Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 35.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA dol.	28
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev. 24/12410	
i
lin
Leto XXXV. - Štev. 19 (1752)
Gorica - četrtek, 12. maja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Svojevrsten družinski član Bližnje volitve in Slovenci
(Ob letošnjem XVII. Dnevu sredstev družbenega obveščanja v nedeljo 15. maja)
Med družbena ali množična občila spadata poleg časopisja tudi radio in televizija. Zdi se, da sta ti dve sredstvi za izmenjavo in posredovanje informacij celo učinkovitejši od časopisja, ker nekako bolj neposredno prideta do poslušalca oz. gledalca.
RAZVOJ RADIA IN TELEVIZIJE
Teoretične osnove za prenos zvokov so postavili Farady Maxwell, Hertz in Tesla. Za očeta brezžičnega prenosa vesti z elektromagnetnimi valovi pa štejemo Marconija, ki je leta 1899 vzpostavil zvezo Fran-cija-Anglija ter 1902 poslal prvi radiotele-gram iz Evrope v Ameriko. V naslednjih letih so v radijski tehniki prispevali svoje delež še številni drugi znanstveniki. Leta 1915 se je pričela redna radiotelefonska zveza prek Atlantika, od 1921 pa deluje prvi srednjevalovni radijski oddajnik v ZDA. Transistorje so iznašli leta 1948. Prvi začetki televizije pa segajo tik pred drugo svetovno vojno.
V Ljubljani so začeli z radijskimi oddajami pred dobrimi 50 leti, s televizijskimi pa v drugi polovici petdesetih let.
V	Trstu so se začele slovenske radijske oddaje že 3. januarja 1944, televizijske pa nam obljubljajo že celo vrsto let.
POMEN IN VLOGA TEH OBČIL
Radijske in televizijske oddaje štejemo med najpomembnejša sodobna sredstva za zabavo, vzgojo in javno obveščanje. Radio in televizija nam posredujeta res mnogo: od glasbenih sporedov do govorjenih, dramskih in zabavnih oddaj, poročevalskih rubrik ter filmov in športnih prenosov pa še do šolskih in splošno izobraževalnih programov. Med radijskimi in televizijskimi oddajami je seveda velika razlika, ker nas poslušanje radia, zlasti lahkotnejših oddaj, pušča povsem proste celo pri opravljanju ne ravno zahtevnih umskih del. Poslušanje glasbe nekaterim pomaga pri ročnem delu in redkim celo pri učenju. Televizija pa priklene človeka predse in ga seveda »zaposli« tudi vizualno, saj je vizualna plat pri televiziji celo najpomembnejša. Zato tudi pravimo, da televizijske oddaje gledamo. Z nekega vidika so torej radijske oddaje bolj praktične. Dovolj je, da dvakrat na dan odpremo radijski sprejemnik (še bolj praktičen je transistor, ker ga nosimo kar s sabo) in v nekaj minutah zvemo za bistvene dogodke, ki so se pripetili tistega dne doma in po svetu.
Zato je tudi delo radijskih časnikarjev nekoliko drugačno od televizijskih, delo obojih pa zopet nekoliko različno od dela časnikarjev pri časopisih. Posebno zvrst dela opravljajo seveda tudi ostali radijski in televizijski programisti in sodelavci. Poleg strokovne priprave bi zato morali imeti vsi radijski in televizijski delavci veliko splošne izobrazbe ter zdrav in izostren čut za okus in mero.
STANJE V ITALIJI
V Italiji je poleg treh državnih radijskih in treh državnih televizijskih programov še vse polno zasebnih radijskih in televizijskih postaj, ki so vnesle nemalo nereda v ta sredstva množičnega obveščanja. Državno radiotelevizijo upravlja družba RAI, ki je seveda veren odraz političnih in strankarskih razmerij v državi. Porazdelitev odgovornih mest in vpliva sledi političnemu ključu med strankami ustavnega loka. Najbolj prihaja to do izraza pri časnikarskih vodstvih in oddajah. RAI ima seveda veliko prednost pred zasebnimi postajami, ker po zakonu pobira visoko naročnino od vseh lastnikov radijskih oz. televizijskih sprejemnikov. Poleg tega vnovči tudi precejšnje vsote denarja od reklame. Zasebne postaje pa se vzdržujejo prav z reklamo, zato so čisto navadna trgovska podjetja. Seveda je tudi v oddajah zasebnih postaj zaznati takšen ali drugačen vpliv.
VPLIV IN POSLEDICA TELEVIZIJE
Rekli smo, da televizija človeka nekako priklene pred mali zaslon. Večina ljudi pasivno sprejema, kar mu kažejo na zaslonu. Pri poslušanju radijskih oddaj si mora človek z domišljijo ustvarjati predstavo o tem, kar sliši. Še večji napor je seveda potreben pri branju knjige. Zato pa knjiga človeku nudi več, saj se mu domišljija silno izostri.
Kot rečeno, televizija človeka v neki meri zasvoji. Kaže, da so velike žrtve pri tem ravno otroci in mladina ter manj izobraženi sloji, ker se pač s težavo odrečejo manj napornemu dojemanju in se neradi odločijo za mnogo napornejše, ki je povezano z branjem knjige. Tako se bo mlad človek nekako povsem odvadil brati, zato pa tudi ne bo znal pisati in bo tako postal polpismen, skoraj nekak analfabet. Ne glede na to pa bo tudi na milost in nemilost radijskih oz. televizijskih časnikarjev in programistov.
Zlasti televizija se je prikradla v domove in nekako sodeluje pri vzgajanju in izobraževanju naših otrok, v nekaterih primerih v večji meri kot družinski člani. Zato imajo vsi radijski in zlasti televizijski delavci izredno pomembno nalogo in veliko moralno odgovornost, da s svojim poročanjem ter s pripravo sporedov in oddaj primerno seznanijo, dostojno zabavajo in učinkovito vzgajajo mladi rod. Starši pa ravnajo prav, da otrokom privzgojijo čut, da preudarno izbirajo televizijske oddaje in da po končani oddaji televizor enostavno zaprejo.
M.B.
Nenadna smrt
predsednika senata
V	zadnjih dneh pred razpustom sedanjega parlamenta se je dosti omenjalo ime Tommasa Morlina, predsednika senata, ki mu je Pertini poveril nalogo, naj ugotovi stališča posameznih strank glede zadnje vladne krize. Morlino je za to uporabil dva dni in nato Pertiniju sporočil, da je vladna kriza brezizhodna.
Tri dni nato je Morlino nenadoma umrl zaradi srčne kapi. Bil je star 57 let, po rodu pa iz Matere (dežela Bazilikata). Ze v mladosti se je vključil v vrste DC in počasi zavzemal vedno višja mesta v strankini hierarhiji. Trikrat je bil minister, od
1981 podpredsednik senata, od decembra
1982 pa njegov predsednik, ko je nasledil Fanfanija, ki je prevzel predsedstvo vlade. Senator Morlino je bil v političnih krogih zelo spoštovana osebnost, predvsem zaradi svojih človeških vrlin, pa tudi svoje temeljite izobrazbe. Pokopali so ga v ponedeljek 9. maja z uradnimi slovesnostmi.
Že dalj časa je bilo znano, da bodo 26. junija pri nas volitve. Šlo je za deželne volitve v Furlaniji-Julijski Benečiji in za pokrajinske volitve na Goriškem. Ti dve volilni srečanji sta že sami po sebi kar se da pomembni. To velja posebej za deželne volitve, saj gre za obnovitev zakonodajnega telesa, ki je tudi za slovensko narodno skupnost pri nas silno pomembno. Svojo težo pa ima tudi pokrajina, čeprav ima seveda drugačne in manjše pristojnosti, vendar je njena vloga že moralno oz. simbolično in promocionalno važna. Prejšnji teden pa je prišla še nenadna, čeprav pričakovana vest o razpustu obeh zbornic in s tem v zvezi razpis parlamentarnih volitev prav tako za zadnjo nedeljo v juniju.
PARLAMENTARNE VOLITVE
V	teh bežnih vrsticah se bomo nekoliko pomudili ob volitvah in njih odrazu pri slovenski manjšini v Italiji. Če omenjamo najprej parlamentarne, tj. politične volitve, je to tudi naravno. Tu gre za obnovo parlamenta in torej za splošno reševanje velikih problemov države. Res da imamo tudi vsi državljani enake pravice in dolžnosti sodelovanja pri tem, zato se tudi manjšina ne more temu odtegniti. Obe-
nem pa je prav parlament tisti naravni pristojni forum, kjer se razpravlja o bodočem zaščitnem zakonu za našo manjšino in je zato to še toliko važnejše.
Kako gledamo Slovenci na politične volitve? Gotovo je, da tudi mi ne moremo pri njih stati ob strani. Njih važnost in vloga sta nedvomno vsakemu zrelemu in odgovornemu državljanu jasni. Drugo je seveda vprašanje, kaj naj kot slovenski človek v Italiji — posebej v zamejstvu — naredi.
Pri upravnih in deželnih volitvah se ti problemi ne postavljajo v enakem smislu, saj lahko naš volivec s svojim glasom z gotovostjo odloči o izbiri svojega predstavnika v občinski, pokrajinski oz. deželni svet. Že pred leti je prišlo pri nas do različnih rešitev, tako na Tržaškem kot na Goriškem (da o videmski pokrajini ne govorimo). Tedaj so naši politični organizmi svetovali včasih podporo večinski stranki včasih belo glasovnico, včasih pa je že prišlo do samostojnega nastopa. Posebej po ustanovitvi deželne Slovenske skupnosti (po letu 1975) pa so nato za demokratične Slovence tudi zadevne odločitve postale bolj enotne. V poštev je prišla tudi videmska pokrajina z Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino ter Rezijo.
Zaostritev italijansko - aroentinskih odnosov
■	Kongregacija za verski nauk, ki jo vodi nemški kardinal Joseph Ratzinger je izobčila iz Cerkve »zaradi krivoverstva in razkola« skupino vernikov iz Siene, ki jo vodi neki obrtnik, po imenu Pietro Babini, in kateremu njegovi pristaši pripisujejo čudežna ozdravljenja. Pridružil se jim je tudi neki župnik iz sienske nadškofije. Skupina je zavrgla vsako cerkveno avtoriteto in se izživlja v svojskem misticizmu.
