■ š5^'HIPU.IW i r^pr^Mi-^- - - pm ifiir^iBssi
The largest Slovenian daily m < sn the United States,- Jlj
list slovenskih delavcev v Ameriki.
lined every day except Sunda** and Legal Holidays. 50,000 Reader* „,
TELEFON: 4687 OO&TLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903» at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3» 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 117. — ŠTEV. 117.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 18, 1918. — SOBOTA, 18. MAJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Položaj v Rusiji
-ooo-
SOVJETU SE JE SPOROČILO, DA BO NEMČIJA VSTAVILA PRODIRANJE V RUSUO. — POSLA NIK JOFFE JE POSLAL IZ BERLINA TOZADEV NE INFORMACIJE. — tO SKLEPA JE PRIŠLO PO OSTREM PROTESTU RUSIJE. — ZMEŠNJAVE V RUSUI. — AVSTRIJSKI IN NEMŠKI UJETNIKI Z RDEČO ZASTAVO V PARADI.

-ooo-
True
translation filed with the post master at New York, N. ou May la. mg. as r*Miuirwl by the Act of October 6. 1917.
Washington, D. <_'., 17. maja. — Državni department jf- da lies prejel iz Moskve poročilo, ki naznanja, da je ruski poslanik v Berlinu Joffe obvestil sovjetovo vlado, da j«1 Nemčija privolila, da ne bo več prodirali v Rusijo.
Iz tega so domneva, da so se nemški uradniki odločili, da prično bolj prijazno politiko z namenom, da odstranijo možno organizacijo precejšnje nove ruske vojske. —
Ta sklep je bil storjen, ker je ruski zunanji minister pred kratkim Nemčijo resno posvaril, češ, da se sovje-tova vlada čuti prisiljeno, da mobilizira potrebno vojsk", da si zajamči svobodo in neodvisnost ruske republike. ki se sedaj ogroža izven mej, ki so bile določene v brest-litovski mirovni pogodbi.
To svarilo je bilo vsebovano v dolgem brezžičnem poročilu, odposlanem 2t>. aprila iz Moskve, v katerem se je ostro protestiralo proti prodiranju nemških čet v rusko ozemlje, kar je bilo v nasprotju s pogodbo, katero je Nemčija vsilila boljševiški vladi.
Pravi vzrok tega sporočila je bila želja Rusije po miru. Obenem pa je tudi sovjetov zunanji minister stavil posebne zahteve, da izve, "katere so resnične zahteve, v imenu katerih nemška vlada vodi ukrajinske, finske in nemške čete proti ruski sovjetovi vladi".
To sporočilo se zaključuje:
— Natančen in jasen odgovor na to vprašanje je absolutno potreben in ruska vlada izraža upanje, da bo ta odgovor tak, da bo tvoril možno podlago za mir, katerega si tako ze.lo želijo delavski sloji Rusije, katerih najbolj zaželjena asp i racija med vsemi narodi je mir.. —
London, 17. maja. — Neko ukrajinsko poročilo na berlinski 44lx>kal Anzeiger" pravi, da se protinemška agitacija v Ukrajini neomejeno nadaljuje. Ukrajinski listi ostro napadajo Nemčijo ter jo dolže, da vporablja ruske bojne ladje v Sebastopolu v to, da zaplenjuje premog in ukrajinske trgovske ladje.
Poroča s«', da so Nemci minirali ožino Jenkale in s tem zaprli vhod v Azovsko morje.
Do resnih izgredov je prišlo v Nikolajevu, kjer so .Nemci razpustili mestni občinski sVet. i Stockholm, 17. maja..— Iz Helsingforsa prihaja vest, da so Rusi pričeli zapuščati ozemlje ob finski meji. Vedno pa drže obmejno trdnjavo Ino. drugače pa se umikajo do Kronstadta. Poročilo pravi dalje, da Rusi zapuščajo železniško progo, ki pelje iz Valkeassare v Petro-grad.
Amsterdam, 17. maja. — Poročila iz Kijeva pravijo, da je vlada prepovedala izvažati surove in izdelane kovine ter gtmiij.
Vsak izvoz iz Ukrajine v Rumunijo in Besarabijo je prepovedan, "ker je bila Besarabija anektiraua in nje politični in ekonomni odnošaji še niso uravnani".
General Rogosa je bil imenovan za vojnega ministra v ukrajinskem kabinetu.
Moskva, 17. maja. Navzlic temnim prerokovanjem je potekel prvi maj v popolnem redu. Celo mesto je bilo rdeče od zastav. Stene Kremlja so bile zakrite z rdečimi zastavami in starodavni stolpi so bliščali v škrlatu.
Navzlic tetini, da se j«* eerkvena oblast trudila, da lii preprečila to slavlje v Velikem tednu in navzlic splošnemu zavedanju tragične resnosti tega trenutka, so bile ceste polne ljudstva in demonstracije so kazale popolno zaupanje v sedanjost, kakor tudi v bodočnost.
Armada kakih 13 do 20 tisoč pehote, konjenice in topništva se je vdeležila parade in je kazala boljšo disciplino in je imela boljše topove in konje kot pa katerekoli čete izza časa revolucije.
Nemški poslanik grof Mirbach je moral biti vesel, je videl stotnijo nemških in avstrijskih ujetnikov, ki s prisegli, da bodo podpirali sovjet. korakati za revolucionarnimi zastavami z nemškimi n --ooo-
V POJASNILO
True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. ou May IS. iyl8, as required by the Act of October
6. 1911.
ko je
napisi.
Resnati se je ponesrečil)
-ooo-
jsiKter at New York. N. Y. 011 May 18.
True translation UM with the poaliu;
1918. as required by the Aet of October 6» 1917.
17. niaja.
Mineola, L. I
1 jan>ki avijut k stotnik An tonic Silvio Rwnati. k i je letal in se bojeval nad Alpami iu čegar izborilo obvladanje mogočnih Cfcproni-aeroplanov je občudovala vzhodna Amerika, je bil danes ubit. ko je -%'adel 8 Caproni-aeroplanom na \ ikajšnjein letališču St. 1.
Veliki aeroplan se prej še nikdar
j ta- ni dvignil v zrak. Zgrajen je bil v Italiji in ga je tukaj z največja skrbnostjo sestavil Re.snati sam. Ni še dobro zapustil ta«, ko se je opazilo, 'da je levo krilo pobešeno. Predno je dosegel višino 200 čevljev. je krilo odpadlo in velikanski aeroplan. ki je bil zgrajen, da bi nosil tone, je treščil o<b tla s svojim voditeljem.
V	naslednjem moramo podati slovenski javnosti v Ameriki izjavo, ki je odločilnega pomena za stališee, ki ga bo absolutno moral slovenski narod v Ame riki zavzemati od današnjega dne lia-prej. ^
Vesti, ki so prišle zadnjih par tednov preko zanesljivih virov iz naše stare domovine, so nam razodele dejansko mišljenje našega naroda 111 tudi razodele vse težnje, ki jih ima po štirih ali petih letih neizmernih žrtev in preiskn-šenj. Vsi naši ljudje v Ameriki so čita-li te vesti, deloma presenečeni, deloma vzradošceni. in ni ga bilo najbrže med nami človeka, ki bi v tej končni uri ne vprašal samega sebe ter si stavil vprašanje :
— Na kakem stališču stojim i
Narod doma je govoril, in odmev njegovega govora je segel preko širnega oceana. Mi tudi nimamo nobene druge naloge kot biti glasnik želje celokupnega naroda doma.
Vsled tega je tudi absolutno potreba izbistriti pojme ter se postaviti na stališče, ki ga sedaj v Evropi zavzema troimenski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mi nismo živeli v Avstriji v časih vojne in tudi nismo ničesar doživeli, kar bi bilo vojni količkaj slično.
Novice, ki so prihajale, so bile zelo neinformativne ter si tu v Ameriki nismo mogli ustvariti jasne slike mišljenja naših ljudi.
Kar je prišlo v vojnem času ljudi iz stare domovine, je prineslo seboj isto tako pomanjkljive utise glede dejanskega razpoloženja. Tej stvari se ne smemo čuditi, če mislimo na velikanski di-rindaj in na zmedo, ki vlada v starem kraju. Pričelo pa se je kljub temu z delom ter oživotvorilo številne organizacije med Jugoslovani v Ameriki, kojih cilj je bil povdarjanje želja našega skup nega naroda napram zavezniškim vladam kot odločujočim faktorjem ob sklepu miru.
Tako je bila koj v pričetku vojne ustanovljena Slovenska Liga z izrazitim političnim programom.
Pozneje, in sicer na podlagi izjav predsednika Wilsona se je pričelo gibanje, kojega cilj je bil organizirati Slovence v Ameriki v politično enoto, ki naj bi bila izraz želja in stremljenj našega naroda v Ameriki.
Vsak napredno misleč in svobodoljuben Slovenec v Ameriki bi mogel s par pridržki priznati ideje, katerim je dan izraz v platformi Slovenskega Republikanskega Združenja, ki je bilo v-stanovljeno v Oikagi.
Vsak napreden in svobode željen Slovenec v Ameriki je videl v tem korak k uresničenju cilja, ki ga zasledujemo vsi.
Slov. Republ. Xdruzenje je bilo organizirano na širokem temelju najširših modernih demokratičnih idej. Uspelo pa ni, ker je bilo prvič izključno slovensko in ker ni bilo njegovo delovanje tako kot bi se lahko pričakovalo. Malo število podružnic, ki so bile ustanovljene, je bilo znak. da se narod v splošnem ne odzivlje izdanemu pozivu.
V	tem stadiju se je veliko prerekalo in pisalo v slovenskih ameriških listih, in naš list je bil med onimi, ki so neprestano vpraševali Jugoslovanski
Odbor v Londonu glede njegovega delovanja in glede ciljev, katere zasleduje.
Vsem je znano, da odposlanci Jugoslovanskega Odbora v Londonu, ki so prišli v Ameriko, niso bili povsem na svojem mestu, ker niso poznavali razmer ter je vsled tega tu<l> njih beseda padla na nerodvitna tla.
Bilo pa je še nekaj drugega. — Vsi slovenski listi, ki niso bili glasilo Jugoslovanskega Odbora v Londonu, so se v-P ra še vali, kaj je z razmerjem med jugoslovanskim vprašanjem ter Italijo.
Kot je vsakemu znano, je bilo ravno to razmerje krivo vsega nesporazuma ter mešanice nazorov, ki je prevladovala v slovenskih krogih v Ameriki.
To razmerje je tudi dovedlo do šte vilnili ostrih časnikarskih polemik ter v tem ožim nismo bili na jasnem do tre iiutka. ko je zastopnik večine v italjan-skem narodnem zastopstvu, senator Torre, sklenil z vednostjo in odobravanjem izvršujočih organov dotičnih ita-Ijanskih strank pogodbo z zastopniki našega jugoslovanskega naroda ter obenem tudi zastopniki Cehov, Slovakov hi Poljakov.
Tedaj se je izbistrilo obzorje, in v istem trenutku smo vedeli, katero pot moramo iti naprej.
Neposredni politični učinek dogovora med večino ital janskega naroda ter zastopniki slovanskih narodov v Avstriji je bil, da se je pričelo z organizacijo, ki bi bila na ir^tu že zdavnaj, do koje uresničitve pa ni prišlo ravno radi razlogov, ki smo jih preje navedli.
Stališče našega lista je bilo od prvega pricetka vojne naprej jasno ter se nismo bali nobene kritike od nobene strani, dasiravno so nam ponovno očitali, da izpreminjamo barvo ter se pri-lagodujemo časovnemu toku.
Naše stališče pa je bilo povsem drugačno. Vsak. ki se poteguje za veliko stvar in ki skuša koristiti svojemu narodu, mora imeti absolutna jamstva, da bo pot, katero je pričel iti, v resnici uspešna za narod.
Vsled tega je tudi povsem umevno naše nekoliko odporno stališče z ozirom na delovanje Jugoslovanskega Odbora v Londonu.
Sedaj smo na jasnem in s tem izjavljamo tudi javno, da smo prišli do končnega in polnega soglasja z zastopniki Jugoslovanskega Odbora v Londonu. zastopniki Jugoslovanskega Sveta v Washington!! ter z zastopniki Slovenske Narodne Zveze, ki je bila ustanovljena sredi meseca aprila.
Naš korak bo odobril vsak pošteno in trezno misleč Slovenec ter se v svojem celem delovanju absolutno podvrgel strogi narodni disciplini, katero se v teh dnevih končne odločitve neobhodno in neizogibno zahteva od vsakega, kateremu je mar končno in popolno osvobojen je našega jugoslovanskega naroda.
Naša naloga je odsedaj naprej delati z združenimi silami za osvobojen je troimenskega jugoslovanskega naroda v Evropi ter mu nuditi moralno in fi-nancijalno pomoč, ki mu je nujno potrebna pri vdejstvovanju velikih ciljev, ki si jih je postavil.
Razmeije med Nemčijo in Avstrijo
-000-
Tras translation filed with the post master at New York. N. Y. ou May IS, 1018, a■ required by tbe Act of October 5. 1317.
Amsterdam, Nizozemsko. — Gle de notranjih razmer v Avstriji poroča Teodor Wolff, sijajni urednik "Tageblatta" naslednje:
—	Cesar Karol je pričel s svojim potovanjem v trenutku, ko se nahaja dežela, vajena kriz, v stanju popolue anarhije. Seydler-jev
(kabinet je skušal napraviti za se-J be odmor oddiha s tem. da je raz-, pustil kabinet, a Cehi in Jugoslovani nadaljujejo z najbolj živahno agitacijo in s^eer brez vsakih j»arlamentarnih sredstev.
Pri vseh razpravah tvorijo zadrege glede živil, katere se bo baje odpravilo z uvozom živil iz l"kra. jine, glavni predmet. Narodnostne in socijalne tendence, ki so v polnem nesoglasju med seboj, so sliv.ne elementom, ki so vladali pred ustvarjenjem -»veta.
—	Nikakega pomanjkanja ni glede načrtov glede nove organizacije Avstro-Ogrske. Manjka py moža, ki bi bil pripravljen in spo soben urediti celo cesarstvo po čisto določenem načrtu. Stara dogma o avstrijski odporni sili sredi vseh notranjih zmešnjav nas ne sme uspavati z ozirom na dejstvo. da je pustil cesar Kavol ob svojem od potovanju za seboj ceio kopico najbolj nujnih problemov.
Wolff namiguje nadalje, da bi bila Avstrija povsem .nezmožna in nezanesljiva zaveznica Nemčije v naslednji vojni, katero bi bilo treba vojevati. da se vzdrži sedanjo
naš narod konečno žel sadove sedanjih žrtev v dolgem in srečnem mirovnem času.
Nemški kajzer si tudi na druge načine prizadeva ohraniti se na obzorju. Imel je dosti časa na razpolago, da je poslal litvinskemu državnemu zastopu formalno priznanje glede prostosti in neodvisnosti dežele. Izjavil pa je tudi, da koč* dati litvinskemu narodu na razpolago vse varstvo 111 vso pomoč.
Litvinska pa bo najbrž izprevidela, da je tevtonski altruizein precej drag, kajti kajezr je v svojem pismu dostavil:
— Mi smo storili te korake s pri-držkom, da se bo storilo vse sklene z ozirom na interese tako nemškega cesarstva kot na one Li-tvinske in da bo Litvinska vzela na svoje rame tudi del vojnih bremen, ki so pripomagla k rešitvi Lit vinske.
London, Anglija, 14. maja. —■ Sestanek avstrijskega cesarja Ka-rola ter nemškega kajzerja v glavnem stanu je vzbudil živahne špekulacije, katerim ne morejo za-dostiti ofieijeina poroeila, katera se je poslalo v svet.. Kljub temu pa se domneva, v3a je imel sestanek za posledico popolno izročenje avstro 'grške monarhije v roke Nemčije in sicer tako glede, notranjih kot zunanjih zadev. Od sedaj naprej ne bo Avstrija ničesar drugega kot nemška kolonija.
Izjavlja se, da je plačal cesac
aneksije. Wolff Izjavlja, da osta- Karol kazen za svoja mirovna jajo vsled tega le tri pota. katera pisma na naslov Francije in da jc si lahko izbere nemški narod. On obenem tudi obljubil, da ne bo pravi, da se mora pustiti ali vrata nikdar več storil takega pogreška. odprta za novo grupiranje sil ali Nemški kajzer in njegovi vojaški nanovo urediti razmerje meki Ne-m-' svetovalci so očividno sprejeli to čijo in Avstrijo i»i sicer v smislu obljubo, vendar pa so zahtevali, najbolj ozke vojaške in militari- da se izvrši bolj aktivno kontro-stične zveze. O11 pravi, da je po v- Jo avstrijskih zadev, ker se hočo sem umljivo, če se v Avstriji, brez rešiti Avstrijo anarhije in to v in-f»zira na Čehe in Jugoslovane, ozi- teresu vladujooe nemške manjši-ra 11a to misel z nekako rezervo. !ne. Dejstvo, da je prevzela Nem-Konečno pa je treba ojačiti čija zalaganje nekaterih okrajih "blesteče orožje" Nemčije na tak Češke, kaže, da avstrijska vlada način, držati armado, mornarico ne nasprotuje nemškemu vmešani zračne sile v takem stanju ter j vanju v notranje avstrijske zade-uagromaditi ves mogoči vojni nia- ve. —
terijal v tako velikanskem raz-1 Očividuo je, da bo vso bodočo merju, dia bo Nemčija, čeprav sa- zunanjo politiko centralnih sil uia, vsaki trenutek pripravljena kontroliral bolj kot kedaj prejo varovati države, katere je ustva- Berlin. Dočim se bo rnoraa A v« rila ter ozemlja, katera je anekti- strijo uporabilo za spuščanje nii-rala.	j ravnih ofenziv, bodo vendar te
Tedaj bo cvetela vojna iudu- ofenzive diktirane od Nemčije. — strija, a Wolff odstavlja, da bo' Domneva se, da se je na sestanka dežela nalik oboroženemu tabori nanovič razpravljalo glede polj-šeu, -preobložena z davki in da se- skega vprašanja. V spričo nove u-daaija generacija ne bo videla in reditve zadeve se bo najbrž podoživela preporoda ekonomskega klopilo dobršen del te dežele, življenja.	'vključno važni industrijalni okraj
Dočim pozdravlja iuspiriranc Dombrovo. k Prusiji. avstro-ogrsko časopisje obisk avl Bila pa je še neka nadaljnu strijskga cesarja v nemškem glav- stvar, glede katere m? je gotov«* nem stanu s stereotipnimi frazami razpravljalo na tej konferenci in glede "vojevanja rame ob rami sicer zadeva bolj aktivne vdeleži-dokler se konečno ne izvojuje t ve Avstrije v vojni, posebno pa zmage", ima vendar ta obisk glob- pri ofenzivah. Nemško časopisje sr
Nocoj je objavil major E. L. Ca-nady, kar je dognala preiskovalna komisija:
"Našil srno, da se je stotnik Resnati ponesrečil na sledeči način • Da ue bi zadel ob nek grič, se jc prenaglo dvignil v zrak in drseč ob strani, se je ponesrečil. Njegov stroj ni bil zgrajen v Amerik*, temveč v Italiji in tukaj sestavljen."
