glasilo sgš »veno p i I o n « aj dovščina Nekako preživeti zaspano sončno popoldne. Nekako preživeti mladost. Zaspano ali sončno? V omami reklamnih napisov, v obupanih sanjah po izlizanih frazah sreče, ljubezni. V strahu pred eksplozijo nacionalistično-rasističnin čustev, v nemoči ustaviti vojno, pobijanje... Škropljenje krvi in prazne besede, patetični vzkliki samostojnosti, ekonomske polomije,... V pričakovanju izbruha socialnih nemirov, v begunskem navalu. V želji prebroditi krizo. Ogniti se politiki? Zapasti v apatijo? Boriti se ali se predati? Izbojevali smo vojno zavsamostojnost. Skoraj že zmagali v vojni za priznanje. Vse je vojna in NAŠA kri so NAŠE pesmi. To so nase sanje, naša iluzija, naša resnična vojna. Vojna za mir, vojna za ekonomsko stabilnost, vojna za Evropo, vojna za boljše Bivanje, krvavi boj za naše pesmi. Spominjali se nas bodo po junaštvu in neizprosnosti. Ko gre za našo stvar, smo enotni: na barikadah so zastave in vzkliki zmage. Je zmaga že tu ali se le približuje? Da ne bi ostali fosili težkih političnih trenutkov, ko se svet utaplja v mešanih občutkih radosti, obupa, melanholije in vroče krvi, raje ohranimo svojo ustvarjalnost! TO JE NAŠ DAN IN NAŠA NALOGA JE, ČIMBOLJE ODIGRATI NAŠO IGRO. Bije se boj in mi vztrajamo. Naj bodo rafali še tako smrtonosni • BORIMO SE!!! Naj ninče od nas ne bo begunec. Dovolj smo močni, da zmagamo. Uredniški odbor iuef i MOadosi Kupila mu je Jectovo srce in on se je spri s svojo družino. Pozneje objokovana ljubezen jima je v zakonskem pristanu zgradila dom, v katerem se je delovni kabinet kmalu preobrazi 1 v otroško sobico„ In tako enostavno - danes se mi zdi idi1ično - je še mulcu pri štirinajstih ob 1ujb1 ja 1 o, da bo večno. Počitnice pri babici v urni gori - ta je sinu prva odpustila poroko s Slovenko, so bile prijetne vse do poletja, ko me Zvezdana ni več "utegnila" povabiti k njim na izmenjavo znamk in mi je Stipov mlajši brat zabrusi 1, da sem Stanovnikov separatis t. Začel sem brati časopise. Pluralizem, nacionalizem, avtonomija, fundamenata 1 izem, demokracija in mitingi» Oče je začel kupovati Politiko, mama pa je Delo brala le še na skrivaj, Najteže je bilo razložiti manipulacijo. Ko ni bil prižgan radio, nam je ušesa parala tišina. Zvečer sem šel ven s Polono. Zdi. se, da me je le ona poslušala in poskusila razumeti» Mama je rekla samo, naj ji raje še ne kupim lectovega srca■ Različne razlage, polresnice, spori med starši, ki so se vedno redkeje zgladili, očetovo kasnjenje iz vojašnice,, stranke, referendum, volitve„ Sedemnajst let« Vojna. VOJNA! Z mamo sva televizijo po osamosvojitveni proslavi ugasnila z mešanimi občutki. Vrni 2 se je oče in zahteval, da greva z njim na varno v vojašnico. Rekel sem, da sem na varnem in mama je očetu prvič rekla ne. Brez krikov so se razbitine naše družine razšle po sobah, oče pa je vzel iz omare vecchio in izginil. Zunaj so zavijali psi, mama je naglas molila in blazine so goltale najine solze. Zjutraj sva izvedela, da je oče tisto noč ranil vojaka, ki je hotel dezer tirati. Čutila sva se sokriva. Naslednje dni mama ni prižgala radia, ni šla v zaklonišče ob tuljenju siren, ni poklicala prijateljic. Jaz sem imel Polono. Ko je bilo najhujše more konec, je oče šel domov. Za njim je odšla vojna, ostala pa praznina in mamin objokan obraz. Po toliko letih sem spet dobil pismo od Sare. Haifa, Israel piše na veliki zeleni znamki, v pismu pa od navdušenja mrgolijo napake. Da je a ta prav kmalu dobil službo in da že živijo v večji hiši, da cele dni preživi v trgovinah, da ji je v šoli všeč, da nova domovina izpolnjuje vse njene kriterije in da je še boljša. V šestem razredu sem v želji po znamkah iz Mikijevega zabavnika izbrskal Sarin naslov. Leningrad, SSSR je pisalo na sivem pismu, polnem stavkov trpljenja in upanja/ starih židovskih sanj o obljubljeni deželi, ki jim je po tisoč letjih vrnjena. Prejšnji teden je mama pustila službo in šla za njim. Nore dejanje mi daje upanje. Za 1 juh 1 jena norca nekje iščeta obljubljeno deželo brez pompoznih mostov med kulturami. 2 obljubljenih Evrop, naciona 1 izma in manipaulaci je. Ker je oče slekel uniformo, bo nerodnima hipi jemai» ki š topa ta že celo življenje, mogoče le kdo ustavil. Vrstniki tožijo o brezposelnosti, o vikendih, ki jih imajo naenkrat v drugi državi, o nizkih štipendi-dostopu do mednarodnih vod, o otročjih sporih o par ticipacijah v zdravstvu in zanič šol-Za tekajo se k drogam in se postavljajo z listi in registrskimi tablicami. bom kamin nekomu kupil lectovo srce. n j i ho v i sta r š i jah, o zapr tem med s tra n kam i , s kemu s i s temu. n o v i m i po t n i. m i Jaz mislim, da Log dan MMTJOVi*- neomadeževoni s krvjo lastnega trpljenja odpovedovanja podrejanja. lepote življenja v svetlejši luči in njegova sencami se • ■_i i i |*| ♦ legenda o tebi. smešna, groteskna in tako verjetna. arhivih neke preteklosti, ko so bile pesmi resnične in sanje drugačne. ♦ milijon religioznih utrinkov v orkanu čustev drugačnih kot doslej, ko bog ne bo več samo simbol, bom morda verjela, da res obstaja. 