Ko je argentinska vojaška vlada objavila sporočilo, da jc vse tiste, ki so izginili v Argentini v času boja zoper levičarsko gverilo (»desaparesidos«) treba smatrati za mrtve, je predsednik Italije Per-lini spontano in prav nič diplomatsko odgovoril na to sporočilo z brzojavko, ki jo je poslal v Buenos Aires in v kateri je med drugim rečeno: »Avtorji sporočila so se s svojim grozljivim cinizmom izobčili iz civiliziranega človeštva... V svojem imenu in v imenu italijanskega ljudstva izražam ogorčenje nad tem krutim teptanjem temeljnih človekovih pravic.«
Na to brzojavko so v Buenos Airesu reagirali z uradno protestno noto, v kateri pravijo, da je italijanski predsednik v svoji brzojavki žalil argentinsko čast in se nezakonito vmešal v argentinske notranje zadeve. Toda Pertini se ni dal ugnati. Ponovno je s pismom odgovoril predsedniku Argentine generalu Bignoneju: »Med žrtvami so tudi Italijani (bilo naj bi jih 407), torej imam pravico protestirati. Poleg tega je Argentina podpisala listino iz San Francisca o človekovih pravicah. Njeni voditelji so zato pred vsem svetom odgovorni za njih kršenje... Začudeno se sprašujem, da vi (predsednik Bignone), pošten človek in vzoren častnik, branite druge častnike, ki so s hudimi zločini onečastili uniformo, ki jo vi nosite z dostojanstvom. Ne zanima me, zakaj drugi voditelji držav niso čutili potrebe protestirati tako kot sem jaz. Tem slabše zanje! Vsakdo se odziva tako kot mu narekuje srce!«
Toda prerekanja s tem še ni bilo konec. Potem ko je argentinska vlada odpoklicala iz Rima svojega veleposlanika vi-ceadmirala Rodolfa Luchetto, se je oglasil argentinski zunanji ministe Juan Aguir-
Dokument seuemoameriških skofou
Severnoameriški škofje, ki so se zbrali
4.	maja v Chicagu, so z 238 glasovi proti
9	sprejeli dokument pod naslovom »Izziv miru, božja obljuba in naš odgovor«. V tem dokumentu obsojajo vse vrste jedrskega orožja, kakršen koli jedrski spopad in zahtevajo takojšnjo zamrznitev atomskega orožja, čemur se upira Reaganova vlada češ da bi to koristilo Sovjetski zvezi. Prvo besedilo tega dokumenta so škofje sprejeli že lani v novembru, a je naletelo na oster odpor zvezne vlade v Wash-ingtonu. Besedilo so nato nekoliko omi-
lili, a ga v Chicagu zopet zaostrili z izjavo, da je uporaba jedrskega orožja povsem nemoralna in da se ga nikdar ne sme uporabljati. Eden od devetih škofov, ki so glasovali proti, msgr. Hannan, svoj čas vojaški kaplan v ameriški armadi, ki je zasedla Berlin, je v zvezi s tem dokumentom dejal: »Ce bi se držali v zadnji vojni tega dokumenta, bi morali prenehati z vojno zoper Hitlerja, ko so začeli umirati zaradi vojaških napadov civilisti. Odpoved jedrskemu orožju bi ZDA onesposobila za pravično vojno proti SZ.«
re Lanari in dejal, da bo vojaška hunta vso zadevo preudarila z umirjenostjo, toda ne more pa sprejemati »lekcij« od nikogar. Italija je do sedaj vselej dobila pojasnila o izginulih, ko je zanje vprašala v obzirni in revervirani obliki. Tokrat pa je hotela zadevo politično izkoristiti.
Italijo in Argentino vežejo posebni odnosi, saj živi v Argentini nad pet milijonov oseb italijanskega porekla. Mnogi imajo obojno državljanstvo. Tudi imajo italijanska podjetja v Argentini velike posle in zato velike interese. Toda že novembra lani so se odnosi močno poslabšali. Italijanski tisk je objavil spisek več kot 300 Italijanov, ki so izginili v času vojaške diktature. Parlament je tedaj poslal v Argentino posebno delegacijo, ki naj bi raziskala, kaj se je s temi Italijani zgodilo. Predsednik Pertini je že ponovno sprejel matere teh argentinskih »desapa-recidos«, sodišče v Rimu pa je uvedlo preiskavo, ali ni morda italijanska diplomatska služba v tem vprašanju ravnala malomarno.
Seveda v Italiji tudi to pot nekateri Pertinija kritizirajo, da se je spustil na področje, ki ni njegovo. Toda večina političnih strank je njegovo ravnanje podprla. Tudi deseterica držav Evropske gospodarske skupnosti je dala v Bonnu izjavo, da argentinski odgovor na zadevo o izginulih ni ne zadosten niti ne sme biti dokončen.
Oglasil se je tudi »L’Osservatore Romano«, uradno vatikansko glasilo ter obsodil stališče vojaške vlade, ki sicer priznava »pomote«, a hoče obenem zadevo zaključiti. Nepodpisani pisec ugotavlja, da tako stališče povzroča le novo zaostrovanje in nova zaskrbljujoča vprašanja.
Pa tudi sv. oče je smatral za primerno, da povzdigne svoj glas. Pri splošni avdienci na trgu sv. Petra v sredo 4. maja je omenil dramo izginulih, ki je v teh dneh dobila svetovni odjek ter izrazil svojo solidarnost s prizadetimi družinami, kar pa predstavnic teh družin, ki se mudijo v Italiji ni zadovoljilo. »Zahtevamo od papeža,« je dejala ena izmed njih, »da javno zahteva osvoboditev vseh, ki so še živi.« In dodala: »Cerkev v Argentini se ni izkazala. Le šest od 82 škofov nas je v celoti podprlo.« Toda škofje imajo za tako stališče utemeljene razloge, ki zunanjemu svetu niso pobliže znani, znani pa so domačemu prebivalstvu, ki se še vedno z grozo spominja nastopov levičarske gverile in objokuje žrtve, ki jih je povzročila.
Imeli smo že dvakrat samostojen nastop za politične volitve in sicer leta 1976, samo kot SSk, leta 1979 (predčasne volitve) pa s Furlanskim gibanjem. Isto leto pa je SSk nastopila še na prvih evropskih volitvah z znakom valdostanskega leva.
Kaj pa sedaj? V našem političnem življenju, zlasti v zadevi manjšinske zaščite ni velikih novosti ali posebnih premikov. Vsedržavne stranke, tudi vse tiste, ki so vložile zakonske osnutke o tem problemu (DC, PCI, PSI) niso pokazale nikake politične volje za dejanski premik celotne zadeve z mrtve točke, do katere je prišlo v senatu. Zato bi bilo težko odločevati se za eno ali drugo izmed njih, in to tudi brez ozira na ideološke razloge.
Kot znano se Slovenska skupnost stalno naslanja na pojem samostojnega političnega nastopa, od upravnih volitev do vseh ostalih, tudi političnih. Ni še uradno sprejela določenih sklepov, vendar kaže, da se bo odločila za samostojni politični okvir tudi v tem primeru. Saj drage poti vsaj v tem trenutku skoraj ni.
DEŽELNE IN POKRAJINSKE VOLITVE
Pred nami pa so še drage, morda za neposredno in vsakdanjo problematiko manjšine še pomembnejše volitve — deželne in pokrajinske na Goriškem. Pri obeh gre za važno soočanje z najpomembnejšimi zadevami, ki zanimajo našo narodno skupnost. Gre predvsem za to, da si tudi na teh volitvah Slovenci izbojujemo svoje pristne izvoljene predstavnike, ki samostojni in brez vsakršnega pokroviteljstva vsedržavnih strank lahko resnično zastopajo naše manjšinske interese in pravice.
Volitve za deželni svet Furlanije-Julijske Benečije letos sovpadajo z dvajsetletnico ustanovitve avtonomne dežele. To zakonodajno telo je brez dvoma eno najvažnejših za našo manjšino in zato je prisotnost samostojnega slovenskega političnega predstavništva v njem tem pomembnejša. Res naša dežela nima posebnih pristojnosti v manjšinski zakonodaji, vendar pa je znano, da je kljub temu že v zadnjih letih sprejela vrsto zakonov in ukrepov v korist slovenske narodne skupnosti.
Pri vsem tem je še posebej pomembno dejstvo, da prav v deželnem sklopu pravzaprav pridemo v poštev vsi Slovenci od Trsta do Trbiža, saj smo prav tu združeni v eno samo administrativno in zakonodajno telo. Slovenska skupnost ima v tem svetu svoje mesto že od vsega začetka, namreč od leta 1964. Prav zato ne smemo dopustiti, da bi to mesto kdaj izgubili, saj je edini pristen glas slovenskih zahtev in teženj, nevezan na višja rimska strankina vodstva.
Pokrajinske volitve na Goriškem sodijo tudi v okvir letošnjih političnih obveznosti. Delovanje pokrajinskih uprav je zadnja leta morda dobilo neko drugačno fiziognomijo; izgubile so nekatere prejšnje pristojnosti, postale pa so vmesno telo med deželo in občinami. Zato tudi njih vloga danes drugače izzveni. Na vsak način pa je to organ, ki ima svojo težo, tako na političnem kot sploh vsem javnem področju. Tudi tu je bila edina slovenska stranka skoraj vedno prisotna. Zadnja leta je prav zastopniku Slovenske skupnosti zaupana nelahka vloga odbornika za kulturo in šolstvo. Prepričani smo, da bo zato tudi tu naša javnost znala pravilno upoštevati in ceniti dosedanje delovanje slovenske stranke in potem seveda tudi potegniti primerne zaključke.
Bližnje volitve morajo torej tudi za nas vse kot pripadnike slovenske manjšine pomeniti važen mejnik, na katerem bomo ponovno dokazali svojo predanost idealom, ki so vedno vodili samostojno slovensko politično gibanje v zamejstvu — v prvi vrsti SVOBODI, DEMOKRACIJI in SLOVENSTVU! Le tako bo naš pristop k tem volitvam pozitiven, resen in odgovoren.
Spectator
Besede, ki n ne Sledijo delanja Slovenskiprazni k v Devinu
Na Koroškem so Slovenci, kot je znano, organizirani v dveh političnih organizacijah: v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) in v Zvezi slovenskih organizacij (ZSO). Prva vključuje predvsem krščansko usmerjene Slovence, druga pa levo opredeljene. Člani vodstva ZSO so tudi aktivisti avstrijske socialistične stranke (SPO), čeprav je ta do slovenskih zadev vse prej kot naklonjena.
Pričujoči zapis je nastal ob branju člankov, ki jih je zadnje mesece objavil »Naš tednik«, glasilo NSKS v zvezi s stališči, dejavnostjo in politično opredelitvijo ZSO na zadnjih avstrijskih državnozborskih volitvah (bile so 24. aprila).
