. Na čelu nemirov stoje trgovci in študentje, ki pripadajo tajni protidinastični revolucionarni stranki. Samo v okraju Cengtu je ustavilo delo nad 100 tisoč delavcev, ki kopljejo sol. Revolucionarna množica je ponovno napadla podkraljevo palačo, a vojaštvo jo .je prepodilo v gorovje. Sedaj zahteva podkralj Kao-El-Kun vojaško pomoč. Vojaška pomoč je pod poveljstvom bivšega kentruskega podkralja že odšla, ali vsled slabih propietnih zvez dospe v Cengtu šele v 50 dneh ; ta čas pa bodo revolucionarji dobro izkoristili. Ljubljana in Kranjsko. — Tri mesece je danes minilo, odkar izhaja „Zar,ja". Pred tremi meseci .je slovensko zavedno delavstvo dobilo svoj dnevnik. To pač še ni prilika za „jubilej”, toda brezpomemben dan to ni v naših razmerah. Ko se je „Zarja“ ustanovila, je bil prvotni namen ta, podati delavstvu za dobo državnozborskih volitev dnevno glasilo. Toda preden je potekel rok, ki si ga je bilo postavilo izdajateljstvo, se je pokazalo, da je želja po trajnem dnevniku med našim delavstvom postala nenavadno velika. Od vseh strani so prihajale zahteve, da naj se dnevnik ohrani na vsak način. Dasi je to velika naloga in velika skrb, se je ustreglo vsestranski želji in »Zarja” je izhajala dalje. V teh treh mesecih smo se neštetokrat prepričali, da smatrajo vedno širši krogi našega delavstva svoj dnevnik za nujno potrebo. Imeli smo pa tudi dosti prilike spoznati, da izpolnjuje »Zarja” svojo nalogo in da je v kratkem času postala splošno priljubljena. Uredništvu in upravoištvu je to dokaz, da bodita po pravi poti. Ali kakor se vsi pri listu trudijo, da bi ugodili vsem upravičenim željam, se morajo tudi naši čitatelji in zavedni delavci sploh potruditi, da podpro to stremljenje — v svojem lastnem interesu. »Zarja” je delavsko glasilo. Samo s tistimi sredstvi more računati, ki jih ima od svojih rednih dohodkov. In čitateljem more dajati toliko, kolikor dobiva od njih. Od števila naših odjemalcev je odvisna dobrota lista. Z večjimi dohodki se lahko oskrbuje več poročil, lahko se bolje razdeli delo, lahko se bolje ustreza onim, ki jim služi list. Vsak či-tatelj, ki mu »Zarja” ugaja, in ki želi, da bi ne le trajno izhajala, temveč se tudi trajno razvijala, naj se danes spomni, da vsak posameznik lahko kolikor toliko pomaga doseči ta cilj. Kdor ni naročnik, naj se naroči. Kdor je naročnik, naj pridobi še nove naročnike. Tako bodo iz treh mesecev postala tri leta, iz let desetletja. Tako bo namesto sto vrst prišlo stodvajset, stopetdeset, pa dvesto. Vsako delo za „Zarjo“ bo korist za njene čitatelje in od-' jemalce. Zato je opravičeno, če ponovimo danes vsem svojim čitateljem besede: Razširjajte * Zarjo!” —■ Shod južnih železničarjev v restavraciji »Internacional” je bil snoči izredno dobro obiskan. Poročal je najprej sodrug Forstner o konferenci, ki je bila dne 24. septembra v. Mariboru, da izvoli kandidate za personalno komisijo južne železnice. Ker se voli po posameznih skupinah, je dala centrala tudi konferenco razdeliti po enakih skupinah, in je potem vsaka zase postavila kandidate. — Potem je poročal sodrug Kopač o splošnem položaju železničarjev. Omenil je govorice, ki se razširjajo o gibanju železničarjev in o nameravanih korakih; tem govoricam se pozna, da jih raznašajo ljudje, ki slišijo travo rasti. Pripovedovalo se je že, da > je finančni minister dovolil 50 milionov za zboljšanje železničarskih razmer Namen je takim tendencioznim čenčam lahko ugeniti. Govornik je tudi postavil v pravo luč bahanje in tarnanje nacionalnih žoltih organizacij, ki same ne vedo, ali naj bi jokale ali pa nosile nos po koncu. Da jih tudi pri ministrstvu ne vpoštevajo, morajo pripisati svoji lastni brez-pomembnosti in konfuznosti. Ker se snide v četrtek državni zbor, je povabila centrala ožji odbor, ki je bil izvoljen na konferenci dne 3. septembra, na Dunaj, da stori potrebne sklepe z ozirom na vladne obljube. O vseh korakih bo poročala »Zarja", iz katere bodo železničarji avtentično informirani o vsem potrebnem. Shod je sklenil strogo disciplino; nič se ne ukrene brez navodila od centrale. Na čenče nacionalističnih organizacij se zavedni železničarji ne bodo ozirali. — Državni železničarji imajo nocoj ob 7. zvečer shod v gostilni pri Favaju blizu državnega kolodvora. Poroča sodrug Kopač. Premog dražji. Zadruga' prodajalcev premoga je podražila premog čisto neopravičeno. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico oddaja premog v večjih množinah po starih, nezvišanih cenah. Vprašati je v pisarni, Šeleuburgova ulica 6, II. nadstropje. Oddaja ga le članom. — Splošna delavska zveza „Vzajem-uost4‘ sprejema člane vsak p o n d e 1 j e k , sredo in petek od 6. do 7. zvečer v društvenem lokalu v Šelenburgovi ulici št. 6, II. nadstr. Priglašene člane naznanja zveza podružnicam okraja, v katerem stanujojo. Člane sprejemajo tudi vse podružnice in podružnični zaupniki. Pristopnina znaša 50 vin. in mesečni doneski 30 vinarjev. Vsak sodrug bodi član »Vzajemnosti”. — Ženska podružnica „Vzajemnostl“ sprejema članice vsak dan do 7. zvečer v društvenem prostoru na Resljevi cesti štev. 22, v pritličju (desno). t — Podružnica Splošne Delavske Zveze »Vzajemnosti” v kolodvorskem okraju ima občni zbor v sredo ob 8. zvečer v »International u“ na Resljevi cesti 22. — Podružnica Splošne Delavske Zveze »Vzajemnost” za Sp. Šiško ima svoj občni zbor v četrtek ob 8. zvečer pri „ A n ž o k u ”, — Umrli so v Ljubljani: Leopold Gorjanc, sin železniškega ključavničarja, 7 let, Streliška ulica 15. — Dr. Ljudevit Korevva de Dembro, zdravnik, 63 let, Zaloška cesta 11. — Anton Perušek, sin posestnika in kovača, 4 dni. — „Jutro“ laže. V včerajšnji številki piše, daje »socialno demokratski konzum” v Spodnji Šiški odpovedal nadaljno prodajo mleka vsem onim članom konzumnega društva, o katerih sumi, da so volili liberalne kandidate! Izjavljamo, da je to navadna laž, ker konzumno društvo v Spodnji Šiški sploh nikomur mleka ne oddaja. »Jutro” laže zoper delavstvo in njegove naprave, kakor da bi bilo obrekovanje njegov profesijon. Delavci, zapomnite si to! — „Jutro“ laže, ko piše, da je nekdo prodal socialnim demokratom svoj glas za dve smotki. Lažeš, kakor »Jutro”, to bo kmalu po Ljubljani in okolici prisloviea. — Gerent v Mostah. Občinski odbor v Mostah je razpuščen. Za gerenta je imenovan prejšnji župan Oražem, za svetovalce Alojzij Kocmur, Jezeršek, Podobnik in Dolničar. Na Kranjskem kmalu ne bodo več poznali županov I O tej stvari smo dobili sledečo izjavo: Ljubljanski dnevniki so poročali, da sem imenovan za svetovalca gerentu mošanske občine. Ker se to imenovanje s strani naših sodrugov napačno tolmači, izjavljam, da sem to imenovanje na znanje vzel in da bom kot svetovalec zastopal, zvest načelom naše stranke, izključno le koristi delavskega ljudstva v kolikor je to pač v taki korporaciji mogoče. — S soc. dem. pozdravom Julij Podobnik, Novi Vodmat štev. 145. — Brezobrazna frlvolnost ilirsbo-bl-striških liberalcev. Ker je deželna vlada ugodila rekurzu zoper volitve v obč. odbor, bi se morale vršiti nove volitve v nedeljo l.t. ra. od 8. do 10. predpoldne. Ni zadosti, da je liberalna frakarija, ki je imela doslej neomejeno oblast v rokah, z rekurzom preprečila sestavo novega obč. odbora, kakor so si ga občani že prvič izbrali. Ti mogotci so uvideli, da bi tudi pri nedeljski volitvi sramotuo pogoreli, ker nimajo med občani niti najmanjše zaslombe. Kaj so tedaj v svojem obupu in v strahu pred sramoto napravili? Dosedanji župan Albert Dom-ladiš in oba svetovalca Vinko Šket in notar dr. Žnidarič, ki so se sami vsilili v volilno komisijo in je zaradi tega bila njih prokleta dolžnost, da volilne posle tudi vodijo, — ti možaki so jo z jutranjim vlakom popihali. Ko so prišli zjutraj volilci na volišče in zvedeli za to liberalno oholo nesramnost, so z ogorčenjem protestirali proti temu, da bi si trije mogotci smeli dovoljevati take frivolne šaie z Občinarji. — Volitve se tedaj niso izvršile. Zahtevamo od politične oblasti, da poduči imenovane gospode o dolžnostih, ki jim jih zakon nalaga. Politična oblast ima sredstev dovolj, da take gospode prisili k redu. Pri teh razmerah sploh ne moremo imeti zaupanja v volilno komisijo, v kateri sede taki ljudje. Okrajno glavarstvo naj vzame samo v roke volilno delo, da se kmalu izvrže volitve. Ce se v občini ne napravi prav hitro red, si ga bodo občani primorani sami narediti proti volji teh liberalnih maguatov, katerim vendar oe sme iti politična oblast pri takih falotarijah Oa roko. Okrajno glavarstvo ima sedaj besedo. — Naprednost in profit. (Dopis i z Postojne). Našemu naj večjemu podjetniku Jurci so delavski žulji ustvarili že ogromno bogastvi ; pa te delavce ou iz dna