85 5 4 U 60K □SREDNJA K 1J IŽNI C P.P.126 PRimuhtSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini . AA ,. Abb. postale I gruppo (j6Iia 400 ll P Leto XXXVII. Št. 25 (10.847) TRST, petek. 30. januarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES ZJUTRAJ ODLOČILNO SREČANJE NA MINISTRSTVU ZA ZDRAVSTVO NA PRVI TELEVIZIJSKI KONFERENCI AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA S SKORAJŠNJIM PODPISOM NOVE KONVENCIJE SE BO KONČALA »BELA STAVKA ZDRAVNIKOV Minister Aniasi izrazil zaupanje, da bodo danes dopoldne podpisali pogodbo za izvajanje zdravstvene službe - Pet spornih točk, ki so razbile pogajanja RIM — Minister za zdravstvo A-niasi je sinoči po razgovorih, ki jih je imel s predsednikom vsedržavne zveze zdravniških zbornic Eolom Parodijam, izrazil zaupanje da bodo danes dopoldne na ministrstvu za zdravstvo vse udeležene stranke Podpisale novo konvencijo za izvajanje vsedržavne zdravstvene službe za triletje 1980 - 1982. Srečanje bo ob 11.30 in udeležiti bi se ga morali na eni strani zainteresirana ministrstva, dežele in občine, da drugi strani pa sindikati zdravnikov splošne prakse. Prizadevanja ministra Aniasija za premostitev spora z zdravniki so bila velika. Iz sinočnjega optimističnega naglasa pa izhaja, da se bodo Pogajanja končno le končala iti položaj se bo normaliziral. Kaže to-reJ, da ne bodo zavarovalci ?. današnjim ali najkasneje z jutrišnjim dnem več plačevali honorarjev zdravnikom splošne prakse za preglede. Aldo Aniasi je še dejal, da je bilo sinočnje srečanje nadvse konstruktivno in da so vse strani težile k rešitvi težkega položaja, ki je predvsem oškodoval navadne državljane. Tudi prof. Paroli je bil ob zaključku sinočnjih razgovorov prav tako zadovoljen, saj so po njegovem mne- fcniiii m, um lt| mu,, iniimiiiniiiumnum mmiiiii um, mniui milili mi iimitifiiinMiimtmiitiiH VELIKO PRIČAKOVANJE ZA TORKOV POSEG FORLAMJA nju ta pogajaiija prinesla stvarni doprinos zdravstveni reformi. Sporazum, ki so ga sklenili 31. decembra lani bi morale vse zainteresirane strani podpisati 15. januarja. Dežele in sindikati pa se s sporazumom niso strinjali in pričeti se je bilo treba pogajati na novo. Medtem pa je sindikat zdravnikov splošne prakse oklical «belo stavko». Pogajanja so bila dolga, predvsem zaradi petih kočljivih členov, ki jih prinaša pogodba. Toda tudi za teh pet spornih točk so sinoči na srečanju vsi prisotni našli skupni jezik. Poglejmo, kateri so ti členi, zaradi katerih je prišlo do razbitja pogajanj. V prvi vrsti zdravniki niso pristali na zahtevo, da morajo število zavarovancev znižati na 1.500. Nova pogodba sedaj predvideva, da imajo zdravniki splošne prakse največ 3 200 pacientov. Tisti pa, ki razpolagajo trenutno z višjim številom zavarovancev imajo čas do 30. junija, da seznam u-strezno skrajšajo, kajti v nasprotnem primeru jim pristojna deželna komisija odvzame vse paciente. Tiste zavarovance, ki presegajo število 2.300, bodo dodelili mladim dodatnim zdravnikom. Toda tudi tu število ne bo smelo preseči 3.800. V primeru, da pride do nesoglasja Razprava o terorizmu: preizkušnja za vlado Ministrski predsednik bo moral ugoditi KDr hkrati pa tudi PSI in PSDI RIM — V razpravo o mednarodni povezavah terorizma bo v torek v Montecitoriju spregovoril sam ministrski predsednik Forlani. Njegova naloga ni najlažja, saj bo moral izbrati primerne in previdne besede, ter zadovoljiti svojo stranko, KD, ki ,je glede vprašanja »vzhodnih zavetišč» bila vselej zelo previdna, hkrati pa se ne sme zameriti glavnim zaveznikom svoje JUade, socialistom in socialdemokratom, ki še nada'je podpihujejo celotno afero. Včeraj je na primer Uradno glasilo PSI «Avanti» objavo »dosje*, ki ga je bila priprava ameriška obveščevalna služba '-4A, v katerem so podrobno opisani odnosi med italijanskim terorizmom in državami, ki pripadajo sovjetskemu bloku. Med drugim je . eba tudi zabeležiti poseg senatorja _ Scamarcia, ki je obtožil znano, češko tovarno avtomobilov «Škoda», ra je finančno' podprla z 70 mill-jnni skrajnolevičarsko skupino «Au-tenomia operaia*. Skratka, nad vlado se ponovno Ogrinjajo temačni oblaki. Nekateri celo pravijo, da je vladna kriza neizbežna, kot tudi predčasne vo-ntve. Seveda pa obstaja možnost, "a se bo tudi tokrat Forlani, sprimo svoje diplomatske spretnosti nriUantno izvlekel. Vendar se stvarno poraja zlasti . o vznemirljivo vprašanje: zakaj Je postal ton politične polemike tako oster? Ne glede na izid torkove razprave se parabola Forla-nijeve vlade pregiba k zatonu. Ni naključje, da je med številnimi pomičnimi predstavniki institucionalna vlada* zopet zelo aktualna: vla-aa. ki bi zlasti upoštevala trenutno izredno stanje in ki bi jo pod P.irale vse demokratične stranke 'terej tudi KPI). Ime moža. ki bi n, j tovrstno koalicijo je znano: Pfedsednik senata Amintore Fanfa-'• ki doživlja znotraj KD »drugo mladost*, institucionalno vlado* ja-®no podpirata levi struji krščanske -teokracije (Andreotti in Zaccagni-ni), socialist Querci (čigar stali- Gastcn Thorn. Italijo bo v komisiji zastopal Lorenzo- Natali. Danes vladni odlok o dodatnem davku za obnovo po potresu RIM — Na današnji seji bo vlada sprejela zakonski odlok, s katerim uvaja izredni dodatni davek za obnovo krajev, ki jih je novembra razdejal potres. Po najverjetnejših nacovedih iz krogov ministrstva za finance naj bi novi davek «una tantum* znašal 5 odstotkov dodatka k čistim davčnim dajatvam na vse dohodke (IRPEF, ILOR, IRPEG). Čeprav ga bodo izračunali na dohodkih iz komaj začetega leta, ga bo treba plačati že ob junijski prijavi lanskih dohodkov. Na ministrstvu v ta namen še proučujejo zapletene postopke, ki naj bi tudi ne silili odvisnih delavcev in upokojencev, ki vlagajo le potrdilo delodajalca, oziroma skrbstvenih ustanov, da bi morali samo zaradi tega romati v banke. med obema, bo posegla posebna deželna komisija. Glede uvedbe bolniških listov se zdravniki niso strinjali, ker je to — po njihovem mnenju — predstavljalo preveliko breme. Sklenili so, da bedo za vsakega zavarovanca posebej sestavili le posebno polo, ki bo vsebovala vse podatke pacienta in bo služila le za osebno rabo zdravnikom. Dežele pa so se s tem v zvezi obvezale, da bodo te posebne pole pregledovale le takrat, ko bodo sestavljale statistične podatke o epidemijah. Tretja kočljiva točka je tista, ki se nanaša na zdravniško spričevalo v športno - rekreativne namene. Zdravniki sp poudarili problem odgovornosti in potrdili, da večkrat tudi zdravi otroci zadobijo hujše poškodbe. Za rešitev tega problema so dežele predlagale, da v primeru dvomov se morajo zdravniki splošne prakse posvetovati pri specialistih in še posebej pri kardiologih. Zdravniki bodo lahko zahtevali povračilo stroškov le v primeru, da bodo v skladu z vsemi pravili, to je, da bodo razpolagali z ambulanto z ustreznimi higienskimi uslugami, s telefonom, s tajništvom ali bolniško sobo in z avtomobilom. V primeril, da ne razpolagajo z enim od teh pogojev bo posegla deželna disciplinska komisija. Vsekakor pa dežele pozivajo vse zdravnike, naj si čimprej nabavijo vse te potrebščine. Zadnja točka pa se nanaša na umik ambulante. Zdravniki trdijo, da so svobodni profesionalci in da imajo torej pravico samoodločbe. Dežele pa s tem v zvezi poudarjajo, da pacienti nikakor ne smejo o-stati prikrajšani. To so bile torej kočljive točke, ki so zahtevale več dni pogajanj. Danes pa se bo zadeva — vsaj po predvidevanjih — končala. Petdeset tisoč zdravnikov, ki so zaposleni v raznih italijanskih bolnišnicah pa bodo prihodnji ponedeljek- in torek vseeno stavkali. Njihova pogajanja se niso še pozitivno zaključila. Vsedržavni sindikat zdravnikov ANAAO, ANPO in CI MO pa medtem z ogorčenjem ugotavlja, da ministrstvo za zdravstvo, dežele in ANCI niso odgovorile na vrsto zahtev, ki so jih že pred časom postavili. Obsojajo predvsem diskriminacijsko politiko, saj so — do njihovem mnenju — prav bolniški zdravniki prispevali največ, da ie zdravstvena reforma sploh stekla. 48-urna stavka, ki bo popolnoma ohromila vse italijanske bolnišnice, bo oškodovala državno blagajno za več kot sto milijard lir. Predsednik španske vlade Suarez včeraj odstopil MADRID — Predsednik španske vlade Adolfo Suarez je odstopil. Vest je hitro odjeknila v javnost, ki si kljub politični krizi ni pričakovala tako naglega preokreta na vrhu državnega vodstva. Sam Suarez je v kratkem televizijskem po- Reagan ostro napadel Sovjetsko zveze in njene mednarodno politično strategijo Moskvo je obtožil laži, spletk in nemoralnih dejanj - Sam pa se ne bo več menil za kršenje človekovih pravic v «zavezniških» državah segu priznal, da ni več kos sedanjemu kriznemu stanju v državi. Komunistični voditelj Carrillo pa je j izjavil, da je Suarezov poskus, da sestavi in vodi enobarvno vlado klavrno propadel, saj zahteva boj proti brezposelnosti in terorizmu širšo parlamentarno podporo. Suarez je izjavil, da žapušča tudi mesto predsednika svoje stranke, to je unije eentristične demokracije. S Suare-zovim političnim zatonom sa bo v stranki najverjetneje okoristi) njegov najostrejši nasprotnik Laviiia, politični opazovalci pa menijo, da predsednikov odstop vendarle še ne pomeni, da bo tudi potrebno razpustiti španski parlament. Lazar Mojsov sprejel tajnika (K irske KP BEOGRAD — Predsednik pred sedstva CK ZKJ Lazar Mojsov je včeraj sprejel člana predsedstva in sekretarja CK KP ČSSR Josepa Kempnija. ki se na povabilo nred-sedstva KPJ mudi v Jugoslaviji. Pogovarjala sta se o stikih in sodelovanju med partijama in državama. Obojestransko sta podčrtala, razvoj enakopravnega sodelovanja. Predsednik ZDA Ronald Reagan na tiskovni konferenci (Telefoto AP) iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREMIER PINK0WSK1 BO DANES SPREJEL SINDIKALNI PREDSTAVNIKE Prizadevanja vodstva«Solidarnosti» za spoštovanje gdanskega sporazuma «Solidarnost» poskuša omejiti stavkovno gibanje - Sovjetska tiskovna agencija TASS je ostro napadla poljske sindikaliste, ki spravljajo Poljsko v «anarhijo* ’. * . . 4-i 1* obtožilo Craxija, da podpira ,ce brigadiste). Razprava med ■Irankami je torej trenutno skrajno ^apletena in »šifrirana* zato pa. ra-urnijiva samo redkim poznavalcem. I, j te dokazuje, da tare republiko "boa slabost, ki bi io lahko celo Privedla na rob popolnega poloma. R. G. BRUSELJ — Stalni predstavniki uesetih držav članic EGS so včeraj Porazumno Izvolili peterico podpredsednikov izvršne komisije skup-l°sti, ki ji načeluje Luksemburžan ■iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiimiiiiiiiMiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiirMimmiiiiiiiiiiiHifiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu POMEMBNI RAZGOVORI 0 RAZVOJU GOSPODARSKEGA SODELOVANJA Prihodnji teden v Beogradu zasedanje mešanega odbora Italijansko delegacijo bo vodil minister za zunanjo trgovino Manca, jugoslovansko pa zvezni tajnik Zelic Enrico Manca BEOGRAD — V jugoslovanski prestolnici se bo od 2. do 6. februarja sestal na 11. zasedanju italijansko, • jugoslovanski odbor za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Italijansko delegacijo bo vodil minister za zunanjo trgovino Enrico Manca. Med pripravami na to pomembno srečanje se je včeraj italijanski veleposlanik v Beogradu Pietro Calamia sestal z ministrom Antejem Zeličem, ki bo načeloval jugoslovanski delegaciji. Med pogovori so poglobili perspektive razvoja gospodarskega, industrijskega in trgovinskega sodelovanja med obema državama. V preteklih dneh je italijanski veleposlanik v SFRJ imel v tem okviru tudi razgovore z jugoslovanskim zveznim tajnikom za zunanjo trgovino Metodom Rotarjem in s predsednikom zvezne gospodarske zbornice Ilijo Vakičem. Kot je znano beleži gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo uspešen razvoj, saj je v lanskem letu blagovna menjava dosegla v obeh smereh skoraj vrednost 2 milijard dolarjev, pri čemer je zlasti v zadnjih letih opaziti zadovoljivo usmeritev k uravnovešanju med uvozom in izvozom. Zato si tako v vladnih, kot v gospodarskih krogih obeh držav, obetajo od bližnjega sestanka mešanega odbora nadaljnjih zna menj za spodbujanje in pospeševa nje obojestransko koristne izmenjave in za utrjevanje medsebojnega sodelovanja. ZIS za odpravo zakona «par-nepar» BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji podprl predlog odbora zveznega zbora skupščine SFRJ za notranjo politiko glede ukinitve zakona o omejevanju uporabe in gibanja osebnih in drugih motornih vozil. Iztiajal ie s stali šča, da njegova nadaljnja uporaba ni nujna — zaradi spremenjenih cen naftnih derivatov in doseženih učinkov drugih ukrepov pa varčevanje, ki so bili sprejeti v preteklem obdobju in ki jim še naprej sprejemajo. ZIS je poudaril, »da je omenjeni zakon v preteklem ob dob.ju občutno prispeval k varčevanju in smotrnejši porabi tekočih goriv* Ob upoštevanju nestabilnosti na svetovnem trgu nafte in omejitve plačilno bilančne možnosti Jugoslavije pri zagotavljanju te pomembne energetske surovine, je ZIS poudaril nujnost, da si je tre ba tudi v prihodnje na vseh ravneh prizadevati za varčevanje z energijo v celoti, (dd) Pinkovvskiem. V delegaciji »Solidarnosti*, ki jo bo vodil Lech Walesa, bodo prisotni tudi predstavniki kmetov. Vlada in sindikati naj bi se pogovarjali o uresničevanju vseh točk gdanskega sporazuma. Še posebno pozornost pa bodo posvetili delovnemu umiku in pristopu »Solidarnosti* k sredstvom množičnega obveščanja. Sovjetska tiskovna agencija TASS iz dneva v dan stopnjuje svoje obtožbe proti sindikatu »Solidarnost*. Včeraj ga je namreč obtožila, da se poslužuje »izsiljevanja, groženj, provokacij in celo fizičnega obračunavanja* pri uresničevanju svojih brezobzirnih zahtev. TASS meni, da tValesov sindikat s svojimi zahtevami potiska državo v avanturizem in anarhijo. Na Poljskem naj bi pridobile vedno večjo moč desničarske sile, ki si prizadevajo odstraniti sedanji socialistični režim in ločiti Poljsko od drugih komunističnih držav. Nekateri politični komentatorji že menijo, da je to izraz vedno manjšega zaupanja Sovjetske zveze, da je Poljska sama sposobna rešiti svoje notranje probleme. Izraelsko letalstvo bombardiralo palestinska taborišča BEJRUT — Na desetine mrtvih in ranjenih je tragičen obračun včerajšnjega izraelskega letalskega napada na taborišča palestinskih beguncev v Libanonu. Glavni cilj napada je bilo begunsko taborišče Burž Eš Šemali v predmestju Tira in vasi med Tirom in Saido. Izraelski reaktivci so preleteli tudi Bejrut. a so se umaknili ob odločni reakciji sirskega in palestinskega protiletalskega topništva. Včerajšnji napad je po izjavah izraelskega generalštaba prvi odgo- 991,75 lire, kljub temu, da je Bah ca dTtalia prodala 36 milijonov dolarskih rezerv, y upanju, da bo za-vrla padec lire. Podobno pa se ie zgodilo tudi na drugih evropskih valutnih borzah, kjer se je dolar utrdil. ' G Italijanski gospodarstveniki že z zaskrbljenostjo proučujejo negativne posledice na italijansko trgovinsko' izmenjavi), saj Italija večinje uvoženih- suroyin, predvsem nafto plačuje z dolarji. NEW YORK - Ameriški predsednik Ronald Reagan je na sinočnji televizijski tiskovni konferenci ponovno napadel Sovjetsko zvezo in obtožil njene voditelje, da so »izrodili sožitje in popuščanje napetosti v orodje za uresničitev svetovne revolucije in ene same, socialistične ali komunistične države*. Za dosego tega cilja se sovjetski voditelji po besedah Reagana poslužujejo vsega, od laži do nemoralnosti. To je že tretji neposredni napad nove ameriške administracije proti Sovjetski zvezi v zadnjih 24 urah. Prvega je predsinočnjim sprožil a-meriški državni tajnik Alexander Haig, ki je napovedal, da bo ameriška politika popuščanja napetosti tesno odvisna od sovjetskega obnašanja v svetu in na kriznih območjih. Drugegr pa je le nekaj ur pred Reaganovo tiskovno konferenco sprožil glasnik ameriškega državnega tajništva Willia Dyess, ko je brez slepomišenja obtožil Moskvo, da pomaga in podpira mednarodni terorizem. To temo pa je na svoji tiskovni konferenci že nakazal general Haig, ko je napovedal, da bo »glavna skrb nove administracije boj proti mednarodnemu terorizmu, ki ga z vsemi sredstvi podpira Sovjetska zveza*. Haig je obenem skušal omiliti svoje obtožbe s trditvami, da je mednarodni terorizem splošen pojav, s katerim se sooča celo Vzhod. Ronald Reagan pa sinoči ni imel takih pomislekov, ko je glede ameriških odnosov s Sovjetsko zvezo dejal, da nimajo ZDA nobenega interesa ratificirati sporazuma o omejevanju strateške oborožitve «Salt 2», če ne bo Moskva tudi konkretno omejila svoje strateške oborožitve. Ameriški predsednik je tudi |xwda-ril, da so imele ZDA s popuščanjem napetosti do sedaj slabe izkušnje, saj je bilo sožitje le «enosmerna cesta, ki je služila Sovjetski zvezi za dosego njenih ciljev*. »Upoštevati moramo, je nadaljeval, da je Sovjetska zvpza jasno povedala, da je zanjo edina tnora-la tista, ki ji jamči uresničitev njenih ciljev, za ceno laži, spletk in nemoralnih dejanj. Mi izhajamo z drugačnih stališč. Lahko se pogajamo z njimi, a tega ne smemo pozabiti*. Ronald Reagan pa je skrbno za molčal kakšne konkretne pobude bo sprejel, da uresniči grožnjo «o takojšnji in uspešni represaliji* proti vsem, ki bi poskusili ponoviti i-ranski napad na ameriško veleposlaništvo. Za sedaj je znano samo, da so v najstrožji tajnosti pričeli uriti posebne vojaške oddelke. A-meriški predsednik je sinoči samo potrdil svoje grožnje in pristavil, «da bodo motile spanje* vsakogar, ki misli, da bo nekaznovan s te rorističnimi napadi izzival in rušil ugled ZDA. Glede Irana je novi predsednik izključil možnost maščevanja in potrdil, da bo spoštoval obveze Carterjeve administracije do te države. Dodal pa je, da »alžirski sporazum* še vedno skrbno proučujejo, in šele ko bo vsebina sporazuma popolnoma razčiščena, bodo lahko načrtovali bodočo ameriško politiko do I-rana. »Vsekakor, je dejal Reagan, se ne moremo obnašati, kot da bi se nič ne zgodilo*. Odsvetoval je ameriškim poslovnikom, da vzpostavijo trgovinske odnose z Iranom, »saj jim ne bi morali jamčiti varnosti*. Na sinočnji konferenci sta nri.