Naj najprej povemo, da vzdržujeta ti dve slovenski politični grupaciji, čeprav svetovnonazorsko različno usmerjeni redne stike, ko gre za pravice slovenske manjšine in njen narodnostni obstoj. Kot poroča »Naš tednik« (NT) 4. novembra lani, je NSKS te stike potrdil na seji v lanskem oktobru pred občnim zborom svoje organizacije. V tej številki beremo ob koncu uvodnika: »V preteklosti je slovenska narodna skupnost zgubila že marsikaterega pripadnika slovenske manjšine, ker smo bili med seboj premalo demokratični in so se nekateri borili pod plaščem narodnega slogaštva za osebne stran-karskopolitične ali ideološke interese. Zato je NSKS za vsestransko, enakopravno, odkrito in pošteno sodelovanje z ZSO.« To načelo je s svoje strani podčrtal na občnem zboru tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc.
Pa poglejmo sedaj, kako je levičarska ZSO to odkrito in pošteno ponudeno sodelovanje s strani krščansko usmerjenih koroških Slovencev sprejela!
NT z dne 16. decembra 1982 poroča o razgovorih, ki sta jih imela predsednika NSKS dr. Grilc in ZSO inž. Wieser s predstavniki treh vseavstrijskih strank, tj. socialistov, Ljudske stranke in svobodnjaške liberalne stranke. Te tri stranke so pred časom sklenile tristranski pakt, da bodo do zahtev koroških Slovencev vedno enotno nastopale, česar se tudi zvesto držijo. In so enotne v zavračanju vseh slovenskih zahtev. V zvezi s temi razgovori je inž. Wieser med drugim dejal, »da se bo morala slovenska narodnostna skupnost na Koroškem v naslednjih letih zanašati predvsem na sebe, kajti od koroških strank žal ni nič pričakovati«.
Dne 30. decembra 1982 poroča NT ob 14. koroških kulturnih dnevih: »Tudi predsednik ZSO Feliks Wieser je zavzel na teh dnevih zelo trdo stališče proti koroškemu deželnemu glavarju Wagnerju« (ki je socialist, op. pisca). Glede bodočih parlamentarnih volitev pa je Wieser dejal: »Kriterij za volivno odločitev mora biti ta, kaj stranke (avstrijske namreč) naredijo za slovensko narodnostno skupnost.«
NT z dne 3. marca 1983 prinaša v poročilu o informacijskem večeru Wieserjevo izjavo: »ZSO pozdravlja pozitivno stališče Alternativne liste (AL) do etničnih manjšin v Avstriji.« In v nadaljevanju: »Mi kot nadstrankarska narodna organizacija (dejansko pa tesno povezana z avstrijsko socialistično stranko, op. pisca) smo pravzaprav mnenja, da se v strankarsko politično volilno ali pa predvolilno kampanjo nočemo vtikati.« Kljub tej nadstrankarski opredelitvi pa je ZSO postavila zahtevo po delegatu, ki naj bi ga imela v AL.
NT poroča 24. marca letos o občnem zboru Kluba slovenskih občinskih odbornikov, na katerem so razpravljali o državnozborskih volitvah ter soglasno podprli Alternativno listo ter določili za slovenskega kandidata Mira Kerta iz Pliberka. »Na tem občnem zboru je podpredsednik ZSO šolski ravnatelj Kukavica dejal, da se omenjena organizacija ne bo pri teh volitvah izrekla za nobeno stranko, hkrati pa opozarja svoje člane, ali je možno voliti stranke, ki predstavljajo tri-strankarski pakt.«
Dne 14. aprila je NT objavil zelo nejasno izjavo ZSO o volitvah, ki nima ne repa ne glave. Pač pa zasledimo v »Primorskem dnevniku« od 16. aprila obširno izjavo ZSO glede avstrijskih parlamentarnih volitev. Začenja se z mastnim naslovom: »ZSO ne podpira nobene državne stranke.« V nadaljevanju je rečeno med drugim: »ZSO smatra, da se bodo koroški Slovenci opredelili pri volitvah lahko po splošnih družbenopolitičnih konceptih strank kot tudi po tem, kako se posamezna stranka ali volilna grupacija opredeljuje do našega narodnostnega vprašanja. ZSO vidi v nastopu volilnih grupacij izven tristrankarskega sporazuma elemente, ki bi lahko vnesli v notranjepolitično življenje več dinamike in demokratičnosti in tako vplivali na nadaljnji družbeni razvoj... Čeprav v izjavi nista posebej
omenjeni, je jasno, da gre pri teh volilnih grupacijah za komunistično partijo Avstrije in Alternativno listo, ki jo podpira Koroška enotna lista (KEL) in NSKS.«
NT dne 28. aprila. V tej številki najdemo povolilno izjavo, ki jo je podal predsednik ZSO Wieser. Dobesedno iz nje povzamem: »Za slovensko narodno skupnost na Koroškem v prihodnjih letih ne bo nič lažje uveljavljati in boriti se za narodne pravice, zato ZSO računa v prvi vrsti na samopomoč in akcijsko enotnost obeh osrednjih organizacij kot gibalo napredka in garanta našega nadaljnjega obstoja in razvoja.«
Da tu pregled izjav in stališč ZSO do avstrijskih volitev kot jih je objavil NT. Wieser, kot se zdi, računa na akcijsko enotnost med njegovo organizacijo in NSKS za nadaljnji razvoj koroških Slovencev. NSKS pa bo moral po mojem mnenju skrbno preveriti, do kod lahko sega ta enotnost. Zlasti bi moral preveriti, kako se je ta »enotnost« izkazala na zadnjih volitvah.
V	ljubljanskem »Delu« z dne 7. maja najdemo pod naslovom »Koroški Slovenci so proti načrtovani vladni koaliciji« (socialistov in liberalnih svobodnjakov) v sredini članka: »Člani vodstva ZSO, ki so hkrati aktivisti socialistične stranke (podčrtali mi), so poudarjali, da je ta osip (slovenskih glasov za socialiste) tudi posledica restriktivne manjšinske politike deželnega glavarja Leopolda Wagnerja...« Jaz bi pa rekel, da je prelahko, zvračati vso krivdo na eno osebo in ne na celotni aparat stranke. V nadaljevanju članka beremo: »Slovenski socialisti (ki so obenem člani ZSO, op. pisca) si bodo v okviru SPO (avstrijske socialistične stranke) še naprej prizadevali za uveljavitev manjšinskih pravic.«
Tu je povedano vse. ZSO se misli še naprej naslanjati na stranko, ki Slovencev ne mara. Zato tudi ni podprla NSKS v njegovi opredelitvi za Alternativno listo. Še več! Njeni člani so v pretežni večini oddali svoj glas prav za avstrijske socialiste. Se druga osrednja organizacija zaveda neiskrene igre, ki jo na račun akcijske enotnosti koroških Slovencev zganja ZSO? In je pripravljena potegniti logične zaključke? Le kako naj ZSO uspešno zagovarja slovenske pravice pred stranko, ki ji mora služiti, če hočejo njeni člani ohraniti ugodnosti, ki jim jih nudijo avstrijski socialisti?
Če prenesemo povedano na naše kraje, potem najdemo podoben položaj. Del Slovencev bo volil PSI, čeprav je ta stranka mrzla do slovenskih zahtev. Spomnimo se na Craxija, ki ni dovolil, da bi se na zborovanju v Trstu v njegovi pri-čujočnosti govorilo slovensko. Spomnimo se, da je PSI v tržaškem občinskem in pokrajinskem odboru povezana z Listo za Trst, ki je izrazito protislovenska. Spomnimo se na razna glasovanja, kot npr. v Gorski skupnosti, ko je PSI Slovencem obrnila hrbet. Le zakaj vztrajati na političnih zavezništvih, ki Slovencem ne prinašajo nobene koristi? Koroška ZSO je dokaz za to!
Remo Devetak
Seja deželnega tajništva SSk
V	četrtek 5. maja je bila v Jamljah seja deželnega tajništva SSk, ki je vzelo v pretres vse glavne teme sedanjega političnega trenutka. Predsednik Rafko Dolhar in tajnik Andrej Bratuž sta obširno poročala v zvezi z zadnjim razvojem, posebej po razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev. Tako se tudi za Slovensko skupnost postavljajo novi problemi in naloge, ki jih bo morala v najkrajšem času rešiti. Posebej je izzvenela skupna težnja po takih izbirah in odločitvah, ki bodo jasno odražala samostojni politični okvir. O vsem tem pa mora nazadnje odločati deželni svet stranke.
Deželno tajništvo je nadalje obravnavalo vse bližnje priprave na deželne volitve. Govor je bil o sestavi kandidatnih list in o kriterijih za kandidature zlasti v videmski in pordenonski pokrajini. Kot znano se za liste v Trstu in Gorici poverja tudi oba pokrajinska sveta stranke, ki o tem razpravljata in odločata. Vse sklepe posameznih pokrajinskih tajništev pa mora dokončno odobriti deželni svet stranke.
Posebej je deželno tajništvo pretresalo možnosti za čim večjo prisotnost na vseh področjih dežele, zlasti v videmski pokrajini. Zato je tudi navezalo potrebne stike na krajevni ravni.
Slovenska skupnost je zato določila vse potrebne korake, ki jih mora v skladu z volilnimi termini podvzeti. V kratkem bo pripravila vse potrebno za operativno vodenje volilne kampanje, v katero bo posegla z vsemi svojimi silami.
V	nedeljo 8. maja so v Devinu poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo po pisatelju Josipu Jurčiču. Poimenovanje ni naključno, saj si je prav Jurčič zamislil to našo obmorsko vas za domovino Lepe Vide, tiste Lepe Vide, ki predstavlja v zgodovini slovenske literature enega najdražjih simbolov.
Pripravljalni odbor za poimenovanje je ob tej priložnosti poskrbel za bogat kulturni spored. V nabito polni telovadnici novega šolskega poslopja, kjer se je zaradi slabega vremena odvijala manifestacija, se je najprej predstavil dekliški zbor Devin, ki je pod vodstvom Hermana Antoniča pozdravil prisotne z Maličevo Zdravljico. Dekleta so nato še ubrano zapele pesmi črički in Cuk se je oženil v priredbi zamejskih skladateljev I. Ote in U. Vrabca.