Letališče je biio napolnjeno e čcBtajk^ ko je HaljanAi letalec
ki ima zaznamovati že mnogo re kordov, prišel, -da poskusi veliki aeroplan pri prvem poletu. To je bi4 Caproni-bipian. sličen onemu, s katerim je pri kampanji za drugo Posojilo sTobod« izvajal vratolomne kolobarje po zraku nad Manhattauom (New York.>
Resnati je natančno pre iskal vse dele aeroplana in prisluškoval, ako
vajenim ušesom, gladko kot ura.
To je bil aeroplan, s katerim jc hotel Resnati poleteti v Chicago ne da bi se bil med potom vstavil.
Zlezel je na svoj sedež, se vse-dei, mahal z rokami v slovo in dal znamenje, da se napravi pot. Stroj je zaropotal in je odletel. Gledalci so takoj opazili, da je letalo orna-
Iji pomen kot pa je le navadna domača propaganda. Brez dvoma kaže ta obisk novo razdelitev Poljske ter razvezanje poljskega gordij-skejra vozla z mečem.
Takozvano avstrijsko-poljsko rešitev celega vprašanja se jc konečno opustilo. Najvišje vodstvo je^rdno v sklepu, da izsili svoje voljo v smislu strategičnih aneksi j na najhitrejši mogoči način in v namenu, da se olajša iztočno fronto ter posveti vse sile na zapadni fronti. Navzočnost načelnika avstrijskega generalnega št»ba v nemškem glavnem stanu znači, da se ne bo le uredilo zavitega poljskega vprašanja, temveč tudi. da se bo z Ludendorffom in Hinden-
je že dolgo časa pritoževalo radi dejstva, da Avstrija noče v:prizo-riti ofenzive proti Italiji. Tako gibanje je bilo zaželjivo v upanju, da se bo odvrnilo s tem z zapadne fronte nekaj angleških in francoskih čet. ki nudijo tako sijajen odpor proti Nemcem. V nemških listih se je celo trdilo, da so Ogri sami v stanu zadržati Italijane iu do naj %se vsled tega pošljo Avstrijce na zapadno fronto, kjef naj bi se prišlo s tem v okom oja-čenjem, ki so pri&la iz Amerike.
V neki brzojavki iz Amsterdama se glasi, da poroča avstrijsko časopisje glede namena te konference v smislu, da se je hotelo ojačiti staro zvezo, katero se je sklenilo
ne bi cul kakega sumljivega ro-ihova,°' toda vredno so imeli čas. pota. Vse je bilo v redu. Stroj sel° tem se razgovorrti, je prSla ne-je vrtil v zadovoljstvo njegovin sreča. **
burgoin sklepalo glede ofenzive kot obrambo proti Rusiji in ki jd proti Italiji, dasiravno se ofieiH- postala se bolj nujna vsled razmer no poroča, da bo odšel avstrijski ki so nastale vsled vojnega časa,
cesar iz nemškega pLavne^a stana na obisk v Sofijo in v Carigrad.
—	Bog je v prilog nemškim aneksijam. — je pisal kajzer bavarskemu kralju Ludoviku ob priliki sklepa miru z Romunsko.
—	S teboj vred sem trden v prepričanju, da bo pripomogel Vsemogočni nafti dobri stvari do ko-xu£ae	$o«r naj da, da feo I {Nftfe&raaj« na 5. stranij
Soglasno z izjavami nemškega časopisja, ki so prišla preko Amsterdama, je bila avstro-nemska zveza v veliki meri ojačejia vsled sestanka obeh cesarjev. Na sestan-jku se je nadalje sklenilo izvesti bolj ozko sodelovanje med nemškimi, avstrijskimi in ostalimi een-
GLAS NARODA, 18. MAJA 1918
UQLAS NARODA
S L O VE NIC PUBLISHING
(Slovenian Daily.) Owned and published by th* (ft corporation.)
FRANK SAKSER, President.
COMPANY
Dopisi
Lorain, Ohio.
Zopet sem se namenil poročati
kaj takega dovoljeno. Rojaki, v zelo resnih časih živimo, bodite
«	.	.	j - i i oprcjaii! OpHured.)
LOUIS BENEDIK, Treasurer. »rom nase nove domov,ne, kako j jmlija pa	na ^vatko? ka_
Place of Business of the corporation and addresses of above officers.; e-J Cortiandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list ca Ameriko	Za celo leto za mesto New York $6.00
in Canado................... $3.50	Za pol leta za mesto New York.. 3.00
Za pol leta.................... 2.00	Za četrt leta za mesto New
Za Četrt leta ..............J.00	Za inozemstvo za celo leto
se razvija naša slovenska naselbi-
tero bo obhajal naš rojak Frank
'G LAH NAKOPA" izhfjft VB»k dan izraema nedelj, in praznikov.
na \ Loiainu.	'Levstik, ki se bo poročil z gospico
Kakor je bilo ze večkrat poro- ,	.
. J , ,	, . *. Barbuko !>latiiar.
eauo, imamo Jugoslovanski Na-	•	, _
, . ' v , , . ,	Koncem svojega uopisa po-
.„_ v«* -i m/rodm L>om. kateri krasno napre- . , ..	. . . . ..
York i.&Uj	, . . ,	.• zdrav liani vse rojake 111 ro.akinie.
eto...... 6.00 »duje pod izvrstnim vodstvom di-j
. _	l \*rbas.
"GLAS NARODA"
("VOide of the People") lamed every day except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.50.
;ET»ktorija. Da je Naroden Dam ue-t * obhodno potreben, to ye vsaki." kdorkoli pozna današnje razmere.'
Palliscr, Cal.
Advertisement m agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da *se nam tudi prejšnje blvftllKe.% naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA"
82 Cortiandt S t.
- Telefon: 2*7fl Cortlnndt.
Svetlejša stran cele vojne
To so tudi tukajšnji rojaki poka-,	, ,,,
...	- ^ - j - ' I red kratkim se,m eital v Glasu
zali, ker so m tudi se sedaj v ve-	1 . , ,	, , . , ,
n.. « ... . . , , - + \aroda. kako nekoga skrbi, kako (likem številu kupujejo delnice ter . . . . ®. ,
,	. • , : • i , i ,, se dela na vtarmi. Pac gotovo vsa-
obeuem se je ust o tudi videlo dne	v	°
.	.	,• kdo ve. kako se dela, samo razlika
;>. maja. ko se jc vršila veselica .	.. „ ^
■ . : „	n	. :i„ je med bogatini m reveži. Hoga-
kor»t Doma. Dvorana je bila J	*
• polna, kar je nekaj redkega pri \in ff n« P1**"' kl mU
- tukajšnjih veselicah. Vseh dohod- do 8, b™zd-	pa moia hoditi
h • u-i ooo . »	f, ,_____„ za plugom in mu reze siimo eno
New York City, kov je brio 282 dolarjev, /e .sama	fc „
^ '	. . . - brazdo, pa se tisti plug mora za
svota govori. <$a je zanimanje ve- ... ' 1 , 1 &
liko. Hvala tudi vsem zavednim rwzK!k* P*1^ da	Iie zvr"
i?lo vencem in Slovenkam, kakor, »f- ^Jejo s strojem m žanjejo s
,	1T ,	*	strojem. Mlatili bodo pa kmalu,
tudi bratom Hrvatom, osobtto pa '	K
tako. kakor takrat, ko je Kristus
po svetu hodil, pa je cel kup
rrue translation flied with the post master at New York. N. Y.
1918. as required by the Act of Oct<4>er 6. ioi7.
on May 18,
darovali več različnih reči ni pri
V, -	Ti+ i;i- stiopja zažgal iai je letalo some na
tem veliko pripomogli k tolikemu I. - , .	j ■ .«
,	len kraj. pleve pa na dangi. slama
irspolifu.	.	J ■ , , rr -	i
H koncu pozdravljam vse Slo- ^" zadaj ostala. To je vse. kar
j vence in Slovenke sirom naše no-[fe dola 113 fanul"
Nekateri naših ljiuli so preveč- pripravljeni ozirati se(\e domovine. John Ivancič.
na temne strani sedanje vojne, katero se vodi v obrambo (Vabila na sejo 19. maja smo
civilizacije, prostosti ter nveljavljenja mednarodnega pra-\a. —
(irozotc vojnih polja se slika v povestih in poročilih na način, da pride navaden člvek do zelo slabega ntisa ?zlede vsega, kar morajo predati naši dečki t4tani preko".
Prestrašene matere postajajo naravnost histerične in
Zdaj pa hočem povedati, kako
raste. Tukaj cveto rožice in grah.
• „ * m: i. .. i • k:________I fižol bo kmalu v cvetju, turšica
izpust tli, ker bi bilo prepozno od- .	j
javljeuo; Vaše pismo smo namreč
prejeli v petek 17. maja. — l"red.)
- je že 8 palcev visoka, vinska trta
Akron, Ohio.
lvakor sem že pred kratkim poročal. ima tukajšnje sodišče na
je pognala že 28 palcev dolge mladike, breskve bodo kmalu zrele in drugo drevje je že pognalo v tem letu 10 palcev dolge mladike. Zdaj kosimo prvo deteljo. Nadalje pa ne smem pozabiti na
vse domoljubje je podrejeno občutku bodoče nesreče, ki'zatožni klopi enega ltaljana, kije tisto, ki pri peči sedi, pa od božje čaka onih, ki se nahajajo v Franciji in ki stoje sedaj na-,v ueči 12. marca t. L vstrelil one ,besede živi in ki j
ga policista. Ta Jtaljan je bil spo-|96t na drugi straa znan krivini umora in bo moral da je že vse kotičke okopaLa ter
ahajajo
sproti nemškemu sovražniku.
Tozadevno nervoznost je občutiti po celi deželi invse kaže, da se preveč vznemirjamo.
Ozrite se na može Pershinga in na "modre vrage" iz Francije in ko jih vidite, sc lahko potolažite!
Oni so prišli nazaj! Zakaj bi ne prišli nazaj tudi ne-,cista. Mislim, da se tudi tem ne bo kateri naših sinov, bratov in mož, ki so odšli v Francijo?I'^bolje ^odilo.^ ^ ^
Navzočnost teh vojakov Francije ter mož v rjavi ob-!eki, ki so vsi doživeli svoj ognjeni krst v Flandriji in Franciji, nas uči, da ta krst ognja ni vedno usoden.
Treba je sicer žrtev nekaterih, a na stotine in tisoče ameriških vojakov v Franciji bo zopet videlo svojo božansko deželo.
Xaj pospeši nebo slavnostni dan, ko jili bomo pozdravili kot zmagovalce!
Med tem časom pa pospešimo svoje korake ter večaj-nio svoje sile v zaupanju, da se bo večina teh mož vrnila konečno, nakar se jo bo počastilo v domovih za junaštvo. izkazano na tujih tleh.
Nobena vojnih demonstracij v mestu New Yorku v zadnjem času ni bila tako navdušujoča, kot je bila ona, ki se je osredotočila krog mož Pershinga in krog "modrih vragov" iz Francije.
Vsi izgledajo kot drzni pustolovci, ki so se mudili sredi pekla in ki so se vrnili nepoškodovani.
Kar so lahko storili oni, morejo izvršiti tudi drugi. Njih vzgled in izogib iz krempljev smrti, nas ne dela le ponosne na preteklost, temveč tudi zaupne z ozirom na bodočnost.
Naši dečki bodo sledili njih korakom v celem obsegu, tjakaj in nazaj.
Kot v preteklosti korakajo tudi danes francoski vo-jaki stran ob strani ameriških, prinašajoč s seboj preko Vtlantika razpoloženje zaupanja in poguma.
-ooo-
plačati svoj čin na električnem stolu 16. septembra. Sedaj pa so dobili še druge njegove tovariše, ki so 10. januarja ubili dva poli-
Da pa ne bo kdo rekel, da poro čam samo žalostne stvari, moram oovedati še kaj drugega. Xa tem mestu naj tedaj omenim, da je društvo Štev. 61 SSPZ. na zadnji mesečni seji sklenilo, da priredi HO. maja svojo prvo veselico v Akro<nu. Na teg zabavi sc bo prodal zlat prstan. (Ali ste brali pro-klamacijo pa-edsednika Wilson a ? A ko ste brali, ste morali tudi brati. da je 30. maj proglašen za dan molitve in posta. Ako nočete imeti kakih morebitnih sitnosti, svetujemo vam. kakor tudi vsem o-nim slovenskim društvom, katera nameravajo prirediti svoje razne zabave 30. maja, da bi, dokler je še čas. vprašali policijo, tali je
To pa me je vendar pogrelo.
Vajeni I Lep izgovor! Na stro-, ške drugih bi se klatal marsikdo po svetu1, jaz tudi!"
a*	*
*
Potrka ob kaki eni nekega popoldne prav narahlo, kakor trkajo otroci. "Noter!*'
A ne vstopi nihče.
Ore m in odprem duri. Na hodniku stoji ženska sredsijih let z malo. morda petletno gologlavoj deklico.
"Usmilite* se up. ju! Od jutra že j hodive, a dekle ni jedlo še ne žlice' juhe in ne koščka kiuha."
Prosi in pripoveduje z j^kajo-j čim glasom, nemški. Zdi se mi-'tnalo verjetno, da bi ne dobili od jutra če ničesar.
"A kod sta hodili do sedaj ?*?
"Jz Roža gor pri ha j a ve."
Zdaj sem ji verjel še manj. Da bi med Slovenci ne dobili koščka kruha za otroka, je gotovo bosa. Teko trdosrčni naši ljudje niso.
Naštel sem ji petnajst krajcarjev.
"Ali s tem se vendar ne more ve nikamor peljati. Tu otroka imam, gospod \ 'y
"Prosim vas. vsak dan prihaja kar vrsta prosilcev. Če dam vsakemu petnajst krajcarjev, potciu pojdern čez leto dni sam beračit."
"V Rožeku so mi rekli, naj se oglasim pri vas, gospod župnik, ker mi gotovo po morete.
Tudi to trditev sem sprejel z upravičenimi dvomi.
Tujka se cmeri prisiljeaio iu dela obupan obraz.
"Greve namreč v Inouiost. Moj mož je tja pristojen."
"Dog ve, če ima res moža", pomislim na tihem sa-m pri sebi.
Tuj kino vedenje so mi jr* zdelo bolj in bolj sumljivo, ker je bilo skrajno teastralično. Da bi se je iz-
da bi rada videla eno pečlarsko
hišo. Zato ji priporočim, da naj|n®l>3» ji naštel krono, pride le pogledat in bo videla, kake lepe hiše imajo pečlarji in kako velike farme. Jtaz ji bom dal tako veliko njivo, ki meri na vsako stran pol milje, le okopaivati. da ji ne bo treba kotičkov okopa-vati. Če bo na enem koncu sadila zelje, na drugem ga bo pa krava jela, pa jc še videla ne bo. l*e bo pa šla gledat, kaj raste okoli, bo prišla zvečer nazaj iu bo imela še noge žuljave, ne pa sfcimo roke.
Dobre žene in kuharice bi pa ■prosil, da bi kaj pisale, kako se napravijo kake dobre slaščice, ko ■dobimo pečlarji t ova riši ee, da jim bomo znali bolj dobro postreoi.
Tem potom pozdravljam vse Slovence in Slovenke, farmerje in farmerice. posebno pa pečlarice
v nji. res kis?" "Ros. res!"
"Vi lažujivec! Ko pa smrdi že od daleč po žganju. ' .Mož jo hiti poduliavati. "Veste, gospodinja pnlije vča-
t<*? Ko l»i vedel vaš rajni oče. kako dileč ste zabredli!"
Pozneje mi je povedal župnik, da jc bil vagabuudov oče učitelj in dober znanec župnikov.
"Seveda mi je sitno. Tudi ne
"A kje ste bivali do sedaj .'"
"V Mariboru."
"In prihajate peš iz Maribora?"
"Peš."
"A če.mu se niste obrnili v Mariboru na županstvo? Gotovo bi vama. pomoglo kako. Peš vendar ne morete z otrokom v Inomost."