4. Tjaša. Droga Droga Droga Droga Nobenih zanesljivih podatkov ni o tem, koliko uživalcev mamil je v Sloveniji, niti o številu tistih, ki so z drogami zasvojeni. Vse, kar je v zvezi z mamili, je bilo dolgo prekrito s tančico skrivnostnega in vznemir 1 jivega , a nedotakljivega. Napačno je mnenje, da je tema mamil aktualna zaradi izrednega porasta uživalcev. Število le teh se veča približno enako iz leta v leto, "boom" pa je nastal zaradi tega, ker se jih odkrije vedno več. Ta tema je postala v zadnjem času bolj sproščena in tudi zasvojenci si že upajo pokazati svoj pravi obraz. Najbolj so v reševanju problema napredovali na Obali, kjer je tudi največ narkomanov (cenijo od 400 do 500). Tu so že organizirali posebne telefonske linije, na katerih dežurajo prostovoljci £4 ur na dan. Največji uspeh doslej pa je dosegel portoroški župnik Franc Prelc, ki je v Skofji Loki in na Planini pri Rakeku ustanovil terapevtsko skupnost (komuno) za tiste, ki se hočejo mamil rešiti z zdrav 1 jen jem, ki temelji na medsebojni pomoči, na predanosti drugemu, na ljubezni in trdi človeški podlagi. To je zdravljenje brez vsakih zdravil, brez heptadona in metadona, ki ju drugače medicina uporablja pri odvajanju od droge. Narkomani, ki so več mesecev dobivali heptadon, se trikrat teže izvijejo iz odvisnosti od drog. Mogoče je ta nepravilen pristop k reševanju zasvojenih kriv, da clo sedaj v Sloveniji ni bilo še nobenega, ki bi se odvadil drog. Prvi, ki so se jih rešili in našli drugačno pot. k reševanju problemov, so bili na zdravljenju v komunah don Pierina Gel-mini v Italiji. Po vzoru don Pierina in tudi z njegovo pomočjo so nastale komune v Sloveniji. Povprečno traja zdravljenje trideset mesecev, živijo v zelo strogih normah, osnovni moto pa je ljubezen... Simon je imel štirinajst let, ko je začel vdihavati razna lepila in opojna sredstva. Kmalu je prešel na "travo". Pri šestnajstih si je vbrizgal prvo iglo heroina in tako nadaljeval tri leta« V teh treh letih je preživel skupaj s svojo družino pekel. Bil je pripravljen narediti vse, da bi dobil novo dozo, celo svoji, sestri speljati na enako pot. Pri devetnajstih so ga starši prepriča 1 i, naj se gre zdravit. Po izčrpljujoči terapiji v eni izmed don Fierinovih komun se mu je uspelo rešiti iz gotovega objema smrti. V prvem pismu, ki ga je poslal staršem iz Tajske, kjer je dobil nov smisel življenja v delu, je napisal, da jima je hotel s tem dokazati, da ju ima rad. Podobnih zgodb je v zadnjem času na obali vse več. Kljub temu pa je odločitev za zdravljenje ponavadi zelo težka. Dokler ima narkoman še dovolj denarja, ne pomisli na to, šele ko finančno propade, ga starši ali psihologi laže prepričajo. Cene mamil niso majhne: - 1 gram marihuane = 5 DEM - 1 gram hašiša = 10 DEM - 1 gram LSD = 80 DEM - 1 gram heroina = S00 DEM - 1 gram kokaina - S50 DEM Tako lahko porabi zasvojenec na dan tudi do 650 DEM. Eden od njih si je po tridesetkrat dnevno vbrizgal mešanico heroina in kokaina, ker je vsakič doživel "flash". Porabil je 3 grame na dan. Grozljivo je tudi dejstvo, da so mamila razširjena na šolah. V anketi, ki so jo izvedli na goriških osnovnih in srednjih šolah, se je izkazalo, da skoraj 10'/. šolarjev kadi marihuano in 5'/. hašiš, med njimi pa se najde tudi LSD in kokain. Najvišji porast, mamil je na prehodu iz osnovne šole na srednjo. Večina jih je odgovorila, da to počnejo v okolici šole in da so dobili informacije o drogah od vrstnikov in v šo 1 i , Po policijskih podatkih je odvisnih od droge na Goriškem IS do 13 ljudi, po neuradnih pa je to število 5 do 6 krat večje. Mamila zase dobijo predvsem s preprodajo, saj so pri nas cenejša kot čez mejo v Italiji. Policija pa je odkrila tudi kar precej nasadov marihuane. V zadnjem času pa je poleg samega problema odvisnosti prisoten še problem AIDS-a, V Sloveniji je 1/3 uživalcev mamil, ki so na igli, okuženih z AIDS-om. V terapevtskih komunah don Pierina v Italiji je od 4000 zdravljencev 35% okuženih z virusom HIV, vsak teden pa zaradi tega umre eden. Zato si je dal 70 letni don Pierino vbrizgati virus HIV, da bi na njem lahko preizkušali zdravila proti AIDS-u. Vprašanje, ki je zelo polemič mamilih. Strokovnjaki menijo, (nesposobnost spoprijeti se s stiske), v družini (napačna (odrinjenost mladih). o, je, zakaj mladi segajo po da so vzroki v človeku samem problemom, droga je izhod iz vzgoja) in v širši družbi Kaj pa menijo mladi? Odgovore smo poiskali pri naključno izbrani mladini iz Ajdovščine in okolice: - v glavnem so vzrok stiske v šoli in razočaranje nad ž i v 1 jen jem (17 let) - droga pomeni nekaterim hitrejšo pot do odraslosti in pomembnosti (13 let) - vsak ima probleme, ki jih skuša rešiti na svoj način (18 let) - radovednost (17 let) - strah in brezizhodnost (18 let) - vzroke lahko iščemo v nesrečnem otroštvu (16 let) - mladi hočejo biti nekaj več, nekaj posebnega (17 let) - se jim zdi zabavno, boljši "lite" (15 let) Tudi mladi so ugotovili pravilne vzroke za jemanje mamil, čeprav nekateri tega problema še vedno ne jemljejo resno. Zdi. se jim, da je to normalno na poti odraščanja. Tako kot. prvo cigareto si kmalu prižgejo prvi "join t" in vbrizgajo prvo injekcijo heroina. Takrat je težko nehati, saj je užitek 7 krat močnejši kot orgazem. 