Številne goste in predstavnike oblasti je nato pozdravil ravnatelj Stanko Škrinjar, ki je obenem orisal razvoj in današnje stanje slovenske šole v zamejstvu. Sledili so uradni pozdravi. Župan devin-sko-nabrežinske občine Albin Škerk je poleg pozdravov in čestitk izrazil željo, da bi naši otroci v tem šolskem poslopju do-raščali v trdni narodni zavednosti in v duhu prijateljstva in sožitja do večinskega naroda. Svoj pozdrav sta še prinesla
■ Po skoro treh mesecih terorističnega mirovanja je v Rimu spet prišlo do krvavega atentata, katerega žrtev je postal 56-letni Gino Giugni, profesor delovnega prava na rimski univerzi. Atentat sta izvršila dva mlada človeka, fant in dekle ter profesorja s streli ranila v ramo, koleno in stegno. K sreči streli niso prizadeli življenjsko važnih organov. Odgovornost za napad si je prevzela »komunistična borbena stranka«. Zakaj si je izbrala za svojo žrtev prav tega profesorja, se da sklepati iz vloge, ki jo je imel prof. Giugni v zadnjih letih pri snovanju dogovorov med vlado, delodajalci in sindikati. Fan-fanijeva vlada je mnogo storila za izboljšanje odnosov med delavci in delodajalci, obenem pa jih tudi opozorila, da morajo sami prispevati k reševanju gospodarske krize.
■ V Parizu je v petek 6. maja prišlo do hudih uličnih nemirov, ki so nastali iz demonstrativnega pohoda, na katerega je pozvalo združenje srednjih in malih podjetnikov, ki šteje 6 milijonov članov. Kakih 20.000 demonstrantov ni samo vzklikalo zaper predsednika Mitteranda in gospodarsko politiko vlade, temveč se je tudi spopadlo s policijo. Pri tem je bilo več kot sto ranjenih, na desetine aretiranih, po ulicah pa goreče barikade, oblaki solzilnega plina, zažgani avtomobili, poškodovani avtobusi, razbite telefonske govorilnice in izložbe.
■ Predsednik francoske republike Mit-terand je obiskal Peking, kjer je imel razgovore z ministrskim predsednikom Čao Dzijangom in voditeljem LR Kitajske Deng Xiaopingom. Francija je bila prva zahodnoevropska država, ki je že leta 1966 pod De Gaullom priznala komunistično Kitajsko. V razgovorih je bilo rečeno, da je goslodarsko-tehnično sodelovanje med obema državama nezadostno in da bi bila potrebna večja medsebojna odprtost. Kar sc pa tiče Kampučije, Francija še ni pripravljena kljub vietnamski zasedbi te države priznati kampučijske koalicijske vlade, ker v njej še vedno prevladujejo rdeči Kmeri (ki jih podpira Kitajska), »ti pa so, ko so bili na oblasti, izvajali krvav režim, ki ga ni mogoče opravičiti v naših' očeh«.
■ Tudi v Vel. Britaniji bodo imeli parlamentarne volitve. Čeprav se bi sedanja zakonodajna doba britanskega parlamenta končala šele čez 11 mesecev, je smatrala ministrska predsednica Thatcherjeva koristno za konservativno stranko, ki ji načeluje, da gre na volitve že sedaj. Volitve bodo v četrtek 9. junija.
■ Severnoameriški državni tajnik George Shultz je po dvotedenskem prizadevanju, ko je neprestano potoval med Jeruzalemom in Bejrutom, dosegel od izraelske vlade, da sprejme njegov mirovni načrt, toda s pridržki, ki zlasti zadevajo varnost na jugu Libanona. Izrael tudi vztraja na pogoju, da se bodo njegove sile z juga države umaknile istočasno z umikom Palestincev in Sircev iz severovzhodnega Libanona. Shultz je nato odpotoval v Damask, da na ta sporazum pristane tudi Sirija, v čemer pa ni uspel. Sam je dejal ob odhodu iz Damaska: »Sedaj se bo moral Libanon neposredno pogajati s Sirijo in Palestinci o umiku nji-
podpredsednik občinske skupščine Grosuplje Jože Intiher in pa Uroš Lampert, dijak z Muljave, Jurčičeve rojstne vasi.
Slavnostni govornik na nedeljskem poimenovanju je bil pisatelj Boris Pahor. V svojem govoru je predvsem poudaril pomen, ki ga v življenju vsakega človeka ima materin jezik. Prav v ljubezni in spoštovanju do lastnega jezika ter v težnji po ohranjanju materine besede vidi Pahor sestavni del človekovega bistva. In tu predstavlja šola tisto inštitucijo, ki ne samo ohranja, temveč tudi uveljavlja materin jezik in z njim vso kulturno dediščino. Boris Pahor se je nato zaustavil še na vlogi, ki jo je v teku zgodovine slovenske literature odigrala Primorska. Prav ta najzahodnejši del slovenskega ozemlja je dal naši književnosti mnogo odličnih pesnikov in pisateljev. Primorske pa ne predstavljajo samo imena naših umetnikov; izraziteje in globlje je svojo prisotnost zarezala v slovensko literaturo s svojo življenjsko in narodnostno problematiko. Tu lahko pomislimo na Bevkov roman Žerjavi, na tisto trpko resnico iz začetka tega stoletja, ki je prisilila mnogo naših slovenskih žena, da so zapuščale svoj dom in šle za dojilje v Egipt. Vendar ni grenka usoda teh premnogih Lepih Vid strla slovenske besede na Primorskem, na-
hovih čet. Bodo to zelo težka pogajanja. Spoznal sem, da je na Bližnjem vzhodu vse težko.« Shultz je iz Sirije odpotoval v Saudsko Arabijo, se nato za kratek čas ustavil v Jeruzalemu in nato nadaljeval pot v Pariz.
■ Zahodnonemški kancler Kohl je v zveznem parlamentu razložil programske točke svoje vlade za prihodnja štiri leta. V notranji politiki bo imel prednost boj zoper brezposelnost, v zunanji pa zvestoba atlantskemu zavezništvu. »Smo na strani svobode,« je dejal. »Mir zahteva prijatelj-stv.o z Zahodom in sporazumevanje z Vzhodom. Sami nismo sposobni odpraviti delitve dveh Nemčij, lahko pa jo naredimo bolj znosno in manj nevarno.« Kohl je še omenil, da bo na povabilo sedanjega sovjetskega voditelja Andropova 4. julija obiskal Moskvo.
■ Zaradi eksplozije metana je prišlo v hotelu »Washington« v evropskem delu Carigrada do požara, ki je povzročil 42 mrtvih in kakih 60 ranjenih. V hotelu je prenočevalo 131 oseb, zvečine turistov. 50 od njih je bilo Grkov, 40 Avstrijcev. Večina je umrla zaradi zadušitve.
■ Preusmerjevalci, 5 moških in ena ženska, so prisilili pilota kitajskega letala, da je pristalo v Seulu v Južni Koreji. Kitajske oblasti so zahtevale, da Južna Ko-deja poleg letala, posadke in potnikov vrne tudi preusmerjevalce, a so končno pristale na to, da jih sodijo po južnoko-rejskih zakonih.
Binkošti - misijonski dan bolnikov
Binkošti so bile že zdavnaj določene, naj bi ta dan naši bolniki in ostareli svoje trpljenje in molitve darovali za uspeh misijonov. Mnogokje se ta dan prirejajo tudi srečanja z bolniki v skupinah ali s posamezniki. Duh resnice in ljubezni sc ta dan še močneje razliva po Cerkvi in vseh njenih članih.
Priporočimo ta dan bolnim in ostarelim, naj radi tisti duhovni zaklad, ki si ga pred Bogom nabirajo zaradi svojega trpljenja in potrpežljive vdanosti v božjo voljo, velikodušno darujejo Bogu za uspeh misijonov. Saj je prvi namen sv. očeta ob svetem letu odrešenja, za katertga naj bi kristjani molili po njegovem imenu, ravno ta, da bi se blagovest o Kristusovem odrešenjskem delu razlila na vse narode. Ta namen bodo še posebej podprli naši trpeči bratje in sestre, ki bodo velikodušno molili in trpeli za misijonsko delo Cerkve.
Težave v ekumenskem gibanju
Kardinal Willebrands, predsednik Tajništva za zedinjenje kristjanov je dejal, da je prišlo ekumensko gibanje na kritično točko. Po dolgih letih razgovorov je sedaj treba priti do konkretnih odločitev. Težave pa so v tem, ker vidijo nekateri edinost med kristjani v uniformiranosti, drugim pa zadostuje le skupen boj proti krivicam v svetu. Kardinal svari glede zedinjenja kristjanov pred neutemeljenim optimizmom pa tudi pred skušnjavami črnogledosti.
sprotno, mogoče so prav ta in druge nevarnosti močneje utrdile narodno zavest.
Na nedeljskem slavju so nato odkrili doprsni Jurčičev kip, delo akademskega kiparja Franceta Goršeta, in ploščo na pročelju šole. Ploščo in kip je nato blagoslovil domači župnik msgr. I. Kretič.
Kulturni program se je nadaljeval z nastopom otrok devinskega otroškega vrtca. Občinstvu so se nato predstavili osnovnošolci, ki so javnost navdušili z veselo pesmijo in s folklornim plesom. Tudi devinski skavti so za nedeljsko slovesnost pripravili svojo točko. Skavtinja Katarina Legiša je prebrala odlomek iz Jurčičeve povesti Lepa Vida. Ob koncu je ubrano zapel nekaj pesmi še moški zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Nato sta oba nastopajoča zbora, moški in dekliški, skupaj zapela pesem Eno devo le bom ljubil, ki jo je uglasbil Hrabroslov Volarič, nekdanji učitelj v Devinu. Kulturni spored se je zaključil z nastopom ansambla učencev nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine, ki je predstavil tri narodnozabavne motive.
Omenimo naj še, da je pripravljalni odbor za poimenovanje devinske šole izdal brošuro z naslovom »Devin - dom Lepe Vide«. Brošura vsebuje prispevke o življenju in delu Josipa Jurčiča in o motivu Lepe Vide v slovenski književnosti, nato nekaj podatkov o zgodovini Devina in okolice, o zgodovini župnije sv. Janeza v šti-vanu pri Devinu, o zgodovini kulturnega in prosvetnega delovanja na tem področju ter o zgodovini devinskega vrtca in šole.
ZAHVALA
Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Devinu po Josipu Jurčiču se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je slovesnost lepo potekala. Posebno se zahvaljuje slavnostnemu govorniku pisatelju Borisu Pahorju, županu Albinu Skerku, msgr. Ivanu Kretiču, didaktičnemu ravnatelju Stanku Škrinjarju in vsem nastopajočim. Nadalje se zahvaljuje staršem u-čencev za njihovo požrtvovalno sodelovanje, vzgojiteljici otroškega vrtca in učiteljicam osnovne šole, ki so poleg nastopa otrok pripravile razstavo in izdale šolski list. Pripravljalni odbor prosi za razumevanje mnoge cenjene goste in predstavnike raznih ustanov ter oblasti, ker jim ni mogel zaradi slabega vremena priskrbeti primernega prostora v telovadnici devinske šole.
