Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Za tolažbo . . . Glasilo slovenskih krščanskih „učiteljskih" in katehetskih društev prinaša pod gorenjira naslovom tri strani dolg članek." Preden sem prečital ta članek, sem si mislil: Aha, naši „katoliško" misleči tovariši so dosegli pri vladajoči „katoliški" stranki nekaj za izboljšanje naših plač! — Posebno mi je bilo povod misliti kaj takega vzpričo vesti, da kranjski deželni zbor vendar dobi sankcijo k desetmilijonskemu posojilu. Ko sem prečital ves članek, sem bil razočaran v tej tolažbi. Neki „Belan" se namreč kar naravnost norca dela iz našega gmotnega položaja. Piše namreč, „da ni lepo, modro, potrebno, koristno, da se skoraj vsak pogovor z učiteljstvom ali v učiteljstvu „zavleče" tudi na materialno bedo in socialno nezadovoljnost". Dalje navaja kot vzrok našemu zapostavljanju „prelirano jadi-kovanje in nepotrebno stokanje, ki se čuje v naših vrstah na takih krajih („Union"!), v taki družbi (finančnik Lampel), v takih okoliščinah (lačna družina) in v taki obliki (peticije), da nam je le na škodo, ne pa na korist in blagor." — Potem slika črni „Belan" naš „vzvišeni" stan, ki zasluži, „da ga povzdignemo poleg duhovskega nad vse druge stanove." (Zato že skrbita „Domoljub" in „Novi Čas" I) Navsezadnje pa pride tista tolažba, ki je univerzalni recept za ozdravljenje naše bede in nezadovoljnosti. Glasi se: „Vsega tega seveda ne pojmijo ljudje, ki jih je omrežil vzduh modernega svobodomiselstva, ki iščejo za krščansko versko prepričanje praznih surogatov, ki v deci ne vidijo otrok božjih, ampak zgolj živa bitja, katerim je treba vcepiti nekaj znanja za življenje med svetom. Gorje(l) takim pedagogom, osobito, „če" jih tare pomankanje („Belan" še dvomi I), če hodi bolezen okolo domače družine, če je poleg praznote v srcu tudi praznota v žepu. Gorje pa tudi otrokom, ki pridejo v roke takim pedagogom! (Se lepo sliši!) Učitelj ima res lep poklic, (nekaj doslej še nezapisanega!) toda izogniti se mora vsemu, kar mu razdere to idealno lepoto in srečo. Pravilno bi se imel glasiti ta stavek: Slomškar ima res lep poklic — hlapčevati, toda izogniti se mora vsemu, kar mu razdere to ideaLo slepoto in srečo!) Kdor hoče to srečo uživati, mora ohraniti versko tolažbo za življenje in za svoj poklic. Zato pa hočemo vztrajati v dejanskem krščanstvu, ne zato, ker je ravno oportuno, ampak zato, da damo dober zgled mladini in pa ker je krščansko življenje naša srčna zadeva in potreba, pa ker imamo sami v takem življenju pravo pedagoško tolažbo in zadovolj-nost". — Nisem si nikoli mnogo domišljeval o bistrumnosti krščansko-mislečih, ampak da se puste pitati s takim tankim ovsom in tako bodečim osatom, tega pa vendar .nisem pričakoval. Tedaj, razni družinski očetje, ki ste * bili dosedaj v vednih gmotnih skrbeh, sedaj se kar nasrkajte iz slomškarskega glasila „pedagoške tolažbo in radovoljnosti". To nosi same suhe rumene cekine, seveda samo tistemu, ki „vztraja v dejanskem krščanstvu" in je zadovoljen s plehastimi cekini. „Krščansko-misleči" naj bodo veseli, da njihov list ne pride v roke, recimo, kakemu Cankarju; ta bi jih na ta članek tako sar- kastično in satirično obril, da bi se ves svet smejal tem „pedagoškim tolažnikom in zado-voljnožem". Klerikalna stranka bo rada ustregla takemu razpoloženju „krščansko-mislečih", ali drugo vprašanje je, če bodo želodci lačnih družin tudi zadovoljni ob takem razpoloženju. Bodeči trn. Slovensko uradovanje. Iz Slovenskih goric nam pišejo: Zadnji čas se ponavljajo vedno pogosteje v politiških časnikih članki, ki bičajo nemško dopisovanje šolskih vodstev z nadrejenimi oblastmi. Četudi tuji grehi ne opravičujejo lastnih, vendar pa bi naj pogledali tudi v mnoge občinske, župnijske in dekanijske pisarnice in tam ležeče akte. Kako pa je pri c. kr. finančnih stražah, c. kr. žendarmerijskih postajah, pri c. kr. poštnih in brzojavnih uradih na Slovenskem, kjer uradujejo dostikrat izključno sami Slovenci? Kakšna pa je vlada čisto slovenske dežele Kranjske. Kakšni poslovni jezik pa je pri vseh politiških uradih, kakor so po vrsti c. k. glavarstva, c. k. davkarije, c. kr. soduije itd. s svojimi številnimi pododdelki vsepovsod, koder prebivajo Slovenci? Tudi „Amtsschimmel" c. k. deželn. šol. sveta edine slovenske dežele Kranjske zoblje iz jasli, narejenih iz lesa tevto-burških gozdov. Zakaj bi . torej ravno učitelj-voditelj moral biti tisti črni kozel, ki bi mu naprtili vse narodne grehe in bi ga potem stirali v puščavo? Zakaj bi ravno on moral segati v žerjavico po kostanje za vse druge? Tukaj bi torej bil dober, pri slehrni drugi priliki pa ga dosledno prezirajo! Začnite vi, dragi rojaki, vi, ki plavate visoko na dnami tam pod sinjim nebesom naše države in se grejete -b njegovem solncu, in brez obotavljanja priuemo za vami tudi mi ! Iz naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko drnštvo za ormoški okraj ima v četrtek, dne 9. februar ¡a t. i., ob 10. uri pred poldne v ormoški okoliški šoli svoje glavno zborovanje. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Popisi in društvene zadeve. 3. „Učitelj, duhovnik in kmet"; podava tov. L. Šijanec. 3. Letna poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) zastopnika učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlogi in i asveti. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Zadreški krožek „Giornj» grajskega učiteljskega društva" se je po daljšem odmoru zopet sestal v četrtek, due 19. pret. m., v Bočni. Udeležba je bila prav povoljna. Osem učiteljev, štiri učiteljice, več učiteljskih soprog in nekaj prijateliev učiteljstva. Krožkov predsednik je v svojem nagovoru omenjal dragega nam tovariša Dediča, ki se je od krožkarjev poslovil s svoio smrtjo. Blag mu spomin! Nadalje je pozdravil nove kolege in koleginje, ki so danes prvič na kro- žkovem sestanku. Želeti je, da ostanejo zadre-škemu krožku zvesti. Stanovska potreba je, da se ufiteljstvo večkrat sestaja. — Društvena zborovanja niso pri nas lahko mogoča, zlasti pozimi ne, ker imamo slabo pot, ker so nekaterniki oddaljeni in ker . . . ker . . . — teh „ker" je vse polno, četudi največkrat niso uvaževanja vredni. Zadreškemu krožku pa je namen, da se večkrat sestanemo bližnji kolegi iu kolegice, se med seboj pogovorimo in seveda tudi pozabavamo in poveselimo. Veseli nas pa, kadar na svojem sestanku lahko pozdravimo tovariša ali tovarišico iz kraja, ki ne spada pod okrilje našega krožka tako kot takrat, ko sta v naš krog prispela dva Ljubenca. Po uvodnem nagovoru je poročal tajnik o delovanju krožka, t. j. o dosedanjih sestankih. Predavanji sta bili pri teh dve. Tovariš Burdian je govoril o plavanju, stud. teh. Pischer pa o zrakoplovstvu. Zabavni del je bil vsakokrat vrlo auimirau. Sestanki so bili vselej povoljno obiskani in so se vršili v Bočni v gostilnici gosp. Žmavca. Bočna je namreč središče okoliša Za-dreškega krožka. Blagainičarka je tudi za naše razmere nabrala primerno vsoto. Dohodki bla-gajnice so: 1. na vsakem sestanku plača vsak navzočnik v blagajnico 20 vinarjev, 2. nena-vzoči člani Zadreškega krožka bi morali za vsakokrat dati v blagajuico po 1 K (toda dosedaj to ni nobeden teh storil) in 3. darila. Pričakovati je od onih, ki se ne udeležujejo naših sestankov, pa bi se vendar tuintam lahko, da pošljejo blagajničarki vsaj majhen prispevek. Po poročilih, ki so bila sprejeta z odobravanjem, je prišlo na vrsto predavanje. Tovariš Bujak je obširno in zanimivo poročal o svojem vojaškem življenju. Navedel je nekaj razlogov, zakaj je šel k enoletnim prostovoljcem, zakaj se je dal aktivirati in zaka| je po večletni službi slekel uniformo poročnika ter zopet vstopil k učiteljstvu. Pripovedoval je razne resne in vesele epizode, odgrnil tuintam zagrinjalo, ki loči vojaški stan in civiliste, ter nam dal pogledati za kulise ; omenjal je dobrote in neugodnosti vojaškega življenja bodisi v kasarni alt na manevrih — kratko rečeno, razjasnil nam je „soldaški stan". Burno odobravanje koncem govora je pokazalo, da so bili vsi navzočniki s predavanjem izborno zadovolini. Nato smo izbrsli novo vodstvo Zadreškemu krožku. Po vzkliku smo izvolili prejšnje člane vodstva, in sicer predsednikom Šijanec, tajnikom Korban, t lagajničarka pa je Volčeva. Prehitro je med krmljanjem potekel čas, postajati je pričel mrak, in krožkarji smo se — podavši si roke v slovo — razkropili na razne strani, vsak k svojemu domu. S tem popoldnevom smo bili vsi zadovoljni. Prihodnji sestanek bo meseca februarja ter bo pravočasno naznanjen v „Učiteljskem Tovarišu". Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim v pomoč le sebi podarim Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadrug» i oiiieienim »msr.vnm. Promet do konca januarja K 36.221*30. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—V,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Politiški pregled. Naše vseadiiiško vprašanje. Pri na- učnem ministru Sturghku je bila deputacija jugoslovanskih poslancev: dr. Ploj, Dulibič in Povše, da se informira o stališču vlade nasproti laški pravni fakulteti ter obenem naznanilo vseučiliške zahteve Jugoslovanov. Naužni minister je izjavil, da vlada ne more dovoliti Slovencem docentur ne v Pragi ne v Krakovu, govoriti bi se dalo sicer o reciprociteti ali tudi to le pod nekimi modifikacijami. Vlada bi dala le neke olajšave s tem, da bi se napravila v Zadru izpraševalna komisij^ za drugi iu tretji pravniški izpit lz vseučiliškega odseka so izdali tak komunike: Jugoslovanski vseučiliški odsek je imel pod predsestvom poslanca Pov-šeta sejo. Predseduik je poročal o konferencah z naučnim ministrom grofom Stiirghkom. Po obširni razpravi, ki je trajala več ur, je sklenil klub soglasno, da ostane pri svojih znanih vseučiliških zahtevah." Komunike so mnogo komentirali v parlamentarnih krogih. Lahe skrbi kakšno taktiko zavzamejo slovenski poslanci nasproti predlogi laške pravne fakultete. Pesimizem se je vselil v vrste laških poslancev. Lahi vztrajalo pri svoji zahtevi, da mora priti laška pravna fakulteta v Trst, kjer ima potem nastati celo vseučilišče. Morda pa se zadovolje tudi začasno z Dunajem, saj ima biti fakulteta tam le nekaj časa, potem jo prenesejo v „laško ozemlje". Glavno za Lahe je pač to, da otvorijo zopet laško pravno fakulteto. Ali tudi mi ostajamo pri svojih zahtevah. Kakor gori povedano, je sklenil visokošolski klub vstrajati pri starih zahtevah. Jugoslovani smatrajo ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu ter v Primorju sp'oh za nedopustno, zahtevajo pripustitev slovenskih habilitacij na vseučiliščih v Pragi in Krakovu, popolno reciprociteto zagrebškega vseučilišča ter končno obvezno obljubo, da vlada ukrene vse potrebno za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani tekom 5—10 let. — Na podlagi teh zahtev uravnalo Jugoslovani svoje nadalnje postopanje. Odločitev o taktiki je pripuščena obema kluboma, da si izbereta tako, kakršna se jima pač zdi prava. Mi mislimo, da bi moraia v tem oziru vladati med jugoslovanskimi poslanci edinost, sicer ne pridemo nikamor! Naučni odsek je v dri-avnem zboru razravljal o predlogu poslanca Stranskega, naj se okrajni šolski nadzorniki stalno namestijo. Naučni minister grof Sturghk je izjavil, da je ta zahteva iz finaučnih in poiitiških ¡razlogov za sedaj neizvedljiva; vlada pa stavlja vsako leto v proračun znesek v ¡¿boljšanje gmotnega stanja okrajnih šolskih nadzornikov. Češko visoko šoio politiških ved otvorijo v Pragi dne 19. febr. t. 1. Čeških predavateljev je priglašenih obilo, med temi dr. Kramar, dr. Maršan, dr. Tobolka, dr. Baxa,' Jos. Penižek itd. — v slovenskem jeziku pa bo predaval dr. Bogumil Vošnjak, in sicer o temeljih teoretične politike s posebnim ozirom na Jugoslovane" ter o avstrijskem narodnostnem pravu." Odpor proti antimodernistični prisegi na Bavarskem je velik. Med člani raznih kongregacij, posebno med frančiškani je nastal hud odpor proti papeževemu odloku glede antimodernistične prisege. Zaradi tega je izstopilo več frančiškanov iz reda in katoliške vere ter se upisalo rrnd starokatoličane. Vseučiliški profesor dr. Wilman je rekel, da pomeni papežev odlok le nekulturnost in papeževo nazadujaštvo. Wilmana so zato suspendirali. ^SE^^BSB^BBSSBSSS^aSBBgBBBii Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika? Učiteljska izobrazba. Službena in stanovska vzgoja. (Dalje.) Najmanj pa dopuščajo pri nas na učiteljiščih pravo stanovsko vzgojo, kakor da učitelju ni potreba stauovske skupnosti ali da učitelj ne pride tudi v ta položaj in mu ne bo tudi v tem oziru fiksirati svojega stališča. Najmanj dopuščajo vzgojo za stanovsko skupnost ali za smisel naraščaja do stanu kot socialne skupine. Tako prihaja danes naraščaj iz naših učiteljišč brez smisla za stanovsko skupnost, brez smisla za stanovsko življenje, za stanovsko upravo, za stanovska podjetja, za stanovsko samopomoč, za stanovsko organizacijo. Skoro nevešč pride o tem iz izobraževališča, nima pojina in smisla za stvar, ki mu je skoro nadpolovična olajšava pri izvrševanju poklica. Ne le vzgoja poklica, tudi vzgoja stanu in za stan je vitalnega pomena za izboljšanje našega stanja. Po drugem se bo prerodilo prvo in drugo nam prinese lepšo bodočnost! Ovire