š'a do izraza tudi včerajšnja prva državniška obiska pri Reaganu, in sicer obisk predsednika jamajske vlade Seaga, ki je jeseni premagal levičarsko vlado, in južnokore.iskega diktatorja Čun Du Hvana. Iz tega lahko jasno razberemo, da bo Reagan v Latinski Ameriki ojačil »protikomunistični boj* in bo zaprl marsikatero oko, če Dojo njegovi naj-zvestejši zavezniki kratili človeške pravice. Kot razumljivo za prvo tiskovno konferenco novoumeščenega predsednika. ie bil dobršen del konference posvečen ameriškim gospodarskim problemom. Tu ni povedal' nič novega, ali bolje rečeno, omejil se je na izjave, ki jih je rabil med volilno kampanjo. Njegova administracija pa je že sprejela vrsto u-krepov, ki uresničujejo njegove li-beralno-gospodarske ideje. V prvi vrsti sprostitev cen domače nafte in naftnih derivatov in ukinitev finančnih podpor družbam za uvoz tuje nafte, kot zadnje pa »klep o zmanjšanju ameriške pomoči tujini za 2,6 milijarde dolarjev. Odslej naj bi ameriška pomoč znašala 5,47 milijarde dolarjev, dobile pa bi jo samo tiste države, ki so zveste Zahodu. PO USTAVNEM SODIŠČU Časnikarjem ni dovoljena «pok!icna tajnost* RIM — Ustavno sodišče je vrVteraj razsodilo, da časnikarji in založniki nimajo pravice do «poklicne tajnosti*, kot velja za zdravnike, odvetnike, notarje in duhovnike, ki niso dolžni niti pred sodiščem odkrivati vesti, za katere izvejo pri izvajanju svojega poklica, s tem je najvišji sedni zbor republike zavrnil pritožbe o neustavnosti čl. 348 in 351 kazenskega postopnika in 372 kazenskega zakonika, po katerih je več sodišč preganjalo časnikarje, ko niso hoteli razkriti izvora svojih poročil, kot jim po drugi strani izrecno narekuje veljavni zakon o tisku. Po mnenju ustavnega sodišča dolžnost razkrivanja obveščevalcev tudi ne krši čl. 21 u-stave, ki jamči svobodo tiska. Obenem pa razsodba priznava parlamentu pravico, da z novimi zakoni drugače uredi in uskladi pravico tiska in časnikarjev do rezerviranosti o izvoru vesti ter potrebo sedstva, da izvršuje poglobljene preiskave. Sindikat časnikarjev je izrazil obžalovanje, da razsodba ni prispevala k popolni razjasnitvi in ponovil poziv zakonodajalcem, naj ustrezno Popravijo sporne norme. NA KONFERENCI KEVS ŠE VEDNO PREVLADUJE BLOKOVSKA NARAVNANOST ZDA in Kanada proti prisotnosti severnoafriških držav v Madridu Predlog so podpirale neuvrščene, nevtralne in socialistične delegacije - Poljska in SZ o prednostnem pomenu popuščanja napetosti in razorožitve v Evropi MADRID — ZDA in Kanada so dalg veto na udeležbo neevropskih držav Sredozemlja, kot so Alžirija, Maroko, Egipt, Tunizija in druge, v sklepni fazi madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju, Ameriška delegacija je zavrnila tudi vsako možnost, da bi pojasnila svoja stališča na madridskem srečanju. To zahtevo je postavila Malta na prvem sestanku skupine za Sredozemlje. Malta je poudarila, da je varnost Sredozemlja neločljiv del varnosti celotne evropske celine. Zahtevo, da bi neevropske države Sredozemlja znova pozvali, naj prispevajo k delu sklepnega dela madridske konference, podpirajo nevtralne in neuvrščene in vse vzhodne države. Takšno odklonilno stališče ameriške delegacije je prišlo do izraza tudi včeraj na plenarni seji za zaprtimi vrati. Ameriški delegat je namreč obsodil predstavnika Poljske, da izziva spore. To je bil odgovor na poročilo poljske delegacije o koristnosti sklica konference j vojaškem popuščanju in razorožitvi V Evropi, ki naj bi jo na predlog vzhodnoevropskih držav pripravili v; Varšavi, ZDA so: že kot ne- sprejemljiv ocenile ta predlog varšavskih držav. Včeraj je govoril tudi vodja sovjetske delegacije Ilicov, ki je v celot1 podprl stališče Poljske, znova je opozoril na prednostni pomen problema krepitve varnosti v Evropi in v tej zvezi sklic konference o razorožitvi. Včeraj so govorili predstavniki ZRN, Italije in Nizozemske, njihovi govori kažejo na visoko stopnjo usklajenosti stališč Zahod... ki v prvo vrsto postavlja probleme človekovih pravic in vprašanje Afganistana, (dd) Ameriška pomoč salvadorski hunti CIUDAD DE MEXICO - Vrhovni poveljnik salvadorske osvobodilne fronte »Farabundo Marti* (FMLN) Salvador Cayetano Carpio jo izjavil, da je iz nekega ameriškega oporišča v Panami odletelo v Salvador 800 ameriških častnikov in vojaških svetovalcev, ki bodo poskušali utrditi majajoči režim salvadorske civilno - vojaške hunte. Carpio je odločno obsodil tako a- meriško vmešavanje in poudaril, da je zadnjega krvoprelitja, ki so režimski vojaki z napalmom obstreljevali uporne salvadorske vasi, kriv Pentagon. Washington je namreč obnovil salvadorski hunti vojaško pomoč v višini 90 tisoč dolarjev, da bi lahko strla ljudski odpor, Veleposlanik ZDA v Teheranu o Carterjevih napakah PARIZ — Bivši veleposlanik ZDA v Teheranu William Sullivan je v intervjuju za francoski dnevnik »Le Matin* izjavil, da je glavni krivec za šahov padec in zajetje ameriških talcev bivši predsednik ZDA Carter. Sullivan trdi, da sta Carter-’ jevo upravo že cd vsega začetka označevala površnost in napačno tolmačenje dogodkov. Sullivan, ki je iz protesta odstopil junija 1979. leta, je tudi poudaril nesoglasja in celo odprta razprtja med ameriškim državnim tajništvom in posebnim predsednikovim svetovalcem Brzezinskim. NA VČERAJŠNJEM SESTANKU MED USTREZNIMA DELEGACUAMA Soglasje SKGZ-CGIL glede Kolonkovca Posredovanje sen. Jelke Gerbec Z BRZOJAVKO PREDSEDNIKU FORLANIJU IN MINISTRU DE MICHELISU in rabe slovenskega jezika v javnosti Boris Race v Saležu: Preprečitev slovenskega govora na Trgu Unita pomeni korak za najmanj 20 let nazaj - Solidarnost KD Prosek-Kontovel s kolonkovskimi kmetovalci V okviru prizadevanj za pravično rešitev vprašanja razlastitev kmetijskih površin na Kolonkovcu se je včeraj odposlanstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze pod vod stvom predsednika Borisa Raceta sešlo s predstavništvom pokrajinskega vodstva sindikata CGIL, ki ga je vodil tajnik Mauro Gialtiz. Delegaciji sta vzeli v pretres zaskrbljujoče težnje v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti, ki so prišle do izraza najprej s kolon-kovskim problemom, te dni pa tudi z dejstvom, da so nenatere politične sile pri organiziranju solidarnostne manifestacije v oooro miljske ladjedelnice Alto Adriatico onemogočile govor v slovenskem jeziku. Glede Kolonkovca je zastopstvo SKGZ izrazilo nujo po taki rešitvi, ki bi zadovoljila potrebe prizadetih kmetovalcev, ter navedlo pogoja, od katerih nikakor ni mogoče odstopiti: nujno je treba revidirali načrt o ljudskih in cenenih stanovanjih (PEEP), razlaščenim pa zajamčiti pravično odškodnino. SKGZ se je zavzela za čim širšo enotnost med demokratičnimi političnimi silami za dosego ten ciljev Predstavniki CGIL so soglašali, da .je na Kolonkovcu treba najti pravično rešitev, ki bi zadostila navedenima pogojema. Hkrati je po mnenju sindikata treba kar najbolj * resno in politično angažirano nastopiti za to, da se v bodoče izvršijo take izbire, ki bi odražale korekt-nejši odnos do izrabe teritorija. Sindikat CGIL je izrazil pripravljenost za sprejemanje enotnih pobud na ravni političnih sil v tem smislu. Delegacija SKGZ je nato izrazila ogorčenje in veliko zaskrbljenost zaradi preprečitve slovenskega govora na torkovi manifestacij na Trgu Unita. Pripomnila ie, da ta dogodek odraža nezaslišano diskri minacijo v odnosu do naše narod ncstne skupnosti. Na sestanku so soglasno ugotovili, da se taki do gcdki v prihodnje ne smejo ponavljati in sindikat se je izrecno obvezal, da se bo za to tudi zavzel; kajti v nobenem primeru ne gre kršiti te osnovne pravice, ki je biia v vsakdanji praksi že uveljavljena. Razlaščanje intenzivno obdelane zemlje na Kolonkovcu, zadnje oaze slovenske zemlje v neposredni bli žini mesta, pomeni izgubljanje tal pod nogami in tako postajamo Slovenci'še bolj izpostavljeni asimilacijskim pritiskom. S temi besedami je sinoči predsednik SKGZ Race predstavil v dvorani kulturnega društva Rdeča zvezda v Saležu žgoči problem odvzemanja slovenske zemlje. kar povzroča nepopravljivo nacionalno škodo. Treba je ustvariti fronto za obrambo zemlje, da preprečimo morebitne nove razlastitve. Tržaška občina bi morala pokazati večje razumevanje in okrepiti podporo kmetijskim dejavnostim. Bodočnost stanovanjskega razvoja Trsta je v adaptaciji mestnega središča, ne pa v zaseganju še zadnjih obdelanih površin. Race se je zaustavil tudi pri o-bravnavan.iu poosimskega duha ter odnosov med političnimi in družbenimi komponentami; še posebej se je dotaknil vprašanja industrijske cone. Na koncu je obžaloval in obsodil okoliščino, da so na torkovi enotni manifestaciji v obrambo miljske ladjedelnice na Trgu Unita nacionalistične sile preprečile poseg slovenskega govornika; to dejansko pomeni korak za vsaj dvajset let nazaj. O razlastitvah na Kolonkovcu v okviru občinskega načrta za zidanje ljudskih in cenenih stanovanj, «ki se bodo v bližnji bodočnosti razširila in bodo zajela nove prostrane površine slovenske zemlje tudi na Opčinah, če ne bomo s pomočjo vsega demokratičnega prebivalstva na Tržaškem napravili konec ropanju imovine slovenskega človeka*, je na zadnji seji razpravljal tudi odbor kulturnega društva Prosek - Kontovel. Odbor izraža prizadetim vrtnarjem na Kolonkovcu vso svojo solidarnost in ostro obsoja nasilni izgon slovanskega kmeta, ki so mu buldožerji zasebnega gradbenega po- djetja zasedli in razorali vrtove. V vseh povojnih letih — pravi sporočilo KD Presek - Kontovel — so še oblasti z najrazličnejšimi izgovori polaščale slovenske zemlje tako v spodnji kot v zgornji mestni okolici, ki je čestokrat postala tudi plen gradbenih in drugih špekulacij. Po dingi strani je tržaška občinska u-prava v vsej okolici postavila tako stroge gradbene omejitve in vinku-lacije — je nadalje rečeno — da so morali mnogi mladi domačini zapustiti rojstni kraj ter si poiskati stanovanje v mestu ali v drugih občinah. Prosek in Kontovel sta že dolga leta žrtvi te krivične politike, zato se slovensko prebivalstvo naših vasi dobro zaveda, da bodo te krivice odpravljene le pod pogojem, da bomo vsi Slovenci v zamejstvu vselej enotno nastopali proti vsaki krivici, ki bi bila v bodoče naperjena proti komur koli od nas in kjer koli. za rešitev miljske ladjedelnice Poziva ju, naj družbo Fincantieri pripravita k prevzamu 20 - odstotnega deleža na delniškem paketu CAA - Danes v obratu dveurna stavka - Jutri De Michelis v naši deželi Tržaška komunistična senatorka l nosti predstavnikov kovinarskega Jelka Gerbec je naslovila predseri- sindikata (FLM). Na skupščini su niku rimske vlade Forlaniju in ministru za državne soudeležbe De Mi cheliju brzojav. v katerem ju poziva k odločnemu posredovanju za rešitev in nadaljnji razmah miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Senatorka spodbuja osrednjo vla- zaprepadeno ugotovili, da je sodeč po poročilih javnih obveščevalnih sredstev prišlo do novega snidenja med deželnim odbornikom za indu možnosti, da se v določeni pokrajini primerijo prometne nesreče. V vidiku poviškov so se ko j zganile tudi zavarovalnice, ki so od medministrskega odbora za cene seveda zahtevale kar 25 odst. po- Michelisom, da so se na tem sestati ku pojavile nove možnosti za reši- do k izdanju navodila, po katerem l tev problema miljske ladjedelnice, naj državna finančna družba Fin j predvsem pa, da sogovornika o tem cantieri prevzame 20-cdstotni delež delniškega paketa nove družbe, ki bi morala v bodoče upravljati omc njeni obrat. Parlamentarka izrecno poudarja nujo, da se ladjedelnici CAA zagotovi redna proizvodnja, tembolj še, ker bi v nasprotnem primeru hudo prizadeli že itak obubožano gospodarstvo Tržaškega. Trst —- je naglašeno v brzojavil — hoče biti aktiven subjekt in nef če živeti od p odporništva. O problemu je včeraj razpravljal tudi tovarniški svet ladjedelnice, ki se je sestal na skupščini v navzoč- S TISKOVNE KONFERENCE TOVARNIŠKEGA SVETA V obratu GMT pri Boljuncu so nujno potrebna resna reorganizacijska dela Delavci zahtevajo predvsem večjo avtonomijo od Rncantieri - Tehnične naprave izkoriščene le v razmerju 60-70% - Zaradi stavke pred sodišče? stri’0 De Carlijem ter ministrom De j viška. Med prvimi se je v Trstu oglasila zavarovalnica Lloyd Adriatico, ki je včeraj priredila tudi tiskovno konferenco. Njen glavni ravnatelj dr. Antonio Sodaro je hotel zlasti opozoriti na možnosti zavarovalne police s franšizo 4R, ki jo Lloyd že dalj časa uporablja z uspehom. Če naj nove poviške opišemo s primeri, potem bo denimo tržaški lastnik fiata 126 plačal za navadno zavarovalnino okrog 98 tisoč lir, medtem ko je doslej plačeval 82 tisoč, z zavarovalno formulo 4R pa 74.000. Prav tako bo na primer lastnik alfette 1600, ki je doslej plačeval 172 tisoč lir, plačal za navadno zavarovalnino 205 tisoč, s polico 4R pa 155 tisoč. V Tovarnih velikih motorjev pri Boljuncu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so člani tovarniškega sveta Seghene, Mi-nin, Martiradcnna, Minitti, Cofone in Steli obrazložili predstavnikom sredstev javnega obveščanja najnovejši zaplet dogodkov v zvezi s sindikalnim sporom za obnovo delovne pogodbe in še zlasti v zvezi s prijavo sodišču 21 delavcev, ki naj bi se pri tem boju «poslužili nedovoljenih sredstev*. Iz tega, kar so povedali člani tovarniškega sveta, je predvsem razvidno, da se delavstvo GMT bori v prvi vrsti za to, da bi tovarna prevzela mesto, ki ji dejansko pripada v krajevnem in širšem gospodarstvu. S svojimi 3.300 zaposlenimi delavci in sodobnimi tehničnimi napravami je Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu drugi pomembnejši industrij-1 ski obrat v naši deželi in hkrati eden izmed najmodernejših v Evropi. O-brat proizvaja dieslove motorje raznih vrst in razsežnosti — od tega 40% za ladje in preostalih 60% za razne pogone na kopnem (generatorje, itd.). V tem trenutku so njegove proizvodne zmogljivosti izkoriščene v razmerju h 60 do 70%, in to kljub naraščajočemu povpraševanju po dieslovih motorjih po vsem svetu. Energetska kriza je namreč ootisnila v ozadje uporabo turbin in (»večala zanimanje za dieslove motorje, kljub temu pa se proizvodnja v tovarni nikakor ne more razviti tako, kakor bi njene tehnične naprave dovoljevale in kakor bi zahte- llllll III lili II lili lil MII IIII lllllll lil IIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIM*>ll!lfll|llllll(ll>llll)lllflMIIIIIII|lltllllltllltltl 111111111111 RESOLUCIJA RAJONSKEGA SVITA ZA SV. ANO NA OBČINSKE STROŠKE ZGRADITI KULTURNI CENTER NA KOLONKOVCU Rajonski svet za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija je sinoči z večino osvojil predlog svetovalca SSk Cer-goia, ki obvezuje občinsko upravo, da skupaj s krajevnima slovenskima društvoma prouči možnost za izgradnjo kulturnega centra kot simbolično odškodnino, ki jo nasilna urbanizacija na Kolonkovcu pri-zadeja slovenski narodnostni skupnosti. V predstavitvi predloga je Cergol poudaril, da nastajajo okrog zgodovinskega jedra Kolonkovca nova na selja, ki skušajo biti bolj primerna za bivanje in za dostojno življenje. Poleg novih zgradb nastaja jo, ali bodo nastali, socialni centri, igrišča in podobno. Zgodovinsko jedro pa ostaja z vseh teh vidikov v ozadju. Posebno sedaj, ko sta skoraj istočasno obnovili svoje delovanje dve kulturni društvi, je še posebno čutiti pomanjkanje vsakršnega kulturno - socialnega centra na Kolonkovcu. Iz teh ugotovitev je nastal predlog SSk, ki vsekakor prepušča koncept zgradbe dogovoru med občino in društvoma. Eden izmed predlogov, ki bi po mnenju Cergola lahko izšel je, da bi pod isto streho namestili slovensko osnovno šolo in vrtec ter kulturni center, podobno kot je storila milj-ska občina. V razpravi, ki je sledila, je sve- tovalec KPI Kodrič dopolnil pre dlog SSk z zahtevo, da tržaška ob čina končno izda dovoljenje za po stavitev spomenika borcem od Sv Dolinski občinski svet .je na si Ane, s Kolonkovca in iz Skednja, ki nočnji izredni seji, o kateri bomo so padli v NOB |še poročali, med drugim izpolnil vr- Tako dopolnjeni predlog so spre-! sto obveznosti, ki jih občinskim «Od povojnega časa do danes se je slovensko prebivalstvo na tem področju nedvomno razredčilo, in to zaradi spreminjanja družbenega tkiva, predvsem pa zaradi novih urbanističnih in stanovanjskih posegov, ki so prinesli naselitev novih prebivalcev. Na žalost se danes ta politika še nadaljuje. Spet novi posegi ogrožajo naš okraj, predvsem pa obdelano zemljo. Zaradi številnih protestov s strani prizadetih, se je nekaj le rešilo, vsekakor pa ostaja za slo vensko prebivalstvo nevarnost za socialno - kulturni in ekonomski razpad. Krajevni sosvet za Sv. Ano - Sv. Sergij obvezuje občinsko upravo, da skupaj s krajevnimi kulturnimi dru štvi prouči možnost za izgradnjo kulturnega centra na stroške občin ske uprave, kot simbolično odškodnino za povzročeno moralno škodo slovenski manjšini. Center naj bi zajemal dvorano in večji prostor na odprtem za šport in rekreacijo. Ta center bi vsaj deloma zadovoljil potrebe slovenskega prebivalstva tega kraja, ki je. kot ves sloven ski narod, izredno vezano na svojo kulturno preteklost.