7 Morda pa se kljub vsemu temu obetajo boljši časi za boj proti narkomaniji- Na Primorskem je eden prvih borcev dr. Vili Ščuka, ki v svoji ordinaciji pomaga narkomanom. Pogovorili smo se z njim o teh problemih. Andreja 3. u Pogovor z dr. Vilijem Scuko - KAKŠEN ČLOVEK JE NARKOMAN? Narkoman je zelo asocialen človek, zanj je značilen beg iz realnosti. Ustvari si svoj lasten svet, v katerem Sivi in vanj ne spušča nikogar. Prijatelje ima ponavadi samo zato, da ga preskrbujejo z droga. Ce bi se nekdo individualna odločil za pomoč zasvojencu, bi pri njem dosegel le grožnje in izsiljevanje,, - ZAKAJ SI NEKDO IZBERE NAPAČNO POT V 21VLJENJE? Na to vprašanje obstajata dva odgovora s 1. Človek se rodi preobčutljiv, ne zna ali pa se ne mara soočiti s problemi, ko se ti pojavijo, in zato išče lažjo pot v odraslost. 2. Možen krivec so tudi starši zaradi napačne vzgoje, ko otroka razvadi jo do te mere, da mu ustrežejo v vsaki malenkosti. Začne se npr. z medvedkom, ki ga poberejo namesto otroka, ali s tremi bonboni, ko mu ukaže jo, naj poje vsak dan samo enega, namesto vseh naenkrat. -KJE SE NAJVEČKRAT POJAVLJAJO DROGE? Uživalce mamil najdemo v vseh družbenih slojih, družbah in kulturah. Pojavljajo se predvsem tam, kjer je človek prekinil pristen odnos z naravo, kajti narava in okolje te naučita, kako postaneš strpnejši in se naučiš rešiti probleme. Pri obredih je pomen drog drugačen, saj te 8 povzdignejo bliže k božanstvu, v katerega veruješ. V takih primerih ne gre za zlorabljanje drog, saj so le sredstvo za duhovno očiščenje. -KDAJ JE TREBA MLADE SEZNANITI Z NEVARNOSTJO DROG? Cas pubertete je absolutno prepozen, saj jemljejo vsak dober nasvet za pridiganje. Zadnji čas za informiranje je obdobje okrog desetega leta, čeprav že takrat zasledimo mlade kad ilce. - ALI JE MOGOČA KAKŠNA PREVENTIVA? Preventiva je že to, da se otrok že od malega nauči odpovedovati nekaterim željam - čimbolj strog si do sebe, bolj si samozavesten in manjša je možnost, da zapadeš slabim vplivom. - KAKŠNE SE VAM ZDIJO REŠITVE, KOT STA LEGALIZACIJA DROG V AMSTERDAMU ALI 2E ZAPRT NEEDLE PARK V ZURICHU V ŠVICI? Da, poznam oba primera. Needle Park ni rešitev problema, je samo zapiranje oči družbe, s tem pa se ne da rešiti nobenega problema. Tudi legalizacija drog v Amsterdamu ni nikakršna rešitev. S tem se samo zmanjša problematika kriminala, ljudi pa naredi bolj plitke, da se ne poglabljajo vase. Legalizacija drog pomeni: začasno zmanjšanje kriminala in prostitucije, preventivo pred AIDS-om. Sam tega ne odobravam, saj so problemi zato, da jih rešujemo. - KAJ MENITE 0 KOMUNAH, KOT JE KOMUNA DON PIERINA? V teh komunah sta red in pravilnik zelo stroga in le tisti, ki se želijo resnično odvaditi zasvojenosti, zdržijo terapijo, ki traja 36 mesecev. Tam se naučijo ljubezni do sebe in drugih, pa tudi trdnosti, da se lahko soočijo z zunanjim svetom. Svojo dušo, možgane in telo trenirajo skoraj do popolnosti, da lahko kljubujejo svetu in težavam. Ko sem obiskal komuno v Krminu (Italija), kjer so na zdravljenju samo fantje, sem imel občutek, da se imajo resnično radi, ne kot homoseksualci, ampak kot bratje! - KAKŠNO JE VASE MNENJE 0 METODI, DA OZDRAVLJENI NARKOMANI ZDRAVIJO DRUGE? Tega so zmožni samo tisti ozdravljeni narkomani, ki so popolnoma predrugačili svoje življenje. Taki bodo sposobni naučiti tudi druge, na podlagi, svojih lastnih izkušenj, kako spremeniti način reševanja problemov, mišljenja... Narkomanija je le napačno izbrana pot v odraslost. - AL.I SO ALKOHOL IN OPOJNE DROGE TUDI TAKO NEVARNI KOT HALUCINOGENE DROGE (KOKAIN, HEROIN, LSD . . . )? Opiati. so tiste droge, ki povzročajo "pijanost": lepila, topila, eter, alkohol, etilni alkohol... Tudi te povzročajo telesna odvisnost, so pa tudi vstopna vrata za močnejše droge. Alkoholik ni vedno heroinist, vendar pa jih je veliko, ki so preko alkohola prišli na trde droge. - ALI POZNATE SITUACIJO V NOVI GORICI IN AJDOVŠČINI , PA TUDI NASPLOH V VIPAVSKI DOLINI? Sama situacija ni zastrašujoča, po naših podatkih je na igli "le" 50 ljudi. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da je bilo pred petimi leti na igli samo 5 ljudi in da jih bo verjetno čez naslednjih pet let že 500 - zelo nagel porast potrebe po drogah. - KAJ SI SELITE V PRIHODNOSTI? Selim si, da bi bili ljudje prepričani, ko rečejo NE, HVALA, da bi postali gospodarji svojega telesa. To je največji už i tek» Kaj gledaš^ Se nisi videl pesmi, ki bi imela na srec Zbudil a sem se z neandertalcem v svoji posfelji. Prijela sem ga pod pazduho in peljala na sprehod. TA PEJS'M NEJMA KUOMCA. PAPISM IN ST.FLOPIAN'S VALLEV Konzerva. Konzervica. Konzervula. Piksna w'di Co kakole. Pločevinka. V TJASA. START Tu Stojita velika in mala športna dvorana. V dvoranah se že dolgo urijo mladi športni talenti, poleg tega včasih služita tudi kakšni športni ali nešportni predstavi. Za nešportne z veliko igralci Je vsekakor primernejša velika dvorana, saj Je tu preglednost, v primerjavi s tisto v mali, kar velika. Pa tudi za športne predstave pobere velika ves sloves. Ne samo, da se v njej vsak dan spoti lepo število rokometašic (dvorana Jim daje varno zavetje pred ajdovsko burjo), ampak Je tudi prizorišče nekaterih pomembnejših rokometaških tekem. Število športnic bi se sicer dalo še malo povečati, a kaj ko v teh časih obstajajo še drugačne burje, ne le tista meteorološka. Eden takih vetercev veje tudi z bivše SGNS (sedaj Sš), ki Je kar bogata z rokometaškim potencialom. Naloga prizadevne burjice Je, da z raznimi neolajšavami utira lastnemu potencialu pot do nemotenega učenja in kravž1 Janja možganov. Medtem, ko velika dvorana pripravlja poslastice za sam vrh, živi mala svoje lastno življenje. Vsako jutro pridrvi vanjo množica primerkov s SS-ja. Pozimi jih nekaj takoj zasede najboljše ogrevalne prostore - radiatorje, drugim (povečini dekletom, ker počasneje tečejo...) pa ne preostane drugega, kot da se vljudno opravičijo in ostanejo v puloverjih, bundah, kapah, šalih, rokavicah... A prostor služi še višjim ciljem, saj je primeren za treninge številnih športov košarke, odbojke, plezanja, drsanja na vodi, v izjemnih vremenskih razmerah pa še plavanja (hrbtnega, prsnega .in ri tnega ). Predvsem odbojka je nekajkrat na teden v dvorani kar pri ljubi jen šport. Pomembno je dejstvo, da se pod zelo skrbnim vodstvom ohranja že nekaj let. Opazen pa je precejšen osip v zadnjem letu. Stvar je milo rečeno čudna, saj imajo bruci v tem letu kar dvojno motivacijo za včlanjevanje v krožke; poleg običajnih športnih izzivov še "tek za 96. urami", f) že je zopet čutiti rahel ve trie okrog ušes. So bruci res tako neta len tiran i ali jih muči strah pred novim sprenevedanjem vrha, da ure nečlanskega športa " ne veljajo" in bodo ostali brez potrdi la v roki? Enak problem pozna košarka - nezain teresiranost. šolskih fiz~ kulturnikov za ta šport. Vzrokov za to je več - pomanjkanje časa, denarja ali na določenih mestih v lanskem Jzvirovem horoskopu. Ko smo že tako pridno obdelali notranje vzroke za relativno dobro delovanje športnih dvoran, se dotaknimo še zunanjih. Eden najvidnejših naj bi bila majhna konkurenca. Te doslej ni uspela prinesti niti nova (nekaj metrov prekratka) športna dvorana v Vipavi. S privatizacijo pa so se tudi v Ajdovščini odprle nove možnosti. Premik naprej pomenijo pred kratkim odprta teniška igrišča. Njihov razvoj in donosnost bosta odvisna od čaisa in dogajanja (in denarja občanov-č lanarina je ok. EOO DEM), a plus ostaja. Vsakdo izmed nas je že imel v rokah lopar (vsaj lopar za muhe), a večini verjetno še ni prišlo na misel, da obstajajo v naši sredi, ljudje, ki znajo držati v roki tudi " ta pravega". Kako pa naj bi nam to kanilo na možgane , ko pa je bila na DOSP-u teniška prisotnost naše šole ničta? Z igrišči so igralci tenisa dobili možnost razvijanja talenta, pa tudi drugi zainteresirani bomo lahko od časa do časa spustili iz rok lopar za muhe - pustimo jih živeti ~ in raje poskrbeli za lastno bolj zdravo življenje. Konec naj ne bi bil pesimističen, a govoriti moramo o obetih. Dolgoletne sanje povprečnega športnika, da bi vadil jogging ali. kaj hitrejšega na urejeni trim progi, so se skoraj že razblinile. Tako mu ne preostaja drugega kot da še naprej pridno vadi tek po travici in rožicah ob Lokavščku... .... C I L J ....... Ana E.d okometni turnir v Nemčiji Moja ljubezen so jeziki in šport. Prav ti dve stvari sta pripomogli, da sem preživela en teden v mestecu Braunschweige v Severni Nemčiji. Vozili smo se petnajst ur, medtem pa počeli same neumnosti, še posebej na avtocesti, kjer smo prehitevali kot za šalo in signalizirali drugim voznikom. Med potjo smo opazovali pokrajino, ki je bežala mimo: ravninski svet, malo valovit in poln odtenkov rjave in zelene barve. Prispeli smo na cilj, kjer je naša ženska rokometna ekipa postala udeleženka tradicionalnega velikonočnega turnirja. Pristale smo v nič kaj privlačnem domu na robu mesta, z grdimi sobami in tremi obroki neužitne, plastične hrane na dan. Poleg ekip iz drugih držav se je turnirja udeležila še ena slovenska moška ekipa iz Kozine, še isti večer smo postali prijatelji. Naslednji dan je vse udeležence v mestni hiši sprejel župan. Odpeljal nas je v dvorano s tremi lestenci, ogromno, čudovito tapiserijo in bogato zbirko knjig. Govor so imeli različni ljudje, potem pa so nam privoščili še pijačo. Po vrnitvi v dom smo se skupaj odpravili na večerjo. Hrana