stavijo na vseh koncih stanovski vzgoji, da bi se že v pričetku ne uveljavili kot vešči člani naše stanovske družbe. N i I e poklic ono, kar nas veže, temveč je naš skupni socialni položaj ono, kar nam je trdnejša v e z n e "g o naš poklic. če se naslanjamo le na poklic (stroko) — verujte, da se bomo prej razdvojili, nego če se naslanjamo le na stan. če pa združimo iz obojega najboljše, dobimo že lep program, oziroma lep del svojega programa. Delo učiteljstva lahko delimo na tri panoge: prvič delo za stan in stanovsko organizacijo; drugič delo za šolo, vzgojo in pedagogiko; tretjič prosvetno, kulturno-gospodarsko delo za one ljudske mase, ki ga potrebujejo! Preden pa hočemo to izvrševati, moramo biti za to delo tudi pripravljeni, tega dela vešči, za to delo — vzgojeni. Res je, da disciplinarni red naravnost krši pravila vzgoje učiteljstva, a dokler bo vzgoja učiteljstva v pametnih rokah, bodo ti faktorji respektirali razum in trezni premislek, ne pa hlapčevskih predpisov, ki omejujejo svobodo vzgoje in ne bodo razganjali združitve duha. Vzgoja učiteljstva bi morala biti prikrojena v smislu socialnih potreb naroda. Ker se socialne potrebe menjujejo, bi se morala vedno tem potrebam primerno prilagoditi vzgoja učiteljstva; ker pa deluje učiteljstvo po večini socialno med kmetiškim ljudstvom, se ima njega vzgoja prilagoditi socialnim potrebam tega dela naroda. Težišče vzgoje bi pa bilo prestaviti iz sedanjosti v bodočnost, da se pri vzgoji ne oziramo le na individuj gojenca, temveč v prvi vrsti na poklic, za katerega moramo tega gojenca pripraviti in na njegovo bodoče socialno stališče v narodu. Preden se ločimo od izobrazbe učiteljstva in od službene vzgoje učiteljstva ter se omejimo le na stanovsko vzgojo učiteljstva, naj še napravimo kratko primero med zahtevami naše materialne in formalne izobrazbe: Naša formalna izobrazba je sicer dokaj močna, a preozkosrčna z ozirom na našo materialno izobrazbo ; zatorej je povsem napačna zahteva po edini formalni izobrazbi učiteljstva, ker se na ta način vzgoje le točne in popolne ma-šine, ki bodo od začetka do konca vršile vedno le eno in isto delo, brez napredka z duhom časa; ker dobra formalna izobrazba napreduje le na močni materialni izobrazbi, in se le na ta način prosto giblje duh z voljo in razumom, če reasumiramo dejstva, pridemo do sledečih zahtev učiteljstva v tem oziru: 1. V materialni izobrazbi naj se polje učiteljstva razširi s tem, da se mu nudi prilika akademiške izobrazbe; slovensko učiteljstvo se pa zanimaj za zahtevo po višji aka-demiški izobrazbi in si pripravljaj tozadevno literaturo in prirejaj samo v ta namen vse-učiliške tečaje ali kurze v prostem času. 2. Vprašanje naše službene vzgoje, t. j. formalne izobrazbe, naj se rešuje vzporedno z vprašanjem naše vzgoje in naj se z ozirom na vzgojo bolj osvobodi. V svrho tega naj se prilagodi temu primerno disciplinarni red. Upoštevati je pri tem, da je temelj vzgoje poklic, pri katerem se je ozirati na bodoče socialno stališče učitelja. Naj se zahteva večja predizobrazba za sprejem v učiteljišče. Učna doba naj se poviša in naj se vsaj eno leto posveti službeni praksi. 3. Dovoli naj se — poteh izpremembah — da se učiteljski naraščaj poleg službene (strokovne) vzgoje vzgojuje svobodno tudi stanovsko in se mu v to svrho prireja predavanja o upravi in temeljih posameznih kulturnih, gospodarskih in narodnih institucij ter se ga seznanja z aktualnimi narodnimi vprašanji in aktualnimi vprašanji onih slojev, v katerih delokrogu bo on v bodoče deloval, poleg tega tudi o stanovskih institucijah in stanovskih aktualnih vprašanjih. (Dalje.) Priporočajte in širite naš list! —r— Beseda ob pravem časn. G. Jos. M a n d e 1 j je bil prisiljen, da je odložil svoj deželnozborski mandat. Ob tej priliki jte razposlal na svoje volilce obširen spis, kjer navaja vzroke, zakaj je odložil mandat. V tej spomenici govori' tudi o regulaciji učiteljskih plae, in sicer dobesedno tako-le: „Regulacija učiteljskih plač je neodložljiva, ker so plače učiteljskega osobja v primeri z draginjskimi razmerami obupno nizke. Ako hoče deželni zbor samo najnujneje storiti in to mora, tedaj se morajo temeljne plače najmanj za 30o/o zvišati, kar znaša od 1,034 380 kron okroglo 310.000 kron. Ta vsota je minimum poviška. če pa bo dež. zbor užitke učiteljskega osobja času primerno uredil, bo za ta povišek 500.000 K potreboval". — Take