Jakob Jnrc
Onr ~ - •
-^'^una Ave
Chisbo'lo,
2-4-37
FEBRUAR
1	P Isrnacij
2	T Svetnica
S S Blaž	<£
4	č Andrej Korz.
5	P Agata	+
<1 S Tit.___
7 S 3. Pred postna
5	P Janez in Mate
9	T Ciirl i z Aleks.
10	S Pepelniea +
11	(": Lurfika M. B. (3
12	P Lineolnovo r. + J	S Agabus
14	N 1. postna
15	P Faustin IG T Julijami
KAN
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnito— od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V, CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenim Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 21.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 30. 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.


Vode ob Ohio reki se odteka jo v Mississippi, kjer groze, da bodo povzročile enako Katastrofo. — Prihodnji teden bo v tem oziru kritičen. — Število beguncev presega že milijon. — Nad 300 mrtvih in materijalna škoda se računa na 400 milijonov dolarjev.
Ogromne množine vode, ki na daleč in široko pokrivajo dolinol reke Ohio reke, so si začele utirati svojo pot navzdol proti jugu, po Mississippi reki. S strahom in napetostjo se zdaj pričakuje, ali bodo nasipi ob tej reki zmožni vzdržati tak neizmeren pritisk. Ako se bo izkazala ta obramba preslaba, potem bo širno dolino Mississippija zadela ista katastrofa, kakoršno je doživela dolina Ohio reke. Prihodnji teden bo kritičen čas, ko se bo usoda odločila. Kakor je bilo že včeraj omenjeno, vladni vojni department s paznostio opazuje gibanje vodovja in ima vse pripravljeno, da se bo prebivalstvo takoj izselilo, ako se bo videlo, da se kje udira hasip. Na ta način se bo preprečila vsaj izguba človeških življenj in premične lastnine, ako se bo že morala prepustiti vodovju zemlja in hiše.
Kakor pa so se pričele vode pomikati proti jugu, tako se opaža njih padanje v poplavljenih krajih ob Ohio reki. Skrajno počasno je sicer to upadanje, vendar daie vsaj upanje, da se poplava ne bo več razširjala. Z nič kaj posebnim veseljem pa beguncev ne navdaja misel na povratek v njih domove po upadu vode. Vedo namreč, da se jim bo šele tedaj pokazala cela tragedija v pravi luči, in delo za preobnovo po razdejanju, ki so ga povzročili razdivjani elementi, bo ogromen posel. Na stotine domov pa bo tudi tako razjedenih, da ne bodo več uporabni za stanovanja, in blato in druga navlaka bo napravila iz cest in vrtov pravo neprehodno močvirje. Tukaj bo prav prišla vsaka podpora, ki jo bodo dobili prizadeti, bodisi iz vladnih, ali pa privatnih virov.
Dasi je najhujše, kakor se računa, že pri kraju, vendar vodovje še vedno zahteva nadaljnje žrtve. Število beguncev presega že milijon oseb, v vodovju pa jih je našlo smrt okrog 300. Materijalna škoda tudi stalno narašča in se računa že na okrog 400 milijonov dolarjev. Kot že omenjeno, je federalna vlada določila okrog 800 milijonov dolarjev, da se od tega da pomoči potrebnim.
ZBIRANJE NA EVH.KONGRES
Na tisoče romarjev prispelo žl3 ta teden na Filipine.
DRŽAVNEMU ZBORU SE NAPOVEDUJE KONEC
Berlin, Nemčija. — Kakor se trdi v nazijskih krogih, bo Hitler v svojem napovedanem govoru to soboto bržkone objavil, da se državni zbor, obstoječ iz 741 članov, za stalno razpusti in se bo np ''.umestil z manjšim parlamentom. Ta dr žavni zbor je v resnici nekaj popolnemu nepotrebnega, kajti drugega opravila itak nima kakor peti slavo Hitlerju in na njegovo besedo reči: "Ja!" Kakor se je nekdo izrazil, jo
Manila, Filipini. — Že tekom tega tedna se je pričelo zbirati na tisoče katoličanov iz vseh delov sveta v tukajšnjem mestu k 33. mednarodnem evharističnemu kongresu, kateri se bo otvoril v sredo prihodnjega tedna. Pričakuje se, da bo prišlo tujezemcev semkaj ob tej priliki do pol milijona. Slovesno bo otvoril kongres osebni papežev zastopnik, kardinal Dougherty iz Philadelphije, ki prispe semkaj prihodnji torek. Slav-nost bo povečalo zlasti to, ko se bodo vse glavne pobožnosti vršile na prostem v velikem Luneta parku, kjer bo pripravljenih sedežev za 65,000 oseb, prostor za stojišča Pa bo tolikšen, da bo dovolj obširen za vse romarje.
-o-
BUDALASTA ZIJALOST
London, Anglija. — Težko delo je imela policija preteklo sredo, da je spravila spoti množico okrog 5000 oseb, ki se je nabrala po cestah in jih zaprla, hoteč videti novoporo-čenca, vojvodo Norfolk in njegovo ženo Lavinio Strutt. Ure in ure, predno se je imel vršiti poročni obhod, so množice, med njimi večina žensk, sedele zunaj na.ulicah, da bi ujele pogled na mlada zakonca iz "višje družbe," in pravi boj seje pričel, ko je skušala policija izprazniti ceste. Ko še je približal voz s poročencema, je nastalo tako prerivanje in naval med inteligentnimi zijali. da jih je bilo več vrženih'po tleh in pohojenih.
-o-
BOGATO PLAČANI FILMSKI IGRALCI Washington D. C. — Iz po-i*očila, ki ga je izdalo federalno zakladništvo, v katerem navaja plače tistih oseb, ki so v letu, ki se je- končala z junijem 1936, dobile višio plačo kot $15,000, se razvidi, da je filmsko igralsko osobje med najvišje plačanimi ljudmi v Ameriki. Med temi je Greta Garbo. ki je prejela $332,500, dalje igralec Wallace Beery s svojimi $278,749 na leto; Clark Gable $211,553, Wm. Powell $238,750 in igralka Joan Crawford $241.403. Koliko večje želodce morajo imeti ti ljudje od drugih navadnih Zemljanov!
VIHARJI NADJEVR0P0
Poročila o viharjih, povodnji
in sneženih zametih.
Pariz, Francija. — Skoraj iz vsake evropske države so v četrtek dohajale poročila o silovitih viharjih, spremljanih ponekod od povodnji, drugod od sneženih žametov. Prizadeto je bilo skoraj celo atlantsko obrežje od Norveške do Portugalske, v notranjščini Evrope pa je bil položaj zlasti resen v Jugoslaviji, Rumuniji in Bolgarski, kjer so sneženi zameti odrezali od sveta cele vasi. V Španiji pa je nastopila povodenj, ki znatno ovira vojne operacije obeh bojujočih se armad.
SMRTt
§
Vatikan. — Staii]e sv. Očeta se je zadnje dni " icer nekoliko izboljšalo, to( a pacijent sam izprevidi, ck ni upanja na stalno ozdravit sv. Ne boji pa se smrti, marveč nasprotno vsak dan moli za .'njo, da bi kmalu rešila njega ter s tem tudi pomagala cerkvi k novemu voditelju.
SVETA
BAJE SNOVALI VOJNO ZA LETO 1937
Moskva, Rusija. —- I)va izmed 17 obtožencev, proti katerim se točasno vrši obravnava, sta v četrtek podala izjavo: da so zarotniki, katerim i p Vi voditelj Leon Trotzkv ki i/-,	v nvoo-Tianstvr. sV'1-
■nnli v\-P7o 7 Nemčiio in Ja-nrvpftVo• no kateri nai bi ti dve letos napadli sovietskn ■Pnciio in nrevrcli rneno vlad"
-i km* bi dobib' v nflorado ko-rnalfptrfl .o'^nilia. Vnkor tudi
n-i^vvA/^oroVo ill r>olitjfno kon-
nad raznimi maniširm sivp.mi.
-o-
POMO^ DrtPI \VLJF-N-fPFM
Chicago, 111. — Tukajšnje mesto je zbralo potom Rdečega križa za poplavljence do četrtka zvečer okrog $300,000. Poleg tega je pa prebivalstvo tudi darežljivo prinašalo obleko, odeje in živila. Mestni od-
—	Bruselj, Belgija. — Tukajšnji min. podpredsednik je v sredo podal ostayko, ker se ne strinja da bi se! proti španski vladi podvzeli: tako ostri koraki, kot jih zahteva zuna-nii minister zaradi laekega barona. ki so ga našli mrtvega v Španiji.
—	Madrid, Spali ja. — Da
prisili orebivalstvoTk čim hitrejši izselitvi iz Madrida, je -AoAn odredila, da Se bodo vsa živila oddajala sarm; _ na karte i rt še to v	množini,
katero namerava po 1. Tebr. nadalic! /nižati.
—	Ženeva. Švica. — Oster «t)or. ki je vladal zadnie čase med Turčiio in Francijo zaradi distrikta Alexandrettn,
ie padovoliiva nol^gel. ko ip v sredo proglasila Lit--< n?rodov ta dist.ri.kt neodvisnim, foda v denarni zvez5 s. Siri i'v
bor je v četrtek sklenil, da dovoli Rdečemu križu posebni nabiralni dan, ko se bo po ko-lektalo po mestnih križiščih. Dalje je, kakor že omenjeno, poslalo mesto 48 policistov, da pomagajo vzdrževati red v prizadetih krajih, zdravstveni department pa je poslal 15 zdravnikov tja.
Iržavni zbor najbolje plačan moški pevski zbor na svetu, kajti dobivajo po $240 na mesec samo zato, dH se zberejo v Berlinu in zapojejo nazijsko himno in nemške narodne pesmi.
Pred neko gasolinsko postajo v Chicagi je unija nedavno postavila pike-ta (na desni), ki naj bi odvračal odjemalce, češ, da lastnik ni naklonjen delavstvu. Lastnik pa je napravil protikorak proti temu in je najel svojega lastnega piketa (na levi), kateri je nosil napis, da to ni res, kar trdi napis na prvem piketu. In tako sta piketa drug ob drugim korakala pred gasolinsko postajo.
ZAHTEVA ZA NOVEZAKONE
Delavska tajnica skuša priti do pravice, da bi lahko prisilila General Motors k pogaja-niim z delavstvom.
Washington, D. C. — Delavska tajnica, Perkins, je zadnje dni agilno na delu, da privede h koncu dolgotrajno avtomobilsko stavko v Generai Motors korporaciii. Sprva je skušala to doseči z mirnim prigovarjanjem in potom pogajanj. Ko pa je vodstvo korporacije pokazalo svojo trdovratnost in se na njeno povabilo na pogajanja z zastopniki delavstva niti odzvalo ni, je pričela delati načrte za legalni pritisk.
Prvi predlog, ki ga je stavila preteklo sredo, je bil ta. da kongres sprejme zakon, po ka- i terem bi se dala delavskemu depaitmentu pravica, da uvede poizvedbo in preiskavo na podlagi knjig v vodstvu korporacije kakor tudi v delavski wtujuU, na kar bi bil-> č? partmentu možno po teh informacijah uspešno posredovanje; enako bi dal ta zakon depaitmentu tudi pravico, da lahko zakonito prisili obe stranki k pogajanjim.
Kongresni voditelji se niso pokazali posebno naklonjeni temu predlogu in, ako bo sploh upoštevan, bo vzelo več tednov, predno bo sprejet. Vsled tega se je Perkins v četrtek izjavila, da ima v načrtu še en predlog za nov zakon, in sicer o kolektivnih pogajanjih, o katerem trdi, da bo še bolj dalekosežen, kakor je Wagner jev zakon.
Med tem pa se sliši da bodo General Motors skušala doseči zmago v stavki na. ta način, da bodo pritisnile na sodišča, naj izdajo povelje za prisilni izgon sedečih stavkarjev. Predvsem nameravajo izvesti pritisk na governerja Murphya, da se zavzame za lastninsko pravico korporacije, o kateri korporacija trdi, da ji jo kra ti jo stavkarji.
-o-
NEPREVIDNOST POVZRO-ČILA SMRT
Chicago, 111. — 10 letni ""/eh. Browere, 11052 So. Bell ave., se je preteklo sredo sankal po strmem hribu nf.vzdol ob HO. cesti. Pri tem je prile-1 na cesto ravno pred neki avto, od katerega je bil tako usodno zadet, da je bil skoraj na mestu mrtev.
-o-
LABORITI IZGNALI SOCIJA-LISTE
London, Anglija.-— Na svoji seji preteklo sredo so voditelji stranke laboritev odločili, da se socijalistična skupina izključi iz stranke. Ta skupina šteje okrog 3000 članov. S tem ie padel v vodo načrt, da se vse delavske stranke združijo
v	enotno fronto proti Balwino
vi	vladi, kakor so to propagi rali predvsem komunisti.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Iz Jugoslavije
Redka sreča ljubljanske policije, ki je prijela na Ljubljanskem polju enega najdrznejših in najbolj nevarnih vlomilcev. — Smrtna kosa. — Številne nezgode, nesreče in drugo iz domovine.
Bandit Skapin v rokah pravice
Ljubljana, 9. jan. — Organi kriminalnega oddelka naše policije so imeli snoči redko srečo, da jim je padel v roke eden najbolj drznih in najbolj nevarnih vlomilcev, kar jih pozna naša kriminalna kronika po vojni. Sredi Ljubljanskega polja, v severovzhodni smeri od mesta, so v zasedi pričakali 34 letnega Ivana Skapina iz Vipave, voditelja dobro organizirane in izredno delavne tolpe, ki ima na vesti vse večje vlome, kar jih je bilo v Ljubljani in okolici izvršenih v teku zadnjih let. Po kratki borbi so ga aretirali, potem ko ga je eden izmed policijskih organov s strelom iz revolverja ra-nil v desno nogo. Izstrelek ni zadel/'kasti; temveč je rimi! 'le mišičje in je na drugi strani izstopil iz noge. Zaradi tega mu, bo nadaljno nego lahko nudil j že zdravnik jetnišnice kamor ga bo policija odpremila takoj, kakor hitro ga za prvo silo zasliši. Na sodišču bo moral razen za svoje najnovejše podvige odgovarjati še za vloma, ki ju je izvršil leta 1934., torej v času, ko je bil že izgnan iz Jugoslavije a ga Italijani še niso vpoklicali v armado. Takrat je oplenil najprej blagajno lesnega veletrgovca Josipa Kunstlja na Vrhniki, kjer je odnesel okrog 30.000 Din našega denarja in večje vsote tujih valut, nato pa še blagajno Batje-ve podružnice v Ljubljani, kjer je pobral okrog. 36.000 Din. Hkratu je policija aretirala tudi Skapinovo ljubico.
Ivan Skapin je bil rojen v Ljubljani, kot sin delavske družine, nato se je s starši izselil v Vipavo. Ko mu je bilo 14 let je bil že prvič aretiran zaradi neke male tatvine. Vsega skupaj je preživel v ječi 12 let, kar je več kot tretjino njegove življenjske dobe.
-o-
ju, je umrl Mihael Mastnak, posestnik star 82 let.
-o-
Pod vozom
Na Meljski cesti v Mariboru je neki osebni avto povozil 26 letno tkalko Terezijo Rancin-gerjevo, katero so morali radi nevarnih poškodb na glavi odpeljati v bolnico.
--o-
Nesreča Šolski upravitelj Peter Horn iz Ljubljane se je vozil na svojem kolesu po zmrznjeni cesti. Naenkrat mu je kolo spodrselo, tako da je' padel in se prav težko pobil, da je moral iskati pomoči v bolnici.
Kite mu te presekal
Neki moški je pred neko go-
posestnikovega sina > Mihaela Rožiča s Šenjurgerti pri Galiciji s sabljo po levi roki in mu presekal kite.
-o-
Kakor spomladi Iz Maribora poročajo, da so se ob novem letu na vrtu učitelja F. Luknarja na Teznem razcvetele trobentice, kar je pač redkost za ta letni čas.
Nevarna zabava
Ko se je 9 letni dninarjev sin Josip Podkrajšek iz Dramelj pri Celju igral pri stroju za rezanje krme pri posestniku Francu Kačičniku v Št. Tli ju pri Dramljah, ga je stroj zgrabil in mu zmečkal prste na levi roki.
Odlikovanje
Na predlog vojnega ministra je bil odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge Ivan Perko iz Ciringe v mariborskem okraju.
-o-
Sadjevca več ko — vode
V	visokih naseljih okolu Sv. Urha, tako poročajo iz Zagorja, primanjkuje vode za ljudi in živino. Vode za živino dova-žajo iz Potokov. Kmetje so letos pridelali toliko sadjevca, da z njim laglje postrežejo kot z vodo.
-o-
Smrtna kosa
V	Št. Rupertu na Dolenjskem je umrl Tomaž Prijatelj, dolgoletni župan. — V Ljubljani je umrla Ida Teržan, rojena Bar-bič, žena banovinskega uradnika, stara 37 let. -r- Na Vrhniki je umrl Mihael Urbančič, upokojeni železničar. — V Hrast-ju, župnija Sv. Ana na Perevor-
Nesreča delavca
Na glavnem ljubljanskem kolodvoru se je ponesrečil 35 letni zavirač Edvard Meden iz Ljubljane, Z roko je zašel med dva vagona, ki sta mu zmečkala levo dlan.
-o-
Napaden Ivan Hudej, 31 letni posestniški sin iz Tera pri Ljubnem v celjskem okraju se je nekega večera vračal domov. Na cesti sta ga napadla neki posestniški sin in neki dninar iz Ivan j a pri Ljubnem in ga s koli tako zdelala, da sta mu zlomila roko in ga nevarno, poškodovala tudi po glavi.
HOČETE napraviti veselje vašim hčeram in sinovom? Dobro, tedaj poskrbite, da dobite čimpreje katalog kampanjskih nagrad od Uprave "Amer. Slovenca"!
V LETOŠNJI kampanji je določenih nad 150 zelo praktičnih predmetov za šampanjske nagrade za stare in mlade. Poskrbite da dobite čimpreje naš tampanjski katalog.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 30. januarja 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ....................................... 2.50
Za četrt leta..................................— 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ______________________________$6 00
Za pol leta _________________________________ 3.00
Za četrt leta...................................... 1-75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
..$5.00 .. 2.50
Subscription:
For one year .................—........
For half a year ......................
For three months .........................- 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...........................$6.00
For half a year ________________________3.00
For three months ..........-............— 1-75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______
P. Hugo:
Večni Jud
Navadno se imenuje Ahasver. Sicer ima pa v raznih krajih različna imena, kot vsak Jud. ' V Španiji je znan pod imenom Juan Espera en Dios (Janez, zaupaj v Boga). V Holandiji ga poznajo pod imenom Izak Laque-dem. V Italiji ga imenujejo Buttadio. To ime izraža njegovo krivdo, zakaj je postal večno potujoči Jud. Znači namreč tistega ki je Boga sunil. Legenda pravi, da je Pilatov vratar Kartaphilos Jezusa sunil. Za kazen bo večno begal po svetu iz kraja v kraj brez miru in pokoja^To legendo so razni pesniki in dramatiki že često opevali in za oder prirejali.
Glavnega junaka te drame bi nihče ne mogel bolje predstavljati, kot resnični Ahasver naših dni Leon Trot-zky. Jud je. Bronstein je njegovo judovsko ime. Večni Jud je, ker bega iz dežele v deželo. Njegova krivda je večja kot ona Pilatovega vratarja Kataphila, po legendi. Zakaj on ni Boga samo v resnici sunil, ampak ga je hotel ubiti. Sv. pismo pravi: Kar ste storili kateremu mojih najmanjših, ste meni storili. Trotzky je v Rusiji na debelo pobijal božje otroke. Ne samo njih telesa je ubijal, ampak tudi Boga v njih dušah. Telesa radi Boga.
On je tisti, ki je kot boljševiški potentat dejal, da bi rad žrtvoval polovico Rusov in jih pobil kot pse, samo če bi vedel, da bo ostala polovica stoprocentno boljševiška in brezbožna. Začel je že s tem klanjem in prav na debelo je začel. Tisoče človeških žrtev, katerih edina krivda je bila, da so hoteli ostati Bogu zvesti, je položil na oltar svojemu bogu Marksu. Morda bi bil to svojo "pobožno" željo tudi izvršil, ko bi bil imel čas. A ga je prej zadela usoda Ahasverja.
Toda nedolžna kri tisočev Rusov, ki jo ima na vesti, ni edina, dasi že sama na sebi vnebovpijoča krivda. On je eden glavnih delničarjev pri krvavi španski revoluciji. To utegne biti mnogim še neznano, a je izpričano. Naj to pribijem na račun naših rdečkarjev, ki so obenem z ruskimi boljševiki prisegali in se pridušali, da je Rusija jagenjček koderček glede španske revolucije in da niti oddaleč ne misli na sovjetiziranje Španije. Sam sovjetski komisar Litvinov je to natolcevanje pred vsem svetom ogorčeno zavrnil. Moscovia locuta, causa finita! Moskva je govorila in stvar je gotova! Tako so dejali naši rosa prijatelji sovjetov ter nas, ki smo nasprotno trdili, z lažnjivci nagnali. Da Moskva je govorila, a kar je govorila je bila laž. In ker je govorila uradna Moskva, je bila pač uradna laž. Sigurno ne prva ne zadnja. Evo vam dokaza, samo enega izmed sto.
Še ko je bila Španija monarhija in Trotzky še Ljeni-nova desna roka, je sedanji Ahasver Bronstein že skoval načrt za njeno sovjetiziranje. Dobro je vedel, da se nahaja španska monarhija v smrtnih krčih in da je republika na vidiku. To, ko pride, čim prej pretvoriti v boljševiško republiko, je bil že takrat n jegov cilj. Že takrat je izdelal čisto podroben tozadeven načrt in ga španskim rdeč-karjem predložil. Načrt ie bil izdelan v obliki "Deseterih zapovedi za Španijo". Ni ostal dolgo tajen. Ze 1.1931 ga je južno-ameriški katoliški tednik "Criterio" objavil. Poglejmo s kakimi deseterimi zapovedmi je Trotzky hotel nadomestiti deset božjih zapovedi, ki so bile dotlej Španiji svete. Sledeče so:
1.	Ne opajajte se z besedami, preidite k dejanjem. Zasezite vsa posestva krone in njenih podrepnikov. Delavstvo se mora v ta namen oborožiti.
2.	Proletariat mora biti v nespravljivi opozici ji proti republikansko-socialistični vladi.
3.	Zvarite enotne/ fronto komunističnih, socialističnih in sindikalističnih elementov, da bo opozicija vspeš-nejša.
4.	Republikansko-socialistične sanje je treba kar najprej razbliniti in se pripraviti na novo čisto proletar-sko revolucijo.
5.	Delavstvo, vojaštvo in kmete je treba pridobiti s potrpežljivo organizacijo, agitacijo in snovanjem komunističnih celic.
6.	Komunisti morajo od republikansko-socialistične-
ga bloka zahtevati in izvojevati popolno svobodo mišljenja in delovanja.
7.	V okviru demokracije je treba zahtevati svobodo organiziranja proletariata, krajevno avtonomijo, splošno volivno pravico za moške in ženske z 18 letom starosti, delavske in kmečke čete, popolno ločitev cerkve od države, popolno politično svobodo za vojaštvo, s pravico, da si svoje častnike samo voli.
8.	Vžigalna krilatica bodi: Delavski sovjeti! To je treba neprestano popularizirati in ob prvi ugodni priliki izvesti.
9.	Takoj je treba izdelati revolucionarni agrarni program.
10.	Skupno delo s sovjeti kot najvišji inštanci. Kajti s pomočjo njih bo najprej mogoče komunizem spraviti v sedlo.
Vztrajno in strumno so španski rdečkarji spolnovali te zapovedi svojega ruskega patrijarha Trotzkya, kolikor so le mogli. Republikanci drugih barv niti vedeli niso, kdaj so se zapletli v njih lepo maskirano zanjko "Ljudske fronte". Vse je bilo že pripravljeno na zadnji udar. Celo dan je bil že določen za proglasitev španske sovjetske republike. Tedaj je pa Franco udaril in prekrižal račune, prav ob 11. uri. Upamo, da za vedno. Ruski rdeči medved se je pa začasno lepo potuhnil, kot bi spal zimsko spanje in ničesar ne vedel, kaj se godi.
Da, Trotzky ima tudi potoke španske krvi na vesti, čeprav ne tako neposredno ko v Rusiji. Ta človeški veleme-sar in rekordni zločinec svetovnega formata je sicer danes Ahasver, večni Jud. Toda ni mu treba begati iz kraja v kraj pod okriljem samotnih šum in temnih noči. Gostoljubne države mu puste bivati v razkošnih vilah. Na razpolago ima telesno stražo. Kot kakega suverena ga po-spremljajo v naslednje države, ki so mu ponudile zatočišče. Kakega drugega grešnika, ki nima tisočinke tega na vesti kot ima on, bi vsaj na zahtevo deportirale v njegovo domovino, ne glede na to, kaj ga tam čaka. Okrog njega pa tako obzirno in v rokavicah hodijo, kot okrog kakega svetovnega junaka. Ko bi pravica ne imela razvezanih oči, bi moral tak zločinec nad celokupno človeško družbo vsaj kot pravi kaznjenec sedeti za zamreženim oknom. To tem bolj, ker še kot Ahasver vsepovsod prede revolucionarne mreže. Toliko moči ima Liga narodov menda vendar še, da bo takega mednarodnega zločinca in rovarja poslala tja kamor spada in mu onemogočila nadaljne spletke in zločine. Ce pa še tega ne more ali noče, je imel pa Bernard Shaw prav, ko je dejal, da bi jo bilo najbolje v krater Vezuva pogrezniti.



i s- b rv. - u -'^r ■	^mmmmi
RAZNE NOVICE IZ INDIA-NAPOLISA
Indianapolis, Ind.
Zavoljo preobilega deževja in prepogoste spremembe temperature, se je v tukajšnji naselbini in ckolici razširila bolezen, ki ji pravijo influenca. Ce v tej bolezni pravočasno ne pokličejo zdravnika, se kaj rada izcimi v pljučnico, kar je še bolj opasno. Veliko število naši ljudi je bolnih za omenjeno boleznijo in tudi smrt je že posegla med nje. — Dne 24. januarja je preminula v bolnišnici za pljučnico, previdena p. sv. zakramenti za umirajoče, Josephine Zgonc. (dskl;vjko ime Ilar,) v starosti 12 let. Nekako pred 15 leti je prišla iz stare domovine in sicer iz* Studenca pri Sevnici, na Dolenjskem. Meseca marca letos bo šest let, kar ji je umrl mož. Zapušča 5 let staro hčerko, v stari domovini pa sestro.
Bog ji daj večni mir in pokoj
naj ji sveti nebeška luč, prizadetim pa našle globoko so-žalje. Pokojna je bila naročnica Amerikanskega Slovenca in mesečnika Ave Maria.
V resno kritičnem položaju se nahaja Mrs. Mary Dežel an, ki je v oskrbi pri svojemu sinu Franku Deželanu. — Opa-.-no je bolna Mrs. Anna Pra-protnik. — Resno je zbolela Mrs. Anna Koren. Na bolniški postelji se nahaja Mrs. Agnes Brodnik. — Resno je tudi zbolel Mr. Jakob Strgar. —- Ze dalje čaga je opasno bolna Mrs. Mary Gačnik. — Dolgo časa že boleha Mr;-. Mary Donas. — Mr. John Škoda se je tudi hudo prehladil in Mrs. Josephine Lambert se nahaja že dolgo časa na bolniški po-stelji. — Vsem bolnikom želimo da bi skoraj okrevali in zapustili bolniške postelje ter se veselili ljubega zdravja.
Priporočamo čitateljem, da se jih spomnijo v molitvah.
F. U., z.
-o-
O TEM IN ONEM IZ SOUTH
CHICAGE
So. Chicago, 111.
Najprej naj omenim o zadnjih prireditvah v naši dvorani, in to ne radi nas samih, pač pa da bodo po drugih naselbinah, kjer prebirajo naša poročila, vedeli, da pri nas dobro izrabimo letošnji kratki predpustni čas. — V nedeljo 17. januarja smo imeli tako-zvano farno večerjo, "krvave klobase s plesom in kislim zeljem," kakor je bilo označeno na vstopnicah. Uspeh je bil, kakor se čuje prav zadovoljiv. To je bilo za nas nekaj novega, česar še nismo imeli v naši dvorani, pa se je izplačalo. Če bi rojaki vedeli, kake okusne so bile krvavice, bi se gotovo še več njih udeležilo te večerje. — Naslednjo nedeljo, to je 24. januarja je pa Booster klub praznoval desetletnico svojega delovanja, kol prvi športni klub tega imena, spadajoč k veliki Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti. Minstrel show, katerega so člani priredili pod vodstvom svojega tajnika Edwarda Kom-pareta, znanega slovenskega pogrebnika, je krasno uspel. Niso zaman že poprej govorili, da bo ta prireditev ena izmed najboljših, kar jih je ta klub še imel. To govorjenje je imelo uspeh, kajti ljudstva je prišlo k tej predstavi toliko, kakor ga menda še ni bilo v naši dvorani. Do zadnjega kotička je bila napolnjena, tako, da jih je bilo veliko, ki niti v dvorano niso mogli, zlasti taki ki so radi bolj pozni, zato so morali oditi drugam. Predstava "Minstrel show" je trajala dobri dve uri, pa se nihče ni dolgočasil in vsakdo bi bil to našo mladino še rad poslušal. Vse točko so bile prav dobro izpeljane, tako pevske in zabavne. Tudi slovenske pesmi, za katere je zlasti vnet tajnik kluba že omenjeni Edw. Kom-pare, so bile dobro zapete in jim je ljudstvo živahno ploskalo. Tako moramo reči, da je Booster klub svoje desetletnico sijajno praznoval. — Zadnjo sredo so imele članice podružnice Slov. ženske zveze svoj bunco in kard party, ki je bil tudi prav dobro obiskan in dobri igralci so z veseljem šli domov vsak s svojo nagrado.
Pred nami je še dober teden pustnega časa, katerega pa tudi hočemo izrabiti prav do zadnje minute. Tako bo v nedeljo 81. januarja maškerad-na prireditev, katero prirede naše ženske. Ta prireditev bo v korist cerkve. Ženske se priporočajo, da pride kolikor mogoče veliko dostojnih mask. Zato so tudi razpisane nagrade in sicer so tri, ki se bodo razdelile tako, da dobi prvo nagrado najizrazitejša maska, drugo najlepša in tretjo naj-ptV. Soveda, vedeti morate, da bo vstop dovoljen samo dostojnim maskam. Za ples bo
igrala posebno dobra godba in' za okrepčilo bo okusen prigrizek, kaker tudi dobra pijača. Farani in tudi drugi sosedje se vabite, da pridete v velikem številu na to pustno zabavo, ki bo v korist cerkve. — V nedeljo 7. februarja, to je na pustno nedeljo, pa bo znano društvo "Svoboda," ki spada pod Zapadno Slovansko Zvezo, priredilo svojo veselico v spomin desetletnice svojega 'obstoja. Kakor izvemo, bo to tudi lepa prireditev s kratko šaljivo igro, katere vsebina je nekako ta le: V neko gostilno v: tepita dva potepuha in sicer ravno v trenutku, ko krčmar toži čez slabe čase. Naročita pijače in lahkovernega lcrč-mar j a pripravita tako daleč, da. z njima stavi precej nenavadno stavo, katero seveda izgubi. Potepuha pa med tem krčmarja okradeta in ko sta se z njim dovolj ponorčevala, odideta ne da bi plačala uiti svojega zapitka. Je to sicei šaljiv prizor, vendar podučen za vse lahkoverneže, ki vsakemu vse verjamejo in vsakemu vse zaupajo. Poleg igre je tudi petje in godba ter še več drugih točk. Vse te točke izvajajo- društveni člani in članice, rpladinskega in odrastlega oddelka.. Po končanem programu bo prosta zabava s plesom, za katerega bo igral izboren Fcysov orkester iz Chicage. Da ne bo manjkalo okusnega prigrizka in drugega kar k temu spada, to se že samo po sebi razume. Cenjeni rojaki se vabijo, da se v velikem številu udeleže. — Ker nam po tej nedelji ostaneta še dva večera proeta za norčije in veselje, zato bo še na pustni torek zvečer zabavna pustna prireditev v dvorani, pri kateri se bo lshko vsak po f.voje zabavljal. Ta večer bomo imeli priliko zopet enkrat okusiti prave starokrajske pustne krofe. Ker si pravega pusta brez krofov ne moremo misliti, zato pridite ta večer vsi v dvorano, da se od pusta dostojno poslovimo.
Čudno vreme imamo letošnjo zimo in prav nič čudno ni, da se veliko ljudi čez to pritožije. Zato imamo letošnjo zimo veliko več bolnikov kot smo jih imeli druge zime. Človek ki gre od doma ne ve kako bi se oblekel, da bi se ne prehladil in če ravno ne zadene, ga že ima prehlad pri prvem vogalu. Da, da, ta nesrečni prehlad čaka za vsakim vogalom, bolj kot prosperiteta. katero smo,' upamo vsaj za rep že prijeli pa še vedno vleče, da bi se nam izmuznila. Da bi se ji le tega nikdar ne posrečilo. — Pa, pustimo prospe-riteto in vrnimo se k našim bolnikom, katerih nekat ?ri so že skoro ozdraveli, kot n i primer. Mr. John Tupac, Mrs. Peteri in in še nekaj drugih. Težko ie pa zbolela dobro poznana Mrs. Mary Vidic, na Ave. M., kateri je zdravnik zapove-dal, da mora ostati nekaj tednov v postelji, če se hoče še 'pozdraviti. Dobri in drugače korajžni ženi želimo da skoro
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Calumetske vesti
Calumet, Mich. — V bolnišnico na operacijo se je morala podati Mrs. Ralph Rom, soproga Mr. Roma, ki je uslužben pri Vertin Bros & Co.
Rev. Francis Sheringer', naš calumetski rojak, ki je bil do-sedaj nastanjen kot pomočnik pri škofu v Marquette, Mich., je bil imenovan za župnika Si . Charles cerkve v Rapid River, Mich. Rev. Sheringer se že nahaja na svoji župniji.
Žalostna vest iz domovine
Cleveland, O. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Mary Rakovec, ki živi na 56 St. je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v vasi Bratenice, fara Št. Vid na Dolenjskem, preminula njena mati Frančiška Zupančič v starosti 73 let. Njen mož, Jakob Zupančič, oče zgoraj omenj ne Mary Rakovec, je umrl že 14 dni poprej. Pokojna zapušča poleg že omenjene še dva sina.
Na oddih
Calumet, Mich. — Mr. in Mrs. George Rupe sta se pred kratkim podala v Florido, kjer nameravata preživeti zimo. — V Californijo je pa za nekaj tednov odpotoval sin ca-lumetskega trgovca Mr. Johna Vertina in njegova sestra Mrs. Eleanor O'Toole. Februarja meseca se nameravate že vrniti nazaj na Calumet.
Umrli so
—	V Clevelandu, O., je umrl Franc Nelc v starosti 58 let. Doma je bil iz Loške doline na Notranjskem, kjer zapušča brata in sestro. Tukaj zapušča ženo in tri hčere.
—	V Milwaukee, V/is; je umrl John Matevc, v starosti 59 let. Doma je bil z Iderske-ga pri Kobaridu v zasedenem ozemlju. Zapušča ženo in dva sinova.
—	V Clevelandu, O., je umrl F,rank Pivlc, v starosti 49 let. Doma je bil v vasi Žirovski vrh na Notranjskem, kjer zapušča sestro, omoženo Mlinar in več sorodnikov. Tukaj v Clevelandu pa tudi eno sestro Mrs. Helen Kaučič, pri kateri je tudi stanoval. V Ameriki je živel 81 let.
—	V Burgettstown, Pa,, je umrl rojak Martin Pompe, v starosti 53 let. ^Doma je bil od Zidanega morta.
preboli svojo bolezen. — Ravno tam je tudi zbolela za prehladom Mrs. Stefania Golob, (Lončar,) hči znane Lončarjeve družine iz Chicage, ki se ie šole lansko poletje poročila. Tudi njej želimo ljubega zdravja. — Toliko za danes. O zarokah in drugo p a pride drugi teden na vrsto. — Pozdravljeni.
Novinar
TARZANOVA DVOJNIKA"
(46)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgai' Rice BuiTOllgltS
Ponovno je čarovnik Intanio nadlegoval poveljnika, naj bi dal umoriti oba dečka; Gala Gala se pa ni dal pre-prositi. Stresel je z glavo, kot da ni slišal čarovnikove zahteve ter zapovc-dal, naj oba dečka kakor tudi onadva črnca odvedejo nazaj v temno kolibo na koncu naselja in jih zaštražijo.
Zc med potjo sta Dick in Doc opazila, da se ie Bulala nekam čudno olma-"I- Komaj so na bili sami v temni kolibi, ni mogel več skrivati, kaj je bil slisal od poglavarja in čarovnika Imamo. "Jaz slišal. Poznajo Tarzana, ki pride gledat za vaji. Ko pride ga ubijejo, nato ubijejo tudi vaju oba!" '
Dick in Doc sta, ko sta zaslišala to strašno novico naenkrat obmolknila in z odprtimi uslmi strmela drug v drugega. Počasi sta začela razumevati, da ni samo njuno življenje v nevarnosti, ampak tudi življenje njima tako priljubljenega Tarzana. "Mi moramo od tukaj in sicer za vsako ceno," reče Doc . . ,
"Na kakoršenkoli način morava posvariti Tarzana na nevarnost ki mu preti, predno bo prepozno," je iztisnil zopet Doc skozi zobe. — Nekako istočasno Tarzan ni bil ravno v nevarnosti. Toda, ko je bil na sledi za dečko, ma, ga je pot zanesla vedno bližje in bližje prav nevarnemu mestu v džungli-
Sobota, 30. januarja 1937
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Naš g 1 a s
NO, PA MALO POVEJAJMO
P. Hugo
IV.
(Konec)
Kar je Satan nekoč sam zapravil ne privošči drugim
A nismo še na dnu uganke. Še je vprašanje, kako da ravno oni, nekdaj verni. Ta končni problem nam skušajo razvozlja-ti verski dušeslovci. Oni pravijo, da čim tesneje je bil kdo nekdaj z Bogom združen po veri in ljubezni, tem bolj ga potem sovraži, ko se je ž njim razdružil, brez upa in volje se ž njim še kdaj spraviti. Najzgovornejši dokaz temu je satan sam. Najbližji je bil Bogu izmed vseh stvari, že ga je užival. Zato ga je po svojem padcu brez upa sprave tako smrtno zasovražil. Kar je sam zapravil, večno blaženost, tega ne privošči nikomur drugemu. Ko bi zavrženi angeli mogli, pod vodstvom Luciferja bi šturmirali nebesa, da zrevolucionirajo še ostale, zveste angele, iz gole ne-voščljivosti. Prepričevali bi jih, da je raj pri njih v peklu, ne v nebesih. Lažnjivci od začetka! V globini svojega hotenja bi tako radi zamenjali ž njimi.
Nekaj čisto sličnega je z verskim sovraštvom odpadnikov. Nekdaj srečni v združenju z Bogom po veri in ljubezni, so zapravili ta zemski raj. Radi kateregakoli vzroka so si, vsaj mislili so tako, za vedno zaprli vrata vanj. V tem obupu nad izgubljenim to in onstranskim rajem so tem bolj zasovražili Boga in vse božje, čim srečnejše so se nekdaj čutili v njegovem objemu. Kar so sami zapravili ne privoščijo niti drugim, kot njih oče satan ne. Odtod, ž njim vred, njihovo neprestano, diabolično zamišljeno snubenje vernih za osrečujoči evangelij brezboštva. Odtod njih teror proti Bogu zvestim. Čim tesneje jih vidijo z Bogom združene in blažene v njem, tem bolj jih razjeda zavist in sovraštvo. Najrajši bi vse v prah zdrobili, da bi se na ta način iznebili teh tihih a grenkih izpraševavcev vesti. Toda v dnu svojih zakrknjenih src bi radi takoj zamenjali ž njimi.
S tem ključem v roki lahko odpremo zadnja vratica do skrivnosti komunističnega človeka-demona. Vemo zakaj podira, požiga, sežiga, skruni vse kar je svetega, četudi mu kot mrtva stvar ne more prav nič škodovati. Neljub izpraševavec vesti mu je in buditelj verskega domotož-ja, ki mu hoče zamašiti usta. Vemo zakaj s posebnim diabolič-nim užitkom skruni, mori in me-sari Bogu posvečene osebe. Nič mu niso drugače napoti, zlasti ženske ne. Mimo njih bi lahko jurišal proti svojemu postranskemu cilju pravični razdelitvi zemskih dobrin. Le radi vere izgubljene, a v globini tako zaže-ljene, ki jih blaži in osrečuje, kot je njega nekoč, se tako grozotno znaša nad njimi.
Komunistična vandalstva v Špsn«ji to potrjujejo
Do istega zaključka je prišel Reinhold Schneider na podlagi nekega posebno groznega slučaja iz španske rdeče revolucije. Znano je, da so komunisti pri Barceloni vdrli v nunsko grobnico, izvlekli rakve na ulico, jih odprli, postavili ob zid in dajali mrtvim redovnicam cigarete in bogokletne napise v usta. K temu van-dalstvu, ki nima primere v zgodovini človeštva, je Schneider napisal sledeče pojasnilo:
"Če beremo, da so rdeče tolpe v Španiji v grobnico vdrli in okostnjake mrtvih na ogled postavili in oskrunili, ne pozabimo, da gre tu za nekaj več kot za bo-gokletje. Pod tem grozodejstvom žari nepojmljivo sovraštvo. Pa to sovraštvo ni pognalo le iz ekonomskih ali političnih nagibov. Za njim se kot glavni vzrok reži strahotni obup ... To je sovra-
štvo brezbožnih proti vernim. Nekako duhovno sovraštvo je to. Ni ga rodila nevoščljivost radi dobrin tega sveta, ampak nevoščljivost radi božjega miru, ki so ga redovnice nekdaj uživale v posvečenih prostorih svojih samostanov, dokler niso njih trupla našla svojega zadnjega mirnega počitka v grobnici, njih duše pa so se vtopile v blaženo gledanje božje. Toda kdor v taki meri sovraži, kot ti skrunitelji grobov, bi v globini svojega so-vražečega srca rad zamenjal z
in veram ni toliko bati tukajšnjih poganov, katerih je 60 milijonov, kot raznih verskih od-osovraženimi. Rad bi imel tisto, 'padnikov in pogansko živečih
VODE ŠE VEDNO NARAŠČAJO
® ®
vija za no ve
ik
Prizor blizu mesta Carlisle, 111., ki je del ogromne pokrajine, katero je zalilo vodovje iz narastlih rek v osrednjem zapadu. Nad pol milijona ljudi je brez strehe in v pomanjkanju, ko so morali bežati iz svojih domov.
kar so oni imeli: vero, ki je prevevala in pomlajevala njih življenje, dokler jim ni zasijala večna pomlad." Tako je.
To pojasni tudi drugo
S tem je rešena tudi dodatna uganka o ženskah-satanelah. Brali smo, da so španske komu-nistinje svoje moške sodruge mestoma še prekašale v grozodejstvih nad duhovniki in redovnicami. Dve taki hijeni, zloglasna Passionaria in neka Moron so se kot take svetovno "poslavile". Obe imate oskrumbo in smrt nešteto redovnic na vesti. Naravno bi človek mislil, ženska bo vsaj v ženski našla braniteljico svoje časti. O vernih in poštenih ženskah to tudi velja. Ne pa o brez-vernih in moralno propalih, kot so imenovani dve. No, saj ena, Miss Moron, je med tem že z življenjem plačala. Taka ženska še mnogo bolj čuti zgubo vere in poštenja kot moški. Še težje gleda Bogu posvečeno čisto osebo, kot moški. Neka prednica usmi-ljenk mi je nekoč pripovedovala, da je za sestre najtežja služba v poboljševalnici propadlih žensk. One gledajo sestre kot hudič križ. Tako nesramno ne more govoriti noben moški kot začno govoriti nekatere propalice, kadar se jim sestra približa. Pogled nanjo jih preveč spominja na vero in čistost, ki so ju pogazile. Če ne čutijo v sebi moči, da bi se dvignile iz svoje propalosti, začno kleti in klafati za devet moških. S tem je tudi uganka španskih komunističnih satanel rešena.
Zakaj naši naprednjaki toliko rogovi.Ii.jo proti veri
Ali zdaj veste, zakaj našim naprednjakom takrat najbolj kri zavre proti veri, kadar se jim ta najlepši in naj vabi j i ve j ši luči predstavi? N. pr. o Božiču, o Veliki noči in raznih drugih prilikah. Zato, ker takrat najbolj vznemirja njih' vest. Da bi tej zavili v.rat udrihajo po veri, češ, ti si kriva, da se nam je uspavana vest zbudila in nas zopet začela grizti. Odtod "Prosvetin" bogokletni izpad na presv. Evha-ristijo začasa veličastnega chica-škega evharističnega kongresa, češ, da se ljudje zgrinjajo k če-ščenju nekega piškota. Odtod njih vsakoletno norčevanje iz svetonočne skrivnosti in še toli ko drugega. Tudi to ,so izbruhi obupa radi vere izgubljene.
Od strani tukajšnjih poganov ob podobnih prilikah ne čujemo ničesar takega. Nedvomno je okrog velikih angleških listov, radio central itd. mnogo moder-, nih poganov, ki še krščeni niso, še manj pa v kaki krščanski veri vzgojeni. Kot taki seveda ne verujejo v presv. Evharistijo, ne v svetonočno skrivnost. A kako dostojno so pisali in govorili o evharističnem kongresu. Kako taktno pišejo in govore o lepih božičnih verskih običajih. Nika-kega sledu o kakem norčevanju iz vere, njenih skrivnosti in navad. Kaj takega je zmožen pač le verski odpadnik.
Zato pa če bo kdaj v naši A-meriki komunizem prevladal, kar sigurno ni tako izključeno kot nekateri mislijo, se cerkvam
kristjanov. Če se bo v tem slučaju pri nas ponovila ruska ali španska žaloigra, z vsemi svojimi grozotnimi prizori, bodo glavno vlogo igrali verski odpadniki. Oni bodo požigali in skrunili cerkve, morili in onečaščali Bogu posvečene osebe, tako kot znajo samo oni, krščanski janičarji.
Kako bi se Slovenci opredelil'
Za slučaj, da bi v bližnji pri hodnjosti prišlo do tega, lahko brez preroškega duha naprej povem, kako bi se Slovenci opredelili. Vse tisto, kar se zbira okrog Prosvete, Proletarca, Enakopravnosti, Napreja, Napredka, Glasa Naroda in njih organizacij, bi potegnilo s komunisti. O tem ni nikakega dvoma, četudi nekateri imenovanih zdaj komunizem odklanjajo. To se jasno vidi že iz njih simpatij do špan-
skih komunistov. Z njimi bi šla tudi večina onih, ki jim je vera prazniška obleka, ne dnevno življenje. Da, taki so ob sličnih nasilnih prevratih in pogromih navadno še posebno divji. Ko vidijo, da jim voditelji ne zaupajo prav, hočejo s posebno "junaškimi" deli dokazati svojo iskrenost. Kar bi ostalo zvesto veri in Cerkvi bi bili le oni, ki žive iz vere in so svoji materi Cerkvi otroško prisrčno udani. To zlato bi se v takem ognju še bolj pre-iskusilo in izčistilo.
Vem, za mnoge ta ugotovitev ni kaj laskav kompliment. A jim žal ne morem narediti lepšega. Razvoj dogodkov, ki so deloma že mimo nas, deloma so še v razpletu, me je k temu prisilil. Kdor se čuti užaljenega, naj sebi izpraša vest, ne meni. Ko bo ugasnil svečo, ki jo je prižgal lintvernu, a zato večjo nažgal sv. Mihaelu, vodniku nebeške vojne, mu bom rade voije-naredil lepši poklon.
ZA NAŠE GOSPODINJE
PUST ZA DOMAČO MIZO
Pust je zlasti nam, ki smo prišli iz starega kraja nekakšen "praznik", ki se ne kaže, da bi ga kar tako prešli. Tukajšnja mladina sicer o tem domačem prazniku ne ve mnogo, vendar bi ji ne škodilo, če bi se, kolikor je mogoče, vživela v naše slovenske običaje. Saj je znano, da je mladina vneta za veselje in če ga nima doma, v krogu svojcev, si ga poišče drugod. Prav nič bi torej ne škodilo, če gospodinja poskrbi za pustni dan nekako domače pustno praznovanje. Ali se tako praznovanje posreči ali ne, zavisi seveda od gospodinje, ki so v njenih rokah vse priprave za slavnost in dobro voljo mora imeti, da se domači zares razvedrijo. Na kako večjo postrežbo ob takih prilikah ni misliti, marveč naj bodo jedila mrzla. Predvsem so primerne razne solate: navadna ali krompirjeva ali sla-nikova. Dalje so razni obloženi kruhki in piškoti in seveda — krofi. — Kako nastaviš primerna jedila, zavisi seveda od — denarja, ki ga imaš za to slavnost. Nihče naj ne misli, da je treba za to kaj veliko izdatkov. Tudi z najpreprostejšimi pripomočki u-tegneš dosti doseči in gostje, oziroma domači člani družine, se bolj vesel.io vedre, nekoliko bolj
pri-
ze.
Seveda je treba ah takih likah misliti tudi na pijače, ki so precej potrebne za radostno razpoloženje. Najbolje je, da imaš kako bovlo ali mnogo čaja pripravljenega, vendar je treba tudi kak kozarec lahkega vina. — Potrebno je tudi, da primerno okrasiš stanovanje z raznimi papirnatimi norčijami in da poskrbiš za godbo, bodi, da imaš radio ali gramofon ali klavir, harmoniko, orglice. Mogoče znajo otroci kako glasbilo, pa naj kaj zaigrajo ali zapojejo. — Kako naj dobimo pripravne okraske, da bo stanovanje "dišalo" po pustu? Za to priliko dobimo razne papirnate kače, ki jih moremo kri-žem-kražem razporediti po sobi. Kaj šegavega se moramo domisliti, tako da bo za smeh in kratek čas.
Ali pa naj se pusta niti ne Spominjamo? Če so otroci v hiši, ne pomaga dosti, če bi se upirali pustnim zabavam. Zakaj, predvsem je treba zmeraj misliti na to, da je otrokom dom čim bolj pri srcu in da bodo imeli v poznejših letih lep spomin nanj. Resnično, gospodinji teh časov zlasti še, če so doma težavne razmere radi denarja, brez dvoma ni pri srcu, da bi prirejala ve-seljačenje v svoji hiši. Vendar
naj bi bil njih dom žalosten in brez veselja. Da bi jih opozarjali na krizo, se sklicevali na brezposelnost? Otroci ne morejo doumeti vsega tega. Otroci so sredi mladih dni in mladost zahteva svoje in neusmiljeno odriva vse, kar jo moti, posebno še glede na veselje. Pač moremo vplivati na otroke tako, da je razsipnost odveč in pregrešna za te čase; da naj se spominjajo lačnih, bednih otrok. A košček veselja jim moramo dati in ta košček naj zlasti oživi na pustni torek doma. Koliko laže jim bo nato razumeti post in pripravo na veliko noč! Kako bodo spregledali iz veselja v nevesele dni in bodo tem laže zaživeli ob vstajenju.
Ponavljamo: ni treba razkošnih izdatkov; nepotrebna je pre-šernost in divjanje; potreben pa je šega v, zabaven spomin na pustne dni pri svojcih, pri starših, pod domačo streho. Sama resnoba in puščoba nam otroke bolj odtuji ko pomanjkanje. Če se žalostimo, se pa tudi veselimo z otroki, čeprav nam srce kar noče na tako pot. Čeprav so materi solze bliže ko smeh, vendar se mora zaradi otrok premagati in sej-adi njih "poglobiti" tudi v — pusta.
Zadnje dni so se priglasili kot ustanovniki in naročniki za novi list mesečnik sledeči:
Rev. Albin Moder, slovenski župnik v
Bridge ville, Pa...........................................$ 5.00
Rev. P. Ciril Zupan, QSB., župnik-zlato-
mašnik, iz Pueble, Colorado.................... 2.00
Mr. Anton Grdina, ugledni pogrebnik in
trgovec v Clevelandu, Ohio.................... 10.00
Miss Jofoana Lukek, Bridgeport, Pa............. 5.00
Društvo Jezus Dobri Pastir,
št. 32, KSKJ., Enumclaw, Wash............. 5.00
Društvo Marije Pomagaj,
št. 164, KSKJ., Eveleth, Minn................. 3.50
Mr. Steve Potočnik, naš naudušeni
zastopnik, Detroit, Mich. .............-......... 5.00
Mr. Jos. Sušteršič, naš agilni zastopnik,
Calumet, Mich. -......................................... 3.12
Mrs. Mary Useničnik, naša vrla zastopnica iz Morgan, Penna............................ 2.50
Mrs. Josephine Meglen, naša naudušena
zastopnica v Pueblo, Colo......................... 2.00
Mrs. Josephine Richter, naša zastopnica
v Enumclatv, Wash................................... 1.87
Vsem, ki so se velikodušno priglasili s svojimi prispev-
Id najiskrenejša zahvala.
Zanimanje za predlagani list — mesečnik, ni tako, kakor bi ga bilo pričakovati. Kar se tiče te akcije smo povedali že takoj v oznanilu in oklicu, da nikomur se ničesar tie vsiljuje. Tega prepričanja smo še danes. Kdor misli, da je stvar potrebna, naj pomaga, kdor misli da ne, naj po svoje ravna.
Ameriški Slovenci smo kar se tiče naše zgodovine na vseh raznih poljih sami svoji lastni sodniki. Če se za isto ne zanimamo je to znamenje, da sami svojega lastnega dela ne spoštujemo. Prepričani bodite, da drugi se za istega tudi ne bodo zanimali. Na nas je torej, pa na nikomur drugem, da otmemo pred pozabnostjo svoje lastno delo v tej zemlji. Ta akcija bo pa pokazala, če imamo za to kaj smisla ali ne.
hrupne zabave kot pa polne mi- otroci ne morejo razumeti, zakaj
7 Z JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
COLJJTMBUS MAN®A ^ BEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK
I zborne želez, zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORIH GERMAN LLOYD
130 W. Randolph St. Chicago, 111.


mm
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Zdrobcva. torta. Mešaj pol
ure 7 rumenjakov in 10 unč sladkorja in primešaj lupine od pol limone, sok 1 limone in VA unče fino zrezanih mandeljnov. Dalje primešaj rahlo trd sneg iz 7 beljakov s 5 unčami finega pšeničnega zdroba. Vse to deni v pomazan model ter pusti, da stoji pol ure. Potem postavi model v ne zelo vročo pečico ter peci približno tričetrt ure. Ohlajeno torto prereži, namaži v sredi in po vrhu z omako ter oblij z li monovim ledom. Ali pa peci torto v dveh modelih in primešaj k eni 3 unče ogrete ali zribane čokolade z žlico mleka.
Laška mineštra. Zrezi pre-kajen špeh na majhne kocke in jih opraži na olivnem olju. Do ||'I!!II!II!!I!I!IIIIIIIIIIII!!IIIII!III!I!III!IIQ
I DENARNE I
J POŠILJAT VE j
ff odpravljamo v Jugoslavijo, Ita- j {g lijo in vse druge dele sveta po I U dnevnem kurzu. Včeraj so bile j §j cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din j
Za $ 5.00.................... 200 Din j
Za $ 7.20................. 300 Din j
Za $ 9.50.................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Lire:
Za $3.50............................ 50 lir
Za $6.40............................100 lir !
Za $29.00............................500 lir
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite---------$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
PKitfi'M
datki so: cvetača, koleraba, repa, zelena, peteršiljeve koreninice; to razrezi na klinčke (paličice) in še česen in malo čebule. Prideni vse k špehu, duši, prilij mesene juhe in kuhaj do mehkega. Pol ure, preden daš jed na mizo, dodaj še nekaj paradižni-
kov, ki jih na drobno zrežeš, in la debelejše, podolgovate koščke razrezan" krompir. Vse skupaj naj se kuha dalje. Zaeno se je že skuhalo malo makaronijev ali špagetov, ki jih razrežeš in daš v zadnjem hipu v mineštro. Zraven nastrgan sir.
Naznanilo in zahvala,
Fotrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminula naša ljubljena sestra
Ana Kostajnovec
(ROJ. LOJK)
Pokojna je bila doma iz Zajčjega vrha, fara Stopiče pri No-vc.ti mestu. Umrla je 6. oktobra 1936, stara 45 let, in je bila pokopana po cerkvenih obredih na pokopališču Mount Olivet.
Zahvalo želimo izreči vsem prijateljem za darovane vence in za sv. maše. Vence so darovali: Dr. Sestre Slovenije, št. 9, J. P. Z. Sloga; Podr. Ženske Zveze, št. 17, West Allis; Dr. Carden Slo. ml., št. 17, J.P.Z. Šloga; sestra Mary Starich in druž.; brat Joe Lojk in druž.; Mr. in Mrs. Lambert, Mr. A. Bevec; Kerny Trec-ker Corp. apprenticies; Mr. in Mrs. Basel, Sr.; Mr. in Mrs. Kralj, Mr. in Mrs. Rauch, Mrs. Gorishek, in Zagorec; Mrs. Frank Pla-ninšek, Miss Ida Mitchell, Miss Annette Javorski, Mr. in Mrs. Cirnat, Mr. in Mrs. M. Udovich; A. K. Dept. Abies; Chalmer M. G. Co.; Mr. in Mrs. Fred Suter; Smith Steel Workers Union 19306; Mr. J. Kobe, Mr. in Mrs. Joe Dolenšek, Mr. in Mrs. F. Bregant, M. in Mrs. Rodich, Planinsek Family, Sheboygan; Mr. in Mrs. J. Murn; Mr. J. Fisel; Mr. Louis Jankel, Mr. Monsen, Mr. in Mrs. K. Stariey, Mr. in Mrs. Steve Snidarko, Mr. Geo. Suter, Mr. Frank Puch, Mr. Bigran Shaltz.
Za maše so darovali: Mrs. Mary Skrjanc, Mrs. Ana Brule, Mr. in Mrs. Frank Zore, Mr. J. Vodičnik, Mr. in Mrs. Rodoviče-vič, Mr. Tom Kelly, Mr. in Mrs. Fred Glajek, Mr. in Mrs. Skok, Mr. in Mrs. Frank Vodnik, Mrs. Rozi Pusel, Slov. Ženska Zveza, št. 17; Mr. in Mrs. J. Ivančič, Mr. in Mrs. Frank Može, Mr. in Mrs. A. Ribič, Sheboygan; Mr. in Mrs. Anžur Zimerman druž.; Mr. in Mrs. Ant. Valenčič; Mr. in Mrs. Anton Ribich, Mrs. Mary Bartel, Mrs. Mart. Zore, Sheboygan; Mr. F. Zaverlj, Mr. A. Skerjanc, Mrs. Rozi Bizjak, Mr. in Mrs. Joe Povše, Mrs. Frank Vodnik, Mr. in Mrs. Joe Jankovič.
Zdaj pa prosimo, da se nam oprosti, ako smo kako ime po-motova izpustili, in se vam še enkrat prav lepo zahvalimo. Lepa hvala tudi vsem tistim, ki ste se udeležili pogreba in ki ste dali svoje avtomobile na razpolago. Posebej se zahvalimo westalli-škemu ženskemu dr. Zveza, št. 17, in dr. Sestre Sovenije, št. 9, ki ste se tako lepo korporativno udeležile pogreba in ki ste prišle molit k umrli sosestri in ki ste čule cele noči; na žalost ne morem vseh z imeni popisati, ker jih ne poznam. Med njimi pa so sestre Mrs. Bartol, Mrs. Potočar, Mrs. Goričar in druge, katerim, kakor omenjeno, ne vem imen in mi naj blagovolijo zato oprostiti. Dalje se moram zahvaliti sestri Heleni Juvančič, ki je stregla ranj-ki do zadnje ure.
Ti pa, draga sestra, oz. žena in mati, počivaj mirno v hladni zemlji; saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali.
ANTON KOSTAJNOVEC, soprog; ANTON in JOHNY, sinova; MARY STARIČ, sestra; JOŽEF LOJK, brat tukaj v Milwaukee; en brat, JANEZ LOJK, v stari domovini.
. januarja 1937.
Milwaukee, Wis
Stran 4


AMBRIJCANSKI SLOVENEC
:. Sobota, 80. januarja 1937
"MATI SKRB"
Spisal Herman Sudermann
ROMAN
Prevedel Mirko Javornik
"In jo prav lepo pozdravlja," je nadaljevala Elsbeth.
' "In naša mama tvojo tudi prav lepo pozdravljajo," je odvrnil in vrtel sveto pismo in pesmarico med prsti, "in jaz naj te tudi prašam, kako se ji godi."
"Mama sporoča," je odgovorila, kakor da pripoveduje to, kar se je učila na izust, "da je precej bolehna in mora zato pogosto ostati v sobi, a zdaj spomladi ji gre bolje — in če se ne bi morda ti hotel peljati z našim vozom do vaše hiše. Rekla je, naj te povabim."
"Kiek, Meyhofer pa drgne nekaj sladkega," je zavpil starejši Erdmann, ki se je bil skril za cerkvena vrata, da bi skozi razpoko žgečkal tovariše s trstiko.
Elsbeth in Pavel sta se začudeno pogledala, ker nista razumela takega govorjenja, a ker sta čutila, da mora značiti ne-kaj zelo hudega, sta zardela in se ločila.
Pavel je gledal za njo, kako je stopila na voz in se odpeljala. Tokrat stara gospa ni čakala nanjo. To je bila njena guvernanta, kakor je slišal. Da, tako odlična je bila, da je imela celo lastno guvernanto.
"Erdmanna jih bosta pa že dobila po grbi." S tem je zaključil svoja razmišljanja. — —
Prihodnji tedni so pretekli, ne da bi bil spet kaj govoril s Elsbeth. Kadar je stopil v cerkev, je navadno že sedela na svojem prostoru. Potem mu je prijazno po-kimala, a to je bilo vse.
In potem je prišel ponedeljek, ko njen voz ni čakal nanjo. Takoj je to zapazil, ko je šel proti cerkvi in olajšano je dihal, zakaj ponosni kočijaž s kučmo, ki jo je nosil celo poleti, ga je vedno spravljal v zadrego. Kadar ji je sedel nasproti, se mu je bilo treba zmisliti samo na kočijaža, pa se mu je v hipu zazdela ko bitje z drugega sveta.
Danes si je upal skoraj zaupno pozdraviti in zdelo se mu je, da mu je odvrnila prijazne je kot ponavadi.
In ko je bilo ure konec, je kar sama od sebe stopila k njemu in rekla: "Danes moram peš domov, ker so vsi naši vozovi na Dolju. Mama je menila, da bi me ti lahko nekaj časa spremljal, saj imava isto pot."
Čutil se je zelo srečnega, a se ji ni upal stopiti ob stran, dokler sta bila še v vasi. Od časa do časa se je tudi boječe ozrl, če ne čakata morda kje nanj Erdmanna z zbadljivkami.
A ko sta korakala zunaj po polju, se je kar spletlo tako, da sta šla vštric.
Bilo je sončno junijsko dopoldne. Beli pesek na cesti se je lesketal. .. Vseokrog so cvetele rumene mačje tačice in Marijini laščki so veli v vročem vetru ... Od vasi je zvonilo poldne ... Poljana je bila kakor mrtva.
Elsbeth je nosila širok slamnik, da jo je ščitil pred solncem. Zdaj ga je snela in ga vihtela na gumijastem traku sem in tja.
"Prevroče ti bo," ji je rekel, a ko se mu je smejala, je tudi sam potegnil čepico z glave in jo zagnal visoko v zrak.
"Ti si čisto vesel fant," je dejala in mu priznalno pokimala.
Stresel je z glavo in čelo se mu je spet nabralo v resne p;ube, ki so ga vedno kazale starega.
LEP UTIS

napravi lepa tiskovina
na vsakega. Naročite tiskovine
za vaše društvo ali zase od slovenske tiskarne
Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
"Ah, ne," je rekel, "vesel pa nisem."
"Zakaj ne?" je vprašala.
"Vedno moram na mnogo misliti," je j odvrnil, "in kadar hočem biti prav vesel, f mi prav gotovo zaide kaj navzkriž."
"Na kaj pa moraš vedno misliti?" je vprašala.
Pomišljal je nekaj časa, a prav zdaj mu ni nobena stvar prišla na um.
"Ah, vse je tako neumno," je dejal, "pa-mAt,nih misli sploh nimam."
In potem ji je pripovedoval o bratih, o debelih knjigah, ki so vse popisane s številkami — ime je bil pozabil — in ki sta
onadva znala že na pamet, ko sta bila toliko stara kot on.
"Zakaj se pa še ti ne učiš, če ti je to v zabavo?"
"Saj mi ni nič v zabavo, imam tako trdo glavo!"
"Ampak nekaj boš pa že znal?"
"Prav ničesar ne znam," je odvrnil žalostno, "oče pravi, da sem tako neumen."
"Ti, na to ne smeš dosti dati," ga je tolažila, "naši gospodični tudi nikdar ni nič prav. Jaz pa — ph — jaz ..." Umolknila je, izdrla kislico in jo žvečila.
"Ali ima tvoj oče še vedno tako svetle oči?" je vprašal.
Prikimala je in obraz se ji je zjasnil.
"Ti ga imaš najbrž zelo rada — očeta?"
Najprej ga je začudeno pogledala, kakor da ni razumela vprašanja, potem je menila — o da, zelo rada ga ima.
"In on tebe tudi?"
"Oh!"
Zdaj je tudi on utrgal kislico in zraven zavzdihnil.
"Zakaj pa vzdihuješ?" ga je vprašala.
Nekaj mu je slučajno prišlo na misel, je rekel, in potem jo je vprašal, Bogve če jo oče še kdaj vzame v naročje ko takrat, vo je bil on v "beli hiši".
Smejala se je in dejala, da je že veliko dekle in naj nikar tako neumno ne izpra-šuje, a za tem je prišlo na dan, da vendar še včasih sedi očetu v naročju, "seveda ne več ritensko", je smehljaje se pristavila.
"Da, to je bil lep dan takrat," je omenil, "in jaz sem mu sedel na drugem kolenu. Kako majhna sva morala biti takrat!"
"In neumna sva bila, da se Bog usmili!" je odvrnila. "Če se spomnim na to, kako -j ti hotel žvižgati, pa ti ni šlo."
"Ali si si to zapomnila?" je vprašal in oko mu je zažarelo v zavesti, kak umetnik je zdaj.
"Seveda," je odgovorila, "in ko si odšel, si še enkrat pritekel in — ali še veš?"
Vedel je natančno.
"Danes boš pa najbrž znal žvižgati," se je smejala, "v najinih letih ni to nobeno junaštvo več — saj znam še jaz!" — in zaostrila je ustnice na zelo smešen način.
Hudo mu je bilo, da je tako omalovaže-valno govorila o njegovi umetnosti in premišljal, ali ne bi za naprej žvižganja sploh opustil.
"Zakaj si tako molčeč?" je vprašala. "Ali si ti tudi truden?"
"O, ne, ampak ti — kaj?"
Da — pešpot po pesku in pripeki jo je izmučila.
"Pojdi k nam domov, da se odpočiješ," je zaklical s svetlimi očmi, zakaj spomnil se je radosti, ki jo bo čutila mati, ko zagleda Elsbeth.
Za predpustnojsezono
si poskrbite lepih poskočnic, valčkov in koračnic, ki so rekordirane na
COLUMBIA PLOŠČE
V zalogi imamo naslednje plošče:
25060—F—Ribniška	korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet ..................................75e
25001-F—Na	ofceti Juhu polka, harrooniks ..... ...............................75c
25002-F—Juhu	valček Domžalska polka, harmonika ...............................75c
25005-F—Kaj ne bila bi vesela
Sirotek, ženski duet .... ..........................................75c
25020-F—Stari kranjski valček
Štajerska, harmonika ................. ........................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del ..........................75c
25040-F—Hojer	valček Pečlarska polka, instrument, trio .......................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček. Hojer trio .....................75c
Burja, koračnica, orkester ......................................~5c
25044-F—Coklarska	koračnica
Triglavski valček, Hojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinba
Ptičja ohcot, šotiš, Hojer trio ...............................-75c
25047-F—En starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet ..................................75c
25049-F-—Zadovoljni Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet ...........................75c
25056—O mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25059—Jaka na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare ...................- 75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Treplan za ples, harmonika in inštr.........................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
25066—Kranjski spomini, valček
Luna valček, orkester ................................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sel^elska koračnica, harmonika ...............................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75e
25073—Zveličar	se rodi
Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare..........................,75c
?.507G—En let* in pol
Ljubca moja, ženski due in klavir ............................75c
25078—Dunaj ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare .......................75e
5079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni šotiš, godba ..............................75c
25082—Bod'	moja, bod" moja
Nebeška ženitev, Anton Snubel bariton ..............75c
25083—Cez	Savco
v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
25085—Cingel	congei
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje.
Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodpa.
Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna,
Zaspanček, narodna, Ant. ŠubelJ ........................75c
25091-F—Oj	pastirčeki, božji ljubljenci.
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75r
25093-F—Moja Francka,
Potepuh, valček, harmonika ..............................75c
25095-F—Sladke vijolice, valček.
Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
'<{5096-F—Treba ni moje ljubce plavšati.
Ko ptičica ta mala. pojete M. Udovič in J. Lavse 75c »5097-F—Dekle to mi povej,
Pastir, bariton, A. Subelj..........................................75«
?.5099 F-—Zvedel sem nekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c
25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem,
Vsi SO prihajali, nar. pesem; poje A- Subelj......75c
25101 -F-—Bleski valovi, valček,
Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c
25102—Morje adrijansko, pevsko društvo Zora,
Ciciban, bariton Ant. Subelj ..................................75c
25104-F—Gozdič je že zelen.
Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..—.........75c
25106—F—Al'	me boš kaj rada imela,
Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček
Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c
Man i	T»« p1o«f» n* rnzpoiiljamo.
NtilUOitiUj	p ;LffcOUl
znesek. Pri naročilih manj &akot ti piošc, računamo od vsake plošče pp 6c za, poštnino.
Ako naroča? 6 hIi vt-c plo^e, plavamo poštnino mi. — Pošilja mu tudi po L. o. D. iposiueoi povzetju), &a kar računamo i« otroške 2oc oa pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-
U » Lt »X l,«, ,
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD..	CHICAGO, ILLINOIS
M^žsano polje
J. M. Trunk
Moskva v Madridu.
W. P. Carney piše v listu The N. Y. Times: "Marcel Rosenberg, the Sovjet ambassador from Russia to Spain, handpicked the Largo Caballe-ro cabinet. Government militiamen in Madrid receiving ten pesetas a day eagerly purchased peaked capes. decorated with the Communist star. There are many Russian officers in the Leftist Air force. Some can speak no Spanish, but give orders in French to a Spanish officer who interprets them to the men... Rosenberg, the Red ambassador, sits at cabinet meetings and directs operations.."
Da. je Moskva v Madridu o tem čivkajo že vrabci na. strehi, vrlo značilno je tudi še to, da ima tam besedo — Jud, ki očividno še ni.imel časa si najeti kako rusko ime. Antisemitizem ne bo izginil, kjer je še sploh mogoč.
Je, pomagalo pa ne bo.
"I was a Sovjet Worker" by Andrew Smith (publ. by E. P. Dutton & Co. 300 Fourth Ave. New York, $3.00.) Bil je ta Smith delegat iz Amerike na Tretji internacionali, in se je vrnil, da oznanuje po Ameriki slavo "obljubljene dežele." Pozneje se je nodal tja sam z mnogimi drugimi, da preživi svoie dni v tem raju. Po treh letih hudih borb in trpljenja se je vrnil. Sodi, da "kapitalisti s svojimi osi bolie ravnajo ko ravnajo Sovieti s svojimi delavci" Zanimivo čtivo, pomagalo pa ne bo. ker vse je zdaj v Sovjete zateleb-lieno. On ie izkusil in je ozdravljen, drugi bi-bili le, če bi enako izkusili, in. zdi se. da na vsak način hočejo izkusiti. Naj.
nevarnosti za katoliške otroke, ako jih starši zapisujejo v ne-katoliške organizacije, saj Rev. Slaje gleda le na peneze, ker zapiše, "da si od slabih katoličanov cerkev ne bo nič pomagala." Korigira Rev. Slajeta in mu pove, kar bi moral znati, da je tudi z ljudmi tako: "Cerkev zapuste, ko pronajdejo, da nimajo od nje nobene koristi." Ali je ona mislila na kake peneze, ne vem, Rev. Slaje gotovo ni, pač pa je Rev. Slaje imel pred očmi čisto druge koristi, in če ga Agnes Mihelich tudi v tem korigira, da baje ljudje pustijo cerkev, ker nimajo od nje nobenih koristi, potem za zdaj za take "katoličane" ne bo pomoči, bomo morali počakati, da vidijo, če res nimajo nobenih koristi, saj s smrtjo ne bo vsega konec, kakor morda Agnes Mihelich veruje materialističnim socialistom.
Govori tudi o prefriganih kaplanih, za katerimi je tudi ona letela, zdaj leta za socialisti. Ali so tudi vrlo prefrigani? Kam bo priletela, je njena zadeva.
Korierira. Agnes Mihelich, 322, Chi-sholm, Minn., korigira Rev. Slajeta, ko je pisal v glasilu S.2.Z. o nekatoliških organizacijah. To je le "nauk," ampak kar podaja ta Agnes Mihelich, to bi bil — nauk, in po tem ženskem nauku bi ne bilo nobene
Idite na delo in pridobite ■sovega naročnika, da čimpreje Jobite od Uprave katalog kampanjskih nagrad.
OR. H, It LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
OR, JOIN J, SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO HRANO
TEIHEB'S E OF BITTER WINE
.	-NAROČITE SI PROSTI VZOREC -
Mnogokrat odpravi neprebavnost
in zaprtnico
| Triner's Bitter Wine Co. I 544 S. Wells St.. Chicago, 111.
I Pošljite mi brezplačni vzorec. I Ime .......................
i Naslov
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
msggggifi^
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.