"Seveda je hudo. A v Mariboru nisem dobila nikjer ničesar, ker ne ziuiin slovenski."
Zdaj pa mi jc bilo res že preveč in skoro žal. da sem ji dal krono.
"Ne lazite vendar! Ali res mi--slite. da ne poznam Maribora ?"" Javkala in vzdihovala je še
in pečiaije.
P. C.
Berači in vagabundi
Spisal Ksaver Meško.
sih malo žganja h kisu. Saj kisa poprosim rad vsakogar za dar. A ■samega ne more piti. Odtod ta vas bi prosil, ker sva že znana, da duh."	ini daste pttr škornjev."
"Ne lažite tako debelo!... Ni- "O. tako naglo aie pojde, prija-česar vam ne dam. Tako zapi- telj!"
jete."	j "Kaj da ne.'" se jc nekoliko
"Bog ve. da ne. gospod Bog ve. ujezil klativitez, ki je očividno že Kako bi zapil, ko pa tako ničesar pr:*cej pil. "Ali ne uf-ite. da nimam."	pridigal Kristus Gospod: "Kdor
Precej daleč sem žc od njega, a ima d\e suknji, naj <la eno onemu, še ga slišim javkati in vzdihovati, ki nima nobene"' In gotovo ima-Eno pa sem spoznal ob tem src- te dva para škornjev, meni pa čanju: Mt>/ ni tako neumen, ka- gledajo iz mojih skoro /t kor se dela.
A to so še bolj vsakdanji vagabundi. Dobi se pa še hujših, včasih naravnost nesramnih.
Hujše je. če pride študiram klativitez, mož. ki se izdaje zdaj za urednika, zdaj za pisatelja, ki študira jezikovne in politične razme-
gLisneje, kakor bi ji delal s svojo ro 1)0 deželi; tretjemu se javi že
nevoLjo veliko krivico.
"Pojdita v kuhinjo, in naj da
kot profesor, slučajno brez službe zaradi bolezni, ali ]>a ravno na
kuharica dekletu mleka. Potem pa'l>otu v Uradet' ali l,a na 1>ulusi-
idita z Bogom, a ne ipridita več!" kJer -namerava napraviti končne Naglo se je izmuznila iz sobe. A kpito: pri četrtem je pravnik, ki od doli, iz veže, se je še slišal jo- P^aja baš iz bolnišoiice — ker kavi njen glas.	' sedeniindevetdeset izmed sto dclo-
Uverjen sem. da je bila slepar-jmpzuežev P,illajH ravuo ^ bolniška iz Beljaka, in jie iz Maribora
Nemški podadmiral Capelle je rekel:
—	Mi potapljamo trgovinske ladje hitreje kot pa jih morejo graditi zavezniki. Pa zakaj bi jih potapljali, ee jih bomo rabili po koneani vojni i — je vprašal Vogtherr, ki je soejalist skozi in skozi.
V teh dveh stavkih je izražen eeli boj med okruto silu iu civilizacijo.
# * #
Popisovanje postopaeev v državi New York se bo pričelo neposredno. A' popisovanje bodo ušteti tudi gospodje, ki so si izrabili prste s striženjem kuponov ter oni, katerim sc pozna na hlačah barva, katero so dobili
vsled pre ust raj nega posedanja na klopeh v parkih.
* * »
Dviguje nje finske zastave v Helsingforsu po preteku 110. let sužnjosti. je euo izmed znamenj ustajenja narodov na dan sodbe.
• •
*
Sest Nemcev na vsaki jard med La Bassee prekopom in mestom Vpres nam kaže obseg nase vojaške naloge na zapadni fronti.
• • •
—	Tevtouska cesarja sta se sestala ter domenila glede bodočnosti. — Časnikarsko poročilo.
To je dobro, a kako vesta, kakšna bodočnost i JfT.	* * *
" Poročilo o smili maršala Hindenburga je videti nekoliko prenagljeno.
Mož, ki se baha, je v devetih slučajih izmed desetih Oni, ki govori pretirano in neresnično.
ROJAKI, HA&OGAJTE SE NA "GLAS NABODA". NAJ.
VEČJI wormma mremMx ▼ DRŽAVAH.
Križ je s temi berači in vagabundi. Tukaj, v bližini mesta, jih privede mimo široka cesta od vseh štirih a-etrov. Nekateri so res vredni usmiljenja ter potrebni pomoči in podpore, drugi so čudaki, tretji delomrzneži in drzneži. četrti prebrisane! m prekanjenci, peti navadni klativit^i in sleparji. ki zaslužijo, da bi se jih izročilo brez pomisleka orožnikom.
Pridem nekega večera, mrač-ilo se je že in deževalo je gosto, iz cerkve ter liajdem pri župniščnih \-raitih -starega moža. Ponižno in vdano poprosi za dar. Smilil se mi starček, upognjen, slaboten iu prezebel.	%
"Kje ste doma, oče?" '* V Rožn. Na potu sem v me^Jto, v bolnišnico. Ležal sein že dalje časa doma bolan. A pred nekaj tedni se ini je obrnilo na bolje; zdaj pa me spet zmaguje bolezen. Zato grem v bolnišnico, da doma nisem vedno v nadlego. V bolnišnici. veste, pa me dobim tobaka, imeti iga pa nioraam Ko smo bili namreč v vojni v Italiji, smo prišli v kraje, ki so imeli zelo slabo vodo. In so liani rekli višji, da naj ž večerno tobak, ker tedaj voda ne škoduje tako kmalu. Tako sem se navadil in zdaj jiioraun imeti. Zafto prosim prav lepo..."
Dal sem mu. Zahvaljeval se je ves srečen in blažen ter se je napotil navzlic dežju in mraku dalje, v mesto. Kar videlo se mu je, da sra ne straši trud pota, samo da
le dobi zopet tobaka.
* * *
Prideta poleti nekoč dva fanta, krepka hi zdrava, oblečena zanemarjeno in raztrgano. "Odkod prihajala?" "Iz Malnice. Delala sva pri železnici A zdaj sva ha pota do-
mov.
"Kje sta doma!" "Na Kranjskem. Ob .Škofji Loki."
"Ali vaju ni škoda, fanta! Tako primanjkuje delavcev našim ljudem, a rid v a se potikata med Nemci ter se 1 itita lačna in raztrgana po tuj^ii."
' Prav pravite! Saj trdiva tudi midva, da ni nič med Nemci."
Vobče lie vem. kaj hodita od doma, če si ne 'zaslužita drugod ni ti za jed in za pot domov. Saj ni drugače mogoče, mora se razjeziti človek, ko vidi. kako trosite ter zapravljate lahkomiselno iu brez koristi svoje moči po svetu! Doma bi ostala pri svojih ljudeh in bi tam pridno delala. Mnogo bolje bi se vama godilo!"
Naravnost domov pojdeva. Najboljše je še doana!''
S tema bi bilo vsaj mogoče govoriti. A nekaj dni pozneje prideta zopet dva. starejša. 1stotako raztrgana, že od daleč smrdeča po tobaku.
"'Prosiva, gospod! Na popotovanju sva,"
*' Odkod prill aj at a " "Iz Malnice."
"Tudi? Skoro slednji dan prihajajo od tam delavci. In vsak je zanemarjen in raztrgan. Saj se vendar kaj zasluži gori. kaj ?" "Ni nič tani za nais." "Kje sta doma/" "Na Spodnjem Koroškem. Ob Pliberku. Pravzaprav sva peka."
"Peka.' Kaj pa vagabundirata po Mad n ie i In tod okoli in ne delata? Saj rabijo vendar tudi peki k rep kili in delavnih ljudi."
Prav na široko se je nasmelmil starejši ter je pripomnil mirno:
"Veste, mi «rao pac vajeni hoditi ipo avlte."
ne iz Inomiosta.
* * *
fo Beljaka ali iz beljaškega predmestja nekod prihaja vsakih štirinajst dni ali vsaj vsak mesec postaren postaren anož, nekoliko ubog v duhu, kakor ee zdi, in kakor kaže sam. Klobuk ima vedno okrašen s kokošjimi in petelinovimi peresi, kar ga dela sličnega indijanskim poglavarjem. D asi dobi v kuhinji svoj delež, pride še redno k meni gor v sobo. češ. da me mora pozdraviti. Ni mi pač kdo ve kaj za te smešne pozdrave, a bodi! Postim ga, da prihaja.
Jeseni ga srečam nekoč na potu mesto v predmestju. Ne veni. ali ine res ni videl, aii se je hotel potuhniti ter se izmuzniti tiho hi neopazen mimo. Pozdravil vsaj ni ter j> gledal na drugo stran ceste. Zdelo se mi je, da ga nekoliko ima. Zato ga pokličem.
"O. voter!" kriči napol ovese-Ijen, napol v zadrega. Misli morda. da je "toter" najčastnejši in najlepši naslov na svetu ter me hoče nemara s tem nekako potolažiti. In pomoli mi roko, češ: daj, daj kaj!
A delani se. kakor bi ne videl roke.
"Kako pa. ali niste danes preveč pili?"
"O. Bog ne zadeni! — Kako pa to?... Bog ne zadeni!"
"Kaj pa ta steklenica v žepu. kaj pa ta?"
Pokažem s prstom na steklenico. ki mu moli oz notranjega žepa' kem hodniku v nadstropju. Kai
v-1 prsti. Cc imate torej i/a resnico kar učite, izpolmijte nauk Kristusov najpoprej sami ter mi dajte."
A-i * I • -1 sem. da je dobrodušni staivek omahoval. Vendar sem mi>li1: 'Tako nespameten vendar ne bo. <la bi mu dal. Pijančku tako ne bo nič pomagano s tem."
Nekaj časa sta se prerekala, naposled pa sta šla v župnikovo sobo.
" Ilomo vi leli. če najdem kje kaj."
"Ali ste mu dali škornje?" sem vprašal župnika pri kosilu.
"Dal."
"A jili zajpije. bost«' videli." * "Menda se vendar ne bo Dal sem mu zaradi rajnega očeta, ki sva si bila dobra, in da ne moda tie izpolnu-kar učimo. A naročil sem mu. da mora priti popoldne pomagat sena spravljat. Kavno lepo suho bo. delavcev pa tako primanjkuje.
"In pride ' *
"Obljubil jc."
"C'e le izpolni obljubo.
' »l> treh sem prišel iz šole. ker
nice. Siromaki, kaj? In doaua ,|<* zdaj na Štajerskem, čez uro v drugem župnišču na Kranjskem, pri tretjem obisku že na Goriškem ali re zabavljati, češ, v Istri, kakor najbolj kaže. A rje	sami
zlagano vse kakor pravljice Pav-lihove in lažnjivega Klukea' No. in imen pa ima menila več kM je dni v tednu.
In še hujše ju, če prime takšen deseti brat. že ]m> zunanjosti -precej slice]' ciganu, človeka na cesti v mraku, in daleč na okoli ni nikogar razen v obcestnem grm ju kopa ciganov Lu s** ne ve. ali ni tudi učeni prosilec iz njihove-" ga taborja V tem položaju je že lahko "izposoditi" si nekaj kro-nie, vsaj toliko, da je za vožnjo v Ljubljano, nad Trbiž seveda, ker se boji predora ob Podrožčiei. in pristavi še duhovito opazko: "Sed nollo faeere ullam depres-sionem!" (Nočem vplivati na vas kako nasilno.) A mu treba le zažvižgati ter se dvigne morda ves ciganski tabor!
Ni tudi prijetno, če pride isti 'učenjak kmalu zopet in pravi, ko sc ga je po možnosti ]>og<rii ilo: "Tukaj sem že napisal na fposet-nieo". — ki sc glasi nsa napačno ime seveda,— "da ste mi posodili osem goldinarjev. Bodite tako dobri, velečastni, .. "
Večkrat se spominjam nekega klativiteza izza časa, ko sem Še kaplanoval.
Bil je tisti dan ravno pogreb in s starim, blagim župnikom sva zajtrkovala precej pozno na širo-
sem zamudil dopoldne zaradi pogreba. In glej, na trati pred žup-Jiiščem je ležal, kakor je bil dolg in širok, vagabund, sin učiteljev, poznavalec Sv. Pisma in vesten varili, da se natanko izpohiuje.
Kakor sva zvedela še listi večer, je takoj prodal škornje iu je denar lepo zapil.
In človek bi sc naj ne j trail!
raztrgane suknje.
se zaslišijo po stopnicah t<*žki "ko-
DELO! DELO!! DELO!!!
Pri Charcoal Iron Company of America v Newberry, Mich., so potrebuje 200 drvarjev za delati drva. Gozd je lep in že ni bil sekan, vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in pozimi za več let. Plača od klaitre $*2.40. Imamo tudj vrhove za delati, vse ležeče, vse posekano, ni nobene izjeme, trd ali mehak les. Plača se po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela aa beliti. Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v go zdu. Za pojasnila se obrnite na našega zastopnika:
John Knaus, Murphy Camp, Newberry, Mich..
Previdne gospodinje
imajo doma vedno eno steklenico Dr. Richtcrjevega
PAIN-EXPELLER
"Ta?" se smehlja možakar na raki. Takoj nato se prikaže na stroko in prebrisano. "Za gospo-'bodndkn še mlad, precej rejcu dinjo (moram prinesti kisa v nji." mež in pozdravi.
"Za kakšno gospodinjo?" | Kakor sem uvidel takoj, ga je] "No, za našo! Ki stanujem pri župnik že poznal.
irii "	I "Ker Setn Šel rSlVllO tod mi HI O	»-O *r>M]a(To za Ttrenje pri r«rto>U£nla
J '	,	_ , .	1	....	tvUC-inafa, prehladu, zavttavljenju itd.
"Tako. tako.. . Pokažite to ma-^ni se oglasil. Prosim, da bi i"i/edlno praTi s rarstFeno »aamko sifc^ lo sfcoJdenico!"	.podelila kaj, gospoda"	^ ^ t kkam^ m naxamoat odi
Kes jo potegne iz žepa.	i "Ali se nič ne sramujete, da	F. ad. richter * co. "
"{Kis torerj nameravate prinesti hodite takšen po svetu in berači "*-ro w»»**u«	n.w york. n it.

■f • ; ^ ; i n
- ■ .
GLAS NARODA, 18. MAJA 131$
Zgodovinski spomini
Potem pa je Radeeki potolkel Piemonteze G. maja pri Sv. Luciji Odločilna bitka pa se je vnela Ž5. julija na višinah krog Custozze, ki je trajala deset ur in se končala s popolnim porazom sardinske vojske. Karel Albert je moral skleniti premirje ter prepustiti Avstriji Benečijo in Lombardijo.
V naslednjem letu je bil zopet tepen pri Mortari in Novari ter je moral zato odstopiti prestol svojemu sinu Viktoriju Emanuelu II.
Z nepopisno krutostjo so zopet zadušili avstrijski bajoneti v Lombardiji sleliern pojav upora in ukrotili po vsem polotoku viliar 48. leta. Srd do tuje vlade pa je zavzel še večje dimenzije. Slej ko prej so se obračale oči pa-trijotov prek Tieina, odkoder je moglo naposled vendarle priti toliko zaželjeno odrešenje.
Deset let je tlela iskra pod pepelom.
Pustolovec Louis Napoleon, član karbonarijev, si je ta čas kot cesar Napoleon III. dobro utrdil francoski prestol. Svojega velikega strica je dosegal kvečjemu v časti-/tl'pnosti, v drugih zmožnostih pa je zaostajal daleč za JijLm. Prikritost, prekanjenost, hladnokrvnost so tvorile njegovo bistvo, trabantila pa mu je srečna usoda.
Sicer pa je bil telesno in moralno cela karikatura. Nasajen na nizke nožice, je imel nerazmerno velik zgornji život, tako, da je izgledal pravcat velikan, kadar je sedel. Njegov značaj je bil naravnost grozovit.
—	Le droit f Qu'est-ce pue c'est ? — se je zavzel, kadar ga je dirnila nerijetua beseda "pravica".
Zasledoval je vselej in povsod samo en cilj: povzdigniti Francijo na nekdanji višek slave in ugleda in prijel se je vsakega sredstva, ki je moglo meriti v dosego tega cilja. S podporo vdane vojske iu uradništva neomejen absolutist, si je znal pridobiti ljudsko naklonjenost s pospeševanjem ekonomskih in socijalnih interesov ter s sijajem vojne slave.
Po krimski vojni je bil na vrhuncu svoje moči. Vsa Evropa je gledala zdaj zopet v Tuilerije in pričakovala od tam merodajne besede v svojih spornih vprašanjih. Najbolj zaupno se je obračala tja mala Sardinija, ki je bila poslala svoj oboi pred Sebastopol in postala s tem pro težiranka velike Francije.
Avstrija je imela za časa krimske vojne grofa Bou-la za zunanjega ministra. Temu možu je treba po pravici naprtiti vso odgovornost za njeno poznejšo nesrečo leta 1859. Namesto da bi bil ohranil Rusiji v krimski vojni nevtraliteto, se je šel brez vsakega povoda zvezat z njenimi sovražniki in je postavil armado na Ogrsko in gali-ško mejo, pri čemer je pa tudi ostalo.
Posledice te blazne poteze so bile minirane finance in neodpustna zamera v Petrogradu, ki se je posebno občutila v dneh, ko je prijela Avstrija za orožje proti tistim, ki se je vezala z njimi v krimski vojni.
A' Sardiniji pa je vodil krmilo mož izrednega državniškega talenta, grof Cavour, učenec slavnega Maeliia-\ellija. Njegovo oprezno, preračunjeno delovanje za zje-dinjenje Italije zasluži največjega občudovanja. Vsak korak, ki ga je storil v ta namen, je bil pretehtan in premišljen do kraja.
Sardinska pomoč v krimski vojni je imela že emi-nentno politično ozadje. Tako je Cavour začel. Na pariškem kongresu pa je stopil že korak dalje in v posebni pomeniei opozoril velesile na nečuvcne razmere, ki jih ziakrivlja Avstrija na Apeninskem polotoku. Uvidcl jc, da si je pridobil s tem francoskih in angleških simpatij in to mu je bila že velika cena.
Tudi Rusija se mu je pokazala naklonjena, dasiravno je stala Sardinija šc nedavno med njenimi nasprotniki. Obljubila mu je nevtralnost, samo da izplača Avstrijo /.a njeno polovičarstvo v krimski vojni.
Ves polotok se je pričel zdaj vidno probujati.
Za udejstvovanje Oavourjevega programa se je osnovala 1857. leta "Lega nazionale", ki je združila v svojih vrstah vse, kar je mislilo in čutilo italjausko. Sardinija je postala zdaj dežela vsega upanja. Cavour pa je delal še zmerom s treznim raziunom. Jasno mu je bilo sko-ro, da bo ostala Avstrija v slučaju konflikta osamljena, toda Sardinija bi utegnila biti samo s podporami ostale Italije še vedno prešibka, zato je bilo treba poiskati močnega zaveznika in našel ga je v — Napoleonu III.
Napoleon, ki 11111 je bila Avstrija že dolgo trn v peti, je brez obotavljanja pristavil železo k ognju. Pričel je s prekanjenimi spletkami. Anglija je bila bas zaposlena z vstajo v Vzhodni Indiji in je imela zvezane roke.
Ruska pomoč Avstriji je bila izključena. Nerešeno je bilo samo še vprašanje, bo li hotela ohraniti tudi Prusija v eventualnem zapletijaju nevtralnost-1 -
Kljub vsem sladkim prigovarjanjem Napoleona in Cavourja se vendar ni dalo izposlovati v Berlinu kaj gotovega. Toda bistroumni Cavour je presodil:
—	Česar ni mogoče skleniti zdaj, sklenilo se bo ob svojem ča*su. Prusija se ne bo mogla izogniti nemški nacijo-jialni ideji, zato je zveza Prusije s povečanim Pieinontom zapisana v knjigi bodočnosti. —
Sredi julija sta se sestala Cavour in Napoleon v kopališču Ploinbieres kjer je slednji pbljubil svojo dejansko pomoč pod pogojem, če se bo mogel zato opravičiti pred javnim mnenjem. Da bi bila zveza še trdnejša, je iz-posloval Cavour ob tej priliki ženitev Napoleonovega sina z najstarejšo hčerjo Viktorja Emanuela.
Ob koneu leta je bilo v Sardiniji in v ostali Italiji vse pripravljeno za veliki mejdan.
Prišel je dan Novega leta 1859.
Ob tej priliki so imeli poslaniki tujih držav v Parizu navado, da so se napotili v Tuilerije čestitat mogočne-
Napoleonu. Kar je kramljal z njimi cesar, so brž spo-
aa postna zveza med New Yortf in Washingtonom
.Pred par dnevi ji- bila vstanov-Ijeii.« zračna pošta mol NV\v Yor-k.<_>m, Philadelphijo in \Vashin«r-tonom. Na prvi sliki vidimo poštnega mojstra Pattena. ki oddaja pošto /.rakoplovcti Wefohu. — Druga -slika predstavlja zrakoplov v zraku. — Tretja slika nam kaže slovo Lfo-tpe Webb od svojega soprogu. — Na spodnji sliki vidimo predsednika Wilson a in njegovo soprogo, ki sta se vdeležila tozadevnih svečanosti. — Zadnja slika nam predstavlja zrakoplovea II. P. Cul vera.
T^ PRCSIPEKT šfricfc Mrs- W1LSOK, the, CEREMONIES ivz.-- WAStiiHGTON ♦
Newyorski prekopni sistem
t'oni. •■• bližini Troy.' Tamošnji si stem satvornie predstavlja največ---ji > stem u> vrste na svetu, — iz
PREKOPNI SISTEM DRŽAVE NEW YORKA, KI JE STAL jvzeillš* zatvornice v Panamskem
$155,000,000, JE NAJVEČJE DELO, KATERO SE JE IZVRŠILO j P»'l'IciM»":	teh z'dtvonnc Je
TEKOM VOJNE. — VODNE POTI SE RAZTEZAJO NA RAZDA- a lia£»'inJ 1 " eetrt miljona oo-LJO 446 MILJ TER JE V CELEM 57 ZATVORNIC, KATERIH j luj 'ev ^at\ornica y Little al > VSAKA JE DOLGA L->8 ČEVLEJV.	jpre^a -ede globme katerokoli
j zal voi'in.-o \ Panamskem kanalu.
Hi oinstiridesel čevljev loči obe
Prekopni sistem države New val o. teče preko države od Water- ! Voi'ka je bil izročen p"omt tu / teh ford, ob reki Hudson, do To-1
vouni po ."sini.
Kno najbolj značilnih iužinir-skili del v tem prekopnein sisre-nm so premakljivi nasipi, ki zadr-zujejo v.dovje Mohawk reke in katere i« mogoče dvigniti ali "spustiti doii v r.amenu, da si- obvlada gioboeino ' od< v onem delu rcK<?. ki tvori del prekopa.
Kakšna je zgodovina tega pre-
kopa iu kaj je stalu eelo delo?
Pri tem je treba poseči nazaj v zirodovinii države ter v ono mla-.l'-ga naroda.
Ko jo bil ?)c Witt Clinton, eden izmed najnoljšlh politikov revolu-< ljonarue dobe ter mož obširnega znani.), ir: vcrr.e'* lliržave Xew Yor-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
dneh. Za tem enostavnim ugotovi-lom glede dejstva, katero m je izvršilo, n« vidi navadi i: človek ni če-»ar posebnega, fškozi leta .V" «"i-tal ta Človek poročila v listih de napredovanja d* bi ali gledt razpravljanj v zakonodaji ter tudi poročila o napredku dela. Vse f.c M\»Ii pa se je sprejemalo povsem ravnodušno. Vesti glede nev-voi^kega državnega prekopa so tale stara roba. ki ne vzbuja iiolM.'.iega zaii/uiuiija.
Poslušajte pu možu, ki stoji na cesti. Ta državni prekop je vaš prekop. Zfrradilo se ga je z vašim dejiarjem ter bo prinašal denar v vaše žepe. sicer indireknim po
nawande. kjer se pride do Niagara reke ter stopi po njej v Lake Erie in od tam <lo Buffalo.
Druga veja tega sistema ,]v Champlain veja, ki teče v severni smeri ob iztočni meji države <><! Wateri'ord ihi do Whitehall na južnem koncu jezera Champlain Tretja je Oswego veja. od starega Erie prekopa severno od Kyraeus< ter teče do Oswego ob jtzem <>o tario. Četrta veja pa je Cayuga Nfiieca pivkop, ki zapušča jezero Eri<- zapadno od (>>wpgo ter j^re naprej v južni smeri proti dvema velikima jezeroma, ki dajeta tej Veji svoje ime.
Erie veja, kot glavna veja now.
torn, a gotovo. Predvsem pa je ta)ga sistema, je dolga 3li9 milj. | državni ladijski prekop naj več j t <'hauipiaiu veja je dolga bi nti$j.
vojno delo. katero je izvršila ka-. ka posamezna država v Cniji, od-ikar je zavihal strie Sam svoje ro-! kave tej- stopil v vojno.
Po tem prekopu bo prišla cela pevodcuj premoga z Zapada. — kateri premog je bil ustavljen na preobloženih postajah, dočim ste vi sami prezebali v svojih mrzlili soban v dneh arktičnega mraza pretekle zime. Po tem prekopu bo prišla pšenica z drugimi žiti vred za nas same in za naše dečke v Franciji razen že sedaj preobloženih železnic vsled izvršenja vo dne zveze med Buffalo ter reko Hudson.
Kaj pa je pravzaprav ta Barge Canal" ali sistem vodnih cest t
To je sistem vodnih poti, ki ima
Oswego veja je dolga milj in istotako tudi Cayuga-SeiitH-a. C«* lokupna dolžina celega tega vodnega sistema znaša 44(i milj. Cie-de dimenzij je prekop različen, so glasno z znaeajem kraja, kjer ^e nahaja. Na vseh mestih pa ima minimalno globoeino čevljev Kjer je zemlja rahla, ima maksimalno širino 12-") čevljev, katera širina |>a se skrči na 94 čevljev kjer vcili prekop skozi skale. Stru-ga skn/.i jezora. po kateri teče de-i loma ta prekop, pa je široka 200 čevljev.
V celem sistemu je uajti 7r> za-tvornie. ki vse zgrajene iz kon. kreta ter obratovanje z elektriko.? Vrata pri zatvornieali so iz masivnega jekla ter tehtajo vsaka do
.95555!

Vestno zdravilo dela čudeže.

štiri veje, dotikajoče Se nalik do-1200,000 funtov. Nobena izmeti za-bro sj>eljaiii železniški zvezi, glav ,tvomic ni krajša od :J2S čevljev
nih produkcijskih središč ter onih razdelitve. Vsled tega vrši ta sistem posel prenašalca. V naslednjem hočemo navesti te štiri veje tega sistema: — JStari Erie pi-ekop, katerega se je razširilo iu preosno-
ter široka 4-"> čevljev. Z vsako za-ivoniico st. lahko dvigne osem iadij istočasno ter jih spusti dol.
Najbolj omenit ve v retina izmed teh zalvoniic je ona pri Watcr-
roeili svojim vladam, ki so videle v teh besedah zanesljivo prerokovanje politične situacije za tekoče leto.
Avstrijski poslanik baron Huebner je cul topo t is. Napoleonovih ust liladne besede:
—	Obžalujem, da razmerje moje vlade do Vaše ni več tako dobro, kakor bi rad...
Kaj je tičalo za temi besedami, je slutila takoj vsa Evropa; še bolj pa Je potrjeval to slutnjo nagovor Viktor Emanuel ob priliki otvoritve sardinske zbornice. Dejal je med drugim:
—	Dasi spoštujem pogodbe, ne morem biti gluh za bolestne klice, ki me dosegajo iz tolikih krajev Italije...
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj jo bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju ccn vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjcvih zdravil bo izprevidcl, da mora hidi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost m pristnost Trinerjevih zdravit bo v pobu meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
ameriški Eliiir grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vbo utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom ne mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.,
TRINERS
SITTER-WINE
(^JOSEPH TBI"® V SAsM»nd Ave, <t
6HICAC0, ILL.
» — — --
>
GUA& NAHODA, 1S.MAJA, 1918k.
Slovenska-Hrvatska Zveza
v Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljena 1. januar-is 1903 v Calumet, Mich if an.
Inkorporirana 11. junija 1906 v državi Mich.
GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK GUEtiORICH, Box 29, Dodge v tile, MlcU. Podpredsednik: GKORUE KoTZE, 115 Grant Avenue, Eveletk, Prvi tajnik: ANTON GESHEL, Borgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATU IAS UZAN1CU, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT AltBANAS, First National Bank, Calumet, Mich.
NADZORNI ODBOR:
I nadzoruik: ANTON GERZIN, Eveletta, Minn. II. nadzornik: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich. IIL nadzornik: PAL L SHALTZ, 2C9 Seventh St.. Calumet, Mich.
POROTNI ODBOR:
I. porotnik: MATH. ZGONC, Box 4J3 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELIČ, Calumet. Mich. III. porotnik : FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mln*.
P0M02XI ODBOR:
JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Laurium Mich. LUKAS STErANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRWN'TK:
DR. JOHN S STEFANEZ,	First Avenue, Milwaukee, Wis.
ODVETNIK:
ANTHONY LUCAS, Calumet, Mich.
Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe Članov ln Članic naj se pošiljajo na glavnega tajnika: Anton Gesbel, Slovenlc Croatian Union, Borpo Block, 5th St., Calumet, Mich.
Denarne poSiljatvc naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbauaa First National I an k. Calumet. Mich.
Prošnje za novo pristople Člane ln članice naj se pobijajo na vrhovnega s?!ravnika: John S. Stefanez, 2r>8',4 First Ave., Milwaukee, Wla.
Vse pritoifoe nnj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn.
Uradno glasilo: GLAS NARODA.
IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV, SPADAJOČIH S SLOVENSKO HRVATSKI ZVEZI.
Cenjeni krajevni tajniki so prošcui, da naznanijo vse spremembe pri društvu naravnost na uredništvi« glasila, da se zamorc imenik društvenih urednikov pravočasno popraviti. Istotnko naj naznanijo spremembo na glavni urad Zveze.
Društvo st. Jožefa št. 1 v Calumet, blagajnik: Ant. Herlevič. — I>ruštvena Midi. — Preilseduik : Joseph Vertin;, seja vsako tretjo nedeljo v mesecu, tajnik: Joseph Stefanee ml.. 8th St., j Društvo sv. Jožefa št. 15 v Coppet Oiluujet, Mich.; blagajnik: John SuniC City, Mich. — Predsednik Ivan Fajnic; — Društvena seja vsako četrto nedeljo i tajnik: tJeorge Pajnič, Box 114; bla-v mesecu.	'gajnik: George Pajnich. — Društvena
Društvo sv. Matije štev. 2 v Bal tir,. seja vsako tretjo uedeljo v mesecu. Mb-h. — Pnilseduik: Paul Lukatiicli: Društvo Matere Božje Lurdske gt. 16 tajnik: Josopit Pauian, Box 27, South j r Calumet, Mich. — Predsednica: Fran-Itange, Midi.; blagajnik: Math. I>., čiška Ozauich; tajnica: Blarija Jotich, Likovb-h. — Društvena sija vsako prvo liti Portland St.: blagajnica: Antonija Uedeljo v mesecu.	: Radoševieh. — Društvene seje vsako
Društvo sv. Frančiška št. n v Mane- tretjo nedeljo v mesecu, stiijiic. Midi. Pn«ds4><lt<ik : .Folin K«>-| Društvo sv. Cirila in Metoda št. 17 v žicli; tajnik: Štefan Gesbel. -"-t t Ceilar ; Abiuek. Mich. — Predsednik: Joseph St.; blagajnik: George Gorshe. — Dru-j Butala: tajnik in blagajnik: Joliu K. št vena seja vsako drugo nedeljo v in«> Ujrene, Box 41J. — Društvena seja vsa-
| ko tretjo nedeljo v mesecu. , Društvo sv. Srcc Marijino 5t. 18 v So. Range. Mich. — Fredsednica An-djuljana Štlmnc: tajnica: Katarina Beljan. P.ox :;,"i4. Društvena seja vsako drugo nedeljo v mesecu, i Društvo sv. Barbare št. 19 v Aurora. Minn. — Predsednik: Math. Turk; taj
secu.
Društvo sv. Nikole št. ti v Calumet, Mich. — Predsednik: Math. Žaltz; tajnik: Anton P. Božič, 4so7 Ited .laeket Shaft Location: blagajnik: Luka Šte-fanee. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Lovreiu-a št. 7 v Ely. Minn. Preilseduik : Math. Zgone': taj-j nik : Peter Prijatelj, Box 17:;; blagajnik: Anton Gradlshar. Box B. F.: bla- nik: Louis Hočevar. — I>ruštveua seja giijnik: John Koščak. — Društvena f vsako tretjo nedeljo v mesecu, seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. j Društvo sv. Petra št. 20 v Eveleth, Društvo sv. Ivana št. S v Calnaict. ' Minn. — Predsednik: Peter Mauriu; Mich. Predsednik: Joseph Muljko; tajnik : Frank Lenich. 212 Grand Ave.; tajnik: Blaž 11 oxuia n, Box 4:S1 Ca- . blag:»jnik : John Agnich. — Društvena lumet. Mich.; blagajnik: Mihael Lesec, j seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Društvena m-ju vsako drugo nedeljo J Društvo sv. Štefana št. 21, Chlsholm, v mesecu.	{.Minn. — Predsednik: Joseph Lani;
Društvo sv. Roka št. D v Calumet, j tajnik: Anton Hren, :>2T Birch W. St.; Mich. — Predsednik: Martin Mihelčič; j blagajnik: Louis Drobnich. — Društ-tajnik: Matija Ozaulch, Box 10'J; bla-j vena seja vsako tretjo nedeljo v me-gajuik: Math. Chopp. — Društvena se- secu.
ja vsako četrto nedeljo v mesecu.	' Društvo sv. Jeronma št. 22 v Iron-
Društvo sv. Aue št. lo v Calumet, wimmI. Mich. — Predsednik. Johu Kate-Mich. — Preiisednlca: Lucija Sclialtz; i linlch: tajnik: Mike Perkovič, Er. tajnica : Margareta Gesbel. 218 7th St.; ' St.. XewjKjrt IxK-ation, Iromvood, Mich, blagajni«-ji : Margareta Jadrich. — Dru-j Društvena seja vsako prvo nedeljo v štvena seja vsako tretjo nedeljo v me-1 mesecu.
secu.	Društvo i»od[>onia zveza slovenskih
Društvo sv. Ane št. 11 v Ely, Minn. ; fantov št 23 v Calumet, Mich. — Pred-Predsednica: Joliana Stol; tajnica: sednik: Jakob Mušieh: tajnik: John Amalija Virant. — Društveua seja vsa-j I" ret/., .'jos Franehtoiui, Calumet, Mich; ko tretjo nedeljo v miwu.	I blagajnik: Paul Schaltz. ml. — Dru-
Društvo sv. Alojzija št. 12 v Ilizbee,' štvena s>-ja vsako drugo uedeljo v me-Ariz. - Predsednik: Vinceslav Mihe- secu.
lic: tajnik in blagajnik: Jakob Koče-1 Društvo sv. Petra in Pavla št. 24 v \ar. Box SS:r:. Lowell. Ariz — Društve-1 Virginia. Minn. — Predsednik: Math na seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. J Vukellch; tajnik: Mihael Stimac, Box Društvo sv. Trojstvo št. l."t v Calu-} l'.»s: blagajnik: Karlo Bof. — Društve-met. Mich. — Predsednik: Marko Jotič: .na seja vsako četrto nedeljo v mesecu, tajnik : Marko Sprajc. 8L1 !»th St.; bla- j Društvo sv. Isus 1 Marija 5t. 25, Gil-gajnik: Ivan Perlich. Društvena seja l>ert. Minn. — Predsednik: Frauk Bo-vsako prvo nedeljo v mesecu.	rich: tajnik: Martin Pecliarich, Box
vilic, Mich. — Predsednik: Jos. Lan- 021; blagajnik: Joseph Brula. —Dru Društvo sv. Obitelj št. 14 v Dodse- štvena seja vsako tretjo nedeljo v m*-rich; tajnik: Mihael Kump, Box 41: secu.