besede še nismo čuli iz klerikalnih ust! —r— Priznati moramo, da je bil Ravnikar še najbolj vesten in pošten pri vodstvu Slomškove Zv. Pri zborovanjih in vodstvu podružnice ni nikdar le napadal, ampak seje vedno le trudil, da bi povzdignil vse podrejene Slom-škarje — kolikor se pač da take elemente povzdigniti. V dež. zbornici se je v resnici hotel potegniti za interese učiteljstva, a kakor pri regulaciji plač, tako tudi pri preosnovi dež. šol. zakona so ga vedno le s sirovo silo terorizirali, da se je moral vdati. Tretjič pri podeljevanju podpor — se jim pač ni posrečilo. Pripomniti moramo, da se je pri tem posebno odlikoval Jaklič ki je vedno teroriziral Ravnikarja na ta način, češ, saj nisi zastopnik učiteljstva, se boš že izgovoril, da si izvoljen od ljudstva! In kaj je doživel Ravnikar, ki ima pač več zaslug za Slomškovo Zvezo kakor Jaklič? Večno odrivanje. Kadar se ie hotel v klubu zavzeti za učiteljstvo, je bil vselej prav grdo nahruljen. Šolskega referata v dež. odboru mu niso hoteli dati; za deželui šolski svet ga niso hoteli vzeti v misel; da bi mu dali kak državno-zborski mandat — ki nese — Je pač učitelj"; še deželno-zborniško čast mu bodo sedaj vzeli. Torej za ubogo naduči-teljsko mesto je moral hlapčevati, in mi se ne čudimo, da je Ravnikar protestiral proti takemu pometavanju in je še pred tem imenovanjem odložil predsedstvo podr. Slom. Zv. —r— Mnogo starejših in tndi ne slabo kvalifikovanth učiteljev se je naravnost zgražalo ob kruti žalitvi, da „mladeniča" Miheliča nastavijo za nadučitelja v D. M. v P. Kakor nam od več strani dohajajo poročila, prav opasno vre zaradi tega v vrstah prizadetih Slomškarjev. Njih protesti so kaj glasni, tako da ne vemo, kako kaj ta ponovni izbruh in upor brihtni in zviti Jaklič pogasi in zatre. Izražanja so taka, da nam od raznih strani prihajajo tajne pikantnosti iz vrst Slomškarjev samih, ki jih bomo zbrali v lepo celoto in jih postavili Jakliču ob ugodni priliki — pred ogledalo. —r— Ta odloži predsedstvo Slom. Zveze, oni predsedstvo Slovenske Straže, tako čujemo po zadnjem zasedanju dež. šol. sveta. Prej vsi za vse navdušeni, sedaj vsi odlagajo — ker to ne nese. Pravcato revolucijo in anarhijo so izzvali v vrstah naših nasprotnih stanovskih tovarišev. Vsi zabavljajo čez Jakliča, ki je vsem obljubil, pa je onim dal, ki „so najmanj zanesljlivi". — Nekaj jih pa je, ki še čakajo in jim je že obljubljeno: in takih je mnogo. Štajerske vesti. —š— Planinski ples in glavno zborovanje „Posavstee planinske podružnice" se vrši dne 18 febr. 1911 na Zidanem mostu v narodni gostilnici Al. Juvančičevi. Ob 5. pop. j« glavno zborovanje z letnim poročilom tajnika in blagainika in z volitvijo odbora Ob nepovoljni udeležbi se vrši glavno zborovanje vseeno 15 min. pozneje. Ob 8. zvečer je planinski ples s cigansko godbo in jako zanimivim vzporedom. Dekoracija bo naravnost očarljiva in dražestna. Odsek ni štedil s trudom in denarjem ter si je pošteno prizadel, da tudi naj-razvajenemu okusu ustreže. Zato se nadejamo, da bo udeležba živahna, tem bolj ker smo prepričani, da nam narodna društva za ta večer ne bodo delala tekme. Kdor bi ne prejel vabila, naj se oglasi pri g. Mohorku na Zidanem mostu. Vstopnina 1 K za osebo. — Obleka promenadua. — Kostimi dobrodošli. —š— Sveta Barbara v Halozah Poročajo nam: Ob priliki zborovanja „Učiteljskega društva za Ptujski okrai" dne 16. febr se vrši ob 9. uri dop. v okoliški šoli občni zbor društva za mladinsko oskrbo kmetiških občin Ptujskega okraja, h kateremu vabi najvljudneje vse rnladiuoljube odbor. —š— V Stndenicah tik Poljčan je do 15. dne sušca meseca t. 1. razpisano učno me^to. Za moško učno osebo daje krajni šolski svet prosto stanovanje. Leža trga je divna, pošta doma, železnica prav blizu, lepe ceste in malo učencev. Koroške vesti. —o— Lepe šolske razmere. Šolo v neki vasi blizu Št. Vida ob Glini so morali te dni zapreti. Značilna za koroško šolstvo pa so naslednja dejstva. Etiorazredna šola v tej vasi je bila nastanjena v stari podrtiji v hiši, kjer je imel cerkovnik v pritličj u hlev. Pretekli petek se je »drl del poda šolske sobe v hlev, in šolo so morali zapreti. V tej rasi imajo sicer že davno sklenjeno, da bodo zidali novo šolo, dosedaj pa ni živ krst mislil na to, da bi se ta sklep tudi resnično izvedel in menda tudi zdaj, ko se jim je šola podila, ne mislijo še zidati novega poslopja. Sklenili so namreč, da bodo