EvMtičiii kongres v Milanu
Evharistični kongresi, ki so bili v no vejšem času vpeljani v življenje Cerkve kot poseben javni izraz češčenja Evhari stije, naj bi bili kot nekakšen »shodi, h kateremu določena skupnost povabi celotno krajevno Cerkev, ali kakšna krajevna Cerkev povabi druge Cerkve iste pokrajine ali naroda ali tudi vsega sveta, da bi vsi- skupaj evharistično skrivnost pod kakšnim posebnim vidikom bolje spoznali in da bi jo javno počastili povezani v ljubezni in edinosti.
Taki kongresi morajo torej biti resnično znamenje vere in ljubezni v tem, da se jih v celoti udeleži krajevna Cerkev, pa se ji pomenljivo pridružijo tudi druge Cerkve.
V soboto 14. maja s sveto mašo na trgu pred stolnico v Milanu se bo začel 20. italijanski evharistični kongres, ki ima za temo »Evharistija v središču skupnosti in njenega poslanstva«.
Pri pripravljanju kongresa, ki je trajalo več časa, so si prizadevali za poglobljeno katehezo o Evharistiji, za bolj dejavno udeležbo pri svetem bogoslužju in za iskanje pomoči in za izvajanje socialnega dela za dvig človeka ter za potjeb-no razdelitev dobrin, tudi časnih, da bi se evangeljski kvas povsod širil od evharistične mize kot dejavnik za graditev sedanje družbe in kot jamstvo za bodočo.
Na kongresu, ki bo trajal do nedelje 22. maja popoldne, bo obhajanje Evharistije središče in vrhunec; opravila božje bese de, katehetična zborovanja in javni shodi bodo težili za tem, da bodo postavljeno temo globlje razmislili in jasneje pokazali praktične vidike, po katerih bi jo mogli uresničiti v življenju.
V petek 20. maja popoldne bo prišel v Milan sv. oče Janez Pavel II., ki bo še isti večer pridigal med uro češčenja pred Najsvetejšim v milanski stolnici. V soboto 21. maja bo sv. oče opravil razne obiske in se srečal s semeniščniki, z mladimi, z delavci in oblastmi. V nedeljo 22. maja se bo sestal s kulturniki na Katoliški univerzi Srca Jezusovega, z ekonomskimi operaterji na milanskem velesejmu, z bolniki. Kongres bo papež zaključil s sv. mašo ob 19.30 (Ouartiere Gallaratese).
OKNO V DANAŠNJI SVET
En mesec prigoriških skavtih
Te dni sem dobil v roke zapisnik slovenskih goriških skavtov. Ko sem listal zadnje strani, sem postal prav nevoljen ob razvejani dejavnosti naše največje mladinske organizacije, nevoljen ker javnost o tem ni nič obveščena. Zato si poglejmo važnejše stvari!
1. V prvi polovici aprila smo dobili v roke nov, lično opremljen Mali skavtski priročnik. Pripravila sta ga Mauro Leban in Aleš Lojk s skupino sodelavcev. V u-vodu je skromno zapisano: »Mali skavtski priročnik izhaja v tej prvi, nedokončni, zdaleč nepopolni izdaji, z namenom da vsaj deloma zapolni tisto veliko vrzel, ki jo je v slovenski literaturi pustil že zdavnaj pošel Skavtski priročnik«. Oprema in tisk sta lastna, na zavidanja vredni višini. Priročnik obsega na 110 straneh 9 po-' glavij: vera, skavtizem, življenje na prostem, opazovanje, izražanje, orientacija, signalizacija, prva pomoč in podvig. Strani vsakega poglavja so oštevilčene posebej, ker je predvideno, da se bodo dodajale nove strani in poglavja. Zato je tudi vezan na izviren način. Priročnik je namenjen celotni slovenski zamejski organizaciji (Trst, Gorica).
2. V nedeljo 10. aprila so se v Gorici srečali slovenski tržaški in goriški skavti in se pomerili med seboj v športu. Bilo je nad 200 tekmovalcev v šestih panogah.
3. V soboto 16. aprila zvečer so slovenski goriški skavti pri kapeli nad cerkvijo v Podgori prvič izvedli prestop roverjev in popotnic (tretja veja), to je obred, ki obstaja v obnovitvi obljube izvidnikov in vodnic. Med sv. mašo je ustanovitelj Sivi Medved sprejel v vejo roverjev in popotnic 29 članov in članic; ti so pred vsemi prisotnimi podpisali smernice, ki se jih bodo skušali držati v življenju in dobili tri simbole roverizma: trakce, sv. pismo in svečo. Še pred prestopom so v skavtsko družino sprejeli tri nove odrasle člane.
4. V nedeljo 17. aprila so SGS sodelovali pri Pohodu prijateljstva z rediteljsko službo (40 članov) ter kot udeleženci (140 članov).
5. V soboto 23. aprila so bili v Katoliškem domu izpiti vstopnega reda za novince izvidnike-vodnice. Izpiti srebrne zvezdice za novince volčiče-veverice pa so po treh četah potekali koncem aprila.
6. V nedeljo 24. in ponedeljek 25. aprila je bil v okviru izpopolnjevalnega tečaja za vodnike dvodnevni izlet iz Gorice na Vrh, ki so se ga poleg vodnikov udeležili tudi nekateri mlajši voditelji in novinci roverji. Namen izleta je bil tehnično izpopolnjevanje predvsem glede topografije in pionieristike in pa pogovor o letošnjem taboru.
7. V četrtek 28. aprila je bila v Doberdobu seja vodstva veje volčičev-veveric.
8. V nedeljo 1. maja so bile med mašo na Vrhu obljube novincev volčičev in veveric ter izvidnikov in vodnic. Na skavtski največji praznik — jurjevanje je prišlo tudi veliko staršev in prijateljev. Nekateri so šli na kraj že prejšnji večer s kolesi in tam prespali v hitro postavljenem taboru za 130 oseb.
9. V sredo 4. maja so se predstavniki voditeljev udeležili pokrajinske seje italijanskih prijateljev skavtov (AGESCI) in se pomenili o skupnih akcijah.
10. V četrtek 5. maja zvečer je bila na sedežu 8. redna seja vodstva SGS. Poleg drugega je bil na dnevnem redu pogovor o pripravi na poletni tabor.
N. M.
Z GORIŠKEGA
Skupna seja mladinskih sekcij SSk iz Trsta in Gorice
Pred dnevi sta se zbrali v Jamljah na skupno sejo vodstvi mladinske sekcije Slovenske skupnosti iz Trsta in iz Gorice. Na seji so mladinski predstavniki slovenske stranke obširno razpravljali o skupnem prihodnjem delovanju, ki naj v predvo-livnem času poudari zavzetost mladih za utrditev in uspeh Slovenske skupnosti.
V	ta namen mislita mladinski sekciji pripraviti nekaj samostojnih pobud kot so okrogle mize, prisotnost v tisku, srečanja.
Razgovor se je nato razširil še na druga vprašanja. Tako so mladi predstavniki Slovenske skupnosti razpravljali o predlogu novega statuta Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti. Mladina SSk je namreč ustanovni član te medmanjšinske organizacije, ki je imela o veliki noči svoje zasedanje na Koroškem. V Jamljah so tudi ocenili nedavno srečanje s predstavniki Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije v Trstu.
Končno so se dogovorili o predlogu, da bi tudi letos prišlo do tradicionalnega »tabora zamejske mladine«, skupne pobude mladih s Tržaške, Goriške in Koroške.
Pregled delovanja ZSKP v aprilu 1983
7. aprila. PD Štandrež: Komorni koncert brata in sestre Tomatis ter H. Lavrenčiča v domu »A. Gregorčič« v Štan-drežu.
7.	aprila. Koncert Škerjanc-Bertoncelj v Kulturnem domu v Gorici (v organizaciji GM, ZSKD in ZSKP).
10. aprila. PD Štandrež: mešani zbor nastopi na reviji Primorska poje v Komnu.
10. aprila. PD Hrast: Praznik pomladi v Doberdobu.
10. aprila: Zbor M. Filej nastopi na Prazniku pomladi v Doberdobu.
11. aprila. ZSKP: 3. redna seja glavnega odbora.
13. aprila. PD M. Filej: notranji nastop gojencev glasbene šole iz Gorice.
14. aprila. PD Štandrež: Viktor Selva predvaja diapozitive o raznih dogodkih v Štandrežu v domu »A. Gregorčič«.
17. aprila. PD Podgora: mešani zbor nastopi na reviji Primorska poje v Ljesah.
17. aprila. PD Štandrež: uprizoritev komedije »Namišljeni bolnik« v Grgarju.
17.,	18. in 19. aprila: Predstava SSG »Delitev« v Kulturnem domu v Gorici (v organizaciji SSG, ZSKD in ZSKP).
19. aprila. PD Štandrež: seja odbora.
21. aprila. Koncert zbora GM Trst in orkestra RTV Ljubljana v Kulturnem domu v Gorici (v organizaciji GM, ZSKD in ZSKP).
22. aprila. Smrekk: seja odbora.
23. aprila. Zbor M. Filej poje na reviji Primorska poje v Trstu.
24. aprila: Zbor L. Bratuž poje na reviji Primorska poje v Idriji.
24. aprila. PD M. Filej: kulturni večer z diapozitivi o Palestini (Vinko Zaletel).
24. aprila. PD Štandrež: kulturni večer z diapozitivi o Palestini (Vinko Zaletel) v domu »A. Gregorčič«.
24. aprila. Smrekk: izlet v Beneško Slovenijo.
25. aprila. PD Hrast: mešani zbor pel ob spomeniku padlim v Doberdobu.
29. aprila. Smrekk: seja odbora.
30. aprila. Zbor Rupa-Peč: Praznik frta-lje v Rupi; večerni zabavni program.
Dobre novice iz Domja pri Trstu
O tem našem kraju v tržaškem predmestju se zadnje čase kar precej govori in piše. In to povsem upravičeno. Piišlo je namreč do nekaj važnejših pridobitev, s katerimi smo lahko vsi ponosni in veseli.
Kdor se pelje iz Trsta proti Dolini, bo lahko videl novo večjo stavbo, ki izstopa pred vsemi ostalimi hišami pri Domju zaradi svoje nenavadne oblike pa tudi zaradi večjega prostora, ki objema stavbo vsenaokrog. Gre za novo družabno središče, ki nosi ime po Tonetu Ukmarju, rojaku s Proseka, partizanskem komandantu v Italiji, ki je pred nekaj leti umrl v Kopru. Sam je bil navezan na Domjo, ker si je tukaj izbral za ženo domačinko, ki ima tukaj še svoje sorodnike.