* Sinoči se je sestal dolinski občinski svet jeli vsi svetovalci z izjemo pred stavnika MSI, ki je ob tej priliki predstavil kopico ekscerptov (morda zbranih v reviji Selezione) o upravam nalaga dekret štev. 901 o krajevnih financah. Soglasno je tudi odobril resolucijo v korist čim prejšnje globalne zaščite za sloven (ne)zaščiti manjšin. Predstavnik 1 sko narodnostno skupnost, na kon Liste za Trst se je glasovanja vzdr-1 cu se.je pa so svetovalske skupine žal, tako kot tudi en predstavnik; dale vrsto predlogov in s tem prak-KD, čeprav sta se dva njegova ko- tično že začele razpravo o občin lega opredelila za resolucijo. Spre jeti predlog, ki ga bo rajonski svet predložil tržaški občinski upravi, ■e glasi: skem proračunu, o katerem bo ob činski svet glasoval na seji 20 fe bruarja. Kot običajno se je seja začela s sporočili župana Švaba. Z včerajšnje tiskovne konference v tovarni Velikih moiurjcv 'litij valo domače in tuje tržišče. Kakor pravijo predstavniki delavcev, je nasprotno obrat pri Boljuncu doslej zabeležil le »deset let razočaranj*. Kje so razlogi za takšno neustrezno in hkrati neodgovorno poslovanje? Odgovor na to vprašanje izhaja iz zahtev, ki so jih delavci nanizali v platformi za obnovo delovne (»goclbe: v obratu je treba temeljilo reorganizirati delo in povečali njegovo produktivnost s tem, da se bolje izkoriščajo tehnične naprave, uvedejo potrebne delovne izmene in nadurno delo ter doseže določena mobilnost delovne sile med posumi zn mi oddelki. Prav tako je treba odpraviti zavore, ki jih predstavlja »dediščina? nekdanje soudeležbe Fiata pri glavnici družbe z deležem 50 odst. (turin-ska družba poseduje še vedno 12.3 odst. delnic). To so kakor omenjeno glavne zahteve, ki so jih delavci nanizali v platformi za obnovo delovne pogodbe K temu so dodali še zahtevek po povišku plače v poprečju za 50.0');! lir. kar bi po mnenju sindikatov morala družba sprejeti tudi glede r,a dejstvo, da prejema osebje pri GMT v plačni kuverri pi prečno po 20.000 lir manj kakor delavstvo, zaposleno v podobnih o-braiih. Platformo so sind kalni predstav niki delavstva predložili vodstvu GMT že v juliju lanskega leta, do slej pa niso prejeli nobenega de finitivnega odgovora. Prav tako za man sta bila posega pri Intersin du in pri min stru za državne soudeležbo Do Michelisu. Delavci pn tem pcudarajo, da se vodstvo GMT izmika vsak: odgovornosti na tem področju in da prepušča vsako ud ločitev finančni družbi, od katere je odvisna, namreč družbi Fincan-tieri L: tega meč! drug>m izhaja, da se tudi vprašanje »sanacije* tovarne p-aktično prenaša iz Trs'a v Rim ter s strogo. gospodarskega im politično področje. Da bi pripravili vodstvo ..tovarne do tega, da bi upoštevalo predloge delavske platforme, je osebje tovarne stopilo v stavkovno gibanje, najprej dve in pozneje tri ure prekinitve dela na teden. Stavke se je seveda udeležilo tudi delavstvo — 150 ljudi — oddelka, v katerem se preizkušajo stroji, preden jih tovarna preda naročnikom. In prav 21 teh delavcev je vodstvo GMT prijavilo sodišču, češ da so bojkotirali proizvodnjo s tem, da niso o-pravili naročenega nočnega dela (v resnici pravilnik tega oddelka ne predvideva nočne izmene). S tem «terorističnim» posegom — nagla-šajo člani tovarniškega sveta — hoče vodstvo očitno ustrašiti delavce. Ta naklep pa se bo nujno i-zjalovil, saj se bo v obrambo pravic teh 21 kolegov (»stavilo vseh 3300 delavcev GMT. sploh nista predhodno obvestila prizadetih. se pravi sindikalistov in delavcev. Takšno zadržanje je no I sodbi tovarniškega sveta in FLM nedopustno in nesprejemljivo; tembolj, ker vprašanje CAA ne zadeva izključno Milj. oziroma zapestnega delavstva, marveč vse prebivalstvu tržaške pokrajine, kakor je jasno pokazala solidarnostna manifestacija na Trgu Unita v torek. Zaradi takšnega ravnanja javnin upraviteljev ter še zlasti deželne ga odbora so delavci miljskega obrata oklicali za danes protestna stavko od 10. do 12. ure; med stavko se bodo zbrali pred poslopjem na Carducciievi ulici, kjer je sedež deželnega odbora. Odločno stališče do tega problema je zavzel tudi rajonski svet za Novo mesto: soglasno je odobril dokument, v katerem poziva deželno. pokrajinsko in tržaško občinsko upravo, naj na vseh ravneh posre dujejo za rešitev miljske ladjedelnice in s tem tudi za utrditev celovitega gospodarstva na Tržaškem v obrambo zaposlenostne ravni. Dokument ugotavlja, da brezposel nost danes ne grozi le uslužbencem C.AA. temveč tudi delavstvu še drugih industrijskih obratov na Tržaškem Zvedelo se je, da pride jutri, v soboto, 31. januarja, v našo deželo minister za državne soudeležbe De Michelis. Udeležil se bo «socialistic nega vrha* deželnih organov te stranke v Vili Manin v Passarianu. Ali ne bi kazalo, da pokrajinska vodstva sindikatov CGIL CISL in UEL izkoristijo njegovo navzočnost v Furlaniji - Julijski krajini ter se z njim še enkrat snidejo v zvezi s problemom miljske ladjedelnice? (dg) Povišanje avtomobilske zavarovalnine nov udarec za potrošnike V krogu vsemogočih poviškov, ki pestijo potrošnika, ni mogel manjkati povišek avtomobilskih zavarovalnin, S 1. februarjem bodo morali avtomobilisti, po sklepu medministrskega odbora za cene plačati okrog 17,3 odstotka več zavarovalnine. Še en udarec torej, ki ga bo prav gotovo krepko občutiti v družinski bilanci. Navedeni odstotek pa je samo neka srednja mera poviška, kajti v nekaterih i-talijanskih mestih bodo poviški nekoliko manjši, v drugih obilnejši. To bo tudi primer Trsta in Gorice, ki sodita v tretjo teritorialno skupino. Skupine (štiri) so bile določene na podlagi večje ali manjše S PONEDELJKOVE SEJE RAJONSKEGA SVETA OBČINA NIMA DOVOLJ POSLUHA ZA POTREBE VZHODNEGA KRASA Nujno je treba rešiti vprašanja občinske izpostave, šolstva in spomenikov 71 talcem ter Pinku Tomažiču Kot smo kratko poročali že v torek ,je dan poprej zasedal vzhodno-kraški rajonski svet. Soglasne je odobril listina, v kateri negativno o cenjuje načrt o prednostnih javnih in drugih gradbenih delih na tem področju, ki so ga pripravili tržaški upravitelji v okviru občinskega triletnega proračuna. Listina ugotavlja, da občinski načrt bistveno sploh ne upošteva stvarnih patreb in zahtev prebivalstva, ki naseljuje vzhodni del tržaške planote, v kolikor pa jih upošteva, je to zgolj naključno in pomanjkljivo. Občina je torej ponovno prezrla po ziv rajonskega sveta k vzpostavitvi tvomejšega odnosa med tem demokratičnim predstavniškim organom in občinsko upravo in s tem tudi zopet dokazala, kako malo ji je mar takšnega sodelovanja, ki ga sicer predpisuje zakonodaja. Listina zatem navaja celo vrsto nujnih pobud, ki so izrazito prednostne narave. Prvenstveno je na Opčinah treba urediti sedež občinski izpostavi. Kje naj ta bo, je bilo določeno že pred iiiiiii imiiii irm n ii iiiiiiii n mi milili m im 1111111111111111111111111111111 ■1111111111111111111111111111 iiiiiiiiinifiKiiiiii PREDVČERAJŠNJIM NOVO SREČANJE V PODGRADU Nabrežinska občina načrtuje pobratenje z Ilirsko Bistrico Predstavništvi občinskih uprav razpravljali tudi o možnosti sodelovanja na gospodarskem področju Nov korak na poti zbliževanja med devinsko - nabrežinsko občino in občino Ilirska Bistrica — predvčerajšnjim se je namreč mudila v Podgradu devinsko - nabrežinska občinska delegacija, ki se je s predstavniki bistriške skupščine raz-govarjala o vseh možnostih medobčinskega sodelovanja ter o že večkrat izraženih namemh obeh krajevnih uprav, da se občini pobrati ta. V bližnji preteklosti je bilo že več plodnih stikov tako na ravni upraviteljev, kot na ravni kulturnih organizacij. Kulturno društvo Igo Gruden ima že dalj časa srečanja z bistriškimi kulturnimi dejavniki. Pred nedavnim so kulturne skupine iz Ilirske Bistrice namreč gostovale v Nabrežini, prihodnji teden pa bo nabrežinsko društvo vrnilo ta obisk. Prav tako je bilo že nekaj srečanj med upravitelji. Ob podpisu listine o pobratenju med občino Devin - Nabrežina in občino Buje je bila prisotna tudi občinska delegacija iz Ilirske Bistrice. Predvčerajšnje srečanje župana Škerka, odbornika Colje in občinskega tajnika Švare s predsednikom bistriške občinske skupščine Bojanom Brozino in drugimi krajevnimi družbenopolitičnimi delavci je potrdilo trdne namene obojih, da pride do pobratenja in čim tesnejšega sodelovanja med obema krajevnima skupnostima. Datumov kakih uradnih slovesnosti še niso določili, ker menijo, da mora do slovesnosti, ki bi uradno zapečatila povezavo med občinama, priti po nadaljnjem spontanem zbliževanju med miiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiin V OKVIRU SINDIKALNEGA SPORA ZDRAVNIKOV Deželni odbornik zajamčil hitro povračilo stroškov za preglede Medtem ko se v Rimu nadaljuje jo pogajanja za rešitev sindikalnega spora zdravnikov splošne prakse (nekateri optimisti predvidevalo sporazum že v tem tednu) se v zdravniških ambulantah nadaljuje zasebna oblika zdravljenja. To pomeni, da mora pacient plačati zdravniku 10 tisoč lir za pregled v ambulanti, 15 tisoč pa za pregled na domu. Kot smo že pisali pa se niso vsi zdravniki ravnali po tem načelu in so ra.je delali brezplačno. Predstavniki sindikalne organizacije FIMMG pa tem zdravnikom sedaj grozijo, da jih bodo prijavili stanovski zbornici. Nič bol.je ni niti za paciente, ki morajo čakati na dolge vrste pred okenci SAUB. da prejmejo potrdilo za povračilo honorarja s strani dežele. Prav da bi imeli pojasnila v zve zi z brezplačno obliko zdravljenja, ki bi .jo morala deželna uprava zajamčiti vsem državljanom, so se včeraj sestali z deželnim odbornikom za zdravstvo 'ntoninijem pred stavniki tovarniških svetov vseh večjih tržaških industrijskih obratov, predstavniki sindikata upokojencev in raznih patronatov. Deželni odbornik .je zajamčil, da je deželno vodstvo za higieno in zdravstvo že 24 januarja dalo vsem za interesiranim uradom točna navodila bodisi za odtegljaje zdravnikom. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllHHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItllUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIlllllililllllIllIlIllilliiilllIllIlllliililliliilIllllIllIMlIlIllIM SMRTNA NESREČA NA DELU PRI SV. IVANU PADEC Z DESETMETRSKEGA ODRA USODEN ZA 58-LETNEGA DELAVCA Eugenio Pivetta, kije stanoval blizu Benetk, je zaradi hudih poškodb umrl med prevozom v bolnišnico V tragični nesreči na delu je včeraj, nekaj pred 14. uro, izgubil življenje 58-letni delavec Eugenio Pivetta, ki je bil doma v kraju Con-cordia Sagittaria pri Benetkah. Zgodilo se je na cesti za Lonjer, kjer je skupina delavcev zaposlena pri obnovitvenih delih na pročelju občinskega stanovanjskega poslopja, ki nosi hišno številko 1, to pa po naročilu podjetja Nuova Zucco-li, ki ima sedež v Ulici delle Rose. Pivetta je ob uri nesreče opravljal neka dela na '0 do 12 metrov visokem odru. Pravkar je dvigal vedra z malto in kaže, da se mu je eno izmuznilo iz rok. Moški ga je hotel morda uloviti, toda prav pri tem poskusu je izgubil ravnotežje in je padel v globino. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in so nemudoma pozvali reševalce Rdečega križa, toda Pivetta, ki je bil še živ, ko so slednji prihiteli na mesto, je že med prevozom v bolnico izdihnil. Poškodbe, ki jih je utrpel, so bile namreč prehude: preboj lobanje in krvavitev iz obeh ušes, zlomi reber in številki zlomi bodisi na gornjih kot na spodnjih udih. Pri tem velja tudi omeniti, da na odru, kjer je Pivetta delal, kot ka že, ni bilo varnostne ograje, ki bi morebiti mogla preprečiti usoden padec. Umrli delavec, ki zapušča številno družino, ni bil, kakor smo že prej omenili, doma v našem mestu, pač pa se je vsak dan s tovariši vozil na delo in se nato vsak večer vra čal domov. Nesreča je torej še enkrat prizadela delavca, ki si je z največjim trudom in napornim delom služil svoj vsakdanji kruh. bodisi za povračila vsot, ki so jih pacienti že izplačali. Lekarne pa je deželna uprava pooblastila, da lahko sprejmejo namesto enotnega obrazca katerikoli recept. V zvezi s časom, ki je potreben za povračilo izplačanega iionorarja, pa jt odbornik Antonini za primer navedel dejstvo, da so bili že poravnani vsi stroški, ki so jih pacienti imeli med agitacijo zdravnikov lani novembra. V teh dneh je deželna uprava izdala tudi tri dekrete, ki predstavljajo korak naprej v izvajanju zdravstvene reforme. Imenovala je dr. Libera Pianuja za deželnega komisarja, ki bo imel nalogo likvidirati vse razpuščene zdravstvene ustanove. Do 1. julija letos pa bodo morale vse funkcije in dobrine razpuščenih ustanov preiti v upravo novoustanovljenih krajevnih zdrav stvenih enot. S tretjim dekretom pa dežela določa, da bodo 23. marca ob 18. uri volitve v glavne skupščine krajevnih zdravstvenih enot. ki jih bo v naši deželi dvanajst. ljudmi in organizacijami obeh občin. Devinsko - nabrežinska občinska delegacija je obiskala tudi tovarno plastičnih izdelkov Piama. Ob tej priložnosti so s predstavniki tovarne poglobili tudi vprašanje kooperacije na gospodarskem področju v duhu osimskih sporazumov. Med drugim so preverjali možnost o postavitvi tovarne plastičnih izdelkov v nabrežinski občini v kooperaciji s tovarno Piama, ki bi dobavljala surovine. Tovarna naj bi zaposlila kakih 15 ali 20 delavcev. Tudi preverjanje te možnosti je prvi korak na poti vse tesnejšega sodelovanja tudi na gospodarskem področju. Vprašanje Štoke (SSk) v zvezi s prepovedjo slovenščine na torkovi manifestaciji Deželni svetovalec SSk Drago Štoka je naslovil na deželni odbor interpelacijo posega v slovenščini na torkovi manifestaciji v obrambo ladjedelnice Alto Adriatico, v kateri ugotavlja, da je šlo za nedopustno popuščanje šovinističnim silam in za kršitev pravic slovenske narodnostne skupnosti. Predstavnik SSk sprašuje deželni odbor, kaj namerava storiti, da bi preprečil, da bi se podobni dogodki ne ponovili Drevi v Križu razdeljevanje izkaznic sekcije VZPI-ANPI Sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI - ANPI) v Križu prireja danes, ob 19. uri, letno razdeljevanje članskih izkaznic, ki bo v prostorih Ljudskega doma. Sekcijski odbor vabi poleg članov tudi simpatizerje, saj bo to obenem tudi priložnost za tovariško srečanje v duhu tradicij narodnoosvobodilnega boja. Srečanje bo združeno z zakusko s tradicionalnim partizanskim golažem. Požari na Krasu Tudi včeraj so bili gasilci dokaj zaposleni pri gašenju požarov na Krasu. Gorelo je pri državni cesti 202 med Križem in Opčinami, pri starih Miljah, turističnem naselju pri Lazaretu v gozdu mea Kati-naro in Ricmanji, kjer so bile zaposlene štiri ekipe gasilcev, in pri naselju Sv. Sergija. leti in tudi ustrezno zemljišče je že bilo vinkulirano. V prostorih izpostave bi moral biti tudi osnovni zdravstveni okoliš z vsemi potrebnimi storitvami, tako z družinsko posvetovalnico in rešilno postajo ter seveda avtorešilcem. Ravno tako nujno je treba rešiti vprašanje novega openskega pokopališča, a brez oklevanja naj se u-resniči urbanistična ureditev naselja Villa Carsia, sicer tako v smislu primarnih kot sekundarnih urbanističnih prijemov. V rajonu je »i-dalje izredno nujno zgraditi javno telovadnico; zanjo naj se porabi denar, ki ga je občina predvidela za nogometno igrišče, katerega pa rajonski svet nikdar ni zahteval. Sledi niz prednostnih posegov na šolskem področju: izgradnja otroškega vrtca v Bazovici; preustroj šolskega poslopja pri Banih; ureditev italijanske in slovenske srednje šole na Opčinah; dograditev slovenskega otroškega vrtca v Villi Carsii. Listina navaja nato nujo po izgo-tovitvi parka ter košarkarskega in odbojkarskega igrišča na zemljišču openske Skupnosti Družina, kakor tudi potrebo po ureditvi ustrezno o-premljenih zelenih površin za rekreacijo tako rajonskega kot drugega prebivalstva tržaške občine. Vzhodnokraški svetovalci so tudi izrecno poudarili nujnost dostojne u-reditve spomenika 71 ustreljenim talcem ter spomenika Pinku Tomažiču in njegovim tovarišem na Opčinah. Na koncu daje rajonski svet prednost še sledečim pobudam, ki so sicer navedene v uvodoma omenjenem občinskem načrtu: izredno vzdrževanje cest, ulic in pločnikov, namestitev novih enot javne razsvetljave, izgotovitev prvega dela openske kanalizacijske mreže, izredno vzdrževanje šolskih poslopij itd. Poleg tega rajonski svet poziva občino, naj v triletni proračunski plan vključi postavko o raztegnitvi metanskega omrežja na vse vasi in zaselke vzhodnega Krasa. Dvodnevno zasedanje o vlogi KPI v Trstu Danes ob 18.30 se v Ul. Madonni-na 19 začne zasedanje tržaške avtonomne komunistične federacije o temi «KPI v Trstu v letih ’80*. Sodeloval bo tudi član vsedržavnega vodstva partije Giorgio Napolitano. Zasedanje se nadaljuje jutri ves dan. • Deželna komisija za higieno in zdravstvo je ob nasprotnem glasu KPI in vzdržanju DP, PdUP, MF, SSk in LpT odobrila zakonski osnutek, ki preureja dosedanjo zakonodajo glede socialno-asistenčnih storitev na zdravstvenem področju. Za-ganičnega pravilnika o izvajanju pomanjkljiva Danes na Opčinah odprtje Hlavatyjeve razstave Vsaka razstava slikarja Roberta Hlavati/ja je za našo skupnost pomemben kulturni dogodek. Čeprav umetnik anagrafskv ni več mlad. še vedno z mladeniškim navdihom slika kraško pokrajino ali pa Kornate, njemu najbolj priljubljene otoke Jadrana, že vrsto let z veseljem mu opensko prosvetno društvo pripravo vsakoletno razstavo v Pro-svetnem domu. Njegovi lirični akvareli z navdihom kraške gmajne so široko poznani v naši slovenski stvarnosti in gotovo tudi današnja razstava, ki bo ostala odprta P o običajnem urniku do nedelje. 8. februarja, Dneva slovenske kulture, bo privabila številne ljubitelje njegove umetniške ustvarjalnosti in izpovedi. uma V počastitev spomina ob 8. obletnici smrti drage mame Dore darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za PD Ivan Grbec. Ob obletnici smrti nepozabnega očeta Adalberta Stubla darujeta Lori in Sonja 10.000 lir za Dijaško matico. Ob izgubi dragega Silvestra Raž' ma (Kraljevega) izreka ŠD Zarja globoko sožalje svojcem. Pismo škofa Bellomija ob «dncvu življenja^ V nedeljo, 1. februarja, bo ita lijanska katoliška cerkev praznovala «dan življenja*, ki se uokvirja v kampanjo proti zakonu o prekinitvi nosečnosti v pričakovanju morebitnega referenduma o tem vprašanju. Ob tej priliki je škof Beilomi naslovil na vernike dolgo pismo, v katerem navaja vzroke, zaradi katerih je splav v nasprotju s katoliško moralo, pa tudi s splošnimi vrednotami človeka. V svojem pismu je škof ostro polemi čen do družinskih posvetovalnic, ki naj bi ne pomagale ženski, pač pa jo samo navajale k prekinitvi nosečnosti. Sporočamo žalostilo vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stric in nono SILVESTER RAŽEM (Kraljev) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 31. t.m., iz mrtvašnice bolnišnice Santorio na Opčinah naravnost v bazovsko cerkev, od koder bo ob 13.30 krenil žalni sprevod na domače pokopališče. Žalujoči: žena Marija, hči Silva in sin Stojan z družinama, nečaki in nečakinje * družinami in drugi sorodniki Bazovica, Argentina, Lokev, 30. januarja 1981 SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi na predstavitev knjige TEHNIČNE INOVACIJE dr. Gabrijela DEVETAKA, ki bo v prostorih Združenja v Trstu Ulica Cicerone 8, danes, 30. t.m., ob 19. uri. Slovenski univerzitetni študentje prirejajo TRADICIONALNO BRUCOVANJE jutri, 31. jan., ob 20. uri v prostorih male dvorane Kulturnega doma. Posebno vabljene Stare bajte in petošolci. Brucom zajamčena diplomatska imuniteta. Poskrbljeno bo za zabavo ob slastnem prigrizku in z mastnimi deklinami. PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi na ponovitev veseloigre v narečju DVE DRUŽINI ki bo v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Sodelujeta otroški in mešani pevski zbor. Gledališča SSG SlovensKo stalno gledališče iz Trsta bo gostovalo s Pirandellovim delom «človek, zverina in čednost* danes, 30. t.m., ob 19.30 v Idriji; jutri, 31. t.m., ob 20. ud pa v Kobaridu. VERDI Jutri, 31. t.m., ob 17. uri bo na sporedu 4. predstava opere Ottori-na Respighija »Potopljeni zvon* (La campana sommersa) — red S. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Giulio Chazalettes. Razstave V Ljudskem domu v Trebčah so razstavljene fotografije članov krožka «FOTO TRST 80». Urnik: danes od 20.30 do 23. ure, jutri od 19. do 22. ure, v nedeljo od 10. do 12.30. PD PRIMOREC TREBČE vabi na otvoritev fotografske razstave krožka «FOTO TRST 80» ki bo danes, 30. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Člani krožka bodo predvajali diapozitive. Nastopil bo kvartet kljunastih flavt Glasbene matice z renesančnimi plesi. Včeraj-danes Danes, PETEK, 30. januarja MARTINA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 9.39. Luna vzide ob 2 33 in zatone ob 12.34. Jutri, SOBOTA, 31. januarja VANJA Vreme včeraj: najvišja temperaturi* 7,7 stopinje, najnižja minus 2 stopinji, ob 18. uri 0,6 stopinje, zracni tlak 1031,3 mb pada, veter l7 km na uro severovzhodnik, vla-Ha 24-odstotna, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura moril'1 6,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodil SE JE: Elio Lobascio. UMRLI SO: 58-letni Livio Gorup-PL 77-letna Carla Petrina vd. Berete, 75-letni Bruno Babudri, 77-letni Luigi D’Orlando, 74-letna Maji« Vigini vd. Busecchian, 88-letna Maria Ferluga vd. Samsa, 69-letni Rodolfo Simini, 91-letna Antonia Spetič vd. Topan, 69-letni Umberto Sartori, 84 letna Antonia Supan-(■scliitseh vd: Franceschinel, 86-let-Pa Antonietta Dobrilla vd. Poglajen, 74 letni Giovanni Battista Tof-77 letna Antonia Sandrin vd. Padovan, 70-letni Rudolfo Rosanda, “-letni Giovanni Dobrilla, 73-letni L°ngino Sferza, 83 letna Narcisa Uadore vd Cerqueni, 22-letna Tul-?,a Marinoni, 19 dni star Alex Oli-,y°' 87 letni Giuseppe Michelli, 66 »etna Iolanda Franz por. Paduan. dnevna služba lekarn ' (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-Jamarski drevored 117, Ul. Com-«i 19 (nd 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) ; Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. nočna SLUŽBA lekarn (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20 00 do 8. ure jel- 732 627. predpraznična od 14. do ■ ure in praznična od 8. do 20. Ure, tel. 68 441 Kino Ariston 16.30 «L’eredita». Barvni film za vsakogar. Eden 16.30 «La dottoressa ci sta con il colonello*. N. Cassini, L. Banfi. Barvni film za vsakogar. Ritz 16.