podrli tla šolske sobe, in potem bo zopet dobro za par let, dokler se hiša ne zruši popolnom in ne pokoplje pod seboj otroke. Resnično, lepe razmere! Tržaške vesti. j^Andre^irokJ Dne 28. januarja t. I. je umrl po daljšem bolehanju tovariš Andrej Širok, učitelj-voditelj na družbini šoli. Pokojnik je služboval dolgo vrsto let na Goriškem, oziroma v Brdih in v Vipavski dolini. Preden jo prišel v Trst, je učiteljeval v Kozani, kjer se je dal penzio-uirati, nakar je bil imenovan učiteljem-vodi-teljetn na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. Tu je služil sedaj 8. leto. Bil je tudi vodja vseh otroških vrtcev na tržaškem ozemlju in deške šole na Acquedottu. Pokojnik je bil skrben glavar svoji družine, blng in miren človek, dober tovariš in otročiče ljubeč učitelj. Pokojnik zapušča vdovo in šestero otrok — Podružnica Ciril-Metodove družbe pri sv. Jakobu je izgubila v njem vestuega tajnika in pogrebno društvo marljivega odbornika. — Rogreb je bil v ponedeljek ob 3. uri popoldne. Blag mu spomin! —t— Odgovor na odgovor iz Komna. (Glej „Učiteljskega Tovariša" 20. I. 1911.) Z ozirom na prislovico „Da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona" priobčujemo te vrstice v upanju, da bo s tem te pravde konec! 1. čudimo se, da smatra g. A. Leban za „degradacijo", ker ga je prvi članek v „Edinosti" (1. I. 1911.) nazival za učitelja, namesto nadučitelja. To se je sicer zgodilo v naglici, ali žalitev to pa vendar ni! Nadučitelj, oziroma voditelj je v naših očeh pač le službeni naslov, ali zato vendar ne bo nadučitelj preziral svojega — rekli bi — nekako „akademičnega" naslova „učitelj", četudi vodi že 31 let kakšno štirirazrednico, odnosno petrazrednico. To tem manj, k^r ne obstoja po zakonu prav nobena posebna izkušnja za nadučitelje na enojezičnih l]ud-kih šolah izven izpita iz verouka, ki se mu pa itak vsak učitelj podvrže. 2. Omikan Slovenec pač more znati nemški jezik, lahko tudi kak drugi še bolj važ>-n, ali da bi nemščino moral znati, to pa stotisočkrat ne. Znanje nemščine ni pogoj za omiko! To Vaše načelo ima sicer še pogosto naše preprosto ljudstvo, ali omikanec vendar ne bo trdil, da brez nemščine ni omike! Oe pa kdo o vsaki najnedolž-nejši priliki meče krog sebe z nemškimi „ocvirki" tako nadebelo, da človeku kar slabo prihaja, potem to — skoro bi rekli — nekako diši po jezikovnem bahaštvu, češ, tudi tudi nemško znamo! 3. „Učiteljski Tovariš" prihaja v roke tudi drugim ljudem in ne samo učiteljstvu, ki pa bržkone tudi ni tako jako zaljubljeno v germansko govorico in bo častitljivo slov. besedo rajše čitalo. 4. Zaslug g. A. Lebana in njegovih sorodnikov se v prvem članku nismo dotaknili. Oelo pohvalili smo gospoda. Zato je bilo razburjenje v tem oziru čisto nepotrebno. Z besedo „Lebanizem" smo označili edino le g. A Lebana neopravičeno in vse graje vredno navado, da vse svoje najboljše članke kvari z nepotrebnim nemškim nakitom Drugega nič! In o priliki bomo kaj sličn^ga zopet graiali pri njegovih in tudi drugih člankih. To menda smemo, kaj? 5 Hvaležni smo g A. Lebanu in čisto nič nas ne vznemirja, da nas je opozoril na nek jezikovni „barbarizem" v našem članku. S tem je g. A. Leban dokazal, da dobro obvladuje slov. jezik („najskrajnejši in blagodo-neči" — da g. dopisnik!) in da mu gotovo ne bo provzročalo nikakih težav, ako bo vbo doče nemške „ocvirke" prevajal v pošteno slov. besedo. Po pripombi uredništva „Učit. Tov." namreč uredništvo samo nima za to časa. kar radi verjamemo. Tudi urednik slovenskega lista nikakor ni primoran znati blažene nemščine. In proti zlorabi te v slov resnih člankih smo se uprli, če bi pa hoteli „loviti pike", bi V»s lahko opozorili, da se reče: „Zakaj pa tega ne uvažuje? a ne ... „to ne uvažuje". (Glej Tov. 20. 1). 