je bila res slaba, kuharice p cSŠ^ : poredno P dt T* ZG Kdo bo pojasnil upadlo zanimanje, še ni znano. Res, odgovorni so tretji letniki - lahko jim naprtimo krivdo, a organizacija je bila popolna ... in ne znašajte se nad D.J. - jem! Glasbe je dovolj za vsak okus (mogoče bi pa res bilo lahko malce več hausa) in če imate kakšno posebno željo - je že tu ! Sedaj pa, dragi plesalci in malo manj dragi neplesalci, poskušajte najti krivca in odgovornega urednika temu strmo padajočemu grafu udeležbe in vzdušja na t.i. Veno Pilon p lesih. Jaz pa vas vljudno vabim na naslednji ples, da to umazano nalogo opravimo skupaj in tako pripomoremo k stoodstotnemu dvigu plesnih sposobnosti. Zagotavljam vam, da bo prav zaradi Vas SUPER-FULL-COOL NA KVADRAT1 1 .d '/M 1 T VET I_MLADOST_^ MLAD I_PR:Z AVI Včasih, še nedavno, je slovenska mladina pela tisto "Lepo je v naši domovini biti mlad" in tovarišice učiteljice (sedanje gospe po odloku Ministrstva za šolstvo) so jo obvezno vključevale v program vsake šolske proslave. Otroci mladina so jo peli z vsem srcem in ljudstvo je ploskalo v ekstazi - bila je popolna ubranost med nastopajočimi in poslušalci, med mladimi in starimi. Skratka: Lepo je v naši domovini biti mlad je bila himna mladih in v njej - v pesmi namreč - je bilo vse res tako lepo, da ji je bilo vredno kdaj pa kdaj ponovno prisluhniti, da nisi pozabil, kako je vse v tvoji svobodni, srečni domovini, polni ljudi, ki so bratu brat, lepo. Bila je svoboda (pravijo, da ni vedno veljala za vse, a so si bili ljudje sami krivi, ker se niso ravnali po klicu nezmotljive Partije!), bila je Jugoslavija z bratstvom in enotnostjo in Titom kot njenim borcem in vzdrževalcem ("Čuvajte mi bratstvo i jedinstvo kao zenicu oka svoga!"). Bil je socializem s skrbjo za malega človeka, ki je bogatim pobral in ubogim dal - kot nekoč Robin Hood (novi veliki pa so tudi poskrbeli zase). Ljudje so imeli delo, kupovali so barvne televizorje in zamrzovalne skrinje, hodili na morje - slovensko, hrvaško, črnogorsko, tudi sicer veliko potovali, zasebno in poslovno, se pri tem med seboj ljubili in ženili, gradili hiše, mnogi tudi vikende. A ja, in še nekaj: imeli smo Jugoslovansko ljudsko armado, ki je bila v vsem "naj, naj" ljudska. In vedeli srno: če bi se karkoli na mejah našega socialističnega raja ali tudi v njem samem zgodilo narobe, kar brez strahu - armada je tu, ustvarjajte in spite brez skrbi! Nekaj tega se tudi sam še dobro spominjam in vmes je bilo kaj tudi kar dobro, tako da se mi je tista Lepo je v naši domovini biti mlad začela zdeti vedno manj samo "bla, bla, bla" . Potem pa so v naši domovini, najprej menda v moji ožji, potem pa tudi v manj razvitih republikah, ugotovili, da nismo svobodni, da smo zatirani (ugotovili so, da jugoslovanski narodi drug drugega zatirajo) in so rekli, da bomo drugačni. Ker se niso mogli zmeniti, kako postati drugačni, so sklenili (a to ne več vsi skupaj, ampak vsak po svoje), da se bomo vojskovali, razrušili vse, kar je bilo zgrajenega v nesvobodi in potem zgradili novo, tokrat zares svobodno domovino. Mi Slovenci smo prvi dobili novo svobodo, novo demokracijo in novo državo in mi primorski mladi ta nori spis, da bi jo opevali, ker nove pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad še nimamo. Sem pesimist? Samo pesimist ali celo še več - narodni odpadnik, ker nisem vzhičen nad vsem, kar je doslej pokazala moja mlada država in ji tudi v prihodnje pretirano ne zaupam? No, če sem, sem v veliki družbi približno enako mislečih (ne)srečnih državotvorcev, prvih po kralju Samu, na sončni strani Alp, ki v raznih anketah dajejo vedeti, da niso tako ponosni in samozadovoljni kot njihovi predstavniki v "naj, naj" parlamentu in "naj, naj" vladi nove države. Ne sprejemam stanja, da se bosta ta parlament in ta vlada v nedogled grela na soncu izborjene neodvisnosti, se zgovarjala na preteklost in nas tolažila s kazanjem čez Sotlo in tja dol proti Drini in Vardarju, kjer je šele slabo . Saj nam pod Alpami sploh ni dobro! A dobro nam je, ker je drugim v Jugovini slabše. In če se nam na Kranjskem kaj slučajno poslabša, je še vedno dobro, ker se na Balkanu poslabša še bolj. Kje pa je Evropa?i Mar nismo govorili o naši poti v Evropo? (Evropa zdaj!) A tudi tu smo uspešni, ker so pač drugi še manj. Poglejte ne primer Hrvate in Srbe, ki, namesto da bi šli v Evropo, uvažajo vojake pod modrimi čeladami iz manj razvitih držav Afrike in Azije. Prišla je demokracija s svojimi prvimi svobodnimi volitvami, prvim pravim parlamentom in prvo pravo vlado (ki je nam Ajdovcem še posebej dala vedeti, da tista naša znamenita vlada iz leta petinštiridesetega, ki je ponesla slavo našega mesta v svet še bolj kot rimska Castra, sploh ni bila ne svobodna ne narodna). Imamo torej vse novo, bolj svobodno. Ljudje bolj svobodno grdo gledajo drug drugega kot prej. Tudi poslanci se bolj svobodno grizejo med seboj in si bolj izvirno mečejo