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti. Barvni film. Excelsior 17.00 «The Blues Brothers*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00—22.00 «Mi faccio la barca*. Laura Antonelli, John ny Dorelli Barvni film. Fenice 16.00 «11 cacciatore di ta-glie*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Biancaneve e i sette nani*. Barvni risani film. Cristallo 16.00 «Le porno schiave del vizio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.15 «Quella spor-ca dozzina*. Capitol 16.30 «Pensione, amore, ser-vizio completo*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Una donna come E-va». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «La liceale nella classe dei ripetenti*. G. Guida. Barvni film. VoM., 47-Ofi. „ «iggSrM Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 vtdntersesstf*. Prepove dan mladini pod 18. letom. Nazionale 10.00 «L'amante ingor-da». Prepovedan mladini pod 18 letom. Radio 16.00 «Pornografia proibita*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. LEKARNE V OKOLICI , Bol junec: tel. 228 124: Bazovica: »I 206 165: Opčine: tel 211001: £i-osek: tel 225 141; Božje polje £eonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. «00-121; Seslja n: tel. 209 197; Žavlje: tel- 213-137; Milje: tel. 271-124. Ob rojstvu male OLGE iskreno čestita svoji članici Magdi Kuret - Sosič, želeč njej in hčerkici krepkega Hrfuiin in sreče. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Rod modrega vala čestita svoji članici Magdi Kuret -Sosič ob rojstvu prvorojenke OLGE Mali Olgi pa želi krepko in zdravo rast. Danes slavi 80. rojstni dan IVAN MALALAN Ob tem osebnem prazniku mu iskreno čestita sekcija VZPI - ANPI Trebče Danes praznuje dan 80. rojstni MIČE MALALAN Ob tem visokem jubileju mu želi vse najboljše sekcija KPI Zorko Kralj — Trebče Danes praznuje svoj 80. jubilej MIČE MALALAN Vse najboljše mu želijo Mar-cella Froglia ter Vichi, Gilli in Silvia z družinami i™™™ DRUŠTVO TAROR «*■* Danes, 30. januarja, ob 20.30 odprtje razstave rajnovejših del Roberta Hlavatyj'a Uvodna beseda Franc Udovič. O času umetnikove dobe bo z besedami slovenskih pesnikov pripovedoval Stane Raztresen. OBVESTILO IZLETNIKOM Izletnike, ki so se prijavili za križarjenje po Dalmaciji, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnina danes, 30. t.m., od 9. do 12. in od 15. do 17. ure ali jutri, 31. t.m., od 9. do 12. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6/II. Udeležence potovanja v Mehiko obveščamo, da se je cena potovanja povišala na račun povečanja cene letalske vozovnice za 48 500 lir. Vse prijavljene prosimo, da to u-poštevajo ob plačilu salda v zgoraj navedenih dneh. Podrobni program potovanja pa je na razpolago pri potovalnem uradu Aurora, kamor prinesite tudi potni list. Primorski dnevnik PO PRESELITVI TOVARNE BRUNNSCMILER V kratkem pričetek gradnje nove hale na razstavišču Na razpolago bo okrog tri tisoč metrov pokritega prostora Objekt naj bi služil tudi športnim in drugim manifestacijam Prosveta Ženske iz Brega bodo danes, 30. januarja ,ob 20. uri nastopile v prostorih KD Rovte - Kolonkovec v Ul. Monte Semio 27 (bivše Campanelle) s predstavo «Ženske se predstavijo*. Na sporedu petje, šaloigre in lutke. Vabljeni. Društvo Slovencev miljske občine prireja jutri, 31. januarja, ob 20. uri v kinodvorani Roma v Miljah veseloigro «VenderigTe na plači* v režiji Tatjane Turko. Nastopajo člani dramske skupine KD F. Prešeren iz Boljunca in pevski zbor Jadran iz Milj. Razna obvestila KD Rdeča zvezda obvešča, da bodo vaje mladinske folklore pod vodstvom Ljube Vrtovec vsako nedeljo ob 10. uri v osnovni šoli «1. maj 1945» v Zgoniku. Mladinski dom Boljunec prireja danes, 30. t.m., ob 20. uri v svojih prostorih v Boljuncu predavanja diapozitivov po gorati deželi Nepal, ki ga je pred nedavnim opravila študentka biologije ljubljanske univerze Damijana Ota. Ob obletnici odhoda v partizane organizira sekcija Zveze borcev Bo-ljnncc (VZPI ANPI) v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v hotelu Ma-estoso v Lipici družabni večer, na katerem bodo sodelovali godba na pihala »Vešeli godci* iz Boljunca, mešani pevski zbor «F. Prešeren* in Tamburgški ansambel. Po večerji bo sledil ples ob zvokih «Veselih godcev*. Rezervacije sprejemamo v kavarni Marije Žerjal v Boljuncu vsak dan od 17. do 19. ure, do vključno 1. februarja. Vabljeni. Sindikat slovenske šole opozarja, da 11. februarja zapade rok za prijavo na natečaj, ki ga razpisuje Deželni pedagoški inštitut (Irrsae) za deželo F-JK. Podrobne informa cije na sedežu sindikata. f4 Čestitke Danes praznuje rojstni dan MERI iz Ricmanj. Mnogo sreče in zdravja v življenju ji želi hči Damjana, sin Valter in vsi v družini. Danes praznuje teta MERI iz Ricmanj rojstni dan. Vse najboljše, mnogo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju ji želi Tanja z družino. SONKA, ob tvojem 16. rojstnem dnevu ti kličejo še na mnoga leta prijatelji. 6; Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 SONČNI kolektorji Butkovič. Zdaj je pravi čas, da si priskrbite vse potrebno, da bo6te lahko uspešno izkoristili sončno energijo. Sovod-nje ob Soči, Ul. Ex Impero 64 -tel. (0481) 88-21-23. KUPIM hišo, stanovanje ali zemljišče. Telefon 228-390 PRODAM fiat 128 v dobrem stanju. Boršt 98. NOV kopalni stroj 9 ks ugodno prodam za polovično ceno. Telefon 53 160 Ul. del Fametello 57. PRODAM fiat 850 v dobrem stanju, motor honda four 750 in laverda 750 SF. Telefon 227-284 ODDAM v najem prostor primeren za skladišče. Ponudbe na telefonsko št. 228 139. SLIKE za dokumente izročimo TA KOJ — barvne ali črno-bele. Foto Egon, Ul. Oriani 2, Trst (Barriera), telefon 793-295. 120-BASOVNO harmoniko znamke scandalli v dobrem stanju prodam Telefonirati po 20. uri na št. 231-946. OSMICO je odprl SMOTLAK Ernest v Mačkoljah 58. Toči belo in črno domače vino. PRI UNIVERSALMACCHINE v Do lini zimski popusti na vse kmetijske steoje. Še najboljše kupite zadnjo zalogo motornih žag ha melite in pionir. Danes praznuje 80. rojstni dan IVAN MALALAN (MIČE STAVALIN) Da bi še vrsto let Uvel zdrav in vesel, mu želijo sinovi Milan, Livio in Lucijan z družinami. Predvidoma že v tem letu bodo na goriškem razstavišču ob Ločni-škem mostu zgradili (četrto) razstavno dvorano ter s tem pridobili okrog tri tisoč kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora. Že v prihodnjem tednu bodo namreč pričeli z deli za postavitev nove hale, montažnega tipa, za kar je predviden strošek okrog milijarde lir, ki ga bodo krili z deželnimi sredstvi. Halo bo, tako kakor prejšnje, gradilo podjetje Altan iz Pordenona. Tolikšen strošek je predviden samo za glavna zidarska dela, medtem ko še ni dokončno dodelan načrt za ureditev notranjosti. Hala naj bi namreč prvenstveno služila kot razstavni prostor, v njej pa bi lahko potekale tudi različne športne prireditve in druge manifestacije, Tako naj bi pravzaprav dobili večnamenski objekt, ki ga bodo izročili namenu šele čez leto dni ali kasneje. V letošnjem letu naj bi halo samo spravili pod streho pravijo na goriški trgovinski zbornici, ker je dokončanje objekta kajpak odvisno od denarnih razpoložljivosti. V prihodnjem' tednu bodo pričeli z urejanjem zemljišča, kjer bodo halo postavili. Podjetje bo namreč moralo najprej porušiti staro Brunnschweilerjevo tovarno tekstilnih strojev ter poskrbeti za odvoz odpadnega materiala. Vsekakor ni več nikakršnih ovir za začetek grad- Drevi občni zbor planinskega društva člani in prijatelji Slovenskega planinskega društva v Gorici se bodo drevi, ob 20. uri, zbrali na rednem letnem občnem zboru v predavalnici, v Ulici della Croce 3. Planinsko društvo sodi med najstarejša delujoča društva na Goriškem. Tako so naši planinci lani, sicer bolj skromno, proslavili 35-letnico obnovitve delovanja, pripravljajo pa se, in to v tem letu, da kar se da slovesno proslavijo tudi 70-letnico ustanovitve društva. Na drevišnjem občnem zboru — 34. po vrsti — bo upravni odbor podal poročilo o delovanju v lanski sezoni, podelili bodo priznanja zaslužnim članom, izvolili nov upravni '■odboP ter:■ se* .pomenili.-še o nekaterih drugih zadevah. Po-uradnem delu bo, kakor je že običaj pri planinskem društvu, še prijateljski pogovor ob kozarcu vina. nje, kajti iz stare tovarne so že pred tedni odpeljali tudi zadnjo o-premo v nove proizvodne prostore v goriški industrijski coni, kjer ima podjetje, od 1. januarja, tudi u-radno svoj sedež. Med ljubitelji narave in člani go riške podružnice svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) je bilo v zadnjem času izrečenih nekaj pomislekov glede usode parka družine Brunnschweiler,v neposredni bližini tovarne. Park bo ostal nedotaknjen, pravijo na trgovinski zbornici, kajti halo bodo gradili samo na prostoru stare tovarne. Jutri zborujejo mladi komunisti Na sedežu v Ulici Locchi bodo jutri prpoldne, od 15. ure dalje, mladi posoški komunisti na svoji pokrajinski organizacijski konferenci pregledali in ocenili svoje delovanje v zadnjem dveletnem obdobju. V zadnjem času jim je uspelo z raznimi pobudami pritegniti v svoje vrste nove somišljenike in tako je že mimo večletno krizno obdobje, ki je bilo značilno za Zvezo komunistične mladine Italije. Po poročilih o dosedanjem delu bo na vrsti razprava o bodočih po budah. Počastili bodo tudi 60-letnico obstoja Komunistične partije Italije. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik Oliviero Furlan, prisotna pa bo tudi predstavnica o-srednjaga vodstva ZKMI Gaya Del Mugnaio. Drevi v Gorici seja občinskega sveta Na današnji seji občinskega sveta, ki prične ob 17.30, bodo odločali o povišku davka na smeti (po izračunih računovodstva naj bi ta dosegel štirideset odstotkov sedanje tarife) in tudi o uvedbi davka na električno energijo. Izvolili pa bodo tudi člane štirih svetovalskih komisij. Marjan Kravos razstavlja te dni v Novi Gorici • • •" V; ;■••• ■ S * ' 'I ■ / ■ - / |: f I | ž * i S i I i S I ,1 niiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiii BURNA BO SEJA POKRAJINSKEGA SVETA 4. FEBRUARJA -n *. — v ' ' ' ~ Po dolgem času psihiatrična bolnica ponovno v osredju raznih polemik Vest, da je odbor razpisal natečaj za mesto ravnatelja, je razburila visto skupin in posameznikov Kot smo že v našem listu poročali, bo prihodnjo sredo, 4. januarja, seja pokrajinskega sveta. Svetovalci so debili na dom precej obsežni dnevni, red Zadnja točka dnevnega reda, sedeminpetdeseta po vrsti, , je ratifikacij^ odborovega sklepa z dne 23: 12. 1980, štev. 2302, ki' predvideva razpis rezerviranega natečaja za kritje mesta ravnatelja v*- psihiatrični bolnišnici. V normalnih časih bi šlo za čisto navadni sklep, t.j. za kritje prostega delovnega mesta v organiku o-sebja. V našem primeru pa očitno ni tako, saj vemo, da je mesto ravnatelja te-bolnišnice prosto že dolgo vrsto let; odkar se je upokojil ta-krathi ravnatelj prof! Zamparo. Ta je bil volja skupine zdravnikov, ki so prišli v Gorico, na povabilo takratne demokristjanske uprave, po- IIIIIIIHIlIlHIIIIIHttllllllllllllMIIIIIIIIHIIIimiUMItllimttlinillltlllHIIItlltlllllHMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlllllUIIIIIIM SODELOVANJE MED MUZEJI Muzealci iz Slovenije so obiskali palačo A ttems Ogledali so si tudi razstavo keramike V sredo se je v Gorici mudila večja skupina arheologov in funkcionarjev muzejev iz Slovenije. Prišli so v Gorico, da bi si ogledali palačo Attems, v kateri je prav sedaj razstava srednjeveške in renesančne keramike. Na tej razstavi so razstavljeni predmeti, najdeni v gradovih in utrdbah na Goriškem, na obeh straneh današnje državne meje. Tudi priprava razstave je bila sad truda in prizadevanja strokovnjakov z obeh strani meje. Gostom iz Slovenije je razstavo obrazložil arheolog Drago Svoljšak iz No ve Gorice, ki je sodeloval piri pripravi razstave. Goste pa je sprejel ravnatelj muzeja v palači Attems Guido Bradaschia. Ob tej priliki so si zastopniki raznih muzejev izmenjali publikacije, izdane od raznih ustanov. Uspeh razstave keramičnih izdelkov je nad vsemi pričakovanji. O-gledalo si jo je doslej več tisoč ljudi, med temi veliko dijakov. Zaradi tega uspeha jo je ravnateljstvo muzeja podaljšalo do 15. februarja. Minister De Michelis jutri v Tržiču Na pobudo pokrajinskih vodstev socialistične stranke iz Trsta in Gorice bo jutri, s pričetkom ob 15, uri v tržiški dvorani Palaveneto, delovno srečanje o vlogi državnih soudeležb v Furlaniji - Julijski krajini. Govoril bo minister De Michelis. • Rag. Francesco Samar je predsednik odbora soriškega zbora «Ars Musiča*. Izvolili so ga na prvi seji p/>v"izvotipnega odhora po občnem zlrni. Zbor vodi Francesco Valen-tinsig, sedež društva je v Ulici Ve-niero 1. Iz gorlške bolnišnice V goriški bolnišnici je na zdravljenju 69-letna Luigia Romanzin iz Dolenj zaradi poškodb, ki jih je zadobila v prometni nesreči, v sredo, okrog 17. ure v križišču Ulic Madonnina del Fante in Grappate pri Podgori. Romanzinijeva se je peljala v fiatu 127, ki ga je upravljal 55-letni Anaclgto Gonella iz Gorice, Ulica Pasubio 10 in ki je trčil v avto simca 100 novogoriške registracije, v katerem se je peljal 34- letni Pavel Filipič iz Spodnje Kanomlje. Romanzinijeva se bo zdravila 30 dni. Približno ob istem času sp je zgodila prometna nesreča tudi v križišču Ulic Duca d’Aosta in Ri-stori v Gorici. V nesreči se je ranil 15-letni Marco Pinto iz Ločnika, .Ulica Liciiiio . 19, ki. je v' križišče pripeljal z motornim kolesom ter trčil v fiat 500, ki ga .je upravljal 45-letni Marcello Manetu iz Ul. Ri-stori 5 v Goriči. Predvidoma bo Pinto ozdravel v 30 dneh. tem ko je skupina drugih zdravnikov, tistih, ki so sodili v Basaglie-vo šolo, iz protesta proti upravi zapustili Gorico. To je bilo v prvi polovici sedemdesetih let, pred 0-smimi leti. Takrat je iz levosredinske koalicije izstopala socialistična stranka, ker ni hotela podpreti načrta demokristjanov in njihovih zvestimi zaveznikov za obnovo starih metod v psihiatrični bolnišnici. Prof. Zamparo je postal takrat direktor, po nekaj letih je šel v pokoj, na njegovo mesto je prišel, čeprav začasno, prof. Realdon. Ta je vodil in še danes vodi s funkcijo poverjenega ravnatelja goriško psihiatrično bolnišnico. Sedanji pokrajinski Odbor j£j 'kot smo uvodoma omenili, odobril razpis natečaja za imenovanje ravnatelja. Rezultat tega naj bi bil ta, da ’i bil zgoraj imenovani poverjeni ravnatelj postal tudi uradno ravnatelj psihiatrične bolnišnice. Iz raznih virov smo izvedeli, da bo na seji pokrajinskega sveta, ko bo prišlo do razprave o tem vprašanju, kar na lepem postalo vroče, saj se zdi, da hoče komunistična o-pozicija ostro nastopiU proti temu sklepu. Pravijo, da se temu proUvijo tudi sindikalne organizacije. Ne vemo, če so vsi sindikalni zastopniki v tem enotni, saj vemo, da so že pred leU med osebjem in raznimi sindikate prav v teh vprašanjih «za» ali «proti» Basaglii obstajala deljena mnenja. Včeraj pa smo v redakcijo dobili daljše pismo, ki ima kot podpis oznako «socialistične delovne skupine* v psihiatrični bolnišnici in pod to oznako tudi podpise dvajsetih u-službencev bolnišnice. Med temi so imena ljudi, ki so kandidirali pred leti ali tudi na zadnjih volitvah (nekateri so bili tudi izvoljeni) na listi socialistične stranke. Pismo — tiskovno poročilo — je zelo polemično do sedanjega pokrajinskega predsednika, socialista Cumpete. V njem je rečeno, da je osebje z zadovoljstvom sprejelo njegovo izvolitev na čelo pokrajinske uprave, posebno še ker se je spominjalo njegovih kritičnih izjav o nekdanji «psihiatrični» politiki de-mokristjanskih uprav. Sedaj pa naj bi bil predsednik, z že omenjenim sklepom o razpisu natečaja za ravnatelja, pozabil na tedanje izjave. Podpisniki pravijo tudi, da mora o tem vprašanju razpravljati pokrajinski odbor socialistične stranke, kajti s tem sklepom se ravnatelja imenuje tek pred razpustom psihia-tričnih boinie.. 'Nikjer drugod v državi, pravi tiskovno poročilo, niso razpisali teh natečajev, ker vedo, da se take bolnišnice odpravljajo. Še več: socialistični svetovalci v pokrajinskem svetu so večkrat zahtevali odstop in odstranitev omenjenega ravnatelja, sedaj pa ga na to mesto (cot stalnega imenuje prav odbor s socialističnim predsednikom. Že sam sklep pokrajinskega odbora je vzbudil precej polemik, še več .ji hbo po tem tiskovnem poročilu članov in somišljenikov socialistične stranke. Tudi v stranki sami. Natečaj /a dodelitev stanovanj v Ronkah in Štaraneanu Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za ljudske hiše (IACP) je te dni razpisalo dva natečaja za dodelitev stanovanj v občini Ronke in Ško-cjam Rok za predložitev prošenj poteče 26. marca letos. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo v uradih zavoda IACP, Ulica Pitteri 4 v 'Gorici. V galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo danes zvečer, ob 18. uri, razstavo jedkanic tržaškega slikarja Marjana Kravosa. Razstava bo odprta do 14. februarja ob delavnikih med 8. in 19. uro. Pričujoča slika je iz mape grafik iz leta 1980. Razna obvestila Animatorska skupina iz Doberdoba prireja žalostno veseloigro «Očetova dediščina*, ki bo jutri, 31. januarja, ob 20. uri v prostorih PD Jezero. Slovensko planinsko društvo obvešča tekmovalce nedeljskih smučarskih tekem za pokal Skdanc, ki bodo v Fomi di Sopra na progi Davost, da bo zbirališče ob 6.30 na trgu pred cerkvijo v Ločniku. Priporoča se točnost. Sovodenjska občinska uprava namerava začasno zaposliti (za dobo enega leta) uradnika v tajništvu občine. Za omenjeno mesto se zahteva srednješolska izobrazba, kandidati pa morajo obvladati slovenščino. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu. Občinska uprava v Doberdobu naproša občane, ki hranijo stare slike, pogbcltje, ali kakršne koli dokumente .izpred leta 1945, da jih posodijo. Gradivo bo služilo za pripravo ^razstave. Dokumente naj bi občani prinesli v občinsko knjižnico. Kino (j ort ca VERDI 17.00—22.00 «Fantozzi contro tutti*. P. Villaggio in I. Vukotič. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «1 due super piedi quasi piatti*. B. Spencer in T. Hill. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «JuUie you porno story». Prepovedan mladi-, ni pod 18. letom. /ržir PRINCIPE 17.30-22.00 «Un amore in prima classe*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «D bisbeti-co domato*. i\nra (tarica in ukatica SOČA 18.00—20.00 «Kramer proti Kramerju*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Nezvesta*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Vojna zvezd*. Ameriški film. It...................................................................................................................................................................................................................m........................................................................... Angleščina ali slovenščina? im Iz Skladišča Daul-Ara prodaja po tovamJildh canah usega zaostalega materiala. mmmed 20. januarja unovt trgovini na drevoredu Palmanova Na prvi pogled bi človek mislil, da gre za angleščino ali drug jezik, saj na veliko piše USE VEN. Šele ko prebereš vse kar na lepaku piše, spoznaš, da pravzaprav gre za zvrst slovenščine in kajpak za reklamni razpis o veliki, razprodaji »zaostalega* blaga v skladišču. Podjetju, ki je dalo lepake nalepiti v Gorici in drugod na Goriškem lahko že sedaj zagotovimo, da je doseglo zaželeni uspeh. Lepaki so pritegnili pozornost (in jezo) slovenskega prebivalstva. V kratkem reklamnem tekstu je samo šest ali sedem grobih napak... DEBATA ZVEČER NA POKRAJINI Kako gleda združena Evropa na pristop novih članic O novih pobudah EGS bo poročala poslanka Paola Gaiolti Danes pride v Gorico evropska poslanka Paola Gaiotti, ki pripada demokristjanski parlamentarni skupini. V Gorico pride na pobudo tukajšnje sekcije evropskega federalističnega gibanja, ki priredi javni shod, v sodelovanju s pokrajinsko upravo, ob 18.30, v dvorani pokrajinskega sveta. Kot so nam na pokrajini povedali, nameravajo v bližnji bodočnosti povabiti v Gorico tudi druge evropske parlamentarce, ki zastopajo druge politične stranke. Na nocojšnjem srečanju bo poslanka Paola Gaiotti poročala o nedavni razširitvi Evropske gospodarske skupnosti, v gatero so vstopile Grčija, Španija in Portugalska, še posebej sodelovanje Grčije odpira nove perspektive našim krajem, zlasti v zvezi s prometnimi tokovi. Poslanka Gaiotti bo jutri v Vidmu sodelovala na simpoziju o manjšinah, ki ga prirejajo nekatera katoliška društva. NI mu všeč v zaporu 17-letnemu F. M. iz Tržiča, očitno ni do zapora. Včeraj dopoldne so ga orožniki, na osnovi zapornega naloga državnega pravdništva iz Gorice, pospremili v tržaški zapor za mladoletne. Na vhodnem stopnišču pa sp je fant s sunkovito kretnjo osvobodil spremljevalcev ter skušal zbežati. Orožniki so ga dohiteli že po nekaj deset metrih ter ga nato izročili upravi zapora. Fant. je osumljen kraje denarja v npki trgovini. REVIJA ZA VAŠE OTROKE GALEB Posamezna številka 900 ljr. Letna naročnina 5.000 lir. Naročite se lahko: Primorski dnevnik - Ul. XXIV maggio 1 - Gorica — ZSKD (SPZ) Ul. Croce 3 - Gorica. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponori je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40A97. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 2972. besemm Namesto cvetja na grob Milke Erzetič je Alojz Marušič prispeval v sklad za postavitev partizanskega spomenika v štandrežu 30 tisoč lir, Valerija v isti namen pa 20 tisoč lir. Na naši obali ob sončnem zatonu O večernem mraku na naši obali (Foto M. Magajna) Zenska in njena stvarnost Ko bi odnos med moškim in žensko bil bolj sproščen in prijateljski 0 splošnih odnosih med ljudmi, predvsem med moškim in žensko Na delu, v družbi, vsak dan mora človek vzpostavljati stike z drugimi ljudmi, znova in, znova začenjati z njimi razgovor in’ to ne samo. v Odnosu 'z znanci in pri-' jat el ji, temveč tudi s tujci. Naglica in površnost pa sta večkrat vzrok, da so ti odnosi izredno hladni, skcro mehanski in mnogokrat se pjch ne zavedamo, da je naš sogovornik človek s čjustvi in J razumom, čisto podoben ali e-nak nam samim.. . Predrrtet današnjega .pisanja pa ne bedo splošni odnesi med ljudmi. temveč bel j specifično in večkrat še bolj zapleteno razmerje med moškim in žensko. Predvsem čisto osebna ugoto vitev: odnos med moškim in žensko je navadno manj sproščen kot odnos med dvema osebama istega spola, v njem je manj iskrenosti in včasih sta nesoroščenost in želja, da bi vsakdo prikril svoje slabost?, vzrok, da se moški in ženska teže. spoznavata. Mihele generacije skušajo to pregrado med spoloma, premostiti, težav pa pri tem ne’ manjka, saj tudi mladi ljudje nosijo v sebi posledice vzgoje, družbenih kompleksov in predsodkov, Primer za to so . osnovnošolski otroci in najstniki, ki še vedno najraje sklepajo svoja OB 90.LETMCI NJENEGA ROJSTVA MARIJA KMETOVA Zadnji dan januarja poteče 90 let, odkar se je v Šent Lovrencu na Dolenjskem rodila (1891) Marija Kmetova, liči učitelja in sama učiteljica. Bila je stara komaj štiri leta, ko ji je umrl cče in številna družina, osem otrok, se je zatekla k sorodniku v Maribor v pomanjkanje in 'revščino. Marijo je kmalu vzela k sebi teta s Krtine, zaselku blizu Šent Lovrenca in tako je preživljala dokaj lepo, srečno otroštvo. Stric in teta sta ji bila dobra rednika. Tu je spoznala naravo, rastlina, živali, pasla je s pastirji, prepevala in prevračala kozolce. Življenje se ji je začelo razkrivati tudi iz Mohorjevih knjig, ki jih je našla v prašnih zabojih na podstrešju. Z enako strastjo je prebirala povesti o Turkih, kakor knjige o koristnih in škodljivih živalih in rastlinah. Vse jo je zanimalo. Tu so bile celo zaprašene Vodnikove «Novice» in drugi časopisi. Kako čudežno se ji je zdelo všs to! Ta svet različnih spoznavanj in odkritij pa je bil nenadoma kruto prekinjen. Tetino premoženje je prišlo na boben. Mariji je bilo tedaj devet let. Prvič je pomislila na smrt. Morala je zopet v Maribor. Hrd'la je v šok), kjer je imela bogate in bahaške sošolke, sama pr'jfe živela v bedi, Revščina je bila tudi kriva, da se je morala ščivilria družina kmalu raztepsti pa svetu. Marija je prišla k Uršulinkam v Ljubljano. Obiskovala je meščansko šolo in učiteljišče. Pod vplivom branja modernih knjig in mladostne revolucionarnosti se jez pripravljala za učiteljski poklic inrimaturirala na državnem učiteljišču v Ljubljani leta 1910. * Kat mlada učiteljica je prišla y Trst, veliko mesto, ki je imelo nanjo, izreden vpliv. Do smrti ji je ostal v najlepšem spominu. Tako pravi: »Uživala sem, pila šem ta Trst, srkala ga vase in ga nosila s seboj domov. Vsa sem se p greznila v te lepote. Bila sem iykjje, kar se pravi doma.» Da leta 1919 je poučevala na Čiril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Čeprav so se ji porušile sanje, da bi šla za domačo učiteljico na Rusko, švedsko ali v Pariz, in čeprav se ji je upiralo, da bi poučevala, je bila vendar dobra učiteljica. Z izklesano govorico je odkrivala učencem lepoto naše besede in zgodovine. Medtem je namreč (leta 1916) opravila tudi p-peben izpit za meščanske šole i/. jezikovno-zgodovinskt skupine. Svoje učence ja vodila na razstave in jim kupovala umetniške razglednice. Bila je odlična vzgojiteljica, vsa navdušena za sio-v -iško narodno stvar. Trst ji je W1 nadvse všeč. V noveli »Helena* opisuje svoje doživljanje obmorskega mesta: »Kakor v sanjah sem hodila ob kanalu in sem se ustavila na trgu: rože, rože, same reže. Polne košare, polili jerbasi samih rož, rož in rož. In množica je valovala bolj in bolj, zdelo se mi je, da se pre-pibljem v taktu z njo, dalje in dalje. Velikomestni dih je zaplaval okrog mene, sama sem bila v Vsem šumenju, košček tega mesta, majhen drobec.* Marijo Kmetovo pa poznamo predvsem kot pisateljico. Janez Kajzer je oh njeni smrti napisal:' »Kmetove današnja generacija skošaj ne pbzna. starejše generacije pa so jo veliko prebirale, predvsem zaradi njene mladostne bojevitosti in svobodnih nazorov*. Biia je naiboleša in najplcdovitej-ša slovenska pisateljica. S čita-njem knjig si je širila duševno obzorje in si pridobila visoko izobrazbo. Njeni vzorniki so bili: Jakobsen. Ibsen, Bjoersen, Gorki in Dostojevski. Veliko se je naučila tudi pri Cankarju ki Župančiču. Pisati je začela leta 1909 v Zvončku, pesmice in črtice v Vrtcu, ..Domačem prijatelju, v Slo vamp Sodelovala je še pri Ljubljanskem zvohu. pri Ženskem svetu. Slovenski ženi, pri Slovenskem narodu. i Leta 1912 je izšla v Ljubi jan, škens ‘ zvonu pravi lična črtica »Hrepenenje*. Leta 1914 je napisala povest iz učiteljskega življenja ' -Liza,. Novela v pismih zajeta izTiaStnega doživljanja in čustvovanja ter hrepenenja po svobodi Jn-daljnem svetu. Leta 1917 se je Oglasita s pesimističnimi utrinki »Nekaj besed* in s trpko »Ljubeznijo*. Napisala jc tudi dramo »Mati*, ki so jo leta 1918 z uspehom igrali v Trstu, leta 1923 pa na šentjakobskem odru v Ljubljani. Leta 1920 je izšla njena prva knjiga «Bilke*, v kateri je zbrala svoje najboljše spise, in takoj naslednje leto pa povest «Helena», kjer opisuje težko usodo ženske. Za to povest je vzela ljudi iz Te-meniške doline. «Jezik je sočen in krepak*, pravi kritik Iv. Zorc, «bogat — vidi se, da ji ga je dala naša klasična Dolenjska*. Ta povest je bila prevedena tudi v češki jezik. Roman «V metežu* je izšel leta 1925. Pripovedovanje je neprisiljeno, v prirednem gladkem slogu, ponekod v živahnem dialogu. V prvih črticah, ki dihajo življenjski pesimizem, se kaže zunanji v-pliv Ivana Cankarja. Oblikovno je vplival nanjo tudi Meško. Svoje osebe postavlja v veliko mesto, v Trst. V teh delih se kaže tudi vpliv nordijskih in ruskih pisateljev. Po prvih uspehih je Kmetova doživela v sebi močan preobrat. Razočarana v ljubezni, razočarana v življenju se je zatekla k verski mistiki. V skladu s svojo preusmeritvijo je napisala knjigo »Sv. Frančišek Asiški*, biografska »Moja pota* ter »Večerna pisma.* Ko je Trst zasedla Italija, se je Kmetova vrnila v Ljubljano. Zaradi bolezni se je kmalu upokojila in se posvetila časnikarstvu. Po zadnji vojni je delovala predvsem kot'prevajalka. Umrla je v Ljubljani 3. nov. 1974 leta. Z njo je umrl spomin na čas, ko je bil Trst drugo slovensko kulturno središče, ko je v Trstu izhajalo prvo slovensko žensko časopisje. Marija Kmetova se je uveljavila predvsem s svojimi tržaškimi stvarmi, a tudi z literarnimi podoživetji Trsta in tamkajšnjih ljudi. P. m. Pariški trio četrtič pri nas »Trio Beaux Arts» iz Pariza, ki. je bil v ponedeljek že četrtič posl koncertnega abonmaja Tržaškega koncertnega društva, se je še enkrat predstavil kot subtilno in ho mogeno komorno telo, v katerem jj vsak od treh članov obdarjen z redko muzikaličnostjo in tehnično izpopolnjenostjo. Skladbe v njihovi izvedbi zaživijo v vsej iztanjšani vsebinski in formalni značilnosti, v vsej lepoti intimne sporočilnosti in skladateljeve ustvarjalne moči. Že pri uvodnem Hagdnu, za katerega klavirski trii sicer niso najbolj zna čilni v primerjavi z njeaovimi godalnimi kvarteti, je prišla do pol nega izraza lepota zvoka in praznična razkošnost skladbe v kateri izstopa briljantnost umetniško že zrelega komponista. Trio v E-duru Hob. XV št. 28 je bil deležen vrhunske interpretacije. Mendelssohnov Trio v d molu op. 49 je blesteča kompozicija, ena najlepših iz bogate skladateljeve komorne zakladnice in Trio' Beauz Arts jo je s svojo izvedbo samo še oplemenitil Nedvomno je na svetu malo sestavov, ki bi bili sposobni tako dovršene izvedbe, tako totalno prežete s silno čustvenostjo, k: jo sprošča, s spevnostjo, kateri se podrejajo izvajalci bodisi v vir tuoznih izstopanjih posameznih glasbil. bodisi v njihovem delikatnem, nežnem sozvočju. Neki vsevključu-joči mir še polasti poslušalca ob melodiji drugega stavka (Andante con moto tranguillo), v katerem si violina in čelo podajata melodični spev. neko nedorečeno občudovanje se ga oprime do izvajalcev v briljantno zaigranem Scherzu in še posebej v čustveni živahnosti finala. Schubertov Trio v B duru op 99, skladba, prežeta s spevno radostjo, z melodičnim izlivanjem, ritmično prožnostjo in inventivno širino, it nudila pariškim gostom še eno priložnost zg dokaz njihove izvajalske veščine, niihore pronicljivosti v najgloblje skrivnosti izvajanega deta in njihove totalne vživetosti' od prazničnega atlegra moderalo, preko prekipevajoče, sladkosti čeliste vega zvoka v andante un novo mas-so. prepletajočega se izmen ta vanjo vseh treh instrumehtdv in blesteče kontrastnoiti scherza do zaključnega rondoja, ki se izteče v melo, diio ljudskega plesa. ■ Za dodatek so gost ie (Menahem Pressler klavir, Isidore Cohen -violina, Bernard Greehhouse ■ čelo) dodali še finale iz Hai/dvovega Tria v A-duru v vsej tehnični neoporečnosti. (jk). «GLASBENA USTVARJALNOST JUGOSLAVIJE* V BERLINU Uspela pobuda za boljše medsebojno spoznavanje Razstava prikazuje glasbena dela, ki so nastala od 10. stoletja vse do danes Nk razstavi, o glasbeni ustvarjalnosti v Jugoslaviji od 10. stoletja do danes, ki so jo organizirali v Zahodnem Berlinu, je glasbeno bogastvo razdeljeno tudi na posamezne republike oziroma na posamezna zemljepisna in etnična področja * ; ■ > ’ - -Redke so priložnosti, da se jugoslovanska . glasbena ustvarjalnost celoviteje predstavi v tujini. Vendar se. je te dni spričo dobrega sodelovanja med Glasbenim informativnim centrom Koncertne direkcije Zagreb, Zvezo skladateljskih društev ter komisijo za kulturne stike s tujino pri republiškem sekretariatu za prosveto, kulturo, fizično in tehnično kulturo ŠR Hrvatske organizatorjem posrečilo v Zahodnem Berlinu postaviti razstavo «Glasbena, ustvarjalnost Jugoslavije*. Razstava bo cdprta v galeriji Državne knjižnice (Staafsbiblipthek Preussischer Kulturbesitz) vse do 28. februarja. Razstava jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti obsega gramofonsko plošče, knjige o glasbi, partiture ter fotografije,' skupaj nad 600 razstavljenih eksponatov iz vseh socialističnih republik in pokrajin. Njen časovni razpon sega od prvih glasbenih dokumentov iz 10. stoletja do najnovejših glasbenih kompozicij sodobnih skladateljev. Spričo pomanjkljive informacije, ko gre za predstavitev glasbe v razstavni obliki, so organizatorji poskrbeli tudi za poslušanje vseh plošč in kaset, ki so jih postavili na,ogled. Tako si obiskovalci lahko izberejo avtorje in njihova dela ter s pos-lušanjem ugotovijo, njihove značilnosti; kvaliteto. usmeritev ipd. Predstavitev jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti je predvsem namenjena zahodnonemški in Judi širši kulturni javnosti. Organizator je izdal katalog v nemš'čini in angleščini s popisom razstavljenih del ter spremnim esejem z zgodovinskim pregledom razvoja jugoslovanske, glasbene kulture od začetkov do danes. Razstava < v galeriji Državne knjižnice je bH-iki zgradbe Berlinske filharmonije, dnevno pa jo obišče- nad 500 obiskovalcev. Dokumenti o jugoslovanski glasbeni zgodovini so bili v preteklosti že nekajkrat predstavljeni — v Zagrebu, Opatiji, Prištini, Sarajevu in Beogradu *•- v času 21. generalne konference UNE SCO."pa tudi ponekod v tujini — Dortmund, Hilversum, Koln, Stuttgart — vendar je sedanja razstava najobsežnejša. Na slavnostni otvoritvi razstave,, ki se je je udeležilo večje - število predstavnikov ^družbenopolitične-'1 ga in kulturnega življenja in go stov;, j$ z recitalom, nastopil pia* nist Vladimir Krpan. Prvi odmevi iP •zahednonemških časopisih' na razstavo so zelo pozitivni in potr iu.jejo . željo organizatorja, da bi tudi ta. manj piani de* kulturnega ustvarjanja v Jugoslaviji, predstavili, v, mestu s tako bogato glasbena tradicijo. O razstavi so obširno poročali berlinski tisk, radio in televizija. Ob razstavi odkrivajo bolj ali manj neznano glasbeno deželo, posebej pa pou- darjajo,1 -da bodo razstavljavci svoje eksponate — po en izvod — odstopili Glasbenemu oddelku Državne knjižnice. S tem pa se- po- nuja priložnost za širšo prisotnost dokumentov o jugoslovanski glasbeni kulturi v tujini. M. Z. iiiiuiiuiiiiitniUfiiMitimiiiMMiiiiiuitiiiHtihihiiiiiiimiiiffimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimiiiimiiiiitiiit ZDRAVNIKOVO MNENJE OTROŠKE BOLEZNI KAJ SO RDEČKE IN KAKO SE KAŽEJO Sodijo med najlažje bolezni, vendar jih ne smemo zanemarjati, posebno če zboli za rdečkami nosečnica Rdečke sodijo pravzaprav med najlažja otroška obolenja. Povzroča jih droben virus, ki se širi z otroka na otroka s kužnimi kapljicami, ki jih mali bolnik izkašlja. Zlasti v gosteje naseljenih krajih, kjer so medsebojni stiki med otroki tesnejši, je več možnosti za hitrejše širjenje te bolezni. Rdečke se pojavljajo v večjih epidemijah v presledku nekaj let. posamezne primere bolezni pa zasledimo vsako leto. Ker niso tako nalezljive kot na ‘ primer ošpice, opažamo, da obolevajo zlasti šolski in predšolski otroci, znatno manj dojenčki, niso pa tako redki primeri tudi med odraslimi. Šele zdravniški kongres v Londonu 1881. leta je proglasil rdečke za samostojna- bolezen, prej so jih radi šteli v sklop škrlatinke ali ošpic. Vendar še danes omahujemo- pri razpozpavanju zlasti med lažjimi ošpicami in razhimi alergičnimi izpuščaji, ki so včasih zelo podobni izpuščaju pri rdečkah. Tudi nekatere druge virus-I ne infekcije lahko v toku obolenja povzročajo zelo podoben izpuščaj. ’ Inkubacijska doba. to je doba, ki poteče od okužbe do pojava prvih znakov bolezni, traja od 2 do 3 tedne. Bolezen je nalezljiva že en do dva dni pred pojavom izpuščaja, torej že v* času, ko še ne verno, da imamo opravka z-rdečkami. V [»teku obolenj[a ločimo več faz. Prvi dan bolezni to-, žijo bolniki , nad glavobolom, po kaši ju jejo in imajo vnete o£i. Za rdečke posebno tipičen znak so povečane in nekoliko boječe bezgavke, zlasti na vfratu in v.zatilju. Bezgavke otečejo po nayadi že pred pojavom izpuščaja in ostanejo povečane lahko še nekaj časa po preboleli bolezni. Izpuščaj se pojavi 24 ur po začetku obolenja. Začenja se za ušesi, se širi; na obraz, vrfct, telo in končno na okončine torej- ra roke in nogo- često se pojavlja v več zagonih. Največkrat je enakomerno posut po vsem telesu in sestoji iz drobnih okroglih in ovalnih peg rožnate barve. Te pege se le izjemoma zlivajo v večje mrežaste ploskve. Izpuščaj. včasih nekoliko srbi. Po dveh do treh dneh izpuščaj izgine brez sledu in bolezen je končana. Obolenje zapušča solidno imunost. Le izjemoma je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Med najtežje komplikacije sodi vnetje možganov ali encefalitis, ki pa je pa srečo prava redkost. > Ker gre za. virusno obolenje, nimamo specifičnega zdravila, sicer pa' rdečke sploh ne zahtevajo -kakega posebnega zdravljenja. Povsem brez nevarnosti pa rdečke le niso. Če preboli rdečke nošečnioa v prvih mesecih nosečnosti, obstaja velika nevarnost, da se bo rodil otrok z okvarami. Celice zarodka v času .razvoju, organov in drganskih sistemov so posebno ■ občutljive za ta virus. Ker se razvoj organov vrši po nekem zaporedju, je vrsta nastale hibe odvisna od obdobja, v-katerem prizadene infekcija plodov organizem. Tako se je izkazalo, da povzročajo rdečke v 5. tednu nosečnosti predvsem mgtnjave o-oesne leče s posledično slepoto, v 5. do 7.', tednu okvare na sfcu, v 8. in 9. tednu okvare na notranjem ušesu, kar ima za posledico gluhost -in često tudi motnje v. rav,-notežju.; čim ■ bolj zgodaj >y nosečnosti pride do infekcije, tepi hujše so okvare na plodu, pogosto lahko plod celo umre. Zato danes večina dežel priznava prebolele rdečke v • prvih treh mesecih nosečnosti ,kot zadosti tehten jhzlog za umetno prekinitev nosečnosti,-Novo upanje, zlasti za . zaščito žensk v rodni dobi, nam nudi zaščitno cepljenje, kj - je edina.solidna zaščita pred obolenjem. Cepimo lahko že- deklice -v šolskem obdobju, lahko pa tudi odrasle ženske, še posebno tiste, ki so zaradi svojega .poklica ogrožene (na primer zdravstvene dejavke, učiteljice, vzgojiteljice v vrtcih). • j dr.' R. R. prijateljstva v krogu sebi enakih, to se pravi fantje med fanti in dekleta med dekleti. Vzrok tej izbiri so seveda tudi skupni problemi deraščajočih fantov, oziroma deklet, saj se vsakdo rad pogovori z osebo svojega spola. Večkrat pa je tudi res. da :e dekletu (ali fantu) zelo težko približati se osebi drugega spola ter spregovoriti z njim ali z njo o osebnih težavah. Z leti se težave v medsebojnem odnosu še povečajo. Predvsem je treba povedati, da si moški in ženske dvorijo skozi vse življenje, tako v. službi, kot na ulici ali v družbi. Včasih je to posebno razmerje lahko prav prijetno in sproščeno, večkrat pa je ravno »dvorjenje* krivo, da se odnos med moškim in žensko omeji na čisto običajno, prazno laskanje in na neumestne pohvale. Pri takih medsebojnih odnosih igra ženska lepota in privlačnost še vedno pomembno vlogo in v določenih krogih js osebna nega in prikupna zunanjost osnovni pogoj, brez katerega ženska težko vzpostavi stik z meškimi kolegi. Tu pa pride v poštev tudi druga ugotovitev: moški se skuša ženski prikupiti s prijetnimi pripombami o njeni zunanjosti in jo š tem že nekako omejuje, saj tak odnos nikakor ni sproščen. Obenem pa je tak odnos izredno netovariški do drugih žensk ali deklet, saj je skoro vsako dekle že občutilo, kaj pomeni tako «ocenjevanje». V'delovnem kolektivu, družbi ali katerikoli skupini je navada, da vsako žensko ocenijo po prikupnosti in zunanjosti (tu pride v poštev tako lepota, kot način oblačenja ter vedenje), navadno pa se zgodi, da so nekatera dekleta stalno deležna laskama, na druga pa enostavno pozabimo. Dekle, ki’ se bo iz teh razlogov čutilo manjvredno, bo v sodelavcih ali pri.iatel.jjh -moškega, spola Videlo predvsem ljudi, ki so jo na nek način odklonili ter ji storili krivico, z< njimi bo torej težko vzpostavila prijateljski, odkrit odnos.. Medtem ko se med osebami istega spola razgovor rodi kar hitro in se večkrat z lahkoto spremeni v prijateljstvo, je sproščen odnos med moškim in žensko veliko težji,-V prvi vrsti, ker se v naši družbi moški, predvsem pa dekleta delijo na »lepe* in »grde*, na tiste «s katerimi "^“Splača* in na »tiste s katerimi nima smisla*. Večkrat se zgodi, da si tako dve osebi, ki se še ne poznata, na osnov) zunanjosti in zahrbtnih govork ustvarita drug o drugem napačno sliko, katere pozneje nikoli ne preverita. Drugo merilo, s katerim v naši družbi zelo radi ocenjujemo tovariša in še predvsem dekle, je «ali ima fanta ali ga nima*. Že večkrat sem prisostvovala pogovoru med fanti, ki so se razgovar-jali o znankali ter pripomnili o dekletu, ki je samo: «Saj je nihče ne mara. In če je pri teh letih sama, pomeni, da z njo ni vse v redu*. Ljudje, ki so si ustvarili tako mnenje, pa niso pomislili, da je človek torej tudi ženska, bitje, ki ima pravico do samoodiočanja in ki si včasih želi izbrati za tovariša osebo, s katero se resnično razume. Zaradi številnih predsodkov in nespreščenesti pa se medsebojni odnosi yčaaih ne izboljšajo niti med fantom in dekletom, ki sta se odločila za skupno življenje. Mnogo je parov, ki se nikoli nc razgo-varjajo o spolnosti, kjer se dekle ne upa povedati fantu, da si želi preživeti večer s prijatelji (marsikomu se zdi nemogoče, da si dekle. ki ima fanta, želi razgovora s prijateljico ali s prijateljem I. Mislim, da imajo ljudje nasploh težave pri povezovanju spolnosti in spolnega ugodja z odkritim prijateljstvom in medsebojnim poznavanjem; Veliko je še takih fantov, ki trdijo, da se s svojim dekletom spolno zelo dobro ujemajo, da pa z «njo nimajo kaj govoriti* ah nasprotno, da je inteligentno dekle spolno neprivlačno. Prepričana sem, da ima vsak človek svojo notranjost, ki je tudi čustveno bogata in da bi ta problemi rešili, če bi se vsakdo le malo potrudil, da bi v dekletu ah ženi iskal ne le lepo igračko, temveč tudi sogovornika ih -človeka Čisto nazadnje bi rada omenila še vprašanje, ki ostaja odprto tudi med mladimi/Gre za zgrešen odnos do spolnosti, ki sega vse od zasmehovanja ženske in' njenih problemov in zasmehovanja »feministk, ki so razočarane*, pa tja cjo razglašanja in branja značilnih revij in filmov tor mitičnega idealiziranja spolnosti, ki postaja pri nekaterih priljubljen predmet neslanih pogovorov in šal ha- račun drugih ter celo vsebina družbenih prireditev. Čeprav ne mislimo tu razglašati kakega moralizma, enostavno menimo, da gre za poskus, da bi na nov način odpravili stare komplekse. Spolnost je namreč dopolnilo prijateljskega odntisa med dvema človekoma, da bo to dopolnilo zares [»polno in ne bo v nikomur puščalo občutka praznine ih osamljenosti, pa se moramo tako moški kot ženska naličiti spoštovati in spoznavati drug drugega na osnovi odkritega razgovora. In prav tisti, ki na -vse štiri vetrove razglašajo svoj «svobodni odnos d6 spolnosti* so večkrat nesposobni da bi o teh problemih resno in jasno spregovorili na štiri oči. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgojna oddaja 13.00 Hišna beležnica 13.30 DNEVNIK 14.00 Ana. dan za dnem 14.30 Danes v parlamentu 15.30 Iskanje nevidnega 16.30 Remi, risani filri 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 3, 2, 1 . . . stik! 18.60 Vzgojna oddaja 18.30 Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče Jug Jug kliče Sever 19.00 Cirkus 19.20 Za vse zlato Transvaala, 4. epizoda 19.45 Almanah in vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Tem tam, aktualnosti Dnevnika 1 21.30 ».Angelika in veliki sultan* - film Ob koncu Dnevnik. Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 14.00 Popoldan 14.10 Zvezde gledajo z neba, TV nadaljevanka po romanu A. J. Cronina 15.30 Dnevnik 2 - Replay 17.00 Dnevnik 2 - Flash 1.7.05 'Popoldan, 2. del Program za mladino 17.30 Čebehca Maja - risani film 18.00 Vzgojna oddaja 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - športne vesti ■ 18.50 Dober večer z... Enricom Mario Salernom vmes TV film iz serije «George in Mildred* 19.45 DNEVNIK 20.40 Portobello, vodi Enzo Tortora 21.55 Človek in ideje XX. stoletja Oddaja iz cikla «Ljudje in ideje XX. stoletja* prinaša nocoj za Italijo novost. Gre za Karla Raimunda Popper-ja, ki ga Italija tako rekoč ne pozna. Njegove zamisli v Italijo niso nikoh prodrle, kot so predrle med intelektualci drugih dežel. Popper je kot mnogi dingi naprednejši razumniki njegove generacije zapustil svojo domovino Avstrijo v času nacistične okupacije, to se pravi v času od 1938. leta dalje. K. R. Popper se je najprej izselil na Novo Zelandijo in se od tam preselil v London, kjer je poučeval logiko in znanstveno metodiko vsa. od teta, 1646 do,»vročega leta* 1969. Nocojšnji program prikazuje nekatere etape filozofovega življenja, žačenš; z njego- , vimi mladimi leti, ko se je moral lotiti vsakršnega dela, da se je preživljal. Nato ga oddaja prikazuje tudi v novejši dobi še posebej v tistem njegovem življenjskem obdobju, ko proučuje koncept tako imenovane «odprte družbe*, to se pravi družbe, kjer vladajoča večina dopušča razvoj manjšini. 22.50 Seneno variabiie V nocojšnji oddaji sodeluje Alberto Bevi!acqua Za Vittoriom Gasmannom je prišel v goste tej oddaji Alberto Bevilaccjua, ki bo v osmih nadaljevanjih skušal v reportažah in drugače podati nekaj koristnih informacij o zimskem športu, to se pravi o športu na snegu. Vsakokrat pa ga bo na njegovem domu obiskala neka osebnost z drugega področja, in sicer kak človek odra ali knjigarne, pa tudi kak športnik ga bo obiskal. Ob koncu Dnevnik 2 - Zad nje vesti Tretji kanal 19.C0 DNEVNIK 3 19.35 Palermo, oris mesta 20.05 Vzgojna oddaja 20.40 Koncert, komedija v dveh dejanjih 22.50 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 in 13.00 Zimski šolski sprehod 17.20 Poročila 17.25 Olimpiada smeha, ameriška serija 17.50 Jugo rock 18.20 Obzornik 18.30 Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih tkanin 19.00 Ne prezrite 19.15 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Naša krajevna skupnost: Vrana vrani ne izkljuje oči 20.45 Jazz na ekranu: Kvartet Gary Burton 21.00 Župan v Castelbridgeu, TV nadaljevanka 21.55 V znamenju 22.10 Nočni kino: Na pomoč Po filmu A hard day’s night je nastal še drugi film z Beatlesi, ki je vsekakor u-spešnejši od prvega. Vsebina filma je precej zapletena. Ringo nosi prstan, ki ga ne more sneti, toda za njegov prstan se zanima tolpa razbojnikov, dva znanstvenika in še marsikdo. Tako so Beatlesi nenehno na begu mnogokrat pa jim pomaga orientalska vila. Tako zapustijo Buckinghamsko palačo, se znajdejo na avstrijskih smučiščih, končno pa pristanejo na Bahamskih o-tokih, kjer naj bi se vse razjasnilo. Koper 17.30 Rop na vlaku Glasgosv -London - ponovitev filma 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček Gozdne pravljice, risanka 20.00 Risanka 20.15 Stičišče 20.30 Drugi človek - film 22.10 Danes 22.30 Shaft: Nevarna ugrabitev - TV film 23.20 Baletna oddaja Zagreb 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Mladi za mlade 20.00 J. W. Coop - film 21.45 Zgodbe iz muzeja revolucije ŠVICA 18.50 Follyfoot - TV film 20.40 Reporter, tedenska Oddaja o informacijah 21.40 Poje Olivia Newton John TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Zimske slike; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Za ljubitelje operne glasbe; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zabavna glasba: Mednarodno tekmovanje «Cesare Augusto Seghiz-zi» 1980: 13.45 Instrumentalni so listi; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih: 15.00 Doba kantavtor-jev; 16.00 «Mesečnik», variete i-gralcev Slov. stalnega gledališča; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 1G.30 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8.32 Solisti klasičnih inštrumentov; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Zoran Milivojevič; 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.32 Liscio Hits 80 81; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Samoupravnik; 15.10 Italijanski zbori: 15.45 Poje vokalna skupina Matumbi; 16.00 Kultura in družba; 16.15 Poje folklorna skupina La v-era.Romagna; 16.32 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17,32 Glasbena oddaja; 18.-15 Poje Fern Kinney: 18.32 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13,00 Pregled dogodkov; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13*40 Svirac s vir a, kolo igra; 14.00 S polnimi jard; 14.37 Glasbeni notes, objave in -eklame: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Pri-moi-ski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba in objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.(X), 17.00, 19.00 Poročila:' 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Glasba; 8.40 Včeraj v parlamentu: 9.00 Radio anch’io, glasbeno-govor ni program; 11.00 Glasbena od daja; 11,30 Golda Meir: iz Kijeva v Jeruzalem, radijska priredba; 12.03 Vi in jaz; 13.2f Kočija: 13.30 Ulica Asiago Tenda, program z občinstvom; 14.03 Hertza popping!; 14.30 Vzgojna oddaja; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska sre Čanja; 16.30 Misli King Konga: 17.03 Patchvvork,. oddaja za mla de; 18.20 Sexy West, glasbeni ka baret; 19.30 Zgodovina jazz glasbe. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30., 19.30 Poročila; 6.00 848 Dnevi; 9.05 Zlati pokal Henryja Jamesa; 9.32 in 10 12 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Hit parade; 13.41 Sound-Track glasba in kino; 15.00 in 1543 Ra dio 2 - 3131; 16.32 Disko klub, srečanje z lahko glasbo; 17.32 Skupina MIM, branje romana »Zaročenca*; 18.32 Peti to Story, radijske priredha. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobri jutro otroci!: 7.30 Iz naših spo redov; 8 08 Z glasbo v dober dan;. 8.30 Glasbena pravljica 8.41 'Noši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z radiom na pati; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi halne godbe; 13.00 Iz naših kra jev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Orkestrski pejsaži. 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute s Celjskim kvintetom; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo.. .; 21.05 Oddaja o morju: 22.30 Besede iz logov domačih: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik. SMUČANJE DRUGI ZENSKI SMUK ZA SP V MEGEVU NA VRHU ZAMENJAN VRSTNI RED Včeraj je zmagala Nadigova, pred De Agostinijevo ■ Nobenega večjega presenečenja Zgodovina (ženskega smuka na letošnjem svetovnem pokalu) se ponavlja: že smo zapisali, da sta Švi-»carki Nadig in De Agostini letos monopolizirali to disciplino in ta u-gotovitev je obveljala tudi včeraj, na drugem megevskem smuku, le da je bil vrstni red v drugem dnevu na cilju obraten: zmagala je Nadigova, De Agostinijeva pa je bila druga, če k njunemu uspehu dodamo še odlično peto mesto Wallise-rove (le za stotinko sekunde ji je ušlo četrto mesto), potem res ni težko ugotoviti, da so letos Švicarke v smuku odločno v premoči. Sicer pa tudi širše razmerje sil ostaja v glavnem na enakih pozicijah. Tako so se npr. na prvih petih mestih včeraj uvrstile prav tiste tekmovalke, k so, bile v prvi peterici že predvčerajšnjim, le da je bil vrstni red nekoliko drugačen. Spet so se uveljavile mlade Američanke, ki imajo v prvi enajsterici tri, skupno s Kanadčanko Soren-sen pa celo štiri svoje zastopnice. Tudi to potrjuje, da kakovost v smuku na drugi strani Atlantika ni le domena moških. Tokrat so bile zadovoljne tudi Avstrijke. Mlajša Prhllova je bila tretja, točke svetovnega pokala pa so osvojile tri. Italijanke so enako, kot predvčerajšnjim, vozile slabo, kar pa je razumljivo, saj smuk ni njihova specialnost. Slabše je šlo Wenzlovi. ki .je izpadla iz prve deseterice. Po včerajšnjem megevskem smuku, s katerim so nadomestili odpovedano tekmovanje v Pfrontnu. na skunni lestvici svetovnega pokala ni nrišlo do ve-č'ih sprememb, le Epplejeva in Wenzlova sta zamenjali med seboj svoji uvrstitvi. LESTVICA SP ZA SMUK (po sedmih smukih, s petimi najboljšimi rezultati) 1. Nadig (švi.) 120 2. De Agostini (Švi.) 110 3. Proll (Av.) 73 4. Epple (ZRN) in Soltvsova fč.S^R) 61 svftovini piviiisivo v Gortini Danes otvoritev jutri prve vožnje CORTINA DAMPEZZO - Danes bo v Cortini otvoritev letošnjega svetovnega prvenstva v vožnji z dvosedežnim bobom, ki bo potekalo jutri in v nedeljo. Prijavilo se je 29 posadk iz 16 držav. Med včerajšnjimi zadnjimi uradnimi poskusnimi vožnjami je . svetovni prvak Švicar Scharer postavil s časom 1T3"38 nov rekord proge. Prejšnji rekord je bil l’I3”62. Poskusne vožnje so pokazale, da so trenutno najboljše pripravljeni vzhodnonemški bobisti, saj sta se na najvišji mesti uvrstili prav posadki te države. Lelstvica včerajšnjih voženj je bila taka: 1. Schonau - Kirchner (NDR) 2'27”29 2. Germeshausen - Gerhardt (NDR) 2'27”38 3. Scharer - Benz (švi.) 2'27”75 4. Hiltebrandt - Rahm (švi.) 2'29”24 5. Recafina - Lanziner (It.) 2’29”39 6. Hoffmann - Barfuss (ZRN) 2'29”76 Koefel (Av.) 7. Sperling 2’29”85 8. Bellodis 2’29”92 Sorice (It.) KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Borovci že drevi proti La Talpi Kontovelu novi prvenstveni točki Štokijevi varovanci se bodo v nedeljo udeležili turnirja v Kopru Za Borovo in Kontovelsko člansko ekipo je ta teden dokaj «vroč». Borovci so v torek igrali zaostalo srečanje proti moštvu CUS in po dokaj poprečni igri tudi zmagali z minimalno razliko ene točke. Štok ZAOSTALI TEKMI Bor — CUS 62:61 (33:37) BOR: Race 11, Ražem 14, L. Koren 2, B. Kneipp 10, Pegan 20, Can-ciani 4, Marsich 1, R. Kneipp, Tre- ljevi varovanci pa bodo že drevi I visan, Meneghetti. ob 20. uri na stadionu «Prvi maj* j Za Bor je v tem srečanju razigrali prvenstveno srečanje proti 1 veseljivo le to, da je osvojil novi ekipi La Talpa, ki je zadnja na le- prvenstveni točki. «Plavi» pa so, SMUČARSKI TEK Runn/UJiNG — Sovjet Aiiktn je zmagal v smučarskem teku na 20 km, veljavnem za svetovni pokal biatlona. Čas njegovega teka: 1.08'27”37. Svetovni in olimpijski prvak v biatlonu, vzhodni Nemec Ul-lrich, je bil drugi (1.09’09”86). stvici brez točke. Za «plave» se torej obeta nova zmaga in seveda novi prvenstveni točki, s čimer bi se povzpeli kar na tretje mesto lestvice. Kontovelci pa so v zaostalem srečanju premagali favorizirano moštvo Don Bosca in so si sedaj dokaj opomogli na lestvici. LESTVICA PO 11. KOLU Ferroviario 22; Barcelona 16; Bor in Don Bosco 14: Ginnastica Trie-stina in Edera Milje 12; Kontovel 10; Grandi Motori in Stella Azzur-ra 8; Polet in Scoglietto 6; CUS Trst 2; La Talpa 0. iHiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« KOŠARKA V POKALU PRVAKOV LESTVICA SMUKA L Nadig (Švi.) 1'21"05 2. De Agostini (Švi.) 1’21”13 3. Proll (Av ) 1 '21”69 4. Flanders (ZDA) i’22’06 5- Walliser (Švi.) in Sorensen (Kan ) r22'’07 7. Soltysova (ČSSR) 1'22”35 8. Grob - Gaudenier (Fr.) 1'22”49 9. Nelson (ZDA) 1‘22"68 10. Peter (Av.) 1'22"75 11. Preuss (ZDA) 1’22”80 12. Wenzel (Lie.) 1'22"87 13. Epple (ZRN) 1’22"89 14. Fjeldstad (Nor.) 1'22"97 15. Lindner (Av.) i’23”15 16. Hacher (ZRN) 1'23’T9 17- Kreiner (Kan.) 1'23”23 18. Puschmann (Av.) 1’23"35 19- Chaud (Fr.) r?3"36 30. VValdmeier (Fr.) 1’23”42 LESTVICA SP 1. Nadig (Švi.) 238 2. Hess (Švi.) 152 3- Kinshofer (ZRN) 145 4- Pelen (Fr.) 139 5. Serrat (Fr.) in Wenzel (Lie ) 126 7- Epple (ZRN) 125 8- Nelson (ZDA) 117 9. De Agostini (švi.) U0 10. Cooper (ZDA) 106 Bosna premagala Real Sarajevčani so brez večjih težav odpravili košarkarje iz Madrida, ki so igrali zelo slabo - Radovanovič je bil z 32 točkami najboljši na igrišču Bosna - Real 90:79 (51:45) SARAJEVO; Mala dvorana v Sarajevu. Gledalcev 1.200 Sodnika: Czifra (Madžarska) in Jahoda (ČS SR). Delegat FIBA: Anhauser (ZRN) BOSNA: Vučevič 10, Djogič, Be-naček 11, Izič 6, Radovanovič 32, Bilalovič 2, Varajič 3, Mutapcič 2, Hadžič 14, Mitrovič 10. REAL MADRID: D'az 14, Romaj-14, Llorente 2. Ramiro, Prada 2, A-b amaitis 4 Corballar 4, Rullan 12, Mčister 6, ItUrriaga 19. PM: Bosna 22:32; Real 19:22. PON: Romay (36). Sarajevska Bosna je včeraj v 5. kolu finateega dela evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov brez vsakršne težave premagala madridski Real, ki je včeraj' -povSenrt^azočaral. Gr« omeniti, da je moštvo iz Madrida igralo brez. poškodovanega Brabenderja in da tiidf CdrBallanDTžč pbvkčm okreval, vseeno pa v bilo od gostov več pričakovati in še zlasti od obeh Američanov (Maister in Abramaitis). Sarajevčani so vodili skozi vse srečanje in še zlasti se je izkazal Radovanovič, ki je bil z 32 točkami tudi najboljši strelec v tej tekmi. Varajič, ki se še ni povsem pozdravil, je igral le nekaj minut, (nb) l"uMI,,,,|l||||||t||||,|||||||||||||„||||,||||||||,mt|||Mm||,|,||t||,m,||||(|t,||||,||t|i||||||||||||n,|||||,|||||||„|,|,| SMUČARSKI TEK V NEDELJO NA LOKVAH Predstavniki SK Devin so se dobro odrezali V teh dneh pa jih še čaka vrsta drugih nastopov: na mladinskih ferah, na Tretjem pokalu Skdanc in na trnovskem maratonu Preteklo nedeljo so se tekači Smučarskega kluba Devin udeležili tekaškega maratona na Lokvah pri Novi Gorici. Nastopilo jih je kar vsi pa so se dobro odrezali. Prav gotovo je za presenečenje po^krbe-® “oberta Sardoč, ki je kljub te-^ ®e pionirka, nastopila "jed članicami na 16 km dolgi prosi in prepričljivo zmagala. Dobro uvrstitev je dosegla tudi Dorina terčon, ki je med damami zased-a tretje mesto. Med člani, torej najkvalitetnejši skupini, pa je j**hčno tekel Gianni Legiša in se *Jub hudi tehnični napaki prebil a četrto mesto. Z visokimi uvrstit-ami se lahko pohvalijo še Silvana ?r1, Ada Antonini in Mirko ter Mati 8Pan- Med najmlajšimi sta se ii? p . odrezala Mitja Pernarčič la Drv'n lori- Prvič pa sta nastopi-ta fr°sana Gabrovec in Andrej Anic11?- K temu dodajmo še Tanjo A , Samanto Gruden in Tamaro otonini, ki so z veliko požrtvovalnostjo presmučale vseh 8 km, koli-0,1 I6 Pač bila proga dolga. Dodati n4ll>>M>11....................... Delovanje ZSŠDI Sestanek predstavnikov Soriškega dela ZSŠDI V torek so se v Gorici sestali Predstavniki goriškega dela ZSŠDI, C1. Ie obširneje razpravljal o nadalj-Jem delu združenja na Goriškem okviru posameznih komisij in rugih pomembnejših akcij. Na seta nku je bilo v zvezi z akcijami Precej govora o obisku telesnokul-ornih delavcev z novogoriškega območja pri goriških športnih dru-j1" (obisk je predviden v sredi-meseeii februarja), o plavalnem tečaju v bazenu v Novi Gorici (pred-vjdeva se poleg tečaja za najmlajše, 1 Je že v teku, še tečaj za odra-iai> nep'ava*CeI ter o drugih akci-Jah, ki jih nameravajo posamezne Komisije športnih panog izvesti v tfcviru 10-lelnice ZSŠDI. Poleg tega je bil tudi govor o reorganizaciji ZSŠDI, s posebnim Poudarkom na goriško pokrajino. seveda moramo, da gre za osemletne deklice. Danes so odpotovali v Žabnice in v Trbiž osnovnošolci, ki se bodo u-deležili zimskih mladinskih iger. Tekači (teh je 5) bodo nastopali v Žabnicah, dečki na 3 km dolgi progi, deklice pa na 2 km. Alpski smučarji (skupno jih je 8) bodo tekmovali v Trbižu. . - V nedeljo bodo alpski smučarji odpotovali v Forni di Sopra, kjer se bodo udeležili Tretjega pokala Skdanc. Tekači pa se bodo podali na trening, saj jih naslednjo nedeljo čaka težka preizkušnja v Trnovskem gozdu; v Črnem vrhu nad I-drijo bo namreč sedmi trnovski maraton, na katerem bo nastopilo tudi 26 članov SK Devin. š. F. IZIDI 5. KOLA I V pokalu pokalov sta sofijska Sla- Makabi Tel Aviv (Izr.) - CSKA! vija in Nevvport nekoliko favorizi-Moskva (SZ) 85:74; Nashua Den! rana, ostalih šest ekip pa je: Fe-Bosch (Niz.) - Sinudyne Bologna yenccrd. Diisseldorf, Benfica, Di-(It.) 86:85; Bosna Sarajevo (Jug.) - r'~ ’ T~ Real Madrid (Šp.) 90:79. LESTVICA Sinudyne in Makabi 8; Real Madrid, Bosna in Nashua 4; CSKA 2- KORAČEV POKAL Carrera - Jugoplastika 107:100 BENETKE — V predzadnjem kolu četrtfinala Koračevega pokala je sineči v Benetkah domača Carrera premagala splitsko Jugoplastiko s 107:100. POKAL PRVAKINJ Politechnica — Accorsi 76:70 (40:34),’ BUKAREŠTA — Kljub včerajšnjemu porazu v pokalu prvakinj s šestimi točkami, razlike proti Polite-chnici, se je turinsko moštvo Accorsi vseeno uvrstilo v polfinale tega tekmovanja AVTOMOBILIZEM KALIV MONTE CARLO Tudi iherier v težavah MONTE CARLO - Za doslej pr-vouvrščenega voznika na mednarodnem rallyju Monte Carlo, Francoza Jean-Luca Theriera, se je deveta posebna vožnja zaključnega dela tekmovanja začela slabo. S svojim porschejem se je namreč zaletel v neko skalo ih preden je svoje vozilo spet usposobil za vožnjo in nadaljeval pot je poteklo precej dragocenega časa. Kmalu po Therierovi nezgedi je moral odstopiti Nemec Barth, ki je bil tudi za krmilom porscheja, vendar vrste «turbo». namo Tbilissi, Carl Zeiss Jena in West Ham. V francosko belgijski spopad bi se lahko razvilo tekmovanje za pokal UEFA, v katerem bedo v četrtfinalu igrali ti klubi: St. Etienne, Sochaux, Standard Liege, Kokeren, Kčln, Ipsvvich. AZ 67 in Grasshop-pers. SMUČANJE Revivaf «sinjega plazu» Forni di Sopra, bo jutri! priča zanimivemu smučarskemu tekmovanju, dici, Bieler in nekateri drugi člani kivše&3.«mjgga,plazu», slovite italijanske smučarske ekipe, ki je bila pred leti v samem svetovnem vrhu Zmagovalec bo prejel nagrado v višini 5 milijonov lir. Organizatorji nameravajo odslej to tekmovanje prirediti vsako leto, na njem pa na.i bi nastopali tisti najvidnejši smučarji, ki so že opustili aktivno tekmovanje. razen Andreja Pegana in Karla Ražrna (v prvem polčasu), povsem razočarali. Upati je te, da se bodo čimprej rešili krize, ki jih že nekaj kot pesti. Kontovel — Don Bosco 76:74 (34:38) KONTOVEL: Ukmar, Rauber 15, Pupis, Ban 9, Prašelj 13, Emili 16, Vassallo 13, Terčon, Velussi 6, Lisjak 4. Kontovel je v torek igral na domačem igrišču proti ekipi Don Bosco in je tudi poskrbel za pravo presenečenje, saj je po dobri igri tudi zmagal. Kontovelci so takoj na začetku tekme pokazali, da bodo za nasprotnika, ki sicer zaseda tretje mesto na lestvici, trd oreh. Prvi polčas so naši fantje kar dobro i-grali,'kljub temu pa jim ni uspelo, da bi si nabrali zanesljivo prednost. Pet minut pred koncem pa so Kontovelci le zaigrali, kot znajo in so si z odličnimi napadi nabrali prednost sedmih točk. Pohvaliti moramo vso Kontovelcvo ekipo, predvsem pa Davida Velussija in Livio-ta Emilija, ki sta v ključnih trenutkih tekme odlično organizirala igro in sta tudi dala nekaj odločilnih košev z meti od daleč. Luksa TURNIR V KOPRU Borovi košarkarji se bodo v nedeljo udeležili turnirja v Kopru, ki ga prirejajo v spomin prerano preminulega dolgoletnega košarkarja KK Koper Matjaža Do'inška. Na turnirju bodo pTeg Kopra (slovenska liga), nastopili tudi Fructal (2. liga), Piran (obalna liga) ter Bor. SPORED Nedelja, 1. februarja Telovadnica v Semedeli 8.30: otvoritev 9.00; Fructal. - Piran < 10.30 Koper Bor 13.09: skupno kosilo jv. - 15.C0: finale za 3, mesto asBPssčssri dvoboju pa so «azzurre» odpravile Francozinje z 51:37. Na tem tekmovanju niso dosegli vidnejših rezultatov. Gre omeniti, da je v ženski konkurenci Sara Simeoni že pokazala zadovoljivo formo, saj je v skoku v višino zmagala z znamko 190 cm. V moški konkurenci, velja poudariti odlično formo francoskih skakalcev s palico Houviona in Bello-ta, ki sta preskočila 5,55 m, nakar pa sta neuspešno naskakovala nov svetovni dvoranski rekord na višini 5,72 m. Kratochvilova odlična na mitingu na Dunaju Na Dunaju je postavila na nekem mednarodnem dvoranskem atletskem tekmovanju Čehoslovakinja Jarmila Kratochvilova dva nova svetovna rekorda «indcor»: 400 m je pretekla v 49"64, 200 m pa v 22”76. Posnetek s prvenstvene tekme Čampi Elisi - Kras niMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiutiuiiiiniii MINIBASKET NA TURNIRJU «Z & R» Poprečna igra slovenskih peterk V prvem delu se je med deset najboljših uvrstil le Bor B Jutri pričetek zaključnega dela - Neuspeh krvodajalne akcije TROBOJ V TURINU Italija uspešna TURIN — Na atletskem troboju v torinski dvorani je Italija v moški konkurenc^ premagala Francijo z 69:63, Španijo pa z 78:54. V ženskem Prvi dal prvenstva «Z&Rs> v mi-nibasketu se je zaključil. Uspeh manifestacije bi bil popoln, če bi se obnesla še krvodajalna akcija, ki je bila, resnici na ljubo, glavni cilj organizatorjev. V prvem delu so naši predstavniki igrali poprečno in tako potrdili pričakovanja. Edino Bor B se je uvrstil med najboljšo deseterico; Ražmovi varovanci so trikrat zmagali in prav tolikokrat zgubili. Lahko rečemo, da smo od njih le pričakovali kaj več. Kraški zidar iz Sežane bi se lahko uvrstil v prvo skupino, če bi se v zadnjem kolu predstavil na igrišče: proti skromnemu Ljbertasu B je im:l zmago in torej tretje mesto že zagotovljeni.. Polet in Sokol šia nekoliko razočarala: , u-panoo. -da bedo v drugem delu pokazala 'kaj več. K Borom B pa smo dar iztekfrje ,y tekmo Jtaifejo naKončne lestvice^so^Kref^a^ef^1 SKUPINA A: Don Bosco A 12, Saba 10, D:n Bosco B 8, Bor B 6, Sokol 4. Polet 2, Bor A 0. SKUPINA B: Inter 1904 10, Ri-creatori 8, Ferroviario in Libertas A 4, Kraški zidar Sežana 3, Libertas B 0. SKUPINA C: Ginnastica 10, Visin- tini 8, Camb 6, Inter Milje 4, Ser-volana 2, Stella Azzurra 0. V finalnem delu bodo ekipe razdeljene v dve skupini: skupina A, v kateri se bodo srečale ekipe, ki so se uvrstile od 1. do 3. mesta (oz. 4. v A skupini); zmagovalec bo o-svojil naslov pokrajinskega prvaka. V skupini B pa so ekipe, ki so se v prvem delu v posameznih skupinah uvrstile od 4. mesta naprej (oz. 5 v A skupini). Skupini pa sta takole sestavljeni: SKUPINA A: Don Bosco A, Saba, Dcn Bosco B, Bor B, Inter 1904, Ri-creatori, Ferroviario, ' Ginnastica, Visintini, Camb. SKUPINA B: Sokol, Polet, Bor A, Libertas B, Kraški zidar, Inter Milje, Stella Azzurra, Servolana. Med najboljšimi imamo torej le enega našega predstavnika, Bor B. «P lavi* seveda ne merijo na prvo mesto, saj je konkurenca izredno močna. Večjo borbo bomo imeli v drugi skupini, kjer so ekipe enakovredne jše. Vsekakor ne smemo pozabiti, da ima veliko vlogo tudi krvodajalna akcija, saj prinaša točke na lestvici. Oglejmo si nasprotnike naših ekip v prvem kolu. V prvi skupini bo Bor B igral proti Cambu: Naloga borovcev seveda ni lahka, čeprav z do- ODBOJKA NAŠA MOŠTVA V RAZNIH PRVENSTVIH v v NASE SESTERKE NISO SE PREBRODILE KRIZE Tokrat uspešna le Breg in Kontovel - Od 20 možnih točk osvojile tako le 4, torej samo 20 odst. NOGOMET DANES V ŽENEVI Žrebanje nasprotnikov za evropske pokale ŽENEVA — Danes opoldne bodo v Ženevi žrebali nasprotnike za evropske nogometne, pokale. V pokalu prvakov so se uvrstili v četrtfinale Bayem, Real Madrid, Liverpool, Crvena zvezda, Spartak Moskva, Inter, CSKA Sofija in Ba-nik Ostrava, torej štiri zahodno in štiri vzhodnoevropske ekipe. Med temi so Bayern, Real Madrid, Liverpool in Inter v preteklosti že o-svojili ta pokal. Favorita je letos zelo težko napovedati. Tudi pretekli konec tedna so naše odbojkarske ekipe osvojile izredno skromen izkupiček. Od dvajsetih možnih točk so jih pospravile samo štiri, kar pomeni le 20 odstotkov. Izgubili so vsi trije drugoligaši. Odbojkarji Bora JIK Banke so potegnili petič zaporedoma krajši konec. Po zmagi in dobri igri z Mantovo so v naslednjih petih nastopih odvzeli le niz skromnemu Apiesu iz Fiume Veneta. šesti zaporedni poraz so utrpele zastopnice Sokola, ki so v neposrednem obračunu s Spineo izgubile s 3:2. Glede na razplete na tem nastopu je pričakovati, da se bo pri Nabrežinkah le obrnilo na bolje. Med < vsemi našimi šesterkami pa ima zaenkrat najslabši obračun O-lympia iz Gorice, ki je izgubila kar sedem prvenstvenih tekem ter nasprotnikom odvzela le skromne tri nize. Za sobotni nastop moramo pohvaliti odbojkarice Brega in Kcnto- Posnctek s Poletu vega občnega zbora, ki je bil v torek na Opčinah vela. Brežanke igrajo letos pod ve ščo taktirko trenerja Jurkiča kot prerojene in ostajajo skupaj z ekipo FIAT Comolli (Libertas Gorica) e-dini tekmec tržaškemu CUS. Jutri v Dolini se obeta med Bregom in ekipo CUS veliki derbi. Kontoveike pa so pospravile drugi par točk z Vivil, pa čeprav so morale na igrišče močno okrnjene. To je morda obenem tudi najboljši dokaz, da se da z zagrizeno irro veliko doseči in prav to pri naših ekipah v največji meri pogrešamo. MOŠKA B LIGA IZIDI 11. KOLA Redentore - Montecchio 2:3; Mantova - Solaris 3:0; Bor JIK Banka - Apies Fiume Veneto 1:3; S. Giorgio - Calzaturificio 3 A 0:3; Isola Scala - Volley Videm 2:3; Olimpia Karmak - Legnago 0:3. LESTVICA Olimpia Karmak Bergamo 20; Calzaturificio 3 A Verona 18; S. Giorgio Mestre 16; Pallavolo Mantova in Volley Videm 14; Legnago in Apies Fiume Veneto 12; Isola Scala in Montecchio 8; Redentore 6; Bor JIK Banka 4; Solaris Trst 0. PRIHODNJE KOLO Bor JIK Banka - Legnago; Man tova - Volley Videm; S. Giorgio -Solaris; Calzaturificio 3 A - Apies Fiume Veneto; Olimpia Karmak -Montecchio: Redentore - Isola Scala. ŽENSKA B LIGA IZIDI 8. KOLA OMA Zanardo - Barribi Brescia 0:3; II Pellicano - Don Bosco Padova 1:3; Pallavolo Schio - Moglia-no Veneto 2:3; Pielle Immobilia-re - Bor Intereuropa 3:0; Spinea -Sokol 3:2. LESTVICA Pielle Immobiliare 16; Barribi Brescia, Mogliano Veneto in Spinea 12; Don Bosco Padova 8; Bor Intereuropa 6; Pallavolo Schio, OMA Za-nardu in H Pellicano Fratte 4; Sokol 2. PRIHODNJE KOLO Barribi Brescia - Spinea; Don Bosco - OMA Zanardo; Mcgliano Veneto - II Pellicano; Bor Intereuropa - Pallavolo Schio; Sokol - Pielle Immobiliare. ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 7. KOLA .Tulia - Virtus Volley 3:1; Celima - Breg 1:8; CUS Trst - Rivi-gnano 3:0; Intrepida - Sloga 3:1; Kontovel - Vivil 3:1; Fontanafred-da - FIAT Comolli 2:3, LESTVICA CUS Trst 14; FIAT Comolli in Breg 12; Sloga in Julia 8; Vivil in Intrepida 6; Celinia, Kontovel in Virtus Volley 6; Rivignano in Fon-tanafredda 2, PRIHODNJE KOLO Vivil - Fontanafredda; Sloga -Kontovel; Intrepida - Rivignano; Breg - CUS Trst; Virtus Volley -Celinia; FIAT Comolli - Julia. MOŠKA D LIGA IZIDI 7. KOLA Volley club - Libertas Krmin 3:0; Juventina - CUS Trst 2:3; Solaris -La Talpa 0:3; II Modulo - Rozzol 1:3; Lucinico - Pro Cervignano 1:3. LESTVICA Rozzol 14; Volley club 12; Juventina 10; La Talpa 8; II Modulo, Lucinico in Pro Cervignano 6; Solaris 4; Libertas Krmin in CUS Trst 2. PRIHODNJE KOLO Rozzol - Lucinico; La Talpa - II Modulo; CUS Trst - Solaris; Libertas Krmin - Juventina; Pro Cervignano - Volley club. ŽENSKA D LIGA IZIDI 7. KOLA Volley Club Bor 3:2; AUSA Pav - Inter 1904 3:0; 01ympic - Sloga 3:2; Solaris - Julia 3:0: Lucinico - Pieris 3:0. LESTVICA AUSA Pav 14; Volley club 12; Bor 10; Lucinico in Solaris 8; Julia 6; Sloga, Inter 1904 in 01ympic Killjoy 4: Pieris 0. PRIHODNJE KOLO Julia - Lucinico: Sloga - Solaris; Inter 1904 - Olvmoic; Bor - AUSA Pav; Pieris - Volley club. G. F. Jutri ob 15. uri nn stadionu «1. maj* Turnir Športne šole v otroški igri med dvema ognjema Jutri papoldne ob 15. uri bo v veliki dvorani stadiona cl. maj» v Trstu zanimivo Otroško tekmovanje v igri med dvema ognjema. V okviru športne šole Trst so namreč pripravili prvenstvo v tej igri med o- troci, ki vadijo v posameznih skupinah. Tako bodo jutri tekmovali Učenci športne šole iz Rojana, Ul. Dona-doni in od Sv. Ivana, naslednje kvalifikacijsko tekmovanje med drugo skupino otrok bo zadnjo soboto februarja itd. Zmagovalci vseh štirih skupin se bodo uvrstili v finalno kolo, kjer se bodo ob koncu šolskega leta potegovali za naslov prvaka Trsta. Tekmovanje bo potekalo po enakih pravilih, ki so že veljala za prejšnje turnirje in tekme v tej igri. BOKS TERNI — V meddržavnem srečanju boksarskih amaterskih reprezentanc v Temiju je Italija premagala ZDA s 6:2. Obe ekipi sta se pomerili prvič že pred petimi dnevi in tudi tedaj so zmagali Italijani (s 7:0). bro igro naši fantje lahko poskrbijo za presenečenje. Bor A (v drugi skupini), se bo na Vrdelski cesti srečal z Libertasom A. Favoriti so domačini. Lažja naloga pa čaka Polet, ki bo igral proti Stelli Azzurri. Naši fantje bi morali zmagati brez večjih težav. Kraški zidar se bo srečal z miljskim Interjem. Ekipi sta si enakovredni, čeprav menimo, da ima slovenska ekipa le lažjo prednost. V tem kolu bo Sokol počival. SPORED: Sobota, 31.1. Čamp - Bor B (18.00, UL Vasari) Libertas A - Bor A (15.00, Vrdelska cesta) Kraški zidar - Inter Milje (15.00, v tel. rekreatorija Lucchini) Max KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Kljub porazu Dom ohranil peto mesto V prejšnjem kolu promocijskega prvenstva na Goriškem je Domova peterka po štirih zaporednih zmagah zgubila v mestnem derbiju proti ekipi Mobili SarifAndrea, Srečanje je bilo izredno nervozno in nešportno, k čemur sta nedvomno pripomogla tudi sodnika. Košarkarska federacija je izključila za eno kolo Dornika, Uga in Semoliča, tako, da se bodo posledice sobotne tekme poznale še v naslednjem kolu. Do-movci so nastcpli brez centra Pod-beršiča in Cianija, kar se je zlasti poznalo v obrambi. Rezultati: Edera - Arte B 81:71; Časa del Carrozziere - Arte A 75:82; Begliano - Pom 90:80; Itala - Ron-chi 101:77; Grado - Erbasol 88:61; Goriziana - Dom 103:91 Lestvica: Itala 18, Edera in Arte A 16, Ronchi 12, Dom, Grado, Mobili Sant'Andrea 8, Časa del Carrozziere, Pom, in Erbasol 6 Arte B, Begliano 2. Jutri pa bodo «belo-rdeči» nastopili na domačem igrišču proti zadnjemu na lestvici, Arte B, ki pa ni slaba ekipa in ' če upoštevamo, da bodo domovci nastopili v hudo o-krojeni postavi bo zmaga izredno težka. Vsekakor pa so naši fantje prepričani v lastne moči in ob morebitnem povratku Cianijj in Pod-beršiča, bi moral te osvojiti dve točki. Najboljši Domovi strelci: Podber-šič 122, Kogoj 118, Mauro Dornik 106, Devetak 101, Ciani 77, Semolič 59, Ugo Dornik 44, Terčič 29, Sancin 9, Nanut in čubej 7. M. č. OBVESTILA TPK Sirena In PO Barkovlje obveščata, da bo odhod avtobusa na smučarsko tekmovanje za 3. pokal Skdanc v Forni di Sopra v nedeljo ob 6. uri izpred barkovljanskega portiča. • * * SPDT obvešča smučarje, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja v veleslalomu, ki bo v nedeljo, 8. februarja, t.l. na Matajurju, naj se javijo na sedežu društva, v Ul. sv. Frančiška 20/HI. v torek, 3. februarja t.l. od 20. do 21. ure tudi telefonsko — 744249). SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 1. februarja, odhod avtobusa v Forni di Sopra za tekmovanje Skdanc, točno ob 6. uri izpred sodnijske palače. * • * ŠD Mladina obvešča, da ob priložnosti 3. pokala Skdanc priredi izlet z avtobusom v Forni di Sopra. Odhod v nedeljo ob 6. uri Izpred spomenika. Prijave pri Stojanu (telefon 220-423) ali v batu doma Albert Sirk. « t • ŠK Kras sklicuje danes, 30. jan., ob 19,30 v prvem in ob 20. url v drugem sklicanju v šolski telovadnici v Saležu 17. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi tn diskusija; 4. volitve novega odbora; 5. rnz.no. • » « SKI Union priredi 2. ciklus smučarskih točajev s pričetkom 8. februarja 1981 v Ravascletu in na Zončola-nu. Istočasno sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest in da vsako nedeljo vozi z avtobusi smučarje. Vpisovanje na sedežu, Ul. Valdtrivo 30 vsak dan razen sobote od 17. do 19. ure. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOn 6 PRIMORSKI DNEVNIK 30. januarja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 aADIT* DZS 61000 Ljubljen« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (š!r. 1 st., vlš. 43 mm| 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. ,1 l *.» italii«nske|j Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaTrst «iV*nikV°PFi&3 PO SKLEPU PRISTOJNE KOMISIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA Širša zasnova za dogovarjanje med EGS in naftnimi državami V zameno za preskrbo z nafto mora jo evropske države sprejeti «politično» načelo dolgoročnega sodelovanja ter tehnične in finančne pomoči državam v razvoju Dopisnik DELA za Primorski dnevnik BRUSELJ — Evropska skupnost si pri dialogu z arabskimi državami ob Zalivu nikakor ne bi smeia vezati rok z vztrajanjem pri gospo barskih ali celo energetskih vprašanjih. pač pa je v dogovarjanje potrebno vključiti tudi politične teme. predvsem razpravo o rešitvi bližnjevzhodnega kriznega klobčiča. Takšna je rdeča nit, ki preveva poročilo o odnosih med EGS in arabskimi državami, na katerega jo komisija evropskega parlamenta za zunanje odnose pravkar pritisnila svoj pečat, marca pa bodo o bodo čem sodelovanju z naftnimi izvoznicami razpravljali tudi evropski par lamentarci. Tezo o vključitvi političnih vpra Sanj v sicer naftno obarvani dialog je avtorica poročila, zahodnonem- ška socialdemokratska poslanka Heidemarie Wieczorek - Zeul. znana tudi kot nekdanja predsednica «mla dih socialistov*. naslonila na pogovore, ki jih je junija lani v Bruslju imela z diplomatskimi predstavniki Saudske Arabije. Iraka, Katarja in Združenih arabskih emiratov. Iz teh stikov sledi, da arabske sogovornice menijo, da je po nudba EGS za pogajanja o gospodarskem sodelovanju, ki jo ie že decembra 1979 sprožil bonski gospodarski minister Lambsdorff. moti virana predvsem z energetskimi problemi zahodne Evrope in da bo leta na ekonomsko dogovarjanje kratkomalo pozabila, če bi vprašanje preskrbe z nafto postalo manj žgoče. Arabske sogovornice .je potrebno prepričati v zavzetost EGS za dolgoročno sodelovanje, trdi Heidemarie Wieczorek - Zeul. in se zavzema za «celovit» pogajalski mandat, ki bi na eni strani zajel oskrbo zahodne Evrope z nafto, hkrati pa Dražje cestnine RIM — Od 1. februarja bo stala samo cestnina za vožnjo s srednjem velikim avtomobilom iz Milana v Rim ali v obratni smeri 15.450 lir, namesto sedanjih 13.450 lir. Za manjše avtomobile bo cestnina na isti relaciji dražja za 1250 lir in bo znašala 10.150 lir. Vozniki večjih avtomobilov pa bodo morali odšteti za vožnjo po avtocesti od Rima do Milana 22.300 lir, kar je 2850 lir več kot sedaj. To so rezultati prvih računov podjetja, ki skrbi za avtoceste, ki jih je zgradil IRI, po predvčerajšnjem sklepu upravnega odbora ANAS o petnajstodstotni podražitvi cestnin. Sejo upravnega odbora ANAS je vodil podtajnik v ministrstvu za javna dela Santuz, ki je včeraj poudaril, da bi morali z dobesednim uresničevanjem sporazuma o vzdrževanju avtocest povečati cestnino za 29 odstotkov. Vendar je ANAS zahteval le 15-odstotno podražitev, s katero meni, da bo zrpet sposeben opravljati prevzete dolžnosti, kljub skokovitemu naraščanju cen. Cestnine se bodo povečale tudi na drugih avtocestah, ki jih ni zgradil IRI, tudi tokrat v sorazmerju z naraščanjem stroškov za vzdrževanje in glede na finančne načrte. Uprava ANAS je na svoji zadnji seji pregledala še možnost za poenotenje klasifikacij pri obračunavanju cestnine, kar naj bi o-lajšalo plačevanje cestnine in s tem zmanjšalo vrste pred izhodi na avtocestah. Podražitev cestnin so še posebej prizadele avtoprevoznike, ki so takoj izrazili svoje negativno mnenje o ukrepih upravnega odbora ANAS, ki naj bi le preložil reševanje vseh odprtih vprašanj o financiranju in vzdrževanju celotnega omrežja avtocest, glavno breme pa naj bi naložil avtoprevoznikom. Naj navedemo kot primer le cestnino za tovornjake iz Trsta do Benetk, ki bo od 1. februarja znašala 10.000 lir, sedaj pa je 8.700 lir. Od Benetk do Milana pa se bo cestnina, vedno za tovornjake, podražila za 2.600 lir in bo znašala 20.000 lir. upošteval tudi interese izvoznic nafte, vključujoč politična vprašanja. Zahodncnemška poslanka ni pozabila poudariti, da so politične teme že sprejete v dialog med EGS ir. čianicami Arabske lige ter da mora tej usmeritvi slediti tudi evropski parlament, iri sicer s poudarjanjem politične dimenzije dialoga z državami ob Zalivu, kar pomeni pospešitev iniciative deseterice za globalno rešitev bliža je vzhodne krize, vključujoč pri tem vse zainteresirane strani, med njimi tudi pale stinsko osvobodilno organizacijo. Takšni »politizaciji* razprave o sodelovanju z arabskimi izvoznicami nafte se je med sprejemanjem poročila Wieczorek - Zeulove zoperstavil predsednik komisije za zunanje odnose, britanski konservativec sir Fred Catherwocd, predlog za-hodnonemške poslanke, ki bo osnova za marčno debato v Strasbourgu, pa je vendarle dobil podporo komisije. «Prav iluzorno mnenje nekaterih članic skupnosti, da je dia log z arabskimi državami potrebno omejiti na tehnična vprašanja, je povzročilo stagnacijo dogovarjanja* je poudarila avtorica poročila. Končni cilj dialoga z državami ob Zalivu bi po njenem prepričanju moral biti sklenitev sporazumov n gospodarskem sodelovanju, v katere bi zajeli poleg energije še investicijske programe za diverzifika-cijo industrije v deželah ob Zalivu, prenos tehnologije, izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov, skupno financiranje razvojnih projektov v deželah v razvoju, reciklaža rnaft-nih dolarjev*, medsebojna trgovina in redne posvete v okviru »mešane« komisije*. A četudi je paleta, ki jo predlaga zahodnonemška poslanka, zelo pestra, je težišče dogovarjanja z arabskimi državami osredotočeno na nafto, kar je Wieczorek - Zeulova jasno povedala tudi na bruseljski tiskovni konferenci. «Naftni» del dialoga bi po njenem mnenju moral datT atfljtlbd izvoznic, da bodo zahodnoevropski skupnosti dobavljale dogovorjene količine nafte, in sicer za enotno ceno. V zameno bi dese terica dala garancijo za reciklažo »naftnih dolarjev* z ustanovitvijo »garancijskega sklada* v okviru Evropske investicijske banke. Del tako dobljenega denarja bi vplačali v novi razvojni sklad, ki bi ga skupno upravljala deseterica in izvoznice nafte, iz n;ega pa bi dajali posojila po ugodnih pogojih državam v razvoju, ki uvažajo nafto in jim ■iiimiiiiMiiiMiiiuitiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiMiitiuiuiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiifiiiiiniiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii VČERAJ JE MILANSKA OBČINA POČASTILA NJEGOV SPOMIN Dve leti po umoru Alessandrinija: znana imena zločinskega komandosa Skesani pripadnik «Prima linea» Umberto Mazzola govoril tudi o mednarodnih terorističnih povezavah MILAN — Dve leti sta že minili od Alessandrinijevega umora. In v teh dveh letih so si sodniki, predvsem Caselli in Laudi. ki iima je državno pravdništvo poverilo Drei-skavo, izstavljali najrazličnejša vprašanja. Kdo je ubil milanskega sodnika? Čemu prav njega? Delni odgovori na ta vprašanja so prišli na dan že iz pričevanja Micheleja Na današnji dan 1649 — usmrtitev angleškega kralja Karla I. in proglasitev republike z Oliverjem Cromuellom kot »lordom protektorjem* na čelu. 1882 — rojen 32. predsednik ZDA Franklin Delano Roosevelt. Popularnost je dosegel s politiko «New Deal», s katero mu .je u-spelo ublažiti hudo gospodarsko krizo v državi. 1933 — nemški predsednik maršal ron Hindenburg je poveril Adolfu Hitlerju mandat, da sestavi novo vlado in prevzame mesto kanclerja. 1943 — sovjetska Rdeča armada je uničila nemško armado pri Stalingradu. 1944 — 38. partizanska divizija začela na Banjški planoti pohod čez Sočo v Brda in Beneško Slovenijo. 1946 — ustavodajna skupščina sprejela ustavo SFRJ. 1948 — fanatični Hindujec u-strelil Mahatmo Gandhija (»velika dnša»), voditelja indijskega gibanja za neodvisnost. 1960 — umrl pisatelj Ivan Pregelj. Med njegovimi najbolj znanimi pripovednimi deli so »Tolminci*, »Pleba-nus Joanes*, »Otroci sonca*, »Simon iz Praš* itd. Viscardija, skesanega terorista in killerja skupine »Prima linea», ki je sodnikom jasno povedal, da je tudi sam pripadal komandosu, ki je streljal na Alessandrinija. Mozaik domnev pa je v sredo dopolnil še drugi skesani terorist PL. Umberto Mazzola. ki je poslal sodnikom lastnoročno napisano oismo. v katerem obžaluje zločin, ki ga je zakrilil. »Vedeli smo, da je Alessandrim pripadal demokratičnim sodnikom, to pa še ne izključuje dejstva, da je bil vsekakor sodnik*, nravi Mazzola. Resnici na ljubo je bil prav Alessandrini tisti, ki .je sledi: raznim preiskavam o terorističnem prevratništvu. Baje je vedel preveč, ali se je celo približeval resnici. Zato so mu pripadniki »Prima li nea* za vedno zamašili usta. Dve leti po umoru pa se Umber-to Mazzola kesa svojega nečloveškega dejanja. V svojem »skesanem pismu* celo piše. da so ooleg njega komandos sestavljali še Michele Viscardi, Marco Donat Cattin. Ser-gio Segio in Bruno Russo Palombi. Od peterice, so za zapahi le trije in sicer oba «skesanea» ter Russc Palombi, Donat Cattin .je v Parizu in čaka na ekstradici.jo, Segio pa je še na svobodi Med zasliševanjem pa je Mazzola povedal še druge zanimivosti. Dotaknil se je predvsem medna rodnii, terorističnih povezav in dejal, da se .je poleti 1978 skupina italijanskih teroristov, med katerimi je bi! tudi sam, vežbala nekje na meji med Španijo in Francijo. »Tečaj* sta organizirali ETA in Napap. ki sta celo nekaterim udeležencem izdala dovoljenje za nakup orožja v Ziirichu. Svoje skesano pričevanje ie Mazzola končal z besedami, da ie že pred poldrugim letom izstopil iz «Prima linea*. to je od takrat, ko je spoznal nesmisel delovanja v tovrstnih organizacijah. Ob drugi obletnici umora Alessan-drinija je milanska občinska upra va včeraj priredila komemoracijo. Iz milanske sodne palače je krenil sprevod do spominskega obeležja, ki so ga že lani postavili v spomin umorjenemu sodniku. Tu so tudi •'O ložili vence. Med spominsko svečanostjo sta tudi spregovorila milan ski župan Carlo Tognoli in državni pravdnik Mauro Gresti. ASCOLI PIČENO - Sodniki iz zapora najstrožje varnosti v Ascoli Picenu so včraj zaslišali Paola Si-gnorelljja, docenta filozofije na rimski univerzi, ki je vpleten pri fašističnem pokolu na bolonjski železniški postaji. Kaže pa, da so rimskega sodnika zaslišali v zvezi z umorom avtonomista Antonia Le-andrija, ki je padel pod streli pripadnikov fašistične organizacije NAR. vsak podražitveni val na energet skem področju zmanjša razvojne možnosti. BOŽO MAŠANOVIČ Poziv proti naraščanju neonacizma v ZRN BONN — Skupina nemških pesnikov, pisateljev, poslancev in znanstvenikov je včeraj ob 48-letnici prihoda na oblast Adolfa Hitlerja pozvala vlado in parlament, -naj prepovesta delovanje vsem neonacističnim skupinam, ki delujejo na območju Zahodne Nemčije. Po podatkih, ki jih je posredoval voditelj sindikata kovinarjev «Ig Metal* Heinz Werner Wurstius, naj bi lani neonacisti izvedli 104 atentate, v katerih naj bi 19 oseb izgubilo življenje, 200 pa naj bi jih bilo ranjenih. KLJUB ODSOTNOSTIM IN RAZLIČNIM STALIŠČEM POSAMEZNIH DRŽAV Tretja islamska konferenca važen mejnik pri iskanju skupne in smotrnejše politike Ves napor bodo usmerili v reševanje bližnjevzhodne krize - Poudarili privrženost načelom neuvrščenosti Generalni sekretar Habib Sati (levo) ob predstavnikih Saudove Arabije na tretji konferenci v Taifu (AP) TAIF — Kljub odsotnosti štirih islamskih držav (Irana, Libije, £-gipta in Afganistana) predstavlja pravkar končana islamska konferenca važen mejnik za muslimaski svet. Šefi držav in vlad 37 držav in PLO so soglasno odobrili sklepni dokument, »deklaracijo iz M®-ke», ki kljub kompromisnim rešitvam predstavlja bistveni napredek pri snovanju skupne politike islamskih držav. Najodločnejši so bili glede Jeruzalema in zasedenih arabskih ozemelj. saj napovedujejo, da bodo z vsemi silami, vključno z naftnim bojkotom preprečili izraelsko anek-sionistično politiko. Prav iako je islamska konferenca zavrgla »kapitulantski campdavidskl sporazum* in poudarila, da je edini zakoniti predstavnik Palestincev Arafatova PLO. S tem je islamska konferenca preprečila morebitne manevre izraelskih laburistov. Zahodne tiskovne agencije s precejšnjim poudarkom navajajo «ka-pitulanstvo* tistega dela »deklaracije iz Meke», ki se nanaša na af- MEDTEM KO SE VEČJI DEL EVROPSKEGA KONTINENTA KOPUE V SONCU Snežna stihija nad jugovzhodnim Sredozemljem Odrezane vasi in izpadi električne energije Težave predvsem v Abrucih, Kalabriji in na Siciliji ■ Sneg tudi v južni Jugoslaviji in v Grčiji RIM — Letošnja zima bo nedvomno prešla v meteorološke statistike kot ena izmed najbolj neobičajnih v zadnjih sto letih. Medtem ko dežuje nad Skandinavskim polotokom in se srednja Evropa in severno Sredozemlje kopata v soncu, pesti jugovzhodno Evropo najhujša zima zadnjih dvajsetih let z izredno nizkimi temperaturami, snežnimi meteži in orkanskim morjem. Od Abrucov do Sicilije je vsa južna Italija pod snežno odejo. Skoraj povsod sneži že od predsinoč-njim, da se je že dovolj težak po ložaj zaradi neurja v prejšnjih dneh še poslabšal. Prekinjene cestne povezave. električni izpadi, odrezane vasi in zastoj industrijske proizvodnje to je bila včerajšnja slika Abrucov. kjer se oblasti na vse kripl.je trudijo, da bi vzpostavili cestni promet z odrezanimi vasmi. Podobno stanje je v Moliseju in Ba.silikati. v Kalabri.ji pa pesti prebivalstvo prava snežna stihija. »Jetniki smo belega pekla*, ie včeraj sporočil župan kraja San Giovanni in Fiore. ki je zaradi tri metre debelega snega popolnoma odrezap. metež pa onemogoča celo pristajanje vojaških helikopterjev. Zaradi teže snega se v tem kraju rušijo strehe, vsak čas pa bi lahko sneg pokopal tudi zgodovinsko pomembno cerkev iz 13. stoletja. Stanje je na las podobno tudi v drugih krajih Sile, kjer je vojaška mehanizacija nemočna proti snežni stihiji, da se enote planincev pre bijajo na smučeh proti odrezanim vasem in zaselkom. še bolj presenetljivo je stanje na Siciliji. Zaradi snega je odrezanih devet vasi v mesinski pokrajini, kjer je temperatura zdrknila celo na 10 stopinj pod ničlo. Včeraj ob zori je snežilo vse do morja, da je sneg ponovno pobelil Palermo. Od vse povsod poročajo o prometnili zastojih, da so morali zaradi snega zapreti celo avtocesto Palermo -Catani.ja, saj kot razumljivo primanjkuje na sončni Siciliji ustre zna mehanizacija. Za prebivalstvo sneg navsezadnje ne bi bil niti na.j-hujše zlo, če bi imeli vsaj električno energijo. Sicilijo pa še naj bolj pesti prav pomanjkanje električne energije. Včeraj so se po vsem otoku ponavljali električni izpadi, stanje pa se bo lahko v prihodnjih urah še poslabšalo, saj ne morejo zaradi razburkanega morja tankerji iztovoriti mazuta za sicilske termične elektrarne. Zaradi pomanjkanja goriva so morali marsikje izklopiti agregate, elektrarne ua imajo le za 24 ur goriva, na kar bo na Sicilijo legel električni mrk. K sreči napovedujejo meteorologi da se bo morje nekoliko umirilo, a vse do ponedeljka ne pričakujejo bistvenih sprememb. Precej podobno, a manj dramatično je stanie v Jugoslaviji, ker je prebivalstvo bolj navajeno na sneg. Poleg že običajnega Gorskega Ko tora in Like so težave še v Črni gori, v Srbiji in na Kosovu, kjer sneg povzroča zastoje v cestnem prometu. Zaradi snežnega plazu pa je bila 12 ur zaprta proga Beograd - Bar. Huje kot v Italiji in Jugoslaviji pa je v Grčiji, kjer se soočajo ’ zimo. ki je ne pomnijo niti najsta-rejši ljudje. Še najbolj zgovoren podatek .je sneg v Atenah vse do Pireja, kar je celo za meteorologe nekaj povsem neobičajnega. Stavke proti odpustom v družbi «Montedison» RIM — Spor z vodstvom poljav-nega kemiskega koncema »Montedi-son», ki je napovedal namen odpustiti okrog 13.000 uslužbencev, je po mnenju samega ministra za delo Fo-schija, hujši od podobnega primera Fiat. ki se je težko reševal preteklo jesen. Montedison je doslej začel postopek za odpoved službe že več kot 6j200 delavcev, noče se pa odzvati pozivom sindikatov in samega ministra, naj prekliče odpuste, kot pogoj za začetek pogajanj za sprejemljivo rešitev. Sindikati so zato potrdili že napovedane protestne akcije tudi včeraj na posebni tiskovni konferenci. Danes bo stavkalo osebje vseh obratov Montedison, ki se mu bodo v Milanu pridružili vsi kemijski delavci. v nekaterih pokrajinah bo pa stavka vseh kategorij. Od 2. do 4. februarja bo v Firencah vsedržavna skupščina delegatov kemijske industrije, ki bo sklepala o poteku vsedržavne stavke in manifestacij ki so jih strokovni sindikati kemijskih delavcev oklicali za 13. fe- bruar. Sinoči je vlada sklenila sklicati vodstvo podjetja in sindikate na pogajanja, pri katerih bedo posredovali miiiistri La Malfa, Pandol-fi. Foschi in De Michelis. Srečanje bo v torek pri ministrstvu za proračun, vlada pa je obenem pozvala »Montedison*, naj prekliče odpuste in odloži vsako odločitev do 15. februarja. Daljše vzletišče na letališču v Ronkah RIM — Ministrstvo za prevoze je včeraj sporočilo, da bodo 3. februarja odprli za promet vzletišče na letališču pri Ronkah, ki so ga podaljšali na 3000 metrov. Letališče šo tudi opremili z novimi instrumen- ti, ki bodo omogočili varnejši vzlet in pristanek letal. «iiiiii«iiiiiiiiiMii»»iiiiiiiniiiiiiiii*iHiiiiiiiiiiiiuiiiii«i«iiiu«iiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiii»«iiiiiiii«i»ii*iii*iiiiiiiiiiiiiiMH*»*inii»uiinniim,iMiiiiii«iiniiiii»iiiiiiiiiiiii»iniiiiiii«i»4***ii»»»tHiiiiiiiiim*»ii»ii»iiiiiHimi»ii»iM»ii»iiiuiiiii»* fanistanskc* lrrizo Nedvomno so mo rali v Taifu uskladiti različna stališča glede Afganistana, kompromis pa je vse prej kot kapitulanstvo. saj islamske države izrecno zahtevajo umik vseh tujih čet. Kar pa manjka v »deklaraciji i* Meke*, a tega Zahod s svojega ozkega zornega kota blokovske politike ne opaža, je pomanjkanje skupne gospodarske politike. V Taifu so »bogati* pozabili na svoje revne islamske brate. Napovedana pomoč prizadetemu Sahelu ne spreminja bistva. Tudi iransko-iraška vojna, ki je tako hudo načela islamsko enotnost, je kljub nasprotnim napovedim našla svoje mesto v dokumentu. Konferenca je na žalost lahko ugotovila predvsem, da je zaradi iranske odsotnosti težko vzpostaviti dialog miru, a poudarila je. da se bo vsestransko potrudila, da med državama zavlada mir. Ob tem je treba omeniti, da je Irak že opustil svoje ozemeljske pretenzije nad Kuzista-nom in se sedaj omejuje le na iranski umik s treh otokov v Hormu-ški ožini, ki jih je šahova vojska nezakonito vzela Arabcem. Tretja islamska konferenca pa predstavlja nedvomno bistveni napredek ne samo za islamski, a za ves napredni svet, saj so v Taifu izrecno poudarili načela neuvrščen® politike in zavrgli vse poskuse, da bi blokovsko konfrontacijo prinesli na islamska tla z ustanavljanjem tujih vojaških oporišč in pristopu islamskih držav vojaškim blokom. Pozno sinoči požar v Gorici GORICA — Sipoši. malo pred 22. uro je pričelo goreti v bivalnem podstrešju šeststanovanjske stavbe v Ul. Manzoni 15, ki je last gori-škega arhitekta Ferfoglie. Na kraj so takoj prispeli gasilci, ki so o-genj kmalu pogasili, morali pa so za to porabiti velike količine vode. Streha in podstrešje stavbe sta uničeni, stanovanja pa precej premočena. TAIPEH — Taivan je včeraj zjutraj prizadel potres 6,9 stopnje Richterjeve lestvice. Na zasedenem sedežu sindikatov