Kraj Domjo se je razvil šele po drugi svetovni vojni, ko so tukaj nastajala nova naselja; pozneje pa se je v neposredni bližini razvila nova industrijska cona, ki daje kruha skoraj deset tisoč delavcem. Vendar razen večje osnovne šole in v zadnjem času novega cerkvenega središča bi. Leopolda Mandiča ni bilo v kr?ju drugega središča, ki bi povezovalo vse prebivalstvo, čeprav so se zgradili tudi večji objekti kot veletrgovine ah marketi ter celo hoteli in restavracije.
Dolinska občinska uprava je poskrbela za finančna sredstva (okrog 700 milijonov lir) in sedaj je stavba končana. Na dan odprtja (25. aprila) je dolinski župan izročil ključe novega središča domačemu pevskemu društvu »Fran Venturini« in še drugim organizacijam, ki bodo imele svoj sedež v stavbi. Domači župnik iz Ricmanj je središče blagoslovil ter zaželel, da bi se v njem vzgajal zdrav in pošten rod, ki bo imel smisel tudi za duhovne vrednote ob spoštovanju človeške osebnosti ter se žrtvoval in delal za mir in pravico. Sledil je bogat kulturni spored ob sodelovanju predvsem obeh osnovnih šol (slovenske in italijanske) ter srednje italijanske šole, ki imajo svoje prostore pri Domju.
Velja pripomniti, da je ogrevanje nove stavbe načrtovano tako, da bo prvič iz-
V nedeljo 15. maja bo v Bazovici
4. Pastirčkov dan
Začetek s šmarnicami v župnijski cericvi ob 16. uri. Sledi na prostem pester spored, ki ga bodo izvajali mali Pastirčkovi prijatelji s Tržaškega in Goriškega. Poskrbljeno bo tudi za žejne in lačne. - Pridite vsi mali in veliki Pastirčkovi prijatelji! Gospode katehete prosimo, da razdelijo med udeležence vabila in namestijo lepake.
Iz Istre je prišla vest, da je v škofijskem semenišču v Pazinu 11. aprila umrl duhovnik Jožef Vidau, doma iz Opčin, kjer se je rodil 30. maja 1904. Starši so mu bili Jožef Vidau in Marija Ukmar, sestra pok. msgr. Jakoba Ukmarja. Bil je torej nečak msgr. Ukmarja in je na to bil vedno ponosen. Zato je prejšnja leta tudi rad prihajal v Trst na obisk. Sicer je skoraj vse svoje življenje preživel v Istri in deloval po hrvaških župnijah.
Mašniško posvečenje je prejel v Gorici 3. okt. 1926, novo mašo pa je pel na Opčinah naslednjo nedeljo, razmeroma ze-
lo	mlad, ko je imel komaj dobrih 22 let. Prvo duhovniško službo je imel v Skednju, vendar je tu ostal le deset mesecev, ko je bil premeščen v Sv. Matej pri ?.mi-nju, kjer je deloval šest let. Upravljal je tudi župnijo Sv. Ivanac nad Rašom. rt a to je polnih 27 let služboval v župniji Krin-ga pri Pazinu. Od tu je upravljal župnijo Tinjan in nekaj let tudi župnijo Sv. Pctar u Šumi. Končno je 1960 postal župnijski upravitelj na Humu ne daleč od Buzeta, kjer je preživel skoraj 20 let. Zadnja tri leta se je zavoljo bolezni umaknil v Duhovniški dom v Pazinu, kjer so sestre usmiljenke lepo skrbele zanj in ga pripravljale na večnost.
Imel je zelo lep pogreb. Na zadnji poti ga je spremljalo poleg številnih župljanov čez 40 istrskih duhovnikov in mnoge redovnice s škofom Dragutinom Nežičem na čelu. Poslovilni govor je imel župnik iz Dolenje vasi pod Učko Božo Milano-vič, doma iz Kringe. Tako smo zvedeli,
koriščena sončna energija kakor tudi metan, ki je prav za to priložnost našel pot na ozemlje dolinske občine.
Vendar to še ni vse. V pritličju iste stavbe ima svoje prostore nova podružnica Tržaške kred. banke, kar je brez dvoma izrednega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj bližnje in daljne okolice. Tega pomena so se mnogi naši ljudje dobro zavedeli. Zato so se že čez nekaj dni 30. aprila) ponovno zbrali v velikem številu, da primerno proslavijo dogodek.
Domači župnik je nove prostore blagoslovil in s tem priklical božje varstvo in pomoč tej dejavnosti v kraju, ki je še pred kratkim bil tako malo pomemoen za našo skupnost. Župnik je tudi tukaj izrazil svoje zadovoljstvo nad pridobitvijo ter čestital v imenu vse cerkvene skupnosti pri Domju.
Prostori podružnice TKB so najsodobnejše urejeni z uporabo moderne elektronske tehnologije, ki bo omogočila hitre in brezhibne bančne posle tudi na večjo razdaljo. Zanimivost je tudi v tem, da bo motorizirana stranka lahko opravila svoje posle pri posebnem okencu kar sede v avtomobilu. Direktor podružnice Karel Mezgec s svojimi sodelavci bo imel vsekakor zelo olajšano delo.
Ne smemo pozabiti, da deluje v istem kraju pri Domju že nekaj let cerkveno ekumensko središče, ki nosi ime po bi. Leopoldu Mandiču. Tudi to se postopoma razvija. Našim bralcem je znano, da se je prostor okoli kapele povečal in primerno uredil. Sam bogoslužni prostor bo kmalu dobil novo spovednico itd. Zal ne bodo vsa dela zaključena na praznik zavetnika, ki je 12. maja. Zato se bo praznovanje preneslo na poletje.
Treba bo misliti tudi na primerne slike v notranjosti kapele. Zaželeno je, da nam pridejo na pomoč naši zamejski umetniki, ki bi tako dali svoj pečat našemu najnovejšemu cerkvenemu prostoru na Tržaškem. Našim dobrotnikom pa še enkrat polagamo na srce to našo skupno zadevo. Saj je vsem znano, da ne prejemamo nobenih javnih prispevkov, marveč smo v vsem odvisni od velikodušnosti naših dobrotnikov. Izredno sveto leto odrešenja in pa skorajšnja razglasitev bi. Leopolda Mandiča za svetnika, ki bo morda že prihodnje leto, nam dajeta upanje, da bomo s skupnimi močmi mogli uresničiti tudi vse te naše želje in načrte. •
A. K.
da je samo v tej župniji spremljal k oltarju kar tri novomašnike, dva druga pa v župniji Sv. Petar u Šumi. In to med zadnjo vojno in takoj po njej, ko so bili časi najtežji. Prav tako je iz župnije Kringe spremljal v samostan šest redovnic. Nič čudnega, da mu je ta župnija ostala vedno pri srcu in je tukaj želel biti tadi pokopan. Sobratje in župljani se ga hvaležno spominjajo kot vzornega in modrega duhovnika.
Mlajši mladinski pevski zbor »Vesela pomlad« vabi ob petletnici delovanja na
SLAVNOSTNI KONCERT
ki bo v Finžgarjevem domu na OPČINAH v nedeljo 15. maja ob 19. uri
V	pevski sobi bo v sliki in besedi prikazano petletno delovanje zbora
Tri važna vprašanja
V	Italiji praznujejo v nedeljo 15. maja dan sredstev družbenega obveščanja. Kaj naj beremo, kaj naj poslušamo, kaj naj gledamo? To so tri važna vprašanja, za katera bi se morali katoličani vedno resno zavzemati. To se pravi: da bi podpirali in širili dober tisk ter po svojih močeh skrbeli, da bosta radio in televizija nudila dobro duhovno hrano.
Kriza Krajevne zdravstvene enote
V	torek 3. maja se je v Trstu ponovno sestala skupščina Krajevne zdravstvene enote, da še enkrat razpravlja in glasuje o proračunu za tekoče leto 1983. Izid glasovanja ni prinesel sprememb, kajti večina članov je glasovala proti proračunu, med temi predstavniki Liste za Trst, PCI, MSI in radikalcev. Predstavniki ostalih strank, med temi tudi Slovenske skupnosti, so glasovali za proračun. Njena svetovalca Laura Abram in Miro Opelt sta svoj pozitivni glas utemeljila predvsem, ker gre za upravo javnega zdravstva in ne za politično telo.
Zato SSk meni, da ne bi smeli obravnavati javnega blagra, kakor je zdravstvo, s strankarskimi in političnimi kriteriji, ker gre to v škodo vsem uporabnikom zdravstvenih uslug, skratka vsemu prebivalstvu. Ker proračun ni bil odobren, bo delo zastalo z veliko finančno in socialno škodo. Tako bo odloženo prepotrebno odprtje nove mestne bolnišnice na Katinari in zato bo odložen tudi sprejem več sto uslužbencev, kar bi vsaj delno olajšalo trenutno krizo v zaposlitvah. Zaradi nastalega položaja bo imenovan komisar, ki bo samostojno odobril proračun, ne da bi bil kakorkoli vezan na pripombe in nasvete izvoljenih predstavnikov v skupščini.
Po drugi strani pa je nerazumljivo, da sedaj odstopajo iz izvršnega upravnega odbora predstavniki nekaterih strank, ne da bi javnosti pojasnili, zakaj in kako si zamišljajo nadaljnje delovanje tako pomembne ustanove za vse prebivalstvo naše pokrajine.
Bazovica
Srečanje bolnikov. Četudi je skoraj ves popoldan deževalo, se je srečanja v nedeljo 8. maja udeležilo kar lepo število bolnih in starejših ljudi, okrog 200.
Točno ob 16. uri so bazoviški otroci s pesmijo in besedo pozdravili vse navzoče. Nato je svetokriški cerkveni zbor zapel vstopno pesem in škofov vikar dr. Lojze Škerl je v spremstvu dveh duhovnikov pristopil k oltarju. Sv. mašo je daroval za vse naše bolne in trpeče brate in sestre. Med govorom je poudaril zlasti odrešilno moč trpljenja. Udeleženci so pobožno in zavzeto sodelovali pri sv. daritvi. K temu je gotovo pripomoglo tudi lepo in ubrano petje. Po končani sv. maši so vsi udeleženci prejeli podobico s sveto-letno molitvijo, ki jo bodo doma molili. Srečanje se je zaključilo z družabnostjo v Slomškovem domu.