polena pod noge. S pooblastilom ljudstva. Gospoda Grosa je n.pr. kranjsko ljudstvo pooblastilo, da "afne gunca" v parlamentu (kot je ušlo njegovemu predsedniku) z delitvijo banan v posmeh novemu kandidatu za vladnega predsednika, predlaganemu po novi ustavi nove države Slovenije. Imamo tudi novo vlado, ki nam je obljubljala nova nebesa, a ker si jih krščansko slovensko ljudstvo mora zaslužiti, ga je sklenila najprej popeljati skozi vice (pravijo, da so se mnogi pri tem znašli tudi v peklu). Imamo vse novo. Tudi novo človeško in narodno "spoznanje": To, za kar gre sedaj, je najvišje in najsvetejše. Kdor tega ne verjame, je izdal domovino. Cisto vseeno je, ali mladim spesniš Lepo je v naši domovini biti mlad ali jim daš pisati spis Živeti mladost v mladi državi, z usmeritvijo, naj pišejo s srcem. Aleksej Sinigoj 4.d NMD ANOTHER DAY IN PARADISE CITY ALI KAKO UBEŽATI VOJNI Mesto znotraj mesta. Po informacijah Rdečega Križa naj bi lahko vanj vstopili samo z osebno izkaznico;, torej tisti, ki so stari preko 18 let. Zagrabiva priložnost, da bi prišli v stik z begunci in da bi nama uspelo prešpricati na kaj šolskih ur , ko RK nekaj dijakov prosi za pomoč pri popisovanju ravnokar prispe.I ih beguncev. Pri vhodu naju pozdravi "teritorijalec Polde", ki mu ni mar za najine osebne izkaznice, kaj šele za leta. še nekaj korakov in pred nama se prikaže prizor, ki močno spominja na tiste s TV. Ženske obešajo perilo (kolikor ga sploh imajo s sabo) na vrvi, napeti med drevesi; nekaj starejših moških poseda po klopcah, kadi svoje Drava cigarete in se pogovarja o tistih, ki so ostali na fronti. Gruča otrok, starih največ 7-8 let, se z nuno igra gnilo jajce (mogoče tisto v Bosni?), med njimi pa se sprehaja nekaj desetletnih važičev s cigareto ustih. Radovedni obrazi se obračajo k nama, medve pa se napotiva k starejšemu možaku, ki zgubljeno strmi predse najbolj oddaljenem kotu dvorišča. Enainsedemdeset let mu je, daleč od doma, sam. Sin je ostal doma, da brani domovino, njega pa so napotili preko Zagreba in Ljubljane v Ajdovščino. Sprijaznil se je že z usodo, ki ga je doletela, čeprav z njo ni zadovoljen. Ve pa, da bo tu poskrbljeno zanj; ima hrano, posteljo, to pa je vse, kar po tre huje. Na drugi strani dvorišča opaziva žensko, ki malo spominja na rusko babuško. Iz Doboja je, kjer potekajo najhujši boji. Najbolj jo je prizadelo to, da avtobusom, vlakom, vozovi,. Bilo je so mora 1 i bežati , težko, ampak treba 3o potrpeti. V Ajdovščini bo jih lepo sprejeli, njenega invalidnega sina pa so poslali v zdravniško oskrbo. Več verjetno ne bi mogla zahtevati, a tesnoba, žalost, strah pred prihodnostjo jim še vedno ne dajo spati. Kako le ... Fant najinih let nama zaupa, da bi moral obiskovati prvi letnik gostinske šole, zaradi. brezvezne situacije pa je moral zbežati čez hribe, po gozdovih in preplavati Savo, da bi dosegel Hrvaško. Tu se dolgočasi, čeprav ima nekaj prijateljev, vendar ne ve, kaj bi počeli. Zeli si le, da bi se čimprej vrnil domov in da ne bi tudi mi doživeli tega, kar sedaj doživlja on sam. Obupana ženska okoli dvajsetih let nama skoraj i zjoče svoje porie. Srbkin ja je, torej osovražena in izolirana od ostalih. Zaupa ne nobenemu več, odkar ji je (njena) vojska zaklala strica, teto in njuna otroka. Nobenemu ne želi nič žalega, a kaj, ko so ljudje nezaupljivi I Le kam se bo vrnila po vojni, se sprašuje. Sama situacija je zelo vplivala nanjo; prej je imela 87 kg, sedaj pa je kot prekla. Zeli si le, da bi se ta morija pomirila in da bi zopet vsi. za ž .i ve 1 i v m i r u . Pred odhodom se oglasiva še pri ter itorijaIcu Po Ide tu, ki v čuvajnici mirno prebira Dnevnik. Zaupa nama, da je v bivši vojašnici JLh trenutno okrog 450 beguncev, vendar jih pričakujejo še več. Mnogi od njih zahtevajo odhod v mesto, nekateri pa si želijo celo slovenski potni list, da bi lahno odšli k sorodnikom v tujino. Dnevna oskrba enega begunca stane približno 500,00 SL T. Mogoče pa je to vzrok, da se je le slabe pol ure pred najinim prihodom vrnil na Hrvaško poln avtobus prispelih beguncev, ker so jim tam obljubljali, da jih tu čakajo udobne hotelske sobe in podpora 50 DEM na dan. Nekateri, pač niso zadovoljni z malim ali pa ne potrebujejo nujne pomoči! Izzy in Saša 3.d Maybe se lažem, ko govorim resnico. Maybe sem žalosten, ko se smejem. Maybe ne vem, kaj hočem, ko kaj zahtevam. DOVOLJ MI JE! BASTA! KONC! FINISH! KAR ČEŠ. Ne prenesem posmehljivega pogleda ljudi, ki oprezujejo za tabo, ki ogledujejo vsak atom tvoje obleke in vsak las tvoje frizure. Nočem biti lutka, ki uboga na vsak poteg vrvice, hočem biti tisti, ki vrvice poteguje. Rjovel bi, če bi mogel, a imam premajhna pljuča, če slišiš šepet, vedi, da sem to Jaz. Tracy 3.d Rovtarsha n@ločlji^ost od plškavili ZOB ------> DOSP 1992 Kdo ne mara kokošje juhe, piščančjega jedra in krompirja v istoimenski omaki;je ravno toliko retorično vprašanje, kot je postojnska srednja šola center grške omike. Sedeli smo v amfiteatraIn i dvorani. Bodoča gospodinja iz Postojne je dobila prvo nagrado za nakladanje, ki se je končalo: "Pravzaprav se z osamosvojitvijo Slovenije zame ni nič spremenilo; lahko le indipendentno jem čokoladke "madt? in Slovenja" (približek). Skeč iz Sežane je nekje na sredi dobil simptome zametkov nečesa dobrega in se v istem trenutku končal. Po violini je harmonika iz Trsta zaigrala polko in upanje, da se srednješolci ne bodo spustili TAKO nizko, se je izjalovilo... Sedimo v betuli. Vse okoli nas ploska v ritmu po 1ke. Po neučinkovitih impresijah in romancah na klavirju mi je klorofil v obraz vrnila cvetka s kitaro, iz Tolmina. Vtis po zanič rockovski priredbi Zdravljice iz Gorice so popravlajli dijaki iz istega kraja, ki so prijetno (ne originalno) odigrali skeč karakterjev. Zaradi želodčnih težav se ne bi ustavljal ob postojnskem skeču .in idrijskem plesnem nastopu. Tudi za tisto, kar sem izpustil, velja, da je slovenščina revna v ustreznih izrazih - najbližje je NEPOPISNO ali citat, povezova1ke programa s "Enkra tno . " Popokali smo nagrade in šli na kosilo. Ob špr in tu skozi razstavo risarskih izdelkov sem občutil vse od zavisti do pomilovan ja„ Na dvorišču pred šolo se je medtem začela predstava goriške šole, za katero je bila stavba v Postojni tudi v prenesenem pomenu preozka. Na podobno reč sem čakal cel dan in upam, da si bomo izrazno zahtevno in bogato zadevo lahko jeseni ogledali pri nas. Da Ajdovci nismo izpadli kaj bolj častno kot ostali, je poleg mojega obrambnega mehanizma (režanje pred resignaci jo) poskrbelo tudi navijanje naših športnikov na odbojkarski finalni tekmi., V imenu duševnega zdravja sem hotel tudi sam odpreti usta in izkričati dan, a me je neumni predsodek zadržal. DOSP bo naslednje leto v Tolminu. Vabljeni?! V korak z Modo 24. maj 1992 - zaključna predstava v letošnjem šolskem letu. Prikaz ustvarjalnosti, hotenj in iskanj na področju lepote oblačenja. Celovit modni sklop, odraz znanja, ki so si pa učenke, bodoče šivilje, pridobi le v vseh treh letih šolanja. vsakdanjem življenju, v katerem obleka ni le ena od osnovnih potreb,, pač pa tudi odraz človekovega počutja, čustvovanja in dojemanja s ve ta. Pomlad v znamenju pastelnih, roža, rumenih in modrih barv. Potovanje sestavijeno iz velikih in majhnih kontrastov. Moda, ki nam priporoča nova blaga, nove barve, zamisli. Vedno v razkošju in varljivi preprostosti. Ko 1ekci je mode 1 ov ki zajemajo množico trenutkov v Jopice različnih dolžin, plo-boki vrezi, krila, srajce poslikane z drobnimi rožicami hlače, večerne obleke„ Imamo dolge ja kne, ki so ključ nas ledrtje sezone . Pripravljene h kom h i n ac i j i o s ta 1 e g a r de -robe. Biseri, ki razkrivajo žensko čutnost. Divji detajli, ki te vznemirjajo. Obleke, ki so žive, svobodne, fantastične. Rdeča v kombinaciji s črno, rumena z modro, bela ... nežni odtenki, ki posnemajo mladost, zbujajo magične občutke. POSLEDICE so t\a naših plečih Bil je avgust in komaj sem čakala, kdaj bom znova prestopila šolski prag. Vse bo novo, še neraziskano: novi sošolci, novi učitelji, učilnice, predmeti. Vendar pa me je bilo zaradi reklam, ki niso bile prav nič vzpodbudne, v začetku kar malo strah. In kmalu je prišel dan, ki je naznanjal konec vsega lepega. Z debelimi očmi sem ogledovala svet okrog sebe in poslušala, kaj vse nas še čaka. Vsak dan je bil poln novih vtisov, spoznala sem novo življenje in kmalu opazila, da je želja po vrnitvi usahnila. In ker smo že od nekdaj bili MI tisti, ki smo prenašali novosti, bi bili v skrbeh, če nam tudi letos ne bi naprtili spremenj enega programa. Matura. Da, zopet se vračamo v preteklost in obnavljamo metode naših staršev. Namesto, da bi učni program uživali, moramo hiteti in si ne moremo privoščiti vmesnih vprašanj. A vse skupaj le ni tako kritično, saj še ostaja čas za spraševanj e. Se posebno zdaj, ko se bližamo koncu in se vtapljamo v nepredelanih straneh, učitelji z vso naglico drvijo - v strahu, da snovi ne bi predelali. Poleg večnega poslušanja groženj o maturi pa še dodatek: da ne bi doma poležavali in se dolgočasili nas čaka vsako leto 96 delovnih ur (v glasbeni šoli, na treningih, pri francoščini, na abonmajskih predstavah). Vsak teden jih znova seštevamo, sprašujemo, če bo tudi to ali ono upoštevano, se prepiramo in hodimo k ravantelju po nasvete. Pa nimajo te ure samo slabih strani. Za dežjem posije sonce in to ravno ob športnih dnevih, ko lahko nekateri doma brezskrbna uživamo. V učnem programu pa je med počitnicami "lebdela" še prosta ura, ki so jo na veselje učiteljev prisodili matematiki, na veselje učencev pa ... Ja in tudi pri geografiji je drugače. Iz političnih razlogov nič več govora o Jugoslaviji, razen novic - seveda. Brez gesla: " Učenje v šoli - počitek doma", pa tudi mi ne moremo naprej. Odslej se ne bomo več zabavali na končnih izletih in tudi maturantski izlet bo naša zasebna stvar. No ja, če imamo