6. Klic na korajžo. oz. poziv naj se pud-pišemo, ni na mestu. Naša kritika je bila pravična in vsa slovensko čuteča srca so z nami. Pridite med nas, mož z nioži-m, oko v oko Vam ponovimo svoje trditve. Pravite tudi, da na odgovore brez podpisa ne boste odgovarjali. To je, kar želimo: stvar je oamreč jasna* dovolj! Trž tovariši. Ne zabite „Učiteljskega konvikta" ! Ufiiteljiee proti celibatu. Deputacija nižjeavstrijskih učiteljic je 21. pret. m. izročila poslancem naprednih strank v parlamentu spomenico, v kateri zahtevajo odpravo celibata učiteljic. Poslanci so izjavili, da so za odpravo, ker je celibat učiteljic nekaj nemoralnega. Katoliški ločenci za reformo ločitvenega zakona. Deputacija katoliških ločencev se je predstavila 20. pret. m. svobodomiselnim poslancem v parlamentu ter zaprosila, naj delajo na premembo ločitvenega zakona, zakaj sedanji zastareli zakon je kriv, da je okolo 100 000 konkubinatov in koliko nezakonskih otrok pride od takega življenja! Kakor znano, so klerikalci proti taki reformi. Analfabeti v Evropi. Neki švedski statistik je glede evropskega šolstva prišel do sledečih podatkov: V posameznih državah pride na 100 prebivalcev uastopno število analfabetov: Rnmunija 75, Srbija in Rusko 62, Portugalsko 60, Bolgarija 53, Italija 313, Avstro-Ogrska in Grško 30, Nizozemsko 2'1, Angleško 1, Francosko 2, Dansko 0"2, Nemčija 0-05. Švedska in Švica 0 01. Od vseh otrok v starosti od 6. no 15. leta obiskuje šolo Ie 50°/o redno. Evropa šteje 465.451 šol, 1,050.634 učiteljev in 41,281.691 učencev. Detomoriz usmiljenja. Iz Budimpešte javljajo: Žena rudarja Mihaela Kuharja je zadavila svojega štiriletnega sinčka in se podala z malo deklico na hrbtu iz mesta. Na poti jo je ustavila redarska straža in jo od-vela v mestno hišo. V zaporu je poizkusila umoriti tudi svojo hčerko. Na jok deteta so prihiteli stražniki in preprečili umor. Kakor je izjavila, ni več mogla prenašati muk otrok, ki jim že tri dni ni mogla dati ničesar jesti. Zato se. je odločila, da ju umori. — Grozna slika socialne bede! Pozor, prijateljice in prijatelji Ciril-Metodove družbe ! Kolinska tvornica v Ljubljani daje D. C. M. vsakoletno izdatne prispevke ki se še povečajo ako skrbijo vse prijateljice in vsi prijatelji družbe, da se povsod prodaja le tista Kolinska cikorija, ki nosi na ovitku varstveno znamko D. C. M. Samo škatlice s takim ovitkom so res na korist družbi. Naše vrle podružnice naj bi skrbele, da naroča vsak trgovec izrečno Kolinsko cikorijo na korist D. C. M. Naše slov. gospodinje in prijateljice d užbe lahko prisilijo tudi nemške in italijanske trgovce, da si drže tako blago. Apeluiemo posobno na slov. kuharice in služkinje sploh. Nadalje prosimo podružnice in posamezne prijatelje, naj povedo postbiio služkinjam in delavkam, pa tudi gospodinjam, da lahko do' ivajo brezplačno celo leto izborui ženski časopis „Slovenska Gospodinja". Nazuauijo naj le svoj naslov po dopisnici Kolinski tvornici v Ljubljano. Z rabo Kolinske cikorije se bodo naše gospodinie kmalu prepričale, da j6 samo prazna govorica, da bi bila katera tuja cikorija boljša kot kolinska. „Svoji k svojim!" za našo narodno obrambo! Iz slovanskih pokrajin. Lepa naša domovina v slikah. Znani hrvaški raziskovalec in tajnik družbe „Brače hrvatskega Zmaja", učitelj in urednik strokovnega lista „Škola", Stjepan Širola, pripravlja izdajo velikega in krasnega albuma pod gornjim naslovom, v kateiem hoče v sliki in besedi pokazati lepote in krasote hrvaških dežel. V ta namen prosi slavno občinstvo, da bi mu iz vsakega kraja hrvaške domovine doposlali vsaj po eno ilustrovano razglednico, ki bi jih on dal uvrstiti v ta album. To je plemenita misel, vredna take male žrtve od vsakega rodoljuba. Posebno bi trebalo to storiti iz naše male, široki javnosti še premalo poznane Istre, da tudi ona zavzame dostojen obseg v velikem okvirju „naše lepe domovine". Razglednice naj se izvole pošiljati uredništvu lista „Škola" v Zagrebu. Trenkova ulica. Koliko so raz pečali del Leva Tolstega? Ruski li^ti pišejo, da so po vsem svetu razpečali del Leva Tolstega za kakih 100 mil. kron. Od te vsote odpada največ na Rusijo, kier so v zadnnh 5 let'h revolucije prodali za 12 milijonov rabljev del Tolstega „Krajcerjeva sonata" je rapečana po svetu v 8 mil. komadih. V Rusiji so imeli naiveč uspeha: „Ana Korenina", „Vojna in mir" in „Sevastopolske povesti". „Ane Karenine" je prodano 2 mil. iz-tisov, „Vojne in mira 700 000. Ruska vlada je knpila Jasno Poljano. Rimski listi poročajo, da sta sina Tolstega Ilija in Lev prišla v Petrograd, da se pogaiata z rusko vlado o prodaji Jasne Poljane. Brata sta pripravljena prodali svoj del za mi-li|on rubliev. Govore, da bi bila tudi vdova pokojnega Tolstega pripravljena prodati svo| del. O II. vseslovanskl sokolski zlet v Zagrebu, ki s" vrši meseca avgusta. ,se povzpne — kakor pričajo že dosedanje prijave — do orjaškega narodnega slavja V Zagrebu s« že sedai mrzlično bavijo s pripravami Poseben železniški odsek izkuša pridobiti za Sokole znižane cene. stanovanjski odsrk pa ima skrbeti z prenočišča. — Število slovau-kih gostov se še pomnoži uo etnografi^ni razstavi, ki jo prirede istočasno s sokolskim zletom. Do sedaj je prijavilo svojo udeležbo uad 10 000 Sokolov. Iz B)lgarske pride nad 1000 „Junakov", iz Srbije je priiavljeoih doslej 600 „Dušanovcev", dalje 1500 čt-ških in 50 poljskih Sokolov. Slovensko SokoUtvo pride v Zagreb korporativno. O Koliko je Poljakov ? Po najnovejših štetjih poljskih štatistikov živi na svetu 23,278 713 Poljakov. Od teh jih je na Ruskem 11,423.880, v Avstro-Ogrski 4,864.418. na Pru-kem Poljskem 4 086 466, v Severni Ameriki 2 750.000 in v Braziliji 80.000. Poleg tega živi še 100 000 Poljakov po drugih evropskih državah. 20.000 pa jih je raitre-senih po ostalih delih sveta. Eazgled po šolskem svetu. — Češka šola na Dunaja, ki jo je hotel magistrat iz bigieničnih ozirov zapreti, je do nadaljne odredbe z dovoljenjem ministrstva za bogoča/4 %. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. 12-2 « ti=n I 1 t y " ' yij Ev 1 f r" t:'r ; ■ i j I i 3E 3E Našim rodbinam priporočamo 52—87 Kolinsko cikorijo 3E ]BE ¿¿¿¿^^^¿^¿¿«¿¿¿¿^'i Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52-40 Najboljše srgefj-harmonije obeh sistemov izdeluje . nh KMiiffii |n pošilja. najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 133 ^ (čežko). Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje v leznišbe postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Nizke cene elegantna ol>ii ka velika trpežnost so lastnosti, ki jih ima ! obuvalo ! češke t.rdke V. Havel v Blat (Južno Češko). 52—39 Cenik, v katerem je navedeno podrobno • v vodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko. Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • . Nepriležuo blago rad zaiueniin! Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-::::::::;:::*.:::::::::::::: skrbneje. ■nB^HgSRfigB Bcgwiwp" fjrS^idy^'^Djj E^pK j f iwKSmT BPpL. .MiMtf, lililí tovarna dežnikov M^wjll L.iüMj»ra Mff»t»j tj£. BPf^k IfH 52-52 Naš denarni zavod. (15) 12—9 Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hrani'nica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od '/,2.—ure popoldne in vsako soboto od 5.—'/¡7. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakazniee ali e. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.812). Za drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlop po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve. Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 78 h B n 18 „ T) n n 17 n n 6 n - n 18. n 3 n 56 M O „ 24 „ n „ » ž-B n n 4 n 50 „ 24. n 4 — n D „ 38 „ n n „ 37 n n 3 — » 38. n — n 66 n E „ 46 „ n n „ 45 »i n 2 n 50 n 46. n 1 n 81 F „ 60 „ n „ n 59 n n 2 H — » 60. n — 70 n O „ ?0 „ n n „ 69 n n 1 n 75 n 70. n 1 n 42 n H „ 85 „ n , n 84 n n 1 n 50 n 85. rt 1 n 26 Zadružni lokal je v Liubljam, Frančiškanska ulica številka 8, v poslopju Učiteljske tiskarne I. nadstr. Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige: Učne načrte za Kranjsko za eno- ia K dvorazrednice po........—'50 od tri- do osemrazrednice po . . . —60 Načela za obči načrt ponavljalne šole —'25 Cesarska pesem, čveteroglasna ... —'14 Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja 4 — Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I. 4"— Besedilo k Adamičevi spevoigri ... —'10 Štupar, 0 prvinah in spojinah ... 1'50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe.........—*20 Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu 1 20 Učit. pokojninski zakon za Kranjsko —20 Mladinski spisi: A. Rape: Mladini 1..................1'— J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I. 1 — E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . 1"— A. Rape: Dan«.......... 1"— Telefon št. 118. Poštna hranilnica št. 76.307. Učiteljska tiskarna registrovana zadruga z omejenim jamstvom Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8. priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno: Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadajjevalne šole, prirejene, po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo. XI šolsko mladino že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- Angleško skladišče oblek lerine z» dečke, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija. O. BERN ATOV1C 52—43 Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. - io-u.-bijasa.a, ^Cestaai txgr štev. 5. ■