Zahvala
Tržaška Duhovska zveza se toplo zahvaljuje bazoviškemu župniku msgr. Marijanu Živicu in njegovim vnetim župlja-nom, škofovemu vikarju msgr. dr. Lojzetu Škerlu, svetokriškemu cerkvenemu in bazoviškemu otroškemu zboru za sodelovanje pri, kljub slabemu in neugodnemu vremenu, kar lepo uspelem srečanju bolnih in starejših ljudi,
■	Bivši predsednik republike in dosmrtni senator Saragat je doživel lažjo možgansko kap. Hitri prevoz v bolnišnico »Gemelli« je pripomogel, da je trenutno izven nevarnosti, vendar so zdravniki zaskrbljeni, ker je ožilje slabotno, Saragat pa ima že 85 let. Med prvimi ga je obiskal Pertini, ki je z njim delil izgnanstvo v času fašizma.
Domala vsa Istra, od Trsta do Pulja, ga je poznala predvsem kot dobrega Samaritana in lekarnarja, ki je s svojimi domačimi zdravili iz narave bil vedno in vsakomur na razpolago in neštetim pomagal do zdravja. In to vedno brezplačno, čeprav ni bilo dneva, ko ne bi imel tudi po več obiskov iz najrazličnejših krajev.
Openskemu rojaku, ki je podobno kot številni drugi slovenski duhovniki vse svoje življenjske sile žrtvoval bratom Hrvatom v Istri, naj bo Bog bogat plačnik. - A. K.
Msgr. F.ugenio Ravignani, ki je 24. aprila prejel v tržaški stolnici sv. Justa škofovsko posvečenje, bo to nedeljo 15. maja prevzel škofijo Vlttorio Vene-to, za katero ga je sveti oče določil
Poimenovanje osnovne šole v Rupi
V zadnjem času smo imeli na Goriškem precej slovesnosti ob poimenovanju osnovnih šol. Lani so bila taka poimenovanja v Jamljah, Sovodnjah, Gorici in Števerja-nu. Kar veliko jih je bilo. Letos je na vrsti taka slavnost v Rupi.
Že pred leti so učitelji in starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Rupi sklenili, da jo bodo poimenovali po pisatelju Ivanu Preglju, ki je veliko dal Goriški in Primorski s svojimi deli. Prav je, da prihaja do te slovesnosti, ko praznujemo Pregljevo stoletnico.
V zadnjem letu je bila skupina vaščanov na delu, da bi primemo pripravili to poimenovanje. Ob tej priložnosti bo izšla brošura s prispevkom o pisatelju ter prikaz šolske in verske preteklosti. Med nedeljsko slovesnostjo bo odkrit Pregljev kip, ki ga je rupenski šoli poklonila sovodenj-ska občinska uprava. Poleg zastopnikov domače šole bodo pozdravili tudi zastopniki šolskih oblasti in sovodenjska občinska uprava. O Preglju bo spregovoril prof. Vinko Belilič iz Trsta.
Nastopili bodo učenci rupenske šole, domači harmonikarji, ki obiskujejo šolo Glasbene Matice v Sovodnjah in mešani zbor Rupa-Peč. Za prigrizek bodo poskrbele matere otrok, ki obiskujejo to šolo.
Slovesnost se bo začela ob 10.30.
Seja goriškega pokrajinskega sveta SSk
V ponedeljek 9. maja se je sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Gorici. Na dnevnem redu so bile predvsem bližnje volitve. Sejo je vodil predsednik Gradimir Gradnik. Pokrajinski tajnik M. Terpin je poročal o raznih problemih in predvsem predstavil predloge pokrajinskega tajništva o zadevi, člani sveta so v razpravi predvsem diskutirali o sestavi list za deželne in pokrajinske volitve. Za deželne bo nosilec (po sklepu deželnega kongresa) dosedanji svetovalec dr. Drago Štoka; na drugem mestu pa bo v Trstu in Gorici goriški predstavnik, ki bo Marija Ferletič.
Za pokrajino je svet določil novega kandidata, ki bo dr. Mirko Špacapan in to v smislu načela o rotaciji vseh glavnih izvoljenih predstavniških in strankinih mest. Listo bo seveda dopolnjevalo še veliko število kandidatov iz celotne goriške pokrajine.
Kar se tiče državnozborskih volitev se je svet odločil za samostojen nastop. Zadnjo besedo o tem pa mora izreči deželni svet SSk.
Rupa
Okrnjen Praznik frtalje. Letos pevski zbor Rupa-Peč, ki vsako leto prireja za 1. maj domači kulturni praznik, z vremenom res ni imel sreče. V soboto 30. aprila zvečer je še kar dobro kazalo. Ples na novi cementni plošči ob zvokih ansambla »Sou-venir« je pritegnil lepo število gostov. Tudi naslednji dan dopoldne je slikarski »ex tempore« za vrtec in osnovno šolo dobro uspel. Popoldne pa je eno uro pred prireditvijo nebo odprlo svoje zapornice. In je potem izmenoma deževalo ali rosilo pozno v noč. Tako je odpadla prireditev na prostem in nastop pevskih zborov. Zaman sta prišla mešani zbor iz Vrtojbe in folklorna skupina iz Škofje Loke. Ljudje pa so kljub temu prihajali vse popoldne, saj so imeli v kioskih na voljo dobro vino, tradicionalno frtaljo in specialitete na žaru.
Prireditelji so poskusili s prireditvijo še naslednjo nedeljo 8. maja. Prostor nad kioski so zavarovali z velikim šotorom. Dobro so predvidevali, kajti nedelja je bila vseskozi deževna. Naravno je večina ljudi ostala doma, prav tako najavljeni zbori. Le bolj pogumni so prišli in bili dobro postreženi. Prireditelji pa so tudi to preizkušnjo sprejeli brez malodušja. Naredili so svojo dolžnost in že mislijo na prihodnje leto. - jk
Vrh sv. Mihaela
Poroka. Že dolgo ni bila gabrska župnijska cerkev tako polna kot v soboto 7. maja popoldne, ko je Ludvik Devetak z Vrha pripeljal pred oltar svojo življenjsko družico Frančiško Stoppato iz Padove. Ludvik je v Gorici in okolici dobro poznan zaradi svoje pripravljenosti vsakomur pomagati, ki je v stiski. Veliko prijateljev ima tudi drugod, saj je zelo aktiven v vrstah ognjiščarjev. . V župniji je član gospodarskega odbora in je storil
zlasti za cerkev na Vrhu mnogo dobrega. Vodovodna in električna napeljava v prenovljeni vrhovski cerkvi sta njegovo delo. Skratka: zavzet je za vse dobro.
Njegova žena prihaja iz Padove, kjer se je oblikovala v krščanski in številni družini petih otrok. Njen sončen in pogumen značaj ji bo pomagal, da se bo tudi v naše kraje hitro vživela. Tudi slovenščina ji ne bo delala težav. Kakor Ludvik je tudi ona polna apostolskega duha in deluje med ognjiščarji.
Ni čuda, da je zato na poroko prišlo toliko ljudi. Nad 250! Iz Padove sta prišla kar dva avtobusa; prišel je celoten farni zbor, katerega članica je Keka (tako jo kličejo domači) ves čas bila. Zato ji je tudi pel pri poročni maši. Sv. mašo so opravili v somaševanju trije duhovniki: domači župnik, župnik neveste in salezijanski duhovnik iz zavoda San Luigi v Gorici, ki Ludvika zelo ceni. Domači župnik Jože Jurak je govoril v slovenščini, nevestin v italijanščini. Oba sta se novo-poročencema zahvalila za dosedanjo pomoč v farnem življenju, gabrski župnik pa je še poudaril, da naj se vedno zavedata svojega splošnega duhovništva ter izrazil željo, da bi iz njune srede zrasel kak duhovniški poklic. S tem bi res kronala svojo življenjsko zvezo.
Koncert velikonočnih pesmi v Novi Gorici
Goriško pastoralno področje je za nedeljo 15. maja organiziralo koncert velikonočnih pesmi, ki bo v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Začetek ob 17.30.
Sodelovali bodo naslednji zbori: otroški zbor iz Šempasa, mešani zbor župnije Kristusa Odrešenika, mladinski mešani zbor iz Vrtojbe, mešani zbor iz Mirna, mešani zbor iz Števerjana, ki bo zastopal Slovence iz Italije, mešani zbor Brje, mešani zbor s Kapele.
Zbori bodo izvajali predvsem slovenske in latinske velikonočne pesmi, eni na koru, drugi v prezbiteriju.
Kulturni večer v Ronkah
V	sredo 4. maja je bil v Ronkah pomemben večer, posvečen dvema tržaškima kantavtorjema: Ivu Tulu iz Milj ter Sergiju Štoki iz Kontovela, ki so ga organizirali slovenski verniki iz Laškega.
Uvodne besede je podala ga. Marija Gergolet iz Tržiča, predstavnik ženskega zbora, ki tam deluje. Prisotne je seznanila z letošnjim opravljenim kulturnim delovanjem, ki je povabilo v Ronke tudi zbora »Lojze Bratuž« ter tržaško popotnico Ivanko Furlan.
Predstavljen je bil tudi drugi gost večera Silvano Marušič. Ta domačin amaterski umetnik je prvič predstavil Slovencem dragoceno in delno že izginulo kmečko orodje ter stroje v miniaturi, ki jih je sam z natančnostjo izdelal. Vsak del je imel napisano ime v slovenskem jeziku in v narečju Slovencev na Laškem.
Spored sta snemali tudi edina zamejska zasebna radijska oddajnika Ljudski radio - Gorica ter radio Opčine, ki sta ob tej priložnosti prvič sodelovala. Kan-tavtorja je predstavil Karlo Mučič, ki je poudaril doživete in občutene besede v predvajanih pesmih. Šlo je torej brez dvoma za pomemben dogodek, kar je pokazal tudi topel aplavz občinstva, ki je napolnilo dvorano.
KaM.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Počitniške kolonije
Slovenska Vincencijeva konferenca iz Gorice obvešča, da bodo tudi letos organizirane počitniške kolonije za učence in dijake od 5. do 13. leta starosti. Letovanje v hribih bo v kraju Comeglians (Carnia): dečki v juliju, deklice pa v avgustu; letovanje pri morju pa bo v Dragi na Tržaškem.
Osnovnošolci naj se javijo oziroma vpišejo vsakdo v svoji šoli, kjer so dobili ali bodo dobili zadevne formularje; če pa formularjev ne bodo prejeli, naj se vpišejo direktno v pristojnem uradu svoje občine (za goriško občino je ta urad Ufficio As-sistenti sociali).