razredničarko, ki nas je pripravljena miriti tudi čez sobote in nedelje, bomo vseeno preživeli. Konec koncev pa tudi ob kupu knjig in zvezkov vsakdo še najde čas, da za trenutek odvrne misli od šole, da si odpočije svoje možgane, da zadiha ...... The Jehers 2E DOBRI E LETI JE MINILO OD ROJSTVA AJDOVSKE SKUPINE, ZNANE POD IMENOM "THE JOKERS", KI SE JE SKOZI ŠTEVILNE NASTOPE UVELJAVILA KOT ZELO AMBICIOZEN IN NADARJEN BEND. USTANOVLJEN JE BIL FEBRUARJA 1990, KMALU ZATEM PA JE SLEDILA PRENOVA IN BEND Z DANAŠNJO SESTAVO JE PRIČEL DELOVATI DECEMBRA 1990. CALNI SKUPINE SO: DENIS STEGOVEC - SOLO KITARA POLONA FURLAN - VOKAL DAVID TREBI2AN- SINTESIZER UROS TREBI2AN - BAS KITARA PRIMOŽ VELIKONJA - BOBNI MATIJA CEKET - RITEM KITARA ZA TISTE, KI JIH SE NE POZNATE, PA TUDI ZA VSE TISTE, KI BI 2ELELI O NJIH KAJ VES VEDETI ... PRED VAMI JE POGOVOR Z N J IMI . 1. KAKO BI OPREDELILI GLASBO, KI JO IZVAJATE? Na začetku smo igrali predvsem ročk, sedaj pa prevladujejo alpske koračnice in priredbe znanih skladb. E. STE 2E NAPISALI KAKŠNO SVOJO PESEM? vse komade (13) sta napisala David in Denis, v angleškem in slovenskem jeziku. Premišljujemo, da bi najboljše tudi posneli. Summer night, Petra in Popi so skladbe, ki bodo gotovo šle v ušesa. 3. KDO ODLOČA O IZBIRI PESMI? Vsi . VAS NAJPOMEMBNEJŠI NASTOP JE BIL GOTOVO MARCA V DISKOTEKI ODEON V NOVI GORICI. KAKŠNI SO BILI VASI OBČUTKI, TIK PREDEN STE STOPILI NA ODER 5 SE VAM JE KAJ SE POSEBEJ VTISNILO V SPOMIN? Res je. Za ta nastop smo se zelo dolgo pripravljali, vloženih je bilo veliko ur našega truda. Želeli smo, da bi že takoj na začetku presenetili in trudili smo se, da bi res igrali kot Metal lica, žal pa se je Folona pri petju zmotila in tako je šel ves naš trud po vodi. Publika je bila kljub temu zelo zadovoljna, mi pa smo bili kar malo razočarani, saj nismo izkoristili priložnosti, ki se nam je ponudila. 5. NAJBR2 SE NISTE PRIŠLI DO TISTE STOPNJE, KO BI VAS LJUDJE NA ULICI USTAVLJALI IN PROSILI ZA AVTOGRAME, PA VENDAR ... MISLITE, DA BI VAS SLAVA SPREMENILA? SI SPLOH 2ELITE BITI SLAVNI IN KAJ SI POD TO BESEDO PREDSTAVLJATE? JE TO DENAR; HARLEV5 OBOŽEVALKE? Primož: Slaven sem že, a vedno brez denarja. Matija: Želim si imeti veliko oboževalk, Ferrari 51S TR in dobro kitaro. Uroš: Neumno se mi zdi, če izkoriščajo ljudje slavo zato, da napravijo iz nekega osebnega pripetljaja cel "škandal" CAxl zaradi praske na roki). Denis: Ne mislim še na to. Polona: Lepo je biti slaven, a tudi zelo zahtevno. 6. SI IMEL KOT KITARIST KAKŠNEGA VZORNIKA? Denis: Moja zglednika sta Joe Satriani in Kirk Hammett. 7. KAJ BI SI VEDNO 2ELEL POČETI? Uroš: Igrati kot zelo dober glasbenik. Primož: Igrati z Deep Purple. Denis: Igrati namesto Kirka v Meta 11 ici . Polona: Biti dobra pevka v dobri skupini in nastopa ti pred 75 000 ljudmi (Denis: Saj nisi Freddy '!)« Ceko: Igrati namesto Kirka in Denisa v Metal lici. 8. KAKŠNI SO VASI NAČRTI ZA PRIHODNOST? Snemanje plošče v Avstriji, turneja po Sloveniji. 9. PO CEM BI 2ELELI , DA SE VAS LJUDJE SPOMINJAJO? (KONCERT., I MASE, BL.ASBA) Po glasbi. 10» VASE ZELJE, SPOROČILO ZA KONEC „„. Zahvaljujemo se vsem spon zor jem, Igorju Lavrenčiču, Nevu Stegovcu in direktor ju Tekstine Kodriču, ki nam je omogočil prostor za vaje. Vidimo se na MTV z našim novim videospotom! Z JOKERSI SE JE POGOVARJALA MATEJA K. hI ŽLiWe G 1 • Oh, little Angel ^ pl ease be mi ne, c cause i f You won't d I. wi 11 surelv die. 2. Oh, my dar1i no can't You see how much I_ 1 ove You and dream about You and Me. 3. Oh, little Angel 1et's dance now, so I_ can hol d You i n thi s magi c ni ght. all the words & music written by: GET OFF ali (NE) JOČEŠ, DEKLICA? Seveda ne! Srečna sem, ker sem odigrala vlogo artistke v tem cirkusu in sedaj odhajam! 2e od nekdaj sem sovražila cirkus. Vse uboge živali, ki ploskajo z ušesi samo zato, da je občinstvo zadovoljno. Sploh pa biti artist na vrvi! Ko ti lastna usoda visi za nogo privezana na vrvi z višine toliko in toliko metrov in ti moraš zraven še bevskati npr. o tem, kolika je možnost, da bo usoda pretežka in bo enostavno cepnila nate!? Saj nočem reči, da vsa stvar ni bila zanimiva ali pa celo vzbur 1 j iva. Hja, ampak te trditve pač ne moreš postaviti na minus ena. SGNS je ena takih zanimivosti, za katere rečeš: enkrat in nikoli več. So tudi stvari, ki jih bom vedno pomnila: nepozabni team, v katerem je vsakdo vlekel svoj konec vrvi, in šefico z Šolsko leto 1991/92 Številka: \ Izvir GLASILO SREDNJE ŠOLE VENO PlLON AJDOVŠČINA Glavna urednica: fjAŠA |_OVREKOVIČ Uredniški odbor: Bogdan Batič, Me i S. Blažko, Saša Cuder , Erik Hari , Nina Hrovtin, Se Ima Ferfolja, Katarina Krapež, Mateja Krapež, Ana Troha, Valentina R-ustja, Mateja Cehe t, Mateja Čoha, Izidora Ferfolja, Kaja Gnezda, Andreja Likar, Aleksandra Kodrič, L ara Samec < Likovna oprema: sibu siejko Računalniško oblikovanje: blažko Naklada: 150 izvodov Mentorica: Zdenka B^žko V Ajdovščini, JUNIJA 1992 Izvir