RAČUN M£D DRUŠTVI IN SLOV. HRV. ZVEZO
"K."- » . n® . ZA MESEC ATR1L ISIS.
. A
LP
tas
	PREJELI		VPLAČALI		
Ime	društva	Svota	Ime prejematelja	Svota	Izplačilo za:
Dr. Sv	Jožefa, št. 1	$ 236.S4	Marija Vidmar	-t 800.00	Osmrtnina J. Vidmar
			Oeorge Meteseh	34.66	Bolniška podpora
			Peter Mrhelieh	22.00	Bolniška podpora
			Paul Kondesh	14.00	Bolniška podpora
		i »	John Kestnar	47.00	Bolniška podpora
		v	John Weiss	23.00	Bolniška podpora
Dr. sv.	Matije, št. 2	79.61			
Dr. sv.	Fračiška, št. 5	53.31	Frank Gorše	15.00	Bolniška podpora
Dar. sv. Nikole. št. 6		90.76	George Stimac	24.00	Bolniška podpora
Dr. sv.	Lovrenca, št. 7	205.58	Marija Intihar	100.00	Za pogreb F. Intihai
Dr. sv.	Ivana, št. 8	. 214.30	Blaž Rozman	3.00	Revizija
			Dr. sv. Ivana	3.00	Pristopnina
			Ana Stanuga	700.00	Osmrtnina M. Stanu ga
Dr. sv.	Boka, št. 9	379.85	John Rapinae	23.33	Bolniška pod poni
			Jelena Chopp	20.00	Bolniška podpora
			Anton Stimac	20.00	Bolniška podpora
			John BuTear	11.00	Bolniška podpora .
			Joseph Briški	36.00	Bolniška podpora
Dr. sv.	Anna, št. 10	93.93	Anna Gašparovič	17.00	Bolniška podpora
			Thom Babic h	14.34	Boluiška podpora
			Thom Babich	400.00	Osmrtnina K. Babich
Dr. sv.	Ana. št. 11	123.73	Josephina Klopič	120.00	Osmrtnina M. Blutk
			Anna Nosan	26.00	Bolniška podpora
	• *		Margareta Kočevar	3.00	Bolniška podpora
Dr. sv.	Alojzija, št. 12	4.82			
Dr. sv.	Alojzija, št. 13	65.63	Marko Jot k*h	1.00	Revizija
			Dr. sv. Trojstvo	1.00	Pristopnina
Dr. sv.	Obitehj, Št. 14	158.62	George Kosanovich	29.00	Bolniška podpora
Dr. sv.	Jožefa, št. 15	44.78	Paul Stimac	19.00	Bolniška podpora
Dr. sv.	M. B. L., št. 16	86.06	Frančiška Bolf	27.00	Bolniška podpora
Dr. sv.	C. iu M., Št. 17	35.59			7 ?
Dr. sv.	S. M., Št. 18	26.27			
Dr. sv.	Barbre, št. 19	205.27	John Rojakovich	22.00	Bolniška podpora
			Ely Doncelovieh	26.00	Bolniška podpora
Dr. sv.	Petra. št. 20,	166.83	Anton Debeve	13.00	Bolniška podpora
			Frank Lenich	6.00	Revizija
			Dr. sv. Petra	6.00	Pristopnina
Dr. sv.	Štefana, št. 21	116.11			
Dr. sv.	Jeronima. št. 22	155.18	John Jurajevieh	20.00	Bolniška podpora
			Mike Perkovich	3.00	Bolniška podpora
			Mike Geravac	1.00	Bolniška podpora
			Alojz Vukelich	18.00	Bolniška podpora
			Dragotin Kalčič	1.00	Revizija
			Dr. sv. Jeronima	1.00	Pristopnina
Dr. P.	Z. S. F., št. 23	120.64	Math Deržaj	25.00	Bolniška podpora
			Marko Jorike	50.00	Bolniška podpora
			Paul Mukavec	1.00	Revizija
			Dr. P. Z. S. F.	1.00	Pristopnina
Dr. sv.	P. in P., Št. 24	337.77	Božo Rozman	19.00	Bolniška podpora
			Thom Sporčič	15.00	Bolniška podpora
			Lovre Bioudich	18.67	Bolniška podpora
			Anton Vukelich	29.00	Bolniška podpora
			Martin Cačich	20.00	Bolniška podpora
			Blaž Vukelich	2.00	Revizija
v			Dr. sv. Petra in Pavla	2.00	Pristopnina
Dr. sv	I. in M., št. 2."	53.81	Marija Bioudich	16.00	Bolniška podpora
			Gašper Marge ta	30.00	Bolniška podpora
	Skupaj	... .3054.74	Skupaj..	. $2899.00	
Scverova zdravila vzn-zujejo zdravje v družinah.
Vaše zdravje
zahteva snažnost in nalančno ravnanje pri vseh zdravniški predpisih in nasvetih. Da vavrt ' bo mogoče odstraniti marsikako bolečino, ki preži od vseh strani na vas kot hud sovražnik, bedite vsled tega vedno pripravljeni. Imejte vedno pri rokah
S
everas
Antisepsol.
To je izvrstno higijetrično in anti- i septično sredstvo, ki naj bi se rabilo sleherni dar pri izpiranju ust, ' pri grgljarju. pri /izpiranju ušes, i nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran in otiskev. To zdravilo 1 vam hladi in leči bolestne dele in « srbeče izpahke. Navodila so označena na zavitku. Cena 35c. 1 Na prodaj v vseh lekarnah. <
VV. F. 5 E,V ERA CO. CtDAR RAPIDS, fOWA
•rromna večina "dobrih .filter" merila samo na Smrekarjcvcgn Antona.
*'Ce boš kupoval vole, mene pokliči, ni treba drugega mešetarja Iskati. Menda vendar sosedu bolj privoščiš kak krajcar zaslužka in kapljo vina, ne^o kateremu od Bojj vc kod!" pravi Brašnar, ko sta se bližala semnja.
"Tega ne, tega", reče hudobni Smrekar. "Po nemški znaš jezik majati, kakor birič in komisar • pravdarski dohtar si. učen kakor cesarski minister, pa bi te jaz jemal za mešetarja? To ni spodobno!"
111.
t >
ft ve/i svet- objxodrnjajo. niso vedele j ničesar slabega o njej povedati, prazen tejra morebiti, da ji ui nobe, den snubač po volji, dasi nua kaj izbirati iz tolike množine, kar se jih je že oglasilo.
Ni samo ogromna imovina, ki |jo je imela Franica pričakovati, vlekla snubačev v Suirekarjevo hišo; deklica s črnimi očmi in lepim, okroglim obrazom, kakur sc ne najde povsod, z nekoliko zajeta no ali pravilno vzrastjo gibčneg^ žLvota je bila sama na sebi vsakega spoštovanja ženina vredna.
Ko je tako šla po poljski siezi, z belo. na opitih rdeče vezeno ruto v roki, je šumela njena na pol svilena obleka, prepelica je v detelji p repel el a, škrjanec jc pel visoko nad zelenim žitom, a ona sama jc bila zamišljena, kilo ve. v katero misel. Ni tedaj takoj slišala, da nekdo korači za njo ter da jo jc že dvakrat zaklical. '"Zakaj tako hitro?"
(►brne se iu videč, da je mlaj znanec, pravi:
"Greš tudi v semenj, Štefan? Le na^lo stopi, du poj leva vkup."
"Že od daleč sem t- klical, pa si danes tako ošabna, da nisi hotela počakati."
"Nisem te slišala, res da ne." "Ali smem vštr.c tebe iti?" "Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. Prepirala se nisva, še nikoli in zalega ti menda jaz nisem storila. ti meni ne. Zakaj bi tedaj ne hodila vkup? Vsaj naju ne bo ' strah, ker sva dva, in lahko si po-moreva, ko bi prišla si'a-, ali ne?" pravi deklica.
"Takega strahu, dejal bi. ni, tla bi mi telje vzel: s-po^ledala bi se poprej!" odgovori mladenič in veselje mu si je z obličja.

Opomba: — Dolžnost članov S. II. Z. je, da vsaki točno preišče vsa izplačila. Slučajno, ako kateri zapazi kako neopravičeno izplačilo, da isto nemudoma naznani na glavni urad Zveze.
ANTON GESHEL, tajnik.
Društvo sv. Petra, št 20.
JSuspendiran: J. Klobučar, eert. št. 2209.
Društvo sv. Štefana, št. 21.
Suspendirani: Nick Krznar, eert. št. 3996; Math Murkovieli, cert. št. 3739.	'
Jzločou- Joseph Vukelich. cert. št. 2625.
Društvo sv. Jerouima, št. 22.
Suspendiran: Dane Vukosiv. cert. št. 4120.
Društvo Podporna Zveza Slovenskih Fantov, št. 23.
Pristopil: Joseph Koss, eert. št. 4164, star 24 let.
Suspendirai: John l;. Kocjan, eert. št. 4041; Peter Cemieh, eert št. 4039; Frank Levstik, cert. št. 4012; John Tisan, cert. št. 4010: John Kostele. cert. št. 1013: Leopold Rotar, cert. št. 3964; John Pola-din, eert. št. 3943.
Izločena: Joseph Smrekar, eert. št. 3744; Math Smrekar, cert. šl. 3742.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 24.
Pristopili: Ivan Sndar, eert, št. 4169, star 39 let; Stephan Pepel j na k. cert. št. 4168: Anna Pepeljimk. cert. št. 4167: Mihael Vlat-kovieh. cert. št, *170, star 24 let: »loseph Rijondich, cert. št. 4171, star 32 let: Nikolaj Dujieh, cert. št. 4172, star 26 let.
Društvo sv. Isus in Marija, št. 25.
Prestopil k društvu: Joseph Luzar. cert. št. 3762; star ob prist o-pu v zvezo 20 let.
Anton Geshel, glavni tajnik.
IZ GLAVNEGA URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE.
^PREMEMIiE V rLANSTVr ZA MliSEf APRIL 1918.
Društvo sv. Matije, št. 2. Suspendiran - John Kartinčič. cert. št. 560.
Društvo sv. Nikole štev. 6 Suspeir liran: f'ico Malner. cert. št. 2257.
Društvo sv. Lovrenca, št. 7. Zopet sprejeli: Josipli Peshcl. cert. št. 3201: F.ožo SlavušiČ, ccrt. Št. 4417: 1'ctcr Vuovich, en i. št. :t606: Jakob Helčič. cert. št. 4007; Jakob (»racar. c-rt. Št. 27.">JI: 1'rank Ileninginan, cert. št. 904. Izločeni - Anton Flck. cert. št. 3199. Prestopil od društva: Joseph .1 arc t z, cert. št. 3661.
Društvo sv. Ivana, št. 8. Suspediran: J ose; »h Fabc«-. cert. št. 975.
Društvo sv. Ana. št. 11. Pristopili: Marija Rus. cert. št. 4166. stara 27 let; Franč ška Moravče. eert. št. 4165. stara 24 let.
Zopet sprejeta: Marija Debeljak. ccrt. št. 1435.
Društvo sv. Obitelj štev. 14 SuJipendiran: J. Knauc, cert. št. 3125. Izločen: S. Mlanovieh. eert. št 3927.
S i n
(Nadaljevanje.)
Zdaj je bil pravdar m mešetar ob eiiem. Vsak, kdor se je toiil, se je prišel k Brašnarju posvetovat. Plačila sicer za take svete Brašnar ni dobival, a pil je. Ker je bila potreba vinske pijače močnejša od vesti, je pomagal na tihem obema nasprotnikoma v pravdi, ee sta mu oba kupovala obilo vina; Ali pravda ti se človek ne more vsak dan želja, po pijači pak se zmerom veča. Zatorej je bil Brašnar tudi me-Setar; na vsakem semnju je za vole in krave delal kup; kjer se jc kaj ktfpčevalo, tam je kričal Bra. šnar. Tako je minilo malo dni, da bi'ne zaspal pijan, ee tufdi je bil ubožen.
Kar se dostaja Brašnarjevega znanja, pritegnemo sicer, da je bilo mnogo tiste modrosti, katero si je sam prisvajal, samo v njegovem doinišljavanju. Res je pa, da
tako pretkan, da mu še cesarski možje ne pridejo do kože, ako bi ga tudi radi utopili v žlici vode ker jiiu jemlje zaslužek. Brašnar je bil dovolj pameten, utrjati to dobro sodbo o sebi še bolj iu jo o-bračati na svoj prid.
"Koliko jarmov volov pa kupiš danes ?'' vpraša Brašnar Antona.
"Kakšnih pet jarmov, pravim da bi jih." — odgovori bogatin Anton ter nasproti vpraša, ipored-no poffledavši po strani, ubožnega soseda: "Koliko jih misliš pa ti?"
Brašnar ume ta zasmeh. stisne spodnjo ustnico med zobe, pa se takoj nasmeje, rekoč: "Ni hudir! Ti nas lahko trganja« v kozji rog. če se menimo o bankovcih; ali ako bi te jaz imel v pravdi, pa bi te krivil kakor vrbovo šib'110. če imaš tudi polno mošnjo, a jaz prazno!"
"Dobro, da ti nisem nič dolžan. Ti bi se me precej lotil s peča torn?"
"Precej na kontomaetfo", reče Brašnar.
"Ne vem, ali bi me res tako krivil, ali bi se pokazalo kaj *d)ruga če", reče Anton ter pogleda sose da s takim nasmehom, kakor bi hotel reči: "Kaj boš ti. sirota lač na
"Ali boš kaj dal za vino, An ton t" vpraša Brašnar.
"Tako menda ne mine, da ga ne bi pil polič", odgovori Anton, "pa ti ga menda tudi kaj posrkaieš ka-li?"
"Bi ga, ali novcev ni", pravi Brašnar.
"To je pa že žaltavo maslo, če tega ni."
Rekši udari Anton po konju Ljudje, ki so po cesti gnali živino -ali prazni Sli v Semenj, so ju pozdravljali vse vpnek ali z glave kimaje ali s kakim vprašanjem, k« je bilo nerazumno zaradi voanega ropota. Oba sta bila vsem znana moža: eden zastopnik novčne, dru dufeiue aristokracij« kmetske oftno je bQo samo to, da je bH
tako izurjenosti v sodnih in pravnih reči, da bi bil mnogega mladt^ ga doktorja spravil v zadrego. Tu d i od nature je bil obilo obdarovan : imel je močan, sicer oster glas; vse je hitro razvidel in go voril je, dokler je kdo hotel, ter je znal preobračati najtehtnejše <cLo kaze, da se ga je še okrajni sodnik, ki ni bil posebno bistroglav jako bal, kadar jc imel z njim o praviti.
Večkrat je gosposka posezsla j>c njem ter ga iskala kaznovati zara di "zakotnega psarstva"; pa mo-ben kmet ni hotel proti njemu »pri čati — in sodstvo, če tudi ni ver. jeio, da Brašnar dela kmetom sa mo iz prijaznosti, ga je moralo za Tadi nedokazov pustiti na miru Ali namesto kvara je žel Brašnar a takih razporev * gosposko še dobiČesk. Razširila se je med ljli- duševni zastopnik,, pravdar Ura
g*
Zal
Prestopil od društva; J. Ceuuek,	^fjWdnu aaufg misel, d§ j« Brašnar jaar.
^ •. .T

j	m da je
Semenj v kakem slovenskem trgu ali večji vasi je prebivalcem v okrožju nneniten dan i 11 ima nekaj prazničnega. Veseli se ga kmetič ki jep red letom kupil mlade voli-če, jis lepo poredil 111 opasel ter jih upa ta dan za lep dobiček prt/dati. Vesele se ga otroci, ker vedo da jim mati, ki je šla kupovat kuhinjske posode in ipražnjc obleke pivuese meden štrukelj, rdečo tro-bentico in še kaj lepega. Vesele sc ga naposled tudi odrasli mladeniči in deklici, ker mogoče se jim je mnogo pogovoriti med seboj, kar se ne da vselej in povsod.
Smrekarjeva Franica je bila tudi napravljena v semenj, in siicer ne zaradi kakega izmed snubačev, katerih je imela obilo, nego ker jt mati hotela, da nakupi te in one stvari za hišo.
"Ne pozabi mi šivank!" zakll-če precej debela mati Smrekariea in radostna gleda za lepo, nedeljski oblečeno hčerjo, ki stopa po vrtu.
"Vem", odgovori dekle. "Da, veš. očeta poišči in se pi'i-pe!ji z njim domov. Če jja ne boš pr'ganjala, zaostane pri pijancih iti bo gotovo po noči hodil domov. Le priganjaj ga, da kmalu prideta."
"Bom že."
Mati gre v vežo nazaj, hči pa krene jk> stezi, po bližnjem pešpoti proti trgu.
Franica je bila edini otrok Smrc karjevega Antona. Vsi drugi so m 11 bili pomrli v detinjskih letih. Dal jo je bil dve leti v mestno šo-
lo, da se je izučila brati in pisati in kar je sicer dekletu potreba vedeti. Težkih kmetskili del je sicer ni silil delati, vendar j^ morala znati vse iu biti povsod, kajti oče je dejal: gospodinja ni prVlna, če samo gleda, kajti oče je dejal: gospodinja ni pridna, če samo gleda, kako d*rugi delajo iu vedno čepi doma. Ljudje, ki so jo tako večkrat videli pri kakem delu. so re-kali: ta menda ne ve, da bo imela toliko i« toliko tisočev, da bi lahko sedela v senci.
Kakor vse matere rade svojim hčeram lajšajo življenje in jih hranijo od preobrlega truda, tako tudi Smrekarica ni bila zadovoljna, da bi njena Franeika bila tako ženjica kakor druga dekleta, ki nimajo takih roditeljev. Ali Anton, njen mož, je ob takih prilikah, ko je mati kaj pogodrnjala, udari ls peto ob tla in rekel ob kratkem: "Tako hočem imeti!" In žena jt vedela, tla na to ni več nobene pritožbe.
Franici. in njenemu značaju pak je bila ta očetova volja važna. Delo in tovarištvo z ubožnejšimi deklici in mladeniči sta jo hranila tiste puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat prelesti otroke bogatih roditeljev proti manj imovitim. Ena-, ko poslovanje, enaka usoda nas uči, da smo vsi cloveki; da so vrtanje srečne ali manj srečne razmere samo slučajne ter da se mora človek ceniti sam po sebi.
Govorila je rada r vsakim in n vsaki stvari.. Zatorej so jo ljudje! radi imeli in celo stare, ženske, ki
IV.
1
lies čeden človek je ta Stefan. Zna sc mu, da gleda nekaj 11a o-bleko. Lepo sukneno kamižolo nosi, črne irhaste hlače se ga dobro oprijemljcjo, svilena ruta je vrhu žametovega brezrokavnika okusno zavezana za vratom, in klobuk od zajčje dlake predrzno sedi vrhu lepega čela;'izpod klobuka padajo precej dolgi, kodrasti, črni lasje: ^ pod nosom je malo brk: izkratka ves drugačen je od očeta svojega — Prašna rja.
Po očetu svojem ni Štefan imel nobene druge lastnosti, neg(( telesno velikost. Moč, širjavo čez plcči in lepo vzrastle ude mu je dala narava: po materi, ki mu je umrla v njegovem štirfmajstem letu, pak je nasledoval pošetnost. dobro srce in še mnogo dobrih dušnih lastnosti.	'
Se le dva in dvajset tet star, bil je že dve leti san ostojen gospodar, odkar je namreč bil njegov zapravljivi oče prisiljen, mu odstopiti svoje nepremično imet je. Da to gosprtdarsavo ni bilo posebna sreča, se uineje lahko. Dobil je oluščeno zemljišče, nobenega repu v hlevu in kup dolga, od katerega je bilo tebra obresti plačevati. Oče je živel od njegovega dela. a sain je redko prijel za kako orodje.
Pa četudi se je bilo Štefanu boriti z vsemi temi in drugimi neugodnostmi, pripridil in zboljšat jc bil v teh dveh ktih že mnogo. S pomočjo svoje tete, Brašnarjeve sestre, in edinega hlapca, ki ga je bil vzel v službo, se je lotil kmetovanja, dobil nekaj živine v hlev, m tako mu je* dobro šlo od rok, da ni samo plačeval obretsi ne^o tudi nekoliko popravi! poskrfpjc *u letos že celo plačal majhni cdl dolga. Kmetje <io <ra hvalili in dejali: "Ta je priden in pameten, Bog mu bo dal srečo iu kmalu bo stal na trdnih nogah, to boste videli.**
Pač jc mladeniču časih delo težko. in skrb se mu je še bolj zagrenila s to mislijo, da je očetova lahkomiselnost kriva njegove neugodnosti. Nikdar pa nihče ni sLi. šal, da bi se bil potožil ter nikoli ni očetu rekel žal besede. Da je /. očetom malo govoirl, tega je bil več kriv stari Brašnar saui nego sin. Bodisi, da je starca pekla vest. ali da ni imel Htcfana rad, ker je videl, da se ni čisto vrgel po njem. al iker ni nobenega človeka imel, rad: kakor se ni briga! za njegovo izrejo, tako se tudi zdaj ni peča! zanj. M4nilo je časih po- več dni. da nista govorila besede. Če je ofl* i bil štiri dni z doma in peti <lan prišel pijan doniov, ga sin ni vprašal : Kje ste bili, kaj »te delali? Iu če je oče, kar se je redko zgodilo, šd. ?finu pomagat o rati, je držal pltV«r molče brazo za brazdo ter nt vprašal: Kaj boš sejali ali sadil? Ce sta si imela kaj povedati, sta si povedala ob kratkem ali pa sta si izvolila kriv pot, namreč teto Marjeto, ki je temu- pripoveUovfc la, kar je rekel oni. Štefan jev^1 vajen takega očeta ter niti
i drugačenf
i>
d:r M mogel biti
(Dalje prihodnjič.).
- Ml
k
A
f
i GLAS NAKOPA, 18. MA.JA. J 918
IZPREHODI PO GORJANCIH
Spisal
===== JAKOB ZUPANČIČ ==
4
Pred cerkvico sv. Miklavža j« r cd i to zidana hiša lxivm»ga mežnar ja. ki jo pa sedaj samo ob cerkve-lrili shodili odprta. Oe se gre od cerkvice urimo mežnarije i>o knš**-uiei «>b leve*■» robu gozda s** zapazijo čez |m»i minut nied grmov-jem zelo močvirna tla in tudi ti*i. ali štiri majhne mlake se kmalu zasvetijo iz lesovja. To gorsko jiiočvi je je /.naiiUMiito ' v <Jorjaneih. Nekoliko korakov dalje	pride do vof-je itdrtine.
I jer »c na dnu pod debelo dvojno bukvo nabira zelo slaba, ur pit na ■ "«»da. ki zasta ja v močvirski kotlini ter namaka pob-ti vse p«>lno r "imenih kaluznie. **koro vsak ro-mar poknsi to vodo, če je tudi /brozgaiu in kalua. To je Jezer »ki studenec (na specifalni karti rscrtfuelle . Morda dobiva svojo vo«lo i r \"i>je ležečih mlak pro r j an-xke4?a Jezeru.
Narodne pripovedke kaj rade omenjajo poljansko Jezero. Na \iuliiu sc jrovori o vp reže ni h volih. ki so nc p«>irr»»;«i iti. 7. vozom \ red in prišli zopet v malih ostankih rogov in jarma pri St. Jerneju ali pa na nasprotni strani pri Jeričku v Težki vtnii na dan. Tudi Jane? 'I rdiua sc v svojih bajkah večkrat spominja irorjanske-
Jezera. Ce se pa ozremo sebe po širnili kovnicah Kukove gore, zapazimo nu tleh uetkočno množino čudnih, s travo ob rast I Lh "krtin. kopic, gričkov, kupcev, ki so ]K>lni drobnih mravljincev*'. Že pri Krvavem kanum so košetiiee tako na gosto posejane z mravljišči, da sc vsakdo čudi. To je tisti čudni kraj. ki mu pravi narod **/.dcti" ali "ukleti*O teh mravljincih naui je Trdina ohranil .prelepo pravljico, da so tu zakleti slovenski junaki iz turških časov, katere bo svoj čas zbudil krščanski junak, ki bo ljubil pravico i-ti svoje brate "v neizmerno tolažbo iu radost svojemu naroda, iu v krvavo maščevanje vsem njegovim sov ra/nikom
Kukova gora ima za Dolenjce sploh nekaj skrivnost tic ga v sebi. Zato jo menda No*v<*nesean j e raj-*e irb hijo od daleč iz mesta ali k večjemu s Kapiteljskega hriba. Tako govori -bajka o nekem mestu !'■ ndir ali lietuLir na Kukovi gori, ki se je pogreasuilo. ker so bili ljudje prrveč razuzdani. Takrat je nastala dolina Pondirjevka. V tuiških vojiwdi so ljudje pribežali gotovo tudi na Gorjance. zato se baje še danes nahaja na Kukovi gori grobišče. Neki krnil iz šent-jernejske tare mi je zatrjeval, da so v tem grobišču pokupani saimi svetniki, ker so našli pri vsakem kostni jaku svetinj ice.
Največ življenja jc na Kukovi gori ob cerkvenih shodih. Cerkvico so leta 1!H)3 popravili, kakor kaže letnica. Od tedaj je tudi romanje zopet oživelo. Iz Št. Jerneja, kamor ta svet spada, prirede \ -ako leto običajni n&ijnikov izlet, pa tudi druge čase oznanijo cerkveno opravilo. Šentjernejčani prihajajo semkaj semkaj ali po
Izvrstno zdravilo za želodec.
Pri zdravljenju ZeTodca se potrebuje zdravilo, ki ue ukrepi le celega sistema, ani]Kik, ki tudi uravna ves prebavili aparat. Stari ljudje posebno i»otrebujejo tako toniko. Ako uimate teka. ee ste zaprti. ee je jezik grampov, ee imate slab okus v ustih ali pa če ue predavate dobro, potem vam bo
spuste zopet v Pondirjevko, drugi pa jo krenejo na brusniško pot ali pa čez Krvavi kamen na Ga-brijc. V Pondirjevki sc nahaja znameniti presihajoči studenec, po katerem ima menda cela dolina svoje ime. ker studemec pre-! siha ali nonira
Utusniška pot .se nad Suhado-lom odcepi od prej imenovane romat ske poti na levo ter gre tia Suhadol (al! kakor tani pravijo Slisulu 1 in na Velike Brusnice. Tu se lahko nekoliko j>omudimo. <"-u-lee se nekaterim slovensko-nem->kim iu češkim napisom ter imenom Herbst. Smej k al). Janez Trli na pravi, da so to potomci nemških stražnikov in iblajta rje v ii., Oeške pred letom 1.S48 M'a časa' Vojaške gr-anice. V župnijski eer-j
v
Želodčni grenčec
(Severa's Stomach Bitters) izvrstno pomagal. Kuialu boste čutili Inilje, imeli boste boljši tek. zaprtje l»o prešlo, prebava se uredi iu v splošnem bo ukrepčan ves prebavni sistem.
Posebno priporočljiva je ta stare, slabotne In izdelane ljudi in milo prebavna tonika. Celo zdravi ljudje bi morali včasih vzeti to toniko. Vzeti jo je treba
pred jedjo.
Naprodaj v lekarnah. Cena 75c. in $1.50. Ako jo nima slučajno vaš lekarnar, potem mu naročite, da jo za vas naroči. Ako noče tega storiti, potem jo vam pošljemo mi. ako nam pošljete i*»trebno svoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
jm^s^smmmmmemmimmimm
kv
k;
1 je vredno pogledati dva veli-
1 stebra. J?ad bi marsikdo vpra-al v Brusnicah po 011cm mačku.
kotu pride tudi hmatska ineja z vrhov v dolino in gre ob potoku navzgor. Tudi mi jo udarimo navzgor po zaznamovani poti (.znamenja se prično pri fabriki>. Xa desni pod nami šumi vodica ki je požrl kilo masti, pa so ga|v jarku in postaja gori vedno vjeli. strnili in dobili dve kili na- manijša. Na levi nad nami se poza j: a nobeden se uc upa.	| kažejo skozi drevje velikanske Od Velikih Brusnic >e obrnemo skale, ki 5trle kakor bele stene v lahko proti Ratežu na državno'uieevi zrak. Pot nas pripdje do cesto in v Novo mesto, ali pa po!dobrega studenca, zdaj še četrt bližnjici čez Potov vrh, kjer je bil'ure i" že u gozda ven na ko-rojeu novomeški svetnik sv. Fe- šenicah. Skoro smo 11a sedlu, pod liks. na t'ikavo in dalje zopet po katerim je izvir gorjanske vodice
drž
avni cesti.
11.
Najzlužuejša in seveda ne najkrajša pot iz Novega mesta gre
po ta koz va ni karlovški državni cesti čez (Jot 110 vas. Na desno pri Srnihelu sc vidi kapelica s pokopališčem. kjer leži pokopana Pre-
(Paley potoka). Ta studenec izvira blizu 100U metrov visoko iu je torej najvišji v Gorjancih. Tla pa so tukaj že hrvatska. Sedio
N. Y. prekopni sistem
(Nadaljevane s 3. strani.)
ka. je zagovarjal zgraditev tega. kar .so njegovi nasprotniki zamč-ljivo imenovali "veliki jarek". Vodna cesta naj bi vodila od Lake Erie pa do reke Hudson. Pr: tem je treba pripomniti, da ni bilo v onih časih nikakih železnic in da so se vsled tega izkazali prekopi kot najbolj uspešna prometna sredstva.
Governer Clinton je prodrl v
zveze poroča o nekaterih, ki .sj
najbolj škodljivi.
Prvi strup ~"e bil ki urin, proti kateremu j.* dobrb varstvo krinka. ki vsebuje karbonat alkalija. j Nato je nrišcl karbonov lilorid ftli itakozvani fosgen. Iznašlo se jc, «la je fenat sode v čeladah dobro varstvo proti temu plinu, razven če je doč lčni plin koncentriran.
Plini, ki so povzročali solze. >0 bi i i sprva sestavljeni "iz bromida ali iz benzilnega bromida. Nato pa je prišel irihlorometilni hloro-form in pozneje še več drugih kemičnih sestavin.
Presenečenje zadnjega leta je tvoril takozvani "Mustard-Gas" ter se poroča, da so od 50,000 iz-Isrrelkov s takim pliaiom izstrelili tekom ene noči. Učinek tega plina •je nad vse za\raten. Plin diši odločno bolj po česnu kot pa po gorčici. Na oči ne izvaja nofbenega neposrednega učinka. izvzeni.ši malenkostno iritaeijo ali razdraže-nje. Po )>ar urah pa pričenjajo ocT otekati, kar povzroča velike bolečine. I/, nosa prične prihajati vlaga iu prizadeti človek prične tudi kaši jati in pozneje bi ju vat i.
Neposredni stik s plinom pov-zio»a tudi močno srbečico na koži in koncentrirani plin prezre tudi obieko.
Glasiio ameriške zdravniške zveze dostavlja, zelo značilni izrek:
Kemični laboratoriji zaveznikov pu med tem časom niso počivali.
I prehaja na vlaško stran v dolg zakonodaji s svojim predlogom iu
travnat hrbet z lepini razgledom. Spomladi in poleti te tu okrog vse pisano, kakor na velikanskem, cvetličnem vrtu. Trdina je gotovo
sernova Primičeva Julija Vsakimisi!ii lia ta kra^ ko Je	v
iiovoineški dijak se euri dolžnemu i SVt>J"lh byJkah gor>nske vrtove —
z delom se je dejanski pričelo leta 1817. Stari govemer je živel toliko časa, da je videl dovršen je svojega kanala in sicer leta 1823. —
Nemčija in Avstrija
(Nadaljevanje s 1. strani.)
la)
Jugoslovanska
a ' -

Katol. uednofa
tralno-zavrznrškimi armadami. Ta sklep se je storilo v principu, — kot poroča nemško časopisje. Washington, D. C.. 17. maja.
da zapiše svoje ime na njen na-1 Cvctl»ke- Ni to,cj ^»da. dn se tu-grobni spomenik. Napis je neni-ikaJ	tU(Ji na*4	»n>rtuJj
ski. - Takoj iunaj Gotne va->i {ipulon Veseli življenja. Seveda je pridemo mimo golega grička Bo-ize preee^ redck; vsaj yAZ 1>H 1'oučevo pri Pogancih. kjer se .pri-j"svojlil lzI>reh(Kilh tukaJ še nisem dobiva pest k iz prhkega dolomita |zaU>tiL Na stMj,u sc r^'pazi kmalu Grič je že na vsoh koncih iu kraJ kalovoana ipot, ki prihaja od vla-
,ske strani in gre naravnost proti I ob rast le mu vrhu sv. Gere. Od fa-
Prekop ni bil nikjer bolj globok Neka brzojavka iz Cttriha javlja kot štiri čevlje ter širok 4ii če v- podlagi informacij, Id so dospe-Ijev. Kljub temu pa se ga je <»na-Jle * Dnnaja, da se pripravljajo Četrti lo za pravo čudo inžinirske!hi 111 Slovaki v Avstriji na revolu-
unieinošti.
Po letih živahnega prometa v tem prekopu se je pričelo graditi železnice in preuno je poteklo na-daljuo čcirtsioletje, je prišel sla* i Erie i»rekt»p i/ rabe, razven za najbolj navadni tovorin proanet. Pozneje pa je prekofp še bolj }»ro]>a-dcl.
Leta 1903 sc je potom referenduma v državi New Vorku skle-* nilo povečati in modernizirati stari Erie prekop iu narod države je
jih načrt in razjed en, da sc k; žejo prepadi ter visoke bele stene .
kakor v najvišjih planinah. Florajbnke do v,'ha rabl turi*st ^iio uro. (razne cvetlice; pa je na tem grič-1	w«iv»«ljem vrhu vseh Gor-
ku ]>a je tako zanimiva in rszno-1 ianecv	zato le hitro daljno-
vrstua kakor nikjer v okolici No-j"'^ v roko k razgledu Jia Belo vega mesta. Primerjati bi se Ukrajino ter na Hrvatsko. Proti
večjemu dalo gorsko zakotje pri,Xoveniu mes"tu ^ P«>ti Gorenjski*odobril kdat;.k^ mi>000,000 v Vo Luknji onkraj Prečhie.	«c ^radi drevja »cer ne vidi nič.'svr]lo potom p02nejSih aineil<i.
( ez nekaj ovinkov pride cesta! fo vsake^ luoti ah Pa j^zi. Svoj meutov se je spravilo skupno svo-mimo Težke vode na odprto pla-j,-xs so blle v ileko ^V0 vsekane|to Za	tega prekopa na
njavo v grm oviti Žabjek. Svet je stoPnice- l,H ^ j^4 lahko prišlo na'j^yooo.ooo
tukaj precej enoličen, trnato gr-|vHu	so na kranjski stra-j j.:lo je ve]ik0 uradnih preiskav
iničev jc iti izsekani gozdiči ga po- ni do vrha P°raNtli z visokim i Ulc(Ie deJa	m dosti se je
kriva.jo. Tudi Janez Trdina ve'bukvami 111	na hrvatsko:ajritiralo od strani gotovih i>oliti-
marsikaj povedati o tej no nauski stran Pa so lcl>e košenicc. Meja kov proti prekopu samemu, a de-p iščubi Žabjeka. Kmalu smo pri "re nekaJ Casa P° vrhu tik ob ro-l]0 se j0 vv^\0 kljub temu lia,,rej
v/n-žju Mehov.skega hriba
bu gozda. Gorjauska žaga je sicer Koroški vasi. Če krenemo tu pes'nckaj lePi!l debel že iztrebila iu *z nove državne ceste na prijazui J*18*-'11' ^eta 1904. je silen vihar polnih k staremu gradu, smo v pol lon,il iz,"llval precej orjaškili ure na vrhu. Razvaline so že pre-<-ej razdrte. Razgled proti Novemu mestu pa jc prav lep. dokler ne zraste mlado grmovje. Z vrha pridemo čez Vin jo vas zopet na Je	P»rastel.
divavno cesto, in sicer k znani! Nla vrhu Gorjancev sta bili ne-kromi pri Zajcu |Hxi Gorjanci J kdaj dve cerkvici, kranjska m Odtod se vije nova cesta v kras i vlaška, zdaj je na obeh krajih sa-nili serpentinah navzgor proti vr- nio še dva metra \isoko zidovje, hu sedLa do .Straže. Na sedlu se vse di-ugo jc razpalo. Me<4 njima zelo strmi bližnjici iz doline Pon- J odcepi na levo skraja precej nu-jteče meja kranjsko-hrvatska. Na dirjevke, oziroma u Mrzle drage, peta. potem jako zložna cesta (najkranjskih tleh je bila cerkvica sv.
špecijalni karti Kahlen\veg> v! Jed rt i (sv. Gere, primerjaj na gorjansko žago ali fabriko. koje'Goriškem sv. Gendro!). na lirvat-
ir» uanes se nahaja država New-York v posesti najfinejšega sistema vodnih poti, kar jih je najti v inieriki in mogoče na celem svetu
cijo.
Poročilo se glasi:
"Neuste Muenchener Naehrieliten '' so dobile z Dunaja poročilo da je češka delegacija, katere načelnik, poslanec Stanck. jc obiskal ministrskega predsednika Sev-dlerja. izjavila, da bodo Čehi in Slovaki vpt-izorili krvavo revolucijo, če bo vlada nadaljevala z ger-manizacijo Čehov.
Jugoslovanski krogi se pripravljajo na vsestranski odpor. Sev-dlerjev govor, v katerem je rekel, naj se loči Slovence od Hrvatov in Srbov, da se s tem zasigura prosto nemško ekspanzijo d<> Jadranskega morja, je naletel na organiziran odpor. Jugoslovanski klub ki je bil pred kratkim zopet sklican na Dunaju je sklenil odločno nastopiti proti temu poskusu.
Srbski poslanec Vukotič je rekel, da se bodo Srbi zavzeli za o-stale Jugoslovane ter branili dc zadnje kaplje krvi slovenske dežele proti nemškemu navalu. Hrva-
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.]	1
OLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, P*, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO SalldM, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. G&AHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittsburgh, rf,
NADZORNIKI;
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY M0TZ. 9641 Ava. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
P0R0TNINI:
GREGOR J. P0RENTA, Box 176, Black Diamond, Wuk LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn,, Box 480, JOHN BUPNIK, S. B. Box 24, Export, Pa,
__PRAVNI 0DB0R:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi*h. JOHN MOVEBN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mian, MATT. POGORELO, 7 W. Madiaon St., Room 605, Chicago. HI,
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio, FRANK &KBABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednots, v»e pritožbe pa na predaednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov se ne bodi oziralo.
Diuitveno glasilo: "GLAS NARODA",
besedami: Mi sprejemamo ta boj in ga bomo vodili do konca.
Curih, Švica, 17. maja. — " Volksrechtvodilni švicarski soeijalistični organ pravi, da nova nemško-avstrijska zveza ni ničesar di*ugega kot popolna aneksija Av-stro-0grške od strani Nemčije.
V Avstriji je veliko več Cehov iu drugih Slovanov kot pa Nemcev. List pravi, da bodo tudi Madžari nastopili proti vladi, če se bo skušala podvreči Nemčiji.
Tretjič ujet?
Italjansko bojišče.
ali moko bolj položno do konca Pondirjevke in čoa Hudo peč, ali pa po romarski poti mimo Vrh-polja in čez brusniško pot na^l Su-hadolom. Zadnja pot je bila pred leti tudi zaznamovana.
Ob cerkvenem shodu sc zbtro romarji pri velikem rdečem križu na vzhodnem rolrtt Ktikove gore. Tam sc uvrste v procesijo in poj«> litanije. Za ovcnčaaiiui križem gredo aiajprej moški lepo v redu po dvia in dva. potem gospod duhovnik. za gospodom pa tiščijo ženske v široki gruči, kakor bi sc bil oblak utrgal. Po cerkvenem opravilu se vsuje vsa množica k luež-nariji, pokrej>čat se. Medtem so že Vlahi iz bližnjega Žužemberka spekli več janeev na prostem; sekajo jih sedaj in razprodajajo za dobre novce. Svoje dni niso brli Vlahi nič kaj priljubljeni na Do lenjskem in sploh na Kranjskem; saj so hodili večkrat ro]>at in plenit čez mejo. Zlasti grajščaki »o jih imeli zato v slabem spominu; na vratih kostanje viške grajSčine jc n. pr. še sedaj napisano v la-tiuskem jeziku: "Vhod je dovoljen samo dobrim ljudem, preipo-vedan pa Vlahom iu roparjem."
Romarji se vračajo z Gorjancev že od sv- Miklavža ter m nackro-
dinn>ik sc že rz Novega mesta vidi piav doliro. < 'esta je precej široka in sedaj Še prav lepa. I>o žage se torej človek lahko pripelje v kočiji. Odtod napivj bi se dalo peljati na vozičku po železni cesti do Krvavega kamna; potem jc še sa,MO pol ure peš na vrh l^pse pa jc od fabrikc naprej peš iti po dolinici Velikega Paleža.
Vprašal sem nekoč delavca iia žagi. kako pravijo temu potoku. Dejal mi je — Gorjanec. V Gorjancih je torej vse "Gorjanec". Hribi so Gorjanci, vodu je Gorjance. ljudje so Gorjanci, ne več Podgorci, zato tudi posestniku fabrikc in Gorjancev, Sehlesinger-ju. ni kazalo drugega, kakor nadeti si ime Goriani. V flabriki že od oktobra 1904 ne delajo voč, ker se jim ne izplača. Pred nekaj leti so tudi delavske hiše pogorele.
Odpravimo se torej ob potoku
dreves, pa za razgled je drevje le razven v Angliji in na Kitajskem, še prepogosto. Proti Nwenm me-jdasiravuo nočemo ravno z vese stu .pa nam razgled vrhu tega še.ljem priznati Kitajski kako nad-zastira Skrajni vrh (1115 m), ki kriljevanje v tem ali onem oziru.
Sedaj pa nastane vprašanje, v koliko bo pripomogel novi vodni sistem k .uspešnemu zavržen ju vojne ? —
Po prekopu bodo lahko vozili čolni do L'000 ton prostoru ne in sicer s svojo lastno silo. Ne bo namreč treba vlačenja, ki je bilo običajno v starem Erie prekopu. Celi prekopni sistem bo lahko izvr šil v eni sezoni promet 10,000.000 ton. Sezija bo trajala devet mesecev. ne pa sedem kot je bilo običajno preje. Ledolomci bodo držali prekop prost ledu skozi celo zimo, razvtn v časih najhujšega mraza.
Ce človek le pomisli ha 10 milijonov ton, katere se bo obvladalo potom tega prekopnega sistema, se mu takoj predoči, kako bo pospešeno celo prometno delo v teh vojnih časih. Ozemlje, ki je prizadeto pri tem, zavzema enega najbolj severoiztočnih delov Združenili držav. 75 odstotkov celega prebivalstva države New York pa živi ob teh vodnih potih ter bo direktno prizadeto vsled vodne poti, katero se je otvorilo med jezeri in morjem.
ški poslanci so podali slične izjave.
Predsednik lduba, dr. Korošec je pojasnil stališče Jugoslovanov .z J planoti in na drugih krajih.
Truo translation filed with the i>ost master at New York. X. Y. on May IS, 1U1S us required by the Act of October 6. 1917.
Baltimore, Md., 17. maja. — Poorčnika Charles W. Maxson iz Baltimore, o katerem se poroča, tla ga pogrešajo izza včerajšnjih bojev, so Nemci žc prej dvakrat ujeli; prvič je pobegnil, drugič pa so ga osvobodile angleške čete. Maxson. ki jc dodeljen angleškemu sanitejskeinu oddelku, je bil dvakrat ujet, ko jc na bojišču obvezoval ranjence.
Žena poročnika Maxsona jc vče-True translation filed with the post' raj j0"bila od njega pismo, s katc-niastcr at New York. X, on May IS. ...	,	,
1318 as required by the Act or October nm naznanja, da se nahaja zo-
6. 1017.	j|)««t pri angleških četah in da je bil
Rim, Italija, 17. maja. — Dana- !že dvakrat odlikovan za hrabrost, šnje poročiol vojnega urada se 1 Podrobnosti ne navaja.
glasi:	---
Bili so hudi artilerijski boji na mestih fronte, kjer je bil sovražnik posebno aktiven in sicer pri Tonale, v dolini Lagarinc, Arse, vQ A|MmCY DE I ICR Asiago kotlini in ob Pijavi. lta-1 HIBI C Al Ka LLC II
ljani so raztiršili sovražne oddelke. V rab! i« sc i«t pri sioT«n«kih dmiin»h in prii-
. .	.	jubljen kot domače »redstTO.
mwlteni ko so imele rtaljanske ni. ..	. ,	. ..
... . , ,	, Jedino pravi s Tarstveno znamko sidra.
angleške patrole vroče spopade s-	,	. .
„ . .	, .	.	k 65c. v lekarnah in naravnost od
sovrazn sni patrolami na Asiago	F ad richter & co.
14-80 Washington Stre«t. New York. N. Y.
Pri spahnenju in zdrobljenju
Tdrjnite takoj s Dr. Rtchter-jevem
ski strani pa je stal sv. Ilija. Prot*. Orožen govori v svoji knjigi o deželi Kranjski o nekdanjih shodih kranjskih in vktških romarjev, ki so živeli v vednem prepiru in nazadnje obe cerkvici porušili. V Metliki pa pravijo, da sta cerkvici sami razpali, ker jih niso popravljali. Proti vzhodu, kakih sto korakov odtod, jc najvišja točka Gorjancev (1181 m), oiauačena s kupom kamenja. Nekaj sto korakov naprej, že čisto na hrvatskih tleh. je bilo še pred malo leti tri-angulacijsko znamenje (1175 m). Če stojim na prvem vrhu. se mi zdi hrvatski vrh višji, če stojim na drugem, je zopet prvi višji.
■S hrvatskega vrha se lepo vidi cela Be4a Krajina, v ozadju pa veliki Kick nad Ogulinom. Na Hrvatski proti .laskvi, Karlovcu in Zagrebu se pogled izgublja v neskončno planjavo. Vidi sc tudi zagrebška stolna cerkev, mesto sa
True tramaU'.n filed with the 00»'
master at New York. X. Y. 011 May 18. m«, u required oy the Act of Octoh* 6. 1917.
WS.S.
WAR SAYINGS STAMPS
issued by the
UNITED STATES GOVERNMENT
t
KOLIKO STRUPENIH PLINOV UPORABLJA NEMČIJA.
True translation filed with the post master at New York. N". Y. on May 18, 191S as required by the Act of October 6. 1917.
;pe na vse strani. Za p<tth tije s?Vv «kem kotu. zapustimo železno ee l Gere ac ne menijo. Nekateri sej sto, ki se obrne -na levo. V tem-
na\*zgor. Nekaj časa nas spremlja'mo je zakrito po gričih. Prav le-želczna cesta. Kmaiu se dolinica1 po «e vidi v tej smeri, že prav v ostro Kav i jc proti levi (proti seve-j Gorjancih, hrvatska gora Kuni m>. mfcto se dobre četrt ure d vi- (737 m) nad Soeicaani in Žumbc-
guje in krene zopet na desno, od-;Takom. Hrib ima obHko stožca iu Soglasno z izjavo majorja 8. M slej se pa vzpenja zelo hitro. Pri [se dviguje kakih 150 m nad vso Anld? čltha rfngleske vojaške mi-zadnjem ovinku, v nekakem gor-,bližnjo okolico.	'sije, so uporabffi v tej vojni Nertei
škodljivih pl adravniike
Kupujte vojuo-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slučajno v denarni zadregi, ls»hko vojno-varčevalno znamko
vsak hip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec maj $4.16. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli
UBEDNTSTVO "GLAS NAHODA".
_
___
_t_:_
__

GLAS NAKOPA. 1ČL 3LAJA 191S
SLOV, DELAVSKA
UMMT 'rtdni 16. tvftMta 3
PODPORNA ZVEZA'
lnkorporirana 22. aprila 1909 * diiivi P«n
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIMI: PraOaednlk: IT AN PROSTOR, 1006 Norwood R'd., Cleveland, Obte. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, Wesrt Newto*. Pa. Glavni tajnik r BLAŽ NOVAK, 634 Main St. Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVIiOVČIČ. 634 Main St., Johnstown, Pa. 2. Pool tajnik: ANDREJ VIDRI CH, 20 Main Street, Cooemaach. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6602 St. Clair Are., Cleveland, Ohla
blagajnik: ANTON HOČEVAR, R F. D. 2. Box 27. Bridgeport
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor. odbora: JOSIP PETERNEL, Bok M. Wlllock, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ rOVŠE, 1 Grab St, Ntunrej Bill, N. 8. Pitta-borgb. Pa.
I. aadaomik: IVAN GROŠELJ, 886 EL 137 th St. Olevelaad, Obte.
POHOTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box T2,
l. porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. 1). 3, Box 146, Fort Smith, Ark. 1 porotnik; JOSIP GOLOB, 1016 So. 14th St, Springfield, UL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. aosip V. GRAHEK, 843 HL Ohio St, Pittsburg*. Pa.
Glavni nrad: 634 Main St, Johnstown, Fa.
URADNO GLASILO: ^OLAB NARODA". 82 Cortlandt Street New Tork CX«J.
Cenjena drnitva, odroma njih ara dni ki, so ulj ti dno proleni. poflUjatl ▼se dopise naramoet na glavnego tajnika in nikogar dragega. Denar naj se pošlje edino potom Poitnlh, Exp resnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj SS
na*lovijajo: Blaž Novak, Title Trust & (guarantee Co. in tako naslovljene jmSiljajo z mesečnim poročilom ua naslov gl. tajnia.
V alnčajn, da opazijo draitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake poaoanjkljlvoetl, naj to nemudoma naznanijo urada glavnega cajnlka, da ss ▼ prihodnje popravi.
SP0MLADNI VALOVI
ROMAN.
I. TURGENJEV. — ZA "GLAS NAHODA" J. T.
lagaozžžm	f LTSJTi m jr M^Tnoz^jo^^g/TrvtS
JI
(Nadaljevanje.)
Kiualo zatem jo jc -»premiI na ulico. — llospevši nazaj v svoje stanovanje, m» je nnslonil na miz« ter začel premišljevati.
— No, zdaj je pa že dovolj tepa. — Prokleto, kakšne neumnosti počenjam. — Tako me je zdrahi! vrtinec, tla >e mi je začelo doibro vrteti v plavi.
Pokušal	izprašati vest. poskušal se j- domisliti vsega, kar
fcc je /y<M|il(, tekom zadnjih dni. pa se mu je le deloma posrečilo.
11, mati je rekla, da je trdovratna --je govori! -»am pri sebi- — In zdaj naj ji jaz svetujem, jaz! — Kaj hi ji svetoval"
K»> je pa vse to premišljeval, s«- je nehote spomni! Gemme iu nje-iiiii krasnih oči Njena slika se mu j*' vtisnila globoko v dušo in sicer za easa »»nrga viharja, ko jra je bila mladenka objela s .svojimi mehkimi rokam in ko je njegova glava slonela ua njenih prsih.
Še nikdar ni videl take krasote in še nikdar mu ni bilo tako pri srcu kot v onem trenutku. — Hotel ji je povedati---
—	In moja obljuba! — je pomislil takoj.
—	Gospodična Gemma — je rekla po kratkem obotavljanju.
—	Kaj je?
Namesto, da bi ga pogledala, je zbirala naprej svoje češuje. — Toda kakšno zaupanje sta vsebovali besedi: — Kaj je ?
—	Ali vam ni mati ničesar pove Jala--radi--radi....
—	No?
—	Kadi mene.
Gemma je vrgla pest češenj nazaj v košaro.
—	Ali je govoTila z vami ?
—	Da.
—	In kaj vam je rekla?
—	Povedala mi je, da ste vi mahoma postali drugačnega mnenja. —
Gemma je tako sklonila glavo, da ji je popolnoma izginila pod slamnikom. — Sanin ni videl ničesar drugega kot vrat, ki je bil tako gibljiv kot steblo rože.
—	Drugačnega mnenja? — Kakšnega mnenja?
—	No, glede vašega bodočega življenja.
—	To se pravi---z ozirom na gospoda Kluberja.
—	Da.
—	Ali vam je mati povedala, da se nočem poročiti žnjim?
—	Da.
Gemma se je zdrznila, košara ji je padla iz rok. m češnje so se prevrnile po pesku. — V mučnem molku je prešla ena minuta, dve minuti.
—	Zakaj se je pogovarjala z vami o teh stvareh? — je vprašala slednjič.
Sanin je še vedno gledal njen vrat. Prsa so ji siluo valovila.
—	Zato, ker sva v kratkem času. kar se poznava, postaja prijatelja. — To se pravi, če smem tako reči. — Vaša mati mi zaupa in vsled 'ega misli, da bi vam mogel dati kak dober svet.
—	Kakšen svet ?
—	H vet, kateremu bi se pokorili.
Gemma je v zadregi začela popravljati >jrube pri svoji obleki.
In kaj mi hočete svetovati, gospod Dimitrij? — je vprašala po kratkem molku.
Ivanin je razločno videl, 'da so se ji tresle roke, (iube pri uble-kil je samo vsled tega popravljala, da bi zakrila svojo zadrego.
Xalahko je položil svojo roko na njene tresoče >e prste.
—	Gemma — je rekel — zakaj mi ne pogledate v obraz?
Z živahno kretnjo je vzela klobuk /. glave ter ga [»ogledala z očmi. iz katerih sta sijali hvaležnost in dobrota.
Najbrže je mislila, da ji bo Sanin kaj odgovoril, toda njen obraz je S 1.11 i na zmedel in očaral.
—	Ubogala vas bom. gospod Dimitrij. — je rekla smeje. — Kaj mi torej svetujete?
—	Kaj naj vam svetujem? — Veste, vaša gospa mati misli, da samo vsled tega nočete gospoda Kluberja, ker se ni v onem slučaju prav posebno junaško obnašal..
—	Samo vsled tega? — ga je prekinila Gemma.
Sklonila se je, dvignila košaro ter jo postavila na klop.
—	Ne, toda v splošnem — ona misli — Ua bi ne bilo prav. Če bi prekinili žnjim vse zveze. — Tudi vašo trgovino je omenila, ki nalaga Vvsakemu posameznemu članu družine gotove obveznosti.
—	Da. to so nazori moje matere. — To so celo njene lastne besi-, de. — Jaz jo dobro |>oznam. — Kakšnega mnenja ste pa vi?
—	Kakšnega mnenja?
Sanin je za trenutek utihnil. — Zdelo se mu je. kot da bi mu nekaj obtičalo v grlu in mu zaprlo sapo.
—	Tudi jaz sem tega mnenja — je rekel po dolgotrajnem prizadevanju.
Gemma je vstala.
—	Vi? - Tudi vi?
—	Da. — To se pravi....
(Dalje prihodnjič.)
LOAN.
Podpisani sem po svojem lastnem prepričanju ter na poziv Glas Naroda podpisal:
I. Posojilo Svobode za	$......
H. Posojilo Svobode za	$......
HE. Posojilo Svobode za	$......
Podpis...........................
Naslov ...........................
Mesto ............................
Država...........................
Izrežite ta kupon in ga pošljite uredništvu "Glas Naroda".
IŠČEMO
i z vež bane pevce in
pevke,
da pomagajo prirediti veliki ora-
lo: i j Elijah dne 2. junija, katerega čisti donesek je namenjen za ua lodni vojn o varčevalni vzgoje-valni sklad fftuid). Vaje vodijo najbolj i^ ežbani pevovodje v A-neniki • Mr. Tali Esem Morgan. Mr. (."ari Jleiiu Mr. Louis Koeau-ji menic h. Mr. Edward G. Mar-• piartL Dr. Frank Rix in Mr. C. Mortimer Wiske. Ponudbe sv naj vlagajo pri:
Rad bi izvedel za prijatelja JO SIPA K L.VNČAR, podomače Lejnarc pri Št. Vidu nad 1'irk-nico. Pred enim letom je bil v ( •levekuulu. Ohio. Prosim eenje-nerojake, če kdo ve za njegov naslov, da j ni ga naznani, ali naj se sam javi. imam mu sporočali nekaj važnega. — Frank Ta v žel j. R. J. Box 18." Iloili-davsburg. Pa.	(18-21—"»
Rad bi izvedel za moja dva brata MATIJO GRAHEK in FRANCA KRALJ; doma sta Lz Petrove vasi št. 19, okraj Črnomelj, Dolenjsko. Prosim, če kdo ve /.a nje naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali naj .se pa sama oglasita. — John Grahek, Box 151 V« Garfield. Utah. ' (16-18—5)
Kje je FRANK MEKINDA? Doma je iz Cerknice. Preti 2 in pol leti sva bila skupaj v Davim, AV. Va.. od tam je odšel v I^tts-burgh, Pa., in kje se sedaj nahaja. mi ni znano. Prosim cenj. rojuke, ako je komu znan njegov nttslov, da mi tra naznani, ali pa naj se sam oglasi. - John Zalar, 1131 E. ti:*. St.. Cleveland, Ohio.	(16-18—5;
Rad bi izvedel za naslov moje se-stricue ANE MAJE RLE. Doma je iz vasi Tribuee št. okraj ' 'moauelj na Dolenjskem. Zdaj je omozena JAMNIK in s*.' na-iiaja v okolici Waukegana. III. f Zatorej prosita tamošnje rojake. če kateri ve. kje se nahaja, da mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, ker poročati ji imam nekaj zelo važnega, ali pa. ako sama bere ta oglas, naj se /.glasi ua ta-lc naslov: John iS i konja. S1>X). Ave.. New Du-luth Minn.	(17-20—5
POTREBUJEM
Theodore Bauer.
1"2 \Y. ">St it St.. New York City. (18-22—5)
Slovenko ali Hrvatico za v kuhiuji v trozdu. Plača govoru. Oglasite se pri:
Mrs. Mary Liewn. Box 51:;.	Kam
18-20—5)
pom expo du-
Stirmajsto poglavje.
San.ii se je skoraj opotekal, ko se je bližal hiši gospe Roselli. Sr-ee mu jc tako močno utripalo, da je mislil, da slišijo vsi mimoidoči njegove udarce.
kai naj pove Uemmi? — Kako naj začne žnjo pogovor?
V	hišo ni šel skozi trgovino, pač pa skozi zadnja vrata.
V	mali predsobi je dobil gospo Le noro. — Ko ga je opazila, se je zvcaelilft in irstnišifa obenem.
Silno utstrpno sem vas pričakovala — je vzkliknila ter uiu (ponudila obe roki.
—	Kje je gospodična Gemma?
Ona je \ vrtu. — Pojdite k nji. — Dobro si pa zapomnite, da gradim na va*- vse svoje upanje, i. n je odšel na vrt.
(ieumu j«* sedela koncem steze ua mali klopici. Poleg sobe je im !a veliko košaro češenj — I/. njih .i'1 izbirala najlepše ter jili spravljala ua krožnik.
Bilo je krog sedme ure zvečer. Solne«* je še skoraj zahajalo, iu ve i vrt se je bleščal v rdečkasti luči.
Pihal je lahak veter tako da je neprestano šumelo v vejevju.
Gemma je imela na glavi isti klobuk kot takrat ko so se peljali % Soben. — - Sanina je pogledala izpo 1 širokega okraja, zatem se je pu zopet sklonila in delala naprej.
Čimbolj se ji je bližal, tempoča^nejši ^u bili njegovi koraki.
In ko se ji je slednjič približal je ni mogel ničesar drugega vprašati kot:
—- Zakaj pa izbirate češnje T
(lenima ni takoj odgovorila.
—	Te tukaj so najbolj zrele — je rekla slednjič. — Te spravimo v steklenice, one tam pa porabimo za pecivo.
Ko je t orekla, je še bolj sklonila glavo.
—	Ali smem sesti poleg vas?
—	Seveda.
Gemma se je nekoliko odmaknla. da je bilo na klopi malo več prostora.
Sauln je sedel poleg nje.
—	Kako naj začnem! — je premišljeval, toda Gemma ga jc izvlekla iz zagate.
—	Danes ste se dvobojevali, kaj ne T — je vprašala prešerno. —-Pri tem je dvignila glavo in Sanina je njen zardel obraz naravnost očaral. — O, kakšna hvaležnost jc blestela iz njenih oči!
—	In pri tem tako mirni. — Zdi se mi. da se aploh ne bojite nobene nevarnosti.
—	Oprostite, gospodična, jaz sploh nisem bil izpostavljen nobeni nevarnosti. — Zadeva se je končala v obojestransko zadovoljnoet.
Gemma je dvignila desnico ter mu zapretila s kazalcem--čisto na italjanski način.
—	Ne, ne. nikar ne pravite tega. — Vi me ue boste preaJepili. — Pantaleon mi je vse povedal.
—	Pantaleon je |»a res zaupna priča. — Ali je morda tudi kaj omeni! o mojem velikem junaštvu?
—	On vas smatra za višje bitje. — Iu kot takega vas tudi jaz smatram. — Moj Bog, koliko site storli zame! — Vse samo zame! — Vrjemite mi. da ue bom tega nikoli pozabila.
—	Prepričaui bodite, gospodična Gemma..
—	Ne, tega ne bom nikdar pozabila — je ponovila po kratkem odmoru in ga zopet pogledala.	_
Zatem se je obrnila nekoliko vstran, tako da je mogel videti od
__ ^
Ameriška armada.	|	NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh
True translation nied with the post I Pa. in okolici naznauajuio, da jik
SfZ	Z o£17' b° * kratkem obiskal Uaš zastopnik
6, 1917.
j
Pariz, Francija, lt>. maja. — List ministrskega predsednika Cle-imenceaua i4LT Hoiuuie Libre"' piše, da so Združene države obljubile. da bodo koncem 11>18 imele v Franciji poldrug miljou vojakov.
Te čete P& morajo imeti svoje orgauizacije in oskrbo, kar pomeni najmanj 2 miljona mož s špe-cijalisti, delavci, uradniki v oddelku kvartirmojstra iu drugimi.
Italjanski napad.

OKE MEAL
REMEMBER THE DAYS
sram® mm-
TDESDffif
^QHEMEAL 'WHE^XLESS
^ (X>ooo ALL M£AI5 'WHEADLES5
qnekeal
THUKSDfiT "WHEAItESS
mm

WHEACEBS
AJULM1 V8EMIE8
SATURMf
^^OSEMEAL VHrjmwt
QUE MEAL

■PODAJ OMENJENI BOJAKK Dl ROJAKINJE,
uteri imajo t rokah naia potrdila aa denarne pobijatve, a Storilka oil, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komofoie aroj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Trrdka Frank
True translation filed with the post master at Xew York- N. Y. oil May 17.! It'lU aa required by the Act of October
6 1917	j	Mr. Janko Pleiko,
Rim, Italija, 16. maja. — J tal ki je pooblaščen sprejemati naroč-
Ijanske čete so včeraj vpiizorilej nino za "Glas Naroda" in izdajati ofenzivne operacipje. v katerih soj tozadevna potrdila. On je pred leti vdrle v avstrijske zakope na gori že ▼•čkrat prepotoval države^ ▼
Baehnlk Frank	Orforii BlaJ	Pintai
No. 829639	No. 290578	Na 880848
Bartol J.	Gnbert Giuaepps	Bamlds Frank
No. 880789	No. 828089	No. 830721
Bear Dan.	Kaatella John	Sinili John
No. 260689	No. 44709	No. 830761
Beseoa Mary Miai	Kova6 Frank	Spanliek Bosi No. 828894 Btarievič Johana
No. 830061	No. 290641	
Bobi* Vajo	Kučic Matija	No. 831079
No. 260589	No. 45015	... Tehlsr Anna
BofiSkovU Djn|o	liikoJieb John	No. 828899
No. 96058X	No. 828259	Turk Charlsa
Braon Mmrf	Modic Ivan	No. 830851
No. 2606M r	No. 329720	Tnrk Ivan
Dolar Valentin No. 880099 )	Novak Roži No. 45313	No. 260647 Tnrk Jernej No. 829741
■lender Vineatn« \	Oawald Jo«	Ža^ar Frank
No. 206241	No. 260611	No. 44272
Asolone. med Brento in Pijavo. Italjani so povzročili sovražniku mnogo izgub in mi zajeli nekaj ujetnikov.
katerih sa naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki ▼ vseh ozirib pomagiili, posebno te, ker ima po-knij«D Im
644 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kronifnih bolezni. Jas saiu £e zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih la ker znuiu slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi let sem pridobil pooebno skušnjo pri zdravljenja moških bolezni. Zato ee morete popolnoma zanesti na mpn», moja skrb j* je, da vas poopoUioma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čiui-preje.
Jaz ozdravim zastrupljeno lui, tnazulje in lise po telesa, ho-lezni v grla. Izpadanje laz, bolečine v kosteh, stare rane, Živčne bolezni, oslabelost, bolezni ▼ mehurju, ledlcah, jetrah in želodcu, nneuico, revmatizem, katar, zlato Silo, navduho itd.
ZV Uradne ure se: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure Zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9l ure zjutraj do & ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po pofitt ne zdravim. Pridite osebna Ne pozabite Ime In naslov r
Dr. L0RENZ, 644 Pan m., PiflslKlh, Pa.
Nekateri dragi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas anam hrvatske tm la slavafa kraja, zato va* lažje zdravim.
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zediojene države z vojaškimi veibališči in kam pa mi ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so a pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena rsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano ▼ barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
RAVNOKAR JE IZ&EL
NOV VOJNI ATLAS y barvah,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto;
~*CEHA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Slovenk Publishing Company
82 CORTLANDT ST., , NEW YORK.
Hud bi izvedel za ^vojeg-ji bratranca JOHNA ftVLGEL. Pred dc-vetiini iiteseci se jc nahajal v ( beat Bridge, \V. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi g-a javi, ali naj se sam ugkisi. — Frank ^vijjel. Box Camp 4.">. Cheat Britlge, \V. Va.	17-2U—3
POTREBUJEM
dobre dogarje za stalno delo skozi eelo let<». Jaz plačani zelo visoke ccue iu imam zelo tiii les.
Max Flcisclier. 25Č Lewis St., Memphis, Tenn. (14-5—11-6)
Dr. Koler
SLOVENSKI 7DRAVN1K
(38 Penn Ave*. Pittsburgh, Pa
Dr. Koler le ul-•tertJU
zOtmvnlk.	_
UM v Tlllikiffki, U hu tt-totB* mkw v ztrmvlf*-
Zrvt zflrzvl ■ sl»-HTMa »M, ki SR J« ISOZMI Sr. wrmt. ■rUafc. C« but* aoaoU* aU ztchar-€k* w telMU. v zrl«, lzpadzzj« bolaCla* v kMtok, prldlto la tui Som krt. No takajt«. k«r a N-
Vm moSko Sol—nl Mntvlm p§ •kraj-•aal matodl. Kakor hitro ozaalta, Sa na pranaknja zdravja, aa Walt*, tazftvaS prldlta la )az na za htm losat povrmlL
Kjrftroaala'aU voda« kfio Minila v at zrak la ^aar kraa oparaalfa.
Bolazal aakarja, kl soraro«l|a So-laMaa v krtta ta krkt« la vSaUk tmšl prt pzMaala vada, asdravlm s sata-
Ravmatlzam, trzanja, SalailzS, »■ toMlfMi arbailaa, Ikrofli In tfiist katnz baiasnl, kl uftuito vzlad ma-Clata km oadravlzt v kratkaza BaM ta al sotrakao laSatL
Uradna ara: vaakftaa ad V. tors ft*« traj da a. zvaSar; v patklk ad a. zM-tra] do a. sosoldaa; ah aadaUak ad a afatraj da L popoMaa
S »oSto aa	— Frtdns
— Na pozaMto lata la Marrtlkal ■dravtza aaza
POZOR ROJAKI!
Nsjoapeinejs mazilo u Senske Ism, kakor tndl ul mo2ke brka in brado. Od tega mazila zra-atejo v etlh tednih krasni go-atl ln dolgi laajf kakor tndl mo-Sklm krasni brki ln brada ln ne bodo odpadali ln osiveli. Revmatizem, kosti-bol ali trganje r rokah, nogah ln v križa, v osmih -ineh popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, ture, kraste ln grlu te, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez nape ha rabil mo jamčim za |6.00. Pišite takoj po cenik, kl ga takoj pofiljem zastonj.
Krasni žepni KOLEDAR za leta leto 1918, pošljite 4 cente za poštnino.
JAKOB WAHCIC,
«7§2 Bonna Are, develand. Ohla.
Jr
Ss?
%
IMA MO j, VJZALOGI
ie|nekaj ' importiramli'prisiaib
BERGAMO broftilnih kamnov
40c. komad
s poštnino vred.
FRANK SAKSEB, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
msk
mm
m.