Dijaki nižje srednje šole bodo lahko dobili formularje za vpis v tajništvu šole. Formularji bodo na razpolago tudi na upravi našega lista, na Placuti, kjer bodo mogli dobiti tudi druge informacije.
Spori;
MOŠKA C-2 LIGA
OLYMPIA TERPIN - VIVIL 3 : 2
(7 : 15, 15 : 3, 15 : 2, 13 : 15, 15 : 2)
01ympia: Černič, Špacapan, Neubauer, Cotič M. in Š., Dornik, Zadnik, Terpin.
V sobotnem srečanju je goriška 01ympia Terpin s težavo ugnala sicer nenevarno furlansko moštvo. Igra 01ympie je bila zelo nestalna, zdaj blesteča in učinkovita, zdaj brezizrazna. Prvi niz so Goričani izgubili po neumnem, ker so podcenjevali nasprotnika. V drugem in tretjem je šlo kot namazano, in priča smo bili res lepi igri Goričanov. Potem pa so le-ti popustili in prepustili četrti set gostom. Napako so popravili šele v zadnjem.
ŽENSKA D-LIGA
LE VOLPI - OLYMPIA BERTOLINI 1: 3
01ympia Bertolini: Bertolini K. in M., Mažgon, Perše, Primožič, Olivo, Tomšič, Klanjšček.
Goričanke so v drugem nizu popustile, potem pa so se spet zbrale in dosegle zmago. Tekma sodi med najlepše, kar jih je odigrala letos ekipa 01ympie Bertolini. S to zmago so goriška dekleta obdržala drugo mesto na lestvici. V nedeljo 15. maja se bodo srečale z ekipo Killjoy. - G. R.
OBVESTILA
Vpis na slovenski oddelek pri industrijskem tehničnem zavodu »Galilei« v Gorici zapade v soboto 14. maja. Na to opozarjamo zainteresirane slovenske dijake in starše. Pokrajinska odbornica za šolstvo Marija Ferletič sporoča, da je ministrstvo za pouk pripravljeno odpreti omenjeni slovenski oddelek, a želi vedeti število vpisanih.
»Okrogla miza« na gradu Kromberk.
Pred sto leti, 9. aprila 1883 je umrl bogoslovni profesor, zgodovinar in jezikoslovec Štefan Kociančič, vipavski rojak. V počastitev te obletnice priredi Goriški muzej v gradu Kromberku v petek ob 18,30 okroglo mizo, na kateri bodo o znanstveniku spregovorili msgr. Ettore Fabbro iz Gorice, arheolog Drago Svoljšak in kustos Goriškega muzeja zgodovinar Branko Marušič. Istočasno bo na ogled priložnostna razstava Kociančičevih del.
Ob desetletnici obstoja slovenskega občestva pri SV. SUBIDI bo v nedeljo 15. maja ob 10.30 maša v zvezi s praznikom sv. Križa.
Binkoštno bedenje slovenske in italijanske mladine nad 14. letom bo v soboto 21. maja popoldne v Gorici z začetkom na štirih krajih in z zaključkom pri Sv. Ani z nadškofovo mašo.
V Katol. domu v Gorici uprizori SSG iz Trsta v nedeljo 22. maja ob 17. uri farso Alojza Rebule »Hribi, pokrijte nas!«
Prireditev ZSKD na Tržaškem. Pod pokroviteljstvom občin Repentabor in Dolina bodo nastopili v priredbi ZSKD otroške in mladinske folklorne skupine ter otroški in mladinski pevski zbori in sicer v soboto 14. maja ob 18. uri v telovadnici v Repnu, v nedeljo 15. maja ob 17. uri pa v telovadnici v Dolini.
V Trebčah bo v nedeljo 15. maja po maši ob 10. uri blagoslovitev nagrobnika v spomin msgr. Lojzeta Rozmana.
Birma za slovenske otroke v Trstu bo v nedeljo 15. junija ob 15.30 v župnijski cerkvi v Skednju.
Duhovne vaje za slov. duhovnike bodo v Trstu, Dom duhovnih vaj »Le Beatitu-dini« od 29. do 31. avgusta letos. Vodil jih bo p. dr. Vinko Škafar, dekan v Ptuju.
DAROVI
Za Katol. dom: Marijina družba 50.000; Pavlica Drašček 10.000; N. N. družbenica
50.000	lir.
Ob 15-letnlci smrti sestre Marice: za
slov. misijonarje, za Sv. goro, za lačne po 20.000 lir, za slovensko duhovnijo v Gorici, za duhovske poklice, za kapelo bi. p. Leopolda pri Domju, za Zavod sv. Družine, za Marijino družbo in za III. red po 10.000 lir.
N. N., Gorica: za Katoliški glas 10.000 in za Našo pot 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: v spomin Ivanke, Jakoba in Romana Leopoli 100.000 lir.
N. N., Gorica: za lačne po svetu 10.000 in za Našo pot 4.000 lir.
Za poimenovanje šole v Rupi: Adela Ferlat 30.000 lir.
N. N. Rupa: za Katol. glas 10.000, za Sv. goro 10.000 in za kapelo bi. Leopolda pri Domju 10.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Ka-keš 20.000; šemec 3.000; G. J. 10.000; bolniki 20.000; Jazbec 10.000; Lojze Legiša 50.000; Venier 5.000; nabirka v cerkvi na četrto nedeljo v aprilu 188.300 lir.
Za zbor Rupa-Peč: prijatelji iz Gorice ob Prazniku frtalje 50.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: Marija Žvab 10.000; V. S. 300.000; Š. G. 50.000; Orazia Gerdol 10.000; Maria Požar 10.000; Zinka Cerkvenik 10.000; N. N. 150.000; N. N. 100.000; Dušan Hmeljak namesto cvetja na grob Marjana Lokarja iz Ajdovščine 20.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Karla Cigoj 50.000; družina Gerli 25.000 lir.
Za cerkev na Opčinah:	Josip Milič
100.000; Jole v spomin na dobre starše Ludvika in Ano Daneu 30.000; družina Romano Škerlavaj 20.000; družina Alborghet-ti v spomin na ženo in mamo Ano 20.000; Marija Krevatin namesto cvetja na grob Kristine Husu 10.000; Angela Sosič-Trento namesto cvetja na grob sorodnika Karla 10.000; N. N. 50.000; Karel Malalan ob obletnici smrti brata Celestina 50.000; Edi Ferluga ob krstu sinčka Petra 20.000; N. N. 20.000; Mila Ferluga ob krstu vnuka Petra 20.000; Marija Škerlavaj-Agelli ob krstu Petra 20.000; Branko Brumar in družina Maver-Tonelli ob krstu istega vsak po 10.000; italijanski verniki 85.750; razni 33.500 lir.
Za cerkev v Trebčah: sestra Ivanka ob prvi obletnici smrti msgr. Lojzeta Rozmana 150.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Nada v spomin mame in očeta 5.000; Amalija Pečar, Gropada 10.000; N. N., Bazovica 20.000; žena Angela in sorodniki v spomin Zoro-ta Milkoviča 20.000; Dora Kalc 5.000; Lojzka Grgič, Gropada 10.000; hčerke v spomin očeta Ivana Mahniča 40.000; Milka Križ-mančič 10.000; N. N., Padriče 20.000; romarji s Stare gore 27.000; Marija Čufar 5.000; Valerija in Cveto Grgič 50.000; ob krstu Rogerja in Vivijane Žagar iz Drage
51.000 lir.
Uslužbenci radia Trst A: v spomin dr. Antona	Polaka	za	šolske sestre v	Trstu
150.000,	za Dobrodelno društvo v	Trstu
50.000 in za študentovski sklad S. Tončič
50.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda pri Domju:
I. A., Trst v zahvalo 50.000; Ivanka Ca., Trst 10.000; Franc Ca., Trst 10.000; Anica P., Trst 10.000; N. N., Trst 50.000; Štefi Bratina, Boljunec 10.000; Viktorija Skok, Trst v spomin na svoje drage pokojne 50.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Trst 20.000;	N. N.,	Sv.	Jakob 10.000;	N. N.
Trst v	zahvalo	za	prejete milosti	50.000;
Lucija Zobec, Trst v spomin na pok. moža 40.000; Mira Bole, Trst v spomin na pok. očeta 30.000 in v spomin na pok. Ne-do Mandič 20.000 lir; Theuerschuh-Veliko-nja, Nemčija v spomin na pok. očeta 100 nemških mark.
Za cerkev v Ricmanjih: Valerija Pregare, Ricmanje 10.000; starši in botri ob krstu malih Marka in Elijane 50.000; En-nio Gerolini iz Trsta ob sklepu razstave o svetiščih na Sv. Gori, Kostanjevici in Strunjanu 50.000 lir.
Za cerkveni zbor v Borštu: prijatelji iz Boršta in Zabrežca v spomin Marte Pauer
25.000 lir.
Za misijone: Nadja in Livio Verri ob krstu malega Petra 20.000 lir.
Spored od 15. do 21. maja 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Ptice nočnega vrta«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon.
Ponedeljek: 8.10 Trst in njegovo zaledje.
10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Zvezde o nas. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 šolohov: »Tihi Don«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Komen. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Bratje in sestre, na zdar!
10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 Šolohov: »Tihi Don«. 14.40 Ropotuljica. 16.00 Trst in njegovo zaledje.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Komen. 18.00 J. Tavčar: »Tovariš Frančišek«, radijska igra.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji Primorska poje. 13.20 Manjšine med deželami Evrope. 14.10 Šolohov: »Tihi Don«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Bratje in sestre, na zdar! 17.00 Kulturna kronika.
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Deželni zbori na reviji Primorska poje. 14.10 Šolohov: »Tihi Don«. 14.40 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«. 15.00 Diskoteka.
16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violončelist Ciril Škerjanc in pianist Aci Bertoncelj.
18.00 četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šo-
lo.	11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 14.10 Šolohov: »Tihi Don«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Naša pesem 1982«. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Alpinizem. 10.10 Violinist Tomaž Lorenz in orglar Hubert Bergant. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Šolohov: »Tihi Don«. 14.40 Otroški kotiček: »Leteči zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno. 16.00 Radijski variete Atilija Kralja. 16.00 Jugosl. popevkarji.
17.10 Mi in glasba. 18.00 »Družina Bogataj čič«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Sporočamo žalostno vest, da je 6. maja po težki bolezni zaspal v Gospodu
ANTON POLAK
V skladu s pokojnikovimi željami so namesto cvetja zaželeni darovi v dobrodelne namene.
Prijatelji in uslužbenci radia Trst A
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
j) Banca Agricola Gorizia j	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja