NOVOTEHM
mmmm
takojšnja dobava vozil
ŠKODA in LADA
po ugodnih cenah
NOVO MESTO, PARTIZANSKA 2, tel.: (068) 322-066
Št. 27 (2290) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 7. julija 1993 • Cena: 85 SIT
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Domovina je eno samo zlato sonce
Na “Srečanju v moji deželi” v Dolenjskih Toplicah so rojake z vsega sveta pozdravili prijazni gostitelji in lepo vreme - Dopoldne maša, popoldne kultura in ples
Ul
O
DOLENJSKE TOPLICE - Osrednja prireditev letošnjega “Srečanja v moji deželi” je zadnjo soboto potekala tako, kot sta si ga lahko organizatorja, Slovenska izseljenska matica in krkino Zdravilišče Dolenjske Toplice, le želela. Pospremilo ga je lepo vreme in ugodno vzdušje, kar je pritegnilo v ta lepi dolenjski kotiček lepo število izseljencev iz vseh koncev sveta pa tudi mnogo domačinov.
DOLENJSKI LIST
</)
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Ko govorimo o vzdušju, je treba vsekakor spomniti na prvo srečanje, ki je prav tako uspelo, vendar je bilo polno nekakšne negotovosti in pričakovanja, na drugo, ki je zaradi vdora sovražnih čet v Slovenijo odpadlo, ter na lansko srečanje, ki je sc potekalo v senci nezaupanja m bližnje balkanske morije. Čeprav je letošnje srečanje od žalostnih dogodkov na Balkanu geografsko skoraj prav toliko oddaljeno kot prej, pa je v zavesti Slovencev, tukaj živečih in tistih v svetu, Slovenija že svetlobna leta oddaljena od tamkajšnje morije in se giblje v krožnicah, ki
z Balkanom nimajo nobene povezave več. Ne zato, ker bi bili neobčutljivi za vse, kar se tam dogaja, ampak zato, ker nočemo biti nenehno glas vesti za druge. Konec koncev smo se morali sami soočiti s svojo usodo in smo bili pri tem deležni le malo podpore. Temu primemo je bilo tudi sproščeno vzdušje na srečanju, prvikrat pa so bili kot enakopravni izseljenci in zamejci na njem pozdravljeni tudi Slovenci iz Bosne in Hercegovine ter iz Hrvaške.
Že dopoldne se je veliko število gostov udeležilo maše v topliški farni cerkvi sv. Ane, kjer jih je v gan-
Čistilna naprava ob Temenici
Mirna Peč bo jeseni dobila kanalizacijo s čistilno napravo -Pol Komunala, pol iz obveznic - 800 mark na gospodinjstvo - Tudi odvodnjavanje depresije za šolo
MIRNA PEČ - Kanalizacija s čistilno napravo, kar bo Mirna Peč dobila letos, bo za ta kraj, za njegovo okoljevarstveno in ekološko podobo pa tudi gospodarski in splošni napredek ter prihodnost izredno pomembna stvar. Kanalizacijo s čistilno napravo so začeli graditi lani jeseni, septembra letos pa bo gradnja končana.
Investitor je novomeška Komunala, vsa zadeva pa bo veljala okoli 60 milijonov tolaijcv. V to investicijo so všteti glavni kanalizacijski vodi, ki jih je 7 km, in čistilna naprava, medtem ko je Komunala za gradnjo tako imenovane sekundarne kanalizacije, se pravi za priključke, sklenila pogodbo s krajevno skupnostjo. Da to ni majhna stvar, pove podatek, da bo sekundarne kanalizacije okoli 3 km, vrednost del pa bo
NOCOJ NA KAPITLJU “PIAF’
NOVO MESTO - Ljubitelji nepozabnih šansonov francoske pevke Edith Piaf bodo nocoj, v četrtek, 8. julija, ob 21. uri prišli na svoj račun. V koncertu za dva igralca “Piaf’ bosta ob glasbeni spremljavi Boruta Lesjaka, Saše Olcnjuka in Slavka Žnideršiča nastopala igralca Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak. Predstava bo v atriju kapiteljske proštijc, vstopnice pa je moč do 15. ure kupiti v predprodaji v Domu kulture in eno uro pred koncertom v atriju kapiteljske proštije. Predstava je v sklopu Novomeških poletnih večerov ’93, ki se po dveh odpadlih predstavah s to pravzaprav šele pričenjajo.
znesla kakih 15 milijonov tolarjev. Ob gradnji kanalizacije krajevna skupnost rešuje še zelo peteč problem odvodnjavanja iz nižinskega predela za mirnopeško šolo, kamor se že ves čas stekajo izcedne vode iz celega okoliša, kar zlasti poleti povzroča hud smrad in kjer je gojišče komarjev in drugega mrčesa.
Vsa dela pri kanalizaciji in gradnji čistilne naprave izvaja Pionirjev sektor Nizke gradnje. Od 60 milijonov tolarjev, kolikor znaša investicija Komunale, gre pol iz programa obveznic, pol pa iz žepa Komunale, s tem da je ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora namenilo za to mirnopeško gradnjo nekaj kredita. Dela, ki tečejo v režiji krajevne skupnosti, se pravi gradnja sekundarne kanalizacije, financirajo z denarjem krajanov. Vsako gospodinjstvo je namreč prispevalo denar v višini 800 nemških mark. 80 odst. gospodinjstev je podpisalo pogodbe, plačilo pa so jim razdelili na 8 mesečnih obrokov.
Na kanalizacijo in čistilno napravo sc bodo lahko priključili: Mirna Peč, Ivanja vas, Češcncc, predvideno naselje kakih 100 hiš v češenški hosti, Vihre in naselje ob železniški postaji. V prvi fazi bo na kanalizacijo in čistilno napravo priključenih okoli 150 hiš ter seveda obrat Beti, šola, trgovine, gostilne itd. Gre za biološko čistilno napravo za 1000 enot v prvi fazi (sc pravi za 1.000 ljudi), ki jo bo brez težav in z majhnimi stroški moč povečati na 1.400 enot. Čistilna naprava stoji ob Temenici, ki je tam v 2. kakovostnem razredu. Graditelji zagotavljajo, da ne bo “štrlela” iz pokrajine in bojo poskrbeli tudi za hortikulturno ureditev.
A. B.
ZA ZVESTO SODELOVANJE -Predsednik Slovenske izseljenske malice dr. Mirko Jurak (desno) na “Srečanju" v Dolenjskih Toplicah v zahvalo za dolgoletno sodelovanje podeljuje medaljo Slovenski narodni podporni jednoli iz ZDA. Sprejema jo njen predsednik Joseph C. Evanish. Srečanja se je udeležilo več organiziranih skupin, majštevilnejše iz Avstralije, ZDA in Kanade, od koder je bila tudi folklorna skupina Nagelj, /d je občinstvo navdušila. (Foto: T. Jakše)
ZELIŠČARJI V KOČEVSKEM ROGU
KOČEVSKI ROG - Strokovni izlet z nabiranjem zdravilnih zelišč, ki ga je društvo zeliščarjev iz Ljubljane organiziralo minulo soboto v Kočevski Rog, je po oceni predsednika društva Stanislava Erjavca izredno uspel. Z nad 100 osebnimi avtomobili se ga je udeležilo prek 300 zeliščarjev, ki so prišli sem ne le iz Ljubljane in Dolenjske, ampak tudi iz Primorske in od drugod. Zcliščarji so najprej nabirali zdravilna zelišča, našli pa so tudi veliko jurčkov in drugih gob. Ogledali so si še najdebclejšo jelko, kraljico Roga, pragozd, ostanke nekdanje roške žage in položili venec pri partizanski bolnišnici Pugled, ki so jo med vojno odkrili in uničili Nemci. Kosilo za udeležence izleta je pripravil znani zeliščar Ivan Maršič, predsednik društva Stanislav Erjavec pa je razložil, kako se pravilno pripravi šentjanževo olje in razdelil okoli 100 navodil, kako sc pripravijo razne zeliščne mešanice.
STOLP PRUATFAJSTVA - Gostje iz prijateljskega katalonskega mesta Vilafranca del Penedes, ki so jih Novomeščani povabili medse, so v nedeljo dopoldne na Glavnem trgu gostitelje osupnili s svojimi mojstrovinami, gradnjo živih stolpov, ki je v Kataloniji zelo priljubljen ljudski šport. In prav graditelji iz prijateljskega mesta Vdafrance so posebej izurjeni v lej veščini, saj so sposobni postaviti živi stolp v različnih kombinacijah tudi po devet nadstropij visoko. Na gostovanje po Sloveniji - vmes pa so nastopili še v nekaterih krajih po Franciji in Italiji - se niso odpravili vsi iz slavne skupine Castelers de Vilafranca (kakih 300), ampak jih je bilo le 110, zato se niso mogli predstaviti v polni moči. Najvišji stolpi so imeli “le” sedem nadstropij, njihovo trdnost pa so s svojimi rokami podkrepili še številni Novomeščani, ki so pri “temeljih” priskočili na pomoč. Tako se je najbolj preizkusilo medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Na sliki: sedemnadstropni stolp - kombinacija v troje. (Foto: T. Jakše)
ljivcm domoljubnem govoru pozdravil slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je tudi daroval mašo. Po maši je častne in druge goste na gozdni jasi pozdravil predstavnik gostiteljev, novomeški župan Franci Koncilija, potem pa sta navzočim spregovorila predstavnik za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Mirko Jurak, v odmorih med
• Na pobudo Slovencev iz Calgary-ja ste se Smučarska zveza Slovence in Izseljenska matica zavzeli za to, da se v akcijo Podarim-dobim za zmage naših vrhunskih smučarjev vključijo tudi Slovenci in njihove organizacije po vsem svetu. Tako so sc na pikniku predstavili skoraj vsi slovenski vrhunski skakalci ter alpski smučar Jure Košir, ki so jih navzoči burno pozdravili. Svojo odsotnost so opravičili povabljeni politiki Milan Kučan, Janez Drnovšek in Ivan Bizjak, so pa svoje predstavnike poslala ministrstva za zunanje in notranje zadeve, šolstvo, delo in socialno skrbstvo, kmetijstvo in nekatere druge vladne organizacije ter tuko na kraju samem dajala izseljencem potrebne informacije.
bogatim kulturnim programom pa šc predsednica svetovnega slovenskega kongresa Irene Mislej in številni predstavniki slovenskih organizacij po svetu. Iz govorov lahko izluščimo skupno nit, ki ftoudarja naraščajočo solidarnost med Slovenci po svetu ter vse večjo skrb in zanimanje za domovino, za katere samostojnost in mednarodno priznanje so tudi rojaki po svetu veliko prispevali.
T. JAKŠE
MINISTER BIZJAK NA SPUSTU PO KOLPI - Konec minulega tedna je dolenjski regionalni klub mednarodnega policijskega združenja organiziral tako kot lani spust po Kolpi. V soboto se je okrog 200 policistov iz skorajda cele Slovenije pa tudi Hrvaške, Avstrije in Nemčije s čolni spustilo iz Prelesja do Vinice, v nedeljo pa so spust nadaljevali od Adlešičev do Metlike. Sobotnega 20 km dolgega spusta se je udeležil tudi slovenski notranji minister Ivo Bizjak. V Vinici nam je povedal, da je bil to zelo lep spust po Kolpi in da je bil vesel, da sta reka in okolica zelo čisti. “Kolpa s tem, ko je postala mejna reka ni nič izgubila. Prav pa bi bilo, da postane simbol prijateljstva," je še dodal minister. (Foto: J. Domiž)
POSLANSKA PISARNA
TREBNJE - Tu so v torek odprli poslansko pisarno 4. volilnega okraja 6. volilne enote. Otvoritvi je prisostvovalo več predstavnikov parlamentarnega življenja. Trebanjska pisarna bo tako kot druge v Sloveniji predstavljala kraj, kjer se bodo volilci lahko srečali in pogovarjali s poslanci, ki jih zastopajo v slovenski skupščini.
NOVA
PRODAJALNA KRUHA
KOČEVJE - Novo prodajalno kruha, peciva, slaščic in še nekaterih izdelkov iz moke (testenine, rezanci itd.) je v nedeljo odprla v prostorih Hotela Pugled v Kočevju Pekama “Hram” iz Rudnika. Ob tej priložnosti so predstavili tudi sadni kruh, ki je izdelan po zaščitenem receptu te zasebne pekarne. Posebnost je tudi, da iz prodajalne strežejo na dve strani, in sicer kupce izdelkov frostrežejo v prodajalni, slaščice pa strežejo tudi v jedilnici hotelske restavracije, s katero je prodajalna povezana.
POŠKODOVALE SO GA CEVI ŠKROPILNICE
BIČ - 1. julija ob 13. uri je 54-letni Janez Stopar parkiral traktor, na katerega je imel pripeto škropilnico ob lokalni cesti Bič -Veliki Gaber. Pri tem pa ni bil pazljiv in ni opazil, da je škropilnica ostala na cesti dvignjena od tal 1,5 metra. V tem času je od Biča pripeljal z Golfom 41-letni Alojzij Flere z Martinje vasi, ki zaradi neprimerne hitrosti ni uspel ustaviti, in je z vetrobranskim steklom trčil v cevi škropilnice. Pri trčenju je cevi odbilo za 360 stopinj, tako da so zadele na traktorju sedečega voznika in ga hudo poškodovale. Zdravi sc v Kliničnem centru v Ljubljani.
MED KOPANJEM NALETEL NA MINO
LEŠNICA - 3. julija je petnajstleten fant z Lešnice med kopanjem v reki Krki na Lcšnici našel mino, ki izvira iz druge svetovne vojne. Pirotehnik jo je uničil.
Konec julija NEK spet v omrežje
Temeljito preverjanje in dodatne metode popravljanja cevi v uparjalniku so remont podaljšale za mesec dni - Denarja za remont s hrvaške strani še ni
KRŠKO - Krška nuklearna elektrarna ne obratuje že od 10. maja, ko so jo zaradi puščanja v uparjalniku ustavili. Kot so povedali na tiskovni konferenci v ponedeljek, je trajanje remonta odvisno od del na uparjalniku, tpko da bodo krško nuklearko spet priključili na omrežje 27. julija letos. Čas remonta se tako bistveno podaljšuje, saj so se odločili za širši obseg del na uparjalniku.
Med remontom bodo pregledali vseh 4578 cevi v obeh upatjalnikih in izločili tiste, ki ne ustrezajo dovoljenim kriterijem. Odpravili ali pa vsaj čimbolj zmanjšali bodo puščanje uparjalnikov do naslednjega
• Od 5. do 23 jul(ja bo v krški nuklearki misija OSART, t. j. mednarodna skupina strokovnjakov za pregled obratovalne varnosti. Vodi jo C. E. Moore iz Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je na zahtevo naše države tudi poslala omenjeno skupino v Krško. V ekipi so še trije drugi predstavniki te agencije, poleg njih pa strokovnjaki iz 7 tujih držav in trije opazovalci. Poudariti je treba, da ne gre za inšpekcijo ali za pregled projekta in niti ne celotno oceno varnostnega stapja elektrarne. Misija ne posveča toliko pozornosti sami opremi, ampak bolj vlogi zaposlenih ljudi v elektrarni. Preverja vodenje elektrarne, organizacijo in administracijo, usposobljenost in usposabljanje kadrov, obratovanje, vzdrževanje, tehnično podporo, radiološko zaščito, kemijo in planiranje ukrepov v primeru nezgode. Pregled v NE Krško in naslednja kontrola sta že bili opravljeni v letu 1984 oz. 1990. Misija Osart je od leta 1983 opravila 70 takih standardnih pregledov za obratujoče elektrarne.
pregleda v sredini naslednjega leta. Uparjalnika sta namreč že toliko izrabljena, da se bodo puščanja v dovoljenih mejah še pojavljala.
V elektrarni želijo skupno število
začepljenih cevi, ki so predstavljale že tudi 18 odst. vseh cevi, zmanjšati pod sedanjih 15 odst. To bi omogočilo obratovanje elektrarne na nominalni zmogljivosti do zamenjave uparjalnikov. Začcpljcnost bodo zmanjšali z odstranjevanjem čepov iz lokacij, ki jih je z vgradnjo posebnih cevnih vložkov šc mogoče vrniti v funkcijo. Skupno bodo vgradili okrog 400 takih vložkov in s tem vrnili v funkcijo tudi enako število cevi uparjalnika. Ob letošnjem pregledu uparjalnikov bodo izločili in začepili 180 cevi. Tri cevi bodo demontirali in jih poslali v laboratorijske preiskave, da bi določili, kje so vzroki za puščanje uparjalnikov.
Republiška uprava za jedrsko var-
nost je doslej vfado dvakrat opozorila na neplačevanje elektrike, a se, kot trdi direktor NEK Stanc Rožman, stanje plačil do danes ni bistveno izboljšalo. Po dogovoru naj bi Slovenija poskrbela za nakup jedrskega goriva, medtem ko naj bi Hrvaška plačala remont. Do nakazila šc ni prišlo, tako da ima direktor samo ustna zagotovila, da bo Hrvaška v kratkem nakazala 6 milijonov dolarjev. Ker bo po začetnih napovedih sedanji remont stal 18,5 milijona dolarjev, sc je elektrarna morala kratkoročno zadolžiti. Sama namreč nima nobenih mehanizmov, da bi lahko izterjala denar od hrvaških in slovenskih dolžnikov.
B. DUŠIČ-GORNIK
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
V drugi polovici tedna bo sončno, postopoma spet topleje. V nedeljo je možno poslabšanje vremena.

Strogo nadzorovano pero?
V vladni službi ki je nekakšen razpoznaven podaljšek prejšnjega ministrstva za informiranje, nastaja zakon o javnem obveščanju. Zakon o tem področju pripravlja tudi Dntštvo novinarjev Slovenije, a s pomembno razliko, ki je v tem, da novinarji pri tem svojem delu postavljajo rta prvo mesto javnost in njeno pravico, da sme vedeti. Oba pripravljalca tekmujeta, kdo bo zakonsko besedilo pripravil prvi in ga torej ponudil v razpravo in sprejem parlamentu.
Nov red za množična komunikacijska sredstva nove Slovenije, ki naj bi ga torej uvedel poseben zakon o obveščanju državljanov, delajo spet precej po nepotrebnem. Časopisi, radio in televizija že sami vedo, kako naj infonnirajo javnost, ta pa tudi ni sestavljena iz neumnih ljudi, ki pri branju časopisa, poslušanju radia in gledanju televizije potrebujejo nasvet nekakšne najpametnejše vlade. Če mediji pri obveščanju take javnosti kdaj le hočejo povedati “preveč", brž trčijo na omejitve, ki jih postavljajo različni dnigi zakoni z ustavo vred, ki vanijejo tudi človekove pravice. Ker torej manevrski prostor novinarstvu že določajo "splošni” zakoni, je povsem nepotrebno, da bi oblast novinarstvu kot svojemu kritiku po definiciji natikala posebej zanj izdelane uzde v obliki posocialističnega zakona o javnem obveščanju. V takem duhu se je končala tiuli nedavna razprava v Celju, ki jo je sklicalo slovensko novinarsko dntštvo in kjer je bil govor o vladni in o novinarski različici svobode misli in besede v javnem obveščanju. In to je dobro znamenje.
M. LUZAR
Delavci hočejo delo, ne miloščine
Delavci črnomaljskega Kovinaija, ki so že nekaj mesecev doma, so z osemurno stavko želeli opozoriti na njihove probleme - Ultimat skladu za razvoj
ČRNOMELJ - V Beli krajini so se delavci v clektro in kovinski industriji v sredo pretekli teden odločili le za enourno stavko, razen v Kovinarju, kjer se je nabrala kopica problemov in so zato stavkali osem ur. Pravzaprav niti sami niso vedeli, kako bi imenovali svoj protest, kajti niso prekinili dela, saj so doma že nekaj mesecev. S tem ko so se ponovno zbrali v tovarni, so želeli predvsem opozoriti na težave in na njihovo hitrejše reševanje.
Večina delavcev Kovinaija je doma od letošnjega novega leta, nekaj že od prej, nekaj pa jih je delalo do začetka februarja. Zaposleni so ostali le štirje, ki jih po zakonu ne morejo postaviti na cesto, od tega so trije invalidi. Ti prihajajo vsak dan v tovarno, kjer razen manjših uslug, ki jih naredijo za stranke, nimajo kaj početi. Od 69 delavcev, kolikor jih je bilo zaposlenih, preden je Kovinar prenehal z delom, jih je prišlo stavkat okrog 50. Povedali so, da ni prav tistih, ki so bili zadnja leta v tovarni na pomembnejših mestih bodisi v delavskem svetu ali v sindikatu.
Zatrdili so tudi, da razen tega, kar slišijo za šanki, prav nič ne vedo, kaj bo z njimi in s tovarno, ki je odf lanske jeseni last Sklada za razvoj
Republike Slovenije. Tega jim ni znal ali hotel nihče razložiti niti aprila, ko so podpisali pogodbo o trajnih presežkih, v katero so bili po njihovem prisiljeni, saj sicer ne bi dobili plače za letošnji januar in februar. Rečeno je bilo le, da bodo prejemali 100-odst. plače, toda še sedaj ne vedo, ali so s tem mislili 100 odst. njihove ali povprečne slovenske plače. Plače v Kovinarju so bile zadnji dve leti tako in tako le 60 do 70 odst. glede na kolektivno pogodbo. Vse jim je postalo še bolj nejasno, ko so dobili
majsko plačo - trajni presežki so uradno od 15. maja - saj je eden od njih dobil v roke 4.000 tolarjev, mnogi pa le nekaj tisočakov več. Devet ljudi, torej tisti, ki delajo, in tisti, ki so se pritožili, pa niso dobili niti te žepnine.
Stavkajoče kovinarje sta obiskala tudi predsednik območne organizacije svobodnega sindikata Bele krajine Jožef Kočevar in sekretar Jože Miklič. Seznanila sta jih z dogovorom, ki sta ga dan prej uspela doseči z odgovornimi predstavniki sklada. Tako jim bo marčevsko in aprilsko plačo dolžan izplačati kupec Kovinarja v 60 dneh po podpisu pogodbe, sicer novi lastnik ne bo mogel prevzeti tovarne. Pri majski plači je bila narejena napaka, ki jo bodo popravili, delavci pa naj bi dobili najmanj 80 odst., ki jim pripada po kolektivni pogodbi. Za tistih devet, ki plače sploh niso dobili, bodo odprodali nekaj stvari iz Kovinarja in jim izplačali prejemke. V bodoče pa mora biti izplačevanje redno.
Iz ust delavcev je bilo slišati precej kritik na račun sklada. Menijo, da seje sklad ravnal po liniji najmanjšega - odpora, da je torej vse, ki jih je smel, določil za presežke. “Delavci pa bi radi delali in ne živeli od miloščine. Račun brez krčmarja je, da bo bodoči lastnik plačal pred
STAVKA V KOVINARJU - Delavci črnomaljskega Kovinarja so si v preteklosti nabrati obilo slabih izkušenj s svojim lastnikom, skladom za razvoj. Zato so se odločili, da si bodo, če sklad zadnjih obljub, ki jih je daj ne bo uresničil, morali izboriti svoje pravice s skrajnimi sredstvi, saj jim gre sedaj že za golo preživetje. (Foto: M.B.-J.)
ijfefšiol
v
Cez dan stavke, ponoči festival
Obraza poletnega Maribora: žalosten in vesel
Kaj drugega bi lahko bilo v teh dneh v ospredju zanimanja mariborske javnosti kakor večdnevna stavka nesrečnih delavk in delavcev mariborske Elcktrokovinc, ki do začetka julija niso prejeli še niti tolarja majske plače? In kaj je pravzaprav tcijalo in še terja 2100 delavcev Elcktrokovinc? V mesecu juliju so želeli samo to, da jim izplačajo majske plače, ker brez njih ne morejo več preživljati svojih družin, poleg tega pa so želeli, da jim vodstvo podjetja in lastnik (to je republiški razvojni skladi pojasnita, kakšna usoda čaka njiliovo tovarno. Samo to so zahtevale delavke in delavci Elcktrokovinc in nič več. Ali je bilo to preveč?
Že dolgo nobena stavka ni tako globoko segla v srca Mariborčanov kakor ravno stavka elektrokovin-ark in clcktrokovinaijcv. Ko je drugega dne stavke Radio Maribor v popularni jutranji oddaji kot običajno ob takih dogodkih pripravil med poslušalci anketo, kaj mislijo o stavki, sc je v oddajo javilo ogromno poslušalcev, ki so vsi do zadnjega izražali podjroro delavcem Elcktrokovinc, zraven pa rekli še marsikatero pikro na račun slovenske vlade, razvojnega sklada, poslancev in nasploh oblasti. Ker pa se Radio Maribor še posebej trudi, da bi predstavil vsak problem z dveh plati, je voditelj oddaje posebej pozval tiste, ki mislijo drugače, naj se tudi oni javijo. Telefon je onemel - javil se ni niti en poslušalec! Ob učiteljski in kmečki stavki je bilo povsem drugače: takrat so bila mnenja Mariborčanov precej deljena. Podobno ali še težjo usodo ka-
kor delavci Elcktrokovinc preživljajo tudi delavci holdinga TVT in tovarne TSN v Mariboru. V tovarni tirnih vozil in toplotne tehnike “TVT” je delalo še lani skoraj 3000 delavcev, danes pa jih dela samo okoli 700. Ostali so že na zavodu za zaposlovanje ali pa na to čakajo doma. Tudi v tovarni stikalnih naprav “TSN” je pred leti delalo 700 delavcev, danes pa ima delo samo še 250 delavcev, in še tam sc slabo piše. Ko je njihov predstavnik, močan kovinar srednjih let, govoril na nedavnem protestnem shodu delavcev kovinske in clck-tropredelovalnc industrije na Trgu svobode v centru mesta o konkretnih življenjskih težavah svojih sodelavcev, so ga tako premagala čustva in solze, da je moral zapustiti govorniški oder, njegov iskreni in prizadeti govor pa je do konca prebral napovedovalec. Zbrani so delavcem TSN izrazili solidarnost z dolgotrajnim ploskanjem.
Kakor kaže, pa Maribor zares postaja “veliko” mesto. V njem, sicer med seboj prepleteno, bivajo zelo različne skupine ljudi, ki žive vsaka po svoje in vsaka na svoj način rešuje probleme, ki jih prinašajo današnji krizni časi. Medtem ko so matere in očetje stavkali na Trgu svobode, so se osmošolci vpisovali v srednje šole. Čeprav mladi zagotovo delijo s starši skrbi, so vendarle učenci, dijaki in številni študenti iz vseh slovenskih krajev veselo proslavljali zaključek šolskega leta in s piščalkami požvižgavali po mestnih ulicah, več kot deset tisoč pa se jih je zbralo na rok koncertu pod Pohorjem.
Še bolj živahno je v starem mestnem središču Lent ob Dravi, kjer letos prvič poteka dostojen poletni festival “Lent 93”. Na številnih kulturnih prireditvah, ki trajajo vsak večer pozno v noč, se zbere vsaj toliko ljudi, kolikor jih čez dan stavka na Trgu svobode in po mariborskih tovarnah. Pri uprizoritvi Verdijeve opere Nabucco sc je pod milim nebom zbralo pol Maribora. Še sreča, da ni vstopnine.
Sicer pa, zn kaj bi bili Mariborčani sedaj na začetku počitnic in dopustov še zamorjeni, če so že brez plač in denarja?
TOMAŽ KŠELA
meseci neizplačane plače. In kaj, če Kovinar ne bo prodan leto in več? Vprašanje je, če bo potem sploh še moč zagnati proizvodnjo,” je skrbelo delavce. Sindikalista sta povedala, da sta na skladu zvedela, da nadaljnje tri mesece Kovinar še ne bo prodan. Zato so v Kovinaiju sprejeli sklep, da občinski izvršni svet zaprosijo, naj s svojimi kadri pomaga spodbijati pogodbo o prenosu lastnine Kovinaija na Sklad, ker ta ne izpolnjuje pogodbe. Če pa bi bil s strani sklada kršen zadnji dogovor o reševanju presežnih delavcev, imata predsednik sindikata v Kovinarju Vinko Pečavar in predstavnik območne organizacije sindikata vsa pooblastila, da sprožita skrajne oblike sindikalnega boja, ne glede na povzročeno škodo. V zvezi s tem so delavci sprejeli tudi protestno izjavo.
M. BEZEK-JAKŠE
V NEDELJO DOBOVA GOSTI IZGNANCE
DOBOVA - To nedeljo, 11. julija, se bodo v Dobovi srečali slovenski izgnanci. Praznovanje pripravlja Društvo izgnancev Slovenije, ki ta čas šteje že preko 15 tisoč članov. Ti se združujejo v 77 krajevnih organizacijah, med katerimi je tudi dobovska, letošnja gostiteljica izgnancev. V nedeljo od 9. do 17. ure bodo zaradi srečanja odprta vrata brestaniškega Muzeja izgnancev, internirancev in političnih zapornikov ter Posavskega muzeja Brečicc. Dopoldne bo v dobovskem domu kulture 2. skupščina Društva izgnancev Slovenije (DIS). Ob 12. uri bodo predstavili še zbornik, ki so ga izdali posebej za to priložnost in je doslej najpopolnejša zbirka dokumentov in pričevanj o slovenskih izgnancih. Ob 13. uri bo maša v dobovski cerkvi, medtem ko se bo osrednje srečanje s kulturnim programom in pozdravnimi govori začelo ob 14.30 pred kulturnim domom v Dobovi.
Posavski kovinatji stavkali
Kovinarska in elektroindustrija te regije sta vse bolj na psu - Republika in Sklad tako malih podjetij ne vidita - Solidarni tudi tisti, ki jim gre bolje
POSAVJE - Delavci posavske kovinske in elektroindustrije so se pretekli teden pridružili osemurni stavki njihovega panožnega sindikata. Stavkalo je 1561 delavcev v 12 družbenih kolektivih brežiške, sevniške in krške občine. Stroji so stali v vsaki izmeni po štiri ure, v Kovino-plastu v Jesenicah na Dolenjskem in v dobovski Livarni pa niso izklopili peči, saj bi s tem povzročili preveliko gmotno škodo.
Ker je šlo za protest proti vladi in njeni politiki do te panoge, so sc stavki pridružile tudi nekatere privatne delavnice, na primer Livarna Cvetkovič iz Dobove, in so ponekod stavkajoče podprli tudi direktorji podjetij. Podporo stavkajočim so poslali tudi posavski tekstilci in delavci sevniškega Stillcsa. Marjan Urbanč iz območne organizacije Svobodnih sindikatov Slovenije je ob stavki ocenil, da so delavci te panoge pokazali veliko solidarnost, saj so se za stavko odločili tudi v nekaterih kolektivih, ki dosegajo 100 in več odstotkov plače po kolektivni pogodbi (Regulator Brežice, Trimo Dobova).
Nekdaj je bila ta panoga ena nosilnih v Posavju, zdaj pa njena moč čedalje bolj pada, tako da je v zadnjih dveh letih delo izgubilo 830 ljudi. V družbenih podjetih te panoge je trenutno zaposleno okrog 10 odst. vseh zaposlenih v gospodarskih družbenih podjetjih Posavja. Po številu zajroslenih so največji kolektivi Metalna Senovo, Iskra Kostanjevica in Kovinarska Krško.
V VSeh trcn seje v iciu iyyz uimvciiu zmanjšalo število zaposlenih: V Metalni za 110, v Iskri za 35 in v Kovinarski kar za 132 delavcev. Število zaposlenih je precej padlo še v podjetjih SOI’ Klepar Krško in SOP Ikon Kostanjevica.
V večini kolektivov, kjer so preteklo sredo stavkali, dosegajo komaj 80 odst. plače iz kolektivne pogodbe, nekaj jih dosega dobrih 70, medtem ko so s plačami na najslabšcm v krškem SOP Kleparju (dosegajo 63,5 odst.) in v sevmškem TSS, kjer še niso dobili plač za mesec maj in
• Delavci kovinske in elektroindustrije so ob stavki od države zahtevali, naj zagotovi finančno disciplino, zaščiti njihovo panogo ne s prepovedjo uvoza, ampak z ostrejšimi kriteriji za uvoz, naj zaščiti delovna mesta in vodi razvojno politiko, ki bo omogočala polno zasedenostproiz-vodnih zmogljivosti. Vlada naj zagotovi tudi socialno in materialno varnost delavcev ter plače v gotovini in ne v bonih. Opozarjali so, da se sicer strinjajo z vladnimi aktivnostmi pri pripravi ustrezne zakonodaje, vendar menijo, da je že pred tem treba sprejeti določene ukrepe.
dosegajo le polovico plače po kolektivni pogodbi. Na sploh gre podjetjem, ki so v lasti Sklada za razvoj, najslabše, saj večino čakata prodaja ali pa stečaj.
B. DUŠIČ-GORNIK
Za čisto, prijateljsko Kolpo
Maratonski plavalec Martin Strel bo jutri ob 22. uri pričel plavanje v Starem trgu in na breg Kolpe stopil spet v soboto ob 17. uri v Podzemlju pri Metliki
PRELESJE - Martin Strel je v počastitev osamosvojitve Slovenije lansko leto v maratonskem plavanju preplaval Krko od izvira do izliva.
Tokrat se je odločil, da v prizadevanju za čisto in prijateljsko Kolpo preplava to reko od Starega trga do Podzemlja v dolžini 60 kilometrov.
V Kolpo, ki na startu pri Madroniču v Prelesju zagotovo ne bo imela več kot 12 stopinj, se bo pognal ta petek ob 22. uri. Ob 7.30 zjutraj bo v Vinici, kjer mu sprejem pripravlja Društvo belokranjskih študentov, ob 13. uri bo kratek postanek tudi v Adlešičih, kjer bo za sprejem poskrbela Ribiška družina Črnomelj.
Osrednja prireditev z veselico, ki jo pripravlja nogometni klub Kolpa, pa bo na cilju predvidoma v soboto ob 17. uri v Podzemlju. Korajžnega plavalca bo na cilju predvidoma pozdravil tudi predsednik republike Milan Kučan. Organizator plavanja, Diuštvo ljubiteljev Kolpe, prosi prijatelje te
STRF.L JE DOBRO PRI PRAVU EN - Martin Strel se je udeležil že .številnih plavalnih maratonov po svetu. Po Kolpi bo že septembra plaval po kitajski reki Jangcc, naslednje leto pa namerava s plavanjem na Floridi potolči svetovni rekord.
reke, da sc Martinu Streiu pridružijo s čolni v razburljivem nočnem plavanju. Zadnjih nekaj kilometrov tega podviga bo s Strelom plaval tudi hrvaški maratonec Veljko Rogošič.
J. P.
«c .r;
NOV AVTO ZA POTREBE RDEČEGA KRIŽA - Pretekli petek je bila pred stavbo Rdečega križa v Novem mestu slovesnost, na kateri je generalni sekretar'Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič izročil ključe novega Renaultovega avtomobila sekretarki Darji Horvat. Vozilo bo v teh časih, ko je veliko dela z begunci, prišlo še kako prav, v veliko pomoč pa bo tudi v drugih akcijah te humanitarne organizacije. (Foto: J. Pavlin)
naša anketa
Amerika in ostali svet
V teh dneh ima vsaj kakih sto dolenjskih fantov in deklic oblečeno majico z napisom Chicago Bulls. Nekako v istem času so Američani s 23 tomahawki raketirali Bagdad in pri tem scefrali ne samo veliko čipov, pač pa tudi nič hudega sluteče in ničesar krive civiliste. Majice in rakete imajo nekaj skupnega: Amerika hoče biti navzoča tako nekje v Tržišču kot v Zalivu, skratka povsod. Svet je nekako obsojen na Ameriko. Toda ta Amerika preostalega sveta ne upošteva kaj dosti. Ob nedavnem napadu na Irak je, prepričana o svoji pravici prve besede, spet obšla ustanovno listino OZN, torej dokument, ki ga je velik del sveta podpisal, da bi se skupaj obvaroval pred organiziranim nasiljem. Da sc Amerika v mednarodni skupnosti visoko nosi, potrjuje vsak dan znova tudi z ignoriranje dogajanja v razpadli Jugoslaviji. Pri tem je več kot očitna dvojnost meril ameriške politike glede dogajanja v mednarodni skupnosti. Medtem ko se je Clintonova administracija brez zadržkov odločila za pokol v Bagdadu, ker so Iračani domnevno hoteli ustreliti Busha, še vedno podpira Slobodana Miloševiča in njegove asistente in ne naredi ničesar zoper dejanski genocid v Bosni in Hercegovini.
SAMO KAPLAN, trgovec v MORC TS, Kočevje: “V primeru Iraka in Bosne gre za ameriške interese. V Iraku imajo strateške in gospodarske interese, v Bosni pa ni nafte in ni zanimiva. Vse kaže, da so se glede Bosne uskladili vsi zahodni interesi. Zahod hoče etnično čisto Evropo, se pravi brez muslimanov. Vojna v bivši Jugoslaviji jim je prišla kot naročena.
■«■■■■ MIRJAM ČEŠAREK, prodajalka iz Dolenje vasi pri Ribnici: “Nisem politik, vendar menim, da so Američani posredovali v Iraku le zaradi nafte. Če bi bila nafta v Bosni, bi posredovali tudi M	tam. Za muslimane se doslej ni pote-
govala še nobena velika sila. Muslimane m1-imajo za manj vredne. Bosanccv-mu-slimanov je malo in majhen narod je vedno zatiran. Morda bi sc Američani prej potegnili za Slovence, če bi bilo treba.”
GABRE PREDOVIČ, vodja pletil-nicc v metliški Beti: “Amerika v BiH nima ekonomskega interesa pa tudi z Evropo in Rusijo dela kompromis. Zato prepušča Evropi reševanje bosanske krize.
Če bi bila Evropa bolj povezana in se odločila za odločnejše ukrepanje v Bosni, bi se najbrž tudi ZDA odločile za napad.
Gotovo pa je prav razkol v Evropi kriv, da Amerika ne posreduje v bosanski krizi. Kakšno je v resnici zakulisje, pa navadni smrtniki ne vemo.”
ANTON FLEK, strojni ključavničar s Tanče Gore pri Črnomlju: “Irak ima nafto, Bosna pa revščino. S tem, ko je Amerika tako mlačna do vojne v BiH, samo še spodbuja Srbe, da korajžneje tolčejo v tej republiki. Ne spoznam se veliko na politiko, menim pa, da bi Amerika kot svetovni stražar, za katerega sc nedvomno ima, v BiH morala ukrepati. A njeni interesi so večji v Iraku, kjer gre očitno za veliko trgovino, ki pa je draga in krvava.”
TOMAŽ TEROPŠIČ, zgodovinar iz Brežic: “Ne odobravam take in podobne akcije, saj menim, da bi sc dalo to drugače rešiti. Amerika sc gre državni terorizem in igra dvolično vlogo. Ima različna merila za različne kraje sveta. Če ima interes, igra svetovnega policaja, če je igra ne zanima, se obme proč. Mogoče gre v tej akciji tudi za nabiranje političnih točk za predsednika Clintona, ki mu mnogi očitajo preblag odnos do vojne v BiH.”
A
O
ms
m.
MILOŠ KUKOVIČIČ, sekretar za notranje zadeve in občo upravo v krški občini: “Sem proti temu, da ena sama država izkazuje svojo avtoriteto v svetu na tak način. Z njim bi sc strinjal le v skrajni sili, in to samo, če bi šlo za dogovor mednarodne skupnosti, ne pa, da Varnostni svet to naknadno potrjuje. Po drugi strani pa dopušča vojno v Bosni le zato, ker gre za muslimanske prebivalce, za katere ni zaželeno, da bi sc širili proti Evropi.”
ALOJZ JAGER, poklicni gasilec z Žigrskcga Vrha: “Američani so šli v Irak, da bi dokazali, da so nekaj. Do posega nimajo pravice. Dogovarjati bi sc morali v varnostnem svetu. ZDA so bile v tem primeru izvajalec državnega terorizma.
Američani so šli na svojo pest in potem zahodni svet to odobrava. To so dvojna merila. V Bosni ni bogastev, zato svet ne ukrepa. Muslimani bodo iztrebljeni ali pa bodo živeli v getih kot Palestinci	\ ' /
v Jeruzalemu.”	MIRKO LAVRIHA, Dolenji Vrh pri
Dobrniču: “Točno tudi jaz ne vem, zakaj so šli zdaj Američani v Irak. Po mojem pa bi morali ukrepati tam, kjer sc da ljudem pomagati. Ni prav, da gredo nekam, čeprav jih ni nihče prosil za to. Za posredovanje v Bosni so jih že večkrat prosili. Za napad na Irak Američani nimajo pravice, ampak so si jo vzele. Ne vem, kje sc dogovarjajo za take napade. Kjer sc menijo, naj sc zmenijo
še za posredovanje ALOJZ MERVAR, trgovina Podgorje BTC, Novo mesto: “Ameriški predsednik je s 23 raketami tomahawk javnosti pokazal, da je odločen. Seveda to ni prava pot za preprečevanje svetovnega terorizma. Morda ga bo sedaj še več in še težje ga bo zaustaviti. Bolje bi bilo, da bi vse sovražne narode povabil na spravo in z njimi pokadil pipo miru.
Če bi ob tem napadu pomislil na Bosno, bi dejal, da je ime! prav. Z nekaterimi sc pač ne da pogovarjati.”
v Bosni!”

Spet semanji dnevi
Organizira jih Kmetijsko gospodarstvo - Urejajo okolico klavnice
KOČEVJE - Pred kratkim so se začeli ob sobotah na novem kmečkem trgu, še pravi na prostoru pri kočevski klavnici, semanji dnevi. Okolico klavnice še urejajo.
Mag. Vinko Pintar, direktor klavnice, pravi, da so prvi semanji dnevi uspeli. Če se bo pokazala potreba, bodo lahko tu skozi vso poletno sezono in celo vsak dan stale stojnice, na katerih bodo prodajalci, ki bodo stojnice zakupili prodajali razno blago.
Urejajo tudi parkirišče za porabnike in goste mesarijc-klavnicc, hranilne in posojilne službe, gostišča “Janez” in veterinarske postaje. Asfalt je že položen, otoček sredi parkirišča pa bo tudi v kratkem urejen. Na njem bo lik sv. Antona, zavetnika kinetijcev.
Do jeseni, ko bodo v Kočevju tri velike proslave, je predvideno še dokončanje vhoda v klavnico, ureditev dveh dezinfekcijskih pregrad, ureditev sanitarnega vozila, garderob za moške in ženske ter pročelja stavbe klavnice. Takrat je prcdvidfena tudi otvoritev in posvetitev vsega naštetega.
“Prihodnje leto bomo nadaljevali
investicijo. Zgradili bomo dodatne prostore za skladišče in predelavo. Uredili bomo tudi park od že omen-
Najpomembnejše ocenjevanje vin na svetu
Ta teden v Ljubljani poteka že 39. mednarodno ocenjevanje vin - Ljubljana, med-narodno središče za izobraževanje degustatorjev
LJUBLJANA - V ponedeljek, 5. julija, se je v Ljubljani začelo mednarodno ocenjevanje vin. To ocenjevanje, ki je eno najpomembnejših na svetu, poteka v Ljubljani oz. v njeni okolici neprekinjeno od leta 1955.
Vsekakor je ljubljansko ocenjevanje v Ljubljani je postalo testno ocen-
med štirimi najpomembnejšimi, Če že ni kar najpomembnejša tovrstna prireditev na svetu. Priznano je v uradnem listu Evropske skupnosti, s tem pa sc poleg ljubljanskega lahko pohvalijo le še ocenjevanja vin v Londonu, Bruslju in Bordeauxu. Tako dobitniki medalj in diplom z ljubljanskega sejma smejo lc-te uporabljati v propagandne namene pri promociji vin v državah Evropske skupnosti.
Druga pomembna stvar, ki uvršča ocenjevanje vin v Ljubljani v sam svetovni vrh, je pokroviteljstvo Mednarodnega urada za vino - OIV, s katerim se lahko poleg Ljubljane pohvalijo samo še Barcelona, Bratislava, turški Uerguep in Montreal. Od vseh ocenjevanj, ki potekajo pod pokroviteljstvom OIV, je ljubljansko največje. Mednarodno ocenjevanje vin
jevanje za spremembe v pravilniku mednarodnih ocenjevanj, ki potekajo po Vedclovi metodi, ki jo priporoča OIV. Zato je Robert Tinlot, generalni direktor OIV, predlagal, naj Ljubljana postane mednarodno središče za izobraževanje degustatorjev. Zaradi vsega tega lahko le nagrajene vzorce vin s tega ocenjevanja oglašujejo na največjem vinskem trgu - v Evropi in na vseh svetovnih vinskih trgih. Medalje in diplome niso le priznanje trdemu delu, zavzetosti, ljubezni in znanju, marveč so tudi zanesljivo vodilo strokovnjakom, trgovcem in tudi najzah-
tevnejšim porabnikom po vinskem svetu.
Letos 32 degustatoijev, svetovno priznanih strokovnjakov iz dvajsetih držav, ocenjuje vzorce vin iz osemnajstih držav. Degustatorji delajo v štirih komisijah. Razglasitev nagrajencev letošnjega mednarodnega ocenjevanja bo v nedeljo, 11. julija.
A. B.
O NAMAKANJU
SEVNICA - Kmetijska svetovalna služba Sevnica priredi v četrtek, 29. julija, ob 16. uri v učilnici sevniškega gasilskega doma predavanje o namakanju in namakalni tehniki. Predavala bosta priznana strokovnjaka mag. Matajc in inž. Mohar.
Strah pred praznimi vasmi
V odročnih vaseh več pozornosti dopolnilnim dejavnostim - Pospešiti agromelioracije
POSAVSKE KMETICE POJDEJO V PODSREDO
PEČICE, PODSREDA - Društvo kmetic iz Brežic organizira to soboto srečanje posavskih kmetic, ki se bo odvijalo na gradu Podsreda. Udeleženke se bodo zbrale ob 12. uri v Pečicah, kjer jih bodo sprejele domačinke, in nato nadaljevale pot peš do gradu Podsreda, do koder je pol ure hoda skozi gozd. Tam bodo ob 13. uri poslušale predavanje Izidoija Goloba iz mariborske Florinc o okrasnih rastlinah, si nato pod strokovnim vodstvom ogledale podsreški grad, pomalicalc in se razvedrile ob družabnih igrah.
jenega parkirnega prostora do zapornic. Novi prostori klavnice in predelave so potrebni, ker bomo izdelovali več trajnih izdelkov, hkrati pa imamo v načrtu nanovo uvesti predelavo vse na Kočevskem uplenjene divjadi, za kar se že dogovarjamo s podjetjem Snežnik v Kočevski Reki in lovskimi družinami. Vse te investicije bodo veljale okoli 2,7 milijona DEM,” pravi mag. Pintar.
J. PRIMC
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli rejci naprodaj 218 prašičev, starih do 3 mesece, in 75 starejših. Mlajše živali, ki so jih lastniki prodali 145, so bile po 280 do 300 tolarjev kilogram žive teže, starejše, od katerih jih je zamenjalo lastnika 49, pa po 180 do 200 tolarjev kilogram žive teže.
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini je 11,5 odst. kmečkega prebivalstva, vrednost kmetijske proizvodnje pa predstavlja v družbenem proizvodu občine 11 odst. delež. Črnomaljska kmetija ima v povprečju 3,4 ha obdelovalne površine, vendar živinoreja in poljedelstvo stagnirata in zaostajata za republiškim povprečjem tako v kvaliteti kot v količini pridelane hrane. Glavni razlog za to je, da kmetje ne uporabljajo optimalne agrotehnike m navodil strokovnih služb, šele na drugem mestu je težavnost proizvodnje.
Ko so na občinski skupščini obravnavali poročilo o razmerah v kmetijstvu in uresničevanju plana razvoja,
Kozji sir iz Capre Bohor
Kozjerejska zadruga pred pogonom druge sirarne
najdejo v sevniški občini tudi taki, ki niso dojeli pomembnosti tega projekta, ki ga izvaja Capra Bohor,” je kritičen Doberšek, predsednik kozjerejske zadruge, ki ni članica Kozjcrcjskcga društva Sevnica.
Zadruga ima sedež v Podgorju pri Sevnici in predstavlja po Dobcrškovih besedah proizvodno organizacijo. Prvo sirarno ima na Jelovcu, drugo bo pognala na Studencu; v obeh primerih gre za predelovalno zmogljivost 600 litrov. “S tem ko bomo zagotavljali mleko za sirarni, bomo s kozjo paši koristno izrabili tiste površine, ki so za govedorejo manj primerne. Kozji sir smo že dali v pokušnjo na tokratni razstavi. Kaže, da se ljudje zavedajo prednosti kozjega mleka in dejstva, da kozjega mleka ni na tržišču, ter da bo zadruga svoj izdelek lahko prodala,” pravi Ivan Doberšek.
L. M.
SEVNICA - Na tržišču mlečnih izdelkov je od letos tudi kozji sir, ki nastaja v sirarni Kozjerejske zadruge Capra Bohor. Ivan Doberšek, ki zadrugo vodi, se ne boji za prihodnost te 12-članske organizacije, čeprav ji menda nekateri mečejo polena pod noge. “Zadrugo smo ustanovili z veliki težavami. Ni bilo denarja, zato smo si morali pomagati z lastno iznajdljivostjo. Zdaj bo bolje, ker bo republiška podpora. Podprli so nas tudi v vodstvu občine Sevnica, tako moralno kot materialno. Sicer sc
so pripombe letele predvsem na prepočasne agromelioracije in hidromelioracije. Ta dela zaostajajo glede na plan za obdobje od 1991 do 1995 za poldrugo leto. Zaostanek je predvsem pri pridobivanju republiškega denaija za te namene kakor tudi pri investitorju, kmetijski zadrugi Črnomelj. Ta ima za izdelavo projektov in nadzor nad izvajanjem agrarnih operacij zaposlenega le 0,7 delavca, ki je hkati še vodja splošne službe. In to kljub temu da je bilo z izvršnim svetom dogovorjeno, da bosta pri urejanju kmetijskih zemljišč delala dva delavca. V predlogu usmeritev razvoja kmetijstva iz leta 1992 je
• L,ljub številnim problemom v kmetijstvu se v črnomaljski občini lahko pohvalijo, da so v lanskem in letošnjem letu vidni učinki regresiranja kmetijske proizvodnje predvsem v prireji svinj, ki se je povečala za dvakrat. Vsako leto obnovijo ali na novo zasadijo okrog 22 ha vinogradov. Za dvakrat so se povečali tudi intenzivni sadovnjaki ter površine, zasejane s pšenico.
namreč v letih od 1991 do 1995 v črnomaljski občini predviden poseg na 6.075 ha kmetijskih zemljišč.
Drugi veliki problem v črnomaljski občini je izpisovanje kmetov iz invalidsko-pokojninskega zavarovanja, ker zaradi nizkih dohodkov ne zmorejo več plačil. Bojijo sc tudi, kaj bo, če bodo naselja, kot so Sinji Vrh, Rožni Dol in druge oddaljene vasi ostale prazne. Zato bodo morali predvsem na odročnih območjih pospešiti razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, da bodo ostala ta področja poseljena. Seveda uvajanja teh dejavnosti ne bi smeli zanemariti tudi na razvitejših območjih občine.
M. BEZEK-JAKŠE
A
Ivan Doberšek
Spet so kosili in grabili
V Tržišču je bil v nedeljo osmič Kmečki praznik -Cveto Aupič že četrtič zmagal pri koscih
Kmetijski nasveti
Slama z ureo - izhod v sili
Huda suša je že drugo leto zapored tako prizadela pridelek krme, da bo marsikateri rejec, ki bo hotel obdržati čredo, moral noseči po ukrepih, na katere v bogatih letih niti pomišljal ne bi. Izhod v sili bo tudi manjvredna krma, celo slama in koruznica, ki ju je mogoče z nekaterimi kemičnimi dodatki izboljšati oz. narediti bolj prebavljivi in bogatejši s hranili.
Kot primer naj vzamemo pšenično slamo, katere pomen sc je z uvedbo nizkih intenzivnih sort tako zmanjšal, da je ni nihče več omenjal kot možnost za nadomestilo običajne krme. Ima pač visok odstotek surovih vlaken in obilico lignina, ki povzroča slabo prebavljivost. Vsebuje zelo majhen odstotek beljakovin, pa še te so slabo prebavljive, ima precej pepela, med makroelementi pa največ kalija. Kljub temu je slama že od nekdaj pomenila možnost za premostitev primanjkljaja voluminozne krme. Kmetje so jo mešali med boljšo krmo in nekako pretolkli “leta suhih krav”. Mešanico so običajno drobno razrezali in s tem povečali prebavljivost.
Zdaj kmetijska stroka ponuja nekatere boljše načine za izrabo slame. Postopek je lahko fizikalen ali kemičen. Rezanje, lomljenje in kuhanje pod pritiskom opazno izboljša slamo, podobno pa je tudi s kemičnimi postopki, ki s pomočjo dodane luzinc in kasneje z delovanjem drobnoživk v vampu zvečajo prebavljivost in hranilno vrednost celo tja do 45 odstotkov. Se najbolj pa priporočajo dodajanje dušičnega gnojila uree, ki je tudi sicer znana kot krmilo, vendar z nekaterimi omejitvami, predvsem količinskimi.
Postopek je naslednji. Slamo, ki jo nameravamo uporabiti za krmo, je treba najprej zrezati s slamoreznico ali nakladalno prikoli
co. Sledi nakladanje v plasteh in dodajanje uree, po potrebi pa tudi treba dodati 50 kg
uree. Pripravljen silirni material je treba še potlačiti in prekriti s~plastično folijo. Tako naj
vode. Toni slame je
ostane mesec dni, v tem času pa bo urea razgradila ligninske vezi in s tem slamo naredila bolj prebavljivo, hkrati pa preprečila, da bi slama splesnela.
Inž. M. L.
TRŽIŠČE - Tu so v nedeljo pripravili že 8. kmečki praznik. Na prireditvi, ki je tekmovalnega, družabnega in tudi komercialnega značaja, seje zbralo precejšnje število nastopajočih in drugih obiskovalcev. V tekmovalnem delu sporeda so nastopili kosci obeh spolov in grabljice, za zaključek pa so se pomerili še korenjaki v vlečenju voza.
Ob prireditvenem prostoru so bile obiskovalcem na voljo dobrote, privlačne za oko in želodec, s katerimi so se tudi tokrat izkazale domiselne kmetice. Mesne izdelke je razstavila Kmečka zadruga Sevnica. Občutljivejšim obiskovalcem so se ježili lasje ob pogledu na delujoče kmetijske stroje za gorske predele. Gorsko kosilnico in traktor sta predstavila SIP in Rassant. Firma Ino iz Krške vasi je demostrirala delovanje posebne kosilnice, ki jo poznavalci že uvrščajo pred doslej bolj razširjeno rotacijsko. Z zanimivo ponudbo traktoijev je bila na prireditvi navzoča tudi Barlog Trgovina, generalni zastopnik Torpeda. Med razstavljalci, ki so sicer tudi pomagali organizatorjem izpeljati Kmečki praznik, so bili še novomeška tovarna krmil, novomeška Krka s preparati za živinorejo, Kotcks s t. i. sufier koncentrati in Feniks z molzno opremo.
Največjega množičnega zanimanja so bili bržčas deležni tekmovalci v že omenjenih “športnih disciplinah”. Pri koscih veteranih je zmagal Karel Simeonov, drugi je bil Darko Plantarič in tretji Vinko Majcen. V košnji v kategoriji ml. moški je dal največ od sebe Cveto Aupič, ki je tako zmagal že četrtič, sledita mu Toni Plantarič
na 2. in Marjan Preskar na 3. mestu. V ženski skupini je najbolje kosila Pepca Mirt, na 2. mesto se je uvrstila Silva Vene, na 3. mesto Rezi Martinčič. Najboljša grabljica je bila Mihaela Jazbec, ki je premagala Marjeto Rantah na 2. in Karolino Požun na 3. mestu. V vlečenju voza so zmagali hrasti iz 1. ekipe Šentjanža, na 2. mestu je bil Šentjanž 2, 3, mesto so si priborili člani ekipe Hrastovica.
V tekmovanju v omenjenih kmečkih opravilih so ocenjevali pri košnji poravnanost redi, enakomernost odkosa in čas, grabljice so sc za uvrstitve potegovale s čistočo grabljenja, številom kopic in časom, porabljenim za delo.
L. M.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so bile na trgu naslednje cene; krompir 80 tolarjev, paradižnik 150, višnje 150, breskve 150, hruške 140, paprika 300, banane 100, nektarine 250, solata endivija 150, kumarice 100, čebula 100, glava zelja 80, borovnice 250, bučke 80, fižol 150, domače žganje 400, smetana 400, ribez 140 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi pa: limone 101 do 133 tolarjev, koleraba 179, ohrovt 179, korenje 139, zelje 89, paradižnik 150, paprika 220, breskve 169, kumare 120 in marelice 214 tolatjev. Deladini: banane 100 tolarjev, hruške 160, marelice 180, jabolka 90, krompir 70, paradižnik 120, paprika 200, čebula 120, kumare 110, zelje 125, suhe slive 250, fižol 160 in pomaranče 60 do 100 tolarjev.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Do trgatve je še daleč
Res, da je ob nastopu drugega polletja grozdje tako dobro razvito, da redki pomnijo, kdaj je bilo že tako. Zlasti velja to za bolj obrobna vinorodna območja, kjer je vegetacija zamujala tudi po 14 dni v primeijavi z dobrimi legami.
Na terenu ugotavljam, da so moja predvidevanja bila točna. Tudi če ni škropljeno s sistemiki proti peronospori, to bolezen poredko opazimo in ni nevarna. Sedaj, ko bo rast prenehala, sistemiki ne bodo več primerni, zato lahko uporabljamo samo dotikalne pripravke: ditnane, antrakol, poly-ram combi in cincb, izjemno pa tudi delni sistemik antrakol kombi. Vsi imajo to prednost, ker vsebujejo cink, kar izboljšuje odpornost trte proti suši.
Drugič, uresničuje se najx>vcd izjemne nevarnosti oidija. Enako smo lahko zaskrbljeni, če tudi ga trenutno nimamo niti za vzorec. Samo tisti, ki so redno in temeljito kontrolirali vinograd in ukrepali ob prvih plesnivih jagodah, imajo sedaj zdrav vinograd in oidija samo za vzorec. Kdor je uporabljal v preventivi sistcniičnc pripravke in nima težav, naj preneha z uporabo lc-tch, ker se bo zaradi pogoste uporabe in o nepravem času pojavila odpornost glive. Žveplo v prahu sc je pokazalo zelo učinkovito, in ker deluje tudi na pršico, je to še dodatna prednost.
Žal so tudi primeri, ko je oidij prizadel že večji del grozdja in je jx)trebno takoj preprečiti njegov nadaljnji razvoj. To je možno, če dobesedno operemo grozde s hi-jrermenganom (125 g/100 lit.). Za boljše oprijemanje dodamo 1 do 2 kg mastnega gašenega apna. Takoj za škropljenjem je potrebno žveplati ali škropiti, ker nima nobenega učinka proti novim okužbam. Razumljivo je, da moramo listje okrog grozdki pred škropljenjem odstraniti. Ce bi to bili naredili pravočasno, bi bila okužba dosti manjša.
Posebej opozarjam, da moramo računati z dosti večjim napa-
F'
le
dom botritisa (sive grozdne plesni), četudi je na jagodah oidij komaj viden (verjetno ga marsikdo niti ne opazi), zlasti pa če bo do trgatve daljše deževno m hladno obdobje. V tem primeru je upravičena ufioraba cuparena (namesto npr. dithana), ker deluje proti peronospori in botritisu, vendar ne vsebuje cinka.
Svarim pa, da ne prenehate zatirati oidija, takoj ko je konec nevarnosti za napad na grozdju, kajti v tem primera bi sc nadaljeval njegov razvoj na listju in bi sc ovečala nevarnost v prihodnjem letu. Predvsem pa moramo zavarovati mlado listje na zalistni-kih, ker to največ ustvarja.
Neglcde na prezgodnji začetek škropljenja, se ne moremo predčasno in brez posledic odpovedati zaščiti trte, dokler je ta potrebna, ne glede na število škropljenj. Na to bi bili morali misliti sjx>m-ladi.
Samo za zadnje škropljenje smemo ujtorabiti bakrov pripravek. Najbolj koristna je pravilna pripravljena 1-odst. bordojska brozga. Za njeno pripravo vzamemo 1 kg modrc galice in 1,25 kg. mastnega gašenega apna; ob močnem mešanju zalivamo galico v apno; pravilno nevtralizacijo na pH 7 kontroliramo s pH pa-pitjem.
Preventivno zatiranje botritisa moramo izvajati že z zmernim gnojenjem, temeljito zaščito proti oidiiu in izvajanjem t.i. zelenih del, da znani in ne kaj prida učinkoviti bitriticidi (ronilan, rovral ali sumileks) ne bodo potrebni. Njihovo uporabo prijioročajo samo dvakrat, največ trikrat; potrebno je namreč prej, preden sc grozdi strnejo, in pri zadnjem škropljenju upoštevati karenčno dobo (čas, ki mora preteči od uporabe do trgatve).
Nikakor ne more biti razlog za neizvajanje zelenih del (predvsem redčenje odvečnega nastavka) zamujen rok in {»manjkanje časa. Opozarjam, da bodo posledice preobremenitve trsa (če bo enaka suša kot v lanskem letu) bistveno hujše, kot so bile ob prvi suši. Spomnite se pregovora: Po toči (tokrat suši) zvoniti je prepozno!
JOŽE MAUEVIC, dipl.inž.agr.
KMEČKI PRAZNIK - Med udeleženci tekmovanja v okviru 8. kmečkega praznika v Tržišču so bili tudi taki, tudi ženske predstavnice, ki si bodo kmalu oprtali sedmi križ. Na sliki: grabljice. (Foto: L. M.)
HELENA MR/UKAR
gospodinjski kotiček
Večnamenski strojček
Predno se odločimo za nakup večnamenskega ali univerzalnega gospodinjsekga strojčka, se vprašajmo, ali želimo spoznati tudi vse njegove prednosti, ki jih bomo lahko vključili v naše vsakdanje delo pri obdelavi hrane. Mnoge gospodinje, četudi strojček imajo, ga ne uporabljajo, z izgovorom, da tistih nekaj korenčkov hitreje same zrežejo. Po vendar ga, vse, ko sc s strojčkom podrobneje seznanijo, kasneje tudi z veseljem uporabljajo. Prvi pogoj pa je, da imamo stalno sestavljenega na delovni površini. Žal mnogi strojčki obstanejo v kuhinjskih omaricah neizkoriščeni ali celo na policah za okras. Kot sem že omenila, naj bo strojček z vloženim univerzalnim nožem postavljen na delovni mizi na dosegu roke. Nekatere gospodinje se branijo uporabe strojčka, češ da ga je treba stalno razstavljati in pomivati. Če si bomo zaporedje dela pravilno organizirali, bomo strojček morali j»miti le ob koncu dela.
Preglejmo glavne dele Iskrinega strojčka Braun multipractic plus elcctronic. Ta model ima motor
varno spravljen v ohišju, delovno posodo s pokrovom, ki ima lijak za polnjenje, valjasto oblikovan pri|»močck, s katerim živilo potiskamo skozi lijak (ta je hkrati tudi merilna j»soda), univerzalni nož, tri plošče za rezanje in ribanje in nosilec za ploščo.
Z vsemi naštetimi deli živilo lahko razrežemo ali nastrgamo na tanjše in debelejše rezine, nastrgamo na drobno ali bolj na debelo, živila lahko sesekljamo ali zmeljemo, zmešamo pijače, ugnetemo testo in še marsikaj. Za gospodinjo je najpomembnejši del univerzalni nož. Z njim sesekljamo zelenjavo, meljemo meso, drobtine, orehe, z njim pripravljamo sadne in zelenjavne kaše, razne goste napitke, stepemo sladko smetano in zgnetemo testo. Tudi konzerviranje si brez uporabe plošč za rezanje in ribanje težko predstavljamo, saj nam pripomorejo k hitri in enakomerni obliki predelave določenega živila (rdeča pesa, kumarice, jabolka za nadev, čebula, paprika itd.). In ob vsem še nasvet: pred uj»rabo pazljivo preberite navodila, ki so priložena strojčku!
1
IZ NKŠIH OBČIN
m
IZ NKŠIH OBČIN
Dela za študente in dijake dovolj
V obeh študetskih servisih, Temi in storitvenem podjetju Rudolf, je v teh dneh veliko študentov in dijakov, ki iščejo delo - Priložnost za pripravništvo
NOVO MESTO - Julija sc končujejo še zadnji izpiti za študente in v tem času večina djjakov in študentov išče v študentskih servisih delo. S prisluženim denarjem bodo pomagali izboljšati družinski proračun ali si privoščili počitnice na moiju ali v gorah, imeli za knjige in podobno. Ker imamo v Novem mestu dva študentska servisa, smo obiskali oba in povprašali, katera dela ponujata oz. k^j študente in d|jake najbolj zanima.
V študentskem servisu Tema, d.o.o., ki ga vodi Ivanka Ravnikar-Plut in ima svoje prostore na Novem trgu 4, pravijo, da se na dan oglasi pri njih tudi do 200 študentov in dija-
kov. Delo najde skoraj vsak, predvsem pa imajo večjo ponudijo fizičnih del kot intelektualnih. Največ dela ponujajo v Iskri iz Mokronoga, v trebanjskem Trimu, Krkinih Zdraviliščih pa tudi zasebni trgovci in gostinci. Na servisu imajo za vsa lecitirana dela predpisano minimalno plačilo, če pa se učenec ali študent sam dogovori za delo z nižjo postavko, ic to njegova stvar, pravijo v Temi. “Člani našega servisa imajo ne le možnost, da si prislužijo kakšen
V Mirni Peči imajo še vedno veliko načrtov
Po telefonu še kanalizacija, ceste in vodovod
MIRNA PEČ - Krajevna skupnost Mirna Peč leži nedaleč stran od Novega mesta, vendar so telefon po vaseh Mimopečani zgradili šele lani, letos gradijo kanalizacijo in čistilno napravo, še vedno pa nimajo asfaltiranih okrog 20 km cest. Vendar v zadnjih letih so naredili zelo veliko, pa tudi za v prihodnje imajo še veliko načrtov.
“V letošnjemu letu nameravamo, kljub temu da sedaj gradimo kanalizacijo, asfaltirati še okrog 5 kilometrov cest, za prihodnje leto pa nam ostane še 15 km,” pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna Peč Franc Ambrožič. Lani so v vse vasi v krajevni skupnosti napeljali
Franc Ambrožič
telefon. Predtem je bilo v sami Mimi Peči okrog 160 telefonskih priključkov, sedaj pa ima telefon pri hiši okrog 400 gospodinjstev, še vedno pa se nanj lahko priključijo tisti, ki želijo. Pri gradnji telefona so sc odločili za zemeljski kabel, saj se zavedajo, da sc kvalitetno opravljeno delo kasneje obrestuje. V izgradnjo telefona so vložili 1,5 milijona nemških mark.
“Še vedno pa imamo v krajevni skupnosti težave s pitno vodo oz. vodovodi,” pravi predsednik Ambrožič. V glavnem imajo vaške vodovode, ki so oporečni. Vodovoda še vedno nima del Mirne Peči nad železniško postajo, saj voda iz rezervoarja z Daljnega Vrha ne seže do njih, zato bo potrebno zgraditi še en rezervoar in črpališče. Ko bo voda stekla v domove nad železniško postajo, jo bodo napeljali še v ostale vaške vodovode. Sc vedno pa bodo brez vodovoda v Goriški vasi in na Vrhovem.
Lani so v Mimi Peči zgradili tudi cesto na pokopališče in uredili parkirišče. Pripravljajo pa tudi projekt za gradnjo mrliške vežice in razširitev pokopališča. “Pred štirimi leti smo se lotili gradnje večnamenskega objekta za potrebe krajevne skupnosti, krajevnega urada, pošte in ljudske knjižnice, letos pa bo končno nared,” pravi Franc Ambrožič.
J. D.
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO - Filipčcvičcvi iz Novega mesta, Nad mlini 31, so za nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto prispevali 2.000 tolarjev namesto venca na grob pokojne Fani Matoh. Splošna bolnišnica se za prispevek najlepše zahvaljuje!
tolarček, če sc pri delu izkažejo, lahko postanejo tudi njihov štipendist oz. tam opravijo pripravništvo,” razlaga Ivanka Ravnikar - Plut. Študentje in dijaki, ki iščejo delo, niso izbirčni, če jih kaj omejuje pri izbiri, so to slabe prometne zveze.
Fantje in dekleta pa si lahko delo poiščejo tudi v Kettejevem drevoredu 3, v storitvenem podjetju Rudolf, d.o.o., ki ima poleg drugih dejavnosti registriran tudi študentski servis. Njihov študentski servis ponuja tako fizična kot tudi intelektualna dela. Kar sc tiče intelektualnih del, imajo dovolj ponudb. Pri tovrstnih delih pridejo na svoj račun predvsem tisti dijaki in študentje, ki znajo tuje jezike. “Naš študentski servis je majhen, imamo okoli 300 članov, prednost pa je, da se med sabo poznamo,” pravi Patricija Gerbec iz podjetja Rudolf. Seveda to ni zaprt študentski servis, ampak se vanj lahko
včlani vsak študent ali dijak, ki želi delati. Skrbijo, da delovna ura ni slabše plačana od 200 tolarjev, in gledajo, da ugodijo tako željam študenta kot tudi delodajalca. Tudi ko delodajalec plača svoj račun, lahko denar njihov član, seveda s pomočjo fotokopije virmana, še isti dan dvigne na banki. “Pri nas se oglašajo le tisti, ki želijo delati. To je toliko bolj
• V podjetju Rudolf so v okviru študentskega servisa organizirali tudi čuvarje otrok, česar bodo še posebej veseli mladi starši, ki otrok nimajo komu prepustiti, če se odpravijo v kino ali na kakšno prireditev. Za novoletne praznike pa si bodo starši pri r^jih lahko naročili za obdaritev svojega otroka dedka Mraza na dom.
vredno spoštovanja, saj si mladi hočejo sami prislužiti denar, poleg tega pa imajo še skrbi s šolo oz. študijem,” pravi Gerbčeva. V firmi Rudolf pravijo, da so neprofitna organizacija in, kar sc študentskega servisa tiče, da delajo za dobrobit mladine.
J. DORNIŽ
Prihaja Radio Sraka
Američani bi gradili plinovod
Odvetniška hiša Winston & Strawn želi posredovati - Največ zanimanja za komunalno infrastrukturo, Krko in turizem
OTOČEC - Dennis E. Ec kart, bivši član ameriškega kongresa, poslovnež ter vodja enega izmed največjih in najstarejših odvetniških podjetij v Združenih državah Winston & Stravvn, se je v soboto na Otočcu sestal s predstavniki novomeške občine. Srečaaje je pripravila služba za ekonomske odnose s tujino pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Namen Eckartovega obiska v Sloveniji je raziskati možnost investiranja in gospodarskga sodelovanja z ameriškimi fiodjetji, ki sodelujejo z njegovo odvetniško hišo. Na osnovi informacij, ki si jih je o naši državi pridobil že pred obiskom, se je zanimal predvsem za sodelovanje na področju infrastrukture.
V Novem mestu vidi največ možnosti za posredovanje pri izgradnji plinifikacijskega omrežja, kamor naj bi vključili še ureditev vodovoda, telefona, električnega omrežja in kanalizacije ter asfaltiranje cest po končanem prekopavanju mesta. Predlagal je tudi izgradnjo sistema za čiščenje pitne vode, za kar bo že v kratkem v Novo mesto poslal predstavnika ameriškega podjetja na pogovore.
Od novomeških podjetij je Eckar-ta najbolj zanimala tovarna zdravil Krka. Podjetje Winston & Stravvn bi za Krko želelo posredovati pri navezovanju poslovnih stikov z ameriškimi kupci. Prav tako ga je močno zanimalo področje Krkinega zdraviliškega turizma in si je po sestanku ogledal Šmarješke in Dolenjske Toplice. Zaradi stiske s časom se Eckartu ni uspelo sestati s Krkinim vodstvom.
Dennis Eckart je po rodu Slovenec. Razumljivo je, da je njegova želja po sodelovanju s slovenskim gospodarstvom povezana tudi z njegovim poreklom. Žal pa v poslovnem svetu še vedno velja zakon dobička, zato ne moremo pričakovati, da nam bodo Američani Ic pomagali. Advokatsko podjetje Winston & Stravvn, ki ga predstavlja Eckart, ima zaposlenih prek 500 odvetnikov, svoje urade pa ima v Chicagu, VVashingtonu, Nevv
Yorku in Ženevi v Švici. Sloveniji nudijo pomoč pri prehodu v tržno gospodarstvo, posredovanje pri navezovanju gospodarskih stikov s podjetji iz celega sveta, pridobivanje investitorjev in pravno svetovanje pri sklepanju poslov s tujino.
Tako pomoč naše gospodarstvo vsekakor potrebuje, saj s svojimi skromnimi mednarodnimi izkušnjami
in zvezami le težko najde najugodnejše .......
poslovne partnerje v tujini. Poleg tega veljajo v različnih državah tudi zelo ični zakoni, ki pa jih strokovnja-podjetjih, kakršno je Eckartovo,
različni zakoni, ki ki v
zelo dobro poznajo. Njihove usluge seveda niso zastonj, zato bo treba še dobro premisliti, preden začnemo z njimi sklepati resne posle.
I. VIDMAR
PRVA NAGRADA NOVOTEHNE -Franc Turk iz Straže je v torek v prostorih Novotehne prevzel prvo nagrado Vespo Star 90, ki jo je to podjetje ob Dnevih Novotehne podarilo svojim zvestim kupcem. Ključe je predal predstavnik Novotehne Marjan Dular. (Foto: J. P.)
MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR KRKA 93
NOVO MESTO - V ponedeljek sc je v Novem mestu začel 5. mednarodni mladinski ekološko raziskovalni tabor Krka 93. Osrednja pozornost dvajsetih mladih udeležencev iz Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Italije in Slovenije, ki bodo delali pod vodstvom mentorjev, bo veljala ekološkim vprašanjem v porečju Krke. Rezultate z letošnjega tabora bodo ob zaključku primerjali z ugotovitvami iz preteklih taborov. Cilj vsega tega prizadevanja je čistejša Krka in njeni pritoki. Čeprav so mladi raziskovalci dokazali, da sc da marsikaj narediti tudi brez velikih vsot denarja, organizatorji tabora le pričakujejo večjo podporo države, saj konec koncev mladi v okviru tega tabora opravljajo tudi povsem koristne zadeve.
ZA PODOBE USPEŠNIH AKTIVNOSTI
NOVO MESTO - Danes teden je Novomcščanka Maja Rabzclj v prostorih obrtne zadruge Hrast odprla studio Activ. Dejavnost novega studia obsega grafično oblikovanje, reklamne predstavitve, akcije tržnega komuniciranja, oblikovanje notranje opreme ter arhitekturno projektiranje. Kot pravi podjetna arhitektka, mora temeljno sporočilo, ki ga želi podjetje ali zasebnik posredovati okolju, doseči vse komunikacijske poti.
NOVO MESTO - Drago in Božica Vovk iz Novega mesta s prihajajočo jesenjo svojemu snemalnemu studiu, glasbeni produkciji in založništvu podjetja Šraka dodajata tudi prvo zasebno radijsko postajo. Radio Sraka se bo na frekvenci 94,6 Mhz prvič oglasil že v začetku septembra in bo že v začetku oddajal od zgodnjih jutranjih ur do polnoči. Slišen bo na vsem območju, ki ga že sedaj pokriva radio Studio D, saj bo oddajnik enake moči prav tako na Trdinovem vrhu.
“Naš radio bo vsebinsko precej drugačen od pet let starejšega novomeškega radijskega brata. Jedro ekipe imamo že izbrano, z veseljem bi k sodelovanju radi pritegnili še kakšnega novinaija, komercialista ter napovedovalko, vse s potrebno zag-
DRAGO VOVK - “Nož radio bo precej dntgačen od Studia D. Iščemo sodelavce. "
nanostjo, mladostjo in zvrhano mero idej,” o nastajajočem novem dolenjskem viru informiranja pravi Vovk.
Sicer zadnje čase iz te produkcij ske hiše prihaja kar lepo število spodbudnih novic. V letu dni so izdali 12 CD plošč znanih slovenskih glasbenih umetnikov, izdali prek 20 kaset, kar jih med slovenskimi tovrstnimi diskografskimi založbami uvršča takoj za ZKP RTV Slovenija. Zanimivo je, da so ob gostovanju Ncw swing Ouarteta spomladi v ZDA tja izvozili kar 400 CD plošč. Uspešno sc je prodajala tudi CD plošča Tomaža Pengova “Rimska cesta”, za nameček pa je meseca marca na evropski lestvici zasedla 16. mesto.
Na koncu velja zapisati še to. Pomladanski koncert v Športni dvorani “Za urgentno reševalno vozilo”, katerega glavni organizator je bila Sraka, je kljub slabemu obisku na žiro račun Zdravstvenega centra prinesel natanko 586.123,60 tolarja.
J. PAVLIN
Črnograditeljem se izteka čas
Jutri je zadi\ji dan za prijavo črne gradnje in plačilo depozita po novem zakonu ponedeljek samo 23 vlog - V pol leta do gradbenega dovoljenja
NOVO MESTO - Jutri, v petek, se izteče rok, ki ga novi oz. dopolnjeni zakon o urejanju prostora določa kot skrajni čas za prijavo črne gradnje oz. nedovoljenega posega v prostor. S tem bodo investitorji (po domače črnograditelji) dosegli odložitev izvršbe, se pravi odstranitev črne gradnje. Pr|jave morajo biti popolne, kar pomeni, da je treba dostaviti tudi dokazilo o plačanem depozitu, kot ga predpisuje zakon. Ta depozit znaša 2.500 tolarjev za kvadratni meter bruto etažne površine črne gradnje, vendar ne mar\j kot 150.000 tolarjev.
V ponedeljek zjutraj so imeli na novomeškem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora 23 takih vlog. Od tega je bilo 5 primerov, ko so črnograditelji plačali najmanjši možni znesek, sc pravi 150 tisočakov, ostali pa so plačali po dejanski površini; najvišji znesek je dosegel 438.000 tolarjev, skupaj pa je teh 23 črnograditeljev vplačalo blizu 4,3 milijona tolarjev. Kot določa zakon, bo četrtina vsega tako vplačanega depozita prišla nazaj v občino, kjer ga bodo porabili za plačilo izdelave dokumentacije, s katero naj bi legalizirali te objekte. Naj bi zato, ker ni
A	i>;
UTRJEVANJE PRIJATELJSTVA - Špansko skupino Castellers de Vtlafranca je na poti v Novo mesto spremljal tiuli župan mesta Vilafranca del Penedes gospod Joan Aguado. Z novomeškim županom Francijem Kolcilijo sta izmenjala pozdrave in simbolična darila, za pristno domačo dobrodošlico s kruhom in soljo ter napitkom so goste počastila v narodne noše odeta dekleta Turističnega društva iz Straže, za sproščeno vzdušje med vratolomnimi nastopi skupine Castellers de Vilafranca po so poskrbeli člani domače folklorne skupine Kres. (Foto: T. Jakše)
rečeno, da bo vsak črnograditelj, ki je ali bo vplačal predpisani depozit, poslej lahko mimo spal. Vloga in plačik) depozita namreč ni 100-od.stot-no zagotovilo, da bo črna gradnja legalizirana. Če na črno zgrajen objekt stoji na predvideni trasi cest, daljnovodov, vodovodov in drugih infrastrukturnih objektov ali na zaščitenem kmetijskem zemljišču, ga gotovo ne bo moč legalizirati. Odločeno bo s prostorskim dokumentom, ki bo nastajal v sodelovanju med občinskimi službami in ministrstvom. Seveda je osnovni namen, da bi legalizirali čim več prijavljenih črnih gradenj in nedovoljenih posegov v prostor.
Seveda je 23 vlog, kolikor so jih prejeli do ponedeljka, za novomeško občino glede na dejanski obseg črnih gradenj, malo. Tudi po številu ljudi, ki so prišli po informacije v zvezi s tem na občinski sekretariat, je jasno, da je črnih gradenj neprimerno več. Verjetno pa jih je veliko s prijavo (in plačilom) Čakalo do zadnjega. Vsekakor tisti, ki bodo vložili prijavo, lahko upajo na legalizacijo, ostale črnograditelje pa čaka druga plat tega strogega zakona, ki pravi, da na črno zgrajenega objekta ni moč priključiti na elektriko, vodo, telefon itd., ni ga moč vknjižiti, onemogočen bo promet z njimi, sc pravi, da ga ne bo moč prodati niti dedovati. Ko bo tako črno gradnjo odkril inšpektor, sledi takoj odločba o odstranitvi in pot do izvržbe je po novem zakonu zelo kratka.
“Žal nimamo prave evidence o nedovoljenih posegih v prostor,” pravi sekretar Jože Prcskar, “vendar je
zakon jasen in nedvoumen. Mislim, da bo vsaj za naprej na tem področju uvedel red in pripomogel k spremembi zakoreninjene miselnosti. Vsekakor bo poslej vsak krepko razmislil, preden sc lx) lotil črne gradnje.” In če bo prav razmislil, sc je sploh ne bo, kajti vsa stvar bo hudimano draga in sc bo črnograditelju krepko otepala. Zakon predvideva kazni ne samo za črnograditelje, ampak tudi za vse, ki bi delali v nasprotju z njim, sc pravi tudi za upravne organe, zemljiško knjigo, geodetsko upravo, upravljalcc s komunalnimi napravami itd. Poleg tega Prcskar pravi, da postopek za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja znotraj zazidljivih območij ob sodelovanju investitorja ne traja dlje kot po leta. Sodelovanje investitorja v tem primeru pomeni, da interesent predloži projekt, ki je usklajen z zahtevami lokacijskega dovoljenja.
Kakorkoli že, na občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora svetujejo, naj sc ljudje, da bi sc izognili težavam in nepotrebnim stroškom, pred vsakim posegom v prostor oglasijo pri njih, kjer bodo gotovo dobili pravi nasvet in usmeritev.
A. B.
PRIZNANJE IVANKI BOLTES
GABRJE - Ivanki Boltcs iz Gabrja je Zveza kulturnih organizacij Novo mesto pred časom podelila zlati znak. Na ta način so Boltcsovi izrekli priznanje za dolgoletno delo v kulturi, ki je prišlo do izraza predvsem pri njenem vodenju vaškega pevskega zbora in organiziranju proslav. Priznanje so Boltcsovi izročili na nedavnem literarnem večeru, ki ga je v dvorani v Gabrju pripravilo Kulturno društvo Gabijc. Odličje ji je vročila Staša Vovk, tajnica ZKO Novo mesto.
TELEFONOMANI - Človek skoraj ne more zgrešiti. Če viditi voziti po Glavnem trgu avto z značilno anteno, ki kaže na to, da je v avtu telefon, ima voznik telefon tudi v rokah. Ti zaskrbljeni novokomponira-ni podjetniki pač najraje izkoristijo čas med vožnjo po Glavnem trgu za nujne telefonske pogovore. Zato nekateri naredijo tudi po več krogov. Čas je zlato. Pa še ljudje te vidijo. In sc pomilovalno nasmehnejo.
TAJNICA - Višji občinski uradniki so dobro varovani. Da ne bi mogel vsak smrtni občan kar tako do teh posvečcncev, so uvedli strog nadzor. Jasno je, da ne moreš tja brez napovedi in točno dogovorjenega časa avdience. Tudi po telefonu so brez posrednika nedosegljivi. Samo preko tajnice lahko navaden občan pride do občinskih veličin. Občinski telefonist ima strogo prepoved vezati naravnost najsvetejše. In če tajnice ni? Takrat veličine ustvaijajo ali -počivajo.
PARKIRANJE - Polovico Trdinove ceste od hotela Kandija navzgor proti Grmu so v kroničnem novomeškem pomanjkanju parkirnih prostorov (ali zaradi razvade, da je treba z avtom do praga vsakega bifeja) spremenili v parkirišče. Očitno sc na tak režim niso navadili samo tisti, ki parkirajo, ampak tudi policisti. Tistim, ki tako vneto zatikajo listke za napačno parkiranje po Glavnem trgu, niti na misel ne pride, da bi se potrudili čez most. Morda je to ostanek iz tistih časov, ko je bila Kandija nekaj dni svoja republika.
MAKARONI - Ljudje, ki jih fir-bec žene, da malo globlje pogledajo tudi v smetnjake, vedo povedati, da so v blokovskem naselju na Drski v njih marsikdaj tudi celi zavoji hrane in da ta hrana prihaja od Rdečega križa ali od Karitas. Najpogosteje gre za makarone. Ena gospa pa pogosto pred svojimi vrati dobi mesne konzerve. Ganljiva skrb (prc)sitih ljudi za njenega psa.

Ena gospa je rekla, da so žužemberški Romi, ki so jih hoteli razjarjeni Žu-žemberčani poloviti in prepeljati pred novomeško občino, raje zbežali v skrite hoste. Strah pred prehudo konkurenco?
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 10. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil;
•Novo mesto: od 7. do 19. ure: Dom, Bršljin od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 1930: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna Vrelec •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•Straža: od 7. do 17. ure: Mercalor-KZ Krka, Samopostrežba
V	nedeljo,'11. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živS:
•Novo mesto: od 8. do 11. ure: Pogača, Glavni trg 22
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 1930: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 730 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru
DOLENJSKI LIST
J Vas četrtkov prijatelj I
Črnomaljski drobir
NEIZPETA MELODIJA - Na zadnji seji občinske skupščine je bilo zopet slišati neizpeto črnomaljsko melodijo o tem, kaj vse imajo sosedi in česar Črnomaljci nimajo. “Poglejte,” je dejal eden izmed delegatov, “v Metliki bo zdaj zdaj nared nova avtobusna postaja! Kaj imamo pa mi?” Še sreča, da ni omenil, da bo v metliški občini še prej kot avtobusna postaja odprto letališče. Če bi Črnomaljci to slišali, gotovo ne bi hoteli biti z Metličani več v isti regiji.
OBČINA - Sicer pa si Metličani lahko kar oddahnejo, kajti zadnje čase niso nič več sovražniki Črnomaljcev številka ena. Črnomaljci so si po novem našli sovražnike kar v lastni občini, in sicer Semičane. Ti so na že omenjeni seji slišali toliko pikrih na svoj račun. Črnomaljci so jih zmeijali s semiškim klanom in še čim. Reveži so se branili, kolikor je bilo v njihovi moči, ob tem pa očitno pozabili, da so si Črnomaljci izbrali takšno taktiko po pravilu: napad je najboljša obramba. Nekaj pa so Semičani zagotovo spoznali: čim prej bodo morali ustanoviti svojo občino.
BEGUNCI - Eden od najbližjih sosedov črnomaljskega begunskega centra se je zopet pritožil, da je njegov vrt poln beguncev, ki sproti poberejo vse, kar dozori. Zato predlaga, naj bi v Črnomlju pripravili vodič po vrtovih in njivah v okolici zbirnega centra, da bi bile vse obdelane površine bolj enakomerno obremenjene (beri okradene), ne pa, da bo zmanjkovalo le z enega vrta. Če pa vodiča v kratkem ne bo, pravi krajan, bo moral vzeti zamozaščito v svoje roke. A sc boji, kaj bo, če se mu bo takrat utrgal film.
Sprehod po Metliki
KMEČKEGA PUNTA 93 so sc udeležili tudi metliški kmetje, ki so zasedli mejni prehod pri Kolpi. Da jim ob stavki ne bi bilo preveč dolgočasno, so nataknili na raženj odojčka in ga pekli po vseh gurmanskih pravilih. Malce pozno pa so se spomnili, da gresta k pečenki tudi čebula in kruh. Po kruh so sc odpravili v sosednjo Hrvaško, po čebulo pa je domov skočil najbližji kmet. Iskalci kruha so bili nemalo presenečeni, ko so jim cariniki povedali, da kupljenega blaga ne bodo mogli pripeljati na slovensko stran, ker je mejni prehod zaprt. “Okupiral” ga ni nihče drug kot kmetje. Je že tako, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
NA VESELICI JE BILO SREČANJE dolenjskih in belokranjskih obrtnih zbornic. Prek sedemsto članov trebanjske, novomeške, črnomaljske in metliške obrtne zbornice se je prijetno zabavalo ob glasbi Dobrih prijateljev iz Brežic ter ob športnih m družabnih igrah. Najbolj hrupno navijanje je izzvalo vlečenje vrvi, pri katerem so bili najboljši Črnomaljci, največ smeha pa je bilo ko so morali plešoči pari premagati vedno bolj spuščajočo sc vrv. Udeleženci so imeli tudi pripombo: pripravljenih je bilo premalo miz in klopi, pa so morali nekateri več ur stati.
V DRAGATUŠU JE BILO srečanje slovenskih fantov in deklet. V duhovitih kmečkih igrah je sodelovala tudi metliška šestčlanska ekipa in zasedla drugo mesto. Štirje fantje in dekleti bi bili lahko tudi prvi, a jim je bilo več do tega, da so zabavali gledalce, kot da bi sc borili za pokal, ki je bil od prejetega le nekaj centimetrov večji in širši.
( Trebanjske iveri )
VZNEMIRI JIVO - Na Kresni noči so imeli med drugimi ljudskimi običaji v programu tudi uživanje piva. Ta točka ni sodila v uraden del sporeda, a ji je ljudstvo vseeno namenilo precej pozornosti. Je pa res, da je bilo pitje razmeroma drago. Obiskovalec, ki je v vznemirljivi kresni noči v Mokronogu zvrnil pivce za živce, je moral za pollitrsko dobroto plačati 150 tisočakov. V bližnjem Tržišču so dober teden pozneje prodajali na kmečkih igrah enako količino enakega z alkoholom obogatenega hmcljevc-ga napitka petdeset toleriev ceneje.
MOTORISTI - Cel halo zganjajo okrog tega, kar sc je dogajalo pred kratkim v Trebnjem na srečanju motoristov. Tudi ni čudno, saj so si bili tam iz oči v oči tako rekoč zakleli sovražniki, se pravi policisti in motoristi, in se je spričo tega moralo kaj zaplesti. Najbolj črnijo policiste, češ da so zganjali brez potrebe celega hudiča. Ampak tudi motoristi niso bili kdove kakšni angelčki, razen v primeru, če so angelčki dandanašnji oboroženi. Motoristi na trebanjskem srečanju so namreč imeli s seboj najmanj en lovski nož in vsaj enega “škorpijona”. Toliko sc je videlo za pasom, ali je bilo tovrstne krame še več, sc ne ve.
DOLENJSKI LIST
I Vas četrtkov prijatelj

IZ NKŠIH OBČIN
rm
IZ NKŠIH OBČIN
li
Odlagališča smeti ne bodo zaprli
Črnomaljski delegati sprejeli spremembo odloka, po kateri bodo lahko odlagali smeti pri Vranovičih še nekaj let - Krajanom ponuditi rento
ČRNOMELJ - V odloku o lokacijskem načrtu za sanacijo in razširitev deponije komunalnih odpadkov pri Vranovičih je bilo zapisano, da je na deponijo dopustno odlagati občinske komunalne odpadke, dokler ne bodo usposobili nove deponije, a najdlje do konca leta 1993. Vendar omejitev v takšni časovni obliki ne sodi v odlok o lokacijskem načrtu. Poleg tega bi to pomenilo, da po novem letu v črnomaljski občini ne bi mogli več odlagati odpadkov, saj je premalo časa za zgraditev novega odlagališča.
da pridobivanje lokacije ne bo
Zato so delegati črnomaljske občinske skupščine pretekli teden odločali o spremembi odloka, in sicer, da sc dovoli uporaba deponije pri Vranovičih do usposobitve nove oz. do takrat, ko bo razširjeno vranoviško odlagališče zapolnjeno do meja, ki jih dovoljuje že sprejeti lokacijski načrt. Kot so pojasnili z oddelka za družbeni razvoj, bi postopek od izdelanih programskih zasnov do usposobitve novega odlagališča odpadkov trajal vsaj tri leta, če ne bi prišlo do posebnih zapletov. Vendar je že sedaj očitno,
NA LETOVANJU 47 OTROK
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je v sodelovanju s Centrom za socialno delo pripravila za 24 zdravstveno in socialno ogroženih otrok letovanje na Debelem Rtiču. V drugi skupini pa je bilo 23 otrok, katerih starši so bili samoplačniki. Z letovanjem so pričeli konec junija, trajalo pa je deset dni.
NASTOP NIZOZEMSKEGA KOMORNEGA ORKESTRA
METLIKA - V torek, 13. julija, bo ob 20.30 na dvorišču metliškega gradu nastopil 30-članski komorni orkester nizozemskega mladinskega simfoničnega orkestra, ki vadi v Črnomlju. Pod taktirko svetovno zna-nega dirigenta Roberta Benzija bodo izvajali dela velikih glasbenih mojstrov. Vabljeni!
potekalo brez težav, saj se je že zapletlo pri vnosu lokacije v prostorski plan občine. Pričakujejo, da ne bo nič manj problemov pri sprejemanju lokacijskega načrta za deponijo in pridobivanju zemljišč, da stroškov niti ne omenjamo. Samo za prvo fazo bo potrebno zbrati najmanj 2,5 milijona DEM.
Mnenje, da je upravičeno deponiranje odpadkov pri Vranovičih vsaj še nekaj let, podpira tudi projektni svet strokovnjakov pri občinskem izvršnem svetu, seveda ob primernem odlaganju odpadkov in ravnanju z izcedno vodo brez škode za okolje. Po njihovem spada odlagališče med deset najbolj urejenih v Sloveniji, je legalno zgrajeno, ustreza današnjim predpisom ter je primerno vzdrževano.
Kljub temu da so delegati občinske skupščine sprejeli spremembo v odloku, je bilo slišati kar precej pomislekov. Menili so, da so takrat, ko so sprejeli odlok o zaprtju deponije konec letošnjega leta, dali Vranovičanom upanje, ki ga tokrat spodbijajo. Takrat so jih elegantno potegnili za nos, sedaj pa jim nimajo kaj ponuditi. Eden od delegatov je menil, da ni pošteno, da za razmere okrog odlagališča krivijo le izvršni svet, ki je opozoril, da do konca letošnjega leta ne bo moč zgraditi novega odlagališča. A je skupščina kljub temu sprejela takšen rok za zaprtje vranoviške deponije, zato mora sedaj prevzeti nase del krivde.
Seveda bi morali potegniti koristne nauke tudi iz strokovnega izleta na eno večjih deponij v Avstriji. Pred-
sednik IS Anton Horvat je dejal, da bi pri Vranovičih lahko deponirali smeti še 5 do 10 let, odvisno od reciklaže. Poudaril pa je, da bi sc morali s prebivalci Vranovičcv dogovoriti o plačilu rente in drugih zahtevah, ki jih imajo, vendar sta za pogovor potrebna dva.
M. BEZEK-JAKŠE
PREMALO ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENE
METLIKA - Na natečaj za dodelitev denaija za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij je v metliški občini prišlo 10 vlog iz malega gospodarstva, kjer imajo do pet zaposlenih, tri vloge za pomoč pri razvoju kmetijstva ter prav toliko za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Skupna predračunska vrednost vseh teh naložb je skoraj 129 milijonov tolarjev, zahtevkov za pomoč pa za 44,5 milijona tolarjev. Odprli naj bi tudi 23 novih delovnih mest. Ob tem so z republike svetovali občinski vladi, naj naredi prednostni seznam prosilcev, kar pa je po mnenju Metličanov nemogoče glede na to, da naj bi za vseh 16 prosilcev zagotovili le za 3,2 milijona tolarjev pomoči. V izvršnem svetu so menili, da je to tako skromna pomoč, da ne pomeni skoraj nič za Republiko Slovenijo in razvoj demografsko ogroženih. Zato tudi niso sestavili prednostne lestvice, temveč so podprli vseh 16 prosilcev.
ZLATI ZNAKI ZPM
METLIKA - Na zaključnem koncertu učencev metliške glasbene šole, ki je bil konec junija, je predsednik občinske skupščine Branko Matkovič podelil tudi zlate znake Zveze prijateljev mladine Slovenije. Prejela sta jih dolgoletna predsednica OZPM Metlika Vladka Škof in dolgoletni član OZPM Toni Gašperič.
Lepša podoba sv. Ane
VIDOŠIČI - Prebivalci Vidošičcv in Železnikov v metliški občini so zelo ponosni na cerkev sv. Ane, ki kraljuje sredi vinogradov na hribčku nad vasema. Toda to ni bilo dovolj, da cerkev, ki ima nad portalom zapisano letnico 1830, nad korom pa 1865, ne bi začela propadati. Zato so sc lani na pobudo domačina Jožeta Pluta lotih zamenjave kritine, letos pa stavbnega pohištva in prenove fasade.
To pa je za prebivalce prej omenjenih vasi, v katerih je naseljenih le nekaj hiš, zelo velik zalogaj. Zato so se odločili, da vaščani pripravljajo hrano za delavce, medtem ko so nekdanji prebivalci teh vasi, ki so sc raztepli po svetu ter lastniki okoliških vinogradov prispevali denar. Kot je zagotovil Plut, bo obnova cerkve končana do žegnanja, ki bo prvo nedeljo po 26. juliju.
Vendar s tem delva pri sv. Ani še ne bodo končana. Želja vseh je, da bi napeljali še elektriko in uredili avtomatsko zvonjenje. Nujno pa bodo morali zavarovati cerkev pred propadanjem in obnoviti tudi notranjščino, a tu bodo imeli glavno besedo strokovnjaki z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Seveda tudi takrat vaščani in vinogradniki ne bodo odrekli pomoči.	M.B.-J.
Turizem-pastorek
Le program še ni dovolj za uspešen razvoj turizma
ČRNOMEIJ - Odnos do turizma in njegovega razvoja se lahko kaže na različne načine. Ne nazadnje tudi po tem, kdaj delegati občinske skupščine razpravljajo o programu turizma. V Črnomlju so to storili konec junija, kar ne bi bilo nič narobe, če se program ne bi tikal že letošnjega leta, ko so povsod, kjer kuj dajo na turizem, začeli že na veliko sprejemati goste. Da so Črnomaljci za letos že marsikaj zamudili, je sicer tragično, še bolj pa, da se tudi v tem programu ponavlja vrsta pomanjkljivosti in napak, iz katerih se v preteklih letih očitno niso kaj prida naučili.
Na prvo mesto pri razvoju turizma poslavljajo v programu še vedno turistična društva, čeprav je jasno, da razen redkih izjem ta spijo. Poleg tega takšna društva združujejo ljudi, ki se odločijo za delo v turizmu po lastni volji in željah in torej delajo le, če to sami želijo. Zato je neodgovorno, da bi gradili razvoj turizma na njihovih ramenih. Lepo, a skoraj neuresničljivo zveni floskula o načrtnem izobraževanju prebivalstva o “pomenu in lepoti turističnega razvoja naših krajev”. Nič bolj realna ni zamisel o spodbujanju pri vlaganju domačega in tujega kapitala v turistični razvoj Bele krajine. Domačega kapitala namreč skorajda ni, o tem, kako pritegniti tuji kapital, pa tudi ni navodil
Zveneči programi bodo kaj malo pomagali pri razvoju turizma, če je očitno, da marsikje niso narejeni še niti osnovni koraki. Tako v črnomaljski občini na primer nimajo programa prireditev, s katerimi bi lahko privabljali obiskovalce, manjka pa tudi precej informativno-turističnih tabel ki so osnova, da se obiskovalec, če že zaide v te kraje, sploh lahko znajde.
M. BEZEK-JAKŠE
Kaj Metliko čaka oktobra?
Čiani Združene liste socialnih demokratov opozorili, da metliška občina ne bo mogla pogrešati vseh od več kot 800 tujih delavcev - Kako v odnosih s Hrvaško?
JUGORJE - Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) iz Metlike je v nedeljo pripravila na Jugorju pogovor s podpredsednikom ZLSD Slovenije Borutom Pahorjem, vodjem poslanskega kluba te stranke Miranom Potrčem ter Sonjo Lokar, potem pa še srečanje članov in simpatizerjev stranke. S tem je metliška stranka, ki šteje okrog 120 članov, začela oživljati svoje delo pred občinskimi volitvami.
Kot je povedal predsednik ZLSD Metlika Branko Matkovič, ni dovolj, da le tarnajo, kako težko jim je, ker so na jugu, ampak morajo sami reševati težave. Teh na srečo v tej občini ni veliko, saj izgub skoraj ni, pojavlja sc vse več novih podjetij. Občina šteje 8.200 prebivalcev, v njej je zaposlenih 3.660 ljudi, 351 je brezposelnih, a so za javna dela, ki so dobro utečena, težko dobili dovolj delavcev. Tudi po dobrih šiviljah je večje povpraševanje, kot je ponudba. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič, direktorje precej skrbi, kaj bo oktobra, ko 841 tujim delavcem v občini potečejo delovne vize.
Seveda si bodo v občini prizadevali, da bodo najprej zaposlili domačine, vendar ne želijo, da bi prišlo do večjih pretresov, saj za vse tuje delavec gotovo ne bodo našli nadomestila. Predvsem pa bodo morali poskrbeti, da podjetja ne bodo utrpela škode, saj je nevarnost, da zaradi množičnega odhoda tujih delavcev ne bi mogla uresničiti pogodb.
Precej kritik je letelo na republiko zaradi pičlega denaija za demografsko ogrožene. Dušan Kočevar iz črnomaljske ZDSD je dejal, da je pri njih politično življenje sicer bolj
razgibano kot pri Metličanih, a imajo nekaj velikih gosjx>darskih bolnikov. Večina zaposlenih je priučenih ali nekvalificiranih delavcev z zajamčenimi plačami, medtem ko strokovnjaki odhajajo drugam.
Miran Potrč je govoril o novi stranki, v katero so sc združile SDP, Delavska stranka, Socialdemokratska unija, del vodstva Demokratske
VEC KADROVSKIH SPREMEMB
ČRNOMELJ - Na zadnjem zasedanju občinske skupščine so napravili več kadrovskih sprememb. Tako so razrešili funkcije sodnika za prekrške Igorja Fortuna, ki bo v Metliki opravljal odvetniško dejavnost. Na njegovo mesto so imenovali mag. Janeza Kramariča, dosedanjega sekretarja črnomaljske občinske skupščine. Delegati so dali soglasje k imenovanju Borisa Mužarja za v.d. ravnatelja osnovne šole Mirana Jarca. Prav tako so dali soglasje k imenovanju Dragice Valenčič za ravnateljico yzgojno-varstvene organizacije C)ton Župančič.
stranke upokojencev in Socialistične stranke. O delu v parlamentu pa je dejal, da je takšno, kot zadnjega f>ol leta v prejšnjem mandatu, torej skoraj nevzdržno. Sonja Lokar je govorila o socialni politiki v stranki, Borut Pahor pa o tem, da bo potrebno v čim večji meri uresničiti predvolilno obljubo o 100.000 novih delovnih mestih. Belokranjec so precej zanimali odnosi s Hrvaško. Slišati je bilo, da sc Hrvaška vse bolj zapira, kar je slabo za Slovenijo, za katero je ta republika tretji največji gospda-rski partner. m.BEZEK-JAKŠE
MODA, KI SE ROJEVA V METLIKI - Učenke srednje šole tekstilne usmeritve iz Metlike so do letos predstavjalc oblačila, ki so jih sešile pri praktičnem pouku, le svojim staršem. Letošnje leto pa so se odločile, da se predstavijo tudi širšemu krogu ljudi. Tako st> na različnih prireditvah v Metliki v maju in juniju pripravile tri modne revije, na katerih so svoje izdelke predstavile kar učenke same. S takšnim prikazom niso bili zadovoljni le gledalci, ampak tudi učenke, zato obljubljajo, da bo v prihodnje takšnih modnih revij še več. (Foto: M.B.-J.)
Gnojila nalašč za slovenska tla
Slovenskemu kmetijstvu se obetajo velike količine uvoženih mineralnih gnojil, potem ko sta Prizma in Klas podpisala pogodbo - Po nasvet na biotehniško fakulteto
TREBNJE - Potem ko so zastali trgovinski stiki med republikami nekdanje Jugoslavije, so nastopile motnje tudi v oskrbi slovenskega tržišča z mineralnimi gnojili. To je sililo trgovce v iskanje novih dobaviteljev tega kmetijskega mokrila in iz tega razloga sta krenili na tuje trge tudi podjetji Piramida Trebnje in mirnopeški Klas.
Rezultat njunih iskanj je nedavno sklenjena pogodba z nadnacionalno družbo Hydro, eno največjih svetovnih proizvajalk mineralnih gnojil. V okviru te jrogodbe, ki je podlaga več deset milijonov mark vrednemu poslu, je Piramida cksluzivni zastopnik za Slovenijo in distributer, Klas je cksluzivni distributer. “S pomočjo te pogodbe bomo dobavljali blago, ki ga pri nas manjka. Slovenskim kujreem želimo zagotoviti predvsem mineralna gnojila, ki so izdelana po standardih Evropske gospodarske skupnosti. Gre za material, ki je po ekološki plati ustreznejši. Naš tuji
partner nam zagotavlja, da so v gnojilih, ki bodo torej na našem trgu, res sestavine, ki jih omenja deklaracija na embalaži,” poudarja Jože Povšič, direktor Piramide.
Da bi omenjeni dolenjski podjetji - direktor Piramide je Jože Povšič, direktor Klasa Mirko Kolenc - uvozili gnojila, ki bodo najbolj ustrezala slovenskemu kmetijstvu, sta se povezali z ljubljansko biotehniško fakulteto, ki naj bi pomagala z analizo tal. S temi analizami naj bi se ukvarjal tudi eden od dolenjskih visokošolcev v okviru svoje diplomske naloge. Piramida in Klas sta že vzpostavila
stike tudi z republiško upravo za pospeševanje kmetijstva, kar naj bi dalo odgovor o vrsti v prihodnje uvoženih mineralnih gnojil.
Poleg mineralnih gnojil bodo preko Prizme in Klasa na slovensko tržišče med dnigim dobavljali tudi vitaminsko mineralne krmne mešanice. Povejmo še, da sta se podjetji že dogovorili s tujim dobaviteljem, da bo gnojila in drugo pakiral v embalažo, opremljeno s podatki v slovenščini.
Na okviru pogovorov o omenjenem poslu sta sc direktor Povšič in Kolenc pred nedavnim sestala z vodilnimi mcncdžctji družbe Hydro, ki so obiskali Dolenjsko.
L. M.
O NOV! STRANKI - Borut Pahor, Sonja Lokar in Miran Potrč (od leve proti desni) na obisku v Beli krajini, kjer so predstavili predvsem novo stranko Združeno listo socialnih demokratov ter prisluhnili problemom Belokranjcev. (Foto: M.B.-J.)
Mirko Kolenc
Jože Povšič
MIRENSKI HOV - HOV
MIRNA - Kinološko društvo Mirna bo tudi letos organiziralo tradicionalno prireditev Mirenski Hov hov. Prireditev bo potekala na igrišču NK Mirna 18. julija od 18. ure po naslednjem programu: mimohod psov različnih pasem, nastop tečajnikov KD Mirna in KD Novo mesto, šolan pes zagotavlja varnost vedno in povsod, prikaz specialne enote TO Moris, nastop policijskih psov s helikopterjem.
IZ NtkŠIH OBČIN
r%m
IZ NkŠIH OBČIN
E
Kje bo naša južna meja?
Govorice, ki terjajo odgovor najodgovornejših - Za dobrososedske odnose bo treba razčistiti še marsikaj
KOČEVJE, OSILNICA - Na javni tribuni o Kočevskem naravnem parku - novi podobi Kočevske, ki je bila 24. junija, je Lojze Bauer iz Kolpske doline, sc pravi z naše južne meje, vprašal tudi, koliko je resnice v govoricah, da bo Slovenija zamenjala s Hrvaško zgornjo Kolpsko dolino za ozemlje pri Dragonji. Odgovor predsednika občinske skupščine dr. Mihaela Petroviča je bil, da o zamenjavah s Hrvaško ne ve ničesar. Podoben je bil tudi odgovor enega izmed predstavnikov republike.
Prepričati smo sc hoteli, če v zgornji Kolpski dolini ljudje res govore, da naj bi zamerjjali to ozemlje in nje s Hrvaško. Ze prej, kmalu po osamosvojitvi in postavitvi meje, je bilo namreč na tem območju že slišati tudi “zgodovinsko utemeljene govorice”, in sicer, da “je nekdaj potekala meja med Slovenijo in Hrvaško po hribih na današnji slovenski strani Kolpe in Čabranke”, pa tudi, da “so bile za časa Ortenburžanov in Celjanov slovenske meje daleč na I Irvaškem, celo do Grobničkcga jrolja pri Reki.” Razumljivo je, da so prve širili ljudje s hrvaške strani, druge pa s slovenske. Naše nedavno pov-
praševanje med ljudmi v Osilnici je rodilo osupljive sadove. Ne le da so domačini vedeli o že omenjeni zamenjavi, ampak celo več. Nekateri so povedali, da bo na tem območju zgornje Kolpske doline izveden referendum (na slovenski in hrvaški strani), na katerem bodo prebivalci glasovali, če žele živeti v Hrvaški ali Sloveniji.
Kar grozljiva pa je tista govorica, da sta se Miloševič in Tudman že zdavnaj dogovorila, da si bosta razdelila nekdanjo Jugoslavijo tako, da bo pripadlo vsakemu pril Bosne in Hercegovine nadalje Miloševiču še vse, kar je od nekdanje Jugoslavije na vzhodu, sc pravi Črna gora in Makedonija, Tudmanu pa naj bi pripadlo vse, kar je na zahodu, sc pravi tudi Slovenija!
Upamo lahko, da gre le za govorice. Žal pa so sc pogosto izkazale govorice kot povsem pravilna napoved. To velja tudi za dogajanja v Bosni, ki (si) jo skušajo deliti tudi tisti, ki so prisegali na njeno samostojnost. Naša previdnost torej ne bi smela biti odveč, da ne bi res postali nekakšna “Hcrccg Slovenija”.
Ž. A.
Zdaj je dovolj razumevanja
Naravovarstveniki proti nižinski cesti ob Kolpi - Domačini opozarjajo, da višinska cesta ob Kolpi pozimi zaradi snega, ledu, plazov in zametov ne bi bila prevozna
KOČEVJE, KOLPSKA DOLINA - Med razpravo o Kočevskem naravnem parku je prišlo do ostre razprave tudi zato, ker nekateri kraji ob Kolpi nimajo cestne povezave neposredno s Slovenijo, ampak lahko pridejo do svoje države le po hrvaških cestah. Povzemamo nek^j misli iz te razprave.
Lojze Bauer iz Kolpske doline: Živeli smo in še živimo v parku, kjer so zaraščena polja, izseljevanje ljudi. Šlo je za tihi “genocid”, izseljevanje naj bi to območje naredilo raj za lovce. Zdaj, ko je tu meja, smo odrezani še od Slovenije. Leto dni po osamosvojitvi smo imeli ra-
OTVORITEV SENIKA NA SONČNO ENERGIJO
CVIŠLERJI - Pred dnevom državnosti so v Cvišlerjih pri Kočevju odprli 2.500-kubični senik na sončno energijo. Ta investicija je plod lastnega znanja, programa podjetja Mer-cator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in sodelovanja z znanstvenimi ustanovami, je ob otvoritvi poudaril direktor M-KG Janez Žlindra. Trak sta prerezala in s tem odprla senik traktorista Martin Pezdirc in Andrej Antolin st., kočevski župnik Marjan Lampret pa je novi senik blagoslovil. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor iz Kočevja.
ODPRLI
PLANINSKO KOČO
RIBNICA - Planinsko društvo Ribnica je 26. junija odprlo svojo planinsko kočo na Mali gori, ki so jo s prostovoljnim delom gradili in urejali od februarja 1990. Predsednik društva Jože Andoljšck je povedal, da so prizadevni člani opravili pri koči blizu 5500 prostovoljnih delovnih ur. V koči so v nadstropju skupna ležišča za 24 ljudi, spodaj pa kuhinja ter gostinski prostor s točilnico in 20 sedeži. Društvo šteje 113 članov. Zdaj obnavljajo ribniško planinsko pot (transverzalo), ki jo je možno prehoditi v treh dneh in pol, poteka pa po lepih krajih, mimo mnogo zanimivosti iz daljne in bližnje zgodovine.
(Ne) resna nesklepčnost
Zaradi nesklepčnosti tudi župan ni mogel odstopiti, čeprav bi (morda) želel ugoditi taki zahtevi skupine poslancev
prišlo. Grožnja je očitno resna, saj ni bil sklepčen že družbenopolitični zbor, ki je bil sklican isti dan, nato pa ne še skupna seja vseh zborov, ki ni morala biti dve uri kasneje.
Dvajset minut po napovedanem začetku seje je predsednik Petrovič obvestil prisotne, da je od vsakega skupščinskega zbora prisotnih po 11 delegatov (za sklepčnost bi jih moralo biti po 13) ter da bo naslednja skupna seja zaradi poletnih počitnic sklicana šele jeseni. Bolj za šalo kot zares pa je dodal, da zaradi nes-
KOČEVJE - Zanimiva razprava seje obetala na seji vseh treh zborov občinske skupščine Kočevje, ki je bila sklicana 1. julija. Na dnevnem redu je bila namreč že pod prvo točko razprava oz. opredeljevanje o mnenju, da sta funkciji predsednika občine in direktorja zdravstvenega doma (ne)združljivi.
Kot smo že poročali, so poslanci nekaterih strank zahtevali, nai predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič prostovoljno odstopi kot predsednik občine ali pa kot direktor Zdravstvenega doma, ker ti dve funkciji nista združljivi. Zagrozili so tudi, da sc ne bodo udeleževali sej, dokler do tega odstopa ne bo
v
Ce ne, pa tovarno v zrak!
Bo delavcem TSS uspelo preprečiti stečaj in nato še obdržati delo? - Nimajo več kaj izgubiti
in bodo lahko zahtevali plačilo neporavnanih plač za nazaj iz stečajne mase. Predstavnik sindikata je delavcem nakazal tudi drugo možnost, namreč, da bi s pomočjo pravne službe sindikata poskušali izpodbijati predlog za stečaj, češ da ga ni dala pristojna oseba. Pri tem sc bodo sklicevali na 29. člen spremenjenega Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki govori o tem, da so vsi neodplačni prenosi kapitala nični, jx> tej logiki torej tudi tak prenos na Sklad.
In kaj čaka delavce, če bi jim uspelo preprečiti stečaj? Takoj bi morali postaviti organe upravljanja, sc začeti dogovarjati z največjimi upniki, da ti ne bi dali predloga za stečaj, ter iskati novega dircktoija. Delavci so tako pred dilemo, ali v stečaj in po zanesljivo nadomestilo na borzo ali pa v nepredvidljivo samostojnost. Največja ovira pri tem jim je, da so ostali brez ustreznih kadrov, ki jih je prejšnje vodstvo vse po vrsti odstranilo kot tehnološke presežke. Sami nimajo vpiogleda v to, ali bi sploh imeli delo, za koliko delavcev,
SEVNICA - 65 delavcev Tehnoloških sistemov Sevnica stavka že od 31. maja, dejansko pa nima dela že od aprila in je od vseh sodelujočih v minuli stavki v najbolj obupnem položaju. Podjetje je v lasti Sklada za razvoj in je trenutno brez vodstva. Delavci ne delajo, ker nimajo nobenih zagotovil, še obljub ne, da jim bo kdo plačal in da bodo lahko delali še naprej.
6. junija so jim odklopili elektriko, a delavci še dežurajo ob vhodu v podjetje. Boli jih, da jim pride kdo ponujat občasno delo, pa ga ne smejo vzeti. “Tudi če bi bilo samo za 10 ljudi, bi vzeli,” pravijo. “V nakup zemljišča in v izgradnjo proizvodne hale smo sami vlagali, zdaj smo ostali brez lastnine, brez dela in brez pravic. Kaj lahko storimo?” sc vprašujejo in se bojijo misli, da bi po tolikih letih dela ostali v breme svojim družinam. V obupu razmišljajo o skrajnostih: “Zakaj bi nekdo napol zastonj kupil našo tovarno? Raje jo vržemo v zrak!”
Po podatkih območne organizacije sindikata je upravni odbor Sklada že sprejel sklep o uvedbi stečajnega postopka v podjetju. Predlog je zdaj na sodišču. Če bo prišlo do stečaja, bodo vsi delavci pristali na borzi dela
klepčnosti še odstopiti ne more, sai bi morala o njegovem (morebitnem) odstopu glasovati in ga sprejeti tudi občinska skupščina.
Za dnevni red nesklepčne skupne seje je bilo predvideno več zanimivih zadev, npr.: razrešitev sekretarke občinske skupščine Slavke Janša, ki je že prevzela novo dolžnost (dosedanje pa še ni razrešena), imenovanje novega sekretarja občinske skupščine (predlagan je Miloš Šenčur), program stanovanjske dejavnosti, poročilo o delu Komunale lani, poročilo o delu Hydrovoda lani in njegovih načrtih za letos, poročilo o delu policijske postaje pa še poročili o delu javnega pravobranilstva in sodišča združenega dela za lani itd.).
J. PRIMC
zumevanje za težave Slovenije in nismo sitnarili za cesto. Zdaj pa je tega dovolj, saj imamo poleg hrvaške ceste še hrvaško elektriko, telefon, pošto, televizijo, skratka: nič nimamo svojega, slovenskega. Pričakovali smo, da nam bodo poslali buldožer, ki bo razširil kolovoz še iz časov Marije Terezije v ozko cesto, po kateri bomo imeli zvezo s Slovenijo. Pa so nam poslali naravovarstvenike, ki so prepovedali graditi cesto, ker je pomembnejša vidra, kot smo ljudje.
Dr. Mihael Petrovič, predsednik občinske skupščine Kočevje: Občina teh problemov ne more rešiti, ker nima denarja. Nekatere stranke si zdaj podajajo kljuko v obkolpskih krajih in ugotavljajo isto, kar smo jim že mi jsovedali. Za človeka v teh krajih je treba kaj narediti, človek tu ne more biti odveč.
Alojz Petek, predsednik IS občiaske skupščine Kočevje: Naše stališče je, da je treba najprej zgraditi obkolp-sko cesto po nižinski inačici, nato pa še prek Borovca. Naravovarstveniki so za obkolpsko cesto po višinski varianti, ki pa bi bila še enkrat dražja kot nižinska.
Ob Kolpi je pozimi spodaj v glavnem kopno, če bi gradili cesto po višinski inačici, kot predlagajo naravovarstveniki, pa pozimi ne bi bila prevozna zaradi snega, ledu, plazov in zametov. V nadmorski višini je
KAKO ZAŠČITITI POTROŠNIKA?
STARA CERKEV PRI KOČEVJU - V tej krajevni skupnosti se posamezniki že vrsto let zavzemajo za uspešno delo na področju zaščite potrošnikov, pri čemer naj bi vzpostavili delo potrošniških organizacij v okviru krajevnih skupnosti, in ne samo na nivoju državne organizacije, za katero jim ni znano, kaj dela in tudi ne, za katere namene uporablja proračunski denar. V razpravah o zaščiti jrotrošnikov menijo, da bi morali doseči tak mehanizem, ki bi ščitil neposrednega potrošnika. Pri vsem tem pa sc odločno zavzemajo za odpravo prodaje potrošnih dobrin po stanovanjskih hišah, po dvoriščih podjetij in ustanov in celo po prostorih posameznih podjetij in ustanov. Zavzemajo sc, naj bi zraven bodoče organiziranosti zaščite potrošnikov v tem pogledu naredili več reda tudi organi, ki delujejo v okviru občin. Delo teh bi morali prilagoditi tako, da bi delali tudi ob dela prostih dnevih.
namreč velika razlika.. Cesta po nižinski inačici nam je potrebna za preživetje pa tudi za varovanje meje. Slovenski policisti so zdaj kot Albanci, saj do nas lahko pridejo z avtom le, če jim Hrvatje dovolijo, sicer pa morajo peš ali na konjih, ker ni ceste.
J. PRIMC
Prosilci naj pohitijo
Republiške štipendije
SEVNICA - Kot sporoča republiški Zavod za zaposlovanje - območna enota Sevnica že sprejema vloge za republiško štipendijo. Za to obliko denarne pomoči lahko zaprosijo dijaki srednjega izobraževanja in študentje dodiplomskega izobraževanja, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji. Pogoj je tudi, da se redno šolajo v Sloveniji in da ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let. Mejna starost prosilcev, ki prvič zaprosijo za štipendijo v višjih letnikih, je glede na letnik ustrezno večja.
V šolskem letu 1993/94 bodo do republiške štipendije upravičeni dijaki in študentje, ki sc šolajo v kraju stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega 80 odst. zajamčene plače sc pravi zneska 20.000 sit bruto. Do omenjene pomoči so upravičeni tudi dijaki in študentje, ki sc šolajo izven kraja stalnega bivališča. V lem primeru dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1993 ne sme presegati 110 odst. zajamčene plače, tj. 27.500 SIT bruto. Dijaki in študenti, ki že prejemajo republiško štipendijo, bodo do te upravičeni še naprej, če dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju letošnjega leta ne presega cenzusa za več kot 20 odst.
Prosilci oddajo vlogo - obrazec dobijo v knjigarni - s priloženim potrdilom o vpisu in spričevalom. Omenjeno potrebno dokumentacijo morajo po navedbah zavoda dijaki osebno predložiti do 5. septembra in študentje do 30. septembra. Scvniška enota državnega zavoda priporoča zlasti srednješolcem, naj prošnje za republiške štipendije vložijo čimprej.
Prosilci, ki bi želeli dobiti podrobnejše informacije, lahko povprašajo v katero izmed izpostav sevniške enote Zavoda za zaposlovanje, in sicer na naslove oziroma telefonske številke Brežice, Cesta prvih borcev 15, tel. 63-041, Krško, Dalmatinova 8, tel. 22-206 in Sevnica, Trg svobode 32, tel. 41-130.
Tončkov dom med sevmškimi aduti
Planinska koča na Lisci za 15 let v najem Gostinskemu podjetju Sevnica - Novosti v storitvah • Za te kraje naj bi izvedeli tudi na Gorenjsko - Občinski turistični načrt
LISCA - Ob izteku dosedanje pogodbe o najemu Tončkovega doma na Lisci prehaja planinska koča na 948 visoki gori pod novo skrbništvo. Potem ko je več kot dve desetletji imela dom v najemu Scvniška tovarna Lisca, ga je zdaj za 15 let najelo Gostinsko podjetje Sevnica.
komu so največ dolžni, poleg tega pa se bojijo, da tudi v bodoče ne bodo mogli dobiti kadrov niti dirck-
B. D.-G.
torja.
STAVKAJO ŽE MESEC DNI - Delavcem TSS se ni bilo težko pridružili stavki, saj sami protestirajo že od konca maja. V stavki tudi niso imeli kaj izgubiti, saj se jim dogaja klasičen primer načrtovanega stečaja. (Foto: II. D.-G.)
DOLENJSKI UST
Tako naj bi Tončkov dom na Lisci vključili v sevniško turistično ponudbo. Za to bodo morali kar nekaj vložiti v objekt, ki ima na razpolago v domu 72 in v depandansi 32 postelj in ki lahko ponudi nekaj prostora tudi na športnih in rekreacijskih površinah. Direktor Janc napoveduje, da bodo na omenjeni planinski točki, ki je vključena v Zasavsko planinsko transverzalo, letos izboljšali prenočitvene zmogljivosti in obnovili opremo tudi v kuhinji. “Dvignili bomo raven vseh storitev na Lisci, kajti Tončkov dom ni samo zaradi hladnega piva in dobre malice,” obljublja Janc. Direktor tudi napoveduje izboljšanje in celo širitev športne ponudbe, pri čemer misli tako na zunanje igrišče kot na savno, solarij in trim kabinet, ki so v Tončkovem domu. Lisca je znana tudi f«1 smučarskih terenih. Ker jo zadnje čase pesti pomanjkanje snega, bi Gostinsko podjetje Sevnica najraje dalo postaviti na smučišče snežni top. Za zdaj je glede tega težava, ker ima Lisca premalo vode za umetni sneg.
V načrte o dejavnosti Tončkovega doma v prihodnje je sevniško go-
stinsko podjetje uvrstilo tudi povečanje števila kulturnih in zabavnih prireditev in celo organizacijo seminarjev. V podjetju menijo, da je ta planinska točka primemo mesto tudi za svatbe in različne obletnice.
Kar zadeva turistično ponudbo, del katere je Tončkov dom že zdaj in naj bi v bodoče postal še bolj, je menda sevniškim poslovnežem in politiki docela jasno, kaj storiti. Direktor Kristijan Janc se zavzema na širjenje vpliva na turističnem tržišču
daleč zunaj Posavja in pravi: “Tončkov dom je znan v Posavju, v Ljubljani pa ga ne. Velike agencije so slišale komaj za Sevnico, za Tončkov dom na Lisci ne vedo. Naredili bomo vse, da za Sevnico in Tončkov dom zvedo v Ljubljani in tudi na Gorenjskem,” je odločen Janc. Ta Jančcva napoved bo dobila, če je že nima, podjioro v občinski vladi. To je potrdil Maijan Kurnik, predsednik sevniškega izvršnega sveta, v nedeljo na tiskovni konferenci, ki jo je v Tončkovem domu sklicalo Gostinsko podjetje Sevnica. “Napori Gostinskega jxid-jetja Sevnica sovpadajo z občinskim trudom. V naših aktivnostih sc osredotočamo na promocijo. Gre za to, da bi Sevnica postala zanimivejša in predvsem bolj znana. V ta namen je napravljen program turističnih aktivnosti,” je povedal predsednik Kurnik.
L. M.
Kristijan Janc
POLETJE V KNJIŽNICI
SEVNICA - V sevniški knjižnici si lahko obiskovalci ogledajo vsak ponedeljek risanko in vsako sredo igrani film. Predstave, katerih naslove objavljajo na oglasni tleski v knjižnici, sc začno ob 8.30. Mladi obiskovalci lahko v knjižnici vsak dan rešujejr mednarodni knjižni kviz Knjige gradijo mostove.
Drobne iz Kočevja
KAVARNA BO ŠE - Stavbo sredi mesta, v kateri je kavarna Zvezda, prenavljajo. Doslej je sodila pod hotel Pugled, prenavlja pa jo občina (stanovanjska skupnost), kamor zdaj ta stavba sodi. Oo začetku prenove so ugotovili, da je stavba, v kateri so v nadstropju tudi stanovanja, potrebna temeljitega popravila. Kaj bo po popravilu v njej, sc še ne ve, gotovo ja bo upoštevana želja kočevske erajevne skupnosti, da bi bil tudi v bodoče vsaj del prostorov namenjen tudi za kavarno.
VELIKA PONUDBA - Še pred nekaj leti je bilo denarja dovolj, hlaga v trgovinah pa ne. Zdaj je prav obratno. Trgovci že kar vsiljivo ponujajo blago oz. izdelke. Zaželeni so tudi kupci, ki bodo kupljeno plačali na 2 čeka ali pa do 6 čekov. Že za malo večji nakup lahko napišeš ček z zamikom. Poleg mnogih družbenih in zdaj še zasebnih trgovin pa se vedno pogosteje pojavljajo na raznih krajih priložnostno še stojnice.
CENE SO ŠLE HITRO GOR -Cene mleka in kruha so šle hitro gor, in to za več, kot bi 'smele, nazaj pa kljub ukrepu vlade ne morejo in ne morejo. Tako smo v neki trgovini zvedeli, da so šle cene hitro gor
po vladnih ukrepih pa jih je (do našega obiska) znižal za svoje izdelke le zasebni pek iz Dobrepolj, ki pa je dan kasneje cene zvišal kot vsi ostali in je bil tako dvakrat "tepen”.
Ribniški zobotrebci
ŠTUDENTJE NA SERVIS - Tudi letos deluje v Ribnici Študentski servis, in sicer v stavbi krajevne skupnosti, Vrtnarska ulica 2. Ta servis skuša priskrbeti študentom in dijakom med počitnicami ali pa tudi med letom primemo delo, s katerim naj bi nekaj zaslužil, da bi lažje študirali. Seveda je zdaj težko za delo, saj podjetja delavce raje odpuščajo, kot najemajo nove, pa tudi redno zaposleni ponekod sploh ne dobivajo več plač.
SKRITO PARKIRIŠČE - V središču Ribnice je med delovnim časom težko najti prost parkirni prostor. Skoraj prazna pa so parkirišča za novo banko, pri zavarovalnici in za policijsko postajo. Zasedena niso zato, ker so precej skrita očem avtomobilistov, še bolj pa zato, ker niso prav v starem poslovnem središču Ribnice.
MI-ADI RIBIČI - Med počitnicami mladi radi tudi ribarijo. Zal pa je med mladimi ribiči precej krivolovcev, ki bi bolj uživali pri ribolovu, če bi postali člani Ribiške družine Ribnica, zato je bolje, da sc vpišejo med ribiče. Pred kratkim je mladi ribič Miha Obcrstar ulovil kar 70 cm dolgo in nad 2 kg težko ščuko. Ko sc je to razvedelo, je med mladimi zavladalo še večje zanimanje za ribolov.
NOVA PEKARNA - Pred kratkim je zasebno podjetje Talisman iz Ljubljane uredilo v prostorih nekdanje ribniške kasarne pekarno. Svoje izdelke, predvsem slaščičarske, je pred kratkim predstavilo na trgu pri ribniški cerkvi. Nova pekarna je odprta tako rekoč ves dan. Še letos nameravajo odpreti slaščičarno in okrepčevalnico!
Sevniški paberki
GOI-MAN - Posavski direktorji so sc borili kot tamilski tigri, vendar so jim politiki prepogosto zatresli mrežo in jih neprizanesljivo premagali. V vratih poslovnežev je bil Valentin Dvojmoč, ki je pravzaprav branil dobro, saj je očitno skušal prestreči vsako žogo, ki je letela v njegovo mrežo. Kljub požrtvovalnosti je imel Vojko v dobrega j>ol ducata primerih smolo in ni prestregel žoge. Med občinstvom sc širi glas, da bi moral biti poleg cenjenega Dvojmoča v direktorski ekipi vsaj še kak Šti-rimoč, pa bi direktorji tekmo gotovo dobili.
SREČELOV - Ob srečanju har-monikaijcv na Studencu so imeli tudi srečelov, kjer so postavili za glavni dobitek kolo. Bicikcl, ki je bil seveda glavna vaba, je dobil domačin, ki je prodajal srečke. Pravijo, da je bil zelo vesel, toliko bolj, ker je glavni dobitek na srečelovu ob podobni priložnosti prejel ž? pred nekaj leti. Ni kaj, res srečen človek!
TEKMA - Na nogometni tekmi na Lisci sc igralci obeh ekip takoj po začetku srečanja nikakor niso mogli skoncentrirati in so po mnenju
poznavalcev nekaj deset sekund brezglavo tekali po razbeljenem igrišču. Potem ko so nekateri nenavadno reakcijo organizma igralcev že pojasnjevali s precejšnjo nadmorsko višino igrišča in vročim soncem, so skrivnosti le prišli do dna. Gre za to, da je tekmo z zapeljivo brco začela scvniška županja in nekaj trenutkov sc nihče od igralcev ni menil za žogo, ampak so vsi mislili na žogobrcarko.
DOLENJSKI LIST
rEETti.Mm kuM
Krške novice
VIŠINA - Kdor pravi, da zračni pritisk nc vpliva na ljudi, sc moti. Znano je namreč, da sc pritisk spreminja z nadmorsko višino, tako tudi z vsakim metrom proti vrhu Lisce. Višina in pritisk sta očitno storila svoje tudi minuli konec tedna, ko so se posavski direktorji in politiki tam gori šli nogomet. Vojku Omerzuju in Francu Černeliču, nekdanjima ostrima nasprotnikoma, je pritisk tako zdelal glavi, da sta se pred številnimi pričami rokovala.
USODNA NAPAKA - Krajani Krškega so bili ob svojem krajevnem prazniku razočarani in globoko prizadeti. Ob tej priložnosti so med vrsto prireditvami odprli tudi planiaski hram na Grmadi, ki so ga člani PD Videm zgradili iz starega hrama. Na slovesnosti sc je zbralo okrog 2(X) pohodnikov iz Krškega in od drugod, med njimi pa so planinci pog rešali predsednika občinskega izvršnega sveta Hermana Kuneja. Še dolgo mu nc bodo oprostili, da ni prišel na otvoritev letošnje največje naložbe v krški občini.
TISKOVNA - Pretekli teden je bila v Ljubljani tiskovna konferenca o nuklearki iz Krškega. Bila je za novinarje večjih medijev, tiste manjše iz okolice nuklearke so, tako kot njihove poslušalce in bralce, elegantno pozabili. Še sreča, da je na njej sodeloval vsaj direktor nuklearke Stanc Rožman. Nc vemo, ali so ga povabili ali pa sc je oglasil mimogrede, ko je romal v Ljubljano po denar za 137. ali kateri drugi ventil.
KOMIČNO - Minister Jazbinšek misli, da je komično govoriti o dveh jedrskih lokacijah v eni občini, če eno že imamo in je že itak do konca radioaktivua. Njemu sc zdi to tako komično, da je moral svoje ugotovitve o komičnosti v minuti povedati sedemkrat. Če bi prišel na Kali-šovcc namesto državnega sekretarja Soviča, sc mu lokacije za jedrske odpadke in vse okrog njih nc bi zdele nič več komične.
PONOČI OB GOLFA
KRŠKO - 1. julija je bil 42-Ictncmu T. D. iz Krškega ukraden golf, ki ga je imel parkiranega pred stanovanjskim blokom. Storilcu je uspelo odpeljati avto kljub temu, da je bil dodatno zavarovan. Skupaj z avtomobilom je odpeljal tudi zidarsko orodje. Za storilcem policisti poizvedujejo.
f Novo v Brežicah )
AKADEMIKI - Tiskovna konferenca, ki jo je pripravila brežiška organizacija LDS, sc je začela s precejšnjo zamudo. Pravzaprav sc kar pogosto dogaja, da fantje na takih in drugačnih sestankih začenjajo in celo prihajajo z zamudo. Pravijo, da treba upoštevati akademskih četrt ure. Verjetno mislijo, da so potem kaj bolj akademski.
PO LUKNJAH - Po napovedih iz ministrstva za promet in zveze sc bomo Dolenjci in Posavci vse do starosti vozili po razriti, zastareli in preozki “avtocesti”, na kateri ni več nc bratstva ne enotnosti. V skupščini je trenutno hit sezone štajerska avtocesta. Menda so Štajerci tako glasni, da jim je uspelo izsiliti tudi neupravičeno prednost svojih cest pred drugimi. Štajerci za svoje ceste - do tod vse lepo in prav. Narobe sc začenja tam, kjer Dolenjci zagovarjajo tezo o pomembnosti štajerske avtoceste. Si bosta Dvornik in Umek za pot domov omislila helikopter?
VERIŽNO - V jeseniškem Ko-vinoplastu nimajo dovolj dela. Za izvoz so predragi, za doma tudi. Slišali smo, da sc po tihem nekaj njihovih delavcev že usposablja za novo dejavnost podjetja. Dekleta iz računovodstva so postala tako hudičevo spretna pri verižnih kompenzacijah, da jim uspe izvesti tudi do dvanajst takih verižnih zamenjav blaga, preden pridejo do ustreznega plačila. Glede na to, da podobne posle opravljajo tudi v drugih podjetjih, a nc tako zelo uspešno, bi jim kazalo odpreti posebno službo.
TEŽAVA - Posavci imajo območje svojih treh občin za regijo, mnogi drugi pa jim tega statusa nc priznavajo. Nekateri jih tudi ne poznajo, zato bi bilo nujno, da Posavje najde svojo identiteto, nekaj, po čemer bi ga vsi prepoznali. Nekateri pristojni možje so že začeli razmišljati v to smer, a so sc zaenkrat ustavili pri težkem vprašanju. Kako dati Posavju identiteto in pri tem ostati trezen?
11 BRtZlSKt^V PORODNIŠNICA* €
V času od 26. junija do 2. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Hotko iz Dečnih sel - Simona, Marija Kuhar iz Šutne - Petra, Doroteja Vašccr iz Loč - Marka, Lilijana Lanšček iz Brežic - Dejana, Marija Zagmajster iz Brežic - Aleksandra, Maijetka Vilčnik iz Vranja - Viktorja, Darinka Macur s Krajnega Brda - Klemena, Hermina Cirnski iz Sevnice - Klavdijo, Breda Duhanič iz Vel. Mraševega - Ano, Ivanka Kranjc z Drožanja - Majo. Marijana Katič iz Krškega - Anamarijo.
Čestitamo!
TO]
J
IZ NKŠIH OBČIN
iiililiH
IZ NKŠIH OBČIN

Draga, hitra in nepremišljena?
Tako za zdaj zgleda projekt nove lokalne samouprave - Kako bo delovala, še nihče Če ne bo denarja, tudi skupni interesi ne bodo pomagali
ne ve
KRŠKO - Krška občina je v začetku preteklega tedna organizirala problemsko konferenco o nastajanju novih občin, njihovi novi organiziranosti, pristojnostih in financiranju ter o preoblikovanju državne uprave. Uvodna predavnja sta imela dr. Rajko Pirnat in mag. Jože Olup, ki sta sodelovala pri pripravi zakonodaje
Omenjena gosta, predvsem dr. Pirnat, aktivnejšim občanom krških krajevnih skupnosti in vsem ostalim navzočim nista vlila veliko upanja, da bo nova ureditev boljša. Mnoge je predvsem motilo preveliko poudarjanje teze, da nas čaka velika neenakomernost med prihodki posameznih občin, “če danes, ko vsaj govorimo o enakomernem razvoju, prihaja do takih nesorazmerij, kako bo šele poslej?” so sc spraševali.
Motila jih je obrazložitev, da so spremembe potrebne, ker je na Zahodu tudi tako in ker so bivše lokalne skupnosti slabo delale. Novo lokalno samoupravo bi morali graditi predvsem na analizi, kaj je bilo do sedaj dobro in kaj nc, in na nalogah, ki naj bi jih lokalna skupnost opravljala. Nekateri so sc zavzeli za to, da bi se obstoječi sistem
o teh vprašalnih.
nadgradil.
Občani se bojijo razpada na občine, ki pa hkrati ne bodo takoj povezane. Ker nc bodo imele strokovnih kadrov, ne bodo mogle biti enakopraven partner državi. Sedanja občina nima moči niti pristojnosti, zato so spremembe nujne, vprašanje pa je, če nc bi bilo mogoče, tako kot je dejal eden izmed razpravljalccv, sistem preizkusiti na nekaj modelih.
Dr. Pirnat je pojasnil, da morajo biti osnovna merila za združevanje v občine skupni interesi. Na to, kaj sc bo zgodilo, če se združijo skupni interesi brez prave finančne osnove, še ni pravega odgovora. Udeležencem razprave tudi ni šlo v glavo, kako to, da sc mestne občine združujejo, medtem ko naj bi na podeželju šli po nasprotni poti. Vpraševali so sc, kdo bo reševal npr. romsko vprašanje,
Blokade znižane le na videz
Vse več podjetij Posavja je zrelih za stečaj
KRŠKO - Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva Krško so gospodarska podjetja v Posavju v vse slabšem položaju. Značilne so stalne likvidnostne težave, obseg proizvodnje sc manjša in veča sc število podjetij, ki so po vseh kriterijih zrela
Ocenjevali so tri posavske kraje
Za zdaj vodi Brestanica
BREŽICE - V spomladanskem delu posavskega tekmovanja v urejenosti krajev, ki je del akcije Turistične zveze Šlovenije “Moja dežela - urejena in čista”, je posebna komisija ocenjevala iz vsake občine po en kraj. Zaenkrat se je najbolje odrezala Brestanica, sledijo pa ji Kapele in Boštanj. Razlike v skupnem številu točk so zelo majhne, kar daje krajem možnost, da do jesenskega zaključnega tekmovanja še bolj uredijo svoj kraj in izboljšajo uvrstitev.
Komisija je ugotovila, da so lepo urejeni Petrolovi bencinski servisi in tudi mnoge zasebne hiše in gostišča, vendar bi bilo za boljšo urejenost treba vsak teden poskrbeti za okolje stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, delavnic, servisov, lokalov in ustanov. Posebno pozornost bi morali posvečati urejanju vpadnic v kraj in glavnih prometnic skozi naselje. Prostore ob cestah bi bilo nujno redno kositi, občasno prati cestišča v naseljih in v gradbena dovoljenja vnesti tudi hortikulturno ureditev okolja. V strnjenih naseljih bi sc morali ravnati po ureditvenih načrtih.
Da bi vsak poskrbel za čimbolj urejeno okolico, bo komisija na lokalnem radiu Študio Brežice pripravila kontaktno oddajo, v kateri bodo občani lahko pohvalili in grajali ter spraševali strokovnjake o tem, kaj posaditi, kje dobiti sadike, kako priti do načrtov za ureditev, o vzdrževanju zasajenih površin in drugo.
Letos organizira tekmovanje Občinska turistična zveza Brežice. Poleg posebne tričlanske komisije so bili ob ocenjevanju prisotni tudi predstavniki turističnega društva in krajevne skupnosti. Kraj, ki bo po septembrskem ocenjevanju dosegel največ točk, bo prejel praktično nagrado in bo sodeloval tudi na republiškem tekmovanju. Naslednje leto naj bi ocenjevali občinska središča v Posavju in pri svojem delu uporabljali tudi video kamero za dokumentiranje stanja v okolju.
B. D. -G.
za stečaj. Konce maja letos je imelo v gospodarstvu Posavja več kot 5 dni blokiran žiro račun kar 87 podjetij, v katerih je bilo zajioslcnih 4.237 delavcev. Če pa bi šteli vsa podjetja, ki so letošnjo pomlad imela blokiran račun, bi ugotovili, da je v njih zaposlenih čez 5.300 delavcev.
Po statistiki je povprečni znesek blokad v maju 800 milijonov tolarjev in je bistveno manjši od povprečnih v letu 1992. Še v prvih treh mesecih letošnjega leta so bili povprečni zneski blokad skoraj 3.(XX) milijone tolarjev,-število zaposlenih v podjetjih z blokiranimi računi pa je doseglo že kar 6.000 delavcev. Vse te ogromne številke so sicer v aprilu bistveno padle, kar pa je zgolj posledica začetka stečajnega postopka v največjem posavskem izgubarju - podjetju Videm Krško. Že takoj v maju je povprečni znesek blokade spet nekoliko narasel, povečalo pa sc je tudi število podjetij z blokiranimi žiro računi.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo v gospodarstvu Posavja začetih 8 stečajnih postopkov; enega v mešanem podjetju je predlagal lastnik Sklad za razvoj, ostale, vse v zasebni lasti, pa SDK. V omenjenih 8 podjetjih je bilo zaposlenih 1394 delavcev. Če ne bi bilo že od junija 1991 moratorija za uvedbo stečajev, bi v krškem SDK od jeseni sem morali vložiti čez 40 predlogov za stečaj družbenih in zasebnih podjetij, v katerih je zaposlenih skoraj 2.000 delavcev. Zaradi moratorija so v tem obdobju vložili le 18 predlogov za stečaj zasebnih podjetij brez zaposlenih. V službi menijo, da moratorij samo odlaga vsebinske težave, vendar pa sami lahko samo čakajo na politično odločitev o njegovem prek-
licu.
B. D.-G.
UKRADEL NAJ BI AVTOMOBIL
KRŠKO - 1. julija so krški kriminalisti zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja velike tatvine osebnega avtomobila, ki je last Z. Š. iz Medvod in je bil ukraden 17. marca na Senovem, odvzeli prostost in privedli k preiskovalnemu sodniku 23-lctncga V. F. iz Koprivnice pri Brestanici. Navedeni naj bi prodal vozilo 20-letncmu B. B. iz Sevnice, ki ga je predelal in iz enega napravil dve. Ovadbo so napisali tudi zoper B. B. zaradi prikrivanja in ponarejanja listin.
Naše ceste zahtevajo vse več življenj
KRŠKO, NOVO MESTO - Prejšnji teden so slovenske ceste zahtevale več kot 20 življenj, samo ob koncu tedna je umrlo 11 ljudi. Prometne nesreče s smrtnimi žrtvami pa so sc žal zgodile tudi na našem območju.
Zaradi neprimerne hitrosti sta bili ob življenje sestri iz Dobravc ob Krki. 2. julija malo po 9. uri zvečer se je 19-letna Tadeja Škcdclj peljala s Fiatom Regato iz smeri Dolenjih Pirošic proti Velikim Malcncam, zunaj naselja Dolenja Pirošica pa jo je v desnem nepreglednem ovinku zaneslo na levo stran ceste. Po večmetrskem drsenju po bankini sc je prevrnila v Krko. Pri tem sta bili voznica in njena 6-lctna sestra Marija ob življenje.
4. julija pa je prometna nesreča zahtevala življenje v Beli krajini. Tega dne sc je 48-lctni Jožef Črnič iz Boginje vasi peljalvs kolesom po makedamski cesti od Škripelj proti lokalni cesti Gradac - Krasincc. Ko je pripeljal v bližino Boršta, je zapeljal na lokalno cesto, tedaj pa je_ iz Krasinca proti Gradcu pripeljal s Škodo 60-lctni Jožef Brodarič iz Sadeža, ki je kolesarja zaradi nepreglednosti opazil prepozno. Začel je zavirati, vendar ga je vseeno zbil. Kolesar je padel na pokrov motorja, nato pa na cesto, kjer je zaradi hudih poškodb umrl.
jedrsko elektrarno in druga, za katera bo seveda poskrbela država, in kdo bo zagovarjal lokalni interes. Nekateri so želeli bolj natančne podatke o tem, koliko bo uvajanje novega sistema stalo, koliko bo novih delovnih mest in kaj to pomeni za davkoplačevalce. Ostali so brez odgovorov razen mnenja, da bo to zelo draga reforma sistema.
“Pri nas ni časa za počasno spreminjanje, tako kot_v Angliji, kjer traja ta proces 25 let. Žal mora biti prehod iz socializma skokovit in nc zvezan,” je menil dr. Rajko Pirnat, ki pa Krčanov ni najbolj prepričal. Očitno nc želijo zdrveti v negotovo prihodnost samo zato, da bi izpolnili neko evropsko listino in naredili oster rez s socializmom. Razpravo so zaključili z mislijo, da je to le eden od prvih razgovorov na to temo, saj je še pred referendumi o uvanju novih občin ljudem treba jasno povedati, kaj jih čaka
B. DUŠIČ-GORNIK
PULJ: UROŠ VUCAINK DALEČ NAJBOLJŠI
PUIJ	- Brežiška in krška
glasbena šola sta sc tudi letos udeležili mednarodnega tekmovanja harmonikarskih orkestrov in solistov v Pulju. Gojenci obeh šol so v konkurenci mladih harmonikaijcv iz Italije, Madžarske, Rusije, Hrvaške in Slovenije dosegli zelo lepe rezultate. Oba orkestra, krški in brežiški, sta dosegla enako število točk in z njimi prvo nagrado v sicer šibkejši A kategoriji. Posebej dobro so se odrezali tudi solisti, ki so v najmlajši starostni kategoriji zasedli najboljših 6 mest. Dobovčan Uroš Vučajnk je v tej kategoriji dobil 1. nagrado in hkrati dosegel največje število točk med vsemi kategorijami ter si s tem prislužil pokal mesta Pulj. S tem je potrdil prvo mesto z državnega tekmovanja, zaradi katerega bo 18. julija nastopil tudi na tekmovanju v Italiji. V kategoriji najmlajših sta si pivi nagradi priigrala še Gregor Pemer iz Brežic in Tanja Mežič iz. Krškega, medtem ko so si Boris Kclhar(Brcž), Klavdija Kerin, Katarina Štefanič in Zinka Molan (vsi Krško) prislužili 2 nagrade.
NERED V PLAČEVANJU - V jeseniškem Kovinoplustu večino mesečnega priliva pokrijejo z različnimi kompenzacijami. Delavke v računovodstvu se tako bolj kot s prenosom denarja ukvarjajo s zamenjavo blaga. V podjetju so stavkali tudi zato, ker zahtevajo plačilo v denarju in nc v bonih. (Foto: B. D.-G.)
Predragi so za tuje kupce
Cele verige kompenzacij
JESENICE NA DOLENJSKEM -V jeseniškem Kovinoplustu, ki je pred dvema letoma zašel v krizo in ostal brez vodstva in najodgovornejših oseb, se je stavki pridružil tudi direktor Branko Rožman. Podjetje sicer posluje pozitivno, a vedno na robu obstoja in v nenehnih blokadah. 79 zaposlenih je čas stavke izkoristilo za pogovore o poslovanju in lastninjenju.
Dosegajo komaj 84 odst. s kolektivno pogodbo dogovorjenih plač, a še to komaj zmorejo. So mlad kolektiv z mnogimi nizko izobraženimi delavci. Za 8 ur težkega kovaškega dela gotovo nc zadostuje 22 tisočakov plače in še to polovica v bonih. Podjetje nima dovolj dela, nc more konkurirati poceni izdelkom iz tujine in zato nima nobenih možnosti za izvoz. Izračunali so, da je pri nas samo repromaterial tako drag, kot je v tujini končni izdelek. Ob visokih vhodnih stroških in zastarelih strojih so predragi za tujino tudi ob nizkih plačah. Še največ možnosti za prodajo imajo trenutno pri zahtevnih izdelkih, ki terjajo veliko dela. Delo je namreč pri nas še edino, kar je poceni.
V najboljših obdobjih imajo tako komaj 60-odstotno zasedene proizvodne zmogljivosti. Kar 70 do 80 odst. mesečnega priliva st) prisiljeni kompenzirati na ta ali oni način, zato je razumljivo, da imajo težave z izplačevanjem plač in plačevanjem prispevkov, za katere je potreben denar in nc blago. Podjetje je veliko delalo za hrvaški trg, vendar jim zdaj zaradi cenovnih razlik niti tam nc znese, poleg tega imajo izgube zaradi zamujanja plačila.
B. D.-G.
NELOGIČNO JE ISKATI ŠE TRETJO JEDRSKO LOKACIJO
MOKRICE - “Nelogično je govoriti o treh jedrskih lokacijah, če že imamo dve. V teh dveh okvirih bo po moje treba najti rešitve. Pri tem je treba povedati, da vedno več stvari govori za začasno skladišče trajnejšega značaja ob nuklearki, kar je v svetu najbolj običajno, saj je jedrska elektrarna sama največji visoko radioaktivni odpad. Mislim, da sc morajo zato v okviru nuklearke poiskati možnosti za trajnejše skladiščenje, kar pa še ne pomeni, da nc bi mogli vzporedno nadaljevati z raziskavo tehnik in lokacij za odlaganje,” je novinarjem izjavil minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek, ki sc je prejšnji petek mudil pri strankarskih kolegih v občini Brežice.
Odpreti brežiška evropska vrata
Minister Miha Jazbinšek o poseganju v prostor na območju občine Brežice - Država mora spoznati vrednost Obrežja, ob Sežani najpomembnejše obmejne točke
MOKRICE - Brežice so konec preteklega tedna vendarle dočakale obisk ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinška. Odzval se je povabilu občinske organizacije LDS, ki mu je ob pomoči direktorja brežiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje Dušana Blatnika predstavila problematiko poseganja v prostor na območju občine.
Minister je skupaj s predsednikom ster. Poudaril je, da sc bo tudi sam
OO LDS Veljkom Jukičem, Dušanom Blatnikom, brežiškim poslancem v državnem zboru Marjanom Šetincem in z direktorjem republiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje Jožetom Novakom obiskal mejni prehod Obrežje in bivši Tehnično remontni zavod oz. današnjo Gospodarsko cono Slovenska vas. Brežičani so gostom predstavili, kaj vse sc je na tem prostoru dogajalo v zadnjih dveh letih, odkar je tu meja, ki je občini predvsem veliko vzela, zato je razumljivo, da si prizadeva od nje tudi nekaj iztržiti. Medtem ko je minister Jazbinšek odgovarjal na vprašanja novinarjev, sta si Blatnik in Novak ogledala še železniški mednarodni prehod v Dobovi.
Jazbinšek je ocenil, da je Obrežje skupaj s Sežano najpomembnejša obmejna točka Slovenije, ker poteka tu edina generalna evropska cestna povezava (E-70), medtem ko so vse ostale slovenske ceste nižjega ranga. “Cesta Trst - Zagreb ni le pot na Balkan, ampak je pomembna paralela štajerski smeri, ki se zdaj kar malo preveč poudatja. Država mora priti do spoznanja o vrednosti te točke, ki je za zdaj zanjo le en prehod več. Brežiška evropska vrata je treba spremeniti v programsko in estetsko vstopno točko, zato začasne rešitve tu nc prinašajo nič,” je dejal mini-
1JC
zavzel, da bi občina in država skupaj nemudoma razpisali natečaj za programsko in arhitektonsko rešitev tega prehoda in obmejne gospodarske ploščadi. S pomočjo natečaja naj bi tudi evidentirali bodoče investitorje in med mnogimi kandidati izbrali res samo najboljše.
Minister Jazbinšek in direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje Jože Novak sta tudi omenjala regionalno delavnico, ki naj bi v Posavju začela z delom jeseni in bi regiji poleg načrtov razvoja dala predvsem identi-
teto. Minister nc vidi nobenega razloga, da Brežičani nc bi tržili gospodarske cone v Slovenski vasi. Občina bi po njegovem morala ustanoviti poseben konzorcij, nc pa da sc zaletava v državo tam, k|cr ne more uspeti. Dejal je, da zakon še vedno ščiti vse prvovrstne kmetijske površine, zato bi ga bilo treba spremenili tako, da bi dovoljeval izredne posege. O težavah brežiške občine pri poseganju v prostor in pri dogovarjanju z državo je bilo veliko govora tudi na neformalnem klepetu ob večerji v mokriškem gradu, kjer sta sc gostom iz Ljubljane pridružila še predsednik skujkčinc občine Teodor Oršanič in predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik.
B. DUŠIČ-GORNIK
NK VE( LE EDEN OD PREHODOV? - Minister Miha Jazbinšek je v Brežicah dejal, da mora država čimprej spoznati vrednost Obrežja kot ene najpomembnejših točk slovenske meje. Na sliki poleg ministra Jazbinška še direktorja Zavodov za prostorsko načrtovanje: brežiškega Dušan Blatnik in republiškega Jože Novak. (Foto: B. D.-G.)
PRODAJNA RAZSTAVA - Poslanka Vida Cadonič-Speličin novomeški župan Franci Koncilija si ogledujeta razstavljene izdelke varovancev vzgojno-varstvenega centra Smiliel. Razstava bo odprta dva tedna, izkupiček od prodaje izdelkov pa je namenjen centru. (Foto: MiM)
Mladi z besedo in pesmijo
Literamo-glasbeni večer na dvorišču novomeške proštije in prodajna razstava - Izkupiček za novomeško porodnišnico
kultura
iti
izobra-
ževanje
Dermastja v Fotogaleriji
Razstava modne fotografije ljubljanskega ustvarjalca
NOVO MESTO - V Fotogaleriji Vista 21 na Prešernovem trgu so v petek, 2. julija, po daljšem mirovanju obudili svojo razstavno dejavnost z odprtjem razstave modne fografijc Janka Dermastje, fotografskega ustvarjalca mlajše generacije iz Ljubljane, ki sc s to razstavo prvič predstavlja novomeškim ljubiteljem fotografije. Razstavlja kolekcijo čmo-bclih in barvnih fotografij, ki so nastale v obdobju zadnjih dveh let. Otvoritev je popestril nastop saksofonista Huga Šekoranje.
Janko Dermastja je samostojen kulturni delavec, njegove fotografije pa dobro poznajo predvsem tisti, ki prebirajo revijo Ars vivendi, ki je začela izhajati 1986. leta. Od tedaj sc Dermastja, ki se s fotografijo sicer ukvarja že več kot 15 let, intenzivneje posveča tako imenovani modni fotografiji. Kot sam pravi, ne gre za umetniško fotografijo, a tudi ne za povsem komercialno, pač pa za modno fotografijo z nadihom artizma.
MiM
NOVO MESTO - Na dvorišču novomeške proštije, ki se vse bolj potrjuje kot lep in primeren prostor za poletne kulturne prireditve, so v petek, 2. julija, zvečer mladi krščanski demokrati v sodelovanju z letos ustanovljenim Društvom novomeških študentov in ob podpori poslanke Vide Čadonič-Špclič pripravili glas-bcno-litcrami večer Mladi za jutri, po prireditvi pa je novomeški župan Franci Kocilija v pritličnih prostorih proštije odprl prodajno razstavo del varovancev vzgojno-varstvenega centra Šmihel.
Mladi iz dolenjske metropole so s prireditvijo prispevali svoj delež k počastitvi 500-lctnice ustanovitve Kolcgiatncga kapitlja v Novem mestu. Vendar niso ostali le pri tem, ampak so prireditvi dali human poudarek. Dobiček od vstopnine in ostalih dohodkov, ki znaša okrog 80.000 tolarjev, so namenili gradnji novomeške porodnišnice, medtem ko je dohodek od prodanih izdelkov z razstave šel šmihclskemu vzgojno-varstvenemu centru.
Prireditve seje udeležilo lepo število ljudi, ki so tako pokazali svojo pripravljenost podpreti humani namen večera, obiskovalci so odkupili tudi 22 razstavljenih izdelkov, vsi pa so bili deležni sproščenega kulturnega užitka, ko so prisluhnili mladim literatom: Vesni Bučar, Samirju Sarajliču, Petri Škerlj in Smiljanu Trobišu, kitarski spremljavi Marjana Pirnarja, petju okteta Adoramus, instrumentalnemu duu Petra in Branko, vokalno-instrumentalni skupini Copacabana in ansamblu Županova torta. Dodatna mikavnost in paša za oči je bila projekcija diapozitivov z novomeškimi motivi Matjaža Mehleta, ki je tekla nekoliko manj opaženo ves čas programa.
Mladi krščanski demokrati in Društvo novomeških študentov so s to svojo prvo prireditvijo pokazali, da znajo pripraviti prijeten večer. Kot pravi predsednik DNŠ Gregor Macc-doni, pa ne bodo ostali le pri tej.
M. MARKELJ
Domovina spodbuja ustvaijalnost
Slikarska kolonija ob “Srečanju” je minila v zelo delovnem vzdušju - “Bili so pravi garači,” pravi mentor prof. Milan Butina o letošnjih udeležencih
IX)LENJSKE TOPLICE - V petek zvečer je bila v zdraviliški restavraciji odprta razstava umetniških del, nastalih na tradicionalni slikarski koloniji, ki spremlja vsakoletno prireditev Srečanje v moji deželi.
Kolonije se je pod vodstvom prof. Milana Butine udeležilo osem likovnih ustvarjalcev, predvsem izseljencev in zamejcev, in en domačin.
Slovesno otvoritev razstave je popestril citrar Jure Marjetic.
Navzočim umetnikom in gostom sta na otvoritvi spregovorila novomeški župan Franci Koncilija in
Pogled v delavnico
V improviziranem ateljeju Zdravilišča Dolenjske Toplice je vse dni vladalo delovno vzdušje. Slovenski umetniki z vseh koncev sveta so skupaj delali, izmenjavali izkuši\jc in se izpopolnjevali.
Akademski slikar Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic (levo) in Jože Stražar (desno) se posvetujeta nad Stražarjevim reliefom “Ples duhov".
Štefka Jakovac iz Avstralije: "Srečna sem, da sem po dvajsetih letih spet obiskala domovino. Delo v koloniji me je obogatilo. "
predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Mirko Jurak, o delu kolonije, umetnikih in njihovih razstavljenih delih pa je povedal več prof. Milan Butina. Pohvalil je delovno vzdušje v koloniji in udeležence označil za prave garače, saj so v atelje spremenjeno sejno sobo zdravilišča prihajali že zgodaj zjutraj in nekateri ostajali še pozno v noč. Tako je v manj kot v enem tednu nastalo veliko število likovnih del, katerih izbor je bil prikazan na razstavi.Najprcj seje ustavil pri platnih Erike Marije Bajuk iz ZDA. Nanje je ujela tesnobne vtise čakanja in človekovo izgubljenost pred papirnato birokracijo, pa tudi svetle občutke ob bivanju v Dolenjskih Toplicah in zvonejnju v tamkajšnjem zvoniku cerkve sv. Ane. Veselje nad ponovnim srečanjem z domovino je izrazila naivna slikarka Štefka Jakovac iz Avstralije, vpliv romanske arhitekture, a nežnega, čustvenega kolorita pa je s svojim delom prispevala Tcresa Lcndaro iz Benečije, sicer povratnica iz Argentine. Gary Bukovnik iz San Francisca v ZDA je izrazil svoja občutja s šopkom kalifornijskega maka, presajenega v slovensko pokrajino, Pavel Pctričič iz Benečije pa odnos do tradicije,
UMETNINAM NA POT - Mentor prof. Milan Butina je na otvoritvi razstave del slikarske kolonije “Srečanja" predstavil umetnike in njihova dela.
ki jo na njegovih slikah predstavljajo stare skrinje. Nekoliko sta se od ostalih po tehniki izražanja oddaljila Jože Stražar iz Švedske s svojimi reliefi, izvedenimi iz kranjskih plemiških grbov, in Diego Gomez, povratnik iz Argentine, ki je razstavil barvne fotografije, močne povečave detajlov, ki jih sicer vsak dan videvamo, pa ne vidimo. Dela Jožeta Kumra, domačina, seveda ni potrebno posebej predstavljati. Nastopil je z dvema barvno izrazitima, skoraj abstraktnima platnoma, a z vendar sluteno figuraliko.
T. JAKŠE
Samorastniki so zvesti
26. likovni tabor pod streho - Kako naprej?
TREBNJE - Trebanjci so tudi letošnji, po vrsti 26. likovni tabor uspešno zaključili, čeprav je nekaj časa kazalo, da bo ta zanimiva prireditev shirala. Za financiranje je tokrat še poskrbela občina, a bo treba v prihodnje poiskati nove vire, saj se bodo stvari z uvedbo nove lokalne samouprave zapletle.
“Jeseni se bomo morali odločiti, kako naprej, saj samo s preživetjem Tabora nihče ne more biti zadovoljen. Z junijsko vojno in novimi razmerami na Balkanu so sc stvari spremenile. Čeprav v okrnjenem obsegu, nam ic uspelo obdržati tradicijo živo, zdaj pa jo bomo morali bolj agresivno širiti. Konec koncev je naš tabor edini tovrstni v Sloveniji, prav tako pa je edina te vrste tudi zbirka, ki z njim nastaja. Mislim, da bomo za nadaljnje financiranje poskrbeli z ustanovitvijo posebnega konzorcija, računamo pa tudi na
normalizacijo odnosov v sosedščini, od koder je svoj čas prihajalo veliko udeležencev,” pravi predsednik organizacijskega odbora Janez Gart-nar.
Letošnjega Tabora, ki je trajal od 25. junija do 2. julija, se je od enajstih povabljenih udeležilo deset ustvarjalcev iz Češke, Hrvaške in Slovenije: Jan Hruška, Pctar Grgcl, Zdenko Grgcljac, Patar Petrovič, Bruno Pala-din, Darja Lobnikar - Lovak, Nataša Prcstor, Irena Polanec, Sandi Leskovec in Stane Novak. Italijanske pred stavnice ni bilo, kar je verjetno posledica bližine Balkana.
Otvoritev je bila v okviru “Trebanjskega koša”, prireditelj pa je za udeležence pripravil tudi en piknik v naravi ter intimno zaključno prireditev na Odrgi. Vsi skupaj so si ogledali tudi galerijo in atelje Sandija Leskovca na Mimi, kjer so preživeli prijeten večer.	j j
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 8. VII.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.15 TELETEKST 10.0» VIDEO STRANI
10.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.20	TEDENSKI IZBOR
11.20 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI
12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 22/52 12.30 VIDEOMEH
13.00	POROČILA
17.30	OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV
18.00	DNEVNIK 1
18.10	HČERI MORJA, dokum. oddaja
18.50	ŽE VESTE?
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 TV NOCOJ
20.10	ŽARIŠČE
20.40 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz., 5/13
21.30	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	SOVA
2250 NOVOPEČENI PRINC Z BEL-AIRA, 4. epizoda amer. naniz.
23.15 TISTO, amer. nadalj., 3/4
SLOVENIJA 2
14.45	- 22.25 Teletekst
15.00	Video strani - 15.10 SP v kajaku in kanuju -16.40 Tedenski izbor: Ledeno poletje (franc, film);
18.15	Sova (ponovitev): V športnem duhu (amer. naniz., 14/15); 18.40 Tisto (amer. nadalj., 2/4) -
19.20	TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -
20.00	Poslovna borza - 20.35 Ljubljanska arhitekturna šola in njeni uspehi (ponovitev) ■ 21.15 Umetniški večer: Ob 100-letnici rojstva Miroslava Krleže: Balade Petriče Kerempuha
PETEK, 9. VII.
SLOVENIJA 1
9.15 - 1.15 TELETEKST
9.30	VIDEO STRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR
9.45 MAJHEN JE POPER, madž igrana serija, 1/3
10.20 LEGENDA 0 LYLAH CLARE, amer. film
12.25	ŽE VESTE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
16.35	OSMI DAN, ponovitev
17.25 ZMIGAJ SE, športna oddaja za mlade
18.00	DNEVNIK 1
18.10	ZNANOST, ponovitev 24. oddaje
18.35	ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	ZADNJA VOŽNJA, amer. rdm
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA
22.40 TISTO, zadnji del amer. nadalj.
23.25	CIKLUS FILMOV CLAUDA CHAB-ROLA - MASKE, franc, film
SLOVENIJA 2
1355 - 23.25 Teletekst
14.10	SP v kajaku in kanuju (posnetek in prenos) • 17.10 Tedenski izbor: Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 5/13); 18.00 Sova (ponovitev) -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -
20.10	Tisočletje (amer. dok. serija, 1/10) - 21.10 Večerni gost: Ivo Štrakl - 21.50 Koncert ob 350-letnici rojstva A. Tarsie
SOBOTA, 10. VII.
SLOVENIJA 1
9.45 - 1.20 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR:
10.30 RADOVEDNI TAČEK
10.45	OSCAR JUNIOR
1050 SNORČKI. amer. risana naniz., 1/11 11.15 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 2/26
11.40 ZMIGAJ SE, športna oddaja za mlade 12.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA
13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK
13.45	VEČERNI GOST: IVO ŠTRAKL 16.25 ZADNJA VOŽNJA, ponovitev amer. filma
18.00	DNEVNIK 1
Slovenščina?
Nerazumljivi katalogi
Razvoj podjetništva in imena ne kažejo, da silimo v Evropo na ta način, da iz Evrope prinašamo tuja imena, ki naj bi ponazarjala kvalitetno ponudbo blaga je pa pogosto to blago tretjerazredno, namenjeno neukemu balkanskemu kupcu.
Te dni prihaja med potrošnike slikovno privlačen katalog podjetja Kastncr&Ohlcr iz Maribora - prav ste prebrali, iz Maribora - ki najbrž ni namenjen enodnevni uprorabi, vendar je v njem slovenščina pravo skrpucalo. Samo nekaj primerov: Zsvczdica zaspanca, nov način, vetlo vijolična, rožnata, isponitc naročitio, itd. Izdajatelji sc za pravopisne napake opravičujejo. Za kupljeno blago dajejo petletno garancijo, če pa upoštevamo pravo norčevanje iz slovenščine, potem tudi vsem drugim hvalarn ne gre verjeti.
A. KOŠMERL
18.10	TEKMA S KLIMO, igrani film
18.35 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. poliudnoznan. serija, 10/25
19.00	RISANKA
19.14 ŽREBANJE 3 z 3
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	UTRIP 7011) KR17KRA7
21*35 KOPER: MELODIJE MORJA IN SONCA
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.20	MELODIJE MORJA IN SONCA, nadaljevanje prenosa
23.40	SOVA:
TAJNA ORGANIZACIJA, I. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
14.45 • 22.55 Teletekst
15.00	Video strani - 15.15 Tedenski izbor: Trio Orlando; 16.05 Sova (ponovitev): Tisto (zadnji del amer. nadalj.); 16.50 Ciklus filmov Clauda Chab-rola: Maske (franc, film) - 18.30 Športni film -
19.20	TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -20.10 Studio City - 21.10 Cincinnati Kid (amer. film)
NEDELJA, 11. VII.
SLOVENIJA 1
8.15 - 0.25 TELETEKST
8.30	VIDEO STRANI
8.45	OTROŠKI PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev
9.35 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 18/26
10.00 MODRI BISER ROVINJA, zabavnoglasbena prireditev
11.00	20. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL MA-RELA
13.00	POROČILA
13.05	CHARLIE IN MARIA, švedski film
15.30	TISOČLETJE ponovitev amer. dok. serija, 1/10
16.30	ČRNO ZLATO, amer. film
18.00	DNEVNIK 1
18.10	SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz., 4/11
19.10	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDELJSKIH 60
21.30	NA POTI Z DR. STINGLOM, 11/12
22.05	DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA
LJUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadalj., 2/13
TAJNA ORGANIZACIJA, 2. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
7.45	- 1.00 Teletekst
Opomba: 14.50 F-l; 17.30 GP v atletiki
8.00	Video strani - 8.10 Velika pričakovanja (angl. nadalj., 4/6); 12.20 Tedenski izbor Ona + on;
13.20	Sova (ponovitev): Tajna organizacija (I. epizoda) - 14.50 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 Henrik Vlil. in njegovih šest žena (angl. film) -22.30 Športni pregled
PONEDELJEK, 12. VII.
SLOVENIJA 1
10.45 - 0.10 TELETEKST
11.00	VIDEO STRANI
11.20	TEDENSKI IZBOR
1120 MAJHEN JE POPER, madž. igrana serija, 2/3
12.00 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. poljud-noznan. serija, 10/25
12.30 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI
13.00	POROČILA
13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN ŠPORTNI PREGLED
17.20	OTROŠKI PROGRAM
18.00	DNEVNIK 1
18.10	DOBER DAN, KOROŠKA 18.40 UNIVERZITETNI RAZGLEDI
19.10	RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	MEDNARODNA OBZORJA: ANDORA 20.55 OMIZJE
2215 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
SO LETA MINILA, angl. naniz., 6/13 TAJNA ORGANIZACIJA, 3. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
14.45	- 23.00 Teletekst
15.00	Video strani - 15.25 Tedenski izbor: Forum, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60, Obzorja duha (ponovitve) -17.40 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj., 2/13); 18.30 Tajna organizacija (2. epizoda amer. naniz.) - 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Alenka Goljcvšček: Dopust (TV igra) -
21.45	Po sledeh napredka - 22.15 Pro ct contra -
23.00	Brane Rončel izza odra
TOREK, 13. VII.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.10 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.10	TEDENSKI IZBOR
10.10 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
10.15	MAJHEN JE POPER, 3/3
10.45	4 i 4
11.15	PO SLEDEH NAPREDKA
11.45	DOPUST, TV igra
13.00	POROČILA
15.45	TEDENSKI IZBOR
15.45	MELODIJE MORJA IN SONCA 17.00 SEDMA STEZA
17.20 OTROŠKI PROGRAM
HUCKLEBERRY FINN, 19/26 OSCAR JUNIOR
18.00	DNEVNIK 1
18.10	MOSTOVI
18.40	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE PRISLUHNIMO TIŠINI
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.45	MAGIJA IN MODA
21.40	KRONIKA, kanadska dok. serija, 12/12 2215 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2245 SOVA
ALO, ALO, angl. naniz., 19. epizoda TAJNA ORGANIZACIJA, 4. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
16.15 - 23.15 Teletekst
16.30	Video strani -16.50 Tedenski izbor. Mednarodna obzorja: Andora; Ljudje in zemlja - 18.00 Sova (ponovitev): So leta minila (angl. naniz., 6/ 13); 18.30 Tajna organizacija (3. epizoda amer. naniz.) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Osmi dan - 21.50 Videošpon - 22.30 Svet poroča
SREDA, 14. VII.
SLOVENIJA 1
10.15	- 0.05 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR
10.50 LEGENDE SVETA, 1/9 11.20 VIDEOŠPON
12.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 11/12
13.00	POROČILA
13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev
17.00	MICHELANGELOVA POMLAD, kopro-dukcijska nadalj., 3/5
18.00	DNEVNIK 1
18.10	SVET POROČA
18.45	ANALITIČNA MEHANIKA, amer. izobraž. serija, 23/52
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA
VETRU NAVKIJUB, amer-liucmburški film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
V ŠPORTNEM DUHU, amer. naniz., 15/15 TAJNA ORGANIZACIJA, 5. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
14.15	- 2250 Teletekst
14.30	Video strani -15.05 Tedenski izbor: Magija in moda; 16.05 Omizje - 17.20 Sova (ponovitev): Alo, alo; 17.50 Tajna organizacija (4. epizoda amer. naniz.) -18.30 Otroški program - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 21.10 Tisti čas (ponovitev)
GLASm JE
ttV&MMM
Poletne oddaje Glasba je življenje bom skušala narediti čimbolj sproščene, vesele, lahkotne. V soboto bom gostila Bcnča in Toma, že dolga leta priznana slovenska glasbenika na področju zabavne glasbe. Benč je bil nazadnje član ansambla Nočna kronika, Tom pa Gu-gu-ja, zdaj pa sc v glavnem predstavljata kot duo Benč in Tom.
Za tako zasedbo sta sc odločila, ker je bil to zanju nov izziv - dve kitari in dva vokala. Izkazalo sc je kot uspešno, saj veliko nastopata. Sodita tudi v ekipo glasbenih prijateljev, ki so sc poimenovali 7 veličastnih.
Benča sem vprašala, kakšen trio bi bil Tom, Benč in Zlatko Dobrič. Benč: “Perfekten, samo ne vem, kaj bi med nama počel Tom, ki
ima še toliko las.”
Na nekoliko predrzno vprašanji na čigavem pogrebu bi rada igr; la, je Tom takoj odvrnil, da n svojem, Benč pa pravi, da s najboljše “tezge”, kar sc denarj tiče, prav na pogrebih in da bi veseljem “vlctel” v tak band.
Nagradna igra v sobotni oddaj Glasba je življenje bo v zvezi novim valom svežine. Gre za nov« brezalkoholno pijačo Pivovarni Union - sola cola in sola orange V vsaki oddaji Glasba je življenj« bomo podelili deset majic sola ir uro soia, v jeseni pa bo žrebanj« za glavno nagrado - potovanje Kam? Spremljajte naše oddaje! Čav čav.
Simona ILC
8
DOLENJSKI LIST

W£aAJ

~i V* fe «
O -I
ute»aš.

\
o I
.	i'"1*^**	'	..;


27
INfo-vo mesto, 8- julij 1993
Stoletja so ljudje videvali čudne luči in oblike na nebu. Izročilo je polno pripovedk o teh, ljudem nerazumljivih pojavih. Konec prejšnjega meseca se je tudi na nebu nad Dolenjsko pojavil skrivnostni neznani leteči predmet.
Neznani leteči predmeti (NLP) v Sloveniji niso redkost. Letos januarja je več ljudi opazovalo razsvetljen, piramidasti hiši podoben predmet, ki je spreminjal barve in se bliskovito premikal nad Krimom. Istega meseca je neka ženska opazila močno trepetajočo svetlobo nad Rožnikom. Prav tam se je pojav ponovil še letošnjega aprila, ko so opazovali sivo gmoto s svetlečimi lučmi. Lanskega novembra je dvanajstletnik opazil svetlečo kroglo nad Dobenim, leto poprej pa so opazili skupine fosforno zelenih luči na nočnem nebu. Kaj pa Dolenjska? Sc jo NLP izogibajo? Ne. Tudi pri nas so se pojavili.
Rahlo oblačna noč od sobote na nedeljo, 12. junija, bo mnogim Dolenjcem, ki med 1. in 3. uro niso spali in so gledali v nebo še dolgo “kljuvala” možgane, saj si tega, kar so videli, ne znajo razložiti drugače, kot da so bili na delu NLP. V Dolenjskem listu smo že v 24. številki pod naslovom “NLP nad Paho” objavili pričevanje Toneta Kraševca iz Jelš pri Otočcu in o njegovem srečanju z “ovalno pahljačo s svetlečimi polji”. Na koncu prispevka smo zaprosili vse tiste, ki so to noč spremljali ta pojav, naj pokličejo na uredništvo. Ze v četrtek zvečer so se javili prvi očividci, ki tisto junijsko noč niso spali in so videli nenavadni pojav. Zanimivo je, da se njihova poročila med seboj ujemajo, pa čeprav so dogajanje opazovali na različnih krajih, od Mirne Peči, Mačkovca in Šmarjete do Trebelnega in Senovega.
S pričevanjem Toneta Kraševca sta se povsem strinjala Slavica Budna iz Dovškega pri Senovem in Jože Povšič iz Crešnjic pri Trebelnem. Slednji je pojav opazoval v družbi treh sosedov in vsi so si bili edini, da je z bližnjim transformatorjem nekaj narobe. Ko se je pričela strnjena svetloba premikati kot “jata ptic”, so možakarji menili, da gre najbrž za NLP.
Žareča polkrogla
27-letni strojni inženir Jože Muhič iz Viher pri Mirni Peči seje s skrivnostnim NLP srečal ze pred mesecem dni. Bila je sobota, ko se je vračal približno ob drugi uri s ponočevanja s prijatelji. Parkiral je avto na poti do hiše, ko mu je mimo oči prišla nekakšna meglica. “Najprej sem mislil, da je z mano kaj narobe in da sc mi vse skupaj samo dozdeva. Pogledal sem v dolino in videl, da se nekaj zelo razsvetljenega premika in sc vrti okoli svoje
osi. Ko sem umaknil pogled, sem se znašel v popolni temi.”
Svoje doživetje je opisal domačim, vendar so ti menili, da se človeku po krokanju pač lahko marsikaj prikaže.
V soboto, 12. aprila, natanko po mesecu dni se je Jože spet vračal z zabave. Ppgledal je v nebo in spet videl enak pojav. Žareča polkrogla je letala z enega konca na drugi
in nazaj. Tokrat ie potrkal na okno in zbudil očeta in mater, ki sta pojav videla na lastne oči. “Imela je obliko odsekane nogometne žoge, sestavljene iz belih in črnih polj. Bela polja so bila okna in skoznje so svetili snopi svetlobe. Prav zaradi svetlobe se ni dalo razločiti, kako velik je predmet, vsekakor pa je s svetlobo vred zasedel pol doline. Gibal se je hitro in se vrtel okoli svoje osi. Ko je spremenil smer, se je pričel vrteti v obratno smer. Res škoda, da nisem imel fotoaparata ali videokamere, da bi stvar posnel. Odpravil sem se spat, predno je izginil,” pripoveduje Jože Muhič.
Na nogah je bilo pol Šmarjete
Čeprav NLP najpogostje videvajo med 21. uro in 22.30, je dolenjski NLP za svoje potovanje izbral uro strahov, zato ni čudno, da so ga opazovali predvsem ponočnjaki. Med njimi je bil tudi Ivan Gazvoda iz Gorenje vasi pri Šmarjeti, ki sc je ob tej uri vrnil domov skupaj s prijatelji. Pri poslavljanju so se za hip ozrli v nebo in videli, da je nekaj narobe. Čudna premikajoča se svetloba jih je sprva prestrašila, kasneje so ob pojavu pričeli zbijati šale. Da bi jim bolj verjeli, so zbudil) sosede. Najprej Ivana Draba, Prešeren iz Šmarjete je v Gorenjo vas pripeljal poln avto ljudi, zbudili so Nikoličeve, zbudila se je vsa vas.
“Na nebu je bil pravi svetlobni šov. Videlo se je kot ogledalca v disko klubu. Luči so se vrtele, svetloba pa se je gibala od leve proti desni in nazaj. Vse skupaj se je vrtelo še okoli svoje osi. Izginilo je za hip in se čez nekaj sekund spet prikazalo na nebu,” pripoveduje Andrej Nikolič iz Gorenje vasi in dodaja: “Sprva smo ugibali, če svetloba morda ne prihaja iz diska Gabrijele pri Krmelju, pa smo to možnost kmalu izključili, saj se je eden od, naših gledalcev odpeljal na drug hrib nad Šmarjeto in videl enako.”
Andrej Nikolič je nenavadno svetlobo tudi fotografiral, vendar na razvitem filmu ni videti ničesar. Ivan Gazvoda je zavrtel tudi številko Centra za obveščanje. Oglasil se je dežurni in mu na poročanje odgovoril dobesedno tako:”Gospod Gazvoda, če se vam vrti, pojdite spat!”.
Šmarječani so ubogali in še predno se je žareča krogla dokončno poslovila, so odšli v svoje postelje.
Je NLP pristal v Radulji?
Waissova hiša v Radulji je čisto na koncu vasi, na samem. Ponoči so domači pozorni na vsak šum in tako je bilo tudi tisto junijsko soboto. “Žena je slišala, da sc je pred nišo ustavil avto. Zbali smo se za kokoši in žena je rekla, naj prižgem luč na hodniku, da se bodo tatovi prestrašili. Ubogal sem jo, stopil na hodnik in tedaj skozi steklo na vratih zagledal čudno svetlobo le nekaj deset metrov
stran od hiše,” še danes rahlo prestrašen pripoveduje Alojz Waisss, prodajalec na Petrolovi črpalki na Otočcu. V naslednjih minutah so iz hiše prišle tudi hčerki in žena. Ura je bila že blizu pol tretje zjutraj in rahlo je deževalo.
“Kaj takšnega tudi v sanjah še nismo videli. Meter naa zemljo se je ustavila svetleča polkrogla z veliko lučmi. Jasno se je videlo okna. Vrtelo sc je vse skupaj in še vsako okno posebej. Žareči predmet je vsake toliko časa izginil in se spet vrnil na isto mesto. Lahko bi ga prijel. Opazovali smo deset minut, zatem je izginil. Ura je bila dve in petintrideset minut.”
Več kot 50 metrov v premeru
Za konec zgodb in doživetij z NLP nad Dolenjsko še pričevanje Toneta Lovšina, varnostnega inženirja v novomeškem PTT. Tudi on je v družbi z ženo in hčerko Simono tisto sobotno noč opazoval nenavaden pojav na nebu, vendar je stvar videl z bolj strokovnimi očmi kot drugi očividci. Lovšin je namreč dobro podkovan v znanju letalstva, saj je bil dobrih 20 let športni pilot, več deset ur pa je preživel tudi v letalih nekdanje jugoslovanske armade kot pilot v rezervi. Še več, skrivnosti NLP ga že dolgo zanimajo. Ob našem obisku je iz predalov mize potegnil risbe, natančne zemljevide in ostalo literaturo o NLP.
“Ob enih zjutraj smo se vračali z zabave na Otočcu,” pripoveduje. “Hči Simona je na
-	V povprečju je videnj NLP vsak dan okrog 40. V zadnjih treh desetletjih je NLP videlo več kot 100.000 ljudi.
-	Prvo poročilo o videnju NLP je staro več kot 700 let. O ladji nenavadnih barv, ki so jo opazovali 1. januarja 1254, poročajo angleški menihi iz St. Albansa.
-	Med najbolj znanimi dogodki je “washingtonska invazija”, ki so jo opazovali številni prebivalci VVashing-tona od 19. do 26. julija 1952. Pet luči je ure in ure preletavalo poslopje Bele hiše in okoliško pokrajino. Vojska je poslala v zrak dva lovca prestreznika, vendar nista ničesar odkrila. Pilot trejega lovca pa je sporočil, da se bliža roju velikih modrih in belih luči. Ko je priletel vanj, so luči okoli njega sklenile obroč za 15 sekund, nakar so se oddaljile.
-	NLP, ki so se pojavili v Angliji 13. avgusta 1956, so zaznali tudi radarji. Izmerili so jim hitrost več kot 8000 km na uro.
200-letnica rojstva Josefa Ressla
□somi [JKTOaRmŠ maM 4K
Največji izum, ki je nastal od začetnih zamisli do praktične uporabnosti večidel na slovenskih tleh, je ladijski vijak Njegov izumitelj je pri nas dobro znani in slavni mož Josef Ressel, ki mu je zibelka stekla pred natanko 200 leti
:sM
Simona in Tone Lovšin
Ressel je pravi Srcdnjeevropejec, bi lahko rekli, saj si ga danes za svojega lastijo tako Nemci kot Avstrijci, tako Čehi kot Slovenci pa še Hrvatje in Italijani povrhu. Taka je pač usoda velikih mož, ki so živeli in delovali v nekdanji habsburški monarhiji: rodili so se na enem kraju velike države, deloval] pa na drugem. Po kraju rojstva je Ressel Čeh, po očetovi liniji je nemškega rodu, po državljanstvu Avstrijec, po krajih njegovega prebivanja in delovanja ga imajo za svojega Hrvati in Italijani in seveda tudi Slovenci, saj je največji del svojega življenja preživel na slovenskem etničnem ozemlju, slovenska zemlja pa mu je na koncu dala tudi zadnje počivališče.
Josef Ressel se je rodil 26. junija 1793 v Chrudimu na Češkem. Po opravljeni gimnaziji se je vpisal v topničarsko šolo, vendar je zaradi slabega zdravja tri leta kasneje šolo zapustil in šel študirat naravoslovne, tehnične, gospodarske in pravne predmete, nato pa še gozdarstvo na dunajsko univerzo. Prvo službo
je dobil leta 1817 na Dolenjskem, in sicer v Pleterjah, kjer je imel na skrbi tamkajšnje samostanske gozdove. Tri leta je mladi Ressel hodil po gorjanskih gozdovih, živel v družbi z dolenjsko gospodo in imel vsakdanje stike tudi z navadnim dolenjskim človekom. Na mirnem toku Krke je mladi gozdar, ki mu je v glavi kar vrvelo najrazličnejših zamisli in novotarij, preskušal tudi posebno napravo - ladijski vijak, ki naj bi prinesel v plovbo pogonsko revolucijo. Vijak je bil njegova tiha ljubezen, ki se ii ie posvečal že od študentovskih let, in razvijal je naprej zamisel, ki se je v osnovi zaiskrila že tisočletja in stoletja poprej v glavi genialnih mož, med drugim sta o vijaku i Vinc’
razmišljala Arhimed in Leonardo da ;ovih
Kdo bi vedel, ali se ni prav ob bregov spokojne zelene Krke ali na njenih vodah mladem Resslu utrnila ključna misel za izdelavo ladijskega vijaka, po katerem je kasneje postal slaven po vsem svetu. Kakor koli že,
Dolenjsko je zapustil leta 1820, ko je odpotoval v Trst.
Vse do leta 1848 je služboval v Trstu, občasno pa v Ljubljani, po Krasu, na Goriškem, v Istri in Benetkah. Leta 1848 se je za stalno naselil v Trstu, kjer se je kot lesni strokovnjak zaposlil pri mornarici. Umrl je nepričakovano 9. oktobra 1857 za tifusom mea obiskom v Ljubljani. Pokopali so ga na Navju.
Resslovo strokovno in izumiteljsko delo je sicer izredno obsežno, ocenjuje publicist Sandi Sitar v svoji knjigi Sto slovenskih znanstvenikov, kjer je ustrezno pozornost posvetil tudi Resslu. Kot gozdar je Ressel po Sloveniji in Istri uvajal napredno gospodarjenje, prizadeval si je za pogozdovanje Krasa, ukvarjal sc je z izboljšavami tal, načrtoval obsežna izsuševalna dela okoli Benetk in celo razmišljal, kako bi z namakanjem naredil egiptovske puščave plodne, poskušal je izboljšati parni stroj m ga usposobiti za vodni, železniški m cestni promet, med mnogimi Rcsslevimi patenti pa sta tudi kroglični in valjčni ležaj. Vse to kaže, daje Ressel iznajditeljsko posegal praktično na vsa področja tedanje tehnike,
Očividca: Alojz Waiss in Andrej Nikolič
stari cesti med Lešnico in Mačkovcem skozi okno avtomobila opazila čudno svetlobo. Ustavili smo. Najprej smo pomislili, da imajo v Krkinem hramu na Trški gori kakšno zabavo ter si svetijo z močnimi reflektorji. Vzel sem daljnogled in videl, da gre za telo elipsaste oblike z velikim številom oken, skozi katere je sijala svetloba. Predmet na nebu sc je vrtel okoli svoje osi in potoval sem ter tja. Štel sem sekunde in potem doma izračunal hitrost NLP. Z desne proti levi je potoval s priblično hitrostjo 1080 km na uro. Ob primerjavi z velikostjo objektov na tleh sem izračunal, da je telo imelo v premeru več kot 50 metrov, višina nad tlemi pa je bila med 100 in 200 pietri. Med gibanjem se je telo spreminjate. Se danes sem pod vtisom tega srečanja z NLP.”
Lovšin je prepričan, da so vsi očividci videli le pogonski del NLP, medtem ko naj bi bili upravljalci, karkoli že so bili, znotraj žareče krogle v mirujočem modulu.
Kaj se je pokazalo na nebu nad Dolenjsko? Na to vprašanje bo morala prej ali slej odgovoriti znanost. Strokovnjaki sc za zdaj ogibajo te teme, saj so NLP preveč skrivnostni. Tako se kopičijo predvsem poročila o njihovih videnjih m bližnjih srečanjih z njimi.
JANEZ PAVLIN
vendar kljub vsemu temu dandanes Ressla poznamo prevsem kot izumitelja ladijskega vijaka. To je bil njegov najveeji dosežek.
V tistem času se je s to zamislijo ukvarjalo več izumiteljev, prvenstvo pri razvoju do praktične uporabnosti in preskusa vijaka pa gre prav Resslu. Z vijakom se je ukvarjal ze v študentovskih letih, ko je načrtoval zračni vijak za pogon balonov. To zamisel je do patenta kasneje razvil Resslov sin Heinrich. Kot vodno gonilo je vijak preskušal na Krki, v Ljubljanici in istrski Mirni. Prvo javno predstavitev je njegov ladijski vijak doživel na drugem koncu Evrope, v Franciji. Aprila 1829. leta je uspešno demonstriral uporabo vijaka na Seni v Parizu, tedaj še na ročni pogon. Da je naprava nadvse primerna za strojni pogon, je dokazal še istega leta v Trstu. Tu je parna ladja Civctta prvič v zgodovini plovbe zaplula z vijačnim jrogonom. V 5 minutah plovbe je preplula pol milje. Uspeh bi bil popoln, ko oi na ladji ne odpovedal parni stroj, zaradi česar so oblasti prepovedale vse nadaljnje poskuse. Svoj izum je Ressel prijavil v patentni postopek 1826, privilegij pa so mu podelili 11. februarja 182/. Dotlej je imel Ressel s svojim poglavitnim izumom same stroške. Načrtoval je ustanovitev delniške družbe za izdelavo ladij na plovbo z vijačnim pogonom, ki bi mu zanesljivo prinesla tudi gmotne koristi, toda kot mnoge druge njegove zamisli, je tudi ta ostala neizkoriščena in so si jo kasneje prilastili drugi.
Vijačni pogon pa je slavil. Že leta 1845 je prva ladja z vijakom preplula Atlantik, do konca 60-ih let prejšnjega stoletja pa je vijak popolnoma prevladal.
MILAN MARKELJ
priloga dolenjskega lista y
m mss

zasebni vrtci
'
\ v.
šl
te §@\mte® sGsalii sa§@Mfc$
Dokler je ena sama možnost, je prava in najboljša. Ko sta dve, je ena boljša od druge. To splošno pravilo, ki ga vsakdanje življenje lahko samo potrdi, velja tudi za področje otroškega varstva, kjer dobivajo dosedanji edini otroški vrtci tekmeca.
Če ni drugih dokazov, potrjujejo, da se v organizirani predšolski dejavnosti nekaj dogaja, katoliški vrtci. V Sloveniji trenutno delujejo po podatkih ljubljanskega Nadškofijskega ordinariata trije. Za Dolenjim Logatcem in Vrhniko so organizirale katoliški vrtec še Domžale. Tem “alternativnim” otroškim vrtcem se bodo pridružili še zasebni. Po vsem sodeč je zasebmštvo v otroškem varstvu že na pohodu, kar potrjujejo tudi sevniški dogodki.
Višješolsko izobražena Ivanka Rupret iz Sevnice, vzgojiteljica predšolskih otrok, želi imeti svoj zasebni vrtec. Ravno v teh dneh se še pogovarja, če bo delala čisto na svoje ali bo dobila kaj občinske denarne pomoči. Zadevo je pred nedavnim uvrstil na dnevni red tudi sevniški izvršni svet, ki je razpravljal o tem, ali naj Rupretovi podelijo koncesijo za opravljanje predšolske dejavnosti.
Odpori zoper zasebni vrtec
Prošnja Rupretove za koncesijo pri vladi takrat ni naletela na pretirano navdušenje, vendar je izvršni svet tudi ni zavrnil. Tako previdnost je vlada pojasnila z utemeljitvijo, da ji za dokončno odločitev manjka odgovor o tem, ali so obstoječi sevniški vrtci nesposobni varovati in vzgajati otroke. Po analizi naj bi se odločili. Občinski sekretar za družbene dejavnosti Jože Maurerje rekel, da zdaj sevniški vrtci ne odklanjajo prosilcev in da potemtakem Rupretovi ni potrebno podeliti koncesijo, na podlagi katere bi na lažji način postavila na noge svojo vzgojno organizacijo. Prošnjo Rupretove je sekretar spodbijal tudi z obrazložitvijo, da proračun nima denarja, ki bi ga občina pač morala dati Rupretovi, če bi vlogo za koncesijo podprla.
Maurerjev odpor je okrepila Breda Mijovič, ki je predlagala analizo dela Vzgojno-var-stvenega zavoda Ciciban Sevnica. Ce bi pri tem natančnem pregledu ugotovili, da vrtec dela slabo, naj bi podprli zamisel o zasebnem
načrti
otroškem varstvu. Privatni vrtec bi bil po njenem upravičen, če bi pomenil kakovostnejše delo.
Ivanka Rupret, ki je bila skupaj z možem navzoča na omenjeni seji izvršnega sveta, je dajala vtis, kot bi hotela članom izvršnega sveta očitati, da vse skupaj poenostavljajo. Po njenem bi morali upoštevati, da sevniški starši glede varstva otrolc nimajo izbire in da so prisiljeni dati otroke v sedanji vrtec, če jih pač želijo dati v vrtec.
Ponuja drugačno možnost
Rupretova bi z vrtcem, o katerem je tekla beseda v izvršnem svetu, ponudila drugačno možnost. Ne pravi, da bi bila boljša, ampak drugačna. V njenem vrtcu bi otroke spodbujali k ustvarjalnosti, nudili bi jim estetsko vzgojo in nadarjenim otrokom dovolili, da so
nadarjeni, s tem da bi kljub svoji izjemnosti še vedno imeli občutek, da pripadajo skupini. H krepitvi tega individualizma in istočasnemu ohranjanju povezanosti s skupino in na splošno k uspešnemu delu vrtca naj bi pripomoglo tudi sodelovanje s starši. Eno z drugim naj bi dalo vrtec, v katerem bi otroke ne le varovali, ampak tudi vzgajali. “Ne zanima me, kaj dela obstoječi vrtec. Vem, da delajo dobro in da so sposobni. Moj poskus pomeni soočenje dveh različnih programov, dveh različnih pristopov v predšolski dejavnosti,” pravi Ivanka Rupret.
Vzgojno-varstveni zavod Ciciban Sevnica se ne čuti ogroženega. Zakaj bi tudi se? Po besedah Hermine Simončič, ravnateljice,ni pripomb staršev na njihovo vzgojno in varstveno delo. Bil je sicer predlog, naj bi v vrtcu otroke učili tuj jezik. Odgovor o tem naj bi vzgojno-varstveni zavod dobil od ustreznega ministrstva. “Osebno ne odklanjam zasebnega vrtca. Toda z novim vrtcem pričakujem nov koncept. Ali pa naj se tak vrtec pojavi v okolju, kjer ta dejavnost doslej m bila zagotovljena,” meni Simončičeva. Ciciban, ki ga vodi, je strokovno dobro zaseden. Ob denarni podpori občinske vlade se sedem vzgojiteljic in dve varuhinji izobražujejo na
E3a gjsuO ocDBum fe® ©m@G ©GaCa ©@[?0s®w
Natančnih podatkov, kdaj je bila zgrajena cerkev na Mirni gori, drugi najvišji gori v Beli krajini, sicer ni. Glede na arhitekturo pa domnevajo, da nekaj desetletij po letu 1630, ko so se pod Mimo goro naselili Kočevarji. Bila je božjepotna cerkev, najstarejši ljudje iz vse Bele krajine pa se še danes spominjajo, kako so hodili 1. maja v romarskih skupinah s križem na čelu, ki so ga nesli na Mimo goro k sv. Frančišku Ksaveriju, zavetniku misijonarjev, ter prosili za lepo vreme. Legenda pravi, da je bila cerkev zgrajena zato, ker je na Mirni gori prebival zmaj, ki je bruhal točo na Semič in nasploh na Belo krajino. Prav pred luknjo, v kateri naj bi prebival zmaj, so postavili oltar. Legenda dodaja, da so bili ljudje tako rešeni prea točo.
Med drago vojno je ob italijanskem divjanju po Mimi gori in pod njo cerkev doživela žalosten konec. Od nje je ostalo bore malo. Semiški župnik Janko Štampar, pod katerega faro spada prostor, na katerem je nekdaj stala cerkev, se je pred dvema letoma odločil, da jo bo ponovno postavil. Pri tem paje spoznal, da vsaj nekaj od legende drži. Že starejša ženska, ki je hodila na romanja na Mirno goro med obema vojnama, mu je pripovedovala, kako so nekoč, ko so prišli tja v procesiji, našli v cerkvi na železnih rešetkah, ki so pred oltarjem pokrivale jamo, kip sv. Frančiška. Ko so se sklonili k njemu, je iz globin vel zelo mrzel zrak. Župnika Štamparja, ki je tudi jamar, je začela stvar bolj zanimati, in ko so pred meseci čistili prostor za gradnjo cerkve, so z vrtalnim strojem nekoliko “potipali” tudi tla. Povsod so naleteli za kamen, le na mestu pred nekdanjim oltarjem, ki ga je omenjala ženica, je sveder kar padel v prazno. Sedaj se jamarji odpravljajo, da bi se spustili v jamo, v kateri je po legendi bival zmaj.
Župnik se je s tem, ko se je odločil, da bo na Mimi gori ponovno stala cerkev, lotil
velikega in zahtevnega dela. Toliko bolj, ker se tako rekoč nič ne ve o notranjščini cerkve. Ohranjene so le slike in fotografije o zunanjosti cerkve, ki je bila vse prej kot majhna. Največje fotografij iz časa med obema vojnama, najstarejša podobica pa je iz leta 1733 ali 1734 in prikazuje cerkev na hribu, na katerega pobočju niso bili gozdovi kot danes, ampak travniki in pašniki. O notranjosti cerkve ni ohranjenega prav nič. Celo podatkov o tem, kam so šli zvonovi, svetniki in oprema cerkve, ni. Precej fotografij se je ohranilo iz časa med obema vojnama, ko je bila Mirna gora ne le pomembna romarska, ampak tudi izletniška točka tako za Slovence kot za velik del hrvaškega prebivalstva.
Na osnovi tega sicer, skromnega slikovnega gradiva se bo župnik Štampar lotil gradnje
cerkve na gori miru, kot ji sam rad pravi. Pri svetovanju so mu izdatno pomagali na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer so ga pri delu tudi podprli in to ne le moralno. Kupili so namreč skodle, s katerimi bodo kot nekdaj pokrili cerkev. “Sicer pa sem za gradbena dela moral najeti delavce, ker je za udarniško delo danes težko dobiti ljudi. Zidarje bo seveda potrebno plačati, zato bom moral pripraviti zbiralno akcijo. Doslej sta namreč denar prispevala le en Črnomaljec in Semičanka. Vendar že dobro poznam Belokranjce in vem, da so v začetku nezaupljivi. Ko bodo videli, da cerkev rase iz tal, bodo gotovo odvezali mošnje,” pravi župnik Janko, ki ve, da bo gradnjo zagotovo speljal do konca, saj zatrjuje, da mu je še vedno uspelo vse, kar si je zamislil. Na to akcijo pa se je sploh dobro pripravil, saj je že lani jeseni zbral ves material. Pri tem mu je pomagalo Gozdrfo gospodarstvo z lesom, ki ga je razžagal mizar Ivan Suhorepec iz Ručetne vasi. Pomoč sta obljubili občina in RTV Slovenija, z delovnimi akcijami pa naj bi pomagali planinci, ki imajo v bližini svoj dom. Sicer pa je župnik za začetek precej previden, zato se je odločil, naj bi najprej zgradili tam, kjer je.bila apsida, kapelo, kjer bo moč maševati. Če pa bodo ugodni časi in dovolj denaija, naj bi pozneje postavili cerkev, kakršna je bila na Mirni gori nekdaj. Seveda nikakor ne misli, da bi bila namenjena le za cerkvene obrede, ampak bi bila po njegovem dobrodošla tudi za kulturne prireditve, razstave, koncerte. Tako bi ljudjem ob obisku te lepe belokranjske izletniške točke ponudili še kulturne užitke. “Duhovniki smo se že pogovarjali, naj bi postala to slovenska romarsko-turistična cerkev na gori miru, prijateljstva in počitka, kjer bi ljudje našli duševni mir in se sprostili,” pravi Štampar in ta njegov načrt naj bi bil uresničen še letos.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
pedagoški akademiji in na pedagoški šoli v Celju.
Zasebni vrtec naslednjo jesen
Ne glede na politiko sevniškega izvršnega sveta, od katere bo odvisna tudi državna pomoč zasebnemu vrtcu, bo Ivanka Rupret naslednjo jesen odprla vrtec. Ne boji se, da ne bi bil zaseden, saj ji na tihem mnogi starši menda izrekajo podporo. Ali bo v tistem času vlada že rekla, kaj misli o tisti koncesiji, se še ne ve, in tako ni znano, ali bo proračun kaj primaknil k napovedanemu vrtcu. Menda pa so se nekako zamrznjeni odnosi Rupret-sevniška vlada v dneh po omenjeni seji že
nase korenine
ii_ soonlisD
Petdeset let in nekaj dni je minilo, odkar sta se Mihela. Kavšek iz Gotne vasi in Tone Brezovar iz Črmošnjic pri Stopičah vpregla v skupni zakonski voz in ga družno vlekla čez klance in doline na tej vegasti poti, ki ji pravimo življenje. To je bilo včasih bolj neizprosno, kot je danes, in le redki so bili trenutki, ko so kolesa gladko stekla in sta bila rešena vsakdanjih gmotnih skrbi. Še dobro, da sreča, radost in veselje niso blago, ki sc da kupiti z denarjem, ampak si samo poišče srca,, ki so ga vredna.
Če bi človek gledal čisto racionalno, so bila njuna izhodišča bolj klavrna. Tone se je rodil šestnajstega leta. Njegov oče Jože Brezovar je bil po poklicu zidar. Trdo je garal v Ameriki, da je družini kupil hišo in nekaj zemlje okoli nje. Vrnil se je, vendar Tonetu, četrtemu otroku v družini, ni bilo dano, da bi ga poznal. Komaj dve leti mu je bilo, ko mu je oče umrl za špansko boleznijo in mati je morala družino sama prevzeti na svoja pleča. Tone je odraščal, sc preživljal s priložnostnimi deli in tako dočakal vojaščino, ki jo je odslužil v kraljevi gradi v Beogradu. Ko bi si moral poiskati kakšno resnejšo službo, pa ni bilo več časa, kajti stalnim orožnim vajam je sledila kmalu še mobilizacija in vojna.
Nekaj podobnega je bilo tudi z Miljelo. Rodila se je kot deseti otrok v kmečki družini, ki je živela na nerodovitnem, sušnem in skalnem Kavškovcm hribu nad Gotno vasjo. Sedem otrok je preživelo plenice, trije so umrli že pri porodu. Kmalu jih je imela na skrbi mati sama, kajti oče, ki je bil na fronti v Galiciji ranjen, se ni nikoli dobro pozdravil in je nekaj let po vrnitvi doma umrl. Mihela je s.icer hodila v meščansko šolo k nunam v Šmihelu, a službe ni dobila. Prej je prišla vojna, ki je tako ali tako postavila vse na glavo.
Tone se je izognil ujetništvu in je bil po začetku vojne kmalu doma. 6. julija triinštiridesetega sta sc z Mihelo poročila, potem pa pa so ga mobilizirali partizani. Z železničarsko brigado je obredel kar lep kos Dolenjske in sodeloval tudi v nekaj vojaških praskah. Od Save sem pa so kmalu pričeli
1
» o
otoplili in je pričakovati vladno podporo vztrajni zasebni vzgojiteljici.
Škoda bi bilo, če bi Rupretovo onemogočili z izgovorom, da Sevnica že ima vrtec, ki je - rečeno mimogrede - v danih okoliščinah sicer monopolna in nekako nedotakljiva organizacija. Škoda bi bilo tudi, ko bi obstoječi vrtec onemogočili v bodoče samo zato, ker je družben in pač ni zaseben. Odločalo bo, verjamemo, tisto, kar bo ta ali oni vrtec dobrega ponudil za varovanje in razvoj ter duhovno rast otrok. Meril za to, kaj je tu dobro in kaj je slabo, pa prav gotovo ne morejo najbolje postaviti politiki, če so še tako dobrega srca. Tega se najbrž zaveda tudi sevniški izvršni svet. Zato si najbrž tudi ne jemlje pravice, da bi bil v opisanem primem vrhovni strokovni razsodnik, ampak modro še malce čaka s koncesijo.
MARTIN LUZAR
prodirati Nemci, brigada se je razdrobila in vsakdo si je reševal kožo, kakor je vedel in znal. Tone se je nekaj časa skrival po obronkih gozdov okoli Novega mesta, potem pa jo popihal domov, kjer je bilo še najbolj varno. A doma mu ni bilo usojeno biti dolgo. 17. januarja 1944, kmalu po rojstvu prvega sina, je bila splošna mobilizacija. Zdaj so ga pobrali domobranci. “Lahko je danes soditi za nazaj,” sc spominja Tone, “takrat pa človek ni bil dobro obveščen in težko se je bilo odločati za ene ali za drage."
Tone, ki je imel sorodnike na eni in na drugi strani, je poskušal vsem pomagati. Ne tako, da bi se med sabo pobijali, ampak da bi preko žičnih ograj vzdrževali človeške stike in preživeli. Marsikatera pošta in marsikateri paket, namenjen partizanom, je prišel preko blokov prav z njegovo pomočjo. Ker so zaupniki na partizanski strani to vedeli, je bilo to tudi njegova vstopnica v ponovno življenje, kajti po koncu vojne je bil Tone Brezovar le korak od smrti.
Ko so se ob koncu vojne domobranci umikali na Koroško, Tone ni hotel z njimi. Raje sc je odpravil v bližnjo vas in počakal na partizane. Skupaj z njimi je vkorakal v osvobojeno Novo mesto, ti pa so ga potem poslali domov. A svobode ni užival dolgo. Kmalu so ga spret prišli iskat. Tokrat je šlo zes. Poslali so ga v Šentvid, kjer je bilo že veliko število domobranskih ujetnikov. Razmere so postajale hitro nevzdržne. Tudi po štiri dni ni dobil niti drobtinice kruha niti kapljice vode. Zato pa je bilo psovk in batin dovolj. Za Titov rojstni dan, ko so jetniki pričakovali priboljška, so doživeli tako ploho udarcev kot še nikoli poprej. Vsak dan so prihajali partizanski uradniki z dolgimi seznami. Iz njih so klicali imena tistih, za katere so rekli, da gredo na delo v kočevske gozdove. Jetniki so se zgrinjali okoli klicateljev in se ponujali: “Grem še jaz, vzemite še mener Vendar nihče, ki ni bil na seznamu, ni smel z izbranci. Ti so odhajali, vsi veseli, da so sc rešili mučnih zidov. Še slutili niso, da gredo v smrt.
Mihela se ni sprijaznila s tem, da so Toneta odpeljali. Tiste, ki jim je prej pomagal, je prosila za protiuslugo in rcsvsc je Tone le lahko vrnil k svoji družini. Če sc ne bi zanj nihče zavzel, bi prav gotovo trohnel v kočevskih prepadih, tako kot tisoči drugih nesrečnikov.
Toneta se gotovo spominja še marsikateri stari Novomeščan, saj je bil šestnajst let po vojni poštar, zdaj pa je, potem ko je poskusil še nekaj zaposlitev, že šestnajst let upokojen. Z Mihelo imata tri otroke, šest vnučkov in štiri pravnučke. Lepa hera za nekoga^ ki je bil tako rekoč le še korak od smrti. Človek ob tem nehote pomisli, koliko slovenskega rodu bi lahko še živelo na tej ljubi slovenski zemlji, če bi ne bil v državljanski vojni in po njej požet najlepši cvet. Zdaj pa jadikujemo, kako malo nas je in kako naša nataliteta nenehoma pada.
TONE JAKŠE
Tone in Mihela Brezovar iz Gotne vasi
\ O priloga dolenjskega lista
■
■

)T0: T. JAKŠE
NAGRADA V KOČEVJE IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševaleev 25. nagradne križanke izbral LOJZETA KOJKA iz Kočevja in BARICO JUDEŽ iz Novega mesta. Kojku je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Judeževa pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 19. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 27. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 25. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 25. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: JAN, STAVA, ELO, TELOH, ČERNOBIL, MUCILEC, PETEK, EDI, FRNIKOLA, AM, ZORA, OLIMP, ARAK, KVAKANJE, PANTALONE, TAR, INCIDENT, PANI, STIKANJE, KRAJ.
prgišče misli
Jedro vsake ljubosumnosti je pomanjkanje ljubezni.
CARL G. JUNG
Družba ni sestavljena iz modrecev.
B. ZUPANČIČ Umetnik mora hoditi svoja pota in to, če je treba, v nasprotju z vsemi in celo v nasprotju s popustljivimi nagnjenji in željami v samem sebi.
J. VIDMAR
Kaj se more človek, ki pozna sam sebe, kolikor toliko spoštovati?
F. DOSTOJEVSKI Le od velikih naučiš se vrlosti.
SOLON
NAGRADNA KRIŽANKA	27																	
	m					avtor MARKO. BOKALJC	AR GENT. TENISKA IGRALKA (GABRIELA)	DEČEK C 1001 NOČI	MIZA ZA MESENJE KRUHA	jIler	SREDNJEVEŠKO IME ZA KRANJSKO		SALOMONOV UGANKAR				
			: m			ŽIVAL MOŠKEGA SPOLA											
	i5	r										H <L					
						DREVORED						PISATELJ LONDON		ULCINJ	MATE M. KRIVULJA IZ DVEH DELOV	SOKRATOV TOŽNIK	
	ggf n 1					GIBLJIV DEL CILINDRA				STELJNINE EVA LONGYKA							
						HORMON NAD LEVI C TEMPIRNA GRANATA											
						>								3,14 bančni			
DOLE NJSK UST DOLENJSK UST DOLENJSK UST		KISELKAST 1 VOJAŠKI KRUH	LEPA GR. HETERA SREDOZEM SKA RASTUNA							ZBNOR OSMIH PEVCEV PODOBA							
NEKD. JUG. DESETERO BC JEC (SASA)		>-						UGANKAR UGANKAR UGANKAR UGANKAR UGANKAR UGANKAR	STANKO LORGER PRIŠTINA			RONALD REAGAN VLAČUGA				PREDSTOJ- NIK SAMOSTA- NA	
AFRIŠKA GOZDNA ŽIVAL								ZDRAVILO BREZ UČINKA VRTNA HIŠICA									
NEMŠKI PISATELJ (THOMAS							PRAKANTON V ŠVICI SIMON JENKO				ZDRAVILNA RASTUNA, ZAČIMBA NADA						
KRVOSKRl NSTVO		J-							STREHA V OBLIKI POLKROG-LE								
LISTJE Z/ LASTIL 21VI NA		V							NAPRAVA								
zanimivosti iz sveta

Mnogi bi radi iz domače revščine tja, kjer naj bi se cedila med in mleko. V zadnjem času je posebej močno izseljevanje Kitajcev v ZDA, a ker je Amerika tesno priprla vrata za priseljevanje, cveti tihotapljenje ljudi. V tej nečedni trgovini se obračajo milijarde dolarjev.
Štiri mesece je trajala pot v Meiguo, Obljubljeno deželo, kot pravijo Kitajci Ameriki. 281 potnikov, kitajskih beguncev, je s staro in močno zdelano tovorno ladjo Zlato tveganje preplulo 31.484 km iz Južnega Kitajskega morja do Bangkonga, Mombase v Keniji in potem po dolgih postankih prek Atlantika do obal Združenih držav Amerike. Potniki so bili stlačeni kot sardine v podkrovju, primernem zgolj za prevoz različnega blaga, ne pa ljudi, na voljo jim je bilo eno samo stranišče, za hrano pa so imeli dan za dnevom malo riža z zelenjavo. Ves čas se niso mogli pošteno umiti, ker ni bilo kopalnice, in tako so se umivali z morsko vodo, zaradi česar so mnogi dobili razjede na občutljivih delih kože. A popotniki so prenašali stisko, lakoto, pomanjkanje in nesnago, tistih nekaj žensk, ki je šlo na pot, tudi spolno zlorabljanje, samo da bi prišli v Meiguo in tam zaživeli tisto lepo življenje, kot so ga videli v filmih, na reklamah in v revijah.
Na koncu potovanja jih je čakalo presenečenje. Najprej ni do ladje prispela manjša ribiška barka, ki naj bi po dogovoru skrivoma prepeljala popotnike na kopno, zato je kapitan ponoči zapeljal staro zarjavelo tovornjačo blizu obale in potniki so začeli skakati z nje v morje, da bi preplavali tistih sto metrov razburkanega morja, ki jih je ločilo od obale. Takrat pa je bila že na delu ameriška policija in reševalci, ki so iz morja in z ladje s čolni in s pomočjo helikopterja potegnili večino potnikov in posadko. Šest nesrečnežev je utonilo. Prebežnikom so postregli s hrano, jim nudili prvo zdravniško pomoč, potem pa so morali vsi do zadnjega za rešetke, kjer zdaj čakajo, kaj bo z njimi. Sanje o Obljubljeni deželi so se jim osule. Najverjetneje jih bodo vrnili na Kitajsko, kapitana ladje, posadko in enega od potnikov pa bodo postavili pred sodišče zaradi tihotapljenja ljudi.
To je zgodba, ki se je dogodila pred kratkim, je pa le ena od mnogih, ki zgovorno pričajo, da Amerika, ki je do polovice tega stoletja sprejela milijone priseljencev iz Evrope in drugih delov sveta, ni več tisto, kar je bila. Še vedno je dežela, kamor bi sc mnogi radi reselili, vendar se Amerika zdaj priseljencev rani. Preveč jih je, ki trkajo na njena vrata,
še več pa je tistih, ki sc skrivoma in nezakonito naseljujejo. Meja z Mehiko je že nekaj let kot rešeto. Kljub okrepljenemu nadzoru in najsodobnejši opazovalni tehniki ponoči prestopa mejo množica nezakonitih priseljencev, Latinskoameričanov in v zadnjem času predvsem Kitajcev. Nekaj podobnega se dogaja tudi z morskih strani. Do ameriških atlantskih, pacifiških in karibskih obal priplovejo ladje s stotinami beguncev, ki se nato prekr-cajo na manjše barke in prepeljejo na ameriška tla. Strokovnjaki ocenjujejo, da sc vsako leto nezakonito priseli okrog 100.000 Kitajcev.
Ameriška zakonodaja se je zaradi vala nezakonitega priseljevanja precej poostrila, obetajo pa se še nove omejitve. Ker je vse težje zakonito priti v deželo blagostanja, se povečuje tihotapljenje beguncev. Ta svojevrstna trgovina z ljudmi pa je povezana s kriminalom, prostitucijo, mamili in izkoriščanjem.
Za velikim prilivom kitajskih beguncev v Ameriko stoji kitajska kriminalna organizacija Fuk Ching, ki deluje v ZDA in v Aziji. Gre za organizirano tihotapljenje ljudi, za trgovino, kjer se pretaka več milijard dolarjev letno. Člani organizacije, ki jim pravijo “kačje glave”, na Kitajskem in Tajvanu zbirajo tiste, ki žele v svet. Za pot morajo plačati težke denarje, od 20.000 do 50.000 dolarjev. Seveda ima le malokdo toliko denarja, da lahko plača vnaprej, večina se jih obveže, da bodo dolg z obrestmi vred odplačali, ko bodo delali v novi domovini. Toda tistim, ki se posreči priti v ZDA in sc tam zaposliti - gre za zaposlovanje na črno - se znajdejo pred hudimi težavami. Kitajska mafija, ki jih je pripeljala
v Ameriko, jih do onemoglosti izsiljuje in strahuje. Mnogi so prisiljeni delati po 18 ur na dan težka dela za slabo plačilo, nekatere prisilijo v kriminal, dekleta pa v prostitucijo. Pritožiti se nimajo komu, saj so nezakoniti priseljenci, in tako v strahu pred deportacijo trpijo izsiljevanje in izkoriščanje. Kdor se upira, mu zagrozijo z mučenjem in smrtjo ali pa s tem, da bodo doma na Kitajskem polomili noge in prste njegovim sorodnikom. Obljubljena dežela se tako sprevrže v deželo trpljenja in hudega razočaranja.
MiM
Človek ne more duhovno rasti in dozorevati brez drugih. Najpomembnejši proizvod dela niso zunanji proizvodni dosežki v korist družbe. Najpomembnejši proizvod je človek sam.
T. STRES
Kadar je človek presenečen ali prestrašen, razkrije svoj pravi obraz.
B ZUPANČIČ
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
V otroškem obdobju se pojavljajo še kratkotrajni krči v mišicah ratu in različnih delih telesa. Take napade imajo otroci z difuznimi ložganskimi okvarami, ki največkrat nastanejo že pred rojstvom, ilektroccefalografske spremembe so značilne.
Pri otrocih vidimo včasih tudi kratkotrajne napade, večinoma id dve do dvajset sekund, spremlja pa jih motena zavest in krči mišičja. Krči lahko zajamejo le mišice glave in trupa, včasih pa tudi mišice zgornjih, redkeje spodnjih udov. Bolnik po napadu takoj pride : popolni zavesti.
Redkejši so napadi, pri katerih gre za hipno izgubo mišičnega onusa in za izgubo zavesti. Bolnik je v določenem položaju negiben.
Napadi tipa “grand-mal” so najbolj dramatični božjastni napadi,
0	pa tudi ena najpogostejših oblik Potekajo vedno enako. Začno e z nenadno izgubo zavesti, bolnik pade m ostane trd 10 do 20 ekund. Ta krč zajame tudi dihalne mišice, zato bolnik pomodri, črču sledi sprva lahno tresenje, kasneje postaja vedno bolj grobo, ;rči postajajo počasnejši, krčeviti gibi pa vse večji. V tej fazi krčev
1	lahko bolnik pogrize jezik ali se kako drugače poškoduje. Včasih :e v fazi krčev, kasneje pa tik po tem, ko krči izginejo, bolnik globoko -zdihne, zatem pa začne normalno dihati. Faza krčev traja običajno ninuto ali malo več. Pomodrelost kmalu izgine. Zavest se ponavadi e dolgo ne vrne, vrača se polagoma in bolnik je lahko pri zavesti lajprej v nekaj minutah, najkasneje pa v nekaj urah.
Po napadu je bolnik močno utrujen in navadno zaspi. Ko pa e prebudi, čuti bolečine po udih, pogosto ga boli glava. Med lapadom bolniku velikokrat uide voda, redkeje blato. Bolnik se tasneje napada ne spominja.
Žariščni napad se ponavadi začne s krči v mišičju obraza in se od tam širi v obe roki in sicer najprej v palčeve mišice, nato-se začno krčiti mišice ostalih prstov, podlakti, nadlakti in rame. Zatem se začno krči v zgornjih delih spodnjih udov, najkasneje pa pride do krčev v stopalnih mišicah in mišicah nožnih prstov. Tak pohod krčev traja vec minut. Zavest je pri tem povsem ohranjena.
Žariščni božjastni napad je lahko tudi v obliki vidnih halucinacij, ko bolnik vidi najrazličnejše barve ali bliskanje pred očmi, ne doživlja pa vidnih halucinacij s kakšno vsebino. Poznamo tudi božjastne napade s slušnimi halucinacijami, ko bolnik ob napadu sliši določen zvok.
Druga oblika žariščnih napadov so napadi, ki se začno s številnimi znaki. Med temi je najpogostejši tako imenovani psihomotorični božjastni napad, ob napadu ima bolnik največkrat neprijeten občutek v želodcu ali okoli srca. Ta neprijetni občutek se polagoma širi proti glavi. Bolnik zatem pobledi, ima zoženo zavest (alt kot pravimo, je zamračen), ob napadu začne žvečiti, požirati ali cmokati z usti. Napad lahko spremljajo še različne avtomatične kretnje, ki na nikakor niso v skladu z dogajanjem okoli bolnika. Bolnik se lahko začne slačiti, obnaša se, kot da bi se spravljal v posteljo, in podobno. Vsak tak napad ponavadi traja nekaj minut, bolnik pa se kasneje napada ne zaveda.
Žariščni napadi pa se lahko tudi generalizirajo. Tedaj dobi bolnik klinično pravi napad tipa grand-mal, pred njim pa žarišču ustrezno senzacijo. V načelu velja, da vsa žarišča, ki ležijo bolj spredaj, večkrat sprožijo generaliziran napad.
Vsak od omenjenih napadov lahko v določenih okoliščinah postane silno pogost, tako da si napadi praktično sledijo brez prestanka. Te hitro ponavljajoče se božjastne napade imenujemo epileptični status. Ker bolnika silno izčipavajo, je potrebno epileptični status prepoznati in ustrezno ukrepati. Za prekinjanje teh napadov je danes najboljše zdravilo diazepam (kot so Apaurin ali Valium). Takoj ko napad prekinemo, mora bolnik v bolnišnico.
(Sc nadaljuje)
praktični križ

J
Kako izbrati kopalke
Zadnjič smo govorili o tem, kakšne kopalke so v modi letos, tokrat pa o tem, kakšne kopalke si izberite, da vam bodo najbolj pristajale. Če imate majhne prsi, si izberite kroj, ki bo poudarjal zgornji del telesa, torej modele z dra-piranim oprsjem, z naborki, volančki, gubami, s čvrsto oblikovanimi košaricami. Če imate velike prsi, izberite kroj, ki daje prsim oporo, nikakor pa ne kopalk s polovičnimi košaricami in velikim izrezom. Če imate široke boke, pa sc odločite za kopalno obleko, ki kakorkoli pritegne pozornost na zgornji del telesa. Primerne so kopalke s široko razmaknjenimi naramnicami, neprimerne pa z ozkimi naramnicami in enodelne kopalke z ameriškim rokavnim izrezom. Zelo neprimerne so tudi kopalke z visoko izrezanimi hlačnicami.

aFH	Potenje
Potenja v vročih poletnih dneh ne morete in tudi ne smete preprečiti, ker bi s tem škodili svojemu zdravju. Na različne načine pa si lahko pomagate, da preprečite neprijetno pretirano potenje. Pijte predvsem brezalkoholne, negazirane, ncosladkanc pijače. Najbolje je, da sc odločite za navadno vodo ali hladen čaj iz žajblja ali črne mete. Izogibajte se mastnim in začinjenim mesnim jedem in sc raje odločite za malo zabeljeno zelenjavo, meso kot so perutnina ali ribe, pa naj bodo zgolj za dodatek. Namesto sladic si privoščite veliko sadja. Pomembno je, da sc v vročini ne oblečete v sintetična oblačila. Predvsem pa si večkrat na dan privoščite mlačen tuš. Pri tem sc ne umivajte kar naprej z milom, da ne boste kože preveč izsušili.
Krompir v peteršiljevi omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 75 dag krompirja, 1/4 1 čiste zelenjavne juhe iz koncentrata, sveže zmlet poper, sol, nariban muškatni orešek, 1/ 8 litra mleka, 3 žlice kisle smetane, 3 dag surovega masla ali margarine, 3 dag moke, 2 šopka zelenega peteršilja. Krompir operemo, olupimo, še enkrat operemo in narežemo na ploščice. Damo jih v kozico, prelijemo z 1/8 I juhe, posodo pokrijemo in krompir dušimo do mehkega. Preostalo juho umešamo s poprom, soljo, muškatnim oreškom, mlekom in smetano. V večjo posodo damo surovo maslo ali margarino in segrejemo. V razpuščeno maščobo gladko umešamo moko in med nenehnim mešanjem z metlico počasi prilijemo pripravljeno tekočino in kuhamo nekaj minut. Zelen peteršilj oplaknemo pod vodo in ga sesekljamo. Zamešamo ga v omako. Dodamo krompir skupaj s polovico tekočine, v kateri sc je dušil, dobro premešamo. Poleg ponudimo rezino šunke ali pršuta.
m
ml i
Odločilno presajanje endivije
V juliju je pravi čas tudi za razsaditev endivije, tega odličnega nadomestila za solato, ki zdaj počasi že zapušča gredice. Sortni izbor endivije je izjemno širok, tako da je za vsako oko in okus mogoče najti kaj primernega. Na našem tržišču so naprodaj dečkova glava, eskariol, bossa, kodrolistna sorta ncos in še nekatere druge sorte, mnogi vrtičkarji pa prinašajo semenje iz Italije, kjer je posebno priljubljena sorta pa-dovana a costa larga, pa tudi bubikopf in še mnoge druge. Potrebno je upoštevati, da je endivija občutljiva za gnojenje s hlevskim gnojem in dokaj zahtevna glede vode. V juniju ali začetku julija posejano seme vzgojimo v petih tednih v sadike, ki jih je treba še presaditi. Najprimernejši čas za presajanje je tedaj, ko imajo sadike 4 do 6 listov, sadilna razdalja pa naj znaša 30x30 cm. Mlade rastline endivije nikakor ne smejo pregloboko v zemljo, saj sicer zaostanejo v rasti ali pa poženejo v cvet. Enako napako povzroči tudi pomanjkanje vode.
Pred dopustom
Pisali smo že, kakšne dokumente vse potrebujete, predno se odpravite z avtomobilom na dopustovanje v tujino, nič napak pa ne bo, če vas opozorimo še na nekaj stvari, ne glede na to, ali boste letovali doma ali na tujem. Vozilo moramo pravočasno pripraviti na daljšo odsotnost z doma. Zato pred potovanjem ni odveč obisk na servisu, prav tako ne varnostna kontrola na najbližji postaji AMZS. Tudi sami lahko marsikaj storimo. Preveriti moramo, kako je s pritiskom v gumah, kar je za vožnjo po razbeljenem asfaltu še posebej pomembno, kako je s hladilno tekočino, ali je rezervno kolo brezhibno in ali je vsa predpisana dodatna oprema v vozilu.
priloga dolenjskega lista
KO JE ŠE CEPEC PEL - Medtem ko danes opravijo vse s kombajnom, sta bili žetev in mlačev še lep čas po drugi svetovni vojni ročni opravili. Žito so mlatili takoj, ko je bilo suho. Tako kot žanjice so tudi mlatiči pričenjali z delom zgodaj. Njihov dan se je pričel ob dveh zjutraj s Šilcem žganja in kosom kruha. S cepci so navadno mlatili po štirje moški na podu v skednju. Pod je moral biti prej očiščen, stene poškropljene z apnom in tla z vodo. Dva sta mlatila v levo in dva v desno, nato pa še vsi po sredini. Po štiri snope so preobrnili, zložili in znova mlatili. Odbrali so slamo - škopo za kritje strehe. Rž so navadno le otepali, ker je tako ostala nepoškodovana in uporabnejša za kritino. Nekdaj je vejalo, da mora štirinajstletni fant znati kositi in mlatiti. Na sliki: mlatiči iz okolice Brežic. (Pripravila: Ivana Počkar, etnologinja)
Starec modruje - Meni se godi boje kot cesarju, meni ne streže nihče po življenji, njemu pa; njega jih veliko sovraži in malo ljubi, le tisti in še ne vsi, ki imajo od njega visoko službo, mene pa ne sovraži nihče, ker me nima zakaj, imamo pa se radi po bratovsko skoraj vsi znanci in vrstniki. Revščino trpeti je hudo ali bogatijo uživati tudi ni dobro, revež mora stradati, bogatin pa odirati, zakaj brez sleparije ni bogastva. Naj bolje je imeti toliko, da se shaja, da se gre po srednji poti, srednja pot je naj bolj prava.
Vrtec na žalostni gori - Prava pobožnost, premišljena molitev ni mogoča v tem vrtcu. Po vrtcu gredo eni v krčme pit in plesat, drugi molit k cerkvi in v cerkev, tretji se zgovarjat, četrti polegajo in dremljejo, peti se zgubivši od družbe ljubijo. Pravi romar ne je in ne pije druzega ko kruh in vodo. Ali zdaj se čedalje bolj o takih prilikah hudo pijančuje in na vse pretrge jebači
Sladkosnede - Sladkosnedastih ženic in punčik je dosti povsod, naj več pa v okolici mestni n.pr. v Gotni vasi, Ločnem, Bršlinu, Žabji vasi sploh ob v. cesti. V mestu kupuje se cukrček, bomboni, melisni centeljni, odpustek, čeprav ni shod. Prijateljicam daje se v dar cukrene trobentice in druge take igrače, ki dajo kak glas od sebe. Lepa pomaranča mora se kupiti, če se ima denar iz trte izviti. Kadar se pije vinček, diši še enkrat bolje, če se kane vanj nekoliko kapljic iz limone in zabeli s cukrčkom. Tudi ocvrtih pickov in dobro napravljenih rakov ne brani se nikdar dolensko srce.
Popov tožjba - Popi tožijo, da se ne zna nihče spovedovati, da le eden druzega tožijo, ne pa sebe. Sebe izdajajo sploh za nedolžne. Tudi grda razvada, da hodijo ljudje po popa v nedeljo, da pride obhajat, češ, da imajo takrat naj bolj čas, da ga pa naj manj ravno ta dan ima, ne mislijo in tudi ne, da bolnik ne utegne vselej tako dolgo čakati.
ž J: ^flpušanfl
Že spet si odšel z njo! Slepim se z mislijo, da ne misliš nič resnega. Veliko časa preživiva skupaj, pa ne veš, da ljubim. Boli me, ker hodiš tudi z njo, ker jo objemaš, poljubljaš. Boli me!
Vate sem zaljubila nepričakovano. Na tebi je nekaj, kar me privlači. Ljubim te! Vendar ne boš tega nikoli zvedel. Ni nama bilo dano, da bi se ljubila. Že v zibelki nama rojenice niso namenile skupne usode. Nisva ustvaijena drug za dmgega.
Hodiš z njo. Vsa je srečna in komaj čaka, da se pripelješ. Rada te ima. Mislim, da niti ne sluti, da le nekaj metrov od nje živi nekdo, ki si te prav tako želi in ki hkrati želi tudi nji, da bi bila srečna. Ne sovražim je in ne obsojam je. Ti si se odločal in izbral si njo.
Skušam te pozabiti, a vsakič, ko zaslišim glas tvojega avtomobila, zbegana iščem tvoj pogled. Pridejo trenutki, ko sem zelo osamljena. Do zdaj sploh nisem vedela, kaj je osamljenost.Bodita srečna, jaz bom že kako. Vse življenje je še pred mano. Prebolela bom. Ostali pa bodo spomini. Nekatere bo izbrisal čas, nekateri bodo ostali živi. Spominjali me bodo na mlada leta in na tisto bolečino, ki jo čutiš, ko te
kdo prizadene, ko koga ljubiš, a ti ljubezni ne vrača, na bolečino, ko spoznaš, da nisi ljubljen.
Življenje teče dalje. Se velikokrat se bom najbrž zaljubila, a tudi minilo me bo hitro. Mogoče bom imela nekoč koga resnično rada. Mogoče. Ali bom sploh koga znala resnično ljubiti, mu pogledati v oči in reči: "Ljubim te!”
Jutri bo nov dan. Plamenček mojega upanja bo spet manjši. A ne bom obupala. Ti pa bodi srečen z njo, osreči jo, saj v življenju je tako, da nekoga moraš imeti rad.
^ojc: n
mmd ODLOČITEV
Počasi stopam po vročih novomeških ulicah. Ura je malo čez dve. Odhajam domov. Za mano je naporen dan v šoli. Poleg mene stopa sošolka, ki že sedaj, konec maja, ve, da jo čaka popravni izpit iz matematike. Klepetava in zdi se mi, kot da je novica, ki jo je zvedela danes, sploh ni prizadela. Pogovor teče o vremenu pa o vikendu, ki je pred nami, in tako me šele nahrbtnik, poln knjig, ki jih nosim, opozori, da grem iz šole.
Nehote mi misli uidejo v prejšnji teden, ko sva se z Anjo pred njeno usodno kontrolno nalogo skupaj učili. Tedaj sem imela občutek, da le ni tako slaba in da se bo izvlekla, a ni šlo. Bilo mi je hudo in tudi sama sem se počutila deloma krivo.
Nakar me zdrami Anja s svo-
S	n—
jim močnim glasom: “Ma, naj gre vse nekam, bom šla pa k Mateju in bom pri njem delala. ” Matej je bil njen fant. Hotela sem jo opozoriti, da je šola važna, da ni dobro odnehati, a sem bila tiho.
Anja ni šla na popravni izpit. Zaposlila se je pri svojem fantu.
Ko sva se nazadnje srečali, mi je dejala: “Veš Mojca, žal mi je, da sem pustila šolo. Mateju gre tako slabo, da bo moral zapreti delavnico. Ne vem, kako bo... pa še noseča sem."
Solze so ji zalile oči. Jokali sva skupaj. Rada bi ji pomagala, a sem bila nemočna. Veliko bolje bi bilo, če bi se Anja spopadala s šolo in z matematiko se sedaj. Tako pa lahko le obžaluje lahkomiselno odločanje o življenjsko pomembnih stvareh.
<£»
Vardevanje
angelčka
V	paketu slovenskih knjižnih novosti, za katerih izid je poskrbel neutrudni založnik Mihelač, je tudi knjiga VARDEVANJE ANGELČKA našega dolenjskega rojaka Toneta Brulca. Ljubitelji slovenske literature seveda za njegovo ime doslej niso mogli vedeti, saj Brulc sodi v našo izseljensko literarno srenjo, in to v tisto, ki je bila zaradi političnih in ideoloških razlogov desetletja dolgo od domovine popolnoma odrezana. Brulc se je rodil v Hrušici pri Novem mestu. Ko so mu partizani ubili očeta (živega so zakopali) in s koli do smrti
pobili tudi 16-let-nega brata, je komaj 14-leten oblekel domobransko uniformo ter si s tem začrtal življenjsko pot, ki ga je odpeljala v Argentino. Tu sc vse do upokojitve ni ukvarjat s pisanjem, četudi je zelo veliko bral in študiral, v začetku 80-ih let pa je začel s pisanjem literarnih in drugih prispevkov ter hitro osvojil svojstven slog. Po mnenju Andreja Rota, urednika te prve Brulčeve knjige, ki je izšla v Sloveniji, in poznavalca slovstva ar-entinskih Slovencev, gre za pisatelja, i ga lahko 'postavimo v sam vrh izseljenske literature.
V	dvanajstih zgodbah, ki so zbrane v knjigi VARDEVANJE ANGELČKA, se Tone Brulc predstavlja kot realističen opazovalec in zapisovalec življenja, naj gre za zgodbe, ki se dogajajo v okolju njegove stare domovine, ali za zgodbe, za katere zajema snov iz življenja v svoji novi domovini Argentini. Za tukajšnega bralca bodo gotovo najzanimivejše in najbolj privlačne tiste zgodbe, v katerih izrisuje življenje preprostih Indijancev in kreolcev, njihove nenavadne običaje in svojevrsten odnos do življenja in smrti. Skozi oči slovenskega pisatelja in izvorno v slovenčini, ne skozi prevod, tako bralec dobiva dragoceno izkušnjo o drugačnem svetu in drugačni kulturi. Verjetno je prav v tem eden od najpomembnejših elementov literarne tvornosti argentinskih Slovencev.
MILAN MARKELJ
Krog male Smrti
Vinko Moderndorfer je v slovenski literaturi poznan predvsem kot pesnik in dramatik, izdal je šest pesniških zbirk za odrasle, dve za otroke, napisal vrsto radijskih iger za otroke
in za odrasle ter pet gledaliških iger ter dva televizijska scenarija, s knjigo KROG MALE SMRTI, ki je nedolgo tega izšla pri Cankarjevi založbi, pa se predstavlja tudi kot prozaist. V knjigi je namreč natisnjenih štirinajst zgodb, ki so nastale v zadnjih desetih letih in so bile nekatere že objavljene v revialnem tisku.
Moderndorfer se kot prozaist postavlja drugače od večine slovenskih sodobnih prozaistov njegove generacije, ki osrednjo pozornost posvečajo jeziku, medtem ko Moderndorfer daje prednost zgodbi, kar pa ne pomeni, da zanemarja jezikovne prvine, saj jih vešče, vendar nevsiljivo uporablja za kar največjo prepričljivost zgodbe. V središču njegovih pripovedi so ljudje v trenutkih, ko njihova notranja kriza dozori in sc poglobi. To so ljubimci, ki iščejo življenjskega smisla v meseni ljubezni in doživljajo svoje male smrti v vrhuncu telesne naslade, ko je zmagoslavje mesa že tudi njegov poraz in se izkazuje njegova nezadostnost za polnejšo posameznikovo zadovoljitev; to so preprosti delavci v primežu trdega in brezciljnega življenja; to so potepuhi, gledališčniki, nekdanji hipiji, ki spoznavajo za nazaj praznino idej, za katere so se navduševali in skušali krojiti življenje po njih; to so člani bogate židovske družine, ki jo je holokavst izbrisal iz življenja in so za njo ostale le besede v skritih zapiskih; skratka, gre za celo vrsto človeških usod, za krog malih Smrti, kot Moderndorfer imenuje individuane smrti v neprestanem ponavljanju rojstev in odhajanj. Človekova temeljna usoda je namreč odhajanje vse od trenutka, ko se novo bitje zaplodi in takoj zatem samo še umira.
V opisih je pisatelj pogosto zelo realističen in imajo zato nekatere njegove zgodbe značaj dobre erotične rože, kar dodatno začinja siceršnjo ralnost Moderndorferjevih zgodb.
MILAN MARKELJ
telegrami
-	Slovenska matica je izdala prevod Aristotelovega spisa O DUŠI in razpravo Marijana Krambergerja LOVEC NA HOMUNKUMULATE.
-	Državna založba je v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev izdala tri novosti: 1. knjigo Zbranega dela Antona Vodnika, 2. knjigo Zbranega dela Edvarda Kocbeka in 6. knjigo Zbranega dela Juša Kozaka.
-	V zbirki Literarni leksikon Državne založbe Slovenije sta izšli dve študiji: Janka Kosa LIRIKA in Vere Troha FUTURIZEM.
5 i5
1848
HM Članstvo v meščanski gardi je sčasoma postalo KH področje izživljanja mnogih obrtnikov, ki se niso mogli uveljaviti kje drugje. Garde pa so v mnogih mestih bile tudi predmet velike pozornosti in ljubezni mestnih vodstev. To je razumljivo, saj so bili v prvi polovici 19. stoletja zlasti v manjših mestih in tam, kjer ni bilo industrije, obrtniki še vedno vodilni stan.
Meščanska garda vstopi v narodno Osnovni vzrok spora, ki se je v Novem mestu odvijal okoli narodne garde, je bil prav v tem, da je v Novem mestu že od prej obstajala meščanska garda. Ob omiljeni enoti z veliko tradicijo, ki je bila vrhu vsega ljubljenec mestnega vodstva, je začela v marcu 1848 iznenada nastajati nova vojaška enota: narodna garda. Slednja je imela po cesarskem patentu, kar smo že omenili, pristojnost varovati javni red in mir. Ta patent je bil dopolnjen s še nekaterimi odloki ministrstva za vojsko. Določal je tudi volilnost poveljnikov. Že ti dve določili sta bili dovolj za preplah v meščanski gardi. V mestnem vodstvu in v vrstah mestne elite, zbrane v meščanski gardi, so najbrž razmišljali takole: Javnih pooblastil nimamo, dana so le narodni gardi, vrhu vsega pa v tej novotariji, ki se imenuje narodna garda, oficirje volijo! To je zagotovo najbolj prizadelo tiste oficirje
v meščanski gardi, ki so si svojo stopnjo le stežka priborili. Našli so prav salomonsko rešitev: meščanska garda je kot zaključena enota vstopila v narodno gardo. Tako je bil zagotovljen nadaljnji obstoj garde, pridobila je pravico sodelovanja pri opravljanju javnih pooblastil, obdržala je svoje staro vodstvo in se izognila volitvam oficirjev.
Takšen kolektiven vstop pa je bil v začetku ustanavljanja narodne garde tudi pravšnja rešitev: narodna garda se je oblikovala le počasti (skoraj 4 mesece), meščanska garda pa je kot izoblikovana, uniformirana, oborožena in izvežbana enota vsaj v prvem obdobju bila osnovno jedro garde. Gardisti so bili v civilnih oblekah (uniform niso imeli) in brez orožja ter vojaško neizurjeni. Njihova edina skupna oznaka sta bili: pentlja v slovenskih barvah na pokrivalu in pasica v slovenskih barvah z ramena na pas. Puške jim je poslal maršal Radecky šele sredi oktobra 1848 (šlo je za 200 pušk, kot je poročal Sloveniens Blatt v št. 16 od 17. oktobra, str. 64).
Opremljenost meščanske garde je bila sama po sebi vzrok za spore. Pripadniki meščanske garde so se proti neopremljenosti in neizvežbanim vojščakom narodne garde zagotovo obnašali vzvišeno in bahavo. Olje k plamenčkom sporov in nasprotovanj pa je prilivalo s svojim zadržanjem mestno vodstvo (v spisih je imenovano: Stadtgemeinde in Stand-Vorstand). Za vzdrževanje narodne garde ni prispevalo niti solda, čeprav so po drugih mestih vzdrževale narodno gardo mestne oblasti. Kot je razvidno iz spisa št. 1267/pr od 5. novembra 1848, je spletkarilo in rovarilo proti vsem, ki so prizadevno delovali v narodni gardi, in pošiljalo lažne prijave novomeškemu okrožju in guberniju v Ljubljano. Pa o tem pozneje. Novomeški župan je bil v tem času upokojeni vojaški zdravnik Bernard Hochmaver (Janko Jarc: Iz preteklih stoletij Novega mesta, str. 71, Novo mesto, kulturnozgodovinski vodnik, 1976).
Narodnostni spor v Novem mestu
Tudi v Novem mestu se je okoli narodne garde spletel
narodnostni spor, vendar drugače kot v Ljubljani: narodna garda je v našem primeru bila nosilec slovenske narodne miselnosti in slovenskih narodnih zavzemanj, meščanska garda pa je bila nasprotni pol: bila je nosilec nemškutarske miselnosti.
Narodnostni spor ima v Novem mestu malo starejše korenine, ki se začenjajo v slovenski kulturni ustvarjalnosti. Franc Polak, 2. aktuar na okrajnem komisariatu v Novem mestu, poznejši urednik časnika Sloveniens Blatt, je 6. januarja 1848 (torej dva meseca pred marčno revolucijo) uprizoril v Novem mestu v nemškem Kazinu Linhartovo spevoigro “Veseli dan ali Matiček se ženi” v slovenščini. To je doslej prva znana, javna uprizoritev Linhartovega “Matička” na Slovenskem. Dvorana je bila nabito polna in uprizoritev so zato naslednjo nedeljo (prva uprizoritev je bila na praznik sv. treh kraljev) ponovili, tudi tokrat ob polni dvorani (Bleiweisove Novice, 1848, št. 2, pod naslovom “Domorodna novica”). Ob tej uprizoritvi se ponuja več vprašanj. Zagotovo je bil to za tisti čas in za novomeške razmere izjemen dosežek: spevoigra, glasbena spremljava in zasedba številnih vlog so terjali veliko dela. Franc Polak je prišel s Prema pri Ilirski Bistrici, odkoder je bil premeščen v Novo mesto, šele pol leta predtem. Preden je začel z obsežnimi pripravami na uprizoritev, našel sodelavce in izbral igralce, se je moral vživeti v novo okolje in spoznati ljudi.
Omembe vredni sta še dve posebnosti te uprizoritve: postavljena je bila v nemškem Kazinu, ki je bil sicer leglo nemškutarstva v Novem mestu. In drugič: “Matiček” je bil uprizorjen v času, ko je bilo slo-
vensko igranje in petje v javnih prostorih izrecno prepovedano. V Ljubljani npr. je vselej zavladalo v slovenskih vrstah nepopisno navdušenje, kadar so v zelo redkih primerih igralci v vselej nemškem programu v gledališču zapeli slovensko pesem. K temu jih je nekajkrat nagovoril in podkupil z goldinarji za zapitek dr. Janez Bleivveis. Seveda je vselej sledila policijska preiskava (dr. Davorin Lončar: Politično življenje Slovencev, 1921, str. 12). Tisti čas je bilo uradovanje pri nas samo nemško, šole so bile vse samo v nemškem jeziku.
Uprizoritev “Matička” omenjam iz dveh vzrokov: odmev nanjo najdemo nekaj mesecev v revolucijskem letu 1848, igralci nosilnih vlog pa so bili prav v tem letu politično preganjani. Franc Polak je v Sloveniens Blatt (st. 3 od 18. julija 1848, str. 12) v rubriki “Locales” objavil o tej uprizoritvi bodico. V uvodu ironično ugotavlja, da ena lastovka ne prinese pomladi in glas posameznika še ni glas naroda. Nato pove, da si v Ljubljani zdaj upajo v gledaliških kritikah omeniti slovensko igranje in petje. Nadaljuje: v Novem mestu so že januarja letos uprizorili veseloigro “Matiček se ženi” v slovenščini, med igralci pa so bili celo Nemci, ki so igrali s težavo, toda goreče in so se za nastop ponudili prostovoljno. Pove, da je glasbo izvedel gospod
K., ki ni Slovenec (“ Nichtkrainer”) in je bil za svoj prispevek deležen posebne pohvale.
Končuje z ugotovitvijo, da je recenzijo uprizoritve poslal znancu v Ljubljano, pa je ni objavil v javnem časopisu, ker so bili med nastopajočimi državni uradniki.
Domorodna novica. .
V Norim meatn- na Dolenskim *o n« »v. Irch kraljev dan zbrani domorodci igrali Linhartovo krajn-komedija v 5 delih speljem, podimenam»Veseli dan ali Matiček »uii.1* Okoli 3fl0 jjudi je v g!c* dišn r kazini ztaanib bilo, ki »o (oliko dopadajcnja rta ti rc&li igri R*šK, de je h tla v dedeljo potem v dmgie igrana. Gospodje tgravci,	in gospodične igra tke:
vsi so se prav po mojstrovskn obnesli.
Tako so Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice v št. 2 leta 1848 poročale o novomeški uprizoritvi Linhartovega “Matička”
priloga dolenjskega lista
Ili i f
-Hm*
IM
'C2-
T3
dežurni	I
poročajo	I
V ŽEP PO DENARNICO - 26. junija jc neznan storilec v Metliki prišel v odklenjeno podnajemniško sobo in ukradel moško denarnico, v kateri jc imel oškodovani J. B. 9.000 tolarjev.
OB VARNOSTNI ČELADI - 28. junija zvečer jc neznan storilec z. dveh koles z motorjem, ki sta ju imela L. L. iz Mokronoga in J. K. iz Martinjc vasi parkirana pred gostinskim lokalom v Mokronogu, ukradel varnostni čeladi ter ju s tem oškodoval za okrog 12.000 tolarjev.
UKRADEL PREDNJA ŽAROMETA - V času od 2. do 3. julija je neznan storilec na parkirnem prostoru v Cankarjevi ulici v Trebnjem iz osebnega avta Zastava 101 ukradel dva prednja žarometa ter s tem oškodoval lastnika J. K. z Rdečega Kala za okrog 10.000 tolarjev.
VLOMIL V VEČ VIKENDOV - V času od 2. do 3. juilja je neznan storilec vlomil v dva vikenda na Kuzatjcvcm Kalu, vendar ni odnesel ničesar, lastnikoma pa jc povzročil večjo materialno škodo.
VLOMIL V BIFE STOP - V času od 3. do 4. julija je neznan storilec vlomil v bife Stop na Medvedjeku in ukradel 3 steklenice viskija in 7 kg kave. Lastnika T. Č. iz Grosupljega je oškodoval za okrog 10.000 tolarjev.
OSTAL BREZ GORIVA IN ORODJA - 4. julija je V. P. iz Črnomlja parkiral osebni avtomobil pred gostilno Ogulin v Cerovcu, kjer jc bila veselica. Ko sc jc nekaj minut pred polnočjo vrnil do avta, jc ugotovil, da mu je neznanec iztočil okoli 25 1 goriva in ukradel orodje. Lastnika je oškodoval za 2.500 tolarjev.
ODVRGEL STEKLENICI Z VNETLJIVO SNOVJO
LESKOVEC PRI PODBOR-ŠTU - 30. junija ob 21.30 jc neznanec odvrgel dve steklenici z vnetljivo snovjo v neposredno bližino hiše, ki je last M. S. iz Ixskovca pri Podborštu v sevniški občini. Eno steklenico jc odvrgel v gozd nad stanovanjsko hišo, drugo pa na kup zloženih drv ob stanovanjski hiši. Pri tem so sc drva vnela, vendar jih jc oškodovanka ob pomoči znancev pogasila, tako da do hujše materialne škode ni prišlo. O za-žigalno razpoloženem neznancu policisti zbirajo informacije.
Mi
hp-i •
S pravimi dokumenti na pot
Otrokova zdravstvena izkaznica ni dovolj za prehod hrvaške meje - Potni list ali izpisek iz matične knjige
NOVO MESTO - Na potovanje čez mejo sc je potrebno pripraviti, četudi sc odpravljamo le na sosednjo hrvaško mejo, na njihovo morje. Za prehod meje z Italijo, Avstrijo in Hrvaško je več ali manj vsem znano, da jc potrebno imeti potni list, slovensko hrvaško mejo pa jc mogoče prestopiti z osebno izkaznico. Kaj pa otroci?
Na novomeškem občinskem organu za notranje zadeve, kjer izdajajo potne liste, pravijo, da sicer s Hrvaško še ni podpisan sporazum o medsebojnem priznavanju dokumentov za prehod te meje, vendar je v veljavi dogovor, da je v primeru, če otrok nima svojega potnega lista s sabo, dovolj otrokov izpisek iz rojstne matične knjige, ki mora biti original ali na občini overjena kopija izpiska. Nikakor pa za prehod meje kot
identifikacijski dokument ne velja zdravstvena izkaznica otroka!
Otroci do 15. leta starosti, ki ne potujejo v spremstvu svojih staršev, ampak v spremstvu tretje osebe, morajo imeti poleg potnega lista oz. izpiska iz matične knjige tudi potrdilo staršev oz. skrbnikov, da dovoljujejo potovanje otroka z nekom dragim. Ta formular se dobi in izpolni na občinskem upravnem organu za notranje zadeve. V Novem mestu pravijo, da do sedaj ljudje, ki so potovali s temi identifikacijskimi dokumenti na Hrvaško, na poti niso imeli težav. Če pa otroci potujejo prek slovensko - hrvaške meje v organizirani skupini, morajo imeti s sabo enega od dokumentov o njihovi identiteti, ne potrebujejo pa posebnega potrdila staršev.
J. D.
VLOM V HIŠO
PODZEMELJ - V času od 24. junija do 3. julija je neznan storilec v Podzemlju vlomil v stanovanjsko hišo, jx> sobah pregledoval omare ter ukradel dva krznena jopiča, usnjen jopič, usnjen kovček, 2 radiokasetofona, 20 steklenic viskija, zračno pištolo, posteljnino in prenosni telefon. Lastnika M. M. iz Brežic jc oškodoval za več kot 220.000 tolarjev. Storilca policisti še iščejo.
USODEN PADEC Z VIŠNJE
NOVO MESTO - 29. junija okoli 18. ure je 63-lctna Slavica Košmcrl iz Novega mesta nabirala višnje, pri tem pa se ji jc odlomila veja in je padla na tla. Zaradi poškodb je 30. junjja v novomeški bolnišnici umrla.
MOTORIST OBLEŽAL HUDO POŠKODOVAN
V SPALNICO ŠEL PO DENAR
DRENOVEC - V času od 20. do 30. junija je neznan storilec prišel v stanovanjsko hišo lastnika V. B. iz Drenovca in iz. spalnice odnesel 130.000 tolarjev.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Kurji tal, ki sc je konec junija odpravil po kokoši v kokošnjak lastnice M. F. v Velikih Dolah, jc najprej odnesel 17 kokoši. Doma je po vsej verjetnosti preskusil, kako dobro kurje meso je ulovil, in pri tem verjetno ugotovil, da je zelo slastno. Zalo se je 30. junija ponovno odpravil v isti kokošnjak še po 5 kokodajs. Lastnico je s tem oškodoval za 11.000 tolarjev.
•	Tudi bife z imenom Stop na Medvedjeku ni ustavil nepridiprava, ki se je namenil, da si v njegovi notranjosti poišče, kar mu bo poželelo srce. V času od 27. do 29. junija je skozi priprto okno prišel v prostore bifeja in ukradel radiokasetofon, 4 kg kave in 2 steklenici viskija. S sabo je odnesel tudi kalkulator, da je lažje izračunal, koliko je s tem pridobil oz. za koliko jc oškodoval lastnika T. Č. iz Grosupljega.
VINICA - 3. julija ob 21.45 jc 63-letni Franc Trcmpus iz Ogulina zapeljal s kolesom z. motorjem s parkirišča tovarne Novotcks v Vinici na cesto, ki pelje proti mejnemu prehodu, ne da bi se prepričal, če to lahko varno stori. V tem trenutku je iz. smeri mejnega prehoda pripeljal z osebnim avtomobilom 22-lctni Martin Panjan iz Malega Ncrajca, ki jc zaviral, vendar je motorista kljub temu zbil. Motorista je vrglo prek pokrova motorja v vetrobransko steklo, nato pa na tla, kjer je obležal hudo poškodovan. Zdravi sc v novomeški bolnišnici.
V HIŠI JE ZAGORELO
VELIKA LAHINJA - 3. julija ob 23.30 jc prišlo do požara na stanovanjski hiši Cirila K. iz Velike Lahinje. Požar jc uničil ostrešje, zgorelo jc nekaj pohištva, zaradi gašenja pa jc voda poškodovala tudi stanovanjc. Vzrok požara je bila električna napeljava. Škode jc za okrog 4 milijone tolarjev.
VEČKRAT SE JE PREVRNIL
GRM - 30. junija ob 18.50 se jc 22-lctni Roman Rajhard s Primostka peljal z avtomobilom Alfa Romeo od Metlike proti Črnomlju. Ko je izven naselja Grm pripeljal v levi blagi ovinek z neprimerno hitrostjo in preblizu desnemu robu ceste, jc sunkovito zavil v levo. Zaneslo ga jc na levo polovico ceste, nato pa je trčil v obcestni nasip in sc večkrat prevrnil. Med prevračanjem jc voznik padci iz avta in obležal pod avtom hudo poškodovan. Sopotnik 25-lctni Željko Bajuk s Primostka se v nezgodi ni poškodoval. Voznik se zdravi v novomeški bolnišnici.
Je Uhana res pretepel policist?
Na prireditvi Iz trebanjskega koša naj bi po pripovedovanju Uhanovih policist pretepel njihovega duševno prizadetega sina Jožeta - Raziskava tega ni potrdila
Svent prvak v Bohinju
Novomeški moštveni uspeh na državnem prvenstvu v olimpijskem triatlonu - Švent prvi in Celic 3. med mladinci
BOHINJ - Jaka Švent, član triatlonskega kluba Novo mesto, jc mladinski državni prvak v olimpijskem triatlonu, ki ga sestavlja 1.500 m plavanja v jezeru, 40 km kolesarjenja in 10 km teka. Za progo jc potreboval 2 uri 25 minut in 52 sekund. Za absolutnim zmagovalcem državnega prvenstva Ljubljančanom Janijem Tomšičem je zaostal 26 minut.
Njegov uspeh sta dopolnila Dejan Celic s 3. mestom (2:31.52) in Goran Pešič s 4. mestom (2:32.40), ki na tako dolgi progi še nista nastopila. Četrti član novomeškega zastopstva Damir Delajkovič je moral zaradi težav pri plavanju v mrzli vodi odstopiti.
Z zmago na državnem prvenstvu si je Jaka sicer pridobil pravico nastopa na mladinskem evropskem prvenstvu, vendar bodo v novomeškem klubu še razmislili o njegovi udeležbi, saj njegov rezultat ne obeta uspeha v konkurenci dve leti starejših tekmecev, vprašanje pa je, koliko bi mu nastop med močnejšimi tekmeci sploh koristil. 19-lctni Matija Medvešek iz Raven, ki bo na prvenstvo zagotovo odpotoval, jc v
Bohinju dosegel za 18 minut boljši rezultat.
Najuspešnejši slovenski triatlonec Igor Kogoj, od katerega so v Bohinju Novonteščani največ pričakovali, jc v absolutni konkurenci zasedel šele tretje mesto. Progo jc preplaval, pretekel in prekolesaril tako, kot si jc zamislil, a kljub temu zaostal za Tomšičem dobri dve minuti. Očitno je, da mu bolj leži štirikrat daljša proga triatlona železnih mož, na katerem jc lani na Havajih postal svetovni amaterski prvak, med profesionalci pa zasedel 20. mesto.
Igorjev letošnji cilj jc izboljšati lansko uvrstitev na Havajih, zato sc za Bohinjski triatlon, ki je bil zanj le dober trening, ni posebej pripravljal. Svojo pravo vrednost bo najbrž pokazal 1. avgusta v Novem mestu na tekmi za evropski pokal v srednjem triatlonu, kjer se bo pomeril z, enim izmed najboljših treh triatloncev na svetu, Fincem Paulijem Kiu-rujem, ki je zmagal že na petih iron-man triatlonih, na svetovnem prvenstvu na Havajih pa jc bil dvakrat tretji in enkrat četrti.
I. VIDMAR
POMOČ NAJMLAJŠIH - V Bohinju so najboljše novomeške triatlonce spodbujali tudi najmlajši člani kluba, ki so sc po podelitvi kolajn in nagrad lahko slikali s šampioni. (Foto: 1. Vidmar)
Tenis in Squash
Počitniški tečaji za otroke in odrasle
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V ponedeljek, 12. julija, sc bo v športnem parku v zdravilišča Šmarješke Toplice začela počitniška šola tenisa za otroke in odrasle. 5-dncvni tečaji se začnejo vsak ponedeljek do konca počitnic in vsebujejo po dve uri igranja tenisa, topli obrok za otroke in kopanje v bazenu. Tečaji za otroke bodo dopoldne ob 8. in 10. uri,v za odrasle pa popoldne ob 16. uri. Šolo vodi znani novomeški učitelj tenisa Jože Turk, cena tečaja jc 5.700 tolarjev, prijavite pa sc lahko v š[Tortnem parku ali na telefon 28-000.
NOVO MESTO - Squash klub Mihe Legana z. Mestnih njiv jc v sodelovanju s Športno zvezo Novo mesto med šolskimi jročitnicami za otroke pripravil tridnevne tečaje squasha. V prijetnem hladu sodobno urejene dvorane bodo mladi lahko spoznavali skrivnosti squa-sha ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 11. uri. Cena tečaja jc zelo ugodna, le 1.500 tolarjev. V klubu bodo poskrbeli tudi za loparje in žogice. Mladim športnikom so v dvorani na voljo tudi tuši in okrepčevalnica. Prijavite sc lahko na telefon 22-223.
POLFINALE
UMAG - Na znanem teniškem turnirju za pokal Katora jc 14-lctna novomeška teniška igralka Nina Janžekovič v kategoriji do 16 let dosegla izjemen uspeh. Na tekmovanju so nastopile skoraj vse najboljše slovenske in hrvaške teniške igralke. Nina si je pravico nastopa na glavnem turnirju izborila v kvalifikacijah in po šestih zaporednih zmagah klonila šele v polfinalu, kjer jo jc s 6:2 in 6:2 premagala odlična Osijcčanka Taslidžičcva. Janžekovičeva sije z zmago na Katoru krepko izboljšala položaj na računalniški lestvici teniške zveze Slovenije.
DOLENJSKI PRVAK
MIRNA - Na prvenstvu Dolenjske v balinanju na Mirni jc nastopilo 16 balinarjev, ki so si pravico nastopa na prvenstvu priborili na predtekmovalnih turnirjih območne balinarske zveze Novo mesto. Presenečenja so sc začela že v predtekmovanju, ko so izpadli nekateri favoriti, med njimi tudi lanskoletni Dolenjski prvak Cveto Moro. Po zelo izenačenih tekmah v četrtfinalu in polfinalu jc na koncu brez. poraza slavil Vinko Jaklič, član balinarskega kluba Krmelj, ki si je s tem pridobil pravico nastopa na kvalifikacijah slovenskega državnega prvenstva v balinanju.
ŠPORTNA
OBVESTILA
TRIATLON - 8. triatlon Lisca bo letos v soboto, 17. julija, ob 9. uri s Startom na sevniškem kopališču. Triatlon sestavlja 1.000 m plavanja, 42 km kolesarjenja in 10 km teka. Moški bodo tekmovali v 6 kategorijah od mladincev do su-perveteranov, ženske pa v dveh kategorijah do in nad 35 let. Prijave in informacije posreduje šjror-tna zveza Sevnica na telefon 0608-82-096.
KEGLJANJE - Komisija za registracijo pri območni kegljaški skupnosti Novo mesto opozarja vse klube, naj uredijo registracijo svojih članov in članic najkasneje do 15. julija, ko poteče prestopni rok.
NOGOMET - Nogometni klub Drska bo v nedeljo, 11. julija, ob 8. uri na Grabnu pripravil turnir v malem nogometu. Prijave na telefon 27-243 ali pol ure pred pričetkom tekmovanja na Grabnu.
Nogometni klub Zbure bo v nedeljo, 18. julija, ob 8. uri na igrišču v Zburah pripravil tradicionalni turnir v malem nogometu Trapina’93. Prijavite se lahko na igrišču pol ure pred začetkom tekmovanja. Organizator obljublja lepe nagrade.
Športno društvo Dolž bo v nedeljo, 18. julija, ob 8. uri na igrišču v Dolžu pripravilo turnir v malem nogometu. Prijave na telefon 43-824 ali uro pred pričetkom tekmovanja. Zmagovalci bodo nagrajeni.
Prva zmaga
MURSKA SOBOTA - Na 6. dirki za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji motorjev do 80 ccmscjc 14-letnemu Novomcščanu Ludviku Mežnarju končno posrečil veliki met. Po vrsti drugih in tretjih mest je v nedeljo v Mačkovcih na Goričkem jro 2. mestu v prvi vožnji v drugi prehitel nepremagljivega Lukovčana Jelena in z veliko prednostjo zmagal, kar mu jc prineslo 1. zmago na dirki za državno prvenstvo med člani. Po uspehu v Murski Soboti jc Ludvik Mežnar, član inotokluba Mel, 2. v skupnem seštevku za državno prvenstvo.
Najmlajši so se v soboto udeležili 3. dirke za državno prvenstvo v motokrosu za podmladek v Oseku pri Lenartu, kjer so novomeški motoristi dosegli jropoln uspeh. V kategoriji do 60 ccm jc zmagal Sašo Popovič nad Jakom Možctom (oba Mel), 3. jc bil Brcžičan Boštjan Milat in 4. Matej Žvan (Žvan tcam). V razredu do 80 ccm je prav tako zmagal član Mcla Gregor Mcdc, ki je v prvi vožnji pripeljal na cilj L, v drugi vožnji pa ga je premagal Scntvidčan Perko, ki Mcdetovc zmage zaradi slabe prve vožnje ni mogel ogroziti.
Kasaška zmaga ostala doma
GORENJE PONIKVE, NOVO MESTO - Letošnja prireditev Iz trebanjskega koša je bila dokaj živa, vstg po govoricah sodeč. Kajti ne le da so nase opozorili predrzni motoristi, v uredništvo smo dobili tudi klic, da se je na tej prireditvi postaven policist spravil na šibkega, duševno prizadetega fanta. Šli smo po sledi dogodka in prisluhnili obema stranema.
Po pripovedovanju Uhanovih z Gorenjih Ponikcv naj bi v soboto zvečer eden od policistov, ki jc na prireditvi skrbel za red in mir, pretepel njihovega sina Jožeta, ki je sicer duševno prizadet. Na koncu stopnic, ki vodijo z Goljevega trga mimo Novotehninc trgovine z avtomobilskimi deli na dvorišče stanovanjskega bloka, naj bi potem fant ležal več kot eno uro nezavesten.
“Za stojnico v centra Trebnjega pri občini sem pil brizganec. K meni jc prišel policist, ki ntc jc poznal že od prej. Začel me jc poditi domov in me vleči stran po stropnicah, ki vodijo mimo Novotehninc trgovine na dvorišče stanovanjskega bloka. Zagrabil ntc jc za lase in me trikrat udaril ob steno, me brcnil v trebuh, potem se več ne spomnim, kaj je bilo,” pripoveduje Jože. Tam naj bi ležal več kot eno uro, dokler ga niso našli ljudje, ga odpeljali k zdravniku, mu dali vodo in ga oblekli, ker jc drgetal. Pretep naj bi sc dogajal okrog 8. ure zvečer, ob pol desetih pa naj bi ga pripeljali k zdravniku. Dr. Humar ga jc pregledal, mu dal neke tablete in ga poslal domov.
“Verjetno se jc Jože ustrašil, da bi mu policist še kaj storil, zato sc jc zavlekel na senik in sc šele v nedeljo zjutraj prikazal doma. Potem je poležaval in tarnal, da ga boli glava. Selc čez čas je povedal, kaj sc mu jc
zgodilo,” pravi njegova mama. Uhanovi so začeli poizvedovati še pri drugih ljudeh. Pravijo, da so mnogi potrdili, da Jože ni obležal tam zaradi pijanosti, ampak zaradi tega, ker ga je prctcfrcl policist. “Policisti, ki so sc potem na našo pritožbo oglasili, pravijo, da jc bil naš Jože pijan in da ga jc lahko pretepel kdo drag. Ljudje pa pravijo drugače. In četudi bi delal nered in bil pijan, to pretepa ne opravičuje,” meni njegova mama. Pri Uhanovih se sprašujejo, zakaj jc do tega prišlo. Le kaj jc njihov Jože komu storil žalega? Hkrati, pa sc zgrozijo ob misli, kaj vse bi sc fantu še lahko zgodilo.
Na novomeški UNZ, kjer obravnavajo tudi pritožbe ljudi na delo policistov, so nam povedali, da vzamejo vsako tako pritožbo zelo resno, zato so šli preverjat skupaj z vodstvom trebanjske policijske postaje. V preiskavi so ugotovili, da sta Jožeta Uhana policista, ki sta bila tisto sobotno popoldne dolžna skrbeti za red in mir, ob 18. uri opozorila, ker je bil po njuni oceni že precej vinjen, naj odide domov. Jože ju ni ubogal. Čez nekaj časa naj bi začel otrokom s palčk trgati sladkorno peno, z roko pa naj bi posegel tudi v posodo, kjer ta pena nastaja. Policista sta ga zaradi tega okrog 18.30 odpeljala na policijsko postajo, popisala potrebne podatke in ga čez deset minut po-
novno napotila domov v smeri Ulice heroja Slaka, da bi tako obšel prireditev. Vendar sta ga ob 19. uri opazila na tržnici, kjer naj bi z vpitjem vznemirjal tamkajšnje goste. Zato sta ga zopet napotila domov. Pospremila sta ga do Mercatorjevega skladišča oz. do dvorišča stanovanjskega bloka, od tam naprej naj bi se sam napotil proti stopnicam, ki vodijo na Golicv trg, kjer jc očitno obsedel, saj sta bila policista okoli 19.30 obveščena, da jc na stopnicah obležal nek moški. Ko sta policista šla pogledat, sta videla, da Uhan sedi in joka. Odšla sta, ker naj ne bi kazal potrebe po zdravstveni pomoči. Čez čas ga jc opazila še ženska, ki je šla v stanovanjski blok. Prosil jo jc, naj mu da piti. Prinesla mu jc vodo in pulover, saj sc jc močno tresel. Okrog 21. ure ga je znanec iz sosednje vasi odpeljal k zdravniku, kjer jc dr. Humar ugotovil sled poškodbe. Dal mu jc tablete in ga napotil domov. Fant z znancem, ki gaje pripeljal k zdravniku, ni hotel domov, češ da ima kolo. Malo pred 4. uro zjutraj pa naj bi Jože Uhan prišel še do Kosove stojnice, kjer naj bi prosil za brizganec.
Na UNZ pravijo, da na podlagi razgovorov z ljudmi, ki jih je navedla Jožetova mati, razgovora s policisti in z ljudmi, ki so jih še sami poiskali, pretepa ni nobeden potrdi! oz. videl. Tako pravijo policisti. Na podlagi nasprotujočih si izjav je nemogoče odgovoriti, kaj se jc pravzaprav dogajalo tega večera na omenjenem dvorišču v Trebnjem. Bo zadeva ostala za vedno nepojasnje-
na?	J. DORNIŽ
V memorialni dirki je zmagal domači žrebec Figar AS - Slavičev Bradash Buddie rekorden v prvem nastopu v Sloveniji - Tokrat izjemno malo gledalcev
KRŠKO - Prizadevni člani konjeniškega kluba Posavje so si krepko odahnili, ko je skozi ciljno črto dirke za memorial Ivana Lipeja prvi pritekel domači kasač Figar AS na vajetih Ivana Humeka ml. iz Dobove.
Petletni žrebec, last Ivana Ilumeka starejšega, potomec Galestona in Fortine, ki letos ne pozna poraza in kar po vrsti zmaguje na domačih dirkah, se ni dal presenetiti niti na domačem hipodromu, kjer je dosegel izvrsten kilometrski čas 1:18,4.
V isti dirki je nastopila tudi šent-jernejska kobila Pclizona, ki jo je tudi tokrat vodil zagrebški veterinar Krešo Lučič. Pclizona jc že kmalu po štartu ostala zaprta ob notranjem robu steze in kaj več od 5. mesta in osebnega rekorda 1:19,7 ni mogla doseči. Njen lastnik Jože Antončič meni, da bi sc z. malo več sreče Pclizona lahko borila za zmago, njen kilometerski čas pa bi na zelo dobro pripravljeni stezi moral biti pod minuto in 19 sekundami.
Najliitrcjša tekma nedeljske prireditve na hijrodromu v Bregah jc bila 6. dirka za 3- do 12-letnc domače in tuje kasače, kjer sc je obetal veliki dvoboj med lanskim konjem leta v Sloveniji Dura-som na vajetih voznika leta Jožetom
uvoženim
tovariša
Sagajem iz Ljutomera žrebcem Sagajcvega klubskega to’ Marka Slaviča Bradash Buddicm, zvezdo dunajskega hipodroma, ki jc prvič tekmoval v Sloveniji. Bradash Buddie, potomec slovite Kitty B in Prakasa, je na štartu silovito potegnil in si že v prvem krogu 1.600 m dolge dirke zagotovil varno prednost pred Dura-som. Kljub zagotovljeni zmagi Marko Slavič mlajši ni popusti vajeti in jc hitrost stopnjeval do cilja, kjer so štoparice pokazale nov rekord Krškega hipodroma - kilometrski čas 1:16,9.
Zal si jc izredno zanimivo in kvalitetno prireditev ogledalo le približno
500 gledalcev. Večina rejcev konj KK Posavje iz Krškega prihaja iz sosednjih občin, saj v samem Krškem ni posebnega zanimanja za konjerejo.
Rezultati: 1. dirka (2-lctniv kasači, ki še niso štartali): 1. Lixa (Žnidarič -Ljutomer) 1:30,2, 5. Belinka (Ratko-vič - Šentjernej) 1:33,3; 2. dirka (3-do 4-lctni kasači z zaslužkom do 30.1)00 tolarjev): 1. Classic cup (Jenko - Ljubljana) 1:24,6, 6. Piton (Franko - Šentjernej) 1:38,5; 3. dirka (3- do 5-letni kasači z zaslužkom 30.000 do 60.000
tolarjev): 1. Agrina (Osterc - Ljutomer) 1:22.6, 2. Liska III (Humek - Krško) 1:23,0; 4. dirka (3- do 12-lctni kasači z zaslužkom 120.000 do 220.001) tolarjev): 1. Kolt (Božič - Ljubljana) 1:20,3, 6. Romina (Govck- Šentjernej) 1:22,2;
5.	dirka (3- do 12-lctni kasači z zaslužkom 60.000 do 120.000 tolarjev): 1. Akri (Štrenfelj - Ljubljana) 1:20,2,4. Firos (Kovačič - Krško) 1:21,3;
6.	dirka (3- do 12-letni tuji in domači kasači): 1. Bradash Buddie (Slavič -Ljutomer) 1:16,9 - rekord hipodroma, 2. Duras (Sgaj - Ljutomer) 1:19,0; 7. dirka za memorial Ivana Lipeja (3-do 12-lctni kasači z zaslužkom 220.000 do 350.000 tolarjev): 1. Figar AS (Humek - Krško) 1:18,4, 5. Pclizona (Lučič - Šentjernej).
I. VIDMAR
LEPA NAGRADA l-ASTNIKU - V Memorialni dirki Ivana Lipeja so kar trije konji tekli hitreje od 1:19,0, najmočnejši pa je bil Figar AS, ki je lastniku prislužil 75.000 tolarjev. (Foto: I. Vidmar)
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Še: Betonal zanika govorice
Prvi in zadnji odgovor v prispevku omenjenega župnika
Odprto pismo
glavnemu uredniku Dol. lista
Spoštovani urednik, protestiram, ker ste v mojem sporočilu za javnost v zadnji številki Dolenjskega lista spremenili: naslov članka, spustili cele odstavke in s tem bistveno spremenili pomen z obrazložitvijo, da ni vse za objavo; v isti sapi na isti strani pa objavili izjavo direktorja Beto-nala g. Darka Goluba, ki blati in žali mojo osebnost z najpod-lcjšimi lažmi in natolcevanjem.
Trditev, da sem si jaz izmislil jedrske odpadke, da nameravam odpreti svoj peskokop, da izkoriščam svojo izvoljeno funkcijo občinskega odbornika, da se hočem materialno okoriščati tudi prek sveta krajevne skupnosti, so čista izmišljotina g. Goluba.
Objava citata: “Trdimo, da je sramota, če o prihodnosti nas vseh odločajo ljudje, kot je on,” je proti vsem načelom novinarske etike, ker smatram, da je taka objava škodljiva za naše medsebojne odnose.
Nočem iskati svoje časti niti na sodišču niti prek časopisov, zahtevam pa, da objavite tole odprto pismo, naslovljeno na vas, ki hkrati pomeni mojo odločitev, da je zame polemika v časopisu končana.
S spoštovanjem
MARJAN DOLENŠEK
V upokojenski stranki za referendum
Na ta način se želijo boriti za svoje pravice
Predsedstvo stranke upokojencev iz Črnomlja sc je sestalo na dan državnosti in razpravljalo o delu
Od 20 do 25. junija je v novem kongresnem centru blizu Madridu potekal 20. mednarodni kongres medicinskih sester, ki ga je pripravilo Mednarodno združenje medicinskih sester ION. Kongresa so sc udeležile tudi medicinske sestre iz Slovenije, med njimi 6 sester iz Novega mesta.
ION je zelo močna organizacija, ki povezuje mcdiciaskc sestre iz vsega sveta. Sestavljajo jo nacionalna združenja iz okrog 100 držav. Letos je bila v organizacijo sprejeta tudi Slovenija oziroma slovenska zveza društev medicinskih sester in tehnikov. Na kongresu je bilo več kot
ZAHVALA ZA POMOČ
ŠENTJERNEJ - Rdeči križ Šentjernej je na Dolenjskem zelo aktiven, saj pomaga ljudem, ki so pomoči potrebni. Na tem mestu gre zahvala požrtvovalni Anici Žnidaršič, Slavki Košak in drugim sodelavkam, ki opravljajo to humano delo.
Hvaležna REZKA JAKŠE
Spoštovani g. Golub.
V naslovu citiranem “pismu bralcev” pojasnujetc nekatera dejstva, pri tem omenjate tudi mene. V tem pojasnilu trdite, da sem 20. junija 1993 pridigal, da “Betonal” namerava spremeniti Žalostno goro, in pri tem navajate, “da je duhovnik glede na svojo izobrazbo vedel, kaj govori, zato z gotovostjo trdimo, da je to, blago rečeno, načrtno in namerno zavajanje ljudi.”
K tej trditvi bi rad pripomnil sledeče: Ste bili pri maši? Če je vaš odgovor da, potem veste, da med pridigo nisem govoril o Bctonalu, ampak oznanjal božjo besedo! Če pa niste bili, ste pač dobili poročilo od nekoga, ki ne loči pridige od oznanil.
Pri oznanilu sem omenil, da Dolenjski list trdi (te trditve nisem poslal jaz), da sem med nasprotniki odpiranja kamnoloma pod Žalostno goro. To sem potrdil, nič več in nič manj, in pri tem ostajam.
Navadil sem sc (po 20-lctncm bivanju v tujini), da je pri nas tako, da enq povem, drugo pa potem izvem. Žal je to moderna govorica našega naroda.
Hvala, da ste ugotovili, da moram “glede na svojo izobrazbo vedeti, kaj govorim”. To vem brez vašega ugotavljanja. Bodite prepričani, da to res vem.
Zato je podtikanje, da so ljudje moje nasprotovanje odprtju kamnoloma povezali z “Dolenškovimi jedrskimi odpadki”, več kot časopisna raca. Tega nisem trdil, prepričan sem, da teh odpadkov
Dolenšek nima (tega seveda vi ne trdite) pa tudi vi ne. Zato je trditev popoln nesmisel. Kaj mislim o vaših trditvah proti meni, ste mi dali sami jasen dokaz. Po telefonu sva sc dogovorila za uro in dan srečanja. Do danes vas ni bilo, a tudi opravičili sc niste. Meni je vseeno. Zagotavljam vam, da si srečanja z vami po teh trditvah ne želim. Verjetno niste prišli,
12.000 udeleženk, kar kaže, kako številčno je zastopan poklic mcdiciaskc sestre v svetu, čeprav nima povsod še ustrezne veljave pri kreiranju zdravstvene politike. Najbolj svečan trenutek je bil sprejem novih članic. Ko so sc predstavnice Slovenije v narodni nosi pojavile na odru, smo slovenske udeleženke kongresa vstale in zaploskale, pridružili pa so sc nam še drugi. Kasneje so nas veliko spraševali o Sloveniji, ki je žal zelo malo poznajo.
Na kongresu je tekla beseda o različnih temah: o izobraževanju za bodočnost, o vlogi centrov WHO pri pomoči medicinskim sestram, o problematiki psihofizičnih obremenitev na delovnem mestu, o vlogi medicinske sestre kot ženske z obveznostmi do družine itd. Številne novosti smo lahko spoznale na priložnostnih razstavah in postrih, ki sojih pripravile sestre iz različnih delov sveta.
V imenu vseh medicinskih sester iz Novega mesta, ki so sc udeležile kongresa, se zahvaljujem podpornikom, ki so nam omogočili udeležbo.
SLAVICA NAUMOV, viš. med. sestra
ker sem vam jasno povedal, da ostanem pri svoji odločitvi, pri tem tudi vztrajam.
V dekretu pri prevzemu župnije mi je škof izrecno naročil, da moram imeti posebno skrb za Žalostno goro. Ker sem obljubil škofu pokorščino, sem dolžan nasprotovati odprtju kamnoloma. Nič več in nič manj, ker je vsako poseganje v to območje proti varstvu okolja (glej poročilo Zavoda za spomeniško varstvo), če vam je to prav ali ne!
To je moj prvi in zadnji javni odgovor. V bodoče na napade v časopisu ne bom odgovaijal, pa pišite, kar hočete!
S spoštovanjem!
VLADIMIR JEREB župnik
Betonal zahteva zakonitost
Glede na insinuacije novinarja Pavla Perca in g. Marjana Dolenska bi radi seznanili javnost v primeru “kamnolom” z naslednjim pojasnilom:
Podjetje Betonal je v letih 1992 in 1993 glede na opravljeno raziskavo Geološkega zavoda, ki jo je naročila občina Trebnje, šlo v nadaljnjo geološko raziskavo možnosti izkoriščanja in kvalitete surovin (IGMAT) za svoje potrebe. Ker so bili kazalci za legalizacijo in izkoriščanje kamnoloma pozitivni (opravljeni razgovori s pristojnimi ljudmi na občini Trebnje), je podjetje naročilo izdelavo investicijskega projekta. Na osnovi ekonomskega dela investicijskega projekta je pozitivno ocenila projekt tudi Komercialna banka, ki nam je v ta namen za zagon kamnoloma odobrila kredit v višini 350.000 DEM, ki ga bo podjetje iz svojega tekočega poslovanja tudi na osnovi izkoriščanja kamnoloma vrnilo z vsemi obrestmi, in ne, kot sc da razbrati iz izjave g. Dolcnška v članku Dolenjskega lista št. 26/ 2289, da nam ta sredstva daje na razpolago širša družbena skupnost.
Podjetje Betonal od projekta ne misli odstopiti, ker je osnovan na strokovno-ckonomski podlagi in ne politični (zakopavanje jedrskih odpadkov idr.), ker je to za razvoj podjetja tudi edino logično.
Postopek legalizacije kamnoloma bo vodilo podjetje po ustreznih pravnih postopkih še naprej tako kot doslej. Po zakonski poti bomo vztrajali na pridobitvi ustreznih dovoljenj za obratovanje kamnoloma na podlagi veljavnih ureditvenih načrtov občine Trebnje za leti 1992 in 1993, ki so bili osnova za izdelavo študije Geološkega zavoda in sprejem poslovne odločitve podjetja Betonal za nakup kamnoloma.
Na poti do pridobitve ustreznih dovoljenj bo podjetje Betonal uporabilo vse pravne poti in zakonske podlage, ki veljajo na tem področju v naši državi. Proti vsem, ki skušajo podjetje Betonal pri realizaciji tega projekta za vsako ceno onemogočiti s škodljivimi in lažnivimi izjavami
rek časopisov in javnih nastopov,
o sprožen kazenski in odškodninski zahtevek zaradi povzročene poslovne škode in blatenja Bctonala in njegovih delavcev.
Podjetje Betonal s tem pojasnilom želi zaključiti javno sproženo polemiko “Peskokop Žalostna gora” in misli tekoče obveščati javnost v časopisu Dolenjski list v skladu z razvojem situacije kamnoloma v bodoče.
Za Betonal DARKO GOLUB
PROTESTNA IZJAVA ODGOVORNIM
V sindikatu podjetja Iskra Semič, ki je 80-odst. izvoznik, smo sc bili delavci primorani poslužiti najbolj skrajnega in grobega sredstva, da vas, odgovorne, prisilimo, da z mrtve točke premaknete razreševanje problemov, ki so življenjskega pomena s stališča socialne varnosti, pravne varnosti ter definiranih ekonomskih temeljev za nemoteno poslovanje in normalno življenje 1400-članskcga kolektiva.
Resno zahtevamo, da se oblast in vlada takoj prenehata ukvarjati sami s seboj in da takoj vso energijo usmerita v razreševanje gospodarske problematike. Le to bo garancija za normalno nadaljnje poslovanje in razvoj podjetja.
Vsebina naših zahtev v pod-
Zahtcvamo takojšnji pristop k obravnavanju in reševanju situacije, v kateri ne bomo več dolgo vzdržali.
Predsednik stavkovnega odbora JURIJ KOBE
stranice in vprasanjin, ki se uccjo upokojencev. Nekaj najbolj perečih problemov je pojasnil predsednik stranke Vinko Babič.
Trditve, da je naše pokojninsko zavarovanje med najdražjimi v Sloveniji, je označil kot neodgovorne. V resnici se iz dela po njegovem troši za pokojnine samo okrog 8 odst. bruto domačega proizvoda, ne pa 14,1 odst. 6 odst. gre za pokrivanje obveznosti, ki so nastale izključno po volji države ter bremenijo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato sc mora pokojninski sklad očistiti teh obveznosti, to pa bodo tudi referendumske zahteve, ki jih pripravljajo v Sloveniji. Prav tako je nasprotoval temu, da sedaj odločajo o pravicah upokojencev zunaj skupščine zavoda pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predvsem pa morajo po Babičevem mnenju omogočiti upokojencem enakopravno sodelovanje pri sklepanju socialnega pakta. Zato bo potrebno spremeniti davčno zakonodajo, ki bo upoštevala gmotni položaj u[X)kojcnccv, invalidov, borcev in zaposlenih s prejemki do najmanj povprečne slovenske ftokoj-ninc ali plače. Poudaril je še, da se bodo upokojenci zavzemali, da se ne bi zniževale pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tudi o tem bodo upokojenci odločali na referendumu.
J. DRAGOŠ
ČAROBNI AVTOBUS BI RAD NA POT PO SLOVENIJI
Zveza prijateljev mladine Slovenije bo jeseni jioslala na pot po vsej Sloveniji potujoče^ otroško gledališče s predstavo Čudežne podobe iz sanj šoferja Ivana, ki jo čarajo čarovnik Miran Canak, glasbenik Jani Kovačič in lutka-rica Barbara Bulatovič. Naprošamo vsa podjetja in posameznike, da nam poklonijo ali brezplačno posodijo prevozno sredstvo (kombi, kamion, kamionct, kamp prikolico...), ki bo lahko naše čudežne podobe pripeljalo v še tako oddaljene kraje in razveselilo čim več naših malčkov. Veseli bomo tudi vseli prostovoljnih prispevkov, ki bodo bogatili našo potujočo predstavo. Cenjene ponudbe in prispevke lahko pošljete na naslov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Miklošičeva 16/11, 61000 Ljubljana; 323-353 ali 316-760; faks: 316-760.

V svetovnem združenju
Na mednarodnem kongresu medicinskih sester v Madridu Slovenija sprejeta v ION
NIC NOVEGA V ČRNOMALJSKI VLADI!
Črnomaljci so sc na zadnji seji na predlog Demosa odločili reorganizirati vlado in to jim je tudi uspelo. Stara vlada naj hi imela po ugotovitvah bivšega in sedanjega predsednika precejšne težave s sklepčnostjo, ki naj bi bila eden od poglavitnih vzrokov za slabo delo. Ob vsem tem pa koalicija ne vidi ali noče videti odgovornosti za takšen položaj v samem vrhu bivše vlade. Kdo in kako je ocenjeval delo predsednika občinske vlade? Povsem normalno bi bilo še pred zamenjavo vlade narediti temeljiti obračun, ki bi pokazal, kaj je ta vlada naredila v zadnjih treh letih. Staro in novo vlado sprašujem do kdaj bo še revno črnomaljsko gospodarstvo sjrosobno nositi breme tako številne občinske uprave. In kdo so postali novi “vladni odrešitelji”? To so z izjemo nekaterih v glavnem “pogrebniki” propadajočih podjetij. Novi vladi želim pri delu veliko uspeha, predvsem pa, da bi bila uspešna vsaj toliko kot sosednja metliška.
JOŽE STEGNE Vinica
ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE
MOKRONOG - Gledališki krožek, ki ga na mokronoški osnovni šoli že leta vodi učiteljica Olga Janežič, je ob zaključku šolskega leta razveselil s premiero igre Miroslava Košute Štirje fantje muzikantje. S tem je pričel uresničevati idejo, po kateri naj bi sc v naslednjih letih na mokronoški oder vrnila domača gledališka (po)ustvarjalnost. Režijo in glasbeno opremo je pripravil Stane Peček, osnutke za sceno je naredil Saša Kump, luč je bila v rokah Gašperja Pečka, igrali pa so: Tea Pihler, Jožko Vodopivec, Taja Dreža, Urška Leskovšek, Boštjan in Damjan Antolič, Darka Murn, Nataša Metelko, Kristina Miklič, Andraž Kapus in Denis Polanec.
SP.
ZAHTEVA PO ODPRAVI PROMETNEGA DAVKA ZA ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA
Slovensko ekološko gibanje je že lani sprožilo javno pobudo pri Ministrstvu za finance oz. vladi R Slovenije, da sc odpravi prometni davek pri zbiranju starega papirja in še nekaterih drugih koristnih odpadnih surovin, vendar odziva ni bilo. Se pred leti so bile osnovne šole tiste, kjer so zbrali največ starega papirja. Po uvedbi prometnega davka in načina plačevanja prek računov so akcije vidno upadle. To seveda ni edini razlog, saj se je tudi močno povečal uvoz starega papirja. Država zagotovo ne bo propadla, če sc bo odrekla temu davku. Učinki akcij zbiranja pa so zagotovo dolgoročni in v tem primeru velja tisto, kar sc Janezek nauči... SEG prosi vlado R Slovenije, da ta problem razreši v okvira pristojnih ministrstev ter o tem obvesti širšo javnost in SEG, zahtevo pa s podpisi podpira okoli 5601 učencev, učiteljev in staršev iz vse Slovenije.
Tajnik IO SEG KAREL LIPIČ
ZLATA MAŠA KOT SPRAVA IN OPOMIN - Preteklo nedeljo je v spomin in opomin na prvo slovesno javno daritev sv. maše v rojstni župniji imel v Šentruperta zlato mašo msgr. in prelat Jože Mavsar, generalni vikar škofije Montana, ZDA (na posnetku v sredini). Celoten obred v prepolni cerkvi, eni največjih in najlepših na Dolenjskem in v Sloveniji, je izzvenel kot dogodek sprave in pretresljiva izpoved zlatomašnika, ki mu je med 2. svetovno vojno decembra 1942 ob napadu Gubčeve brigade na dobsko graščino še uspelo pobegniti, medlem ko so partizani tedaj pobili skoraj celotno družino Mavsar-jevih. Zlate maše so se v nedeljo udeležili tudi številni verniki iz drugih slovenskih krajev in celo iz ZDA. (Foto: P. Perc)
Dogodki, ki se lahko ponovijo
Izjava SNS, ki zanika vpletenost te stranke v pripravo izražanja nestrpnosti do Neslovencev
V	Sloveniji sc po dogodkih na Prevaljah in Postojni v določenih novinarskih hišah in strankah namiguje, da za temi dogodki stoji Slovenska nacionalna stranka. Javnosti sporočamo, da SNS pri teh dogodkih ni sodelovala niti jih ni organizirala.
V	stranki smatramo, da so ti dogodki logična posledica podeljevanja slovenskega državljanstva vsem delovnim emigrantom iz republik nekdanje Jugoslavije, če so ga le hoteli sprejeti. Zaradi teh emigrantov, sedanjih državljanov Slovenije, je čedalje več Slovencev brezposelnih. Delovna mesta, katera bi lahko zasedli Slovenci, sedaj zasedajo tako imenovani “Slovenci”. V območnem odboru SNS Novo mesto menimo, da je dogodek na Prevaljah samo začetek izražanja nestrpnosti oz. nestrinjanja Slovencev s postopki slovenske oblasti do delitve državljanstva in mačehovskega odnosa do lastnega naroda.
V	državnem zbora slovenskega parlamenta uporabljajo raznovrstne zvijače, da ne bi bila sprejeta revizija Zakona o državljanstvu, katero ima SNS že dalj časa pripravljeno. Slovenski javnosti je dobro znan primer goljufije pri glasovanju v državnem zboru o delitvi certifikatov, kjer bo 170.000 Neslovencev neupravičeno dobilo certifikate. Posledica podeljevanja slovenskega državljanstva pa niso samo izgubljena delovna mesta za Slovence, marveč sc dogajajo še drage za Slovence zelo ponižujoče reči. V stanovanjskih naseljih, kjer so večinski stanovalci Neslovenci, sicer državljani Slovenije, sc govori neslovensko, Slovenci, ki tam stanujejo, so prisiljeni poslušati glasno balkansko glasbo; če z njimi ne govorijo v njihovem jeziku, izpostavljeni šikaniranju. Enako sc dogaja na delovnih mestih v tovarnah in javnih službah. Neslovenci v nekaterih naseljih že ustanavljajo svoje klane in grozijo Slovencem z izselitvijo.
Še: “Nad nezadovoljstvo s silo”
Ugovor učitelja iz Črnomlja na očitke ob prosvetni stavki
Spoštovani g. Jožef Kanižnik, pod gornjim naslovom ste ob učiteljski stavki nam učiteljem očitali, da zahtevamo nemogoče plače. Ne vem, od kod vam jrodatek o naših nemogočih plačah. Upam, da ste si v mojem članku v Delu, kjer ste dobili moj ločen naslov, prebrali tudi to, za kaj smo sc potegovali - za nižjo izhodiščno plačo, kot smo jo imeli lani avgusta.
Upam tudi, da berete bolje kot pišete, kajti pismeni niste preveč, sodeč po pismu, ki ste mi ga poslali 21. junija. V njem pravite, da imamo lepe plače in “Učiteljev ogromno mnogo preveč jih je zatorej naj takoj odpotujejo v Srbijo. Tam bodo dobili krasne plače da si bodo lahko kupili 1 kg kave in nič več. Ostrostrelci pa bodo poslali dodatek v glavo.” Zakaj pa ne greste v Srbijo vi, če smo mi tako nesramni in si upamo vse jezikati. Ali sc zavedate, kako malo olike bi poznali vi in kako slaba bi bila šele vaša izobrazba, če ne bi bilo učiteljev? Naj vam povem, da se učitelji lahko merimo po izobrazbi z marsikom, ki ima še lepše plače od nas.
Če tako redno berete časopise, ste verjetno prebrali tudi misel ge. Lokarjeve, da “res ni nobenega razloga, da bi imela učiteljica nižjo plačo od tajnice v poslanskem klubu npr." (DE št. 27 na str. 3). Pravite tudi, da nam je komunizem plačeval 4.000 din mesečno, a si nismo upali jezi-
V stranki sc sprašujemo, ali od slovenskega naroda demokratična izvoljena oblast omogoča etnično čiščenje Slovenije v korist Neslovencev?
Bliža sc čas, ko bodo tujcem potekli vizumi. Ker po vsej verjetnosti vizumov ne bodo podaljševali, bodo ti ljudje v Sloveniji bivali brez sredstev za preživljanje, so pa že nekateri med njimi tudi brez veljavnih osebnih dokumentov. V javnosti sc širijo govorice, da sc bodo po poteku delovnih vizumov prijavili kot begunci. Mar bo moral slovenski narod preživljati še nekaj 10.000 ljudi? Zakon o tujcih je dovolj jasen, na vladi pa je, da ga izvaja. Se bo upala te ljudi izgnati iz države, ker prostovoljno ne bodo šli?
Vse to so primeri, ki povzročajo od|x>r pri Slovencih, posledice tega pa bodo dogodki, podobni tistim na Prevaljah. Po našem mnenju ti dogodki niso nacionalistični, ampak samoohranitveni. Slovenski narod je v zgodovini že dokazal, da ima samoohranitvene sposobnosti. Rešitev vidimo v čimprejšnji reviziji Zakona o državljanstvu, z ukinitvijo dvojnega državljanstva, kar pa je predvsem odvisno od državnega zbora in vladajoče koalicije.
OO SNS Novo mesto
kati. (Stavkali smo tudi takrat.) Niste nič zapisali, kakšne so bile takrat plače dragih. Jaz pa vam povem, gospod Jožef, da smo včasih, v komunizmu, učitelji imeli plače tudi 800 do 1.000 DEM - ja, prav ste prebrali - in trdim, da bi nam toliko pripadalo tudi sedaj, pa naj zveni to še tako požrešno.
Vi mi namreč v pismu pišete, da sc davkoplačevalci razburjajo in kričijo, da ne bodo redili požrešnih učiteljev. Ali ste sc kdaj vprašali ali pomislili, da je morda kdo še bolj požrešen od nas? Vi bi nas očitno razgnali s pendreki, kot so učitelje v Belgiji. Ali sedaj ne živimo v demokratični državi, v kateri je dovoljena tudi stavka, če ni mogoče drugače doseči pravic, ki nam učiteljem pripadajo?! Jaz ne vidim, da bi bila vlada predobra, kot trdite vi. Ali ste si vi pokojnino zaslužili v njenem času?
Morda sc boste spraševali, kako sem ugotovil, kdo mi je pisal. To sem razbral s pomočjo članka, ki ga je objavil Dolenjski list, in vašega pisma meni z dne 21. junija. In na koncu še vprašanje, zakaj sc kot tako velik heroj skrivate za podpisom “Razjarjeni davkoplačevalci iz cele Slovenije”. Kje so njihovi podpisi? Zakaj si ne upate napisati polnega naslova?
MIRKO ČADONIČ Trubarjeva 12, Črnomelj
Protestno pismo
Naslov: Minister dr. Maks Tajnikar
Spoštovani g. minister!
Prebivalci območja Gornji Leskovce, ki živimo v bližini lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, to je lokacije 10/4,5 v kraju Prcsladol in lokacije 10/7 v kraju Poklek nad Blanco, protestiramo zaradi utemeljenega suma jtonovne raziskave terena, na katerem se nahajata omenjeni lokaciji.
V soboto, 26. junija, v dopoldanskem času sta opravili dve motorni letali približno 30 predvsem zelo nizkih preletov v smeri vzhod-zahod, strogo nad področjem, kjer ležita navedeni lokaciji. Predvidevamo, da sta temeljito in precizno slikali teren, kar spada po našem mnenju k terenskim raziskavam. To pa je v nasprotju z drugim odstavkom izjave, ki jo je 27. maja letos v kraju Kališcvcc podpisal g. Boris Sovič, državni sekretar za področje energetike, in ki ste jo 28. maja letos s svojim podpisom potrdili tudi vi, g. minister.
Dovolite, da v celoti citiramo omenjeni drugi odstavek izjave: “...da ne bomo izvajali nobenih terenskih raziskav v zvezi z odlagališčem NSRAO v občinah Sevnica in Krško (izvzeta je lokacija NEK) brez vnaprejšnjega informiranja in soglasja krajanov v omenjenih občinah.”
Morebitne izjave, da je šlo za normalne prelete športnih letal ali za planirano snemanje terena, v katerega je vključeno ozemlje celotne Slovenije, zavoljo priprave novih geografskih kart in podobno, nas bodo težko prepričale in pomirile, saj je neizpodbitno dejstvo, da je bilo opravljenih nad tem območjem v enem samem dopoldnevu več specialno nizkih preletov kot prej v več deset letih skupaj.
S spoštovanjem!
Odbor za varstvo okolja pri gasilskem društvu Poklek in Stranje
Kakšna vaba in za koga?
Se en prispevek k polemiki o razmerah v podjetju TSS
V prejšnji številki Dolenjskega lista je bil objavljen odgovor novinarja Perca na moj prispevek, kjer sem skušal pojasniti svoje poglede na njegovo opisovanje razmer v podjetju TSS, pri čemer sem sc omejil le na problematiko, v zvezi s katero sem bil omenjen.
Zdi sc mi potrebno poudariti, da so odgovori na vprašanja, ki jih po daljšem času g. Perc ponovno postavlja, tudi širši javnosti že znani. Tudi v zvezi z navedeno firmo, ki je bila in je še resnično navedena v poslovnem imeniku, vendar je bila v spornem obdobju zagotovo povsem neaktivna, kar lahko vsak poznavalec zelo hitro preveri, zato tovrstna navedba z razmerami v podjetju TSS nima nič skupnega.
Negativna publiciteta, vključujoč “obiranje”, senzacionalnost, ščuvan-jc itd., je po mojem mnenju imela v zadnjih mesecih bistven, če že ne odločujoč vpliv na potek dogodkov v zvezi z razpletom v podjetju TSS. Sam sem se bil namreč svoje čase prisiljen spopadati s težavami pri trženju tudi zaradi po zaslugi podob-
Še: “Uidi to se lahko zgodi”
Opravičilo Zdravilišču - Poštarji obljubljajo popravek
Moja zgodba pod gornjim naslovom, objavljena v Dolenjskem listu 24. junija 1993, ni bila brez odmeva. Telefoniral mi je namreč direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice gospod Jože Plut in izrazil svoje nestrinjanje z namigovanjem, tako pravi, da bi pri spreminjanju naslovov omenjenim krajanom lahko imelo prste vmes tudi Zdravilišče (Veliki sosed).
Povedal je, da nimajo nobenega vzroka, da bi sc hoteli na ta način komu maščevati, niti niso z nikomer v sporu. Tudi s tistimi ne, ki takrat niso hoteli prodati svojih hiš. Zadnja leta so vložili precej sredstev v razširjanje turističnih kapacitet in ponudbe v našem kraju. Zato si tudi ne morejo dovoliti kakšne take an-tircklame.
Dircktoijcvcmu zagotovilu vcijam-em, zato sc Zdravilišču iskreno opravičujem. Posebno še zato, ker sc je edini krivec za spremembe v novem telefonskem imeniku našel. Poštarji so namreč vsem prizadetim kmalu po izidu imenika poslali o tem obvestilo. Obljubili so, da bo ob izidu novega telefonskega imenika napaka popravljena. Takrat pa o tem seveda ni bilo niti besedice.
Obljubi gre verjeti. Ugotovljeno je namreč, da so na Veliki Rigelj pomotoma “prestavili” tudi Krajevni urad, Postajo policije in celo svojo stavbo pošte v našem kraju. Vsi ti imajo hišne tablice z napisom Zdraviliški trg. Prcsljcnccm ostane torej, utemeljeno upanje, da bodo sestav-ljalci novega imenika držali obljubo in napako popravili. Do takrat pa bodo vsi prizadeti pač ostali na -Velikem Riglju.
SLAVKO KLANČIČAR
ne publicitete okrnjenega ugleda tega sevniškega podjetja v letu 1991. Za nameček naj vas spornim le na “obiranje” tistih, ki so bili pripravljeni vložiti svojo energijo in kapital v podjetje TSS in s tem ohraniti delovna mesta.
Ali ste s tem, g. Perc, res dosegli tisto, kar ste nameravali, in ali je to rešilo katerega od problemov?
Osebno ne potrebujem odgovora in tudi sicer odgovor na to vprašanje ne rešuje ničesar. Problemi so - na žalost ali pa na veselje - rešljivi predvsem z modrostjo in treznostjo.
DUŠAN BORŠTAR, dipl. inž.
Bodo okupatoiji postali heroji?
Rad bi odgovoril na zelo zanimiv članek, ki ga je pod zgornjim naslovom v Dolenjskem listu objavil Martin Kolar iz Brežic, ki mu ne gre v račun, da smo sc mobiliziranci v nemško vojsko po koncu 45-lctnega enoumja sedaj v svobodni Sloveniji sploh upali oglasiti in ustanoviti društvo, v katerem je že več kot 10.000 članov. Bojim se, da ne razume našega položaja. V knjigi Nemška mobilizacija Slovencev v 2. svetovni vojni 1941 -1945 bo našel dokumentirano vse, o čemer dvomi, tudi število mobilizirancev. Knjigo je možno dobiti na sedežu društvu mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 v Celju.
Kar se tiče izseljencev, sc povsem strinjam z njim, vendar bi ga rad vprašal, kdo je bil na slabšem: izseljenec, ki je delal pri kmetu ali v tovarni v Nemčiji, ali 20-letni kmečki fant, ki je bil topovska hrana v strelskem jarku sredi Rusije pri minus 40 stopinjah Celzija. Pred njim so štrlele puškine cevi rdeče armade, za njim esesovske pištole.
Gospoda Kolarja zanima, koliko invalidov nemške vojske prejema nemško invalidnino. Le malo je srečnežev, ki jim je uspelo prebiti se prek barikad komunistične birokracije, ki jim je preprečevala uveljavitev njihovih pravic. Mnogi so morali zaradi tega na udbovsko zasliševanje, niso jim hoteli izdati rojstnih listov in tako naprej. Tisti, ki pa so le uspeli, dobivajo le 30 odst. zneska, ki bi ga dobili v Nemčiji. V našem društvu je registriranih prek 3.000 invalidov, ki niso prejeli niti marke invalidnine. Mnogi med njimi so občinski reveži. Tako je odločila prejšnja oblast in do danes se ni nič spremenilo.
Iz Kolarjevega članka veje neka nestrpnost do nas mobilizirancev. Menim, da bi bilo za Slovence bolje, da sc nehamo obtoževati. Tisti, ki smo preživeli vojne grozote, smo lahko srečni, da smo še danes živi. Uradna sprava je bila že sklenjena, zato vas prosim, da nas ne imenujete okupatorji, ker to nismo. Smo le njihove
/rtVL'	TINE KLEMENČIČ
predsednik območnega odbora
društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 41-45 Sevnica
Po naravnih zakonih sc učenci poslavljajo in pokopavajo svoje učitelje, jaz pa imam žalostno nalogo, da se poslovim od svojega učenca in diplomanta, vseslovenskega in evropskega sadjarja velikega slovesa s srcem in dušo slovenskega človeka.
Bil je delavec, diplomirani inženir, učitelj, predavatelj, načrtovalec in izvajalec drobnih in velikih programov v modernizaciji sadjarstva. Reševal je vprašanja rodovitnosti sadnega drevja in kakovosti pridelkov, pomagal je sodelavcem, prijateljem sadjarjem-začetnikom in onim v družbenih sadovnjakih. Bil je človek za vse čase, prizadeven, sposoben, pošten in priljubljen, delaven in uspešen.
Zelo rad je prihajal na Dolenjsko, v Pleterje, Brezovico, na Klevcvž in v Belo krajino, kjer so nastajali novi sodobni sadovnjaki z njegovo pomočjo. Zato je Posavje vodilo, južno od Save pa je sadjarstvo dohitevalo prvo razvite okoliše na Štajerskem m Primorskem. Zato str mu tudi Dolenjski sadjarji hvaležni, da je svoje moči posvečal tudi Dolenjski. Še sredi marca letos sc je udeleževal sadjarskih dnevov v Artičah.
Nismo vedeli, da je bolan. V maju so sc mariborski in ljubljanski zdravniki prizadevali, da bi ga oteli smrti, zaradi preživetih naporov na terenu je bilo telo izmučeno in močno prizadeto. 26. maja je umrl v Ljubljani. Pogrebnih svečanosti na Plečnikovih Žalah se je udeležila množica sad-jaijcv in sodelavcev iz vse Slovenije in zamejstva. V slovo so mu govorili mnogi sodelavci, prijatelji...
Pokojni France Lombergar sc je rodil 9.11.1928 v trdni kmečki družini v Porovem pri Kamniku. Agrono-
mijo je študiral na tedanji Agronomski fakulteti v Ljubljani. Že za časa študija je delal v nasadih na Brdu in na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru. Po diplomi leta 1953 je nadaljeval delo v poskusnih nasadih pri prof. Priolu, leta 1957 je odšel na praktično in organizacijsko delo k Poslovni zvezi v Šentlcnart v Slovenskih goricah, kjer je zasnoval prve plantaže v širši okolici. Kot priznanega strokovnjaka so ga leta 1959 f>ova-bili za inštruktorja in predavatelja na Srednjo kmetijsko in nato na Višjo kmetijsko šolo v Mariboru. Od leta 1962 do 1965 je delal pri AK Maribor, potem je prevzel vodstvo sadjarske službe pri Kmetijskem zavodu iniširil krog delovanja po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, do Ohrida in prek v Bolgarijo, Moldavijo.
Ves čas je vodil našo največjo drevesnico na Pobrežju ob Dravi, organiziral številne razstave v Mariboru, Gornji Radgoni, Brežicah, Krškem in Ljubljani. Brez dvoma je največja zasluga ta, da je mimo političnih omejitev začel razvijati sodobne sadovnjake na zasebnih kmetijah in prebijal ideološke zidove. Bil je tudi eden zadnjih slovenskih po-mologov, ki je poznal večino sort v starejših kmečkih in sorte v sodobnih nasadih. Iz hrvaščine je prevedel in priredil za naše razmere priročnik Mala sadjarska tehnika (Ruše, 1971) ter objavil več tehtnih prispevkov v strokovne časopise. Za zasluge je prejel medaljo Franca Pirca in več drugih priznanj in nagrad. Kot strokovnjak in kot človek bo ostal zapisan v analih slovenskega sadjarstva.	,
FRANCE ADAMIČ
Kdo je lahko Slovenec?
“Samo milijon nas jc, "je pel pesnik. Po statističnih podatkih nas je nekaj več kot milijon in sedemsto tisoč. Nekateri člani novoustanovljene stranke, Slovenske nacionalne desnice, pa so pripravili izviren predlog novega štetja Slovencev.
Potem ko so nas nekateri izmed njih v parlamentu že razsvetlili s trditvijo, da slovenskim nacionalistom ni treba znati lepe slovenščine, so nas tokrat na svojem kongresu poučili o genetskem izvoru slovenstva.
Po njihovih merilih je slovenstvo prirojena lastnost predvsem tistih srečnežev, ki so se rodili v zakonski zvezi očeta Slovenca in matere katerekoli narodnosti (morda tudi rase?).
Dmgo kategorijo Slovencev tvorijo tisti, ki so se rodili v zakonski zvezi matere Slovenke in očeta katerekoli narodnosti, a le pod pogojem, če privzamejo materin priimek in “slovenske kulturne navade". Na kaj so s tem merili, bodo predpisali in nato ocenjevali seveda oni sami.
Neznana pa ostaja nacionalna pripadnost otrok, rojenih v izvenzakort-skih skupnostih - celo čistokrvnih slovenskih staršev - ki jih je po zadnjih podatkih med novorojenimi otroki kar 25%. Ničesar nismo mogli izvedeti o tem, kako se bodo ti vrli genetiki spopadli z znano resnico, da je vedno jasno, kdo je mati, glede očetovstva pa so stvari pač bistveno bolj zapletene.
V javnost tudi ni pricurljalo, če so se ti novopečeni genetiki tudi že odločili, kakšen znak bodo na rokavu morali nositi državljani in državljanke, ki ne bodo tako srečni, da bi se po njihovih merilih kvalificirali za Slovence in Slovenke.
Za vsak primer jih obveščamo, da je trak z rumeno židovsko zvezdo že zaseden.
Za Združeno listo:
BREDA PEČAN, ANDREJA ČRNAK-MEGLIC, SONJA LOKAR
Al’ prav se piše...
...Kočevar ali Kočevec? -Črkarska pravda v Kočevju se nadaljuje
Pred kratkim sc jc na javni tribuni o Kočevskem naravnem parku razvnela razprava o tem, če sc pravilno reče Kočevar ali Kočevec. Nekdo jc zatrdil, da je on Kočevar in ne Kočevec in da jc pravilno le Kočevar, kar je podkrepil še s fotokopijami izrezka iz nekega časopisa, v katerem Janko Moder (v jezikovnem kotičku) zagovarja Kočevarja.
V	nasprotju z njim pa je na občinsko sejo (nesklepčno) 1. julija prinesel inženir Tone Prelesnik tolmačenje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU - Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša, v katerem je rečeno “Predlagamo, da sprejmete za prebivalca oz. prebivalko Kočevja obliki Kočevec, Kočevka. V slovenščini sc namreč imena prebivalcev tvorijo predvsem na -an in -ec, oblike na -ar so redke (Bačar, Kropar). Oblika Kočevar jc nastala po nemškem poimenovanju Gottschccr. Obliki Kočevec, Kočevka sta tudi v skladu s celotno besedno družino Kočevje, Kočevec, Kočevka, kočevski, kočev-ščina.”
V	dopisu SAZU, ki ga jc podpisala Milena Hajšck-Hol, so nadalje navedeni primeri za Kočevarja in Kočevca, pri čemer je poudarjeno, da jc Kočevar (le) nemški priseljenec, itd.
Seveda tudi s tolmačenjem SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) ne bodo vsi zadovoljni in bo črkarska pravda očitno trajala še naprej. Prebivalci Kočevja tako še dolgo ne bodo vedeli, če so Kočevarji ali Kočevci.
V	Slovarju slovenskega jezika seveda razlage za prebivalce krajev ni. Je pa v njem beseda “kočevar”, ki po tej razlagi pomeni premog iz kočevskega rudnika (ki jc že precej let zaprt). Ni pa omenjeno, da so isti izraz uporabljali tudi za vlak, ki jc iz Ljubljane peljal proti Kočevju.
V	Kočevju tudi še vedno ne vedo, od kod ime Kočevje. Nekateri trdijo, da po hojah, Hočcvjc, Kočevje; drugi, da po kočah itd. Nihče pa še ni omenil možnosti, da bi ta beseda lahko nastala iz besede “kočevati” oz. “kočevnik”, kar naj bi po Slovarju slovenskega jezika (zlasti v ruskem okolju) nekdaj pomenilo nomadsko živeti, biti nomad, zasilno prebivati, taboriti, šotoriti; kočevnik pa jc nomad, pastir. Ta razlaga bi bila morda tudi sprejemljiva, saj jc bilo Kočevje dolgo nenaseljeno oz. zelo redko naseljeno, in jc zelo vci-jetno, da so sem prihajali iz okoliških krajev pastirji, ki sicer takrat niso postavljali šotorov, ampak zasilna zavetja iz vej in lubja.
J. PRIMC
DESETA ŠTEVILKA ŽUMBERČANA
NOVO MESTO - Prejšnji teden je izšla že deseta številka časopisa Žumbcrčan, “glasnika KUD Žuin-berak”, ki v nakladi 500 izvodov dvakrat letno izhaja že od decembra 1987. Iz glasila zvemo, da je namesto dolgoletnega predsednika Danijela Žučka prevzel delo novi predsednik Milan Car. Zanimivo je v glasilu predstavljena kuha znanega žumber-škega žganja, pa tudi nekdanje vaško pravdanje in delo pred kratkim ustanovljene mlade tanrburaške sekcije. Urednik glasila jc Milan Dragišič. V Novem mestu živi več kot sto žumberških družin, katerih člani so že “stari Dolenjci”, delo v društvu pa jim pomaga ohraniti materin jezik, stare običaje, pesmi in plese, društvo pa skrbi tudi za družabno življenje
CIMOS SKRBI ZA UGLED
Pred slabima dvema letoma sem kupil avto Citroen. Vse redne servise v garancijski dobi, ki pri Citrocno-vih avtomobilih traja eno leto, sem opravil v predpisanem roku. Pri 15.000 prevoženih kilometrih sem vozilo pripeljal na pooblaščeni servis k mojstru Jerovšku v Grosuplje, kjer so odkrili okvaro hladilnega sistema. Čeprav jc garancijski rok jx)tckcl že pred osmimi meseci, so mi na servisu povedali, da bodo poskusili uveljavljati reklamacijo ter da mi bodo hladilni sistem verjetno zamenjali na stroške tovarne Cimos, kar se mi ni zdelo mogoče.
Že naslednji dan si je moj avto ogledala Cimosova komisija, ki je reklamacijo priznala, mojster pa mi jc sporočil, da bo treba na zamenjavo okvarjenega dela počakati, da ga pošljejo iz Francije. Brezplačno popravljeno vozilo mi jc čez mesec dni pripeljal sam mojster Jcrovšek na dom ter sc mi opravičil, ker sem moral toliko časa čakati.
Tovarni Cimos Citroen in pooblaščenemu servisu sc zahvaljujem za izredno korekten odnos do svojih kupcev in tak odnos toplo priporočam tudi drugim proizvajalcem motornih vozil in njihovim servisom.
IVAN LAVRIČ Stare Žage 16
Še: Kdo v resnici kali nočni mir
Cvičkarija je bila le tfiskra”, “ogenj” je hrup iz Gostilne Jakše”
Ko sem prebrala odziv na moj članek, sem bila presenečena, ker nisem mislila, da bo prišel od tretje osebe. Najprej sem sc odločila, da bom odslej pustila stvari pri miru, vendar moram priznati, da me je članek g. Rudija Hrvatina skoraj prisilil k odgovoru.
Mislim, g. Hrvatin, da sc g. Jakše niti ni poskušal zagovarjati, ker ima slabo vest in se še predobro zaveda, da je kriv. Mislim tudi, da vi niste tisti, ki bi lahko upravičeno sodili o tem. Pravzaprav sem v svojem članku napisala, da je bila cvičkarija le iskra, ki je v mojem primeru zanetila že dolgo tleči ogenj. Torej to ni bil edini razlog mojega pisanja, kar sem, upam, dovolj nazorno opisala.
Naj še dodam, da sem si s člankom samo “olajšala dušo”, ker stvari ostajajo takšne, kot so bile. Gostje v gostilni oz. na vrtu ostajajo tudi do 24. ure, glasno govorijo, včasih tudi “zažvrgolijo”. Za primer naj povem, da je v soboto, 26. junija, ansambel igral do 4.30. Tokrat se šipe res niso tresle, ampak, verjemite mi, kljub temu jc bilo precej moteče. Tržna inšpekcija spi, si zatiska oči ali pa je prezaposlena z obiskovanjem enih in istih lokalov?!
Najbolj za lase privlečena pa jc vaša izjava, da na cvičkariji ni bil nihče pijan. Toda vsem je dobro znano, da na podobnih prireditvah teče vino v potokih in da so le redki, ki zapuščajo prizorišče trezni. Ni mi jasno, zakaj na dolgo in široko razlagate, kdo jc bil organizator cvičkarijc in zakaj jc bila omenjena prireditev v Jakšetovi gostilni. To me ne zanima, vem pa, da hrup mene in moje sostanovalce moti. Dejstvo jc, da sc je vse skupaj odvijalo v Jakšetovi gostilni, tik pod našimi okni, torej jc krivec on.
Sploh pa ne razumem, kako lahko ocenjujete hrup, ki ga prestajam ob igranju ansambla na Jaksctovcm vrtu.
Kolikor vem, v mojem stanovanju še niste bili, še ftosebej ne takrat, ko igra ansambel. Veste, tudi mene ne moti igranje ansambla, če sc odločim, da bom večer preživela v lokalu z živo glasbo, moti pa me, če sem prisiljena v to takrat, ko želim v svojem domu v miru gledati televizijo, prebrati kakšno knjigo oz. ko se brez uspeha trudim zaspati. Ob hrupu, ki prihaja z vrta, jc to nemogoče.
INTERMARC
Naj vam še pojasnim, da se mi ni zameril petelin, ampak gospod Jakše, njegov lastnik. Kljub temu da petelin zjutraj napravi samo to, kar mu
jc narava podarila, mi ni jasno, zakaj ga moram ravno jaz poslušati. Zagotavljam vam, da bi si, če bi imela karšnokoli željo po poslušanju jutranjega oz. celodnevnega petelinovega petja, že zdavnaj kupila petelina. Ker pa te želje niti slučajno nimam, ne vem, zakaj bi morala poslušati Jakšetovcga. Poleg tega so na travi za našim blokom iztrebki njegovega petelina in kokoši. Za konce bt vam rada samo še svetovala, da sc naslednjič poskušajte postaviti tudi v položaj prizadetega, namesto da vztrajno in pristransko zagovarjate tistega, ki ga poznate.
Naj vam končno pojasnim, da sc z začetnicama podpisujem zato, ker pravzaprav nikogar ne briga, kdo sem, in ker pišem v imenu vseh, ki jih takšno ravnanje omenjenega gostilničarja moti. Tudi ne bi želela iznesti poleg problemov, ki jih že imam z njegovo gostilno, še dodatnih neprijetnosti.
L. M.
Za dan državnosti
Prijeten program
LOŠKI POTOK - S kulturno prireditvijo na predvečer praznika so učenci in delavci šole dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka slovesno zaključili šolsko leto in počastili državni praznik.
Še posebej lcfio jc bil speljan nastop dramske skupine, ki deluje v okviru družboslovnega krožka, ki ga uspešno vodi tovarišica Marija Košir. Za to priložnost je dramatizirala jtosamezne izseke iz znane povesti Zofke Kvedrove Hrvatarji, ki je nastala v začetku tega stoletja. Govori o veselih in težkih časih potoških mož, fantov in družin, ki so leto za letom odhajali s trebuhom za kruhom na sezonska dela, predvsem v hrvaške domove, pa tudi tja do daljne Romunije.
Drugi del prireditve so izpolnili učenci glasbene šole iz Loškega Potoka in Sodražice. Pohvala velja prav vsem, nedvomno pa so izstopale sestre Montanič, ftcvcc, četrtošolec Denis Kordiš in harmonikarski orkester, ki ga uspešno vodi Peter Nikolovski. Velik obisk jc pokazal, da kraj takšne in podobne prireditve potrebuje večkrat, sicer pa šola razpolaga z izjemno nadarjenimi na glasbenem in dramskem področju, ki jih jc lcjro slišati in videti.
A. KOŠMERL
mmmmmmmmmmmmmmMmmmmmmmmmmmmms
Zgodba $ šentjemejskega smetišča
ŠENTJERNEJ - V okviru javnih del novomeška Komunala odstranjuje tudi čma smetišča. Letos so tako pospravili 4 taka smetišča v krajevni skupnosti Mirna Peč, 2 v KS Bučna vas, kar 6 na Otočcu in 5 v Šmarjcti, 2 v KS Brod-Drska, prav te dni pa čistijo veliko črno smetišče pri Šentjerneju. Skupaj jc bilo na teh črnili smetiščih 370 kubikov odpadkov, med katerimi jc bilo 17 ton pločevine. Za čiščenje so porabili kar 900 delovnih ur.
Črno smetišče pri Šentjerneju na polju ob cesti, ki pelje proti Zamcš-kemu, je eno največjih. Kako “trdovratna” so taka smetišča, pove tudi dejstvo, da jc KS Šentjernej tega pred dobrima dvema letoma očistila, a sc jc v tem času ponovno nakopičilo 300 do 400 kubikov odpadkov. Pri Komunali so prepričani, da bi imel marsikdo, ki sem zavleče razne odpadke, bližje, če bi jih zapeljal na urejeno komunalno deponijo na Leskovcu, kjer imajo urejena in dostopna odlagališča tudi v tistem času, ko jc deponija sicer zaprta. O posebne vrste trdovratnosti, ki sc ji reče zani-krnost in malomarnost, pa tale zgodbica s šentjemejskega smetišča.
Na povsem pospravljen in očiščen del je nekdo ob koncu tedna pripel-
jal gradbene odpadke in razne cunje, to svinjarijo ne samo stresel na kup, ampak očitno zanalašč raztresel in ob tem še zbil tablo z napisom, daje na tem mestu prepovedano odlaganje smeti. Komunalci so vso stvar prijavili inšpekciji in policiji in kaj lahko sc zgodi, da bo storilec
kmalu znan. Komunala pa je krajevni skupnosti zapretila, da bodo, če storilca ne bojo našli in primerno kaznovali, prekinila čiščenja tega obsežnega šentjemejskega črnega sme-tišča. V občini je namreč še veliko črnih smetišč in ljudje bi radi, da bi jih očistili in bi pri tem tudi sami poprijeli za delo. Tako kot so na Otočcu in v Škocjanu. Seveda bodo tam, kjer so tudi sami delali, znali to delo bolj ceniti.	A. B.
-
i

ZANIKRNOST IN NEMARNOST - Na pospravljen in očiščen det največjega črnega smetišča pri Šentjerneju je med zadnjim vikendom nekdo pripeljal gradbene odpadke in stara oblačila in vse to zanalašč razmetal po prostoru. Precej možnosti je, da bodo storilca odkrili. (Foto: A. B.)
članov.
T. G.
JAVNA DELA ZA ČIŠČENJE -Čiščenje črnih smetišč v novomeški občini poteka v okviru javnih del. Pri čiščenju obsežnega šentjemejskega smetišča sta dobila delo tudi dva Roma. (Foto: A. B.)
SMETIŠČE NA POIJU - Veliko tm-da jc potrebno, da na polje pri Šentjerneju zvlečeš ostanke pralnih strojev ali celo avtomobila. Ampak nekaterim res ni žal nobenega truda in naporov. Posledice takega “prizadevanja" so vidne na sliki. (Foto: A. B.)
KUB!KI SMETI - Takole z vseh delov šentjemejskega črnega smetišča na kup rinejo odpadke. Pred dvema letoma je krajevna skupnost očistila to smetišče, v tem času pa so ljudje sem napeljali za 300 do 400 kubikov smeti in dnt-gih odpadkov. Zanimivo: največ je odpadkov iz gospodinjstev in kmetij. (Foto: A. B.)
DOLENJCI NA FESTIVALU - To soboto, 10. julija, se bodo na prireditvi Melodije morja in sonca v Kopni prvič predstavili tudi tudi Dolenjci, in sicer bo v konkurenci 15 slovenskih skupin nastopila novomeška glasbena skupina Michelangelo. Ustanovljena je bila šele pred dobrim letom in v tem kratkem času pripravila celo vrsto svojih izvirnih skladb. Dve sta bili že javno predvajani na Studiu D in v oddaji mariborske televizijske oddaje Poglej in zadeni. Aranžer in producent je lastnik Studia Luca Tomaž Borsan. Skupina šteje štiri člane. V soboto torej držimo fige, da se naši predstavniki kar najvišje uvrstijo. (Foto: B. Peterlin)
Turnir v malem nogometu
Trgovina »RONI« iz Novega mesta_bo v nedeijo 18. julija, ob 8. uri v Žabji vasi pripravila turnir v malem nogometu. Prijave sprejemamo po telefonu (068) 28-018 od 9. do 22. ure. Žrebanje parov bo 16. julija ob 21. uri v bifeju »REZELJ«, cesta komandanta Staneta 34, Novo mesto. Prijavnina znaša 4.000 SIT.
Nagrade:
1.	mesto 25.000,00 SIT, pokal, 10 pizz.
2.	mesto 17.000, 00 SIT, pokal, 2 zaboja piva.
3.	mesto 10.000,00 SIT, pokal, 1 zaboj piva.
4.	mesto tolažilna nagrada.
Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec, golman ter ekipa za fer play.
Pokrovitelji turnirja v malem nogometu so: trgovina »RONI«, bife »REZELJ«, avtošola »DA-BA«, trgovina »RAČKA«, picerija »CAPRI«, okrepčevalnica »SLAVČEK«, servis fotokopirnih strojev »RESNIK VITO«, elektroinstalacije »FINK STANE«, NOVOTEHNA, TOTAL.
NOVO MESTO, Ob potoku 5, tel./fax: 068/22-772
METLIKA, Vinogradniška 41,068/58-716
KRŠKO, CKŽ 21,0608/21 -236
TREMEX Trebnje
KERA TRADE Zagorje ob Savi
MK TRGOIMPEX Kočevje
NAJ VAM BO
nakup v trgovini AGROSERVIS
V VESELJE
POLEG DOBRE ZALOŽENOSTI, UGODNIH CEN IN STROKOVNIH NASVETOV VAM PRIPRAVLJAMO ŠE DODATNO
presenečenje v mesecu JULIJU!
40 let izkušenj
Zagotovite si svoje mesto pod soncem! Še danes se odločite za »RIVIERO« POREČ!
Riviera hoteli vam v Poreču v vseh hotelih B kategorije nudi polpenzion pod najugodnejšimi pogoji:
Cene znižane za 30% — SISTEM FORTUNA:
—	cena na dan do 24. 7. 1993	33 DEM
in od 22. 8. 1993	24 DEM
Hoteli višje kategorije:
—	do 24. 7. 1993	41 DEM
od 22. 8. 1993	30 DEM
Zagotovite si rezervacijo pred odhodom na dopust po tel.
(0531) 35-10-88 ali po faxu: (0531) 35-14-40 Riviera holding Poreč, sektor za marketing.
SREDNJA ŠOLA KRŠKO Hočevarjev trg 1,
68270 KRŠKO
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1. učitel a matematike, profesor matematike
2. učitel
3. učitel
a angleškega in nemškega jezika, prof.
angl. m nem. jezika
a zgodovine in geografije, prof. zgo-
dovine in geografije učitelja fizike, profi
esor ali dipl. ing. fizike
Delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
5.	učitelja strojnih predmetov, dipl. ing. strojništva
6.	učitelja elektro predmetov, dipl. ing. elek-trotehn.-elektronik
Delovna mesta razpisujemo za določen čas od 1.9.1993 do 31.
8.1994 s polnim delovnim časom.
7.	učitelja prakt. pouka strojne smeri, ing. strojništva
8.	učitelja prakt. pouka elektro smeri, ing. elektrotehn.-elektronik
Delovna mesta razpisujemo za določen čas enega leta.
Zaželena je ustrezna praksa 3 leta in predhodna poklicna in
tehnična šola.
9. vodjo praktičnega pouka, dipl. ing. strojništva ali dipl. ing. elektrotehnike
Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zaželene ustrezne delovne izkušnje, znanje angleškega ali nemškega jezika, določena znanja iz komercialnega poslovanja.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili ter kratkim življenjepisom z opisom dosedanjega dela v dvajsetih dneh po objavi razpisa na naš naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po poteku razpisa.
JELOVICA, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58
V našem predstavništvu v NOVEM MESTU zaposlimo PRIPRAVNIKA s poklicem LESARSKI TEHNIK, KOMERCIALNI TEHNIK ali GRADBENI TEHNIK
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, to je za čas pripravništva.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Jelovica Ll Škofja Loka, Kidričeva 58, Škofja Loka, za kadrovsko službo.
Vse dodatne informacije dobite po telefonu (064) 631-241 - kadrovska služba ali v našem predstavništvu v Novem mestu.
V______________________________________________________________Z
MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, 2.0.0. Cesta XV. brigade 2, Metlika
objavlja prosta delovna mesta
1.	ŽIVILSKEGA TEHNOLOGA
v predelavi mesa v Metliki s VII. ali VI. stopnjo izobrazbe živilske tehnologije in najmanj 2 letoma delovnih izkušenj;
2.	KOMERCIALISTA
s VII. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri in najmanj 2 letoma delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo vloge v roku 8 dni po objavi na naslov: Mercator-Kmetijska zadruga Metlika, z.0.0., Metlika, Cesta XV. brigade 2.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po poteku roka za prijavo.
V________________________________________________r
Plava laguna
Posebna ponudba za počitnice v Poreču
7-dnevni paket
aranžma
10.7. - 17.7.1993
En otrok v sobi s starši zastonj!
Počitnice v objemu sončnih poreških lagun
Hotel MATERADA:
polpenzion 16.100 SIT za osebo poln penzion 18.200 SIT za osebo
Hotel DELFIN;
ALBATROS/GALEB:
polpenzion 14.700 SIT za osebo poln penzion 16.800 SIT za osebo
V ceno vključeno: 7 polpenzionov oziroma polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija, gala večerja v okviru penziona, šola tenisa za otroke in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle.
Velik popust za otroke, tudi do 100%!
Cene zajamčene za vplačila do 8.7.1993 pri vseh poslovalnicah A banke.
Informacije: vaša agencija ali pa LAGUNA POREČ, tel.: (0531) 351-122, 351-822; fax: (0531) 351-044.
------------------------------------------------------.
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO, TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: (068) 44-558 telefax: (068) 44-183
RAZPIS
ZA ŠOLSKO LETO 1993/94 (izobraževanje ob delu)
1.	osnovna šola za odrasle
2.	programi za pridobitev izobrazbe
V. stopnja:	nadaljevalni: Trgovinski poslovodja
nadaljevalni: Strojni tehnik Računovodja (pogoj končana V. stopnja) ‘Ekonomsko-komercialni tehnik *Upravni tehnik ‘Industrijski oblikovalec ‘Modni oblikovalec ‘Trgovec
‘možnost prekvalifikacije po V. stopnji ali dokvalifikacije po IV. stopnji.
3.	poslovna šola EF, Ljubljana (višješolski študij)
Informacije dobite na gornjem naslovu.
\_____________________________________________________
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO Trebnje, Kidričeva 2 tel.: (068) 44-558, 44-183
RAZPIS
K vpisu vabimo vse osnovnošolce, ki se niso mogli uvrstiti v že razpisane dvoletne programe poklicnega izobraževanja. Razpisujemo vpis v 1. letnike dveletnih srednješolskih programov za šol. leto 1993/94 za naslednje programe:
-	ŽIVILSKI DELAVEC za poklic pek (1 oddelek)
-	POMOŽNI TEKSTILEC za poklic pomožna šivilja (1 oddelek)
Trajanje izobraževanja 2 leti.
Pogoji za vključitev v izobraževanje:
končana OŠ ali najmanj 6. razred OŠ in ustrezno zdravniško potrdilo.
Ob vpisu priložite: prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1.20), spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o državljanstvu, ustrezno zdravniško potrdilo).
Rok za prijavo na razpis je 30 dni po objavi razpisa v časopisu Dolenjski list.
Prijave pošljite na naslov: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva 2, Trebnje, s pripisom: “Za srednjo šolo".
Informacije po telefonu (068) 44-558, 44-183.
v__________________________ -_________________________J
Resistor, Tovarna uporov, Šentjernej, d.0.0. Trubarjeva 5 68310 Šentjernej
razpisuje delovno mesto
direktorja
Pogoji:
-	visoka izobrazba
-	5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih (zaželjeno na področju elektroindustrije)
-	aktivno znanje enega tujega jezika
-	da kandidat pred izbiro predloži podatke o morebitnem članstvu v organih drugih podjetij ter o deležih in delnicah, ki jih ima v drugih družbah.
Mandat direktorja traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Resistor, d.0.0., Trubarjeva 5, 68310 Šentjernej - za razpis.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili.
V______________________________________________________________/
DOLENJSKI UST
St. 27(2290) 7. julija 1993
Občina Krško, Sekretariat za družbene dejavnosti, objavlja na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur.l. RS št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93)
JAVNI RAZPIS
za nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela na vzgojno-izobraževalnih, vzgojno-varstvenih in drugih javnih zavodih občine Krško.
1.	INVESTITOR: Občina Krško, 68270 Krško, Cesta krških žrtev 14
2.	PREDMET RAZPISA IN ORIENTACIJSKA VREDNOST:
a)	OSNOVNA ŠOLA BRESTANICA
oprema telovadnice na OŠ Brestanica
7.324.020,00 SIT
obnova pločevinaste strehe 700 m21.750.000,00 SIT sanacija ravne strehe nad kuhinjo 300 m2
600.000,00 SIT
razni opleski in lakiranje parketa	80.000,00	SIT
popravilo žaluzij na oknih	50.000,00	SIT
sanacija lesenih oblog stropa na hodniku in sanitarijah	80.000,00	SIT
vodnoinstalaterska popravila (razne mešalne baterije, sifoni za umivalnike in pisoarje, vodometni ventili)
55.000,00 SIT
popravilo vrtljivih mehanizmov	al.	70.000,00	SIT
b)	OSNOVNA ŠOLA KOPRIVNICA
-	oprema vrtca Koprivnica	5.500.000,00	SIT
-	oprema učilnice za tehnični pouk, učilnice za
računalništvo, strojnega prostora, foto temnic, predprostorov in garderob	4.348.970,00	SIT
kontejner za smeti	98.000,00	SIT
popravilo keramike pri vhodu v šolo 22.000,00 SIT
-	material za razne opleske in lakiranje parketov
90.000.	00 SIT
-	zatemnitev 4 učilnic (temna zavesa) 55.000,00 SIT
-	zamenjava svetlobnih kupol	60.000,00	SIT
-	zamenjava dotrajanih itisonov (parket) 380.000,00 SIT
C) OSNOVNA ŠOLA KOSTANJEVICA
-	struganje in lakiranje parketov (pet učilnic)
350.000.	00 SIT
-	razna pleskarska dela	140.000,00	SIT
-	material za razne opleske	40.000,00	SIT
-	sanacija prezračevalne naprave v kuhinji
220.000.	00 SIT
-	zamenjava vrat na poslopju VVZ ter dvojih vratnih kril
90.000.	00 SIT
-	popravilo keramike v sanitarijah	15.000,00 SIT
-	popravilo okenskih žaluzij	75.000,00	SIT
-	ureditev zunanjega igrišča: klopi, plezala, gugalnice,
peskovnik...	200.000,00	SIT
-	zamenjava radiatorjev (8 kom)	280.000,00 SIT
d)	OSNOVNA ŠOLA JURIJA DALMATINA, KRŠKO
-	šolske klopi, 32 kom.	262.400,00	SIT
-	šolski stoli, 64 kom.	188.800,00	SIT
-	sanacija ravnih streh, cca 750 m2 1.775.000,00 SIT
-	sanacija bazena	3.000.000,00	SIT
-	vhodna vrata pri telovadnici	120.000,00	SIT
-	struganje in lakiranje parketov (10 učilnic)
700.000.	00 SIT
popravilo tlakov v hodnikih (vinaz, 25 m2)
270.000.	00 SIT
-	material za razne opleske	80.000,00	SIT
-	obnova okenskih kril	120.000,00	SIT
-	obnova žaluzij na oknih	85.000,00	SIT
-	material za zunanje klopi, obnovo škarpe, mivka za skok v daljino, sadike za hortikulturo 150.000,00 SIT
- zaščita žične ograje na zunanjem igrišču
60.000.	00 SIT
-	polaganje keram. pl. pri umivalnikih v učil.
150.000.	00 SIT
e)	OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC
-	struganje in lakiranje parketov (pet učilnic)
360.000.	00 SIT
nova vhodna vrata na baraki	80.000,00 SIT
-	material za razne opleske	80.000,00 SIT
-	material za zunanja dela
(tla v plinarni, podloga za kontejner...)
15.000.	00 SIT
-	popravilo okenskih žaluzij	75.000,00 SIT
-	napeljava telefona v hišniško stanovanje: aparat (dvojček), kabel, od. obst. centrale, delo
35.000.	00 SIT
-	sanacija WC odtoka v hišniškem stanov.
80.000.	00 SIT
f)	OSNOVNA ŠOLA PODBOČJE
-	sanacija stika strehe: stena, izolacija stropa, sanacija ogrevanja, zaščita steklenih površin v telovadnici
500.000.	00 SIT
-	dodatna izolacija stropa nad vrtcem, cca 50 m2
55.000.	00 SIT
razni opleski	240.000,00 SIT
-	ograja na zunanjem igrišču	140.000,00 SIT
g)	OSNOVNA ŠOLA RAKA
-	oplesk lesenih opažev na telovadnici 400 m2
300.000.	00 SIT
-	struganje in lakiranje parketov (3 učilnice)
225.000.	00 SIT
-	razni opleski (učilnice, črte na igr.) 80.000,00 SIT
-	pritrditev radiatorjev (15 kom.) ter montaža treh novih
110.000.	00 SIT
-	lesena obloga stropa v starem delu (15 m2)
50.000.	00 SIT
-	namestitev zaščitnih mrež na stropnih lučeh v telovadnici, dvigalo	35.000,00	SIT
h)	OSNOVNA ŠOLA SENOVO
-	šolske klopi (12 kom.)	98.400,00	SIT
-	šolski stoli (24 kom.)	70.800,00	SIT
-	sanacija oken (40 kom.)	3.000.000,00	SIT
-	kontejner za smeti	98.000,00	SIT
-	struganje in lakiranje parketov (5 učilnic)
350.000.	00 SIT
-	ograja pri vrtcu (40 m2)	220.000,00	SIT
-	sanacija zunanjih stopnic in vhoda v telovadnici
240.000.	00 SIT
-	razni opleski v šoli in vrtcu	200.000,00	SIT
-	zavese za zatemnitev 3 učil.	180.000,00	SIT
-	vzdrževalna dela v kotlarni (ventili, manometri...)
150.000.	00 SIT
-	zamenjava luči v vrtcu	45.000,00	SIT
-	izdelava nadstreška pri vrtcu	700.000,00	SIT
-	popravilo drenaže	99.000,00	SIT
i)	OSNOVNA ŠOLA dr. M. ROSTOHARJA
-	struganje in lakiranje parketov (3 učilnice)
180.000.	00 SIT
-	razni opleski (učiln., telovadnica), popravilo ometov ter opleski pod stopniščem, leseni deli
180.000.	00 SIT
-	zamenjava dotrajanih cevi sončne napeljave
60.000.	00 SIT
j)	GLASBENA ŠOLA KRŠKO
-	ureditev kletnega prostora v učilnici za tolkala
450.000.	00 SIT
-	nabava inštrumentov za potrebe izvajanja programa
100.000.	00 SIT
I)	VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD KRŠKO
-	brušenje in lakiranje 5 igralnic 350.000,00 SIT
-	namestitev regulacijske naprave za centralno kurjavo
120.000.	00 SIT
-	material za razne opleske	80.000,00 SIT
-	zatesnitev oken in popravila po vseh enotah
150.000.	00 SIT
-	usposobitev hišniškega stanovanja za igralnico oz.
sestanke (preboj stene...)	300.000,00 SIT
-	priklop centralne kurjave na centralno kurilnico
650.000.	00 SIT
-	nabava novega kontejnerja	98.000,00 SIT
-	pregled in popravilo qreznice (vdor meteorne vode)
100.000.	00 SIT
-	razširitev igralnic v enoti Delavska 714.000,00 SIT
m)	VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA
-	popravilo pločevinastih pri strešnih oknih (zamakanje)	80.000,00	SIT
-	priklop centralnega ogrevanja na kineto
650.00,00 SIT
-	Galerija Krško: sanacija zgradbe - prva faza: popravi-
lo strehe, sanacija prostora za zakristijo (el. in str. instalacije)	264.000,00	SIT
-	popravilo ometov in razni sanacijski opleski
120.000.	00 SIT
n)	ZDRAVSTVENA USTANOVA NA SENOVEM, V KRŠKEM IN KOSTANJEVICI
-	preureditev ogrevalnega sistema na tekoče gorivo na
Senovem	750.000,00	SIT
-	popravilo strehe v Kostanjevici (celotna sanacija)
1.500.000,00 SIT
3.	Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo.
Ponudba mora vsebovati:
-	ime firme oz. ponudnika
-	dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša upokojena sodelavka
SLAVKA KOSMERL
s Ceste herojev 26
Od pokojnice smo se poslovili v petek, 2. julija, na pokopališču na Potov Vrhu. Ostala nam bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 64. letu starosti zapustila naša draga sestra, teta, botra in svakinja
SLAVICA
KOŠMERL
iz Novega mesta, Cesta herojev 26
Ob slovesu hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu in upokojencem Tovarne zdravil Krka, govornici, pevkam in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, vsem, ki ste počastili spomin na našo Slavico in darovali cvetje, sveče in sv. maše. Ohranite jo v lepem spominu.
Vsi njeni
-	ceno za izvedbo izgradnje objekta, plačilne pogoje in rok izvedbe
4.	NADZOR: Izvajanje nadzora opravlja strokovna služba Sekretariata za gospodarsko infrastrukturo občine Krško.
5.	INFORMACIJE (popis del in razpisni pogoji) lahko ponudniki dobijo pri ravnateljih vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih zavodov oz. direktorjih javnih zavodov.
6.	MERILA za izbor najugodnejšega ponudnika:
-	cena za razpisana dela
-	reference pri izvajanju takšnih ali podobnih del
-	druge ugodnosti ponudnika
7.	PREDVIDENI ROK IZVAJANJA DEL
Dela se bodo izvajala v juliju, avgustu in septembru 1993.
8.	Interesenti morajo oddati ponudbe do 19.7.1993, in sicer do 10. ure, na naslov: Občina Krško, Sekretariat za družbene dejavnosti, 68270 Krkško, Cesta krških žrtev 14, kjer bo ob 12. uri v sejni sobi “E" tudi javno odpiranje ponudb. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: “Ne odpiraj - ponudba na javni razpis za javne zavode”.
9.	Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po dnevu odpiranja ponudb.
Sekretariat za družbene dejavnosti
SVET ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE JURIJA DALMATINA KRŠKO
razpisuje
v skladu s 97. členom Statuta delovno mesto
POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli in 71. člen Statuta:
—	da je učitelj, pedagog ali psiholog,
—	da ima opravljen strokovni izpit,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu,
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničitvi smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom,
—	daje pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pomočnika ravnatelja
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela je 1. 9. 1993.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na Svet šole Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem postopku.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je po hudi bolezni nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
FRANC
SENICA
gozdni delavec v pokoju
iz Meniške vasi 27
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem ter vsem govornikom za poslovilne besede. Se enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Lidija, sin Franc, hčerki Lidija in Marija z družinama, Albina z možem ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 90. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce našemu dragemu možu, očetu, dedku, pradedku, bratu in stricu
JOŽETU ROBKU st
z Gradenj 9 pri Šmarjeških Toplicah
Najtopleje se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podarjeno cvetie, govorniku in gasilcem iz Bele Cerkve ter gospodu župniku za pogrebne svečanosti. Iskrena hvala tudi osebju negovalnega oddelka Doma starejših občanov iz Novega mesta in dr. Gornikovi za dolgoletno zdravstveno skrb.
Vsi njegovi
V TEM TEnMII UAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI-¥ I EIVI I CUNU ¥ MO £MNIIYIA prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 8. julija - Špela Petek, 9. julija - Veronika Sobota, 10. julija - Polona Nedelja, II. julija - Olga Ponedeljek, 12. julija - Mohor Torek, 13. julija - Evgen Sreda, 14. julija - Jelena
LUNINE MENE
12. julija ob 0.49 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 8. in 9.7. (ob 20.30) ameriški akcijski film 57. potnik. 10.
in 11.7. (ob 18.30 in 20.30) ameriški avanturistični film Poslednji čas. 14.7. (ob 20.30) ameriška akcijska komedija Kuffs.
ČRNOMELJ: 8. in 9.7. (ob 21. uri) ameriški film Drakula. 10.7. (ob 21. uri) in 11.7. (ob 20. uri) španski film Atame, priveži me!
KRŠKO: 9. in 11.7. (ob 20. uri) ameriška erotična drama Divja orhideja 2.
NOVO MESTO: 8.7. (ob 10. uri, 18.30 in 20.30) ter od 9. do 11.7. (ob 18.30 in- 20.30) ameriška komedija Singlcs. 12.7. (ob 18.30. in 20.30) ter
13.7.	(ob 10. uri, 18.30 in 20.30) ameriška melodrama Prva ljubezen.
14.7.	(ob 18.30 in 20.30) ameriška akcijska komedija Špiclji.
______________________________
Dolenjska banka d.d. M	Novo mesto
KAKO UREJATI DENARNE ZADEVE NA HRVAŠKEM?
Morda ste se odločili, da boste letošnji dopust preživeli v Istri, pa ne veste, kako bi najenostavneje in varno urejali svoje denarne zadeve v tujini. LB Dolenjska banka d.d. Novo mesto vam pomaga pri reševanju tovrstnih problemov s ponudbo svojih plačilnih instrumentov, ki jih lahko uporabite na Hrvaškem.
DVIG GOTOVINE S ČEKOM TEKOČEGA RAČUNA
Imetniki tekočih računov lahko dvignete gotovino v enotah Is-tarske banke d.d. Pula, Istarske kreditne banke d.d. Umag in Ri-ječke banke d.d. Rijeka. Čeke boste izpolnili v SIT, hrvaške banke pa vam bodo izplačale hrvaške dinarje po dnevnem nakupnem menjalnem tečaju banke, v kateri bo ček vnovčen.
BANČNI ČEK ZA DVIG GOTOVINE IN PLAČILO RAČUNOV
Bančni ček glasi na HRD in ga lahko kupite na sedežu ekspoziture Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje. Za ček vplačate tolarsko vrednost po dnevnem prodajnem tečaju banke za HRD, vnovčite pa ga lahko v eni izmed enot navedenih hrvaških bank, na katero je ček trasiran. Z bančnim čekom lahko na sedežih ekspozitur naše banke plačate tudi račune pravnim osebam na Hrvaškem.
PLAČILNA KARTICA ACTIVA
S plačilno kartico Activa lahko dvignete gotovino v HRD v enotah Istarske kreditne banke d.d. Umag in plačujete račune na prodajnih mestih, označenih z znakom Activa. Za znesek nakupa ali dviga gotovine bo banka obremenila vaš tekoči račun po za 5% zmanjšanem prodajnem menjalniškem tečaju Splošne banke Koper d.d. na dan obračuna.
Vabimo vas, da se za podrobnejše informacije oglasite v kateri koli enoti LB Dolenjske banke d.d. Novo mesto. Želimo vam prijetne in brezskrbne počitnice.
tuzLltLčno. agencija
Partizanska 7, Novo mesto
POČITNICE — UGODNO!
POREČ — 7 dni polpenzion že od 14.700,00 SIT
(en otrok do 14. leta z dvema odraslima — brezplačno!)
UMAG - 7 dni POL že od 215 DEM
NOVIGRAD — 7 dni POL že od 266 DEM
ROVINJ — 7 dni POL že od 225 DEM
RABAC — 7 dni POL že od 260 DEM
KRK-7 dni že od 187 DEM
Otroci 50% popusta!
Cene veljajo za glavno sezono, po 21.8. še nižje cene.
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
Tel. (068) 321 -115 in 28-136 vsak dan od 9. — 18. ure!
3 DOLENJSKI LIST j
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Duštč-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje
1.100	tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dmga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani
3.100	tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: rafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
kmetijski stroji
NAKLADALKO ZA SENO Krone in trosilec hlevskega gnoja Krone ugodno prodam. ® (068)85-668, po 20. uri.
2644
UNIVERZAL 445 s kabino, Tomo Vinkovič 419, IMT 533 in Fiat 40 KM ugodno prodam ali menjam za drug traktor. * (061)738-619.	2645
STAREJŠI rabljen traktor kupim. ® (061)738-619.	2646
KOMBAJN FAHR M 66 prodam ali zamenjam za golf Dali R 5. Franc Tomše, Dobeno 4. Brežice.	2657
AGRO IZBIRA, KRANJ nudi ugodno vse vrste akumulatoijev Vesna in Topla. Primer: 12 V 97 Ah - 100 Ah 8.100 SIT, 12 V 135 Ah - 16.850 SIT, 12 x 140 A 17.250 SIT. Gume za traktorje 600 x 16 5.700 SIT, 750 x 20 11.300 SIT, 14.9.13.28 28.700 SIT. Na zalogi imamo dovolj rezervnih delov za BCS, Tomo Vinkovič, Univerzal, Zetor, Ursis, IMT. Obiščite nas ali nas pokličite na ® (064)324-802. Cene so ugodne! 2663 POCENI PRODAM samohodno vrtno kosilnico znamke Alko, malo rabljeno. ® (068)21-204, zvečer. 2668 SAMONAKLADALKI MIPA, 25 m3, in Marangon, 18 m3, italijanski, ugodno prodam. ® (065) 62-567
2673
IMT 539, 440 delovnih ur, dobro ohranjen, in nov univerzal 445 prodam 10 % ceneje. ® 23-909.	2690
SNOPOVEZALNO BCS, dobro ohranjeno, prodam. ® 45-369.	2693
ŽITNI KOMBAJN Djuro Djakovič, 2.8 m, star 1 leto, ugodno prodam. Prešeren, Šmaijeta 50, Šmarješke Toplice.
2699
ŽITNI KOMBAJN Clas Europa 2.2 m delavne širine prodam. Alojz Staniša, Vinja vas 39 a, ® 43-849.	12707
kupim
RABLJEN mešalec za beton kupim. ® 28-286.	2641
motorna vozila
P 126 GL, letnik 1988, ugodno prodam. ® (068)50-002, 58-233.	2625
ZASTAVO, letnik 1977, registrirano do konca leta, ugodno prodam. Ogulin, Regrča vas 1, Novo mesto.	2627
ŠKODO, letnik 1991, prodam. ® (068)47-146.	2642
NISSAN MICRA GL, letnik 1986, kovinske barve, registriran do 26. 12. 1993, prodam. Darko Kalen, Slakova 7 (Bršljin), Novo mesto.	2648
Z101 KOMFORT1300, letnik 1982, registrirano do 15.9.1993, prodam za 1.300 DEM. ® (068)27-519.	2650
Akcijski popust
Avtomobili TAVRIA
cena s prometnim davkom
589.477,00 SIT
Prodaja in servisira Avto servis Šutar Stara vas 21,68275 Škocjan tel. (068) 76-039
Servisna mreža po Sloveniji in rezervni deli zagotovljeni!
126 P, letnik 1987, prodam. ® 87-462, po 16. uri.	2651
JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 1994, in industrijski šivalni stroj prodam. ® (068)25-632.	2653
JUGO 45, letnik 4/91, prevoženih 25.000 km, prodam. Cena 5.200 DEM. ® (068)43-848.	2656
V ODLIČNEM VOZNEM STANJU, redno in dobro vzdrževan, stalno garažiran osebni avto VW passat LS, letnik 1975, 75 KS, 1470 m3, prvi lastnik, registriran do junija 1994, prodam. Cena 4.500 DEM. ® (0608)31 -433.	2660
126 P, letnik 6/88, prodam. Klobučar, Uršna sela 136.	2661
VW JETTO, letnik 1987, karamboli-rano, prodam. Andrej Bašelj, Družinska vas 21, Šmarješke Toplice.	2669
JUGO 45, letnik 1990, in kombiniran mizarski rezkar prodam. ® (0608)60-382.	2672
BaoisKfcaora AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
RENAULT
—	prodaja celotnega programa vozil RENAULT
—	ugodni kreditni pogoji, leasing
—	R5, dobava takoj
—	odkup in prodaja rabljenih vozil
NOVO NOVO NOVO
— v Cl
prodaji slovenski RENAULT LIO
— možnost testne vožnje
Tel. (068) 324-533

rumen, odlično ohranjen, nekaramboli-ran, prodam. ® (068)24-248.	2675
Z 101 GTL, letnik 1986, prevoženih
70.000	km, prodam. ® (068)20-310.
2677
FIAT RITMO - D, letnik 7/1983, prodam. Avto je vreden ogleda! Franc Zagorc, Dol. Maharovec 26, Šentjernej.
2679
126 P, letnik 4/87, prevoženih 32.000 km, prodam. ® 24-996.	2682
R 4, letnik 1987, modre barve, in kravo sivko, staro 6 let, brejo 6 mesecev, prodam. ® 27-396.	2683
126 P, letnik 1986, prodam. Slavko Turk, Novomeška 44 a, Šentjernej.
2687
RENAULT 5 GTS, dobro ohranjen, .prodam. Anton Kraševec, Jelše 12, Otočec-	2689
R 4, letnik 1987, karamboliran, prevoženih 60.000 km, prodam. ® (068)20-375.	2692
GOLF BENCINAR, letnik konec 88, moder, ugodno prodam. ® 50-066.
2694
R 4, letnik 1989, registriran do 4/94, bel, 62.600 km, prodam za 5.200 DEM. ® 22-573, dopoldne služba, 22-988, popoldan.	2696
126 P, letnik 1987, prodam. ® 85-636.	2700
JUGO, letnik 1989, R 4, letnik 1985, kompresoija in avtogenovarilni aparat prodam po ugodni ceni. ® 25-894.
2705
JUGO 45, letnik 88/89, prodam. ® (068)85-022.	2706
GOLF D, letnik 1986, prevoženih
94.000	km, dobro ohranjen in jugo 1.1
GX, letnik 1987, prevoženih 65.000 km, prodam. ® (068)40-055..	2709
DOBRO OHRANJEN 126 P BIS, vodno hlajenje, letnik 1990, prodam. ® 84-755.	2710
obvestila
ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montirano po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
—	finančno-informativni sistem
—	materialno poslovanje
—	veliko drugih računovodskih programov
ter
prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in
prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber)
r
NANCA
Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu
tel. (068)28-875
Sposojanje poročnih oblek in dodatkov.
Se priporočamo!
_____________y
Prodajamo hladilne prodajne vitrine OSCAR TIELLE, mobo bloke za hladilnice CIBIN ter rabljene okenske klimatizerje (cena 750,00 DEM/kom).
VAKO d.o.o.,
Kolodvorska 56,
68340 ČRNOMELJ Tel.: 068/52073,
53173, 52555 Fax: 53173, 52073
POGREBNE IN
POKOPALIŠKE
STORITVE
Oklešen Leopold
K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 delovni čas: non stop
•	prevozi pokojnikov — tudi iz tujine
•	prodaja pogrebnega malenala
•	ureditev pokojnikov — tudi na domu
•	urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki
•	kompletne storitve pri pogrebih
•	storitve v zvezi z upepelitvijo
•	posredovanje vencev in cvetja
•	posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material
•	izredno konkurenčne cene
•	brezplačen prevoz do 20 km
•	I05i popust ob takojšnjem plarilu
•	možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke
NOVO NOVO NOVO
Gostilna pri lovcu
v Gabrju
ob cesti na Gorjance
i/as vabi vsak petek in soboto od 15. ure dalje
in ob nedeljah od 10. ure dalje na lovski golaž, hladni narezek, sadne kupe in sladoled.
Tel. (068) 85-617.
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. me) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567.	2462
Krajevna skupnost Dobliče — Kanižarica pri Črnomlju odda v dolgoročni najem enonadstropno poslopje stare osnovne šole enemu ali dvema najboljšima ponudnikoma za uporabo mirne poslovne dejavnosti^ ki ne bo motila in onesnaževala okolja. Ponudbe pošljite na naslov: Krajevna skupnost Dobliče — Kanižarica, 68340 Črnomelj. Inf. po tel. (068) 52-401.
PRENOVO OKEN po novem sistemu in druga mizarska jleja izvaja MONT-LES BOŽIČNIK, Sevnica. Tel. (0608) 82-945.
POŽIGALNIKI
PLEVELA
ZA UNIČEVANJE PLEVELOV V VINOGRADU, NJIVI, POTEH.
TRISTIL RADEČE, TEL. (0601) 81-913
SALON GAZELA
Prečna 53 tel. 22-227
*	masaža
*	limfna drenaža
*	hujšanje
*	nega nog
*	solarij
Kokoši, rjave, nesnice, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Pršina Jože, Dolenjske Toplice, Gregorčičeva 5, tel. (068) 65-203.
Trgovina
N??
Jčroftar
v Metliki
— vse za morje in prosti čas
—	velika izbira jeansa
—	oprema za ribolov — zelo široka izbira igrač
in še veliko drugega po zelo ugodnih cenah!
Obiščite nas!
Tel. (068) 58-308
YURENA,
tel./fax. 23-434
jšola tujih jezikov Novo mesto
Poletna šola angleškega jezika za učence osmih razredov osnovne šole - priprava za srednjo šolo!
ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL vabi k pospešenemu tečaju CPP v ponedeljek, 12. 7. 1993, ob 18. uri nad kmetijsko zadrugo v Šentjerneju. V Škocjanu pa se bo tečaj pričel v torek, 13. 7. 93, ob 18. uri v osnovni šoli Škocjan.
Prijave po tel. (068) 76-222 ali na samem tečaju.
zrno-
trgovsko podjetje Gmajne 6, Raka
umetna gnojila
urea 845 SLT vreča - kan	875	SLT	vreča
NPK 15X15X15 975 SLT vreča NPK 7X20X20 1.250 SLT vreča
gradbeni material
-	cement
-	apno 450	498 SLT vreča
-	armaturne	mreže
9/6	3.749 SLT kom
10/6	4.341 SLT kom
4,2/4,2	1.150 SLT kom
-	set za fasado 1 kg 34 SLT
-	hrastov lamelni parket extra
ki. m2	1.182	SLT
-	lepenka 1	rola	783	SLT
-	timbitekt	3 mm
rola	2.525	SLT
IZREDNO UGODNO:
klinker, schiedel dimniki in pestra izbira kvalitetnih italijanskih ploščic.
Odprto vsak dan od 8. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure.
Tel. (0608) 75-086
ZAHVALA
Kje si zdaj naš ljubi ali, kje je tvoj ljubeč obraz, kje so tvoje tople roke, ki skrbele so za nas?
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ki nas je prizadela s smrtjo našega ljubega moža, ata, starega ata in tasta
ANTONA ŠTREKLJA
iz Dol. Prapreč 11
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje, sveče in darovane maše. Zahvaljujemo se sodelavcem Trima Trebnje ter Sadju - zelenjavi. Posebna zahvala pogrebnikom, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za čustveni govor ter lepo opravljen obred ter gostilni Kazina. Beseda hvala pa je premalo za vse, kar je v najhujših trenutkih zanj in ostale storil dr. Žnidaršič. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in pokojnega spremili k večnemu počitku. Ati, ostal si z
nami!
Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami ter vsi, ki so ga imeli radi
4^
S
18
DOLENJSKI UST
it. 27 (2290) 7. julija 1993
VAFRA COMMERCE d.o.o. Griže 125 63302 Griže
tel. 063/711-391,713-155 fax. 063/711 -367
Razpisujemo prosti delovni mesti za področje dolenjske in Bele krajine:
1.	komercialni zastopnik za prodajo čistilnih strojev, pripomočkov za čiščenje in čistila za obrt, industrijo, gostinstvo in trgovine.
2.	komercialni zastopnik za prodajo obrtniških izdelkov, blaga široke potrošnje iz uvoza in drugo.
Od kandidatov zahtevamo resen odnos do dela, urejenost, ambicioznost in smisel za komuniciranje z ljudmi. Prijave morajo kandidati poslati na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
CISTERNE ZA KURILNO OLJE,
kadi za vino, tople grede ter še mnogo drugega iz poliestra dobite pri Triplastu, Sp. Pirniče, * (061 )621 -175 ali (068)73-053.	2652
SERVISIRAMO HLADILNIKE in
hladilne skrinje vseh vrst, menjamo izolacijo na skrinjah, ki puščajo vodo ali ledijo. Garancija 12 mesecev. Kilometrine ne zaračunavamo! ®(061)341-825.	2666
GRAHASTE IN RJAVE JARCKE, stare 9 tednov, cepljene, bomo prodajali °d 8.7. dalje vsak dan. Šmaijeta 15, ® 73-058.	2670
posest
V DOBOVI prodam enonadstropno hišo z vrtom in dvoriščem, primemo za trgovino in obrt. ® (0608)67-11L 2624 MANJŠI VINOGRAD, 200 trt, in zidanico na Stanu 27, Mirna, Trebnje, prodam. ® (064)872-078.	2637
VELIKI TRN - ARDRO, 35 a popolnoma obnovljenega vinograda z 10 a stavbnega zemljišča na izredni legi prodam ali zamenja za osebni avto. ® 45-550, dopoldan.	2643
ZAZIDLJIVO PARCELO velikosti 1360 m2, na Dol. Kamencah, z lokacijsko dokumentacijo za gradnjo nadomestne hiše in poslovnih prostorov, prodam. ® (068)25-865.	2654
STAREJŠO HIŠO v Dolenjskih Toplicah, Zdraviliški trg 16, prodam. Možna je tudi zamenjava. Cena po dogovoru. ® 65-109, od 19. ure dalje.	2659
VINOGRAD na Libni, odlična lega, cca 400 trt, prodam. ® (0608)31-065.
2662
HIŠO Z DELAVNICO v Cegelnici 22 pri Novem mestu prodam. V račun vzamem stanovanje.	2667
7 A VINOGRADA na Dvom prodam. ® 40-716.	2674
HIŠICO z vrtom v Sevnici, Prvomajska 3 (pri Kopitarni), takoj vseljivo, prodam. Cena po dogovoru. ® (063)27-564 ali ogled od 11. do 15. julija. 2680
li;kan d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
KIOSK, opremljen za okrepčevalnico, ugodno prodam ali dam v najem, ali prodam opremo in kiosk posebej. ® (068) 25-865.	„	2658
KVALITETEN TRŠKOGORSKI CVIČEK prodam. Informacije po 20. uri na ® (068)22-958.	2665
DVA NOVA ELEKTROMOTORJA, 3 in 5.5 KW, in 1500 kom. opeke Ki-kinda 272 prodam. ® 26-192.	2676
KVALITETNO domače vino, belo in
rdeče, prodam po ugodni ceni. Hudoklin, Brusnice 10, ® 85-642.	2678
MLADO KRAVO prodam. Jože Kastelec, Dol. Težka Voda 23.	2686
UGODNO PRODAM Sigar kombi-nirko 400, 7 operacij, kot nova, kombi-nirka 400 in 220 SCM, tračno brusilko s
tremi motoiji, vertikalno tračno žago za hlode 110, Mafel - ročni skoblič za trame, formalno žago z vozičkom, nagib žage in predreznik, čepilni rezkar za kotne spoje, utore in čepe - okna, vrata. ® (067)51-304, Bole.	2688
SEDEŽNO GARNITURO prodam. ® 24-927.	2691
MLADO KRAVO s teletom prodam. Jože Miklič, Gor. Karteljevo 3.	2701
PRIKOLICO ADRIA IMV, nerab-
ljeno, tip 420 TD/A - 8, ugodno prodam. Stane Pustavrh, Leskovec, MDB 15, ® (0608)21-367,21-463.	2704
KOZO, dobro mlekarico, prodam. ® 27-714.	2708
razno
OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR, 93 m2, v Boštanju, primeren za trgovino, oddam v najem. ® (0608)32-088, od 20. do 23. ure.	2628
OBNAVLJANJE vseh emajliranih kopalnih in tuš kadi z novim materialom ROMEKS. ® (061 )771 -079.	2630
POPRAVEK
Pri zahvali za pokojno ANICO Cl JAN s Senovega je bila pomotoma izpuščena zahvala pevcem. Za napako se opravičujemo.
V STROGEM CENTRU Novega mesta iščemo poslovni prostor, 30 - 50 m2. ® (068)25-779, po 20. uri. 2632 ŽAGAM DRVA po mestu in v bližnji okolici. ® 25-214.	2695
Želite poceni letovati ob morju?
Dijaški dom Koper vas vabi! Cena penziona samo 24 DEM. Tel./fax: (066) 21-346, 24-172!
V__________________________________/
UREJEN POSLOVNI PROSTOR, 55 m2, primeren za trgovino, pisarne ali drugo mimo obrrt, oddam. ® (0608)31-478.	2703
službo dobi
TRGOVINA STELLA honorarno zaposli prodajalca (-ko). Informacije na ® 22-304.	2626
SIMPATIČNO DEKLE za delo za šankom zaposlimo. ® 26-042.	2633
UPOKOJENEC išče žensko od 60 do 65 let za pomoč v gospodinjstvu. ® (068)24-443.	„ 2638
KV VODOVODNEGA INŠTALATERJA zaposlim za nedoločen čas. Alojz Pureber, Krožna pot 10, Otočec, ® 85-114.	2685
stanovanja
POSREDUJEMO
NEPREMIČNINE
Posredujemo pri nakupu, prodaji, zamenjavi, ocenjujemo, svetujemo. Imamo v prodaji po ugodnih cenah stanovanja, poslovne prostore, vikende, parcele, kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu in širši Dolenjski.
tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure)
MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO ali vikend v okolici Novega mesta (do 15 km), kupim. Informacije: Gazvoda, Resljeva 4, Novo mesto, ® (068)24-790. NA PRODAJ JE NJIVA v Rožnem
Dolu (Pribišje) v izmeri 0.5 ha. ® (068)27-719.	2684
GRADBENO PARCELO, komunalno opremljeno, prodam. W (0608)82-194.	2702
V SEVNICI prodam dvosobno stanovanje. Cena po dogovoru. ® (0608)41-041, int. 291, Novak, dopoldne. 2629 ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Škocjana oddam. ® (068)76-508.	2631
DVOSOBNO STANOVANJE in garažo v Novem mestu prodam ali zamenjam za poslovni prostor. ® 28-802.
NA MIRNI ugodno prodam dvosobno stanovanje, 67 m2. ® (061)371-534.
2664
TUJCU ALI POSLOVNEŽU od-
dam opremljeno dvosobno stanovanje v centru Novega mesta. Šifra: »NAJBOLJŠI PONUDNIK«	2671
MANJŠE STANOVANJE ali garos-njero v Novem mestu ali okolici iščem. Šifra: »STANOVANJE«	2697
ENOSOBNO STANOVANJE, 45
m2, na Cesti herojev v Novem mestu prodam. Cena 1.100 DEM/m2. ® 26-755.
CLUB LUKNA
disko glasba četrtek, petek, sobota
prodam
SKORAJ NOV šivalni stroj Danica Bagat prodam. ® 23-989, po 16. uri vsak dan.	2634
DOBRO KRAVO, brejo 4 mesece, prodam. ® (068)52-462	2635
KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. ® 25-854.	2636
ZAMRZOVALNO OMARO in hladilnik z zamrzovalnim delom prodam. ® 28-802.	2639
GRADBENO BARAKO, 3 x 4 m, s podaljšanim nadstreškom, prodam. ® 65-203 ali 65-613.	2647
GOBELIN - Pokrajina, primeren za dnevno sobo, ugodno prodam. (068) 87-563.	2649
PO ZELO UGODNI CENI prodam kotno sedežno garnituro z ležiščem, fotelj, dve učilni mizi z vrtljivimi stoli ter zamrzovalno omaro. ® 23-305, po 17. uri
v petek, 9. julija MERCEDES BAND
OB 40-LETNICI ORGANIZIRANEGA KRVODAJALSTVA
RIBNICA - Tc dni potekajo v občinski organizaciji Rdečega križa slovesnosti ob štiridesetletnici orga-ni-ziranega krvodajalstva na območju občine Ribnica. Na slovesnostih, ki so že bile (30. junija v Ribnici, 3. julija v Sodražici in 4. julija v Loškem Potoku), so podelili 219 jubilejnih priznanj, in sicer za pet- do dvajsetkrat darovano kri.	^ k
V SPOMIN
O ti koraki, ti prazni koraki brez smisla in brez smeri!
(S. Kosovel)
Potrti in žalostni smo ob izgubi našega
JAKE
učenca 7.c razreda
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ALOJZ
GORŠE
z Drganjih sel
Učenci in kolektiv osnovne šole Loka, Črnomelj
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem in sindikatu Vezan les, Občini Novo mesto - SKG za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje, sveče in daritev sv. maš ter vsem, ki ste se od pokojnega poslovili in ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družinama Zupančič in Miklavčič za vsestransko pomoč in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
JULIJ JAKŠA
iz Gradca v Beli krajini
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podaL Smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal.
V 46. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oči, dedi, sin, brat in stric
ALOJZ MATOH
iz Podhoste 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi Zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo govornikoma za besede slovesa in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinova Julij in Maijan z družinama, hčerka Anica z družino, sestra Karolina in brat France z družino
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala članom ZŠAM Novo mesto in Gorjancem za organizacijo pogreba, gospodu kaplanu, pevcem in govornikom.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Mame zlate med nami več ni, a v srcih naših še živi
V 61. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, žena, tašča, sestra, teta in sestrična
PEPCA SLADIČ
rojena Kovačič
iz Svinjskega 2, Šentjanž
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnici darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za lepo zapete žalostinke.
Žalujoči: mož Miha, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podaL Smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal
V 52. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, oče, tast, stari oče, brat in stric
FRANC
ŠKEDELJ
Pod vinogradi 4, Straža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, denarno pomoč in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družini Zemljič in družini Kasun, sodelavcem podjetja Lignus Straža za poslovilne besede ob odprtem grobu, OOS Lepljeni element. Straža, podjetju Sintal iz Ljubljane, cvetličarni Vrtnica, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Albina, otroci Matjaž ter Srečo in Maijeta z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Življenje je trpljenje, trpljenje pa so dela, po katerih ostane večno lep spomin.
V 32. letu starosti seje kruta usoda poigrala s teboj in nam za vedno iztrgala iz rok skrbno mamico, ženo, sestro, teto in botrico
ALOJZIJO KUPLENIK
z Vrha pri Pahi 3
Najlepše se zajhvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje in nam pomagali in izrekli sožalje. Posebno bi se radi zahvalili Hotelu grad Otočec, Ljubljanskim mlekarnam Novo mesto, OŠ Otočec, učiteljem in učencem 6., 4. in 2. razreda, ŽTP, Cestnemu podjetju, sosedom, prijateljem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred pa tudi vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od nje na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Miha, hčerke Ireni, Mihelca in Saši ter sin Mihec, bratje, sestra, mama, tašča in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ljubil si zemljo, ljubil si dom, v tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom.
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JOŽE BEVEC
z Dcbenca 6 pri Mirni
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, podarili toliko lepega cvetja, vencev in sveč ter darovali za sv. maše. Prav tako hvala dr. Munkovi za obiske na domu, sodelavcem KPD Dob, TOM Mirna, kolektivu OŠ Mirna, g. Šemrovu za ganljiv govor ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
w A, C-*. ■ v . ' >
im
Št. 27 (2290) 7. julija 1993______,.
DOLENJSKI UST
19
portret tega trdna
Jože Prešeren
Kot lastovke se naši izseljenci vsako poletje vračajo v naročje domovine. Tu se naužijejo domačega duha, obiščejo kraje, od koder izhaja njihov rod, in spoznavajo slovensko deželico, s katero so v zadnjih letih upali in se končno veselili njene samostojnosti. K tej so tudi v tujini pripomogli po svojih močeh. Prenekatcri izseljenec se oglasi tudi pri Izseljenski matici in njeni reviji Rodni grudi. In takrat se srečajo tudi z njenim urednikom Jožetom Prešernom, ki vedno najde zanje čas, naj si bo za resen pogovor o delu društev in izseljenskih organizacij ali le za prijazen klepet in praktičen nasvet. Mnogi ga poznajo le preko njegovih uvodnikov v reviji, drugi pa tudi osebno, saj se jih je v dolgih letih njegovega urednikovanja oglasilo v pisarni že veliko, še več pa jih je spoznal na svojih službenih poteh, ki so ga vodile skoraj po vseh koncih tega sveta: po Severni in Južni Ameriki, Avstraliji, da o evropskih državah niti ne govorimo.
"Slovensko svetovno družino smo dolga leta uspešno povezovali, ” pravi Jože, ko se srečava v Dolenjskih Toplicah na izseljenskem pikniku. ",Mnogim, ki so že izgubili stik s sorodniki, smo ostali edino okno v staro domovino, mnogim smo pomagali ponovno odkriti njihove sorodstvene vezi, pomagali smo z učbeniki, pesmaricami in drugo literaturo, ko so se želeli bolje seznaniti s slovenskim jezikom, pesmijo in domovino nasploh. Res, da je človek v tem času že kdaj pomislil, da bi zamenjal službo, toda škoda bi bilo tega bogastva znanstev in prijateljstev, ki so se spletla in ki bi jih bilo težko spet zgraditi. Tudi
z mislijo na to sem toliko časa vztrajal na tem delovnem mestu. ” Veselo vzdušje vlada na pikniku in ljudje, ki se sprehajajo med mizami, najin pogovor neprestano prekinjajo. Mnogi izseljenci Jožeta prepoznajo in ga želijo pozdraviti. Naši ljudje po svetu so kaj pisana družba. Med njimi so potomci starih izseljencev iz prejšnjega in iz začetka lega stoletja, izseljenci iz časa med obema vojnama, emigranti iz obdobja kmalu po drugi svetovni vojni in ekonomski izseljenci iz šestdesetih in sedemdesetih let. Ali ni težko najti z vsemi temi skupen jezik? “Treba je razumeti okoliščine, ki so jih pognale z rodne zemlje, pa tudi razmere, v katerih živijo danes. Tudi sam sem pravzaprav sin izseljenke. Moja mati je bila rojena v Ameriki leta 1907, a se je njena družina preselila domov pod Gorjance še pred prvo svetovno vojno. Že ta podrobnost včasih pomaga premostiti nezaupanje, "pravi Jože.
Jože Prešeren je torej Novo-meščan, rojen v Žabji vasi. V otroštvu, ki ga je preživel na Dolenjskem, predno je odšel na študij slavistike v Ljubljano in se potem tam pri Izseljenski matici tudi zaposlil, pa je užil marsikaj grenkega. Oče mu je namreč padel v partizanih in za številno družino je morala skrbeti mati sama. Vendar ima tudi svetle spomine: na novomeško gimnazijo, ki mu je dala dobro podlago za nadaljnji študij, na gimnazijsko glasilo “Stezice”, katerega soustanovitelj in urednik je bil, in tudi na Dolenjski list, kjer je nekaj mesecev utrjeval svoje novinarsko znanje. Pri Rodni grudi je bil najprej novinar, leta 1970 je postal odgovorni urednik, od leta 1981 pa tudi glavni in odgovorni urednik. Revija je pod njegovim vodstvom uspešno prebrodila neurje, v katerem se je ob prehodu v demokratizacijo znašla Izseljenska matica. “Ljudem odkrito povem, da do sedaj nisem bil član nobene stranke in da to nočem biti niti poslej. Moje delo in delo uredništva je bilo vedno neodvisno od politike in to ljudem vliva zaupanje, ” pravi Jože, ki je z leti tudi sam postal lastovka selivka: iz Ljubljane namreč rad prileti nazaj na zeleno Dolenjsko.
T. JAKŠE
DOBER ZAČETEK RIBOLOVNE SEZONE - Ribolovna sezona na Krki ie v polnem razmahu, zlasti sedaj, ko te spet odprt lov na soma. Prve dni iulija so bili dolenjski ribiči že uspešni kar velja posebej za Novomeščana laneza Kastelca, ki je na novomeški Loki potegnil na suho soma, ki je tehtal 6,5 kilograma, meril pa je 108 cm. Na sliki: srečni ribič z ulovom. (Foto: S. Dokl)
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka.
SREČANJE PEVCEV
SEVNICA - V nedeljo ob 15. uri bo v parku tukajšnjega gradu 3. srečanje ljudskih pevcev. Na prireditvi bodo nastopili pevci iz Boštanja, Mrzle Planine, Kompolj, Rovišč, Studenca, Brežic, Razborja, lončarjevega Dola, Sevnice, Stranj, Andraža ter z Rake in Bizeljskega. Srečanje ljudskih pevcev organizirata Odbor za ljudske prireditve in Zveza kulturnih organizacij Sevnica.
SREČANJE
HARMONIKARJEV
ZABUKOVJE - Prosvetno društvo Alojz Kolman-Marok iz Zabukovja bo pripravilo v soboto ob 15. uri pri lovskem domu v Zabukovju tradicionalno srečanje harmonikarjev. Po uradnem nastopu glasbenikov sc bodo obiskovalci lahko zadržali še na vrtni veselici.
DRUŠTVO INVALIDOV VABI NA IZLET
TREBNJE - Društvo invalidov občine Trebnje organizira dvodnevni izlet na Češko. Ker je še nekaj prostih mest, sc na izlet lahko prijavijo tudi nečlani. Izlet naj bi bil predvidoma med 15. in 20. julijem. Prijave zbirajo na telefon: 44-093 ali 44-215.
Hodili so po žeijavici
Tudi v Novem mestu so pripravili obred hoje po žerjavici - Udeležilo se ga je več kot 50 ljudi
NOVO MESTO - Dan je bil dobro izbran (bila je polna luna) in drva tudi, saj so jih pripeljali iz gozda, ležečega na sončni legi; tako je bila žerjavica, ki se je razžarela po veličastni grmadi v soboto, 3. julija, ponoči nad Mestnimi njivami, energetsko zelo polna. Vsi tisti, ki so
MEDVED SPET V GORJANCIH
PODPOBČJE - Lovci LD Podbočje so opazili, da je v gorjanskem predelu njihovega lovišča spet medved. V tem predelu lovci opazijo sledove medveda vsako leto, enega kosmatinca so doslej celo uplenili. Tako dolgo kot letos sc medved na tem območju še ni zadrževal, saj mu tokrat sledijo že dobre tri mesece. Kosmatinec povzroča med prebivalstvom nemalo skrbi, če ze ne strahu. Zaradi tega lovci sporočajo, da je strah odveč. Medved očitno ni niti malo napadalen. Lovci svetujejo, kot poudaria v posebnem obvestilu Andrej Zupančič v imenu LD Podbočje, naj se ljudje ob morebitnem srečanju s to živaljo mirno oddaljijo in medveda ne vznemirjajo.
zbrali pogum - in teh ni bilo tako malo - ter zakoračili po razgrabljeni žerjavici, so užili vse blagodati hoje po ognju, kot jih razglašajo privrženci tega starodavnega obreda: očistili so svoje duhovne in telesne kanale ter se osebnostno očvrstili.
Nad Mestnimi njivami v Novem mestu je namreč v soboto zvečer potekal obred hoje po žerjavici, ki ga je vodil Dušan Dobljanovič, pri organizaciji pa je sodelovala novomeška častilka hoje po ognju Marija Fabijan. To je bilo prvikrat v zgodovini Novega mesta, da so pripravili ta obred. Udeležilo se ga je lepo število ljudi, preko 50 je bilo ognje-hodccv, med njimi presenetljivo veliko mladih, nekaj deset “firbccv” pa je
jtU, tkhj ji IaAu
NA POTI OČIŠČENJA - Z dvignjenimi rokami in ob petju svetega zloga
________________________________________________________________________________ A UM so udeleženci starodavnega ob-
Zakaj zamudne obresti pri Komunali - Za nekatere občinski odlok ne velja - Na	'dat 'še o$dL
Dinosu m v brsljinski trgovini KZ Krka menijo, da cek m denar - Odlikovanja (Foto: MiM)
Ivan Bukavec iz Šmihela se je razburil zaradi dopisa, ki ga je prejel od Komunale in v katerem zahtevajo, da plača 415 tolaijcv zamudnih obresti. Trdi, da je vsak mesec redno plačeval in se držal roka, ki je označen na položnicah kot rok plačila. “Mar nimajo kaj bolj pametnega početi, kot da razburjajo ljudi?” se sprašuje. Povprašali smo vodjo obračuna pri Komunali Mojco Primc, ki je povedala, da sr) poslali položnice za plačilo zamudnih obresti hišnim svetom in podjetjem, individualnim uporabnikom pa ric. Občan naj sc pozanima pri hišnem svetu, kako je blagajnik odvajal denar naprej Komunali, da je prišlo do zamud plačila.
Marija iz Novega mesta hodi vsak dan zjutraj v službo mimo delikatesne trgovine pod arkadami na Glavnem trgu in opaža, da tam takoj, ko bife in trgovino odprejo, že točijo alkoholne pijače svojim stalnim strankam, ki očitno potrebujejo jutranjo dozo za delovni zagon. Sprašuje se, če občinski odlok, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač do osme ure zjutraj
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Verno, da je težko pisati zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žulj če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. iti 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
sploh še velja. Na upravi inšpekcijskih služb so povedali, da je odlok še vedno v veljavi, za kršitelje pa sc ve, kako in kaj.
Delavka Novolesove tovarne Novi amhienti je povedala, da gre No-volcsu v celoti zelo slabo, Novim ambientom pa še posebej. Delavci že tri mesece niso dobili osebnega dohodka, videti pa je, kot da vodilnih to prav nič ne skrbi. So primeri, da sta oba zakonca zaposlena v tej tovarni in je tako družina mesece brez vsakih dohodkov. O vsem tem pa časopisi nič ne pišejo, da bi javnost za to zvedela. “Od prvega dne službe sem v Novolesu že 30 let, zdaj me pa čaka zavod za zaposlovanje,” je ogorčeno dejala.
Običajno je slišati o trgovcih kritike, tokrat pa smo slišali tudi pohvalo. Franc Polanko iz Trebnjega se je oglasil na dežurni telefon, da bi pohvalil lastnika trgovine Tika v Trebnjem gospoda Kastelca in njegove delavke. Trgovina je bogato založena z belo tehniko, akustiko, manjšimi stroji za kmetijstvo, z reprodukcijskim materialom in zaščitnimi sredstvi, poleg tega pa v trgovini znajo kupcem prav ponuditi in svetovati, kar je posebej hvale vredno. Zlasti glede zaščitnih sredstev je pomembno, da trgovec kupca pravilno pouči o uporabi.
Občan iz Otočca pa je bil poln jeze, saj je imel težave v trgovini KZ Krka v Bršljinu in na Dinosu, kjer niso hoteli vzeti čekov Ljubljanske banke, s katerimi je želel poravnati račun. Povedali so mu, da zanje ček ni denar. In tako je moral na banko po gotovino. Na tržni inšpekciji, kamor smo povprašali za pojasnila, so povedali, da so čeki zakonito plačilno sredstvo in bi jih morali vzeti.
HALO - ALO PIZZA!
®(068)24-415 ZARADI VAS
Če čekov ne sprejemajo, pa morajo o tem napisati obvestilo na vidnem mestu. Odgovorni na Dinosu in v KZ Krka bi sc lahko malo zamislili nad tem, kaj je sodobno denarno poslovanje.
Tone Jakše iz Novega mesta je zadnje dneve prebiral Delo in Dolenjski list ter presenečen ugotavljal, da policistom kar dežujejo odlikovanja. Zanima ga, če je sploh še kakšen policist, ki nima odlikovanja. Po njegovem mnenju gre za pravo inflacija odlikovanj, ob tem pa ni videti, da bi podobno skrb pokazali tudi za odlikovanje drugih delavcev.
Udeleženka srečanja slovenskih fantov in deklet Ivanje ’93 v Dragatušu popravlja novinarsko poročilo s te prireditve. V Dolenjskem listu je pisalo, da se je prireditve udeležilo na stotine obiskovalcev z vseh krajev Slovenije, vendar po njenem ni bilo tako. Prireditelji so res pričakovali veliko ljudi, najavljenih je bilo 40 avtobusov, toda prišli so le trije. Organizatoiji so se primemo pripravili s hrano in pijačo in so bili zato nad slabim obiskom razočarani. “Niste po resnici napisali,” je dejala udeleženka. No, naša novinarka je bila na prireditvi in je naštela nekaj sto obiskovalcev. Lahko ji verjamemo, udeleženki pa se je ljudi morda zdelo tako malo, ker jih je veliko pričakovala.	MiM
SREČANJE CITRARJEV
GRIŽE - V nedeljo, 11. julija, bo v Grižah že osmo srečanje slovenskih citrarjev. Ob 14. uri bo pred-konccrt, na katerem bodo nastopili manj znani citrarji in začetniki. Trije najboljši iz te skupine bodo za nagrado zaigrali tudi v glavnem delu, kjer bo nastopilo 16 izbranih slovenskih citrarjev. Izmed teh bodo trije dobili posebna priznanja. Ob 18. uri bo nastop najbolj znanih slovenskih citrarjev, ki bodo zabavali publiko še dolgo v noč.
obred spremljalo od strani. Resnici na ljubo je treba povedati, da nekateri med njimi niso zbrali dovolj poguma, da bi hodili po žerjavici, so pa zato kljub opozorilom gospe Fabi-janove neolikano brusili jezike in motili udeležence. Obred je trajal prek polnoči, udeleženci pa so se razšli bogatejši za nova doživetja in z lepimi občutji.
“Ogenj je bil zaradi več okoliščin energetsko izredno poln,” je povedal voditelj obreda Dobljanovič, “in čeprav žerjavica na videz ni bila videti močna, je imela močne energetske učinke na udeležence obreda.”
M. MARKELJ
ROMANA KRANJČAN IN PLAVA TRAVA ZABORAVA NA OTOČCU
OTOČEC - Romana Kranjčan s svojimi kasetami, TV in gledališkimi glasbenimi predstavami sodi prav gotovo med najbolj priljubljene slovenske pevke, plesalke, animatorke, ki delajo izključno za otroke. V soboto, 10. julija, bo sodelovala v živžavu, ki bo na kopališču Otočec od 18. ure dalje. Od 20. pa do 1. ure zjutraj bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji countryja. Naravnost z gostovanja po Nemčiji prihaja na Otočec popularna Plava trava zabo-rava.
GRAJSKI VEČERI NA OTOČCU
OTOČEC - Otoški Grajski večeri stopajo že v tretji mesec. V zavetju starih grajskih zidov lahko gostje vsak torek in četrtek od 20.30 dalje uživajo ob prelepi glasbi Mozarta in Čajkovskega pa tudi italijanskih kancon. Cel mesec julij na grajski terasi namreč nastopajo priznani glasbeniki Cvetka Hribar (klavir), Josip Čorbič (violina) ter Damir Čorbič (bariton). Vstopnine ni.
Gospodarstvo podleglo politiki
Na Lisci sta se v nogometu pomerili ekipi posavskih politikov in direktorjev - Po obetavnem začetku gospodarstveniki prepričljivo izgubili tekmo - Pokal poražencu
LISCA - “Nogometno tekmo z direktorji jemljemo resno. Politiki računamo na zmago, vendar bomo pazili na vas. Moramo paziti, da vas ne bi porazili, saj politiki od vas živimo.” S to izjavo o možnem izidu tekme je Marjan Kurnik, predsednik sevniškega izvršnega sveta, v nedeljo na Lisci neposredno pred tekmo dodobra razburil tamkajšnjo javnost in analitike, ki niso mogli niti približno napovedati izida srečanja. Vse je bilo jasneje kmalu zatem, ko je sodnik oznanil začetek tekme.
V silovitem prodoru so direktorji na samem začetku zdesetkali obrambo politikov in v izjemno kratkem času dosegli dva zadetka. Herman Kunej, on je bil postavljen med politike, je bil v takih razmerah kot golman docela onemogočen in tudi razočaran, ker je preprozno prišel do prepotrebnih rokavic. Ker se je spričo takega
razvoja dogodkov pred vrati politikov začel Vojko Dvojmoč opazno hahljati v direktorskem golu, ki ga je branil, je politikom dobesedno zavrela kri. Krenili so v silovit napad, popolnoma, tudi tokrat, zmedli direktorje in jih na koncu gladko premagali z rezultatom 7:2.
Podrobnosti o igri posameznikov v obeh ekipah, o številu zadetkov v koleno in vsem drugem na srečanju, je enostavno preveč, da bi jih naštevali. Povejmo le, da je bila nedeljska tekma na Lisci edinstveno srečanje dveh zmagovalcev. Gre za to, da so zmagovalci težko prisluženi pokal izročili po tekmi v varstvo poražencem. Ozadje nenavadne izročitve je mnenje politikov, da bo (»kal najbolje varovalo Gostinsko podjetje Sevnica, katerega direktor je igral v poraženi ekipi. Pokal je na ogled v Tončkovem domu. m LUZAR
Kaj je na sliki?
3.000 TOLARJEV ZA PRAVILEN ODGOVOR - Ne posode za lovitev muh in tudi ne ustoličenje koroškega vojvode, kot sta zapisala bralca iz Starega trga in Prigorice, nismo zastavili za uganko prejšnjega tedna. Slikali smo sarkofag v grobnici gra-daškega gradu v Beli krajini, kar je uganilo nekaj Bclokrajncev. Največ sreče pri žrebu je imela Irnm Jakša, Semič 12, p. Semič, ki bo denarno nagrado dobila po pošti. K ugibanju skrite fotografije vas vabimo še naprej in morda boste prihodnjič prav vi dobitnik denarne nagrade.




Izpolnjene kupone pošljite na dolov:
pisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto, do ponedeljka, 12. julija.
Kaj je na sliki?...............................
Moj naslov: ...................................
Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
&
Lestvica narodnozabavne glasbe I s,ur,l° + Studia D in Dolenjskega lista
l ***
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega :ta dodelil nagrado ANICI TRAVNIK s Sel pri Šumbcrku. Nagrajenki
lista
čestitamo! Lestvica je ta
Nagrajenki
2)
'5)
'8)
1)
4)
3)
6)
'?)
(*)
(9)
Najlepša leta Naših 20 let
Fantič mlad
teden takšna:
JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI ANS. FRANCA MIHELIČA ANS. VINKA CVARLETA Avemarijo zvoni - ALPSKI KVINTET Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE Spet sva skupaj - HMELJARSKI INSTR. KVINTET Na mnoga leta - ANS. MIRO KLINC Vse najboljše, draga mati - ANS. VESNA Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE
Predlog za prihodnji teden: Nič ni lepšega - ANS. TONUA VERDERBERJA
»S
£
Ci lasu jem za:................................................
z
O Moj naslov:	..................................................
Cu
p ------------------------------------------------------------------
US Kupone pošljite na naslov: Studio I). p.p. 103, 68000 Novo mesto
Zužemberčani proti Romom
Napad na tri Zužemberčane je sodu izbil dno - Hoteli so “počistiti”romsko naselje na Cviblju - Romi na begu
ŽUŽEMBERK - V ponedeljek je prebivalcem Žužemberka, natančneje Cviblja, Rebri in Zalisca, prekipelo. Več kot 50 se jih je zbralo na Cviblju, prišli so s traktorji, marsikdo je imel s seboj vile ali kakšno drugo kmečko orodje, ki lahko postane tudi nevarno orožje. Na silo so nameravali “počistiti" romsko naselje na Cviblju. Zadnji hip so jih pomirili ljudje iz vodstva žužemberške krajevne skupnosti, pogovora, ki je sledil, pa so se udeležili tudi novomeški župan Franci Koncilija in drugi predstavniki občine ter novomeške UNZ..
Že dlje časa se Žužemberčani, zlasti pa prebivalci Cviblja, Rebri in Zalisca, pritožujejo nad početjem Romov iz bližnjega naselja. Žužemberčani vejo, kdo so in koliko je "njihovih ” Romov. Teh naj bi bilo le osem, v resnici pa je kot stanovalcev tega žužemberškega romskega naselja prijavljenih več kot 50 Romov.
Skratka, v Žužemberku pravijo, da je to naselje postalo zatočišče za
Rome od vsepovsod, ki sem prihajajo kot v skrivališče po svojih "podvigih", ali pa kot v izhodišče zanje. Število kraj v okoliških kmetijah se je v zadnjem času močno povečalo, sodu pa je izbil dno dogodek prejšnji četrtek, ko je nek Rom napadel dva Žužemberčana. Najprej je hudo pretepel enega, potem pa, ko mu je na pomoč pritekel zet, je le-tega napadel s sekiro. Isti dan je taisti Rom pretepel še enega krajana iz Rebri. Roma so policisti prijeli in odpeljali v Novo mesto. Vendar so ti dogodki ljudi tako razburili, da so sklenili sami "pospraviti” romsko naselje, ki jim je že dolgo napoti.
Kot rečeno, so razburjene ljudi pomirili, prebivalci romskega naselja pa so že prej zbežalj proti vasi Podlipa, ki je tudi v KS Žužemberk. Na pogovoni so krajani zahtevali, da občina to stvar čim prej uredi. Pristanejo le na to, da v žužem-berškem naselju ostanejo le "njihovi" Romi.
A. B.