411 Kratkočasnice. * Na božični večer vsedla sta se dva prijatla k večerji, pa oni, ki je pervi zajel vroče juhe, se je tako opekel, da so ga solze polile. Drugi, ko to vidi, ga vpraša, zakaj se joka in on mu odgovori, da se je spomnil rajncega brata, ki je lani na božični večer se ž njim večerjal. Med tem tudi drugi serkne, in ko se opari, da tudi njemu solze na oči vdarijo, reče: Ti se jokaš, ker ti je brat umeri, jaz pa se jokam, da nisi tudi ti ž njim umeri. * Kadar koli Serbi kaj storiti mislijo, vselej besede pristavijo: „Ako Bog da!" Nek Turčin vpraša zvečer svojega soseda Serba, ako misli iti jutri na sejm. Serbin mu po svoji navadi odgovori: „Hočem, ako Bog da." Na to reče Turčin: „Bogme, jaz čem iti, Bog dal ali ne dal." Drugo jutro se Serbin napravi in pridši k Turčin ti ga za-kiiče: ,?Hajd sosede, da greva na sejm"; ali ta mu odgovori: „Ne morem, brate, — volki mi so to noč konja pojedli." * Pripoveduje se , da je v Carigradu nekdaj bil nek Turk, Bekri-Mujo po imenu, kteremu je po očetu neizmerno premoženje ostalo, pa on se je pijančevanju udal in vse zapil in zapravil, da mu ni ostalo nič razun ene plahte, v ktero zavit je po ulicah hodil, in nekake stare kape, skoz ktero so mu lasje ven šterčali. Enkrat sreča ga turški car na ulicah pijanega, in začne ga karati, da je toliko premoženja zapil in v tako sramoto se pogreznil. Ali Bekri-Mujo se jezno oberne k sultanu in mu reče: „Kaj tebe briga, ako jaz pijem? Ako pijem, pijem za svoje; Ti pa, če misliš, da nioiam jaz nič več denarja, povej, za koliko mi daš Stambol (Carigrad)." Čeravno je cesar vedil, da nima on okroglega, vendar, ker je bil ravno dobre volje, mu reče: „\e dam ti, Mujo, celega Štambola za nič ne, ampak polovico ti ga hočem dati za toliko in toliko, pa bova za silo oba skup carovala". Mujo ma na to odgovori: „Ze dobro, jutri ti bom denar prinesel". Tako sta se razšla. Ko pa drugi dan o odločenem času Muja z novci bilo ni, car po njega pošlje; al trezni Mujo je priznal, da nima ne pare (vinarja), ne pa toliko, da bi kupil Carigrad ali polovico od njega. Na to cesar zapoved, na kose ga razseči, ker se je prederznil tako lagati in s svojim čarom šale zbijati. Mujo najpred začne prositi za odpuščenje; ko pa vidi, da nič ne opravi, reče cesarju: ,.Ker si sklenil, mi lahko življenje vzameš; al prosim te, skazi mi še eno milost, preden me pogubiš. Poišči v svojem cesarstvu tri človeke; enega slepega, ki čisto nič ne vidi, — enega ubožčeka, ki ima samo truplo brez nog, — in enega siromaka, ki celo nič na svetu nima. Te tri daj sem pripeljati in lepo jih nahrani in napoji; mi dva pa hočeva gledati, kaj bodo oni počeli. Cesar v to privoli in hitro zapove , da se taki trije najdejo, k bogati mizi posade in da se jim jesti in piti, kolikor hočejo. Ko so se ti možje dobro najeli i\ napili, spregovori najpervi slepec: ,,Hvala Bogu in ča- stitemu čaru, ki na* je nahranil z belim kruhom in na* pojil z rudečim vinom.44 Božec pa, ki ni imel nobene noge, se hitro na to oglasi: ,,Nesnaga slepa, kako ti veš, da je kruh bel in vino rudeče, ker nič ne vidiš? Ti bom dal kmalo z nogo eno v z—u. Na to siromak zaupije: „Le udri ga na mojo besedo, jaz bom vse plačal, če bo treba.4' Zdaj reče Bekri-Mujo cesarju: „Vidiš, častiti čare, kaj vince stori. Slepec nima oči, hromi nima nog, siromak nima denarja: tako sem bil tudi jez včeraj, ko sem bil vinjen, tako bogat, da sem htel Stambol od tebe kupiti." Ko je cesar vse to vidil in slišal, Muju prizanese ter mu vse odpusti. * Turški verozakon sicer prepove Turkom vino piti, ko pa sultan vidi, koliko moč vino v sebi ima, in kako oni po njem hrepene, sklene, ga enkrat tudi sam pokušati. Tako zapove en večer najboljšega vina si prinesti in tega vina se on prav dobro naleze. Al drugo jutro je bil revež bolan; bolela ga je glava, da je ni mogel pokonci der-žati. Komaj se to po dvoru razglasi, se zberejo vsi lekarji ter se pomenjajo, kako bi sultana ozdravili; al car se ni dal njim zdraviti, ampak Bekri-Muja pokliče k sebi, rekši, da je on v tej bolezni bolj zveden, ko vsi drugi dohtarji. Ko Bekri-Mujo pride, mu sultan dopove, kako in zakaj da je bolan in ga vpraša za svet, kaj da mu je zdaj storiti? Mujo mu na to svetuje, naj sopet pije ko sinoč, pa bo glava mahoma dobra. Car ga potem vpraša: „Pa kaj mi je storiti, ako me potem, ko se strežnem, spet začne glava boleti?44 In Mujo mu reče: „Potlej pij na novo.44 — ,,Pa kako dolgo bo to terpelo?44 praša sultan. — ,.Dokler ne boš vsega zapil, da ti ne bo ostalo nič drugega ko ena sama plahta kakor meui'4 — mu odgovori Mujo. Iz serbskega koiedara spisal A. /J.